Naročnino
Dnevu« lidnja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 33 Din nedel|»ko Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D
SLO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po I SO In 2 D.veCJI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn veCtem o
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
U redni*! no te v Kopitarjevi ulici it. Gilll Rokopisi se ne vračalo, nelrankirana pisma se ne sprelemalo - Uredništva tele/on St. 2030, upravnlitva št. 232S
Političen list sza slovenski narodi
Uprava le vKopllarlev 1 ul.St.V - Čekovni račun: l/ublfana Stev. 10.650 In tO.349 xa inseratc, Sarajevo St.7 SG3, Zagreli St. 39.011. Praga In Vunal št. 24.707
Smrdljiva bomba KDK
Trezno in objektivno vzeto moramo priznati, da je imela diplomacija obeh držav, stare Srbije in države od Avstro-Ogrske od-stopivših Jugoslovanov neposredno po vojni neverjetno težavno stališče. Ne samo, da so s® velesile razmeroma pozno odločile za razbitje pokojne monarhije in ustanovitev samostojnih podonavskih držav! Naša diplomacija je imela opraviti z oklepom raznih med svetovno vojno in članicami Velike antante sklenjenih pogodb, za Jugoslavijo zlasti pogodbo v Londonu iz 1. 1915., ko so velesile Francija, Anglija, Rusija in Italija prisodile Italiji slovanske dele monarhije, zlasti ob Jadranski obali in slovenskem ozemlju. V tem oziru je brez dvoma velika zasluga Clemenceaua m Lloyd Georgea, da sta to pogodbo razbila in sja zato namenoma zapletla pokojnega Wil-gjtia v spore z Italijo, da sta imela napram Nemčiji in v kolonijalnem vprašanju proste roke. Skratka, posrečilo se je razbiti londonsko pogodbo in rešiti naši državi, kar je bilo v danem položaju rešiti mogoče. To je eno.
Drugo je naslednje: Je že v naravi narodov in držav kakor posameznika, da kar poseduje, hoče tudi zase ohraniti. Če to velja na splošno, in temu ni mogoče oporekati, velja za jugoslovanske narode še prav posebno. Vsa novejša politična zgodovina Jugoslovanov gre ravno za ciljem, da se vsi deli teh narodov osvobodijo gospodstva tujcev, zgradijo lastni dom in postopoma privedejo v ■kupno hišo. Zlepa nimamo primera iz zgodovine, kjer bi kak drug narod dal za ta cilj toliko krvi in smrtnih žrtev, prestal toliko trpljenja in zaničevanja, moral tako dolgo čakati in se boriti s tolikimi težavami, ter zlepa ni naroda, kateremu bi ta misel prešla tako globoko v kri in meso kot pri nas Jugoslovanih. Pa naj vzamemo našo narodno pesem ali kip Meštroviča, ali naš oder ali preprost razgovor med ljudstvom! Če je ves svet o tem prepričan, in to prepričanje je dobil brez dvoma s svetovno vojno, potem bi bilo dovolj žalostno, če bi morali za nas domačine to trditev posebej zagovarjati.
Tretje, kar hočemo podčrtati, pa je enako • nesporno dejstvo, da tiste velesile, ki imajo vodstvo evropskega stanja v svojih rokah, delajo z vsemi silami na to, da se sedanje posestno stanje ohrani, da se Evropa v duhu sporazuma in prijateljstva mirnim potom razvija in krepi ter se ogiblje vsakega kamna spotike, ki bi zamogel spraviti države :z ravnotežja. Francija in Anglija se dobro zavedate, da ima skoraj sleherna evropska država svoje socialne, svoje narodnostne, svoje gospodarske težave. Saj je ni skoraj države, kjer bi na primer ne obstojalo kako narodnostno vprašanje. Francija ima Alzacijo-Lo-reno, Belgija ima Flamce, Poljska ima Ukrajince, Italija ima Nemce in Slovane; ta vrstni red bi Sel naprej in bi s tega vidika lahko ogledali vsako evropsko državo ter pokazali vzrok ali vsaj povod, ki je zmožen privesti do nemirov. Iz najnovejšega naj navedemo le, da rta se Anglija in Francija sporazumeli in sklenile novo srčno zvezo, da ta veliki cilj lažje oživotvorite in čuvate. V Sofiji sta storže skupno demaršo in kategorično zahtevale od bolgarske vlade, da odstrani oziroma napravi neškodljive vse tiste organizacije in njih voditelje, ki bi sedanje posestno stanje hoteli spremeniti ali vsaj motiti. Pod vtisom te nove antante in njenega cilja je naenkrat utihnila celo tako zgovorna Italija, se rešujejo spori na severovzhodu med Poljsko in Litvo, se debatira o ureditvi in zavarovanju zapaanih mej in se z eno besedo vodi evropska politika za brezpogojni status quo.
Zdaj pa pride slovenski demokratski list »Jutro«, ki hoče biti zagovornik naših nacionalnih interesov, in trdi, da je narodna skupščina v Belgradu sprejela nettunske konvencije radi tega, ker je belgrajska vlada pripravljena na ljubo prijateljstva z Italijo oživo-tvoriti Veliko Srbijo, izločiti iz države Hrvate in Slovence ter izvršiti, oziroma obnoviti staro londonsko pogodbo, da bi gor. Dalmacijo zasedla Italija, da bi kratkomalo sedanje Jugoslavije ne bilo več, da bi hrvatski in slovenski kraji odplavali v morje tuje uso de. V vročini medsebojnih debat je res mo goča kaka nepremišljena beseda, so mogoče kombinacije, katere bi ugajale strankinemu programu, so mogoči medsebojni očitki stvarne ali osebne vsebine. Toda, da je mogoča taka trditev, da je mogoče tako sredstvo proti svojemu političnemu nasprotniku, da je mogoče ustvarjati sistematično duševno neraz-položenje zoper obstoj države same in da to dela tisk, ki se proglaša za narodnega, ki
Tri velike žel. nesreče
Potniški vlak skočil s tira - Eksplozija v vlaku - Drezina se prebrnila v brezno — 20 mrtvih, 30 težko ranjenih
r Belgrad, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) Na progi Belgrad—Skoplje med postajama Prcšcvo—Tabanovce se je okrog pol dveh popoldne zgodila velika železniška nesreča. Potniški vlak s štirinajstimi vagoni jc skočil s tira. Vozovi so se preobrnili. Po dosedaj dospelih vesteh je okrog 20 mrtvih, 30 t e i k o ranjenih in več lahko ranjenih. Težka nesreča so je zgodila zaradi nesigurneati proge. Iz Kumanova jo takoj prispela pomoč. V treh posebnih vlakih so odpotovali na kraj nesreče vodja sanitetnega oddelka z zdravniki iz Skoplja in Kumanova e posebnim sanitetnim materialom. Prometni minister g. Andra Stanič je z glavnim železniškim ravnateljem in več višjimi uradniki takoj odpotoval na lice mesta. To je ena največjih nesreč, kar sc jih je v zadnjih letih zgodilo v naši državi.
Poleg tega javljajo šc o dveh drugih nesrečah. Na progi Niš — Belgrad v bližini postajo Topenica jo brzovlak št. 110, ki sc je ii Niša odpeljal snoči, eksplodirala dovodna cev za ogrevanje. Vlakovodja Lcbedev jc bil kljub temu, da je zadobil fcudo opekline zaradi vrele vode, toliko pri sebi, da je pravočasno ustavil vlak. Od eksplozije pa sta bila ubita inšpektor ing. Kosta Georgjevič, ki je skočil ob priliki eksplozije iz drvečega vlaka, in strojnik Rus Aleksander Lebedcr. Težko so ranjeni ing. Milosavljevič, katerega stanje jc brezupno, in pa še dva železničarja.
Tretja železniška nesreča so je pripetila na progi Veles—Skoplje. Orožniški podporočnik Milan Acimovič sc je peljal z dcrc/.ino. Z njim so bili trije orožniki, en šofer in cn železničar. No daleč od male postaje Oračevo pričeli psi besno napadati derezino. Pri tem je derezina povozila enega psa, radi fejar te jo preobrnila v brezno, polog katerega pelje proga. Podporočnik in ostali so težko ranjeni. Takoj so jih prepeljali v bolnico.
Renrganizacifa radikalne
stranke
r Belgrad, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) Vsi politični krogi posvečajo največjo pozornost razmeram v NRS in naporom predsednika radikalnega kluba g. Vukičeviča, da stranko reorganizira. Navodila, ki so se izdelala na včerajšnji in današnji seji ožjega odbora, dajejo najboljše nade, da sc bo reorganizacija NRS pričela brez občih potresov v stranki. Pri tem delu še vedno nc sodelujejo tako zvani pašifevei in centrumaši. Vendar je njihovo Število tako majhno, da no morejo s svojo pasivnostjo niti najmanj motiti tako normalnega razvoja, procesa reorganizacije in konsolidacijo razmer v NRS.
Danes je predsedstvo radikalnega kluba izdalo sledeče obvestilo: »Predsedstvo radikalnega poslanskega kluba ho sprejemalo pritožbe, prošnje in vloge članov NRS in radikalnih strankinih organizacij ter storilo potrebne korake, da vse te želje in zahtevo uredi. Predsednik kluba bo dnevno sprejemal člane NRS v predsodništvu radikalnega kluba.«
Danes sc je vršila v tajništvu radikalnega poslanskega kluba prva seja novoizvoljenega političnega tajništva, kateri je prisostvoval tudi g. Vukičevif. Na tej konferenci se jc govorilo o podrobnem delu. Dolžnost političnega tajništva bo, da vrši vse intervencije, ki sc tičejo NRS. Politično tajništvo bo skrbelo, da se vse take intervencijo takoj iivršijo. Z osebnimi vprašanji so ne bo bavilo, marveč samo s tistimi, ki imajo splošno obeležje in splošen značaj in ki sc tičejo enotnosti NRS. To tajništvo jo torej smatrati kot neke vrste informativni organ cclega radikalnega kluba.
r Belgrad, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) V kabinetu ministrstva za vere se je včeraj predpoldne vršila konferenca radikalnih poslancev, ki so znani kot Vukičevieevi prijatelji. Navzočih je bilo okrog 56 poslancev radikalne stranke ter več ministrov. Predsedoval ji je minister za vere Draglša Cvet-kovič, ki je izjavil, da je cilj tega sestanka, ki se je sestal po želji klubovega predsednika g. Vukičeviča, ta, da bi se poslanci pred odhodom v svoje domače kraje porazgovorili o delu med ljudstvom glede strankine organizacije. G. Vukičevič je v svojem govoru na-glasil, da so mu njegovi prijatelji svetovali, da je čas za to, da se prične z živahnejšim delom na organizaciji NRS. Ker je sedaj nastopil prost čas, ki bo trajal nekako do 20.
septembra, naj poslanci ljudstvu obrazlože delo v narodni skupščini ter reorganizirajo stranko, kjer je to potrebno. Debata je bila precej živahna.
Za Vukičevičev predlog so govorili vsi navzoči poslanci, zlasti odločno tudi ugledni Ilija Mihajlovič, predsednik fin. odseka. Poslanci so izvolili posebno politično tajništvo kluba. Člani tajništva so gg.: Dragutin Je-v r e m o v i č, Milan K o s t i č in Stjepo Ko-b a s i c a. To tajništvo bo vodilo vse politične posle NRS in sedaj med. počitnicami zlasti skrbelo za stalno propagando in organizacijo stranke na deželi. G. Vukičevič hoče izvesti popolnoma enotno in trdno organizacijo stranke.
Mi. llel. kraii na Bledu
r Bled, 16. avg. (Tel. Slov.) Danes je prispel na Bled s svojim spremstvom Nj. V. kralj Aleksander, ki se bo tukaj mudil dalj časa.
Obletnica smrti kralja Petra
r Belgrad. 16. avg. (Tel. Slov.) Danes je preteklo sedem let po smrti pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Z ozirom na to se je vršila v saborni cerkvi žalna služba božja, katero je opravil dvorni duhovnik Božič. Navzoči so bili predsednik vlade g. dr. Korošec z ministri, g. Velja Vukičevič, Ljuba Davidovič, belgrajski
hoče biti glasilo slovenskega oziroma jugoslovanskega nacionalizma, tega bi si ne mogli predstavljati niti v najbujnejši fantaziji o tem, kaj je vsega zmožna SDS! Kje je spričo take pisave slovenski narodnjak, kje je tista slovenska mladina, ki je v okrilju te stranke hotela biti kvas vsaj nekega nacionalizma, kje so možje, ki so neposredno po vojni opazovali in bili priča rojstnim krčom naše države?! In zadnje vprašanje: kje je slovenska državna uprava, ki kaj takega dopusti pisali?!
župan g. dr. Kumanudi in drugi številni ugledni zastopniki društev ter kraljev adjutant.
Za mir z Italijo
r Belgrad, 16. avgusta. (Tel. Slov.) Italijanski poslanik Galli in angleški poslanik Kcnnard sta zvečer odpotovala na Bled, kjer je od včeraj Nj. V. kralj.
r Belgrad, 16. avg. (Tel. Slov.) Zastopnik zunanjega ministra g. dr. Šumcnkovi? je danes sprejel med drugimi tudi tukajšnjega italijanskega poslanika Gallija. Ta sestanek med zastopnikom zunanjega ministra in italijanskim poslanikom je v zvezi z ratifikacijo net-tunskih konvencij, ki so se predložile kralju v sankcijo. V vseh krogih, posebno v diplomatskih se trdi. da se bodo razmere med Jugoslavijo in Italijo razvijale v prijateljski smeri. Ravno ratifi' -cija nettunskih konvencij pomenja odločilen kornk za tako prijateljsko razmerje, ki dosedaj ni bilo ravno najboljše.
500 oseb utonilo. Na gornjem tokti reke
' Jangce-kiang se je pob pil kita'ski parnik. i Govori se, da je utouilo 500 ost j.
Dr. Krnjevič v parlamentarni delegaciji
r Belgrad, 16. avgusta. (Tel. Slov.) Danes je prispel v Belgrad dr. Krnjevič. glavni tajnik HSS, ter izjavil, da bo potoval z našo interpar-' lamentarno delegacijo v Berlin. Ta korak dr. Krnjeviča je izzval živahne komentarje. Nekateri so mnenja, da misli dr. Krnjevič porabiti ta mednarodni forum, da obtoži sedanji režim. Kakor znano, se prične interparlamen-tarna konferenca 23. avgusta. Na dnevnem re-redu so poročila: 1. o sedanji evoluciji parlamentarizma, 2. o izseljeniškem problemu, 3. o deklaraciji pravic in dolžnosti države, 4. sprememba statuta interparlamentarne zveze. Glavni referent je dr. Wirth, bivši nemški državni kancler. Od strani našega parlamenta potujejo: dr. Kosta Kumanudi, Scčerov, Stoja-dinovič, Joca Jovanovič, Šalih Baljif, Anton Sušnik, dr. Laza Markovič, Stjepo Kobasica, dr. Kraft, dr. Krnjevič.
Za ministra Bariča
č Zagreb, 16. avg. (Tel. >Slov.<) Poslednje čase je tisk »Tipografije« prinašal vesti iz Dalmacije, kjer je bil izvoljen minister za socialno politiko Stjepan Barič, da vlada med tamošnjimi pristaši HPS veliko nezadovoljstvo. »Narodna Politika« prinaša več dokumentov in izjav soglasja pristašev HPS v Dalmaciji za Bariča, in sicer baš tistih, o katerih se javlja, da so nezadovoljni. Najzanimivejša je skupinska čestitka osenuiajstorice duhovnikov, večinoma frančiškanov, ki so jo poslali Bariču in ki sta jo med drugim podpisala tudi frančiškanska provinciala, in sicer o. dr. Peter Grabič, provincial dalmatinskih frančiškanov, in o. dr. Dominik Mandič, provincial hercegovinskih frančiškanov.
Dr. Trumbič se ie usodno ukalkuliral
č Zagreb, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) V Hrvatski zajednici vlada veliko nezadovoljstvo in neorijentiranost povodom politike, katero je inavguriral dr. Trumbič, stopivši v KDK, računajoč, da bo po Radičevi smrti izvoljen za načelnika in postal odločilni faktor v KDK ter da se mu bo s pomočjo radičevcev posrečilo, eliminirati Pribičeviča. Kakor pa kažejo dogodki, se je dr. Trumbič v tem računu zmotil, ker radičevci nikakor ne želijo, da bi dr. Trumbič v njihovi stranki igral kako vidno vlogo. Oni so javno po svojih zastopnikih ali v listih izjavili, da je za nje več vreden kak njihov človek kot predsednik, ki dobro pozna statute in ideologijo stranke, kakor kaka politična veličina. Dasi se radičevci ne strinjajo s Pribičevičem, so odklonili dr. Trumbiča, vsled česar je nastalo v federalistični stranici veliko nezadovoljstvo, ker je posledica Trumbičeve politike ta, da so mase federalistov ostale v Radičevi stranki in so tako voditelji federalistov postali generali brez vojske.
Italiia zahteva zadoščenje?
v Milan, 16. avg. (Tel. Slov.) Rimski listi pišejo o demonstracijah v Splitu: V sredo zvečer so se zbrali v Splitu študenti, ki so protestirali proti italijanski vladi radi sprejema nettunskih konvencij. Pred neko kavarno je sedel italijanski generalni konzul v družbi nekaterih sorojakov. Študenti so proti njim vrgli dva stola. En stol je zadel italijanskega generalnega konzula na roki. Policiji se je posrečilo razgnati demonstrante, ki pa so potem ponovno poskušali napasti generalnega konzula, ko je hotel vstopiti v avto. Policija je demonstrante razgnala in je pri tem streljala, tako da Hlo ranjenih nekoliko demonstrantov. Ital a vlada je naročila svojemu zastopniku \ uelgradu, da radi tega pri jugoslovanski vladi izrecno protestira in zahteva zadoščenja.
Ena ustava — ena Kina. Na zborovanju stranke kitajskih nacijonalistov v Nan^ing« se je sklenilo, da se skliče na 1. januarja 1929 ija-rodna skupščina za vso Kitajsko z Mandžurijo, Mongolsko in Tibetom vred, da se posvetuje o načrtu kitajske republikanske ustsve.
Shod dne 19. t. m v Laškem se vrši. Govorita dr. Gosar in Franjo Zebot
no o inozemskih očeh
v Pariz, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) »Petit farisien« upa, da bodo Hrvati, potem ko so nettunske konvencije zadobile zakonito moč, svoje lastne lokalne želje in spore zapostavili velikim interesom države. — »Echo de Pariš« smatra okolnosti, pod katerimi se je ratifikacija izvršila, za nesposobne, da bi nettunske konvencije mogle tvoriti soliden temelj za politiko zbližanja med Italijo in Jugoslavijo. Težko je, da bi italijanska vlada mogla videti v tem jamstvo za ugodne bodoče odnošaje. List pri tej priliki tudi ostro kritizira angieško-francosko demaršo v Sofiji, ki da mora že radi tega ostati neučinkovita, ker ni nobenih dokazov, da se more odgovornost za razmere v Macedoniji naprtiti bolgarski vladi. Macedonski problem se v svojem bistvu ne more rešiti, dokler se ne posreči doseči sporazum med Srbi in Hrvati, ki je edini temelj za sporazum med Srbi in Bolgari in s tem za trajen mir na Balkanu.
v Praga, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Oficiozna »Prager Presse« se peča v uvodniku z ratifikacijo Nettuna in poudarja, da so se udeležili teh pogajanj tako Pašič kot Pribičevič, Radič kot druge skupine in da je ta korak dokaz, zlasti če se vpoSteva še dejstvo, da je prebivalstvo ratifikacijo mirno sprejelo, da narod zna trezno presojati položaj. Preveč je vezi, ki vežejo obe kraljevini, da bj bilo nelojalno razmerje trajno mogoče. S spreje-
mom Nettuna je Jugoslavija pokazala vsemu svetu, da hoče živeti v miru in deniarša v Sofiji od strani obeh zapadnih velesil, ki se je izvršila na iniciativo Londona, potrjuje, da je tudi tej diplomaciji vse ležeče na tem, da se na Balkanu ohrani trajen mir.
e Rim, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) Pod naslovom »Besedilo in duh« piše »Corriere della Sera« o ratifikaciji netunskih konvencij. List ugotavlja, da je Italija čakala pet let na ratifikacijo. Italija jemlje na znanje glasovanje v skupščini in izjave ministra Šumenkoviča ter želi, da bi težkoče, ki so stale na potu ratifikacije, ne vplivale na dobro voljo Jugoslavije za lojalno sodelovanje. Konvencije so tehničnega, ne nacionalnega značaja, in ne spreminjajo prav ničesar na pravnem stanju, ki so ga ustanovile prejšnje pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Le jugoslovanska opozicija je hotela konvencije izrabiti. Glasovanje v skupščini ne bo pripomoglo k stalnemu zbliževanju med državama, ako ne bo sledila tudi volja, da se konvencije tudi lojalno izvedejo. Italija jemlje lojalno na znanje novo spoznanje, ki ga kažejo odgovorni krogi v Belgradu. Saj je Mussolini rekel, da je v mednarodnih odnošajih lojalnost najboljši politik. Toda Mussolini je tudi opozoril, da med dvema sosednima državama obstoja lahko samo prijateljstvo ali neprijateljstvo.
Laži liberalnega tlsha o luijoslouan-sitih škofih popolnoma razkrinkane
v Budimpešta, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, ki se je na povratku z Dunaja nahajal štiri dni kot gost madjarske vlade v Budimpešti, je v intervjuju z dopisnikom lista »Az Est« ob-jasnil tudi svoje stališče z ozirom na vesti ") turško-jugoslovanskih pogajanjih za prijateljsko pogodbo in izjavil, da Turčija, katere zunanja politika temelji na ohranitvi miru iu katere odnošaji do vseh držav so čim najboljši, živi posebno z Jugoslavijo v tako dobrih odnošajih, da ne potrebuje nobenih prijateljskih pogodb. Seveda se tudi to dobro razmerje lahko utrdi še s pogodbo. Govori se, da Tevfik bej tudi z madjarsko vlado razpravlja o prijateljski pogodbi.
Zcgu se ne brani krene
e Rim, 16. avg. (Tel. : Slov.«) >Popolo di r&oina . rimska izdaja milanskega »Popola d ■ italia«, poroča iz Tirane, da je Albanija pred •Ustavnimi reformami. Sedanja ustava ne more zadovoljiti teženj Albancev. Ko se sestane kon-stituanta, ki bo sestojala iz senatorjev in poslancev v zmislu novih reform, pride v razpravo vprašanje revizije ustave. Nedvomno se bo republika odpravila in nadomestila s kneževino. Danes se zaključijo volitve. Voditelji so za revizijo in tudi predsednik Ahmed beg Zogu. ki bo postal knez, ni proti.
Kako bodo volili Grki
v Atene, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Venizelos je sprejel danes depu-tacijo rojalističnih politikov, ki so se zglasili pri n jem zaradi odločbe državne kemične komisije, da je pri volitvah raba neizbrisne kemične tinte nepotrebna, ker take tinte sploh ni. Deputacija je ostala pri svojem sklepu in predlagala, da se vsakemu volivcu, ko bo oddal glas, odreže po ena kocina z roke v svrho legitimacije. Venizelos je smatral tudi ta predlog za neizvršljiv in ga je odklonil. Deputacija je izid tega razgovora z ministrskim predsednikom objavila v komunikeju in izrazila svoje veliko nezadovoljstvo ter protestirala proti odločbi vlade.
Cehi to ponosni na svols letala
v Praga, 16. avg. (Tel. »Slov.«) »Lidove Noviny« pišejo o uspehu poleta okoli Male antante z vojaškega stališča in trdijo, da je bil polet zelo velikega pomena v slučaju vojne, v kateri bi beli udeležene Poljska, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija. List poudarja posebne okolnosti, da je Češkoslovaška industrija letal dokazala, da se lahko popolnoma emancipira od Francije, kar bi bilo posebnega pomena v vojni, ker bi bila v vojni Češkoslovaška teritorialno ločena od Francije. Tudi »Venkov« vidi v poletu Male antante zmago Češkoslovaške nad Francijo, ker so češkoslovaški aparati zmagali nad konkurenco francoskih letal, s tem pa tudi mlada češkoslovaška letalska industrija nad najstarejšo industrijo sveta.
Tudi ČSR ima manevre. Danes so sc na zapadnem Slovaškem začeli češkoslovaški manevri, ki se bodo nadaljevali proti severu in se bodo končali v dolini reke Vaha.
S6iia rsemške vlade
v Berlin. 16. avg. (Tel. »Slov.«) Socialno-demokratska vladna stranka je radi sklepa, da se gradi oklopna križarka »A« v krizi. Levo krilo stranke se je postavilo odločno proti svojim ministrom v vladi in zahteva, da se križarka ne gradi in da se takoj skliče strankin kongres. Ni izključeno, da bo ta upor vplival tudi na vlado, ker zahtevajo nekateri poslanci, da podajo socialnodeinokratski ministri ostavko.
č Zagreb, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Današnji dan nima nobenih posebnih dogodkov razen kombinacij o »obsodbi politike dr. Korošca in politike HPS s strani hrvatskega episkopata.« — Opazile sta se dve izjavi: Pribičeviča in dr. Trumbiča. Večerni in jutrišnji zagrebški listi objavljajo veliko izjavo Pribičeviča, v kateri govori o svojem posetu pri zagrebškem nadškofu dr. Bauerju. Njegova izjava je zelo skopa in se iz nje ne da nič sklepati, dasi hoče Pribičevič vzbuditi vtis, da je našel pri dr. Bauerju odobravanje. Dalje razpravlja Pribičevič v svoji izjavi, kako se je Belgrad onemogočil in razlaga, da se v današnji borbi ne vodi borba med Srbi in Hrvati, temveč borba za enakopravnost. Vidi se pa, da je glavni cilj njegovo dolge izjave ta, da še enkrat konstatira, da v KDK ni razdora, v kar malokdo veruje. Dr. Trumbič je dal veliko izjavo dopisniku »Telegraph Union«, v kateri opisuje borbo proti centralizmu in se radikalno izjavlja za revizijo ustave.
Nadškof dr. Bauer je pozval k sebi dr. Simraka in mu izjavil, da gornja izjava Pribičeviča, r kolikor se tiče sestanka z g. nadškofom, v ničemer ne odgovarja istini.
6 Zagreb, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne ob 5. sta obiskala zagrebšega nadškofa g. dr. B&uerja na njegovem posestvu Brezovici v bližini Zagreba Svetozar Pribi-
8evi6 in ing. Avgust Košutič. Pri tej priliki sta se mu zahvalila, ker je vodil pogreb pokojnega Pavla Radiča in Gjura Basarička ter pozneje pogreb Stjepana Radiča. Pribičevič in Košutič sta se s škofom razgovarjal« do 8. ure. V zvezi s tem prinaša zagrebško liberal. no časopisje (kakor »Jutro«) vesti, da se je dr. Bauer izjavil proti vladi g. dr. Korošca in da bo skoraj izdal na vernike pastirski list radi poslednjih političnih dogodkov. Vaš dopisnik je od najmerodajnejšega mesta zvedel, da so te vesti neresnične in tendenciozne. Dr. Bauer ni dal pri tej priliki Pribičeviču in Ko-šutiču nobene izjave, nego je samo naglasi^ da katoliška Cerkev ne nosi odgovornosti za politična dejanja posameznih strank. Obenem jima je očital njune zveze s starokatoliškim pokretom.
č Zagreb, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Zagreba ški liberalni tisk in ljubljanski seveda prinaša kot senzacijo, da je senjski škof dr. Marušič dal izjavo proti g. dr. Korošcu in HPS. Vaš dopisnik je zvedel iz zanesljivega vira, da senjski škof se ni niti razgovarjal o političnem položaju z nikomer niti ni nikomur dal nobenih političnih izjav.
6 Zagreb, 16. avg. (Tel. »Slov.«' Zvečer je bil vseučiliški profesor in glavni tajnik HPS g. dr. Janko Simrak pri prevzv. g. dr. Bauerju in se z njim razgovarjal nad eno uro.
Amerika sklepa in ponuja pogodbe
v Pariz, 46. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor javljajo \vashingtonske vesti, se bodo danes podpisale razsodiščne pogodbe med Zedinjenimi državami in med Avstrijo, Poljsko in Češkoslovaško. Ameriška vlada je na Monroe-ovo doktrino, katero je razglasil Chainberlain za razna ozemlja na vzhodu, med drugimi za Irak in Egipt, izjavila, da bo v kratkem ponudila egipt-ski vladi razsediščno pogodbo med Ameriko in Egiptom.
NepozabMeni Habsburžani...
v Budimpešta, 16. avg. (Tel. »Slov.«) V samostanu Tihanv, kjer sta bila internirana bivši avstrijski cesar Kari in cesarica Žita leta 1921, preden sta bila izročena antanti, se je vršila danes spominska slavnost, pri kateri je madjarsko vlado zastopal prosvetni minister grof Kle-belsberg, Habsburžane nadvojvoda Jožef, madjarske legitimiste razmeroma majhna deputacija, dočim so bili zastopani tudi avstrijski menarhisti z delegacijo, kateri sta načelovala princ Joliann Liechtenstein in bivši avstrijski ministrski predsednik Clam-Martinic. Princ Liechtenstein je obljubil v svojem govoru mlademu »cesarju« Otonu zvestobo.
K&*he?mere kot kritik
t London, 16. avg. (Tel. »Slov.«) V svojem novem članku »Za Madjarsko« konstatira danes Rothermerov list »Daily Mail«, da so vse tri države: Romunija, češkoslovaška in Jugoslavija, ki so nastale po mirovnih pogodbah, in kakor dokazujejo njihove notranjepolitične krize, v svoji sedanji obliki — nesposobne za življenje. — Rothermere je torej v svoji domišljiji dosledenl
Pogodba se še ne obiavi
v London, 16. avgusta. (Tel. »Slov.«) Angleške agenture širijo vest, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da mornariškega dogovora še ne objavita takoj, kakor se je to v zadnjem času trdilo, temveč šele po nekaterih tednih, ker še niso imele vse države dosti časa, da bi ta načrt temeljito preštudirale.
Zopet vest o Amundienu
v Pariš, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Holandski ribiči so našli na morju steklenico z obvestilom Amundsena o položaju letala »Latham«. Ta vest se je sprva smatrala za mistifikacijo, bolj resno pa se je začela vpoštevati, odkar je norveški konzul v Amsterdamu, ki je bil v osebnih stikih z Amundsenom in ima mnogo njegovih pisem, potrdil, da je pisava na listu v steklenici Amundsenova. Francoska ladja Pour qua pas«, ki se nahaja v Islandiji, je dobila nalog, da se odpelje k severnim Spitz-bergom. Tudi »Krasin;; je baje dobil nalog, da se odpelje tja. Po tej vesti se nahaja Amundsen na najsevernovzhodnejši točki Spitzber-gov.
Del Prete umrl
e Rim, 16. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Rio de Ja-neiro je prispela popoldne vest, da je tam umrl letalec del Prete, ki je v spremstvu drugega italijanskega letalca Ferranina preletel črto Rim—Brazilija brez prestanka. Podlegel je ranam, ki jih je dobit pri zadnjem poletu, ker so mu amputirali desno nogo. Odločitev za to težko operacijo je padla na posvetovanju osmih zdravnikov, izmed katerih so bilj trije Italijani. Vest o smrti del Prete je vzbudila veliko potrtost.
Lep rekord
Iz Amerike i letalom na Švedsko. Ameriška letalca Hassell in Crnmer sta danes odletela od Rockforda nt Švedsko. Med potom bosta dvakrat pristala,
Včeraj je imela SDSarska žurnalistika posebno bogato žetev. Vsled pomanjkanja drugih poročil in pametnega gradiva so nagromadili SDSarski listi na prvi strani laž nad lažjo. Skoroj ni »brzjjava« v dopoldanskem in popoldanskem SDSarskem glasilu, ki ne bi bil čisto izmišljen ali vohi na debele lažnjivo po-tvorjen.
»Poskus obnovitve londonskega pakta«, to je največji naslov v »Jutru« in hkrati najgo-rostasnejša laž. V podnaslovih »Jutro« sicer pove, da prinaša »verzijo«, da se gre za vesti, ki jih je treba označiti z »baje«, toda kljub temu prikroji telegram kot največjo senzacijo v duhu in stilu, kakor »telegrafirajo« italijanske agenture, kadar najgrše rovarijo proti naši državi.
Drugi brzojav: »Ratifikacija nettunskih konvencij je pravno neveljavna«. Tukaj pona-tiskuje »Jutro« raco iz »Jutarnjega lista«, ki jo je prinesel ta list dva dni poprej. Ta dva dni stara raca je za ^najboljše informiran dnevnik« »Jutro« najprimernejša za telegram na prvo stran.
Tretji brzojav so seveda škofje, in sicer »Hrvatski škofje obsojajo politiko dr. Korošca« »Svetozar Pribičevič pri zagrebškem nadškofu dr. Bauerju«. Tako, sedaj se bo svet podrl zato, ker se je Svetozar Pribičevič peljal iz Zagreba v Brezovico, kjer prebiva tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. »Jutro« nič ne pove, kaj je imel Pribičevič pri nadškofu, ali sta sploh kaj govorila in kaj sta govorila, ampak enostavno piše, da bo dr. Bauer kot vrhovni dostojanstvenik rimskokatoliške cerkve v naši državi nastopil proti politiki dr. Korošca, kakor da sta že nastopila sarajevski nadškof dr. Šarič in pa senjski škof dr. Marušič. Predvsem je torej zanimivo, kako »Jutro« zove oficielne predstavnike Cerkve v svojo politiko, kako tipičen kle-rikalizem bi mu bil dobrodošel, če bi igral v karte SDS. Drugače pa je cela vest, kar se tiče škofov, od kraja do konca izmišljena.
»Seja vodstva KDK v Ljubljani«, to je tudi dogodek svetovnega pomena. Gospodje so namreč deloma na Bledu, deloma v Zagrebu in se bodo v Ljubljani sestali. Slovenci se za njihove sestanke ne menijo, »Jutro« pa prinaša to vest, ki je v zagrebških listih izšla že v torek, kot najnovejšo novico v četrtek. Je res vredno brati ta najbolj informirani list 1
»Narod« popoldne je deloma prepisal dopoldansko »Jutro«, zraven pa urezal in pri-dodal eno novo, pristno »novico« o klerikalcih. »Klerikalci so namreč razpustili narodno skupščino zato, da bi se lažje privil davčni vijak v prečanskih krajih ter napolnile prazne državne blagajne.« »Narod« pravi, da je delegaciji ministrstva financ in obema davčnima uradoma v Ljubljani poslan brzojavni nalog, po katerem imajo davčni uradi v Sloveniji takoj in brez vsakega odloga izterjati vse zaostale davščine, ne glede na to, v kakem gmotnem položaju se nahaja prizadeti davkoplačevalec. In potem »Narod« vzdihne: »Kaj je dr. Korošcu mar, da bodo ravno v Sloveniji zastokali pod novim pritiskom davčnega vijaka!«
Mi nismo nikogar vprašali, zakaj bi tukaj v stvari šlo. Če ie res kaka okrožnica, je to navadna okrožnica, s katero nadrejen urad podrejenemu naroča rešitev zaostalih zadev. Prav gotovo je, da ne gre za kak ukaz vlade, da naj se davki strožje izter-jujejo. Prav tako je Čisto gotovo, da okrožnica ne preklicuje kakih obrokov ali drugih ugodnosti, ki so jih davkoplačevalci dobili. Uverjeni smo. da tukaj »Narod« ni poročal resnice. ».Nnrnii., jo kratkomalo celo poročilo naredil zato, da hujska in hujska, litijska s ' tistimi davčnimi metodami, ki so vladale ta-i krat, ko smo imeli ministre iz »Narodove« i hiše.
Na en dan, dopoldne in popoldne, toliko laži in zastarelih potvorb. Ali se bravcera izplača plačevati tako škarto?
Požar pod sv. Goro
e Gorica, 16. avg. (Tel. »Slov.«) V torek dopoldne je pričelo goreti pod Sv. Goro na grgarski strani. Iz Gorice je odšlo na pomoč vojaštvo, iz Solkana in drugih bližnjih vasi so pa prispeli kmetje. Ogenj se je vedno bolj širil proti Grgarju. Bila je nevarnost, da zajame tudi va«. Ljudje so pričeli že izpraznjevati hiše. Tudi romarji, ki so v velikem številu prihiteli na Veliki šmaren na božjo pot, so bili pod vtisom velikega požara in so pomagali pri gašenju. Končno se je vendar posrečilo ogenj omejiti na grgarski strani, tako da je vas izven nevarnosti.
Belgijec - prvi kolesar
v Budimpešta, 16. avgusta. (Tel. Slov.) Pri tekmi za svetovno mojstrstvo v kolesarjenju, ki se je vršila na cesti Budimpešta-GodblS in nazaj, je zmagal kot prvi profesionalist Belgijec RoCise v 6 urah 20 minutah 10 sekundah, kot drmgi pa Nemec Nebe. Romse je takoj, ko je dosegel cilj, padel v nezavest Pri tekmi amaterjev je dosegel prvo mesto Itali. jan Grandi v 6 urah 56 minutah 8 sekundah^ kot drugi pa je zmagal Italijan Mara.
Drobne vesti
30.000 ljudi zbolelo.
2e deset dni se širi v Atenah m Pirejt vročinska epidemija, na kateri je dosedaj zbolelo 30.000 ljudi. V mnogih podjetjih je zbolela več kot tretjina nameščencev. Od danes naprej se je morala bistveno omejiti služba na pošti, v bankah in pri telefonu, kei manjka osebja.
Manevri nad Londonom. Zračne manevre nad Londonom so prekinili za en dan in pol pred določenim časom, ker so bili vsi napadalci »sestreljeni«. »Daily Telegraph« poroča, da je »padlo« 103 napadalnih in 45 obrambnih letal.
Zaleskijeva posvetovanja. Zunanji minister Zaleski se je s svojega dopusta včeraj vrnil v Varšavo, ter bo imel prihodnje dni temeljite razgovore s Pilsudskim, pri katerih se ima odloČiti stališče Poljske z ozirom na razna nerešena politična vprašanja. Dne 25. avgusta se bo Zaleski odpeljal v Pariz na podpis Kellogovega pakta, odtam pa bo šel v Ženevo na zasedanje Društva narodov.
Rusi dvigniti angleško ladjo. Dne 4. junija 1919 sta dve ruski križarki potopili v Kapor-skem zalivu angleško podmornico »L 55«, ki je imela 40 mož posadke. Rusi so sedaj to podmornico našli in dvignili. Spravili so jo v Kron-stadt in jo odprli. V njej so našli več okostnjakov.
Komunisti v ČSR brez lista. Komunistični list v Brnu »Rovnost« je bil ustavljen, ker se je ponovno pregrešil proti zakonu o varstvu države.
Calles demontira. Morilec generala Obre-gona Toual je poslal na predsednika Callesa pismo, v katerem najodločneje zanika, da bi bil izvršil svoj čin po nalogu katoličanov al' iz verskega fanatizma.
DUNAJSKA VREMENSKA NAPOVED:
Na zahodu se bo pooblačitev zmanjšala, na jugu in vzhodu pa bo večinoma jasno in vroče.
Novosadska vremenska napoved. Vedro Tiho. Slabi severni vetrovi.. Na severu nekoliko oblačno. Temperatura se bo znižala na severu. Dežja ne bo.
Tržaška vremenska napoved. Vetrovi v različnih smereh. Nebo povečini oblnčno. Dež. Temperatura 28—28 stopinj. Morje nemirno.
Žene in telesna kultura
Ustroj človeškega organizma je tak, da vsak ud, vsaka mišica in s tem celota uspeva tembolj, čim več zahtevamo od nje napora, čim bolj jo uporabljamo. (Saj velja prav to tudi o duševnih silah.) Ako telesu trajno ne damo prilike, da bi razvilo svoje prirojene sile, se z njimi udejstvovalo, razigralo, potem mišice ohlape in izgube svojo prožnost in moč. Človek odebeli, postane nekaka ma-ščobna masa, kateri moremo zgodnjo razkrajanje in smrt v naprej prorokovati. Kjer pa manjka tudi tek ali je prehrana iz drugih razlogov nezadostna, dobimo telesne slabiče, namišljene in resnične bolnike, prezgodnje starce, zajedljive in žalostne, v breme sebi in drugim.
Vsakdanje življenje današnjega kulturnega človeka se splošno razvija v takih razmerah, da bi mu moralo telo popolnoma za-krniti, ako ne bi nadomestil s telovadbo in športom, kar je preje zahteval od njega boj za življenje. Saj bi se človek skoraj še hoje odvadil, ko na vse strani vodijo železnice in se že za dobro četrt ure dolgo pot poslužuje cestne železnice. Zato veliki razmah telovadbe in športa, zato mednarodne olimpijske igre niso le znamenje materialističnega duha sedanje dobe, marveč tudi zdrava reakcija na pretirano ali vsaj prehitro civilizacijo, na nenaravne življenske pogoje sedanjega mestnega prebivalca. Telovadba in šport sta naravni obrambni sredstvi proti telesnemu — in po geslu: zdrava duša le v zdravem telesu, tudi duševnemu — propadanju današnjega človeškega plemena.
Žene pa telovadba in šport
Brez drugega je jasno, da žene pri tem ne morejo delati nobene izjeme, saj se tudi njihov organizem v celoti razvija po istih zakonih kakor moški. Ce pa pomislimo na današnjo dvojno nalogo ženstva: materinstvo in pridobitni poklic, potem moramo priznati, da je današnje ženstvo še prav posebno potrebno telesne okrepitve, ki jo omogočata telovadba in šport. Bilo bi tedaj krivično in nesmiselno, ako bi hoteli ženstvo odvračati od telovadbe in športa, najsi se tudi ta pojav modernega življenja na prvi hip upira našim dosedanjim predstavam o ženskem dostojanstvu. Seveda so tu dane neke naravne in nravne meje, ki bi jih moralo ženstvo samo spoštovati in v tej smeri naj se uveljavljata predvsem dom in šola, pa tudi telovadne in športne organizacije. Drugače pa se nad žensko telovadbo in športom ne izpotikajmo, ker sta opravičena in si sedanje samostojno ženevo te pravice tudi ne bo dalo vzeti.
-} f o r
Telesna kultura
Telo je treba negovati čisto zavestno in skrbeti za to, da sproti popravljamo telesno držanje, da vsaj od časa do časa skladno razigramo vse telesne sile in enakomerno nate-zamo vse mišice, vse ude, pri čemer moramo
leknimo roke, hrbet in noge. To ponovimo tudi zjutraj, predno vstanemo. Popoldne, a ne neposredno po kosilu, naj bi si posebno vsaka starejša ženska vzela čas, da bi legla popolnoma ravno na hrbet in ostala tako mir-
Danes sta telovadba in šport v toliko za šla s prave poti, v kolikor drvita za »rekordi« — dasi je seveda plemenita tekma na tem poprišču naravna in kot spodbuda tudi koristna ter jo dejansko najdemo pri vseh narodih in v vseh časih. Toliko je gotovo, da je treba telovadbo in šport poduhoviti, ju usmeriti tako, da bosta zaslužila označbo telesne kulture. Človek je ustvarjen po podobi božji, njegovo telo je posoda neumrjočega duha. To telo zasluži pažnje in nege, pa tudi spoštovanja. Bolj nego na kolikost treba gledati na kakovost, bolj nego na to, koli ko je tekel, na to, kako je tekel. Surova ro koborba bi morala pod tem vidikom sploh izostati.
Pa še vse več pomeni telesna kultura. Lepote telesa ne sme izpačiti le nečloveški, surov napor, marveč je ne sme žaliti tudi nespodobnost, da o nesramnosti niti ne govorimo. Telovadec in športnik mora biti tak, da se ga ne veseli samo naše oko, marveč da ga radostno pozdravlja tudi naša duša. Da nas nravno ne odbija in nam ne izsili misli: Škoda lepega telesa! — Zdrava duša tedaj v zdravem telesu.
Samo v tem smislu, v smislu telesne kulture bi smelo umevati in izvajati telovadbo in šport posebno ženstvo. Narava sama od ženske strožje in neizprosneje zahteva sramežljivost in njeno kršitev vse težje kaznuje nego pri moškem. Ženstvo si mora biti v svesti, da bo moški vedno močnejši nego ženskaj že zato _ neglede na božji zakon — mora ženska paziti, da v moškem ne izpodkoplje še zadnjih sledi njegovega religijoznega spoštovanja pred svetostjo materinstva. Razen tega bi morala ženska sama v sebi spoštovati materinstvo, bodisi že doživljeno ali v bodoče pričakovano ali vsaj možno.
Konkretne smernice je težko določati; a toliko je gotovo, da se mora mladina pri telovadbi in športu udejstvovati ločeno, vsaka v svojem krogu. Tudi bi bilo nujno želeti, da bi žensko mladino vedno vežbale ženske moči, kakor se ob sebi razume, da naj fante vodijo moški.
Vsaka žena telovadkinja!
Za kristjana in demokrata je ob sebi umljivo, da morajo biti vseh dobrin vselej deležni tudi najširši ljudski sloji. Tako tudi telesna kultura ne sme biti predpravica bogatašev in inteligence, marveč last celokupnega naroda Ne samo dama, marveč tudi delavka in kmetica se morata znati poslužiti blagodati telesne kulture, ti dve še prav po-' sebno.
Mnogi mislijo, da je vsako telesno gibanje enako dobro, da je torej delavnim ženam telovadba nepotrebna. To je velika zmota, kar se najbolje razvidi iz dejstva, Hn ravno žene, ki telesno mnogo delajo, prezgodaj ostare »" n«1nhe in gredo že s 50 leti v dve gube.
		mmmm	i j-1:, ;		. '.i.	
iiiraaSlVlIlV. ••',. • ••. ■ KKt	» mM'''- ii K ffiMmmm	si ni^	...■.nn.^i1.':.'. V..:'- ... .1 ..	.. M t ' 'SS« la	1,3'Vu mm	
posebno paziti tudi na pravilno dihanje. Danes je že celo število telovadnih sistemov, telovadnih šol, ki so vsi več ali manj dobri, več ali manj enostavni ali zapleteni. Toda popolnoma zadovoljivi uspehi se dajo doseči tudi brez vseh posebnih sistemov. O tem samo par migljajev.
Ko zvečer ležemo, se vsaj za nekaj minut popolnoma zleknimo, ležeč na hrbtu; z rokami se oprimimo posteljnjaka nad vzglavjem in
no zleknjena vsaj deset minut. Ni treba, da bi zadremala, a če se ji to posreči, tem bolje. Med dnevom je treba vedno paziti, da držimo hrbtenico pri hoji in seji, v kolikor nam dovoljuje delo, vedno strumno zleknjeno. Katera ne zna drugih telovadnih vaj, naj vsaj par minut dnevno dela, stoječ menjaje na eni nogi, z rokami in eno prosto nogo močne plavalne gibe. Deset minut hoje po prstih tudi zelo pospešuje gibkost in dihanje.
Izvrstne dnevne vežbe brez vsake prej šnje šole, brez vsakega sistema oinogočuje žoga, bodisi že navadna majhna, prav posebno pa velika in precej težka takoimeno-vana »medicinska žoga«. Žoga se meče odnosno suje in lovi z rokami in ne z nogami. Žoga nikakor ni samo igračka za otroke, marveč izvrstno sredstvo za telesno kulturo. Žoga nadomesti zdravnika in zdravila.
Da spadata k vsaki telesni kulturi tudi snaga in solnce, je ob sebi razumljivo. Telesna kultura je izvedljiva le v najtesnejši zvezi s higijeno. Naša tako delavna zdravstvena oblast naj bi zato — poleg naših telovadnih in športnih društev — širila med ljudskimi sloji tudi zmisel in znanje za pravilno telesno kulturo.
Nikoli prepozno in nikoli prezgodaj
Začeti s telesno kulturo, ui nikoli prepozno razen na smrtni postelji. Doseči se dajo v najkrajšem času čisto neverjetni uspehi resnične, naravne pomladitve, kakršne ne zmore noben pomlajevalni in lepotilni zavod. Ženske s 50 leti postanejo mlajše in krep-kejše, nego so bile s petintridesetimi. Pri tem pa telesna kultura pri starih kakor mladih izključuje vsak puder in vsako šminko, sploh vsa umetna sredstva, ki pomanjkljivosti le prekrijejo, a jih ne odstranijo. Sploh so ta sredstva s pravo telesno kulturo nezdružljiva, kakor so nezdružljiva s svobodno žensko osebnostjo; njih dom so haremi in polusvet.
Kakor pa za telesno kulturo ni nikoli prepozno, tako pa tudi ni nikoli prezgodaj. Začeti je treba že z dojenčkom in nadaljevati potem do šole, ki mora začeto izpopolnjevati. S tem otrok ne pripravimo samo telesno na napore, ki jih bo od njih zahtevala šola, marveč s pomočjo discipline tudi duševno. Vsekakor je treba posebno z dojenčki znati ravnati popolnoma pravilno in je treba za to strokovnjaških navodil.
Kar se tiče naših šol, smo še zelo daleč od tega, da bi se v njih izvajala telesna kultura, saj večinoma — že zaradi prenapolnje-nosti — ne odgovarjajo niti higijenskim zahtevam. Telovadba se uganja po načinu drugih predmetov, po šolsko, za red, zato tudi med mladino ne vzbuja dosti več veselja nego ostali predmeti. A telovadba brez veselja je nezmisel.
Na dunajskih šolah so uvedli pouk v plavanju kot obvezen predmet. Uporabljajo čisto novo, za otroke primemo metodo ( brez plavalnega pasu, tako da si vsak otrok pridobi popolno gotovost v vodnem elementu. Koliko zdravja in lepote, koliko radosti nad življenjem, koliko samozavesti in poguma se s tem da otroku! Dunaj neprestano gradi vedno nova ogromna kopališča, v katerih so posebni oddelki pridržani šolski mladini; ali Ljubljana ne bi zmogla vsaj toliko, da bi primemo popravila kopališče na Ljubljanici in ga dala na razpolago šolski mladini?
Obleka za telovadbo in šport
Higijena zahteva, da prihajata solnce in zrak kolikor največ mogoče neposredno do telesa. Isto zahtevata tudi telovadba in šport, ker jima daje to še-le pravi podražaj; razen tega mora biti telo pri vežbi docela neovirano, da se more res razmahniti, kolikor le dopuščajo mišice. Zato glede telovadne in športne obleke ne smemo biti preveč tesno-srčni, kadar je mladina po spolu ločena in ne nastopa v javnosti. Vsekakor je treba tudi pri izbiri telovadne in športne obleke varovati čut dostojnosti. Telesna kultura nikdar ne sme priti v nasprotje s krščansko duševno kulturo, ako naj namesto preroda ne prinese propada.
Razgovor z angleškim dramatikom g. Ouldom
G. Hermon Ould, generalni tajnik londonskega Pen-kluba, pesnik in dramatik, se je mudil nekaj časa v avgustu na Bledu, kjer sem se imel priliko z njim sestati in razgovoriti. Čita-telje »Slovenca« bodo gotovo zanimali vtisi, ki jih je g. Ould prejel v Sloveniji, in zato objavljam del tega razgovora.
»Kako si zamišljate nadaljnji razvoj Pen-Cluba, v katerem smo včlanjeni tudi Slovenci?«
»PEN je prijateljska družba vseh znameni-tejših pisateljev sveta; njega namen je medsebojno spoznavanje in medsebojna izmenjava kulturnih dobrin. Naš letošnji kongres v Oslu je sklenil, da začnemo izdajati mednarodno literarno revijo, kar bi znatno pospešilo sporazum med kulturnimi težnjami civiliziranih narodov. Znano je, da smo že poprej sklenili osnovati evidenčno centralo za prevode, ki naj bi oskrbela seznam literarnih del, vrednih, da se objavijo v raznih jezikih. Zal mi je, da je večina centrov PEN-a ni uvidela važnosti tega podjetja in da tudi od jugoslovanskih PEN-ov na svoje tozadevno vprašanje do danes še nismo prejeli odgovora. Organizacija PEN-a je razširjena v skoraj vseh državah Evrope, v Avstraliji, Afriki in deloma v Ameriki; naloga bodočnosti je, da se organizira tudi med narodi Azije in da se najdejo zveze z Rusijo. Kesneje bi mogei PEN postati vpoštevanja vredna sila v življenju kulturnega človeštva
»Ali se v Sloveniji dobro počutite?«
»Počutim se tu zelo dobro. Prvič sem v teh krajih, a so me takoj prevzeli s svojo naravno krasoto, z melanholično mogočnostjo svojih gora, z ljubkostjo svojih gozdov, zelenih jas in s svojimi svežimi vodami. Lepo domovino Vam je Rog dodelil! Imel sem namen, da na Bledu začnem pisati tretji del svoje dramatične trilogije, toda toplo solnce in hladna kopel, Vaša gostoljubna družabnost in prijetni izleti so me zadržali od dela. Pa mi ni žal; delo mi ne uide, a ta lepa dežela, ki je v turistični knjigi pod slapom Savice nisem mogel označiti drugače nego raj na zemlji, <*e mi bo kmalu umeknila izpred oči v nedosežno daljavo.«
»Ali ste se mogli seznaniti z našimi prosvetnimi razmerami?«
»Ne zelo mnogo, a slep vendar nisem bival v tej deželi Videl sem mnogo Vaših gorenjskih vasi in všeč so mi bile Čisto svobodno, kakor samovoljno, so razvrščene hiše v njih, a vendar se lepo prilagodevajo terenu, urejajo se po naravi zemlje, iz katere rastejo. Iz oken pozdravljajo vsepovsod pisane rože in na razpotjih stoje znamenja s Kristusom na križu ... to dvoje se mi je zdelo najbolj vidno v značaju slovenske vasi, kolikor sem jo mogel videti Bil sem v kmetski hiši ob ognjišču, v spalnici in družinski sobi s široko klopjo okrog mogočne peči in s svetimi podobami na steni; ognjišče je bilo seveda močno zakajeno, toda tla so bila snažno pomita, v hiši je bila napeljana električna razsvetljava Bil sem na praznik pri maši, ko je bila cerkev natlačeno polna Z radostjo sem ogledoval Vaše preproste in tako ljubke gotske freske, gospodarsko večnost in slikovi-
tost Vaših tako samobitnih kozolcev. Bil sem, če hočete, tudi v kavarni in sem poslušal mnogo modemih plesov celo sentimentalno angleško pesem »I love you« — pa to ne spada menda bistveno k Vaši kulturi, marveč je le del celokupne povojne Evrope. Najbolj sem se čudil množici slovenskih podeželskih odrov in razširjenosti ljudske dramatike, za katero se mi na Angleškem trudimo, a doslej še ne s prevelikim uspehom. Ko zberem potrebne podatke, bi hotel svojim rojakom o tem obširneje poročati.«
Svojemu dragemu gostu, ki je te dni odpotoval v Belgrad na vabilo ondotnega PEN-a ter bo dne 18. t m gost zagrebškega kluba, želimo srečno pot dalje po Jugoslaviji v upanju, da se zopet kdaj vrne med naše gore poslušat zaprašeno moderno poskočilico »I love you ...«	-Fr-Sr-F—
---- h A-*:*
Niko Kuret, akademik:
Pariška pota
Pariz, začetkom avgusta
Dolgo nam jc bil ta svet zaprt. In od nedavna smo ga jeli spoznavati iz knjig Pa nam je vendar ves drugačen odprl.
Kdo bi pisal potopise? Skozi priprta balkonska vrata sije solnce in z njim prihaja v sobo šum boulevarda Raspaila prvih popoldanskih ur.
Po beležnici brskam in s svojimi vtisi kramljam ...
Slovesnost posvečevanja zvonov na Šmarni sori
Deset dolgih let niso vabili zvonovi verni-f:ov k božji službi v svetišču Marijine ua šmarni gori. Dolga so bila leta, pa minula so. Ob 700-letnici šinarnogorske božje poti na praznik Marijinega Vnebovzetja so zopet zapeli novi šmarnogorski zvonovi, ki jih je ta dan posvetil sam g. škof dr. A. B. Jeglič v čast Marijinemu vnebovzetju.
Še nikdar ni prihitela na Šmarno goro tolika množica vernikov kot na praznik 15. t. m. Cenijo, da je bilo v sredo na Šmarni gori do 10.000 ljudi. Že na predvečer pri večeraicah ob 8. je bila cerkev polna vernikov. Romarji so dohajali še celo noč in na vse zgodaj so se ude-
G. Kneioško! blagoslavlja zvonove.
feževali sv. maš iu prejemali sv. zakramente. Maševalo je od 5. do 12. enajst duhovnikov. Mlaji, slavoloki, venci, ki so opletali Marijino svetišče in zvonik znotraj in na zunanji strani in napisi so še posebno povzdigovali lepo praznično razpoloženje.
Okrog S. ure zjutraj so streli iz topa naznanili prihod g. škofa in visokih gostov, ki so se udeležili Marijinega dne. Prvi je prispel na vrh koleselj posestnika Fr. Erceta iz Vodic s Presvetlim, špalir so delali vodiški Orli v kroju, katerim je sledila velika množica ljudij. Takoj za njim: je privozil avto tipa »Wanderer« g. Pavla Steleta s kumicami g. soprogo velikega župana dr. Vodopivčevo, g. soprogo oblastnega predsednika dr. Natlačena in g. Ale-ševo iz Ježice. G. veliki župan dr. Vodopivec in predsednik oblastne skupščine g. (fr. Natlačen, kakor tudi kumica g. Zaletelova s soprogom so prispeli peš na vrh.
Po končanih molitvah g. škofa-v cerkvi se je razvil sprevod visokih gostov in številne duhovščine iz cerkve v zvonik, kjer je ob številni asistenci in vpričo gospej kumic izvršil Presvetli obred posvečevanja zvonov. Ta čas se je brala v kapelici ob zvoniku tiha sv. maša, ki se je je udeležilo ogromno število ljudstva, ki ni moglo prisostvovati posvečevanju v zvoniku. Po preteku dobre pol ure se je vrnil sprevod iz zvonika in Presvetli je stopil na oku?no okrašeni govorniški oder in imel na zbrano mno-
žico krasen nagovor. Visoki govornik je opisal podrobno vse zvonove in ves trud, ki so ga imeli okoličani z njimi, dalje pojasnil pomen sv. obreda in prosil blagoslova iz neba za vse, ki "h bodo vabili k pobožnostim na sveti kraj.
Po govoru g. škofa so okoliški pevski zbori pod vodstvom pevovodje prof. M. Bajuka dovršeno zapeli himno »Povsod Boga«, nato pa se je oglasilo iz zvonika prvič slovesno zvo-nenje novoposvečenih zvonov v največjo radost vseh navzočih.
Okrog 10. ure je pristopil g. škof k daritvi sv. maše v kapelici. Med sv. mašo so pevci ne-utrudljivo prepevali mašne in Marijine pesmi.
Marijansko zborovanje, ki se je vršilo takoj po sv. maši, je otvoril vodiški župnik g. P. Jane, ki je izrazil svoje veselje, da je prišel na goro sam g. škof, pozdravil g. velikega župana dr. Vodopivca in oba govornika gg. dr. Natlačena ter dr. Basaja, gospe kumice, zastopnika westfalskih Slovencev g. župnika Ten-sunderna, zastopnika ameriških Slovencev msgr. Bilbana in vse zbrane goste. Nato je prosil g. dekana Lavrenčiča, da prevzame predsedstvo zborovanja Marijinih otrok. Po kratkih a navduševalnih besedah g. dekana je nastopil prvi slavnostni govornik, gospod oblastni predsednik
dr. Marko Natlačen
V uvodu je govorni' orisal pomen in veličino praznika posvečenja zvonov, ki ga tisoči ljudstva, ki so se zbrali ob Marijini cerkvi na šmarni gori, sami dokazujejo. Saj so romanja k številnim Marijinim cerkvicam na gričkih, ki so posejane po širni Sloveniji, odraz narodne duševnosti. Nikjer v tujini ne najdemo toliko pomenikov naše zgodovine, cerkvic, ki so jili v najstarejših časih sezidali naši pradedje na slehernem gričku naše slovenske zemlje. Te cerkvice so nepobitna priča religioznosti slov. naroda, so dokumenti naše narodne, z vero prepojene kulture. Cerkve so pa tudi že same po sebi zunanji nagib, da človek vse svoje življenje uravnava po zapovedih božjih, da vse hotenje in nehanje podreja božji volji. One so tihi klicarji, ki nas navajajo k poštenemu krščanskemu življenju. Kako brž bi človek ob rao-rečih vsakdanjih skrbeh, naporih in bojih pozabil na Boga in njegove zapovedi,, ako bi gledal namesto v nebo kipečih cerkvenih stolpov samo kadeče se dimnike, namesto belih cerkva samo tovarne in slišal namesto prijaznega vabila zvonov le šum in ropot tovarniških strojev. Zares cerkve po Slovenskem so vir našega vedno novega religioznega čuvstvovanja in udejstvova-nja, nanje, kot priče naše religioznosti sme in mora biti iz globine svojega srca sleherni Slovenec ponosen.
Za nadvse lepi govor se je zahvalil dekan g. Lavrenčič v imenu zborovalcev g. dr. Natla-čenu.
Govor g. dr. Basaja.
Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Ba-saj, ki je izvajal:
Trije razlogi so privedli danes toliko množico na šmarno goro: ker je danes velik Marijin praznik, ki ga naše ljud.f'vo vedno tako slovesno praznuje, ker je Šmarna gora božja pot, ki jo tako radi obiskujemo, predvsem pa, ker danes šmarna gora obhaja velik praznik, praznik posvečevanja zvonov. Prav je, da ob tej priliki pokažem na dvoje bolezni, ki resno ogrožajo našo bodočnost.
Prva je vedne večja verska mirnost, vedno bolj razvijajoče se brezverstvo, ki se je jelo širiti tudi že med preprostim ljudstvom. Širi ga predvsem brezverski tisk, širijo ga organizacije, ki s svojim sovraštvom do Cerkve in duhovnikov zastrupljajo predvsem mladino, širi ga pa tudi javno mnenje, ki se ga je posrečilo uveljaviti med delavstvom Cerkvi sovražnemu fra-mazonstvu. Tudi mi smo že nekoliko okuženi po njihovem strupu, nismo več tako močni kot naši očetje, celo molčimo, čc slišimo, da blatijo Cerkev in duhovnike Na današnjem taboru je prilika, da obnovimo našo versko zavest, da prisežemo Mariji: »Nič več tako; ail smo kristjani, ali pa nismo!«
Druga bolezen, ki je še hujša od prve, pa je nravno zastrupljanje mladine, ki ga vrši predvsem svobodomiselni tisk. Svobodomiselni tisk koplje grob slovenskemu narodu s tem, da mladino nravno od dne do dne bolj upropašča. Upropaščajo pa mladino tudi takozvane »kulturne« organizacije, ki pa v resnici širijo ined njo nekulturo in jo zastrupljajo z vsem, kar je najgršega, najbolj umazanega. Tako pokvarjena mladina pa ne sme in ne mor° biti nikdar 110-siteljica narodove bodočnosti in narodove moči.
To sta dve veliki rani med slovenskim ljudstvom Je pa tudi lek zoper nje? Dve zdravili sta zoper ti dve bolezni. Prvo je Kruh moči, zakrament ljubezni, ki je vedno med nami v vseh naših stiskah in težavah, ki vedno biva na naših oltarjih, ki nas kliče in vabi: »Pridite k meni vsi!« Zatekajmo se torej k studencu moči in življenja, sklenimo. da bomo vsaj mesečno prejemali sv. zakramente.
Drugo zdravilo pa je pomoč naše matere Marije. Slovenci smo njen narod, nikjer dru-ccl
ni tako razširjena pobožnost do Marije kot med slovenskim ljudstvom. Z zaupanjem s« obračajmo k Mariji v vseh stiskah in jo prosimo pomoči. Ce se bomo tega držali, se nam ni bati sovražnikov, temveč bomo šli pogumno v boj proti svoboclomiselstvu in ne bomo pustili sramotiti naše vere. Potem se bo tudi v praktičnem življenju marsikaj spremenilo. Začelo se bo uveljavljati krščansko načelo: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!« in izboljšalo se bo socialno stanje nižjih slojev. Začnimo torej s krščansko reformo in kličimo v resnici: Povsod Boga!
Po oduševljenih besedah dr. Basaja se je oglasil k besedi še zastopnik westfalskih Slovencev g. Tensundern. V imenu otrok, ki so si tako želeli videti kraje, kjer so bivali njihovi očetje, in katere je pred kratkim pripeljal v Slovenijo, je pozdravil zborovanje Marijinih otrok. Z občudovanjem je pohvalil globoko ljubezen slovenskega naroda do Marije in izjavil, da se narodu, ki je ^ko globokoveren, ni bati za bodočnost. Izrazil je željo, da ostane slovenski narod zvest Mariji kot doslej tudi v bodočnosti.
Zborovanje je pozdravil tudi zastopnik ameriških Slovencev msgr. Bilban, ki je v kratkih besedah orisal življenje ameriških Slovencev in svoje uspešno delovanje med njimi.
Sklepne besede pa je govoril še dekan Lavrenčič, ki je povzel glavne misli prvih dveh govornikov in navdušil zborovalce k novemu verskemu življenju in vedno večji ljubezni do Marije.
Z višjeparstirskim blagoslovom se je zaključilo prekrasno uspelo zborovanje.
Pri skupne i obedu, ki se ga je udeležilo do 40 gostov v 3 sobah t. zv. »vodiškega žup-nišča«, se je gospod župnik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega dneva.
Dnevni red Marijinega dne so pa zaključile pete litanije- ki jih je opravil g. 'jkan Lavrenčič ob asistenci številne duhovščine, ki je ta dan obiskala Šmarno goro.
Gospod vladika in gospe kumice so se nato odpeljali z gore s svojimi vozili, množica zborovalcev se je pa vsa navdušena po raznih potih in stezah vrnila na svoje domove.
Stavka v Vevčah
Ker so se pogajanja med papirniškim delavstvom in Združenimi papirnicami, ki so se vršila v torek 14. avgusta, vsled absolutno ue-odjenljivega stališča druibe razbila in je bila tudi ponovna intervencija obratnih zaupnikov in zastopnikov Jugoslovanske strokovne zveze z narodnim poslancem dr. Gosarjem na čelu, brezuspešna, je celokupno delavstvo kot en mož proglasilo stavko.
Združene papirnice so delavstvo s svojim neodjenljivim nastopanjem naravnost prisilile v stavko. Zato smo prepričani, da je vsa slovenska javnost nedeljeno na strani po inozemeih šikaniranega, zatiranega in izkoriščanega slovenskega papirniškega delavstva.
Skozi štiri leta so neusmiljeno pele po
hrbtih delavstva metode generalnega ravnatelja Nemca Sellerja. Šikane so dosegle pretekle dni svoj višek in je zato tudi razburjenje med papirničarji doseglo skrajne meje. Borba pa-pirničarjev je vsestransko upravičena in zasleduje strogo pravične eilje ter so tudi vsi predlogi in zahteve papirnifarjev minimalni. Stališče Združenih papirnic panjem skrajno nesocialno in skozi in skozi sa-rH mo profitarsko.
Zbor obratnih zaupnikov je v permanenci in bo ukrepal vse potrebno v interesu papir-ničarjev in za zmago papirničarskega delavstva. Naj iivi enotnost in solidarnost papirničarjev! Vsi za enega, eden za vse!
Kumice (od leve na desno): g. Vodopivčeva, g. Na-tlačenora. g. Alešova, g. Zaletelova.
Prvi dojmi.
Velemesto je velemestu enako in ulice ulicam.
Pariška posebnost so pač boulevardi in avenije, ki po njih opažaš svojski vpliv Man-sardove arhitekture. Da bi pisal o velikih spomenikih. zgradbah in muzejih? Storili so to že drugi. Za osem frankov se potegneš na vrh Eiffelovega stolpa (300 m), kamor dospeš po prestopanju iz dvigala v dvigalo v četrt ure. Kot ogromen zemljevid se razgrnejo kakor igrače razpostavljeni bloki hiš do meglenega obzorja in vse centre razbiraš med njimi. Stisne te v duši in zgroziš se: velemesto...
In vendar je Pariz še nekaj posebnega.
Sredi ulice se ti lahko v glavi zmeša. A prometa ni. Stoji samo stražnik z belo pal-čico, ki je po velikosti pendreku podobna, le da je lesena. Zamahne z njo zdaj naprej, zdaj v stran. Vse gre ko samo po sebi.
Pariška mondena ulica — vsak jo pozna vsaj iz feljtonov in popisov: rue de Rivoli, veliki boulevardi, magazini, morda vrhu vsega še Moulin rouge ... A to pariška ulica ni. Mednarodno ozemlje je to, kjer je družba pisana in mešana: elegantni Japonci, kavalirski zamorci, z njimi drobna pariška dekleta in vmes še moderni gizdalini, popotni Angleži s torbo ob strani, tujci iz vseh zemlja .. .
Pravi Pariz živi izven teh centrov.
Tam so palače mešane z navadnimi hišami. Tam se pol življenja odigrava na ulici. Polovico trgovin pomaknejo na trotoar v neverjetnem zaupanju do pasantov. Časopise puščajo po stoleh: vzameš časopis in vržeš denar na mizo, ne da bi te kdo videl, pa greš svojo pot. Pri nas bi nemara tako šlo kmalu vse na kant.. . Tramvaju, avtobusom in avtomobilom se izogibajo vozovi, ki jih je še precej. Vsi so skoraj na dve kolesi, ki imata vsaj dva metra v premeru. Pa tudi vozovi na štiri
kolesa imajo kolesa tako masivna, kot jih pri nas zlepa ne vidiš. Tudi konji so visoki in izredno krepki. Izvoščkov pač ne srečaš. Izrinili so jih Citroeni taksijev. Kavarn je skoraj v vsaki hiši po dvoje (pravijo jim tudi bar), oštarije pa ne vidiš. Dobričine posedajo po pletenih stoleh aH postajajo ob »comptoirju« in pijejo svoj »bock« (majhen kozarček piva), kozarec rdečega vina ali citronado. Na večer se srečujejo znanci in se mimogrede po-smejejo:
Ca, va, oui?«
Zvečer prineso stole pred hišo in se pomenkujejo dolgo v mlačno poletno noč. Saj je dež malone redkost. Le pojo za čuda malo in klavir slišiš redko kje. Kvečjemu se oglasi odkod gramofon ali radiu. In otrok je tako malo. Pač pa dobiš psičkov vseh pasem in rejenih mačk nič koliko: pred vsakim pragom drcmljejo in po navadnih trgovinah so neizogiben okras izložbi . . .
Sicer pa teče vse življenje v harmoniji,-se zdi. Prepira zlepa ne slišiš in pijanca šc nisem videl. Francoz zna piti, pri vsaki jedi je pijača neizogibna, vendar preko mere tii-kdo ne gre. Posebno družinsko življenje je vse bolj intimno kot pri nas — vsakdo se čuti priklenjenega na dom, saj ni teh prokle-tih gostiln, ne naših kavarn, hvala Bogu Vse je živahno, prijazno, včasih celo kar domače. Pa kar čutiš, kako mnogo bližji so nam Francozi nego Nemci. V Nemce je naša izobrazba usmerjena, a po srcu smo si s Francozi tako blizu. Zato je prav, da jih spoznamo skozi lastna očala ...
Kljub temu je marsikaj, kar slovenskega človeka odbija Ce ni oblagodarjen z denarjem, da bi si prvovrstno postregel po Parizu, pač najbolj občuti pomanjkanje slovenske — snage In zato včasih kar bolno zahrepeni pn domovini...	(Konec prihodnjič.)
Imenovanja učiteljev v ljubljanski oblasti
111
Imenovani so za stalne nčitelje (učiteljice) v ljubljanski oblasti: Na Bizeljskem, okraj Brežice: Marija Iglič, učiteljica v Vrhpolju, okr. Kamnik; Rozaliju Iglič, učiteljica v Vrhpolju, okraj Kamnik; v Blanci, okraj Brežice: Terezija Pirrtut, učiteljica pri Sv. Roku ob bolti, okraj Šmarje pri Jelšah; v Dobovi, okraj Brežice: Gizela Planine, učiteljica pn Sv. Jerneju, okraj Krško; v Kapelah, okraj Brežice: Janko Knapič, učitelj v Kapelah, okraj Brežice; v Sevnici, okraj Brcžice: Franc Zoiner, učitelj v Sevnici, okraj Brežice; v Sromljnh, okraj Brežice: za stalnega šolskega upravitelja Srečko Gostinčar, učitelj v Zameški, okraj Krško; Vida Gostinčar - Klun, učiteljica v Zanieški. okraj Krško; v Vidmu, okraj Brežice: Gojmir Apar-nik, učitelj v Vidmu, okraj Brežice; v Tribušnh, okraj Črnomelj: za stalnega upravitelja Vac-luv Požar, učitelj v Čadrežu, okraj Krško; v Vinici, okraj Črnomelj: Berta Lovšin, učiteljica v Vinici, okraj Črnomelj: nn Brdu, okraj Kamnik: Slavo Sciiott. učitelj v Tržišču, okraj Krško: v Komendi, okraj Kamnik: Leopold Junc, učitelj v Dol. Kartel jevem. okraj Novo mesto; v Moravčah, okrnj Kamnik: Ana Prestor. učiteljica v Vačah, okraj Litija; v Nevljah. okraj Kamnik: za stalnega šolskega upravitelja Peter I Ioni. učitel j v Litiji, okrai Litija: v Motniku, okrnj Kamnik: Vidu llribovšek, učiteljica v Motniku, okraj Kamnik; v Vačnh. okraj Kamnik: za šolskega upravitelju Marija Lcšnjak. učiteljic« pn Sv. Križu, okraj Litija; v Kočevju, okrnj Kočevje: Vilibald koutny, učitelj v /.idn-nem mostu, okrnj Luško: Leopoldinu Merala, učiteljico v Kočevju; Pavlu Stolfu-Lorenzutti, učiteljica v Kočevju; v Loškem Potoku, okraj Kočevje: Nada Vozel, učiteljica v Mirni, okraj Novo mesto; v Mozelju. okrnj Kočevje: Ana Kren. učitel jica v Svetlem potoku, okru j Kočevje: v Dupljah, okraj Krnnj: /a stalnega šolskega upravitelju Alojzij Nečimer, učitelj pri Sv. Duhu u« Sturi gori. okraj Ljutomer; v Selcih. okrnj Kranj: Marija It lipa r. učiteljica v Savodnju, okraj Krnnj: v Kranju: /a stalnega suplcntu Franc košec. učitelj v št. Jan/.u. okraj Krško: v Sori. okrnj Kranj: Herminu Osana-Diet/, učiteljica v Sori. okraj Krunj; v Sorici, okraj Krunj: zu stalnega šolskemu upravitelja Martin Žele/nik. učitelj v Sorici. okraj Kranj; v škof ji Loki: Janko Sichert. učitelj v kopriv-niku, okraj Radovljica; v Trbojflh, okraj Kranj: Gubijelu Župančič, učiteljica v Selc-ah, okraj krnnj; v Bučki, okrnj Krško: /u šolskega upravitelju Ivan Resnimi. šolski upravitelj v žusmu, okraj Šmarje pri Jelšah: Mihaela Kesman. učiteljica v žusmu, okraj Šmarje pri Jelšah; v Bušeči vasi. okraj Krško: Vidu Podrebršek, učiteljica v Bušeči vasi. okrnj Krško; Gabrijela Mozetič, učiteljica v Bušeči vasi, okrnj Krško;
v št. Jerneju, okraj Krško: Roza Ambrožič, učiteljica v G ribi juh, okraj Črnomelj; v Kostanjevici, okraj Krško: Ljudevit Burju, učitelj v llaj-iienburgu, okraj Brežice; v Mokronogu, okraj Krško: Andrej Župančič, učitelj v Mokronogu, okraj Krško; v Šinarjeti, okraj Krško: Julija ua Kurlovšek, učiteljica v šmurjeti. okraj Krško; v Laškem, okraj Laško: za stalnega suplentu Ernest Mayer, učitelj v Laškem, okraj Laško; v Trbovljah-Vodc, okrnj Laško: Avgust šuli-goj, učitelj v Trbovljah-Vode, okraj Laško; v Zidanem mostu, okraj Laško: Maru Schiffrer-Dietz, učiteljica v Zidanem mostu, okruj Luško; na Krki, okraj Litiju: Franja Kokulj, učiteljica v Zvirčah, okraj Novo mesto;v Polšniku, okraj Litiju: Angelu Kuustler, učiteljica na Bizeljskem, okraj Brežice; v Prežganju, okraj Litiju: Ana IJrbiuc. učiteljicu v šmilielu pri Žužemberku, okraj Novo mesto; v št. Vidu pri Stični, okraj Litija: Josip Plišič, učitelj v Novi cerkvi, okruj Ptuj: v Zagorju ob Savi, okraj Litija: Ivan Kopriva, učitelj v Zagorju ob Savi. okni j Litiju; v Blutni Brezovici, okruj Ljiibljana-ok.: Vidu Goslur-Savuik, učiteljica v Blatni Brezovici, okraj Ljubljana okolica; v Kopanju, okraj Ljubljana okolica: Doroteja Skubic, učiteljicu v Kopanju, okraj Ljubljuna okolica: v Preserju, okraj Ljubljuna okolica: Franc (teniška r, učitelj v Loškem potoku, okraj Kočevje; v Šinurt-n c in pod šmarno goro, okrnj Ljubljano okolica: Celestin Perkavcc, učitelj v Trebelneni, okrnj Krško; v Tomišlju, okraj Ljubljana okolica: Nataša .Suliadolc-Surtori. učiteljica v Vel. Podlegli, okraj Krško; pri okrajnem glavarju (šolskem nadzorniku) zn Ljubljano okolico: za stalnega suplentu Stune Svete, šolski upruvitelj ua Itaki, okruj Krško; v Ambrusu, okraj Novo mesto: zu stalnega šolskegu upravitelja Janko Jan-kovič. šolski upruvitelj v Poljanah, okraj Novo mesto; Pavla Perpar, učiteljica v Velikem Gabru. okraj Litija; v Birčui vasi. okruj Novo mesto: Valerija 7,ure, učiteljica v Brusnicah, okraj Novo mesto; v št. Lovrencu, okrnj Novo mesto: Danica Potokar, učiteljica v Ajdovcu, okraj Novo mesto; v Mirni, okraj Novo mesto: za stalnega šolskega upravitelja Cezar Sancin, učitelj v Studencu, okraj Krško; v Mirni peči, okraj Novo mesto: Marija Gale, učiteljica v Gedcrovcih. okra j Murska Sobota: v Dol. nemški vnsi. okrnj Novo mesto: Ana Ko/jek. učiteljicu v Tržišču, okraj Krško; v št. Petru, okraj Novo mesto: Josipina Bel jan-Rukli, učiteljicu v Fari vasi, okruj Kočevje, v Toplicah, okrnj Novo mesto: Marija Rozman, učiteljica v Pučini, okraj Novo mesto; v Radovljici, okraj Radovljica: zu stalnega supleutn Franc Rus. učitelj v Radovljici, okraj Radovljica; na Bledu, okraj Rudovliira: Albin Čebular, učitelj v Talčjem vrhu. okraj Črnomelj.
imenovanja uCiteljev v mariborski oblasti
*
Imenovani so za stalne učitelje (-ice) mariborske oblasti:
V Braslovčah, okraj Celje: Maks Toma-žič, učitelj pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje pri Jelšah; v Frankolovem, okru j Celje: Vida štrukelj, učiteljica v Frankolovem, okraj Celje; v Grižah, okraj Celje: Anu Kogoj, učiteljica v Polzeli, okraj Celje; Silva Zupančič-Keber, učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, okraj Piuj; v Petrovčah, okraj Celje: Stanislav Ko-rlrič, učitelj v Šoštanju, okraj Slovenjgradec; v Polzeli, okraj Celje: Adolf Polanc, učitelj v Selnici ob Dravi, okraj Maribor 1. b.; v Zgornji Ponikvi, okraj Celje: zu stalnega šol. upru-vitelja Oskar Bregant, učitelj v Novi cerkvi, okraj Ptuj; v Štoreh, okraj Celje: za stalno otroško vrtnarico Gabrijela Ločičnik, otroška vrtnarica v štorah, okraj Celje; v Mali Poljani, okraj Dolnja Lendava: za stalnega šolskega upravitelja Ivan Horvut, učitelj v Mali Poljani, okraj Dolnja Lendava; v Nedelici, okraj Dol. Lendava: za stalnega šol. upravitelja Alojzij Puppis, učitelj v Nedelici, okraj Dol. Lendava; Marica Puppis-Kavčič, učiteljica v Gomilici, okraj Dol. Lendava; pri Sv. Antonu na Pohorju, okraj Dravograd: za stulnega šol. upravitelja Dragutiu Žolger, učitelj v Stogovcih, okraj Ljutomer; v Črni, okraj Dravograd: Josipina kri-vograd-Lašič, učiteljica v Črni, okraj Dravograd; v Dravogradu, okraj Dravograd: Daniel Nabergoj, učitelj v Črnečih, okraj Dravograd; v Prevaljah, okraj Dravograd: Lodrant Ožbalt, učitelj v Guštanju, okraj Dravograd; Marija Kastelic, učiteljica v, Grižah, okraj Celje; v Ribnici na Pohorju, okraj Dravograd: Kristina Papst, učiteljica v Ribnici na Pohorju, okraj Dravograd; v Trbonjah, okraj Dravograd: Marija šetina-Kandus, učiteljica v Lukavcu, okraj Ljutomer; v Bočni, okraj Gornji grad: Ivan Cesar, učitelj v Sv. Juriju ob Taboru, okraj Celje; v Gorici, okraj Gornji grad: Frauc Pe-trač, učitelj v Sv. Primožu na Pohorju, okraj Dravograd; v Ljubnem, okraj Gornji grad: Anton Ermenc, učitelj pri Sv. Antonu na Pohorju, okraj Dravograd; v Gorici, okruj Dravograd: Bogdan Pulko, učitelj v Gorici, okraj Gornji grad; v Mozirju, okraj Gornji grad: Marija Roseustein, učiteljica v Mozirju, okraj Gornji grad; v Solčavi, okraj Gornji grad: Marjeta čepič, učiteljica v Solčavi, okraj Gornji grad; v šmartnem ob Paki, okraj Gornji grad: Oskar Hudales, učitelj v Kapli, okraj Dravograd; Ja-dviga Hudules-Matelo, učiteljica v Kapli, okraj Druvogrud; v Konjicah, dekliška osnovna šola, okraj Konjice: Bogdanu Ruprih, učiteljica v Slivnici, okruj Maribor, d. b.; pri Sv. Duhu nu Stari Gori, okraj Ljutomer: Matilda Martiučič, učiteljica v Cerknici, okraj Logatec, pri Sv. Križu, okraj Ljutomer: Angelu Herzog, učiteljica v Vučji vasi, okraj Ljutomer; v Lokuvcu, okraj Ljutomer: za stalnega šol. upravitelja: Mirko Cujnik, učitelj v Lokuvcu, okruj Ljutomer; v Negovi, okraj Ljutomer: Ana Pertl, učiteljica v Negovi, okraj Ljutomer; pri Sv. Križu, okraj Maribor, levi breg: Otilija Čepe, učiteljica pri Sv. Križu; v Sp. Sv. Kungoti, okraj Maribor levi breg: Stanislava Makue, učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. gor., okra j Maribor levi breg; v Zg. Sv. Kungoti, okr. Maribor levi breg: Ivana Rečnik, učiteljica pri Sv. Lovrencu na Pohorju, okrAj Maribor desni breg; v Selnici ob Dravi^iobraj Maribor levi breg: Janko Kikl, učitelja Rušah, okruj Maribor desni breg; v Svečini, okraj Maribor levi breg: Angelu Haupt-ma,n, učiteljica v Svečini, okraj Maribor 1. b.; pri Sv. Trojici v Slov. gor., okraj Maribor levi breg: Josip Golob, učitelj v Negovi, okruj Ljutomer; v Kančovčih, okraj Murska Sobota: za stalnega šolskega upravitelja Franc Horvat, učitelj v Kozdubljanu, okraj Murska Sobota; v Pnconcih, okraj Murska Sobota: Elza Lokav, učiteljicu v Puconcih, okraj Murska Sobota; v Serdici, okraj Murska Sobota: Vilibald Belo-
glavec, učitelj v Pertoči, okraj Murska Sobota; } v Tišini, okraj Mursku Sobota: Pavla Kosi, uči- I teljica v Tišini, okruj Mursku Sobota; Zofija j Kosi, učiteljica v Tišini, okraj Murska Sobota; < pri Sv. Andražu v Slov. gor., okraj Ptuj: za stalnega šolskega upravitelja Drago Predan, učitelj pri Sv. Pavlu, okraj Celje; Lea Horvat, učiteljica v Mujšperku, okruj Ptuj; na Humu, okraj Ptuj: Ana Lavreučič, učiteljica v Središču ob Dravi, okraj Ptuj; v Središču, okraj Ptuj: Angela Porekar, učiteljica v Središču, okraj Ptuj; pri Sv. Urbanu, okraj Ptuj: Avgusta lCirbisch, učiteljica pri Sv. Barbari, okraj Maribor levi breg; pri Sv. Vidu, okraj Ptuj: Hinko Čermelj, učitelj pri Sv. Vidu, okruj Ptuj; pri Sv. 11 ju pod Turjakom, okraj Slovenjgradec: Ivana Dolenec, učiteljica pri Sv. II j n, okraj Slovenjgradec; v št. Janžu pri Dravogradu, okr. Slovenjgradec: Angela Stani, učiteljica v Novi cerkvi, okraj Ptuj; v Podgorju, okraj Slovenjgradec: Slava Vovk - Rauter, učitel jica v Kozjem, okraj Šmarje pri Jelšah; v Sele - Vrhih, okraj Slovenjgradec: Štefanija Vrhnjak, učiteljica v Sele-Vrhih, okraj Slovenjgradec; v Slovenjgradcu, okraj Slovenjgradec: Alojzij Mrovtje, učitelj nu Jesenicuh. okraj Radovljica, ljubljanska oblast; Rajko Iglur, učitelj v Slovenjgradcu; v Cezanjcvcih, okraj Ljutomer: Amalija Golobič, učiteljica v Ižakovcih, okruj Dol. Lendava: v Framu. okraj Maribor desni breg: Angelu Valenčič, učiteljica v Podobi, okr. Maribor desni breg; v Hočah, okraj Maribor desni breg: Milan Apih, učitelj v Bočni, okraj Gornji grad; Marija Črnovšek-Tomažič, učiteljica v Hočah, okraj Maribor desni breg; v Ma-kolnh, okraj Maribor desni breg: Hilda Klun, učiteljica v Mukolnh, okraj Maribor desni breg; v Zgornji Polskavi, okraj Maribor desni breg: Ivan Vokač, učitelj v Marenbergu, okraj Dravograd; v Puščavi, okraj Maribor desni breg: za stalnega šolskega upravitelju Avgust Medic, učitelj v Odrancih, okraj Dol. Lendava; Štefanija Medie-Lcšnik, učiteljica v Odrancih, okr. Dol. Lendava; v Studencih, okra.i Maribor desni breg: Štefan Blužie, učitelj pri Sv. Jurju ob Pesnici, okraj Maribor levi breg; pri Sv. Antonu v Slov. gor., okraj Maribor I. breg: Angela Srnec-Vogrinc, učiteljica pri Sv. Andražu, okr. Ptuj; pri Sv. Jakobu v Slov. gor., okraj Maribor levi breg: za stalnega šolskega upravitelja Vekoslav Kcgl, učitelj v Pojenšaku, okraj Ptuj; Antouija Kegl-Miklavčič, učitcljica v Po-lensaku, okraj Ptuj; v Jarenini, okraj Maribor levi breg: zu stalnega šolskega upravitelja Janko Droč, učitelj v Kruplivniku, okraj Murska Sobota; v Kainnici, okraj Maribor 1. breg: Ivan Šu.jn, učitelj pri Sv. Petru, okraj Maribor levi breg; v šmartnem pri Slovenjgradcu, okr. Slovenjgradec: Janko Moder, učitelj v Šmart-neni pri Sloveijjfrradcu, okraj Slovenjgradec; v Šoštanju, okraj Slovenjgradec: Franc Burdiuu, učitelj v Vojniku, okraj Celje; v Zavodnju, okr. Slovenjgradec: za stalnega šolskega upravitelju Maks Tvvrdv, učitelj v Zavodnju, okraj Slovenjgradec; v Bučith, okraj Šmarje pri Jelšah: Ana Kos-Vimpolšek, učiteljica v Zibiki, okr. Šmarje; na Donački gori, okraj Šmarje: Ana Vodušek, učiteljica v Donački gori, okraj Šmarje: Pavla Potočnik, učiteljica na Don. gori, okra i Šmarje; pri Sv. Florijanu, okraj Šmarje: Srečko Sekir-nik, učitelj v Rogatcu, okraj Šmarje; v Lem-bergu, okraj Šmarje: zu stalnega šolskega upravitelja Milovan Zidar, učitelj v Starem trg, okr. Logatec, ljubljanska oblast; pri Sv. Petru pod Sv. Gorumi, okraj Šmarje: Stanislav Dominik, učitelj v Križevc-ih okruj Murska Sobota; v Podčetrtku, okraj Šmarje: Olgu Dvorsky, učiteljica v Podčetrtku, okraj Šmarje; v Ponikvi, okraj Šmarje: Josip Kincl, učitelj v Slivnici, okraj Šmarje; v Pristavi, okraj Šmarje: Miliu-ela Rožič, učiteljicu v Dobju, okruj ^uiarje; v št. Vidu nri Grobelncm, okra.i Šmarje: Frauc Bevc, učitelj v Šmarju pri Jelšah.
SKa
ajje novega
Bodite velikodušni!
In sedel je Jezus nasproti zakladnici in gledal, kako ljudje v zakladnico denar mečejo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Ko je pa prišla neka uboga vdova, je vrgla dva novčiča, kar je ena četrtinka. In poklical je svoje učence ter jim rekel: »Resnično, po-vam vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi, kateri so metali v zakladnico. Zakaj vsi so vrgli od tega, česar imajo v izobilju, ta pa je vrgla od svojega uboštva vse, kar je imela, ves svoj živež.« (Sv. Marko 12, 41—44).
Bodite tudi vi velikodušni kakor uboga vdova, ki jo je Gospod sam pohvalil.
Vaši primorski bratje žrtvujejo velikodušno za zvestobo do slovenskega naroda mnogo trpljenja, osebno svobodo, imetje, dom. Sele zgodovina nam bo mogla razkriti vso veličastnost njihovega trpljenja, kateremu bi se mogli izogniti, ko bi se hoteli odpovedali svojemu narodu. Njihov vzorni idealizem, s katerim prenašajo najhujše nasilje iz ljubezni do slovenstva, naj bi posnemali vsi Slovenci!
Dajte! Podpirajte nas, da bomo mogli olajševati njihovo bedo vsaj nekoliko! Posnemajte ubogo vdovo evangelija!
Slovenska straža v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
KOLEDAR
Petek, 17.avgusta: Hiacint, Julijana, Emilija, Liberat, Sibila.
Zastopniki Strokovne zveze tobačnega delavstva
pri vladi v Beigradu
Strokovua zveza tobačnega delavstva v
Ljubljani se že vsa leta po vojni bori za ureditev položaja tobačnega delavstva v Ljubljani, ki je imelo do razpada bivše a. o. države svoj položaj po zaslugi Jugoslov. kluba na Dunaju precej dobro urejen, kar se je tikalo plač in pokojnin. Po vojni se je ta položaj uredil tako, da so bili ljubljanski tobačni delavci nekako izenačeni srbskim tobačnim delavcem, kar je pomenilo za ljubljansko delavstvo veliko izgubo, kajti po valutnem razmerju so najnižje plače prenizko za Din 7.94, najvišje pa za Din 60.28 dnevno.
Tudi upokojencem se godi velika krivica. Ti so pred ujedinjenem šli po 35. letih na podlagi Statuta o oskrbnem sistemu v pokoj s polno najvišjo plačo, dočim znašajo po sedanjem pravilniku pokojnine največ do 250 Din mesečno. In še več drugih perečih vprašanj čaka rešitve.
Strokovna zveza tobačnega delavstva je poslala upravi monopolov in finančnemu ministru nešteto predlogov, spomenic in drugega gradiva za ureditev položaja, vendar je ostalo vse to, vsled brezobzirnosti večine prejšnjih vlad in uprave monopolov in nedostopnosti finančnih ministrov, le glas vpijočega v puščavi.
Tobačno delavstvo je poslalo v Belgrad že več svojih deputacij, ki so z največjim naporom prišle komaj do uprave monopolov in še tam so naletele na gluha ušesa, nikdar se pa še ni zgodilo, da bi zastopnike tobačnega delavstva sprejel finančni minister ali celo predsednik ministrskega sveta, kakor se je to zgodilo pred par dnevi.
Ker je vodstvo Strokovne zveze tobačnega delavstva smatralo političen položaj za tako ugoden, da bi se dalo vsaj nekaj doseči, je sklenilo poslati v Belgrad svojo deputacijo. Deputacija, ki so jo tvorili: Ivan Gajšek, strokovni tajnik, Jože Bezlaj, predsednik zveze, Pavla Gašperlin, predsednica odb. zaupnikov in Frančiška Uršič, odbornica, je prispela v Belgrad v ponedeljek zjutraj 12. avgusta.
Takoj po prihodu v narodno skupščino, je deputacija, ki je imela seboj toplo pripo-
ZGODOV1NSKI DNEVI
17. avgusta: 1753 se je rodil češki pisatelj Josip Dobrovsky. — 1826 se je rodil jurist V. Rinetelen. — 1860 se je rodil danski pisatelj G. Esmann.
•k Nujna prošnja našim dopisnikom in sotrudnikom! Ker je prvi pogoj dobrega in razširjenega lista, da je aktualen in zanimiv, prosimo vse naše gg. dopisnike, naj ne obremenjujejo lista z vedno enakim opisovanjem raznih bivših prireditev, nadalje z reklamo, in to večkratno, prireditev, ki se snujejo, s programi, ki so drug drugemu podobni, s priložnostnimi govori in podobnim balastom, radi katerega list zelo trpi. Take stvari bomo le v dveh, treh vrsticah omenili, prireditev, ki so se izvršile, pa sploh ne; opišejo se zgolj stvari, ki so velikega političnega in kulturnega pomena za s p 1 o š n o s t; tudi z raznimi nepotrebnimi zahvalami kakor tudi posmrtnicami, razen za osebe zelo velikega javnega in kulturnega pomena, naj se listu ne jemlje prostor . Pošiljajte pa nam iz posameznih krajev taktične novice in to takoj, da ne zastarajo! Le tako bomo vsi resnično delali za napredek našega tiska!
k Shod v Laškem. Javni shod SLS dne 19. avgusta, to je v nedeljo, se vrši. Tozadevni preklic z dne 15. avgusta v »Slovencu« je bil pomoten. Shoda se udeležita tudi narodu.; poslanca gg. dr. Andrej G o s a r in Franjo Žebot. Ker je ta shod za naše politične zadeve izredno važen, pozivljem vse naše somišljenike, da se shoda udeleže v polnem števila. — Dr, Godnič, predsednik krajevne organizacije SLS za laško-trboveljski okraj.
k Za po toči poškodovane. Poslanec Fr. Z e b o t je vložil v narodni skupščini nujen predlog za pomoč po toči poškodovanim občinam v Dravski dolini (Selnica). Istotako je poslanec Žebot v imenu Jugoslovanskega klu-oa vložil 13. avgusta nujen predlog za pomoč po neurju poškodovauini krajem v Požegi ua Hrvatskem.
•k Popravek. V osmrtnici za pok. g. Jos. Vrbinec jo bil v torkovem »Slovencu« vsled neljube pomole napačen datum pogreba, ki se je vršil 14. avgusta.
Dr. OPEKOVA nova hnfiga
»STUDENCI ŽIVE VODE", 24 govorov o svetih zakramentih, je pravkar izšla in se dobi v prodajalni
KTD., H. Ničmanovi za 32 Din, po pošti 2 Din več. »
ročilo predsednika oblastnega odbora g. dr. M. Natlačena, zelo ljubeznivo sprejel podna-čelnik Jugoslov. kluba min- n. r. g. A. Sušnih, ki se je pustil o stvari izčrpno informirati, obljubil deputaciji vso pomoč kluba in odredil, da spremlja deputacijo pri nadljnjih korakih poslanec g. Fr. Smodej, kar je 011 z velikim veseljem sprejel in se je z deputacijo (kakor ostali poslanci) živahno razgovarjal o razmerah in zahtevah tobačnega delavstva.
Še isti dan je po prizadevanju poslanca g. Smodeja sprejel deputacijo finančni minister g. Subotič, ki se je dal o položaju in zahtevah na široko informirati, nakar je izjavil, da ker je šele prvič pred kratkim prevzel finančno ministrstvo, mu stvar ni bila znana, hoče pa takoj ukreniti potrebno, da se mu predloži v podpis pravilnik, ki naj tvori bazo za ureditev težkega položaja aktivnega in upokojenega tobačnega delavstva in vsaj kolikor je zaenkrat mogoče, regulira položaj. Izjavil je, da vsaj to, kar je v njegovi moči, bo čimprej storil, nakar se je deputacija z zadovoljstvom poslovila.
Naslednji dan je vodil deputacijo posl. g. Smodej k upravniku monopolov. Tudi njemu je bil predočen položaj in ponovljene zahteve tobačnega delavstva. Razgovor je trajal dolgo in videlo se je, kako se čuti uprava monopolov avtonomno, vendar pa je g. upravnik pokazal nmogo več dostopnosti kot prej ob podobnih prilikah. Nekatere manjše zadeve je odredil telefonično v pričo deputacije. Izročil je deputaciji tudi osnutek pravilnika o plačah in kategorijah, katerega dosedaj ni bilo mogoče dobiti niti poslancem. G. upravnik je prosil končno g. posl. Sinodeja, da mu predloži jedrnat in pregleden elaborat nerešenih ! njega, sn10 bili ,rdll° prepričani, da bo tudi zahtev tobačnega delavstva, ker hoče poskrbeti, da se položaj kolikor zadovoljivo uredi. Izjavil je, da hoče poskrbeti, da se pravilnik
tudi pri upravi monopolov čuti nov boljši režim, se je deputacija od upravnika poslovila.
Krona uspešnih intervencij deputacije pa je bil nepričakovan sprejem od predsednika vlade g. dr. Antona Korošca. Kakor finančni minister, tako je tudi predsednik ministrske, ga sveta, prvič odkar obstoja naša država, sprejel zastopnike tobačnega delavstva. Pri njem, v kabinetu ministrskega predsednika, smo se čutili kakor doma pri očetu in pri razgovoru smo videli, kako je iz njegovih oči odsevalo najboljše hotenje, pomagati z visokega mesta najbednejšim. Zanimal se je za vse in njegove besede so nas prepričale, da je naša misija uspela. Ko smo odhajali od
o plačah in kategorijah v najkrajšem čaBH izda. Glede pridobljenih pravic upokojencev v Ljubljani je izjavil, da bo stvar posebej proučil in prosil posl. g. Smodeja, da mu predloži š enekatere podutke. Pod vtisom, da se
tobačno delavstvo kmalu deležno uspehov njegovega dela.
Deputacija je svojo nalogo izvršila in dosegla uspehe kot nobena dosedaj. Upamo, da bodo kmalu sledila dejanja. To je odvisno v veiiki meri tudi od delavstva, ki se naj vse -druži pod prapor Strokovne zveze tobačnega delavstva, ker v dolu je zmagal
k Treinostna predavanja. Društvo za gojitev treznosti je priredilo v zadnjih mesecih 53 treznostnih predavanj, katerih se je udeležilo do 30.000 oseb; pomagalo je organizirati tri higienske razstave: v Murski Soboti, Dol. Lendavi in Ljutomeru, ki so nad vse dobro uspele. Društvo stoji na stališču absolutne zdržnosti opojnih pijač za mladino, odrasle pa hoče pridobiti in vzgojiti za resnično zmernost. Podobna društva se bodo ustanovila še v tem letu na sedežih vseh okrajnih glavarstev v mariborski oblasti in v okrajih Laško in Brežice ter bodo tvorila posebno freznostno zvezo. Ker je društvo drobrodelno in nepolitično in stoji na stališču treznosti, je upati, da bodo sestanki za ustanovitev društev dobro uspeli. Pripravljalni sestanki se bodo vršili 17. avgusta v Mariboru v Narodnem domu za okraj Maribor desni in levi breg. Dne 20. avgusta na Prevaljah, 21. v Slovenjgradcu, 23. v Slovenskih Konjicah, 27. v Brežicah, 28. v Celju, 29. v Šmarju. Začetek sestanka bo vedno ob 20 ter se vljudno prosi, da se povabilu odzovejo vsi uradi, zastopniki cerkve, učiteljstva, društev in posamezniki. V .ostalih okrajih mariborske oblasti se bodo društva ustanovila v septembru iu oktobru. Vsi, ki bodo dobili te dni vabila za ustanovitev društva, so vljudno naprošeni, da poskrbe, da bo pri treznostnem sestanku obilna udeležba.
k Konzum brezalkoholnih sokov v naši državi, posebno v Sloveniji, silno narašča! Gostilne, ki pred leti niso imele niti inalinovca, prodajajo sedaj že več vrst sokov, tako da bodo pivci kmalu pričeli zavidati abstinente, ker imajo nu razpolago že prav lepo izbero osvežujočih brezalkoholnih pijač.
k Nove vzporednice so dovoljene na dekliški osnovni šoli v Trbovljah, v Loki pri Zidanem mostu, v Litiji dve, v Hrastniku, v Dra-gatušu, v Igavasi in v Črnomlju. Otvorijo se-kadar bo dana proračunska možnost za nastavitev učnih moči.
k Novi predpisi o orožnih listih. Po § 40 pravilnika za izvrševanje novega zakona o posesti in nošenju orožja se morajo za leto 1928 izdani orožni listi v roku treh mesecev vrnili pristojnemu oblastvu, da jih zamenja z novimi orožnimi listi. Vsi posestniki orožnih listov morajo v ta namen tekom enega meseca izročiti orožne liste pristojnemu županstvu, v Ljubljani pa policijskemu ravnateljstvu. Županstvo odnosno policijsko ravnateljstvo izda za izrečene orožne liste začasno potrdilo. Kdor bi do 10. septembra na ta način ne oddal orožnega lista, mora potem s posebno prošnjo prositi za zamenjavo orožnega lista. Oni, ki imajo za leto 1928 veljaven orožni list, ne plačajo za novega nobene takse.
k Ginljiva pasja zvestoba. V Novski na Hrvatskem so se pred dnevi stepli železniški delavci in je bil med pretepom ubit železniški delavec Karaturovič. Ko je ležal na bojišču mrtev, ga je čuval njegov pes. Po končani sodni preiskavi so prepeljali truplo domov in ga za tem pokopali. Ko je pes videl, da gospodarja ni več doma in ne na bojišču, ga je pričel iskati in ker je imel izvrsten vonj, ga je našel na pokopališču. Tu mu je razkopal grob in ga čuval dalje. Ko so to opazili, so grob ponovno zasuli, psa pa odpodili. To pa zvestega psa ,ni motilo in je ponovno razkopal grob in dalje čuval svojega gospodarja. To se je ponavljalo vse dotlej, dokler niso psa ubili in mu šele s tem preprečili, da bi grob dalje razkopaval. Zvesti pes je za svojo zvestobo prejel kot plačilo — smrt.
k Skrivnostni samoumor Ljubljančana t Zagrebu. V noči od torka na sredo je skočil v Zagrebu v Račkega ulici skozi okno mizarski pomočnik Franc Avguštinčič iz Ljubljane. Solastnik »Avala-filma.- Izak Nakmijas je naročil iz Belgrada pohištvo, ki pa se je spotoma nekoliko pokvarilo. Zalo je zahteval, naj bel-grajska tvrdka T. Karbiner pošlje v Zagreb mizarja, ki bo pohištvo popravil. Tvrdka je poslala Avguštinčiča, ki je pohištvo ves dan popravljal, ni pa kazal najmanjšega znaka, da se namerava ubiti. Proti večeru mu je Nah-mijas ponudil denar, da gre spat v hotel. Av-guštiučič je denar odklonil, češ, da bo spal kar pri Nahmijasoveni uameščencu Dimitriju Bogdanoviču. Bogdanovič je delal do polnoči, ko pa je prišel domov, je Avguštinči? že trdno spal. Bogdanovič se je slekel in vlegel kraj nje^a Črez pol ure se je prebudil iu opazii, da Avguštinčiča ni več v postelji, obenem pa je v'del, da se zavese pri oknu tresejo. Brzo je skočil k oknu in opazil, da je Avguštinčič skočil o«ein metrov globoko na dvorišče. Avguštinčiča so nato težko poškodovanega prepeljali v bolnico, kjer je čez nekaj ur umrl Ve? slučaj zagonetnega samouiuora je bil izročeu državnemu pravdništvu, ki bo poskušalo prinesti v i,ade,o več jasnosti.
k V smrt zaradi (lvoh dni zapora. Prejšnjo soboto se je s strelom iz lovske puške ustrelil v Perastu pri Kotorju potomec stare dalmatinske rodbine Andro Balaban, trgovec v Perastu. Balaban je imel neko pravdo pred okrajnim sodiščem v Perastu s svojim konkurentom Fiščurom. V pravdi je podlegel in bil obsojen na dva dni zapora. To je Balabanu šlo tako k srcu, da si je prostovoljno vzel življenja,
■k Na I. drž. gimnaziji t Ljubljani se bodo
sprejemali v 1. razred učenci dne 1. sept. od 8—10. Vpisovanje lanskih učencev zavoda se prične dne 3. sept. Razredni, dopolnilni in privatni izpiti se prično 25. avgusta. Vsa natančnejša pojasnila so objavljena na črni deski v avli gimnazijskega poslopja. — Ravnateljstvo 1. drž. gimnazije v Ljubljani-
~k Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. šolsko leto 1928-29 se prične v četrtek, dne 6. septembra, s sveto mašo ob 9. uri v križevnifiki cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Vpisovanje za I. in II. letnik se vrši dne 1. in 3. septembra od 8—12. Prinesti je treb;i s seboj zadnje šolsko izpričevalo in vpisnino Din 100.—. Priglašenci(ke) za I. letnik morajo prinesti tudi rojstni list. — Popravljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik dne 27. in 28. avgusta, za II. letnik pa due 29. in 30. avgusta. Začetek vselej ob 8. uri. Prošnje za popravljalne izpite je treba nasloviti na ravnateljstvo šole, kolkovati po 10 dinarjev za vsak predmet in jih izročiti ravnateljstvu najkasneje do 25. avgusta 1928. — Končni izpiti v septemberskem terminu se prično dne 3. septembra ob 8. Kdor še ni vložil prošnje, jo mora vložiti najkasneje do 31. avgusta t. 1. Prošnje morajo biti kol-kovane s 5 Din. Istočasno pridejo k izpitu tisti, ki so bili v junijskem terminu odklonjeni za 3 mesece. — Sprejemni pogoji za I. letnik: Dovršena meščanska šola z završnim izpitom ali IV. razred srednje šole. Starost 14 do 18 let.
~k Izplačilo razlik rodbinam umrlih uradnikov in upokojencem. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Na podlagi rešenja ministrskega sveta z dne 24. julija t. 1., se bo tudi letos nadaljevalo z izplačevanjem neporavnanih razlik v prejemkih drž. uradnikom in ostalim^usluž-bencem, prevedenim in obdržanim v službi po uradniškem zakonu za č^s od 1. X. 1923 do 1. V. 1924. V drž. proračunu za leto 1928-29 je pod partijo 62. v ta namen odobren za vso državo lcredit v znesku 10 milijonov dinarjev. Vzporedno s služi-telji in zvaničniki pridejo letos do izplačila razlik deloma tudi oni prevedeni uradniki, ki so si na tej pcdstavi pridobili pravico do razlike, pa so umrli, ter upokojenci, ki so bili prevedeni in vpokojeni s polnimi službenimi leti ali po dovršenem 65. letu starosti. Svojci umrlih uradnikov (izvzeti so svojci zvaničnikov in služiteljev) in navedeni vpokojenci se pozivi jejo, da najkasneje do vštetega 1. septembra* t. 1. predlože direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ za Slovenijo (Krekov trg) pismene prijaTe po obrazcu, natisnjenem v Uradnem listu št. 274-76 z dne 13. avgusta 1928, ter zahtevane podatke podkrepe s potrdili o razvrstitvi in upokojitvi, ki jih morajo prijavam priložiti v izvirniku in v prepisu Izvirnike jim bo računovodstvo po vpogledu vrnilo. Oni upravičenci do razlik, ki bodisi za se (upokojenci) ali za umrlega uradnika g potrebnimi dokumenti iz kakršnegakoli razloga ne razpolagajo, naj se Obrnejo takoj na ona obla-stva, ki so svoječasno ta dokazila izstavila s prošnjo, da jim izstavijo nove dokumente. Vsa oblastvtf so zaprošena, blagajni finančne delegacije, davčni administraciji, vsem davčnim obrajnim oblastvom in vsem davčnim uradom pa je naročeno, da gredo upravičencem do razlik pri izpolnjevanju prijav z vso uslužnostio in vsestransko na roko. Opozoriti je končno treba, da radi nezadostnega kredita že na podlagi same prijave ne more zahtevati izplačila razlike prav vsak interesent, ker bo generalna direkcija državnega računovodstva o tvorila kredit vzporedno in v alikvotnih tangentah tako za aktivne služitelje in zvaničnike kot za svojce umrlih uradnikov in za upokojence.
■k Dr. Milan Perko zopet redno ordinira. -k Dr. Srečko Puhar zopet redno ordinira. •k Poiniloščenn. morilca. Kakor poročajo Iz Mostarja, je kralj pomilostil na smrt obsojena morilca Mehmeda Drljeviča in Stojo Man-dičevo ter jima kazen spremenil v dvajsetletno ječo. Kakor smo že pisali, je Drljevič umoril trgovca Manojla Miličeviča, Stoja Mandi-čeva pa je s sekiro umorila Maro Radulovi-čevo ter zažgala njeno hišo.
■k Velika nesreča pri mlačvi blizu Srem-ske Mitrovice. Na Jasenovem polju pri Srem-ski Mitrovici se je pripetila v soboto opoldne težka nesreča. Na polju so delavci mlatili žito z novo mlatilnieo posestnika Hinka Šarfa. Pri stroju je delalo 17 oseb, pri kotlu parne mla-tilnica pa sta bila zaposlena strojnik Andrija Šarf in kurjač Pavle Paušič. Stroj je delal ves čas brezhibno. Opoldne, ko so se vsedli delavci k počitku, je padel z zamašnjaka gonilni jermen in parni stroj je bil na mah brez zveze z mlatilnieo. Na parnem stroju se je manometer naglo dvigal in je dosegel že 4 in pol atmosfere. Delavci s strojnikom vred si niso znali pomoči in namesto, da bi izpustili paro, so hiteli z vilami natikati jermen med zamaš-njakom in mlatilnieo. Toda bilo je že prepozno. Pami stroj je eksplodiral in para je raznesla vse sestavne dele stroja. Velike železne plošče so takoj ubile delavca Adama Šarfa in kurjača Pavla Paušiča. Strojnika Andrijo Šarfa pa je para vrgla kakih 20 m daleč. Andrija Šarf je smrtno ranjen. Ostale delavce je para vrgla po več metrov daleč in so skoraj vsi težko poškodovani. Na pomoč so prihiteli kmetje iz vasi. Delavci, ki so bili lažje ranjeni, so ostali v domači oskrbi, vse težje poškodovano pa so prepeljali v bolnico v Sremsko Mitrovico.
Cjublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN,
Drevi imata nočno službo: Trnkozcy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
0 Tlakovanje ljubljanskih ulic. Prejeli smo: Polovičarstvo ni dobro izpričevalo za delo in za podjetnike. To polovičarstvo cvete po ljubljanskih ulicah. Regulacija Križevniške ulice se je pred lVi mesecem pričela, izkopal in razoral sc je svet ob hišah, položilo se je par robnikov in — tako je ostalo do danes. V Wolfovi ulici so kopali pred tremi meseci ali že več neke rove in zato odstranili na netih ali šestih mestih kocke; rove so zasuli,
f	..T,	1--------
a tiak se ni pu^rav'
D-«., nrtenKnn r»a C o r\t
■ - -■ -	r — — --
likuje Selenburgova ulica. Imeli smo tri mesece najlepšega časa za popravila. Jesenski čas se bliža in ž njim deževje. Mesto se bo zopet napolnilo. Sedaj je zadnji čas, da se zamujeno Dooravi. Tudi lep asfaltni tlak v Kna-
flovi ulici je po znani eksploziji prav aurovo in grdo popravljen. Listi so omenili v neki uradni beležki, kako lepo bo letos tlakovanje zvezano med Resljevo cesto in Slomškovo ulico na eni, med Poljansko cesto, Kopitarjevo ulico in Mestnim trgom na drugi strani. Mestni gradbeni urad naj se pa pobriga tudi za to, da zveže še Stari in Mestni trg z Židovsko ulico s tem, da tlakuje Trančo, Jurčičev trg in Čevljarsko ulico. To je malenkostno delo, a bi dalo tem mestnim delom takoj drugo lice. Tlakovala bi se še letos lahko Kolodvorska ulica od Dalmatinove do Prečne ulico, del od Frančiškanskega mostu do Pogačarjevega trga in Lingarjeva ulica.
O Beda, huda beda. Pred dnevi so odpustili iz bolnišnice 24letno brezposelno služkinjo Ano, doma iz ptujske okolice. Reva si je tekom dolgoletnega stradanja nakopala hudo želodčno bolezen, katero so ji sedaj v bolnišnici ozdravili. Ali uboga ženska se ni vedela nikamor dati. Dva dni je hodila kot brez uma okrog in iskala, kje bo našla sredstev, da nasiti sebe in svojega enoletnega otročič-ka, toda vse iskanje je bilo zaman. V sredo zvečer so jo ljudje opazili, kako se je opravljala na Poljanskem nasipu po bregu navzdol v vodo. Pravočasno so ji to preprečili ljudje in stražnik jo je odvedel na policijo. Tu je njena beda tako presunila uradnika, ki sicer vsak dan zve za enake slučaje, da ji je podaril 10 Din za kruh. Prenočila je na magistratu, včeraj pa so ji na policiji napisali prošnjo na njeno domačo občino za malo podporo. Toda v globinah Ljubljane še vedno vlada beda, huda beda.
O Pri Javni borzi dela je v času od 5. do 11. avgusta 1928 iskalo dela 512 moških in 214 žensk, skupaj 726 brezposelnih. Prostih mest je bilo 104 moških in 6 ženskih, skupaj 110. Posredovanj se je izvršilo 63 moških in 6 ženskih, skupaj 69. Odpotovalo 92 moških in 6 žensk, skupaj 98; odpadlo pa je 6 moških brezposelnih. — Delo išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 2 ekonoma, 1 rud. nadpaznik, 2 rudarja, 2 vrtnarja, 1 pečar, 1 kamnosek, 3 zlatarji, 8 kovačev, 7 stavb, ključavničarjev, 4 kleparji, 8 železolivarjev, 9 železostrugarjev, 12 strojnih ključavničarjev, 6 elektromonterjov, 11 mizarjev, 5 kolarjev,
4	sodarji, 4 Žagarji, 1 graver vulkanizer, 4 usnjarji, 2 sedlarja, jermenarja, 1 tkalec, 2 ta-petnika, 8 krojačev, 19 čevljarjev, 3 slanini-karji, 2 knjigoveza, 2 mlinarja, 3 mesarji, 16 pekov, 2 kuharja, 1 natakar, 3 zidarji, 3 dimnikarji, 4 tesarji, 16 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 14 pisar, slug, 17 trgov, pomočnikov, 6 knjigovodij, 1 fakturist, 2 trg. potnika, 24 zaseb. uradnikov 1 godbenik, 1 bolniški strežnik, 1 kino-operateur, 38 hlapcev, 6 pomož. delavcev, 47 dninarjev, 1 oskrbnik, 5 vajencev; ženske: 17 pisar, moči, 2 kontoristinji, 10 prodajalk, 3 natakarice, 5 šivilj, 1 šivilja perila, 14 šivilj za slamnike, 2 šteparici, 1 črkoslikarica, 8 pletilk, 3 tkalke, 39 delavk tekstilne stroke, 12 tov. delavk, 35 dninaric, 41 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 6 kotlarjem,
5	kovinostrugarjem, 1 mehaniku za pis. stroje, 15 pleskarjem in črkoslikarjem, 7 mizarjem, 1 Žagarju za na cirkular, 1 sedlarju za izdelov. torbic, 2 pilarjema, 1 kurjaču, 6 stroj, in stav. ključavničarjem, 2 elektromonterjema, 4 kleparjem, 1 tapetniku, 3 čevljarjem za šivano delo, 2 mlinarjema, 1 slaščičarju, 1 hlapcu, 1 vodoinštalaterju, 12 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 3 trgov, potnikom za razpečev. kuhinj, predmetov, 10 navadnim delavcem, 9 vajencem; ženskam: 4 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 1 frizerki, 1 bolničarki, 1 prodajalki slaščic, 1 sobarici, 1 šivilji perila, 2 orož. kuharicama, 2 kuharicama.
© Pogrešan. Pekovski vajenec Leopold Janžekovič pri mojstru Kavčiču v Gradišču si je na praznik izposodil kolo ter se neznano kam odpeljal. Do snoči se še ni vrnil. Mojster je prijavil slučaj policiji, ker se boji, da se je vajencu pripetila morda kaka nesreča ali pa jo je s kolesom popihal.
O Dva vloma. V tiskarno »Slovenijo« v Wolfovi ulici je z Ljubljančinega brega vlomil skozi okno neznan zlikovec in odnesel s pisalne mize ravnatelja Hoflerja 400 Din vreden numerator. — V stanovanje Josipa Be-zlaja na Resljevi cesti št. 12 je bilo pred dnevi vlomljeno. Vlomilec se je v stanovanju dobro najedel, potem pa odnesel hranilnik, v katerem je bilo za 250 Din drobiža.
© Poskušen rop. V ponedeljek zvečer sta napadla neko starejšo žensko v Tivoliju dva moška in je eden še dejal: Babo stisni za vrat in ji iztrgaj torbico.« Ker pa sta se jima pri bližala dva pasanta, sta nočna napadalca pobegnila in policija sedaj poizveduje, kdo bi ta dva bila.
© Racija. V noči od srede na četrtek je policija napravila po ljubljanskih ulicah in v predmestjih racijo ter aretirala deset izgubljenih deklet radi tajne prostitucije. Pet so jih izročili sodišču, tri poslali v bolnišnico, dve pa k sodišču.
0 Policijski drobiž. Hišni posestnici Cenčič Fani je bil ukraden iz njenega stanovanja v Vodmatu Št. 158 150 Din vreden šal. _ Drzen zlikovec je raz kolo stražnika Leopolda Slemiča ukradel v veži policijskega poslopja 45 Din vredno zračno sesalko. Dobro, da še stražnika ni ukradel. — Aretirane so bile štiri osebe, dve radi tatvine, 1 radi neprevidne vožnje in 1 radi pijanosti. — Poročila navajajo tri prestopke sladoledarskih
prepirov, 16 prestopkov avtomobilskega, 12 ; 8. do 12. ure. Za vse ostale kraje oblasti je do£ prestopkov ce^tnopolicijskega in 3 prestopke I !<«!«<> nedeljsko poslovanje od pol 8. do B. obrtnega reda, dalje 1 slučaj ogrožanja osebne varnosti in 1 prekoračenje policijske ure.
Policija je dobila z Dunaja natančen opis zločina v zoološkem vrtu v Lainzu in štiri fotografije umorjene ženske, ki so jo tam našli.
Maribor
□	Mestni župan dr. Alojzij Juvan se je odpeljal na zdravljenje v Gleichenberg. V njegovi odsotnosti ga zastopa podžupan dr. Lipold.
□	Vajeniška in pomočniška razstava. Ker se
bliža čas vajeniške in pomočniške razslave, vabi glavni razstavni odbor vse mojstre in mojstrinje, da gledajo na to, da se vajenci in pomočniki požurijo s svojimi razstavnimi izdelki.
□	Smrtna kosa. Umrle so: Zamuda Marija, delavčeva soproga, star 3 21et. Pogreb bo danes ob 10. — Klanček Nada, hčerka zasebuic«. Pogreb danes ob 15. — Šalamon Jožefa, delavčeva hčerka, 1 in pol leta stara. Pogreb ob četrt na 16. — Zeman Zlata, hčerka mojstra tovarne Ježek, stara 2 in pol leti.
□	Vpisovanje v I. letnik na drž. moškem učiteljišču v Mariboru se vrši dne 1. septembra t. 1.
ure. Celi dan ostanejo brivnice zaprte: na Božič, Novega leta dan, velikonočno nedeljo. Na binkoštno nedeljo bo izjema za Maribor in predmestne občine. Ob naslednjih praznikih je določena za zapiranje 12. ura: Sv. Trije kralji, Sv. Rešuje Telo, Vsi svetniki. Sv. Peter in Pavel, Marijino Vnebovzetje, Marijino brezmadežno spočetje in Sv. Jožef. (Za Prekmurje in Medjimurje ne veha to za Sv. Jo-žef.) Razun navedenih praznikov je določena 12. ura za srez Murska Sobota tudi še na Veliki petek. Na državne praznike bo odprto do 12. ure in sicer za dneve: Zedinjenje kraljevine SHS, rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja, Vidov dan in praznik Sv. Cirila in Metoda. P. n. občinstvo se vljudno opozarja, da se bodo morale brivske in frizerske obratovalnice držati točno tega določenega poslovnega časa, ker so za vsaki prestopek odmerjene občutne globe. Načelništvo zadruge brivcev.
□ Nedovoljena šala. Kakor je vsem znano, se vrši po mariborskih ulicah in cestah od 22. do 5. ure zjutraj škropljenje ceste potom ročnega škropil-nika; to škropljenje je potrebno, da se prepreči dviganje prahu pri ponočnem pometanju cest. Da pa ima ta način škropljenja poleg svojih dobrih strani, ker je temeljit, tudi senčne strani bodo znali jx>-vedati mnogi Mariborčani, ki so to okusili na svoji lastni koži. Vsa skrivnost je namreč v tem, ker so škropilci včasih malo navihani in nagajivi. Nameri ti škropilno cev, kakor ga je volja in prepogosto
dopoldne v ravnateljevi pisarni na zavodu. Spre- ............, . „
jenmi izpiti za one prijavljence, ki imajo v glavnih se zgodi, da ga namerja ravno v smereh, k er je na -predmetih predložen^ zadnjega izpričevala rnanj več ljudi skupaj; včasih se dogaja to navidez slu-
predmetih predloženega . _ kot red dobro, so potem dne 3. septembra t. 1.
□ K vprašanju trga. Ze parkrat smo pred nedavnim sprožili to vprašanje, ki postaja za Maribor pereče. V eni svojih zadnjih številk je prinesla tukajšnja »Marburger Zeitung« mišljenje neznanega pisca, ki se toplo zavzema za ureditev modernega trga zadaj na prostoru palače Pokojninskega zavoda. Tozadevno prevladuje med našimi mariborskimi mesarji to-le mišljenje glede omenjenega
načrta: Kakor je treba samo ureditev trga pozdra- ,	......-------. . , .
viti, tako pa se mora njegova premestitev na pro- ponočmh urah neprijetno vznemir enje s tem, da se sto za palačo Pokojninskega zavoda odločno za- jVna mah pretvorila v krepko delujoč pršilmk. vrniti in sicer iz razlogov, ki jih je treba zelo vpo-	□ Tatov poljskih pridelkov Tatvinepojskih
števati. Trg spada namreč čisto gotovo v sredino pridelkov predstavljajo ze posebno obrt. Radi te na-mesta, nikiko? pa ne v kakšno6 predmestje. Od | dlege tožijo^ M_imajc> zima, ^ periferij
čajno, včasih pa očividno z namenom nedovoljene šale. Gotovo bi molčali, ako bi bila to samo navihana gonja ponočnjakov — razgrajalcev. Zadeva pa dobi docela drugačno lice, če se to zgodi policijskima agentoma, ki zaslišujeta sumljivo ponočno šetal-ko In pred nedavnim je na Glavnem trgu nameril, »ta glavni« škropilno cev kar proti balkonu Velike kavarne; gostje, ki se niso nadejali nenadnega dogodka in ki menda dotlej še uiso vedeli, da je škropilna cev prinesla že marsikateremu Mariborčanu v
^ - ■. , __________......(.	Ha Ci»
zemlje. Neverjetno koliko škode povzročajo maloprid. ni odnašalci poljskih pridelkov. Najlepše pa je to, da gredo na delo kar pri belem dnevu; naravnost bohotno pa se uganja ta šport ob nedeljah in praznikih. Najbolj prizadeti so v tem gotovo Studenčani. Naj-lajo, se pehajo in trudijo — pa se pojavijo na polju, ko ni nikogar, — navadno je to v času, ko ljudje obedujejo — neznane figure. Fižola, tega najlepšega in krompirja si nabašejo v torbo, pa izginejo kakor kafra. Kakor čujemo, so se Studenčani odločili k samopomoči; organizirali so bojda dežurno službo na več mestih. Prav dobro se menda ne bo godilo tistemu, ki ga bodo zalotili na tuji njivfc
Celje
& Olimje. V nedeljo dne 19. avgusta po pozni
nekdaj že se razvija ves tržni promet na Glavnem trgu; baš radi tega spada tudi tržišče semkaj in sicer na prostor takozvanpga novega >Glavnega trga«, ki je dovolj velik, da se na njem lahko uredi lepo moderno tržišče, ki bo lahko zadostovalo vsem potrebam. Tudi se ne bo mogel tržni promet v magdalenskem predmestju nikdar tako razviti kakor v samem mestnem središču, kjer so tudi vsi uradi in oblastva, glavni kolodvor, pa tudi mestna klavnica in hladilnica. Računati pa je tudi s tem, da se bo ves trgoyski in tržni promet še dolgo vrsto let osredotočal na levem Dravinem bregu. Z ozirom na predlog, da bi se naj uredila poleg modernega tržišča tudi hladilnica, opozarja mesarska zadruga na to, da je mestna občina itak že postavila ter spopolnila v mestni klavnici hladilnico najmodernejše vrste in bi z eventuelno zgraditvijo nove	^ „„„„„ ,	______________r--
hladilnice utrpela škodo ne samo občina, ampak mag. ^ . nag gll0(j slovenske ljudske stranke s tudi naži mesarji. Tudi je treba vpoStevati, da ima- Doročjloni oblastnega poslanca g. dr. Ogrizeka. jo mesarji dosti bližje do mestne klavnice m hla- v	v„Axair,ah muni vrši v nedelio dne
dilnice nego od prostora zadaj za Pokojninskim za-	«	Z^J ^Zd Slovenski liud-
vodom. Radi tega prihaja torej za ureditev moder- 10. avgusta po rani sv_ m^. shod Slovenske ijud nega tržišča v poštev edino novi del Glavnega trga, | Je^stranke. Govonl bo oblastni poslanec g. ar.
& Letalski dau v Celju. Za letalski dan je železniška uprava dovolila, da se bodo vsi vlaki
nega tržiSfca v poštev
kar je mestni gradbeni urad tudi pravilno uvidel in že pripravil tozadevne načrte. — V zvezi s tem
nejšem številu. Zlasti priporočam«*, da si vsakdo že dopoldne ogleda letala, ki bodo na letališču razstavljena.
□ Dravini žrtvi. Kakor poročamo na drugem mestu je bilo na Veliko Gospojnico število kopalcev naravnost rekordno. Zal i bog pa je Drava zahtevala dvoje žrtev. Okoli pol 16 so namreč opazili obiskovalci Kaferjevega kopališča, kako se potaplja neznanec v razdalji 300 korakov od kopališča in sicer v smeri proti državnemu mostu in pa na desnem
& Pretep na glavni cesti v Gaberju. Delavka Terezija P. je šla prošli ponedeljek okoli 16. ure po glavni cesti v Gaberju v mesto. Pri Jar-merjevi vili je srečala večjo družbo fantov, oči-
V 9UIC1 1 L/i Vil utuuiuvuiu iii\/oii4 ... f"	«—- . iiivijv ■ . •	— —--------»	.	|
bregu Drave. Pomoč ni bila več mogoča. Pri po- vidno vinjenih, med njimi tudi fotografskega slu-. B. . . -----------.—ii----l L Ludvika. Ko jo je Ludvik zagledal, je skočil
P	1	■ ■ i ~	rr „al"ji nolpnimi
izvedovanju se je pokazalo, da je utopljenec identičen s krojaškim pomočnikom Voda Francetom, zaposlenim pri krojaškem mojstru Sch. v Slovenski ulici. — Pet četrtov ure pozneje pa je opazil strojevodja Anton L., ki je bil pripeljal k Dravi pod Schmiederjevim posestvom štiri nedorastle otroke, da se malo pokopljejo in solnčijo, da je izginil Oman Srečko, 10 leten dečko iz Frankoponove ceste. Dečka ki je za svoja leta precej velik, plavolas in precej močan, ni bilo mogoče nikjer najti. Kjer pa je njegova obleka bila na mestu, kjer so se bili otroci slekli, je dečko najbrže šel neopaženo v Dravo in utonil.
□ Na Voliko gospojnico so naši Mariborčani zapustili v pretežni večini mesto ter se podali na priljubljene izletne točke v bližnji in daljni mariborski okolici. Prav veliko pa jih je pohitelo tokrat k Devici Mariji v Brezju; zbranega je bilo tukaj ob priliki proščenja na tisoče ljudstva, ki se je ob zvokih več godb zabavalo pod šotorišči pojoč in kramljajoč. Tudi slaščičarji in medičarji so prišli na svoj račun in pa seveda naši sladoledarji, ki so včeraj imeli zunaj pri Devici v Brezju toliko zaslužka kakor ga menda niso več imeli, odkar je zapustil Maribor cirkus Kludsky. — V Dravi je po dolgem času kar mrgolelo kopalcev; obisk je bil rekorden — gotovo 400—500 v mariborskem mest'
brez vzroka k njej, jo nagovoril z nekaj nelepimi izrazi, ji dal nato 5 klofut~ako. da je začela krvaveti iz nosa in ust, jo sunil še v trebuh, da se je zvrnila in pri tem trčila z glavo ob železno ograjo Jarmerjeve vile. Ludvik prizna, a popisuje dogodek nekoliko drugače. Pravi, da je ni nagovoril on, temveč ona, češ, kaj da za njo lazi. Pri tem ga je hotela udariti s pestjo, on pa je udarec pa-riral ln jo oklofutal. Tudi v trebuh., pravi, je ni sunil in ker je ni sunil, tudi pasti ni mogla. Ludvika podpirajo v tej pripovedi tudi trije njegovi tovariši. Kljub temu bo seveda moral klofute plačati in Tereziji najbrž še odškodnino, ker si je s krvjo zamazala skoro novo obleko.
J& Čigav je pes? K Francu Germadniku v Gaberju št. 102 se je 14. t. m. zatekel okrog 3 do 4 mesece star pes, volčje pasme, sivo-rjave dlake in brez pasje znamke. Pes se sedaj nahaja pri g. Germadniku.
er Dve tatvini. Trgovski pomočnik Ivan Z. in krojaški pomočnik Henrik S. sta se šla v sredo popoldne kopat v mestno moško kopališče. V pritličju sta si najela kabino št. 35. Preden sta sla v vodo sta kabino zaklenila in položila ključ nad vrata kabine. Ob 15. uri se je S. oblekel, jjolozil ključ na svoje mesto in odšel. Ko pa se je šel ob
, .n ____ _ L1 „ X." t	f/ io nriavil A il mil ip
nem okolišu. — Pred frančiškansko cerkvijo pa je pol 18. uri oblačit tudi Z., je opazil, da mu je
.	v. ___ ____j.i__n ---------- — r , . ____ -___in m,i iV llefrvipA Rimi
bilo že na preddan Velike Gospojnice, prav posebno pa na praznik sam prav živahno. Prišlo je namreč na tisoče pobožnih romarjev, predvsem iz Slovenskih goric in Slovenske krajine — na običajno romanje prepevajoč v globoki vernosti Marijine pesmi.
□	Vlom. Praznik so hoteli izkoristiti tudi nekateri ptički, ki jim pravijo vlomilci. Tokrat pa so bili vlomilci prav čudne, nerazumljive sorte. Pomislite! Udrli so v stanovanje trgovca Josipa K. v Kolodvorski ulici 3 s ponarejenim ključem. Odnesli so iz omare v prvi sobi ženski plašč svetlorjave barve v skupni vrednosti 1000 dinarjev; pustili pa so pri miru druge predmete, ki so veliko dragocenejši, in pa celo hranilne knjižice, dasi so jih prebrskali in pretipali. Čudni vlomilci to! Očividno je bilo neznani osebi na tem, da si pravočasno preskrbi zimski ženski plašč; gotovo ga je iz razlogov previdnosti dala kje prebarvati.
□	Aretirani so bili preko praznika: Anton D. radi beračenja, Vilma S. in Marija V, radi tajne prostitucije. Ivan L. radi zlobne poškodbe javne razsvetljave.
□ Zadruga brivcev in frizerjev za mariborsko obvešča p. n. občinstvo kakor tudi vse zadružne člane, da stopijo v veljavo z dne 13. VIII. 1928 naslednje določbe in naredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic: Navadno vsakodnevno poslovanje bo cd pol 8. zjutraj do pol 13. opoldne in od 14. do 19. zvečer. Ob sobotah in ob dneh pred prazniki odpade opoldansko zapiranje a zvečer se posluži strankam do 20. ure. Ob nedeljah se ne posluje v Mariboru ter v predmestnih občinah Kr-čevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci in Tezno. Nedeljski počitek je odrejen v zimskem času to je od 1. oktobra do 31. marca za mesto Celje in sosedne kraje Breg, Gaberje, Lava in Zavodna. Za ostalo letno dobo bodo brivnice v ravno navedenem celjskem ckolišu lahko odprte ob nedeljah od pol
nekdo vse žepe preobrnil in mu iz listnice sunil Din 120. Takojšnja preiskava je doslej ostala brezuspešna Pomagač kopališčnega mojstra je sicer videl, kako je šel okoli 16. ure uekdo v kabino, a je mislil, da je v to upravičen. Kdo je ta bil, se ni moglo dognati. — V noči od 11. na 12. avgust je nekdo odtrgal s skladiščne lope stavbenika Kaližnika ob Glaziji dve lati in iz skladišča odnesel dva piščanca plemenite pasme. Hotel je ukrasti še tretjega, pa mu je utekel. Pri begu je piščanec padel v apnenico in tam nesrečno končaL
er Opeharil ga je. K sodarskemu mojstru Josipu Gumzeju na Bregu je prišel 13. t. m. ob 10. uri dop. neki Djuro Radulovič, se predstavil koc tesar in zaprosil za delo. Ker je mojster ravno potreboval tako moč za obtesavanje dog, sta se pogodila, da vzame njega in še njegovega brata v službo. Ker brat nima denarja, da bi se pripeljal v Celje, je Radulovič naprosil mojstra, da mu da Din 150, da bi se mogel za ta denar brat pripeljati v Celje. Mojster je Raduloviču verjel, Radulovič pa je z denarjem odšel in sedaj mojster nima niti denarja niti Raduloviča niti njegovega brata.
er Lisjaka je ukradla. Dne 8. avgusta je pripeljala žena Martina Gajška pri Sv. Juriju ob j. ž. v Celje ustreljenega lisjaka, da bi ga izročila predsedniku Lovskega društva g. Dirhlu, ozir. njegovemu lovcu Turku. Gajškova je pustila voz z lisjakom na dvorišču »pri pošti« ter šla iskat lovca Turka. Ko pa se je s Turkom vrnila, lisjaka ni bilo več. Slučajno je prišel tja neki Debenjak in povedal, da se nahaja na Glavnem trgu neka žena, ki skriva za kožem lisjaka. On da jo je vprašal, odkod ji lisjak, pa da je rekla, da ga to nič ne briga. Šli so na Glavni trg, ali žene z lisjakom ni bilo nikjer. Drugi dan pa je žena spet prifija na trg. Bila je aretirana iu povedala, da se pise Marija Eržen in da stanuje pri Sv. Juriju ob j. ž. Lisjaka, pravi, ni ukradla, temveč ga je ua cesti
med Čretom in Zavodno našla in ga kasneje doma
zakopala. Ko so napravili končno preiskavo na njenem domu in sicer v teharski občini, so našli lisjaka v kleti na nekem predalu in ugotovili tudi, da se žena ne piše Eržen, temveč Jera Po^valej.
h seje mariborskega oblastnega odbora
dne 14. avgusta.
Gradba hotela v Dobrni — Obsežna gradbena akcija v Rogaški Slatini
Ker je naval gostov v zdravilišču Dobrna in Rogaška Slatina tolik, da sedanji hotelski in zdraviliški prostori ne ustrezajo več potrebam, je sklenil oblastni odbor, da se zgradi v zdravilišču Dobrna nov hotel, v katerem bi bila tudi restavracija. Vsi stavbni stroški so proračiuianL na približno 3,500.000 Din. Gradilo se bo s posojilom, ki ga v ta namen najame zdravilišče. — Tudi se je sklenil gradbeni program za zdravilišče v Rogaški Slatini. Najprej se bo gradil vodovod, ker se posebno občuti pomanjkanje vode. Potem se bo gradilo novo kopališče; tudi se bo postavil nov velik hotel. Izvedba tega gradbenega programa se bo izvršila postopoma in se bo pričelo z deli še letos. Gradbeni stroški se računajo približno na 15 milijonov dinarjev. Tozadevno posojilo bo najelo zdravilišče samo. Rentabiliteta vložene glavnice je zajamčena.
Dopisi
Kamnik
Sokolski ples na dan Radičeve*« pogreba. V nedeljo so pokopavali v Zagrebu voditelja hrvatskega naroda, .Štefanu Radiča. Poslovni odbor KDK v Ljubljani je pozval vse narodne Slovence, naj izobesijo v znak žalosti znatav< ter manifestirajo bofnud težko izgubo predsednika KDK. Trdno smo pričakovali, da se bodo vsi narodni Slovenci odzvali temi; pozivu. In res smo čitali, da je odpovedal svojo prireditev Sokol na Grosupljah ter Sokol v Ljutomeru. »Slovenski narode je v svoji sobotni številki zahteval celo od kočevskih Nemcev, naj pivložijo svojo prireditev, češ, toliko pijetete /.e nior.ijo imeti, aa ne bodo s svojo veselico motili splošnega žalovanja med Slovenci. Z žalostjo moramo pa poročati, da so narodni Slovenci v Kamniku že popolnoma izumrli, ker sicer bi ne moglo zgoditi kaj takega, kar sino doživeli v nedeljo 12. avgusta. Jugoslovcnski Sokol v Kamniku bi moral inreti svojo telovadbo preteklo nedeljo. Ko smo čitali gorenje pozive, smo bilt prepričani, da bo nastop odpudel. Pri Sokolu so namreč zelo vplivni £lani SKS, starostu Sokola je pa dr. Karba sam. Motili smo se. Ko je šel žalostni pogrebni sprevod po zagrebških ulicuh, je odmevulii po Kamniku koračnica sokolskega sprevoda. Sledila je potem telovadba in končno tudi veselica. Krona te prireditve je bil pa seveda neizogibni — ples. Nočemo, da se pozabi: preden so se pogrebne množice v Zagrebu raz-je Jugoslovcnski Sokol v Kamniku že ple-.^1, ftus ,ne zanima Sokolova veselica niti najmanj in bi o. njej sploh ne pisali, pač pa se vsa politična javnost v Kamniku z zanimanjem sprašuje, kako bo na to klofuto odgovorila SKS. Ob času nesrečnih dogodkov v skupščini so leteli ostri očitki na županu ter seveda tudi na •»klerikalec« samo zaradi tega. ker ni bila izobešena na občinski hiši žalna zastava. Sedaj pa mi in vsa javnost čakamo na pojasnilo, če je morda veselica /. godbo in plesom res pravilni izraz pijetete do voditelja hrvatskega naroda na dan njegovega pogreba.
s
Kočevje
Nastop kočevskih narodnih uoš. Dopoldanski program praznika narodnih noš ie bil zaradi Padičevcga pogreba črtan. Zato tudi niso prišli tujci, kolikor so jih pričakovali. Popoldan pa se je razvila pravcata manifestacija kočevskih narodnih noš. Ob pol 2, kakor je bilo nu progra-uiu, se je vršil sprevod na veselični prostor k Laknerju. V narodnih nošah je bilo kakih 40 Kočevurjev in Kočevaric, ki so korakali -/.a godbo. Ob pol 3 napovedane scene iz kočevskih običajev so se nekoliko zakasnile. Kdor ni_ Koče-var, je videl prav zanimive reči, dasi ni razumel kočevske govorice. Posebno smo z zanimanjem gledali kočevsko poroko. Scene bodo fil-niane. Zatem se je vršila prosta zabava. Prisostvovalo je prireditvi okrog 1500 oseb, tudi iz kočevske okolice, kar se dozdaj še ni pripetilo.
Kranjska gora
Podružnica Slov. plan. društva je napravila pred prvim mostom v Pišenci gori na skali pomenljiv napis: Ljubiš planine, čuvaj planinsko floro! Da bi turisti puč ta opomin tudi upoštevali! Lepo je podružnica popravila in olepšala tudi kočo na Gozdu.
Podjetnik, ki dela novo kopališče, ne posvečuje Gospodovih dni s svojimi delavci, ki jih je seboj pripeljal. Nobene sile ni, da bi moral tudi ob nedeljah delati, zlasti, ker gre letošnja sezona že tako h koncu in se nihče to leto ne bo kopal, delo se pa lahko vrši še pozni jeseni. Tudi pričakujemo, da bo kopališče solidno postavljeno.
Naval od strani letoviščarjev je ponehal, mnogi polagoma odhajajo in sobe se že precej lažje dobe. Vendar je pa zdaj koncem avgusta in začetkom septembra za letovanje pri nas jako ugodno. Zato pričakujemo še veliko novih gostov.
»Slovenec« bi moral biti na razpolago v vseh javnih lokalih: restavracijah, kavarnah, brivnicah itd., pa ni, pač pa je polno hrvaških listov, kur je sicer za mile poste iz spodnjih krajev Jugoslavije prav, a ti tudi »Slovenca« radi pogledajo.
Koncert priredi to nedeljo, 19. avgusta, ob osmih zvečer v dvorani Ljudskega doina pevsko društvo »Sava« z Jesenic. Nastopi moški -f.bor s 15 izbranimi komadi.
Trbovlje
Po vrat ek otrok s počitniške kolonije. Otroci, ki so pred mesecem odšli na morje v svrho zdravljenj;!, so se vrnili v torek dne 14. t. m. Otrokom, ki so izgledali kot zamorci, je žarelo veselje z lic, veseli pa »o bili tudi starši, ko so »prejeli svoje malčke zdrave in sveže. Kakor znano, so bili otroci na otoku Omišlju.
Demokratje proti nedeljskemu počitku. Trgovec g. Pavlin Vinko je sklical v nedeljo v Sokolski dom skupaj vsakovrstne sloje obrtništva, tudi take, katerim ni zabranjeno po zakonu imeti svoje lokale
zaprte. Seveda jim je natvezil vse mogoče, samo, da bi pridobil v svoje dobro ljudi, ki bi protestirali proti zaprtju trgovin ob nedeljah. Ker ima g. Pavlin sam trgovino pred cerkvijo, se čuti seveda po zakonu najbolj prizadetega, je predlagal celo, akoravno je predsednik lokalne organizacije SDS, da se obrnejo za pomoč na SLS. Ker je večina trgovcev za popolni nedeljski počitek in se je tudi v tem smislu izjavila občina in celokupno prebivalstvo odobrava, da so trgovine ob nedeljah zaprte, je trud g. Pavlina č^sto zastonj, ker privoščimo vsem nastavljen-cem nedeljski počitek, prebivalstvo ima pa tudi čas nakupiti svoje potrebščine med tednom. Pripomniti je še treba, da so bili občani zelo razburjeni, ko so začuli. zakaj se je sklical ta sestanek v Sokolskem domu. Trgovski pomočniki so v soboto tudi ustanovili svojo močno stanovsko organizacijo, ki jo podpira več trgovcev in tudi sme računati na vso zaščito od SLS, ki je stranka krščanskega socializma.
Krško
Nevarna raketa. Minuli četrtek dne 9. avgusta t. 1. zvečer je podružnica Ciril Metodove družbe v Krškem ob priliki svojega občnega zbora priredila koncert na vrtu gostilne »Jerman« v Krškem. Da bi prireditev čim sijajneiše izpadla, so spuščali v zrak kraj mesta rakete. Komaj je pa zletela v zrak druga raketa, je izbruhnil požar na strehi hiše An-ona Dornika, ki je krita z lesenimi deščicami.. Le hitri pomoči in prisotnosti duha stanovalcev in sosedov se je zahvaliti, da ni ves gornji del mesta postal žrtev ognja, kar bi bilo sicer neizogibno. Gasilci mestne požarne brambe so sicer dospeli na lice mesta, ni jim pa bilo treba stopiti v akcijo, ker ie bil ogenj že med tem pogašen. Prireditve je bilo pa s tem tudi konec.
Oh, ti motornokolesni vozači! V Krškem je poletni čas zelo živahen tujski promet. Skozi mesto, kojega ves osebni in vozovni promet se vrši po edini ulici, ki jo tvori glavna cesta, katera veže Hrvatsko s Slovenijo, drve motociklisti in šoferji z nezmanjšano brzino ter je le srečnemu slučaju pripisovati, da se ne pripeti več nezgod. V nedeljo dne 12. avgusta popoldne je pridirjal skozi mesto . v smeri proti Zagrebu neki motoriklist, rodom Zagrebčan. Motociklu je bil prikloplien priklopni voz, v katerem je sedela soproga vorača. Ob vogalu trgovine »Engelsberger«, kjer se nahaja oster ovinek, se je vozilo vsled prenagle vožnje v ovinku prevrnilo in je počila ns enem kolesu zračna cev. Soproga vozača je vsled tega padla pod vozilo, pri čemer je zadobila težke poškodbe po telesu iu na eni roki. Skoraj nezavestno so jo potegnili izpod vozila. Prvo zdravniško pomoč ji je nudil tamošnii zdravnik dr. Murgelj, pvimarij krčke občinske bolnice, ki je bil takoj pcklican na mesto nezgode, na-I kar je jx>nesrečenka vkljub težkim noškodbam na-i daljevala vožnje proti ZagTebu. Vozilo se je močno | poškodovalo. Vozač motocikla se bo povrhu tega j moral zagovarjati pred sodiščem radi nagle in ne-i previdne vožnje. Odtod toraj toliko nezgod!
Pretep. V Raki pri Krškem so v nedeljo, dne 12. avgusta obhajali cerkveno žegnanje. Na potu domov se je med vaškimi fanti vnel prepir in pretep, ki je končal s tem, da je eden izmed vročekrvnežev ranjen z nožem obležal na bojišču. Pomoči je moral 'iskati v bolnici v Krškem.
Suša je v okolici Krškega zlasti na posavskem polju do zadnjega dežja na poljskih pridelkih povzročila precejšnjo škodo. Vinogradi v dolenjskih goricah obetajo izredno dobro letino tako na količini kakor na kakovosti.
Guštanj
»Moralna obsodba guštanjskih klerikalcev«.
»Jutrov« članek pod tem naslovom v 186. številki je resnici in logiki na ljubo potreben popravka. Proti izvolitvi Luke Juga za socialističnega župa-; na v Guštanju, proti kateremu so skupno nas k* i pili vsi zavedni Slovenci v trgu, sta se občana Fra-i njo in Ferdo Lečnik pritožila na srezko poglavarstvo v Prevaljah. V pritožbi sta povedala, kaj se govori o nastopu novoizvoljenega župana Juga ob preobratu, ko so v Guštanju vprizorili boljševiki plenjenje Zupan Luka Jug je tožil. Lečnika sta nastopila dokaz resnice- Mariborsko okrožno sodišče je zahtevalo od obtožencev samo dokaz dobre vere in ko je bil ta doprinešen, je odklonilo priče za dokaz resnice, ker je smatralo to za nepotrebno delo. To je vsak uvidel, samo Jugov dopisnik ne, ki si je izzosodil staro obrabljeno medicinsko frazo o posrečeni operaciji in mrtvem bolniku. Ker sta bila brata Lečnika popolnoma oproščena, bo župan Luka Jug iz Guštanja plačeval vse pravdne stroške, svoje in nasprotniške, ki dosegajo že lepe tisočake, saj se je pravda vlekla nad eiio leto. Po nepogruntani logiki Jutrovega dopisnika so pa seveda sedaj moralno obsojeni klerikalci. Najlepše pri tem je, da topot brata Lečnika nista zastopala niti klerikahio-strankarskcga, ampak splošno narodno stališče. Zagovarjal ju je na prvi sodiuji dr. Dušan Senčar, notar v Prevaljah, predsednik samo-stojno-demokratske organizacije v Prevaljah, pred mariborskim sodiščem pa koroški rojak dr. Mul-ler. Pomilujemo Jutrovo uredništvo, da nasede takim racam ki so hujše nego amerikanske. Nas zavedne Slovence iz Mežiške doline zaslužena zmaga bratov Lečnikov iskreno veseli, zato v spominu na težke čase preobrata leta 1918 obema in gospodoma zagovornikoma iz srca čestitamo.
Ormož
Na državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje dne 30. in 3t. avgusta od 8 do 10. Učenci, ki se prijavijo nanovo, naj pridejo z roditelji ali njih namestniki in naj prineso zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. Vsak dijak mora plačati 20 Din takse za zdravstveni fond ali pa predložiti ubožni list. — Razredni (ponnv-ljalni) izpiti bodo dne 30. avgusta ob 8 zjutraj, zaključni izpiti pa se začno due 30: avgusta ob 10 dopoldne, vsi drugi podatki so razvidni na šolski deski.	Ravnatelj.
Slovenska Krajina
Umrla je 13. avgusta v Murski Soboti Karolina Hirschl v starosti 74 let. Živela je 52 let ▼ srečnem zakonu. Rodovina Hirschl-ova spada v Murski Soboti med najuglednejše trgovce. Pogreb bo 15. avgusta popoldan na tukajšnjem izraelskem
m
ko je omejitev bolezni že zelo težka. Če se bo škrlutinku Sirilu dalje, se bojimo, da bolnica v Murski Soboti zopet ne bo mogla vseh okuženih sprejeti v oskrbo. Bolnica je namreč zu celo Slovensko Krajino veliko premajhna. V nji pa iščejo pomoči tudi ljudje izven Slov. Krajine.
Mežiška dolina
Guštanj. Krajevni odbor društva Rdečega hri-ža v Guštanju namerava, kakor čujemo, pri prihodnjem občnem zboru predložiti načrt, da se jiostavi spomenik vsem padlim žrtvam v svetovni vojni. Rdeči križ namerava namreč zgraditi hiralnico, dom vsem potrebnim. Da se bo ta velikopotezna ideja tudi res uresničila, nam jamči odbor, ki si je s svojo ngilnostjo kljub svojemu komaj štiriletnemu obstoju pridobil že številnih zaslug. To je lani ob priliki higijenske razstave v Guštanju priznal tudi zastopnik glavnega odbora v Belgradu, ko je dejal, da je guštanjski odbor eden najagilnejših v vsej državi Ob priliki instalacije njegovega rešilnega avtomobila, dne 8. dec. 1927 je zastopnik ljubljanskega oblastnega odbora izjavil, da dela guštanjski odbor čudeže. Guštanjski odbor je tekom svojega štiriletnega obstoja rasdelil že mnogo tisočev podpore. Odbor ne vpraša: Kdo si, kaj si, temveč v slučaju potrebo razprostre roke in nudi takoj pomoč. Tak odbor zasluž} priznanje, zasluži moralno in fi-niihfijalno pomoč vse naše javnosti.	Ž
St. Jurij oh južni želez. Župnijo Teharje je dobil g. Jakob Nariidovšek, vojni višji kurat v p. Št. Jurčani žalujemo za priljubljenim g. višjim ku-ratom, Teharčanom pa častitamo, da dobijo tako odličnega gospoda, ki bo glede delavnosti vzoren naslednik pokojnega župnika čemažarju.
Krvav pretep med dogoškimi iu šmiklavškimi fanti. Na Veliko Gospojnico se zbere zunaj pri Devici Mariji v Brezju vsaka leto k žegnanju na tisoče ljudi. Iz Maribora, Pobrežja, Hoč, !>miklavža, Rad-vanja in iz drugih okoliških vasi pridejo ter obhajajo praznik v znamenju dobre volje pod šotorišči. Tudi letos se je zbralo zunaj na krasni senožeti med cerkvijo in bližnjim gozdičkom na tisoče ljudi, ki so ostali zunaj še pozno v noč. Zalibog pa se ga ljudje ob takih prilikah kaj radi nasrkajo lil topot je res prišlo zunaj pri Devici Mariji v Brezju proti 21 uri do velikanskega pretepa med dogoškimi in šiniklavškimi fanti v katerem je vojak H. iz Šrai-klavža zgrabil za bajonet ter z njim zabodel 26-let-nega kmečkega sina Mikla Štefana iz Dognš na več mestih; Mikla je avto takoj prepeljal v mariborsko bolnico, llvalabogu rane niso življensko nevarne. Vojaka H. pa, ki služi sicer pri vojakih v Belgradu in ki se nahaja na dopustu doma v Smiklavžu so orožniki iz Hoč aretirali ter predali vojnemu okrugu.
■ Sv. (iresr»r n*d Vel. Laščami. Posvečenje dveh bronastih zvonov iz livarne v Št. Vidu bo prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. pri podružnici Sv. Urha pri Maršičih izvršil g. stolni kauonik .losip Vole. čast idealnim soseščanoni, ki so mnogo darovali, da imajo zopet trozvočno bronasto zvonenje, posebno pa očetu Higlerju s Praproč št. 2, ki je mali zvon daroval silili. Sedanji srednji zvon je pa prejšnji župnijski mali zvon, čez 100-letna priča pregorske zgedovine, edini naš zvon, kateremu je prizanesla i svetovna vojska. Ljudstva bo na prijaznem gričku Sv. Urha gotovo veliko!
Toplice. V torek 14. t. in. smo pokopali gosp. učitelja Josipa Vrbinca, nadvse vestnega učitelju in vzornega kristjana. Pogreb je bil izrfdno lep. Na grobu je govoril gosp. >nlski ppravitelj Grad.
. "'Vftltu vns. Pri nas gradi gosp. Josip Ku-fo^fec blizu ccrkve krasno visokopritlično hišo, ki bo kmalu pod streho. Vas bo za ono lepo stavbo bogatejša.
»e neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
clik/it'
r penim=
Mih
Orel
Orlovske prireditve so: 19. t. m. v Skofji Loki
ob priliki razvitja novega prapora. Polovična vožnja dovoljena. — V Trbovljah 19. t. m., ki se vrši v slučaju slabega vremena v prostorni dvorani. — V Moliti 19. t. m., prireditev Koroškega orlovskega okrožja. Polovična vožnja dovoljena za progo Celje—Velenje—Dravograd—Prevalje in Maribor— Dravograd—Prevalje. — Dne 8. septembra v Ljutomeru.
P>oisvedovanfa
Ruta-ogrinjalka se je našla v sredo 18. t. tb.
v Medvodah. Dobi se Janševa ul. L. 1. Sp. Šiška.
Prireditve in društvene vesti
Kvartet glazb. društva »Ljubljana« bo pel
izbrane slovenske pesmi v triglavskem pogorju in sicer dne 17. t. m. v Aljaževem domu, dne 18. t. m. v Staničevi koči in na Kredarici, 19. t. m. v Aleksandrovem domu in v koči pri Sedmerih jezerih, 20. L m. pa v hotelu »Zlatorog« v Bohinju. Darovi se bodo hvaležno sprejemali za izpopolnitev Aljaževe kapelice.
Hrušiška srenja priredi 26 avgusta t. 1. veliko mladinsko prireditev v D. M. v Polju z zanimivim sporedom. Po službi božji, ki se vrši ob pol 3 uri popoldne v župni cerkvi je ob pol 4 uri telovadni nastop. Poleg telovadbe se vrši tudi štafeta Mladcev in Orličev za darila. Opozarjamo že danes občinstvo na to veliko mladinsko prireditev

m srce

pokopališču. Uglednim sinovom in sploh celi družini naše sožalje.
Otrok se je ponesreCiL V Bodoncih se je uto-il oziroma zadušil v mlaki pri gnoju še ne tri leta star otrok. Otroci so se igrali, kar naenkrat pa je zmanjkalo enega otroka in ko so ga prišli iskat, je bil ie mrtev. Ležat je v mlaki na obrazu in mu voda (gnojšnlca) niti ni segala do ušes. Proti neprevidnim staršem se je uvedla preiskava.
Skrlatinka v Slovenski Krajini. Zopet se je pojavila v nekaterih občinah v okraju Murska Sobota in tudi v Soboti sami ta nalezljiva bolezen. Je že tudi umrlo zaradi škrlatinke več oseb. Več bolnikov je v izolirnem oddelku bolnice v Murski Soboti. Je na že znana stvar, da ljudstvo v Slovenski Krajini nalezljivo bolezen tako pri živini kot pri ljudeh prikriva, tn to je ravn« največkrat usodno. Navadno namreč ljudje prijavijo kak slučaj nalezljive holezni šele takrat,
f LEOčs JANAČEK.
Kojen je bil 1. 1854. kot sin preprostih staršev v Hukvaldih blizu Pribora na Moravskem. De-vetnajstleten je bil že pevovodja v Brnu; 1. 1874. je absolviral glasbeno šolo v Pragi in nato vodil orkester brnske filharmonije ter konservatorij. Udejstvoval se je že zgodaj kot komponist, kritik" in pisatelj učnih knjig za glasbo. Značilna zanj je bila njegova ljubezen za ljudski glasbeni folklor, narodno pesem, ki jo je porabljal v samostojnih skladbah kot melodični material ali pa jo je opremljal z umetno harnionizacijo, kar je znal storiti s finim umevanjem. Proučeval je moravske, češke, slovaške, šlezijske, ruske pesmi in stremel k »nacionalni noti« v svojih skladbah. Skladal je za orgle, klavir, kvartete, simfonične pesnitve programskega značaja ter plese za orkester, pesmi s spremljevanjem klavirja in par kantat.
V svetu je zaslovel s svojo opero »Pastorka« (»Jenufa«), ki smo jo tudi v Ljubljani čuli. Nastalo je 1. 1903, in si s svojo bogato, narodno barvano melodiko, pestro harmoniko hitro osvojila češke in potem po vojni tudi nemške odre, odtlej pa je romala celo v Ameriko. Po vojni je Jnnnček, že sedemdesetletnik, dosegel svoj višek in postal izredno delaven in produktiven. Komponiral je celo vrsto pesmi m orkestralnih del in tik pred smrtjo dovršil opero »Mrtvi dom« in prikrojeno besedilo Dostojevskega »Zapiskov«. Umrl je v Bmu, slav-ljen in vsesplošno priznan.
Bil je za Moravsko to, kar je za Čehe Vitesz-lav Novak. Markantna glava poznoromantične stroje, ki se je šolala ob Smetani in Dvofaku, Wag-nerju, francoski , in ruski moderni in črpala material iz naroda. Češki impresionizem ga obenem z Novakom in Suhom šteje med svoje najjačje umetnike. Bil je mojster kompozicije mednarodnega slovesa. Zapustil je za seboj ogromno umetniškega, organizatornega, pedagoškega dela, pa tudi lepo število učencev.
MEDNARODNI KONGRES ZA MORALNO VZGOJO
Peti mednarodni kongres za moralno vzgojo se bo zbral — kakor je določil zadnji rimski kongres — leta 1930 v Parizu. 10. L m. se je že sestal v Sorboni mednarodni odbor za moralno vzgojo, da pripravi vse za kongres. Francoski odbor ima na čelu prosvetnega inšpektorja g. G. Bellota. Pri-' hodnjo pomlad 1. 1929. bo Imel zadnjo mednarodno sejo ob udeležbi zastopnikov skoro vseh evropskih in ameriških držav, Kitaja, Indije, Japonske, »r-| menske in ruske emigracije. Odbor je določil sl«-■ dečo trajno snov za predavanja na kongresu:
t. Zgodovinski pouk kot sredstvo za nravstveno vzgojo šolske dece.
2.	Vloga zunanje in notranje discipline pri l nravstveni vzgoji.
3.	Mednarodni pregled novih in starih metod ter pripomočkov za razvoj otrokove nravstvene zavesti.
Na predlog nizozemskega zastopnika C. \Van-sterja bo zahteval kongres od Zedinjeuih Držav podatke o psihotehniških uradih, da vstvari tudi v Evropi posvetovalnice za starše pri izbiranju poklica iu šole, ki najbolj odgovarjajo otrokovi duševnosti. Seja se je končala s pregledom denarnih vprašanj v zvezi s sklicanjem kongresa. Glavno finančno delo bo seveda moral opraviti francoski ožji odbor, ker je to vedno dolžnost dežele, v kateri se sestane kongres.
—o—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Rieg, Predigten auf die Sonn und Festtage des Kir-chenjahres. Zvezek I. Ersteu Adventsoantag bis sechster Sonntag nach der Erscheinung. 134 str-, ne-vez. Din 61. — zvezek II.: Sonntag Septuagesima bis sechster Sonntag nach Ostern. 240 str. nevez Din 66.
Rieger J., Worte des evigen Lebens. Festagspre-digten. 196 str., nevez. Din 56.
Riinuner F., Das grosse Geheimnis der Heiligen-
110 str. vez. Din 38.50.
Scharsch P. S., Gotteswege in der Seele. Mahnvvorte zum Leben im Gott. 191 str. vez. Din 34. —
Schliitter Dr. J., Die katholisch-soziale Bewe-gung iu Deutschland seit der Jahrhundcrtwende. 155
str., vez. Din 88-
Vetter Dr. J., Weises Gevvand. Ein Predigerbtichlein von der Gnade. 194 str. nevez. Din 62.
Olicij za praznik sv. Terezije Deteta fezusa (3. oktober) Din 2.25.
Mašni formular za praznik sv. Terezije Deteta Jezusa. Din 3.—
Olicij za praznik sv. Janeza Marije Vianncy (9. avgusta) Din 3.
Donders Dr. Ad., Meister der Predigt 495 str. vez- Din 106.
Gebler P., Der katholische Opfergottcsdienst. Zwolf Vortrttge. 107 str., nevez. Din 37.
Httring P. O., Das Leben mit der Kirche. Hand-buch fttr den lituririschen Unterricht. lSi str., nevez. Din 54.
Keppler P. W., Wasser aus dem Feisen I. zvezek 379 str., vezano Din 92, II- zvezek 319 str., vezano Din 92.
Miiller P. P.. Was uns der Meister lehrt- Homilien und Predigten im Anschluss an die sonntBglichen Evangelie des Kirchenjahrcs. 229 str., vez. Din 105. Neundtirter K., Zwiscben Kirche und Welt. 179 str. vez. Din 78.
Obendorier A., Oottfssast und Seelenernte. Eine Sammlung von 52 Oelegenheits-Predigten und Vor-rSgen. 354 str. vez Din 138.
Rtlger Leo, Brot vom Himmel. Ein Jahrgantj eucharistischer Predigten. 157 str« nevez. Din 72.
Raupert J. O., Christus und die Mlchte der Fin-sternis, 135 str., nevez. Din 45.
Mašni formular za praznik sv. Petra Kanizija (27. aprila) Din 2.
uiMUlil letalec :ttarteui> m pilot VVeber, ki sta na letalu 35 PS startala na polet okolu Evrope. Letalo, ki ga vidiimo na sliki, je nastalo iz letala na jadra. Nemška letala malih tipov se izredno hitro uveljavljajo.
Del diisneldorfskega pristanišča, svojih novih zgradbah največje suhozemsko pristanišče v Nemčiji.
1'rimancc Barih,
slušatelj nemške visoke &ole za politiko v Berlinu, ki je zmagal v govorniški tekmi o »tvtinosli in pravici in svobodi«. Bartha pošljejo jeseni kot zastopnika neimškega dijaštva na mednarodne dijaške tekme v Ameriki. (Od leve na desno: ameriški poslanik v Berlinu Schurman, primane* Barth in ravnatelj visoke šole za politiko prof. dr. Jiickh.
krogu primerno število prevajalcev, ki bodo prevajali govor vsak v drug jezik. Vsak teh tolmačev bo imel pred seboj majhen izredno občutljiv mikrofon, ki se bo dal proti hrupu v dvorani in proti govorniškemu glasu popolnoma zapreti. Samo za prevajalčeva usta bo prosto govorilo. Zadostuje, da se govori čisto tiho, ker bo aparat opremljen z ojačevalno pripravo po načinu, ki je v rabi pri radija.
Od te naprave pred odrom so napeljani vodi do sedežev poslušalcev. Pred vsakim sedežem je naprava, s pomočjo katere je mogoče »naročiti« tisti jezik, ki ga kdo želi. Poleg tega so povsodi oglavna slušala s školjkami, ki so zaprta proti zunanjim glasovom.
Najvažnejši činitelji so seveda prevajalci, ki morajo oba jezika tako obvladati, da sproti gladko prestavljajo govor. Več kakor za en stavek ne sme zaostati noben prevajalec. M začetku so menili, da bo tako prevajanje za prevajalca silno naporno, toda izkušnja je pokazala, da je delo po kratki vaji zelo lahko. Glavna odlika te uredbe je v tem, da se bodo govori točno podajali in da se prihrani nasproti prejšnji praksi, ko so se govori ponavljali na pamet ali iz stenogramov, mnogo časa.
Poslušalcu ni treba drugega, kakor da si dene na glavo slušalo, ki tehta samo dve unči, postavi ploščo na željeni jezik in potem s pomočjo gumba uredi glasovno moč. Slušala so kar najumneje izdelana, tako da se lepo pri-ležejo vsaki glavi. Po uporabi sc vsa slušala sterilizirajo.
Pri zadnjem zasedanju so preizkusili to metodo prvič, a samo s prevajanjem v dva jezika. Na jesenskem zasedanju pa se poizkus razširi na več jezikov.
Moderna komtesa
GermaLne Caheu d' Anwers, hči belgijskega grofa C. d'A., se je bila pred par leti sprla s svojim očetom in pobegnila z gradu. Šla je v Pariz. Bila je brez sredstev in njena izobrazba ni zadostovala za kak inteligenčni poklic. Tudi praktično ni bila v ničemur izvežbana. Kljub temu se ni vdala obupu, marveč si je poiskala delo v neki tovarni kot delavka, kjer je ostala leto dni. Potem je šla delat v steklarno, istotako kot navadna delavka. Tako se je preživljala s poštenim delom. Vendar pa svojemu očetu ni hotela vsega podariti, kar bi bil moral izdajati za njeno vzdrževanje, tem manj, ker ji ni poskrbel za pametno izobrazbo. Najela si je v Parizu odvetnico l-! oroti
ki so se bile zbrale za jezom in tvorile 45 m globoko jezero. Ker so bili pravočasno opazili, da jez popušča, so mogli brzojavno obvestiti 5000 metrov nižje ležeče kraje in naselbine v Kašmirju, ki jih sedaj izpraznujejo.
Solze na olimpijadi
Olimpijske igre niso nikaka igrača, ne za sodelujoče ne za gledalce; narodom so resna zadeva. Zato so tekle tam vro$e solze — bodisi radosti bodisi gnjeva in pobitosti. Med gledalci in sodelujočimi. Večinoma so tekle skrito in neopaženo, a bile so tudi izjeme. Tako je neko Kanadčanko, ki sc zaradi neke pomote ni smela udeležiti teka na sto metrov, pred dvajset tisoč gledalci premagal jok ter je začela strastno ihteti.
»Seveda — ženskal« — bodo rekli možje. Toda le previdno in skromno! Tudi moški so očitr. !oUfili r>a olirnoiiadi Vsekakor to v«**i-
Meh iivlht
/ /
W(9ID vrnimo
Istočasno bodo govorili v mnogih jezikih
Na velikih zborovanjih Društva narodov v Ženevi dela jezikovno vprašanje znatne težave. Govorniki se večinoma poslužujejo ma-ternega jezika, a na koncu govora sc potem vsebina govora v raznih svetovnih jezikih ponovi. To je zelo zamudno. Sedaj sta iznašla ameriški industrijec E. A. Filene in škotski profesor G. Finlay način, po katerem bo mogoče govore podajati istočasno v raznih jezikih. Stvar je zamišljena tako-le:
Blizu govorniškega odra bo sedelo v pol-
. riedrnh Kari baron v. Kiinig, ki je z 20 PS Klemm-Daimler strojem poletel v Moskvo. Z novim svetovnim rekordom za dolge proge na malih letalih je prisjal tik pred Moskvo. Letel je 1700 km, ne da bi bil kje pristal.
Ledeni jezovi v Himalaji se rušijo
V Himalajskem gorovju se je zrušil nad 300 metrov širok ledeni jez, ki je predstavljal naravno dolinsko zaporo proti vodam Sika. V dolino so nato udrle ogromne vodne mase.
Star vodnik je peljal mlade gospodične po planinah; pred nekim brezdnom se ustavi in pravi: »Tukaj je lansko leto skočila doli neka gospodična.« »Ah, ali iz melanholije?« »O ne.« pravi mož, >iz Gra-">
Start v ledeno smrt
Prof. dr. Behounek nadaljuje svoje članke o usodnem poletu z Nobilom na severni tečaj. Zanimiv je opis opreme, ki jo je prejel vsak član ckspedicije. Obleka je obstojala iz toplega norveškega sweaterja in iz nepremoč-ljive obleke khaki barve, podložene z ovčjo kožuhovino. Ta obleka je imela dolge hlače, katere obleči je bila prava umetnost zaradi zapletene razporedbe gumbov, in pa jopič brez gumbov, ki se obleče preko glave. Ta obleka je bila zelo topla in je bila prava sreča ,•'•> -rr-n !r> imeli pri katastrofi oblečeno;
Priprave za odhod so se vlekle in v zadnjem trenotku se je pokazala majhna napaka v eni izmed plinskih celic, ki je puščala. Dolgo so iskali mesto nedostatka, a ko so ga našli, so bile poprave hitro izvršene.
Ne vem, zakaj je bil general Nobile v zadnjem trenotku izpremenil svojo odločbo glede Viglierija, ali ga je do tega nagnila Vi-glierijeva pobitost ali pa službeni rafelogi; toliko je gotovo, da je tudi v tem bila roka usode, saj je bil Viglieri po katastrofi edini mož med častniki, ki nas ni zapustil.
Motorji so zapeli svojo polno visoko pesem in med pozdravi in navdušenimi klici smo nastopili svojo pot smrti nasproti.
Prof. dr. Nathan Soderbloin, nadškof v Upsali in primas švedske protestantov-6ke cerkve, bo dne 20. L m. predaval na mednarodni krščanski časniški konferenci v Kolnu >0 apostolatu časništva«. Nadškof Soderblom je bil pred vojno prof. teologije na univerzi v Leipzigu.
nosili smo jo preko navadne obleke. — Razen tega smo imeli še kože severnega jelena, ki so se ogrinjale povrhu vse ostale obleke; vendar so nam bile zaenkrat odveč, ker je bila ostala obleka dovolj topla in smo jih shranili v zgornjem delu zrakoplova. — Na glavi smo nosili letalske čepice iz usnja, podložene s kožuhovino; preko te čepice prišla je potem khaki čepica in preko obeh še dolgo volneno pokrivalo. Razen tega je dobil vsak | mož podložene usnjene rokavice, dolge volnene rokavice, dva para toplih kratkih nogavic in dvojno garnituro toplega perila Obuvalo je obstojalo iz nepremočljivih, toplih usnjenih čevljev in iz laponskih čevljev iz jelenjega usnja, podloženih s kožuhovino, ki so se nosili preko prvih čevljev. Če se je položilo v čevlje še nekoliko sena, kakor to delajo Laponci, si ni mogoče misliti toplejšega obuvala. — V nahrbtniku je vzel vsak s seboj perila, žepni kompas, snežna očala in druge malenkosti v skupni teži 5 kg.
Ob 23 so bili vsi v hangarju. Kapitan Sora in ing. Albertini sta bila vidno pobita, ker sta vedela, da ne pojdeta z nami; Albertini mi je v šali ponujal vse svoje imetje, če bi mu odstopil svoje mesto. Tedaj ni še nihče mislil, kako potrebna bosta pri pomožni akciji.
Vreme ni bilo posebno ugodno, a ker so iz Tromsoja napovedovali še znatno poslabšanje, smo se morali s startom požuriti. Malm-green je bil dobre volje in je v šali rekel, da bi svoje mesto rad komu drugemu odstopil, ker je že bil na severnem tečaju (z »Norge« 1. 1926.).
Ob 4 zjutraj so potegnili zrakoplov iz hangarja, prof. Gianfranceschi, ki je moral zaradi pomanjkanja prostora ostati na ladji, je podelil blagoslov. Še enkrat so pregledali manometre in pritisk plina. General Nobile je ukazal, naj nadporočnik Viglieri izstopi, kar je ta storil z očito žalostjo. Pontremoli mu je še pomolil njegov nahrbtnik, ko je general Nobile ukazal vzeti z zrakoplova nekaj posod bencina, Viglieriju pa velel, naj zopet vstopi.
Naval na južni tečaj
Kar tri ekspedicije se pripravljajo tačas na južni tečaj: Wilkinsova, Byrdova in Jellre-yeva. Največja bo Byrdova, ki v prvih dneh septembra t. 1. odplove s 60 možmi proti Novi Zelandiji. Tam so že uredili oporišče z ogromnimi zalogami živil in drugih potrebščin. Stroški za ekspedicijo znašajo pol milijona dolarjev. Med drugim čakajo na Novi Zelandiji na ekspedicijo trije gramofoni s 115 ploščami, glasovir in knjižnica z 2000 zvezki; dalje 500 tisoč cigaret, tona tobaka, aparat za višinsko solnce, 60.000 pol papirja, dve toni suhega mesa, tona špeha, pet ton masla 500 zabojev jajc; poleg tega vsi mogoči aparati za znanstvena raziskavanja. Za polete vzamejo s seboj veliko tromotorno Fordovo letalo in dve majhni letali. — Istočasno kakor Byrd odpotuje proti južnemu tečaju W i 1 k i n s , ki mu služi kot izhodišče San Francisko. — Tretja ekspedicija odide zadnje dni septembra; sestavila se bo najprej v Argentiniji, kjer vzame na krov razne argentinske znanstvenike, ki se udeleže ekspedicije.
»Bremen« gre v muzej
Oceanski letalec baron Hiinefeld je naznanil ameriškemu poslaniku v Berlinu Shur-mannu, da podari svoje letalo »Bremen« new-yorškomu muzehi.
očetu vložila tožbo za mesečno rento v znesku 1500 frankov. Svoj beg z doma je komtesa utemeljila s tem, da ni mogla vztrajati v hiši, kjer se samo popiva, hodi na lov in sploh živi brez vsakega resnega dela. Sodišče je dalo komtesi prav in obsodilo grofa na plačevanje mesečne rente v znesku 800 frankov.
noma temperamentni Latinci, dočim so severnjaki hladneje prenašali udarce nemile športne sreče. Tako se je francoski rokoborec Moret po svojem porazu vpričo celega občinstva na prsih voditelja francoske ekspedicije bridko zjokal ,dočim je najboljši nemški plavalec Rademacher, ki je podlegel Japoncu Tsuruta, takoj nato z nezmanjšano energijo nastopil pri vodnih igrah. Tudi Avstrijci fco svojo nemilo srečo na olimpijadi možato nosili.
O te Dunajčanke!
Na Schubertovo pevsko slavnost na Dunaju je prišel med mnogimi tisoči tudi član nekega monakovskega pevskega društva. Med slavnostnim sprevodom, ko je navdušenje prekipevalo in je od povsodi letelo cvetje, je mladega monakovskega pevca doletela sreča, da ga je neka mlada Dunajčanka kar resnično poljubila. To je bil višek radosti, ki je presunila pevčevo srce skozi in skozi. Nič več ni mogel pozabiti mile dunajske mladenke. Rad bi se ji razodel, toda kako, ko ni poznal njenega imena in jo je v silni množici le enkrat bežno videl. Pa se je le spomnil univerzalnega modernega sredstva: časnika. Šel je tedaj in priobčil v nekem dunajskem listu oglas v katerem prosi »ljubo Dunajčanko, ki je med sprevodom poljubila nemškega gosta pevca«, naj pošlje svoj naslov na monakovsko-gladbaško pevsko društvo. Uspeh tega oglasa je bil čudovit, dasi ne tak, kakor si ga je želel pevec: javilo se je do pol stotine Dunajčank, ki so s ^oljubi demonstrirale za večno zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Kako naj sedaj ubogi fant iz te množice najde tisto pravo in edino, ki mu je ranila srce?
gospodarstvo
PROMETNE TEŽAVE.
Kakor običajno vsako leto v tem času, teko
vlada tudi letos občutno pomanjkanje vagonov. Vendar pa moramo ugotoviti, da je letos pomanjkanje še večje. Vsak dan čujemo iz trgovskih, vrst številne pritožbe. Tako delajo premogovniki samo 5 dni v tednu, ker ne morejo nakladati vagonov radi pomanjkanja istih, čeprav je premog, industrija favorizirana pri delitvi vagonov.
Zlasti je občutno pomanjkanje vagonov v Sloveniji. Saj gre dnevno samo iz Trbovelj preko Sotle nad 200 vag., ki pa se večinoma ne vrnejo. Tako vedno bolj primanjkuje vagonov, čeprav si jih dosti izposodimo iz inozemstva.
Vzroka za ta zastoj po naših informacijah ni iskati na področju ljubljanskega ravnateljstva, pač pa v področju zagrebškega. Tu je strojna služba popolnoma odpovedala. Vse boljše lokomotive vzame potniški promet, ki je ravno sedaj največji. Zato se na postajah zagr. ravnateljstva grmadijo vagoni, ki ne gredo naprej. Kako počasi gre blago naprej, se vidi iz tegale slučaja; neka zagrebška tvrdka je natovorila 30. julija na Sušak 20 vag., ki so pa prigpeli v Zagreb šele 6. t. m. Nadalje je slučaj, da fe blago potovalo iz Zagreba gl. kolodvor na Savski od 26. jul do 3. t. m., ali pa je n. pr. bilo ocarinjeno 39. julija, dostavljeno na industrijski tir pa 6. t. m. Tako stoji danes na zagrebških kolodvorih okoli 800 vagonov, ki se ne morejo dostaviti.
Vse to seveda v veliki meri vpliva na Slovenijo. V ljublj. ravnateljstvu je trakcijska služba še razmeroma dobra, kar je pač tonaže, se spravi hitro naprej; velike težkoče pa so v zagr. ravnateljstvu. Zato je razumljiva vest, da je do nadalj-nega ustavljen tovorni promet na progi Sušak— Zagreb gl. kolodvor—Sava.
To pomanjkanje vagonov je občutna škoda «a naše gospodarstvo. Zato je pač nujno in takoj treba najti izhoda iz tegn položaja, od katerega hna škodo tudi železnica. Jedro vsega pa je naravno v pomanjkanju sredstev za modernizacijo lokoinotivskega parka.	,
Tudi zbornica za TOI je ponovno intervenirala pri vseh merodajnih uradih, v ministrstvu in drugod, da se to takoj uredi, ker se lahko škoda, ki jo trpi naše gospodo rstvo, še bolj poveča, ker Je sedanje stanje nevzdržno.
Kakor nam ob zaključku lista poročajo, je že sklicana v svrho ureditve tega vprašanja za soboto, 18. t. m. v Belgrad, ki bo — upamo — to kmalu rešila.
NAŠA LETOŠNJA 2ETEV.
Pričakovanje, ki smo ga stavili na našo žetev, se je letos skoraj popolnoma uresničilo. Po podatkih poljedelskega ministrstva bo letošnja letina prav ugodna. Letošnji pridelek žita presega vse pridelke zadnjih osem let, od 1920—1.927. Pridelek pšenice se ceni letos na 28.6 mil. stotov napram 15.0 mil. v lanskem letu ozr. 15.8 mil. stotov, ki-_redstavljajo povprečni pridelek v letih 1920—26. "ridelek ječmena je cenjen na 4.4 mil. stotov (1. 1927 3.1, povprečje 2.9), rži 2.1 (1.5 oz. l,5Unin ovsa 3.8 (.2 oz. 3.1). Ce primerjamo le-tpŽMfj,reziiltate s povprečjem zadnjih osem let, vidimo, da. ie letošnji pridelek od povprečnega večji pri pSfeBifci za 76%, pri ječmenu za SOodstot., pri rži za 20 odstot. in pri ovsu 24 odstot.
Letošnja letina je zadovoljiva tako glede množine kot glede kakovosti.
Stanje koruze je po informacijah poljedelskega ministrstva za celo državo povprečno dobro. Izgleda, da je bila bojazen, da bo koruza vsled suše zelo podvrgla, nekoliko pretirana. Gotovo pa je, da se bo na rezultatu dolga suša občutno poznala.
Tudi sadje je vsled suše trpelo in izgledi na pridelek sliv so precej slabi. Vinogradi pa kažejo zelo dobro, le v nekoliko oblastih je stanje samo dobro.
Ugodno je stanje tudi za zelenjavo, živinsko krmo in tudi za stročnice.
HMELJARSKI KONGRES.
Dne 15. t. m. se je začel v Novem Sadu hmeljarski kongres, kateremu je poleg mnogoštevilnih delegatov prisostvoval tudi načelnik kmet. min. g. Gjurič.
0 letošnjem pridelku so navedeni naslednji podatki (v oklepajih lanski pridelek, vse v tisočih stotov po 50 kg): Jugoslavija 120—125 (104), Anglija 126—128 (171.8), Češkoslovaška 160—176.5 (275), Nemčija 152.5-156.5 (205.8), Poljaki 42-45 (50), Francija 65—70 (70), za Belgijo in Rusijo ni podatkov, skupaj v Evropi 541.5—575.1 (600).
Splošno se je izražalo mnenje, da bo hmelj letos v ceni isti kakor lani. Glede omejitve kulture je poudarjal jugosl. predsednik g. Gerih, da so se tozadevnega sklepa držali samo jugoslovanski hmeljarji, drugi pa ne in da se naj to defi-uitivno reši.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE.
Odprava konkurza. Ivan Lavrič v Toplicah (vsa masa razdeljena).
Prisilna poravnava: Josipina Toplak, ovdovela Bernard, posestnica na Polzeli 20 odstot.; potrjeno.
Likvidacija: Dolensko d. d. za in<lustrijo
drva, Zagreb, sklicuje svoj redni občni zbor za 29. t. m., kjer bodo sklepali tudi o likvidaciji družbe. — Po zadnji objavljeni bilanci (za 1926) je izkazovala družba 885.464 Din izgube. Ustanovljena je bila 1913, v 1913 naziv »Industrija drva«, 1920 sedanji naziv; kapital 0.5, rez. 0.862 milj. Din. Podjetje spada v koncem Praštedione.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Marjan, pomorsko, industrijsko i tehničko poduzeče, d. d., Split, izkazuje na kapital 12 milj. za 1927 2.16 milj. izgube, dočim je izkazovalo Se za 1926 0.25 milj. čistega dobička. Donos se je lani zmanjšal od 2.8 na 1.6 milj. Din.
Baselska zavarovalna družba proti požarni škodi, ki posluje v Jugoslaviji že od 1. 1923., izkazuje v Jugoslaviij na 31. dec. 1927 5.063 Din čistega dobička pri bilančni vsoti 1.7 milj. Din. Centrala družbe v Bazlu pa izkazuje na kapital 10 milj. frankov 0.665 milj. čistega dobička.
Tarifni odbor je sklican za ponedeljek, 20. t m. v Celje, kjer bo razpravljal o predlaganih tarifnih izpremembah.
Naredba o legitimiranju trgovcev, industrij-rev, obrtnikov in njihovih potnikov pri zbiranju naročil. Minister trg. in industrije je izdal na-redbo, po kateri morajo lastniki trg. obrtnih in ind. podjetij, ki sami zbirajo naročila, imeti legitimacijo, potrdilo, da imajo pravico do opravljanja
Šport
obrta. Na isti način se morajo legitimirati tudi trg. potuiki. Legitimacije izidaja pristojna Trgovska zbornica na podlagi pravilno kolkovane prošnje. Legitimacija velja za 1 leto in za celo državo. Naredba stopi v veljavo 19. t. m.; od tega dne naprej morajo imeti trgovci, obrtniki in indu-strijci, ki sami zbirajo naročila, listino (obrtni list, potrdilo zbornice itd.) v dokaz pravice do izvrševanja obrti, trgovski potniki pa posebno legitimacijo.
Povišanje kapitala. Narodna šumska industrija, d. d. v Zagrebu, povišuje v smislu sklepa občnega zbora z 23. maja t. 1. kapital od 6 na 12 milijonov Din z izdajo 120.000 novih delnic nomin. 50 Din, emisijski tečaj 50 Din od 17. do 24. avg. — Emisijski tečaj je v primeri s sedanjim borznim tečajem: 14. avg. v Zagrebu 26—30 zelo visok. Zadnja bilanca za 1926-27 (začetek posl. leta 1. oktobra) izkazuje 0.04 milj. čistega dobička napram zgubi 1.446 milj. Din za 1925-26.
Slavonia likvidira svojo udeležbo pri Češki trornici furnirja v Pragi. Kakor znano je Slavonia d. d. Zagreb v družbi z Ringhoffer-podjetjem in Zivnobanko prevzela delnice Češke delniške tovarne furnirja v Pragi, ki ima obrat v Kralupu. Sedaj je Slavonia to udeležbo odstopila Zivnobanki in Ringhoffer-tovarnam.
Izpremembe v trgov, registru. Vpisi: Er-vin Petriček, trg. z vinom in sadjevcem, Celje; Anton Slik, trg. z vinom, sadjevcem in žganjem, Gor. Radgona; Ivan Cotinski, trg. z vinom na deb., Kočevje; »Ides«, tvornica kemičnih izdelkov, Ivan Čolnar, Kranj; Peter Podboršek, trg. z vinom, Ljubljana; Henrik Saboty, trg. z inanuf. in konf. na deb., Maribor; Josip Smokovič, car. posredovanje, Meža; Viktor Jeločnik, trg. z mešanim blagom v Rožni dolini; Martin Kocbek, trg. z meš. bi., Sv. Ana v SI. goricah; izbris: Matija Ce-tinslri, središnjica Morava, podružnica Kočevje (imetnik umrl).
Razstava plemenskih konj ua jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani. Konjska razstava, ki jo priredi Kmetijska družba ob priliki 1601ctnice svojega obstoja, bo v nedeljo, '2. septembra t. 1. na prostoru Ljubljanskega velesejma. K razstavi bodo pripuščene mrzlo- in toplokrvne živali in sicer žrebci-plemenjaki, kobile z žrebeti in za-skočne kobile ter dve- do triletne žrebice. Na dan razstave bodo morale vse razstavne živali na razstavišču do osmih zjutraj. Priglasila živali za razstavo sprejema Konjerejsko društvo v Ljubljani ali pa Kmetijska družba za Slovenijo. Konji se bodo ocenjevali in odlikovali z denarnimi premijami, z zlatimi, srebrnimi in z bronastimi kolajnami ter z družbenimi diplomami. Ta razstava bo pokazala najlepši konjski maferljal, kar ga ima Slovenija. Naravno je, da vzbuja ne samo med konjerejci, ampak tudi med ostalimi kmetovalci in ljubitelji konj največje zanimanje, kajti vsak se hoče prepričati. v kakšnem stanju se nahaja danes ta važna gospodarska panoga.
I&orsza
Dne 16. avgusta 1928.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil srednji, največ je Curiha. Privatno blago je bilo kakor običajno v devizah Trst in Ne\vyork ostalo pa je dala Narodna banka. Poleg v tabeli omenjenih tečajev je bil zaključen še Stoekkolm po 1525 (tečaj 1528-1527).
Devizni teCaji na ljubljanski borzi
16. avgusta 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 13 avg
Amsterdam	—	2282.75	—	2282.80
Berlin	1355 —	1358.—	1356.50	1355.75
Bruselj	—	791.79	-	—
Budimpešta	—	992.77	—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	I095.6C
Duna.i	801.50	804.50	803.-	803.05
London	275.92	276.72	276 32	277.37
Newyork	56.84	57.04	56.94	56.93
Pariz	.—	222.36	—	—
Praga	168.32	169.12	168.72	168.72
Trst	296.50	298.50	297.50	, —
Zagreb. Berlin 1353.50—1356.50, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 801.50—804.50, London 276.60— 277.40, Newyork 56.82—57.02, Pariz 221.50—223.50, Praga 168.30—169.10, Italija 296.625—298.625.
Belgrad. Berlin 1315-1858, Curih 1094.10— 1097.10, Dunaj 801.5—804.5, London 276.52—276.62, Newyork 56.84-57.04, Praga 168.32—169.12, Trst 296 25 298
' Curih."Berlin 123.78, Budimpešta 90.535, London 27.165, Newyork 519.55, Pariz 20.285, Praga 15.395, Italija 27.165, Bukarešt 3.165, Sofija 3.74, Varšava 68.20, Madrid 86.50.
Praga. Devize: Lira 176.5, Belgrad 59.30, Pariz 182, London 163.875, Newyork 38.745.
Dinar: Newyork 17575, Berlin 7.36, London 276.30
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Belgrad. Vojna odškodnina 420—425 (1420), uit. avg. 842.50 (200), uit. sept. 430—481 (500), uit. dec. 441—442 (1000).
Dunaj. Podoi»>savska-jadran. 82155, Zivno 114.25, Jugo 10.60, Alpine 45.85, Greiuitz 3.20, Levkam 9.40, Trbovlje 58.75, Ruše 32.60, Gutmann 27.75. — Devize: Belgrad 12.4626, Kodanj 189.30, London 34.43»/a, Milan 37.10, Newyork 709.40, Pariz 27.705, Varšava 79.52. — Valute: dolarji 707.30, angleški funt 34.38, francoski frank 27.85, lira 37.25, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21.0175.
BLAGO.
Ljubljana. Les: smrekovi hlodi od 25cm premera naprej fko vag. liakl. post. 5 vag. po 220. Zaklj. 5 vag. Tendenca čvrsta.
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov, post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, "2%. 290—295, pšenica za avgust 297 50 - 300 za september 302.50—807.50, moka stara 0 g. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—852.50, oves, aov. za nvg. 265—270, ječmen baški 70-71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325 327.50. Zaklj. 8. vag. Tendencn neizpremenjenn.
' Novi Sad. Pšenica bč. 242.50—247.50, gor. hnč. 242.30—247.50, potiska 247.50 252.30 ban. 287.50 —242.50, srem. 237.50—242.30, ječmen 258 -265, novi 305—315, oves 215—220, koruza bč. srem. 304 —306. ban. 302—305, moka 0 g 370 3S0, št. '2 350—360, št. 5 330 340, .št. ti 2K—805, št. 7 253 —265, št. 8 190-200, otrobi 180—185.
IZBIRNI TURNIR LNP-«.
V svrho sestave moštev za predstoječi reprezentančni tekmi Ljubljana:Maribor in LNP:Subo-tiški NP, ki se vršita 19. oziroma 26. t. m., jc priredila nogometna podzveza na praznik izbirne tekme v Ljubljani in Mariboru.
V Ljubljani so se vršile izbirne tekme v obliki turnirja, v katerem so nastopili klubi, ki stoje na prvih štirih mestih prvenstvene tabele. Igralo se je tri tekme po 45 minut, ki so končale z rezultati Primorje:Hermes 1:0 Ilirija:SIovan 3:1, Primorje: Ilirija 2:0. V vsakem moštvu je bilo sicer par rezerv, vendar so igrali v teh tekmah domala vsi igralci, ki trenotno pridejo v poštev za uvrstitev v ljubljanski teain proti Mariboru, razen levega krila Primorja Uršiča, o katerem se čuje, da je v dobri formi, dalje Ladota (Ilirije), ki pa za te dve tekmi v ostalem ne pride v poštev radi vojaške službe, ter končno leve zveze Vodeba (Ilirija oz. Maribor).
Ako sodimo po včerajšnjih tekmah, podzvez-nemu kapetauu ne bo lahko sestaviti dober team, ki hi bil vnaprej siguren uspeha. Predvsem se pozna z malo izjemami vsem igralcem večtedenska poletna pavza. Niso »fitt ne v pogledu skupne igre, ne tehnike (nečist stoping!, površno in kasno oddajanje žoge itd) in seveda tudi fizižna kondicija igralcev ni na višku.
Prva tekma je nudila slab šport, na čemur ima svoj delež pač tudi neznosna vročina. V Her-mesovem napadu je bilo videti dobre kombinacii°ke poteze v odprti igri v polju, v splošnem pa s»c» je igralo z obeh strani mrtvo in nesmotreno. Tekma Ilirija:Slovan jfe bila živahnejša, čeprav je Ilirija v drugem polčasu, ko je bila že gotova zmage, odnehala. Skupna igra je bila ne samo pri Iliriji, temveč tudi pri Slovanu vsaj v posameznih fazah točna in koristna. V notranji trio Ilirije je postavil pod-zvezni kapelan Primorjaša Ermana II, ki je pa oči-vidno še celo iz treninga. V izbirnem finalu Pri-morje:IIirija se je igralo v prvem polčasu daleko boljše kot v drugem. Predvsem je popustila v drugem polčasu Ilirija, dočim je v prvem polčasu pokazala dobro, če tudi ne vedno koristno skupno igro. Zanesljiv in v dobri formi je branilski par Ilirije Pleš-Verovške, poleg njega v Iliriji pa pravzaprav samo še levi half Košenina in desna zveza Šiška. Oman se je mnogo trudil, a ni vzdržal tempa; Do-berlet je igral slabo ,trmasto in zraven še nedisciplinirano, Kreča na obeh golih ne zadene krivda, drugače pa ni imel opnsnega dela. Najboljši del Primorja jo bila halflinija Zemljak-Slamič-Pišek, dobra sta bila dalje .desno krilo Jug ter Svetič v obrambi. V celem je bilo Primorje toliko agilnejše, da Je zmago zasluzilo. To velja posebno za njegov novi notranji fonvard, ki je razvijal velik elan.
Naloga podzveznega kapetana je za enkrat pač najprej ta, da sestavi team, ki naj v nedeljo, 19. t. m. dostojno reprezentirati Ljubljano v medmestni tekmi z Mariborom. Težkoče bodo s sestavo forvvarda. Za druga mesta ima na razpolago dobro branilsko dvojico Pleš-Verovšek ter halflinijo Zemljak-Sla-mič-Košenina ali Pišek, ki bo predvidoma kos svoji nalogi, ako se bo Slamič boljše obnesel napram nizki kombinacijski igri Maribora kot se je obnesel v prvenstvenih tekmah z SSK Mariborom. V napadu je računati na postavo desnega krila Jug-šiška, zasedba ostalih mest je negotova. Podzvezni kapelam bo poskušal v današnji trening-tekmi, ki se ob 18 vrši na igrišču Ilirije, s sestavo Jug-Siška-Zalo-kar (Hermes)-Erman-Uršič ali Doberlet.
LJUBLJANA : MARIBOR.
Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, ki se odigra v nedeljo 19. t. m. ob 17.30 na prostoru SK Ilirije v Ljubljani, je revanšna tekma na gostovanje ljubljanskega teama v Mariboru preteklo jesen. To srečanje obeh nogometnih reprezentanc je Odločil Maribor sigurnejše in bolj zasluženo v svojo korist kot kaže rezultat 4 : 3. Temu uspehu Maribora so se pridružili kasneje še nadaljni uspehi proti klubskim moštvom prvih tukajšnjih klubov. V spominu je še, da so se Mariborčani popolnoma afirmirali tudi v preteklih prvenstvenih tekmah.
Z oziront na to danes pač ni podlage za kako podcenjevanje mariborskega nogometa. Ljubljanski team ima dovolj povoda, da se vestno pripravi na tekmo z mariborsko enajstorico.
Nedeljska tekma bo obenem odločilne važnosti za sestavo reprezentance LNP-a, ki bo 26. t. m. igrala s Subotiško podzvezo za prehodni pokal JNS-a.
Trening podsavezne reprezentance. Na igrišču SK Ilirije se vrši danes, v petek ob 18. trening-tekma dveh podzveznih moštev. Vstopnina minimalna.
na svoje stroSke najeli ladjo in traneportirali Evropejce v Ameriko; za ta načrt se Amerikanci v Amsterdamu niso mogli nič kaj ogreli Potne stroške za vsako osebo računajo na 1000 dolarjev; nato so izjavili skoraj vsi zastopniki evropskih zvez, da bi moglo priti le prav malo evropskih atletov v Los Angeles. Definitivnih sklepov ni bilo, računajo pa z možnostjo, da se olimpijske igre leta 1932 ne bodo vršile v Los Angeles, temveč v kakšnem večjem evropskem mestu. Los Angeles je na zahodni strani Amerike, zato tako veliki stroški.
Dr. V. Šarabon: JURIJ HACKENSCHMIDT
PETDESETLETNIH.
0 TEŽKI ATLETIKI V AMSTERDAMU.
Zahrbtnost usode igra v človeškem življenju veliko vlogo, tudi v življenju športnika. To je spoznal dunajski atlet Schilberg pri dviganju uteži v Amsterdamu. On je še zmeraj lip starih atletov, kakor jih je videl Dunaj ali Miinchen v letih 1890 dc 1910, s precejšnjo obilico telesa. Mislili so, da ho dosegel prvo mesto, pa se mu je nekaj pripetilo. Sicer bi tudi brez tega pripetljaja ne bil prvi, a malo bolj naprej bi bil le prišel. Držal je kvišku kilogramov število veliko, mišice njegovih rok so bile ogromnemu pritisku kos; ni pa bil kos pritisku trebuha in uteži jermen, ki je držal najvažnejše Schilbergovo oblačilo, hlače. Pretrgnl se je. Z mišicami oblagodarjeni atlet je bil na razpotju: ali naj zgubi bitko ali naj zgubi hlače. Odločil se je za izgubo bitke, utež je zdrknila na tla in močne roke so zgrabile hlačni rob ter preprečile prizor pohujšanja. MorSla je bila rešena, bitka pa zgubljena; kajti ko je Schilberg vdrugič poskusil, jo jermen sicer držal, a roke so omagale.
Dva zares popolnoma enaka atleta sta Du-najčan Haas in Nemec Helbig. Na Haasa so Avstrijci zelo upali, v zadnjih letih je podrl rekord za rekordom. A naj si se je v Amsterdamu še tako potrudil, kvišku ni spravil niti en gram več kot nemški njegov tekmec. V takih slučajih odločuje tehtnica; kdor je lažji, tisti je zmagovalec. Torej gor na tehtnico! Oba atleta sta uporabila prej vsa mogoča sredstva, da sta težo znižala. Tudi končni boj v teku na 100 m ne more biti tako vznemirljiv kot je bilo to tehtanje; odločiti se je moralo, ali bo zmaga pripisana Nemčiji ali Avstriji. Na gram natančno so tehtali, kakor v lekarnah praške, in rezultat! Niti za en gram razlike v težil Ni kazalo drugače, oba so proglasili za zmagovalca, in ob jamboru gor sla zleteli zastavi Avstrije in Nemčije. Morda bi se bilo dalo pomagati s starostjo. Zmagal nnj bi bil mlajši. Kaj pa, če bi bila oba isti dan rojena! Na starostno vprnšanje v Amsterdamu niso prišli.
OLIMPIJSKE IGRE V LOS ANGELES.
V Amsterdamu so imeli aasebne razgovore o olimpijskih igrah v Los Angeles leta 1932. Mero-■tajne osebnosti Amerike in Evropa so razpravljale, |< tik o naj so omogoči udeležba liviope pri teh igrah. V Evropi je bil sprožeu načrt, nuj bi Auieriktuici
Leta 1900. so prišli na Dunaj najboljši tedanji rokoborci sveta, med njimi Francoza Pavel Pons in Laurent Beaucairos. Teh dveh ni mogel nihče ugnati. Naenkrat beremo v časopisih: Hacken-schmidt kommt! Ves cirkus Busch je bil poln, Du-najčani so kar romali tja. Sel sem seveda htdi jaz, in tedaj sem ga prvič videl, 22 let je bil star. Ne ravno velik, 174.5 om, a z mišicami naravnost obložen, pri tem pa hiter in prožen kot mačka. Prsi so mu merile tedaj 112/128 om (z izdihom in vdihom), stegno 69 cm, desna roka napeta 48 cm. Kiparji so dejali tedaj in pozneje, da se je H. po postavi Farneškemu Herkulu najbolj približal. Teža okoli 90 kg. Veselje je bilo gledati, kako je podrl orjaka za orjakom, tudi Ponsa. In brali smo o njem in sam nam je pripovedoval: Rojen je bil 2. avg. 1878 v Dorpatu v Rusiji, bil je nemški Rus. Ze kot deček je bil izredno močan, 15 let star je zmagal v raznih atletskih in kolesarskih tekmah. Pozoren je postal nanj dr. Krajevski, »oče ruske atletike«, osebni zdravnik carjev. H. je treniral pod njegovim vodBtvom težko atletiko in ro-koborbo; ročko 128 kg je postavil kvišku, jo je zvalil v desno roko ter jo je ob odmikajočem se telesu tezno dvignil nad glavo. 20 let starega ga je 1. 1898. pripeljal Krajevski na Dunaj, kjer so se vršile tedaj svetovne prvenstvene tekme v dviganju uteži. Vseh vrst dviganja H. ni poznal, pa je dosegel kljub temu tretje me6to za Dunajča-noma Ttlrkom in Binderjem, a pred Francozoma Bonnesom iu Maspolijem. Na Dunaju je bil tedaj tudi Pons, najslavnejši rokoborec onih dni; v 46 minutah ga je amater H. položil na pleča.
Častihlepje je gnalo H. v tabor profesionalov, hotel je premagati vse. In je tudi res vse premagal. Kako so Nemci gledali, ko je premagal najboljšega nemškega rokoborca Eberla v par minutah! Samo tilnika Armenca Halija Adalija ni mogel upogniti in s Constuntom le Boucher, »kraljem rokoborcev*, se je boril enkrat neoddločeno. V prvih letih ga je enkrat premagal Beaucairois, a ta zmaga je bila prav tako slučajna kot zmaga Hitzlerja nad Halijem Adalijem. Pozneje se mu B. nikdar ni mogel dosti upirati, kakor se je tudi Hali Adali s Hitzlerjem kar igral.
Hackenschimidtu evropski kontinent ni zadostoval, šel je v Anglijo in je premagal tam elito tedanjih dni. Toma Cannona, Johna Cannorja, Antona Pierrija, Madralija, Toma Jenkinsa. V Avstraliji je premagal indijska dva matadora Butana Singa in Guga Braura, v Ameriki zopet Toma Jenkit^n in potem Joe Rogersa, ameriškega »Apolona«. Borbe v Ameriki niso bile več grškorimske, temveč proste, takozvani catch-ascatch-can (zagrabi kakor moreš zagrabiti ali prijeti). H. se je izpopolnjeval tudi v tej vrsti, a vseeno ni mogel ugnati Franka Gotoha, prvaka v prosti rokoborbi. Dvakrat ga je Gotch premagal, a vselej šele po treh urah. Rekli so, če bi bil gojil II. prosto rokoborbo od mladih dni, bi bil tudi Gotchu kos. Kako izreden razred je bil H., nam pokažejo poznejši boji Gotche s Ciganjevičem in Rajčevičem. Kakor dve žeplenki ju je metal Gotch tja in sem. Kako visoko je bil H. nad Ciganjevičem! Tedaj je nastopil Poddubnij, a H. je bij v Ameriki in tudi ni več gojil grškorimske rokuborbe. To bi bil boj.
II. se je ranil v kolenu; moderne operacije, sedaj tolikokrat izvedene pri nogometaših, takrat so niso bili dosti preskusili, in koleno se Hac.ken-sclunid ni moglo zaceliti. H. ni več nastopil. »Priboril« si je bil ogromno premoženje, dobesedno. Naselil se je v Angliji; sedaj živi v Nizzi; neprestano potuje. V zadnjih letih samo razmišljuje in piše, same filozofske razprave, za rokoborca pač nenavadno delo. Letos je dosegel petdeseto leto, ne-premagani zastopnik grško-rimske rokoborbe.
I&prečl sodišča
Avtomobile je vstavljal.
Pepček je res Pepček. Njegov gospodar ga je poslal, naj mu pelje novo politirano omaro v sosedno vas. Na pot mu je pol v šali naročil, naj pazi, da se mu omara ne pokvari ali pade z voza, da naj, če bi bila sila, magari ustavi avtomobil. In Pepček je res naročilo vzel dobesedno in je ustavljal avtomobile kar po vrsti. Na sredo cesto se je vstopil, dvignil obe roki in vpil: halo, halo. stoj...« Tako je res ustavil tri avtomobile. Izgovarja se, da je bil velik prah, pa se je bal, da se nova omara ne zapraši... Sodnik se je pa prepričal, da Pepčku očividno nekaj manjka, zato ga je pa oprostil. Poučil ga pa je, da takih neumnosti ne sme več delati. Pepček je to obljubil, toda...?
Plačan molk.
Šimcn iz Kamnika je izboren trgovec. Še to repo navado ima, da mnogo molči in malo govori. Časih sicer ta navada ni ua mestu, kar pa Sinina malo briga. On ostaja svoji navadi zvest, pa magari če se križa s paragrafi. Tako se mu je tudi zadnjič zgodilo, ko je v Ljubljani kupoval večjo množino špirita. Prodajalka mu je namreč ob tej priliki namerila za celili 1000 Din več špirita, kakor ga je pa on plačal. Dasi je on to pomoto takoj opazil, je Iejx> molčal in se odpeljal domov. Pozneje je svojo zmoto opazila tudi firma, pa so moža, ko se sam ni kar nič zmenil, da bi bil račun poravnal, povabili pred deželno 6odišče. Tu so mu povedali, da ima plačati dotičnih 1000 Din in še vse stroške, za nagrado naj pa pride o priliki še na en teden počitka za okna jetnišnice. Tam bo lahko svojo molčečnost izvajal brez skrbi na kakoršnekoli posledice.
Razglas
Županstvo obilne Dobrnlče razpisuje
jav. licitacijo za poprovo župnišča
ki se vrši 26. avgusta oh 10 dopoldne v občinski pisarni. Oddajajo sc zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, kllučavnlčerefcb, glikcrska, pleskarska in steklarska dela.
Vsi pripomočki in psjasr.il.-. se dobe od 15 avgusta dalje pri podpisanem uradu.
Županstvo občine Dobrniče, dne 15. avgusta 1928.
MAM OGLASI
Vaaka drobna vril!ca l-SO Bln aH vaaka beiede SO par. Najmanjši ogtaa 3 ali 3 liln. Oglaal nad devet \ratle se računajo vlie. Za odgovor znamto Na vprašanja brez znamke ne odgovar|amol
Dobra kuharica
30—35 let, z letnimi priporočili prvovrstnih hiš, ročna kuhi 30 oseb, varčna in vestna, se sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru — Istotam se sprejme snažna HIŠNA k 4 osebam in 3 sobe pod istimi pogoji kot zgoraj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7576.
Učenka
z abs. 3. mešč. razr. želi vstopiti v trgovino v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo pod 7574.
Zakonska brez otrok
iščeta službe kot hišnika. Žena je kuharica, mož pa slikar in pleskar, ki bi ista dela opravljal, seve v kakšni večji hiši. - Naslov v upravi pod št. 7569.
Poklicni lovec
t izpitom, večletno prakso, vešč tudi v vseh gozdnih poslih, želi službe takoj ali kasneje. . Ponudbe upravi lista pod: »Zanesljiv 32« št. 7575.
Prodajalka
pridna in poštena, izurjena v mešani stroki, želi premeniti sedanjo službo. Gre najraje v bližino mesta. - Ponudbe pod šifro »Poštena moč«.
(lužbodobe
Kuharico
popolnoma samostojno, išče za takoj mala družina. Ponudbe z natančno navedbo prejšnjih služb ter sliko pod »Popolnoma zdrava« št. 7564 na upravništvo.
Steklena veranda
še dobro ohranjena, pet komadov popolnih dvo-krilnih oken in pet komadov izložbenih oken, se zaradi prezidave ceno proda na Kette-Murnovi cesti 10 Istotam se proda še dobro ohranjen štedilnik.
Hlapca h konjem
z dobrimi spričevali, išče
hotel ŠTRUKELJ.
Kupimo
Venecijanko
v dobrem stanju, kupim. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7568.
Hž in ječmen
kupim ali zamenjam za prvovrstno PŠENICO po dogovoru. — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
lEBBffl
Kotel
za žganjekuho, bakren. 42 l trov, 50 hekto različnih iodov za namakanje sad-l ji in vso tozadevno pri-1 pravo proda po ugodni ceni. - Pavel Sedej, mli-Inar, Javornik, Gorenjsko.
Dvoje vrat
za delavnico naprodaj za vsako ceno pri Miškotu, Zgornja Šiška.
Pšenično
moko, otrobe
in druge mlevske izdelke dobite najceneje pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska c. 36.
Stanovanja
Stanovanje
2 do 3 sob s kopalnico, iščem za september v centru mesta. - Ponudbe pod »Samec« št 7447 na upravo Slovenca.
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami in kuhinjo iščem blizu Kongresnega trga. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 7566.
Zailiiiek
Fotografu
pomočniku, ki bi želel oostati samostojen, nudim ugodno priliko. Ponudbe pod »Kapital nepotreben« štev. 7573 na upravo lista.
Posestva
Posestvo okoli 50 oral
hiša in hlev v Gor. Pok-štani št. 2 pri Kočevju, se proda za 26.000 Din. Karol Breznik. Celje, Dolgopolje 1.
Hiša
s takoj prostim stanovanjem, 3 sobe z vsemi pri-tiklinami, eventuelno tudi samo stanovanje, se odda v najem. Poizve se pri Martinu Nedog, Sp. Šiška, kolonija »Bajtar«.
V naj e ni
Odda se lokal
na zelo prometnem kraju, pripraven za vsako obrt. - Poizve se v Vod-matu, Glavna cesta 158, v mlekarni.
V Kranju na glavnem trgu (najprometnejša točka, industrijsko mesto), se dobi v najem šest večjih in manjših
skladišč
pripravnih za vsako obrt. Interesentie naj se iavijo pri lastniku: Franc Majdi£-u.
Raivio
Pozor! Damske torbice
vseh vrst dobite najceneje pri Fran Jenko, sedlar. Medvode. Trgovci popust.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A Volk, Ljublfana, Resljeva c. 24
Jugovičevo Salvator sirišče
daje v 5 minutah sladak sir za 6 dinarjev. Barve za surovo maslo in za sir 5 Din. Prašek za pripravo masla (surovega masla), 5 Din Iščejo se preprodajalci. Razpošilja lekarna Jugovič, Novi Sad Zahtevajte vzorce i.i pošljite 10 Din v pismu
Dim
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETT1
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom
Vsakovrstno
zlato hnpme
po naivišiih cenah ČERNE, in t« lir, Ljubljana.
Wollova ulica št 3
Pohištvo v komisijo
proti stalnim procentom želim prevzeti. Tu doslej ni zaloge pohištva Kdor želi oddati, naj se obrne na naslov Pavao Šantru-ček, tapetnik in dekora-ter v Sisku
Širite »Slovenca«!
INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI,
SO m' pisarniških prostorov — 373 ma delovnih prostorov — vpeKana e>elctrl£na razsvetljava, stik la električni pogon — vodovod — telefon
SE ODDA S 1. OHTOOROM 1920 - VPRAŠA SE TEIEE. 2273
aillBBIflllllllllllBIIIIII
Cenj. čitateltem se priporočalo naslednje tvrdke.
Blaf Jančar
pleshor
liublfano, Breg
Klektroluštalacijo za luč iu pogon, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica
Eiektropodttle. Ljubljana VI1.
.lernejeva c. S, telet. 325
K. Pečenko
trifovlna vseh vrst usnja m čevljarskih potrebščin
L ub trnih S«. Petrf taste 32
PRISTOli & BRICELj
črkoslikarja, Liubljana Rtslieva t. 4 • Sv. Petra t. 3$
I e'ef 2908 Ustan. 1903
franc rutan
krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru
Ivan Pavlin
izdelovanje ln popravljanje dežnikov Razpotna ulica 8
Inserirajte v »Slovencu"!
Potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri sin, brat, svak in stric, gospod
Anton Logar
po kratki, mučni bolezni Bogu vdano preminul. — Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 4. uri popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša za-dušnica se bo brala v Cerknici.
Ljubljana - Cerknica, dne 17. avgusta 1928.
Žalujoči ostali.
Sodna dražba
tiskarne in kartonažne tovarne na Viru pri Domžalah
se vrši 27 avgusta 1928 ob 10. uri dopoldne na licu mesta. — Cenilna vrednost p>oslopja in zemljišča 206.395 Din, strojev in tovarniške opTeme 577.140 Din. - Najmanjši ponudek za vse skupaj 398.166 Din 67 par. — Podrobne informacije pri okrajnem sodišču na Bledu in v pisarni g. dr. Otona Fetticha, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 7.

Vsemogočni je nenadoma poklical k Sebi našo nepozabno hčerko in zlato
sestrico
EMICO
maturantinjo učiteljišča v Ljubljani
V	tujini — v Sarajevu je 11, t. m. izdihnila svojo blago dušo in v tujini je bilo njeno truplo izročeno zemlji.
Obenem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem žalostnem trenutku prinesli tolažbe.
Prosimo tihega sožalja.
V	Ljubljani, dne 16. avg. 1928.
Žalujoča rodbina SMERSU.
maline
kupuje LOVRO SEBENIK, LJUBLJANA, Knezova ulica, Spodnja Šiška.
Maline
kupuje vsako množino
..ALKO"
družba z o. z. Ljubljana-Kolizej
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, zlata mamica, stara mamica, prababica in teta, gospa
Viktorija HarlnumBlažiC
dne 15. avgusta t. 1. po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere v starosti 93 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se vrši v petek, dne 17. avgusta 1928 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg št. 5 na |>okopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Staro pohištvo, stenske ure, slike, porcelan, srebro, bronze, miniature itd. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »7567«.
"t"
V	globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, mati, hčerka, teta in svakinja, gospa
Marija Zanoškar
soproga mizarskega pomočnika
dne 15. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v **>tek dne 17. avgusta 1928 ob >j6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 15. avgusta 1928.
Žalujoči soprog Ivan Zanoškar in sinček Ivan ter ostali sorodniki.
Henrik Sienkiewicz:
72
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»Podlež«! je zakričala panna Sieninjska.
Tu se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Od nenadne besnosti prevzet je Kšepecki zarjovel z nečloveškim glasom. Pograbil je dekle za lase in jo pričel tepsti z divjo, živinsko naslado, ves besen, brez vsakega usmiljenja. Poprej se je dolgo premagoval, zato pa je bilo zdaj njegovo divjanje tem bolj grozovito in slepo. Brez dvoma bi jo bil tudi ubil, če ne bi bili na njen obupni krik pritekli domačini. Prvi je planil skozi okno v sobo s sekiro v roki oni hlapec, ki je cepil drva poleg kuhinje. Za njim je pritekla elužinčad iz kuhinje, obe gospodični Kšepecki, kletar in dva izmed nekdanjih služabnikov pana Pongov-skega.
Kletar, ki je bil reven šlahčič, doma iz nekega daljnega mazurskega gnezda, človek neverjetne moči, dasi že star, je zgrabil Marciana zadaj za pleča, jih tako stisnil, da so se temu komolci skoro dotikali drug drugega na hrbtu in dejal:
>To se ne sme, vaša milost! sram vas bodi I« »Pustite mel« je rjovel Kšepecki. A železne dlani so ga držale kakor v kleščah in tik nad ušesi mu je zadonel mrk glas:
»Vaša milost, brzdajte se, sicer... vam kosti polomim!
Med tem sta gospodični Kšepecki pograbili dekle fn jo odpeljali ali bolje odnesli iz jedilnice. Kletar pa je govoril dalje:
»Izvolite, vaša milost, v pisarno ... počivat! Zelo vam priporočam .. x
Začel ga je porivati pred seboj naprej kakor paglavca. Ta je sicer škripal, suval s kratkimi no-jrnrpi. kričal, da spadajo vsi na vislice, a se vendar ni mogel upirati. Trenutek pozneje so mu po tem na-
padu vtoliko odpovedale noge, da bi sam komaj mogel stati pokoncu.
Ko ga je slednjič kletar v pisarni vrgel na konjsko kožo, s katero je bila pogrnjena postelj, se ni poskusil niti dvigniti. Obležal je nepremično kakor klada, samo hropel je in boki so se mu dvigali kakor onemoglemu konju.
»Piti!« je zakričal.
Kletar je za spoznanje odprl vrata, poklical hlapca, mu tiho zašepetal nekaj besed in mu izročil kluče. Ta se je kmalu vrnil, prinesel posodo z žganjem in kozarec, ki je meril pol bokala.
Šlahčič ga je napolnil do vrha, povohal, stopil k Marcianu in rekel:
»Pijte, gospod.«
Kšepecki je pograbil kpzarec z obema rokama, a sta se mu tako tresli, da ga je moral kletar dvigniti v postelji. Nastavil mu je kozarec na usta in ga pričel vedno bolj nagibati,
Marcian je pil in pil. Hlastno je grabil za kozarec, če mu ga je kletar skušal odmakniti od ust.
Slednjič ga je izpraznil do dna in padel znak v postelj.
»Nemara bo preveč« je rekel kletar »a hudo ste oslabeli,« gospod Marcian je hotel nekai odgovoriti, a je le sikajoč vdihnil zrak. kakor se to zgodi človeku, ki si opari usta s prevročo pijačo.«
Šlahčič pa je nadaljeval:
>Hej! Zdaj mi pa dolgujete lepo darilce, gospod, kajti izkazal sem vam veliko uslugo... Če bi se, česar nas obvaruj, kaj zgodilo... za tako dejanje sta določena sekira in rabelj. Ne da bi govoril o tem, da bi kar takoj lahko prišlo do nesreče. Naši ljudje imajo hudo radi gospodično... Tudi župniku Tvor-kovskemu bi težko kaj prikrivali, čeprav služinčadi zabičam, naj molči... Kako pa se imate, gospod?<
A Marcian ga ie gledai z medlimi očmi in še vedno z odprtimi usti lovil zrak. Večkral se je zdelo, da skuša nekaj povedati. A potem ga je popadlo kol-
canje, izbuljene oči so mu osteklenele, nenadoma je zaprl veka in pričel hropeti kakor umirajoči.
Kletar ga je nekaj časa gledal, potem pa za-mrmral:
'. Spi ali pa crkni, če hočeš, pes umazani.«
Nato je odšel iz sobe na pristavo, a čez kake pol ure se je vrnil v graščino. Potrkal je na vrata kamrice panne Sieninjske in ker je tam dobil obe Mar-cianovi sestri, jima je dejal:
^Gospodični pa bi zdaj lahko malo pogledali k mlademu gospodu v pisarno, ker je hudo bolan. Če pa spi, ga ni treba buditi.
Potem, ko je ostal sam s panno Sieninjsko, se ji je pripognil do kolen in rekel: .
»Gospodična moja, treba je bežati iz te hiše. Vse je pripravljeno.«
Čeprav je bila zmučena in je komaj stala na nogah, je bila v trenutku pokonci.
>I)obro, gotova sem. Rešite me!«
»Naprežen voz stoji onstran potoka. Spremim vas, gospodična moja. Obleko vam pripeljem še nocoj, kajti pan Kšepecki se je napil kot goba in bo ležal do jutri kakor mrlič. Samo plašč vzemite s seboj pa hajdiva. Nihče naju ne ustavi, ne bojte se.«
>Bog vam poplačaj! Bog poplačaj!« je mrzlično ponavljala.
Odkorakala sta po vrtu proti onim vratcem, skozi katera je navadno prihajal Tačevski iz Virombkov. Spotoma je kletar pripovedoval:
>Vilčopoljski je že davno vse pripravil. Zmenil se je z našimi ljudmi, da takoj zažgejo skedenj, če bi tu hoteli gospodični kaj žalega storiti. Pan Kšepecki bi mora! potem hiteti na kraj požara, gospodični pa bi preostal čas uiti po vrtu čez potok, kjer bi čakal dogovorjeni človek z vozom. A bolje je, da to opravimo brez požiga, kajti to je vedno zločin. Saj pravim, da bo ležal Kšepecki do jutri kakor klada in zato, gospodična, se vam ni treba bati nobenega zasledovanja«
=111=111
s
e
« 3
fS
Sfs c -P P
a > c
= at c
" O* TI
? J S
r *
= 5 >
N- P
l
? L =
25 sr N
sr* 2
5-efi
o --
7	•
n>
JO	93
2.	e
, B o >
i "5 5 _ - « * N
s i ? s
- S- O
* 8$ Z — u
sr. a. «
B ft »
2 ? c
* F 3
' »i „ ... i.
B ¥ | « *
' 5 S
«sf « — *
r f i * *
H II
e
S
e »
« 9
S „
•t j r
ijE
K c
TO * C7 " <
B ?	S
▼ £ i	s
f >	a
r - _	* - f ;
s« ;	i
D d'	*
= 111=111
juftoaluvaiiako tiskarno f Liubiuoii Katei C«6.
izdaiateli; di. ti. Htuovcok
Urednik; Franc Teraefilavi