t^eto !!■* Stev. 227 V Ljubljani, nedelja dne 2B. septembra 1021 p«wwwb> ftw, 50 par - 2 II »Mja •"» * Mjutraj. gtine •stoletne .. 840 K eenečno. ...... 90, „ nsed. ozemlje. 880 * m tf . . W0 a Orisa) f» Tsak mm vlita t stolpca (68 mm) . t K ul oglasi do 90 mm stolpci (58 mm). ! . JUTR Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko* Ifrednlfttroi MUoWm«stalt.tWl TfcMSa* »tn Upravništvo t Sodna tfhe »ti Teiafoa it «& tebmkr.pott.tefc.wmde peskova afera pred sodiscem Porazne izpovedi prit ••• Razsodba danes Vfieraj ob 10. dopoldne se je pričela r0d ptujskim okrajnim sodiščem sodnikom Hudnikom) razprava o tožili, ki jo je vložil gosp. Anton Pesek, ustnik listu .Jugoslavija, in član na-relstva Narodno - socijalne, stranke v Ljubljani, proti gosp. 1 \ arm Klemenčl-ru, nadučitelju v Ptuju. Substrat (ožin je, kakor znano, oni razgovor v neki ptujski kavarni, ki jo postal izhodišče takozvane Petkove afere. Državna oblast, katera je imela bas takrat rešiti vprašanje potrditve gosp. Peska za ljubljanskega župana, je izvedela, da se očitajo gosp. Pesku težki moralični deliktL Polcrajin-ki name t-rik gosp. Hribar je zato odredil poiz-edbe. na podlagi katerih je ministru lotranjih zadev predložil, da se potr-rlitev gotsp. Peska odkloni, kar so je tudi zgodilo. Upati je bilo, da se zadeva spravi liskretno s sveta. Gosp. Pivki i se je risvetovalo, da naj se zadovolji z odločitvijo ministrstva in namestnik g. Hribar mu je dobrohotno namignil, da i bilo zanj najboljše, ako s« umakne ' zatišje. • Gosp. Peeek pa se Je proglasil s po-aočjo svojega lista in klerikalnega risopisja za političnega mučenika. Vodstvu svoje stranke je dal častno tpsedo, da je čist ln nedolžen. Nastopi je tako prepričevalno, da so šli zanj v boj prvi možje NSS, dr Rybaf, post. Deržči, Brandner in drugi. 2 njim vred so prirejali javne shode po v-ej Ljubljani in po deželi ter očitali demokratom, da so nemoralni in nepošteni, ker se poslužujejo proti Peku le ostudnih obrekovanj ln intrig. Vršila ee je kampanja proti demokratom, v kateri je gosp. Pesek s brez-tnimi lažmi in klevetami ter s na-uraoet grotesknimi triki — spominjar mo an ček 100.000 kron in na amerl-inskega Jožeta Peska — skušal zapeljati javnost v zmoto. Javnost rada usede predrznim špekulacijam in nI "tda, da jih je bilo mnogo, ki so ver-i«li, da je Pesek nedolžen. Njegovi politični podporniki — klerikalci pa so skrbeli, da M Be med tistimi, ki niso mogli verjeti, da bi s« najvišja pokrajinska in državna uprava spuščala v brezvestne »demokratske intrige*, pri-lobila Pesku vsaj indirektna podpora : tem, da se Jim sugerlra, da so demokrati ogabno afero privlekli na dan. In ris so mnogi pozabili, da je mučne II razprave izzval edinole gosp. Peeek c|;.iml rl S tem, da je bil gosp. Pesek končno idl firimoran tožiti gosp. Klemenčiča, ki Je Proti svoji volji postal zanoJetnik velike, za celo našo javno moralo pomembne afere, je prišla zadeva do končnega razčiščen ja. Včeraj se je vršila pred ptujskim odiščem razprava, v kateri je gosp. S|l'eeek formalni obtožitelj, toda dejanski obtoženec. Razprava bo šele jutri končana in zato se danes vzdržimo zaključne besede. Reči pa smemo, da so '/uslišane priče izpričale porazna dej-'va. Razprava je bila iz ozirov na juvno moralo tajna in iz istega razlo--i moremo v našem poročilu le približno naznačiti vsebino izpovedi prič. osp. Pesek se je branil s trditvami, knterih niti ene ni mogel dokazati, hodnik je moral zavrniti skoraj vse njegove priče, ker nobena ni imela povedati pozitivnih stvari. Pravljice o čeku, trik z »error persona* — dve t mali groteski v mučni sliki, ki jo je jjj I podala današnja razprava o možu, ki ► I jo hotel biti načelnik tretje prestolice .jugoslovanske države in ki se pred -etom ponaša, da je prvi voditelj ra-nko "moraličnega, čiščenja*. znele odpovedal, da le lahko prisostvoval razpravi, dalje vseučlUškega profesorja dr. Šerkota Iz Ljubllane in šc par drugih. Obtoženec, s. Kletnenčič, ie pouudil dokaz resnice, ki ga ic sodnik dopustil. Pričelo se je zasiišavanle prič, ,ki so potrdile inkriminirane obdolžltvr g. Klemenčiča, katerih dejanja se odražajo v besedah: »Hlntenburg, Eulenburg In lltt-bics g. S. ne bo ljubljanski župan.» faitioznim Štefanoviflevim ložetom Peskom. NI Pesek niti njegov zastopnik nista pričela igre z .error in persona,. Češko posredovanje med Avstrijo in Madžarsko Dttnaj, M. septembra. (Izv.) Državni kancelar dr. Schober le referiral danes zunanjemu odseku Narodnega sveta o svojem včerajšnjem sestanku z ministrom dr. Bencšem. Odsek le vzel njegovo poročilo na znanle in sprejel resolucijo, s Po zaslišanju g. Vavpotiča ie sodnik ob i katef0 Jaje vUd, sploSm) pooblastilo, da Z f t« i 1 ..... f Ptuj, 24. septembra. Razprava se je pričela točno ob 10. | dopoldne. Povabljenih je bilo z obeh '•tranl okoli 40 prič. Pred okrajnim sodiščem se je zbrala velika množica ljud-I stva. Tožitelja g. Antona Peska, ki le >sebno navzoč, zastopa odvetnik dr. Kreč 1iz Ljubljane, obtoženca nadučltella Kle-I menčiča, ki je istotako osebno navzoč, pa 1 'ugovarjata odvetnika dr. Llpold lz Marl-I bora in dr. Fermevc Iz Ptuja. Sodnik, g. 1'ludnlk, je proglasil razpravo iz ozirov l«a javno moralo za talno. Tožltelj le imenoval kot svoj zaupnike dr. RIbafa, ki dokaz resnice. .PRI BELEM VOLU. V CELJU. Prvi le bil zaslišan šolski nadzornik P. F. Iz Ptula, ki le podrobno izpovedal, kako ga ie g. Pesek v hotelu .Pri belem volu. v Celju skušal pridobiti za homoseksualno občevanje. Q. Pesek le nato pri konfrontaciji z veliko vehemenco skušal priči dokazati, da mu le sovražen, zastopnik tožltella pa !e manipuliral s trditvijo, da so priče podkupljene. Ko pa Je sodnik zahteval, nai navede kaka konkretna delstva sil pa vsa! stvari, ki bl opravičevale sum, da le priča podkuplien, se le tožlteliev zagovornik previdno umaknil. V NARAPUAH IN V 2ETALAH. Nato le bil zaslišan učitelj 5., ki le Izpovedal za tožitelja g. Peska silno ob-težllno. Tožlteliev zagovornik le skušal Izpodbijati tudi njegovo verodostojnost, kar pa se mu nI posrečilo. Zasllševanle g. S. |e trslslo okoli dve nrl. Izpovedal le, da le g. Pesek opetovano skušal na njem Izvršiti homoseksualna delanja na raznih krallh Iu ni razne načine. PESKOV PRITISK NA PRIČE. Povodom zaslišanja priče S. le sodnik na podlagi vprašanj zagovornikov ugotovil, di le f. Pesek pred par dnevi oW-skaval priče ter lih nagovarjal, da na! ugodno Izpovedo. Priči S. le skušal Izsiliti podpis na od njega (Peska) sestav-lleno Izpoved, da se mn ]e le zdelo, da gs hoče zlorabila«. Pesek le burno ugovarjal ter navedel svojega urednika Pa-klna kot pričo, da nI niti g. S. niti druge priče nagovarjal, na) Izpovedo zanl ugodno. O. Pakta pa le moral potrditi, da g. S. od Peska mu predložene Izjave nI hotel podpisati, ker le bila kriva. Med razpravo o teh Peskovlh poskusih Is prišlo do burnih nastopov med zagovorniki. Tretia priča, R. Iz St Vida, le Istotako Izpovedal obtežllno ter potrdil Peskovo nagnjenle. PESKOV CEK ZA 100.000 K. Kakor znano, |e Pesek lavno trdil, da .so demokrati skušali podkupiti priče. In opetovano le v .Jugoslaviji, napisal fantastično hlstorlio o čeku za 100.000 K, ki ga )e Izročil neki g. T. v Imenu .demokratskih voditeljev, nekemu g. V. v Zagrebu, da kupi priče proti Pesku, še dva dni pred razpravo |e Peskov list izjavil, da se |e javil v redakcij .Jugoslavije, gospod, ki sam želi pod prisegu izpovedati, da se mu ie res ponujalo 100.000 K za podkupovanje prič. Pesek je dotičnega gospoda pripeljal tudi v Ptuj. Bomba, s katero le hotel razstreliti Klemenč|cv dokaz resnice, pa je eksplodirala — proti nlemu. Dotična priča ie neki žel. uradnik Vavpotlč. Ker sta Pesek ln njegov zagovornik tekom zasliševanja Klemenčiče-vlh prič opetovano namigavala, da so priče podkupljene (1), je sodnik zaslišal g. Vavpotiča, ne kot pričo in tudi ne pod prisego, temveč le v informacijo. Vprašal ga ie, ali mu ie kaj znano o tem, da bi bila katera od do sedaj zaslišanih Klemenčlčevlh prič, aH pa od tistih, ki Jih Klemenčlč ne navaia, v kakem konkretnem slučaju podkupljena, In ali je Vavpotiču znana kaka okolnost, ki bi opravičevala sum. Vavpotič ie nato odgovoril, da mu ni nič takega znano in da tega ne more trditi. Pač pa je izjavil, da le svoječasno prišel k njemu g. T. in mu rekel, da bi se dala morda dobiti tudi kaka nagrada, če bi se izvedela kaka podrobnost. Pravi, da je T. menda govoril o 10.000 K in da je pozneje on (Vavpotič) sam spraševal, če bi se dalo dobiti 20 ali 50.000 K, češ da le 10.000 premalo. Olede prič, ki se navajajo v dokaz resnice, pa da on sploh nič ne ve. Vavpotičeva izjava Je vzbudila setiza-cl|o, ker ie ž njo padla cela pravljica o čeku. G. Peska je očivldno silno poparila. 15. odredil enournl odmor. POPOLDANSKA RAZPRAVA. Razprava se je nadaljevala ob 16. Najprej je bil zaslišan učitelj V. iz C, ki Je izpovedal, kako se Je proti njemu obnašal g. Pesek nekoč v Zidanem mostu. Soproga g. Peska nt) bl bila potrdila, da g. Pesek nikdar nI s pričo S. prenočeval pri učitelju S. v. Zetalah. Izjavili le, da je to nemogoče. Pozvana, da se precizno Izjasni, Je po dolgem obotavljanju končno rekli, da se ne spomlnla ln da prenočevanja pri S. ne more Izključi«. O. Pesek se ie poživljal na učitelja S. Iz Žetal, ki da bo potrdil, da nI s pričo Š. nikdar pri nJem prenočeval O. S. Je bil pri pričevanju v največll zadregi, govoril v prilog Pesku, ls sfere pi se le potegnil z Izjavo, di se ne spomlnla. BURNI PRIZORI Priča uidnčitell L. le izpovedal o z. Pesku sknlno obtežlluo, naravnost drastične slučaje, a Pesek ie vse trdovratno talil z nI res, nI res, protMI se zaprisegi g. L. češ, da |e njegov sovražlnk itd. I reši spor * Madžarsko v avstrijskem i zmislu. j V političnih krofih se opaža, da sklep zunanjega odseka ne vsebuje nlkaklh konkretnih odločitev, zlasti da ne spreje-1 mn Izrecno češkega posredovanja. Pripisuje se to včerajšnjemu ultimatu antante, ki le bil Izročen madžarskemu zastopniku v Parizu. Ultimat ie znova vzbudil upanje, da dobi Avstrlia vso Zapadno Madžarsko brez žrtve Sopronja, ki lo predvideva češki posredovalni predlog. Vkllub temu se smatra, da bo minister dr. Beneš nadaljeval svojo posredovalno akciio. V torek se dr. Beneš iti Schober vnovič sestaneta na čcško-avstrijskl meji. Madžarski odgovor na ultimat Pariz, 24. sepfceanbja. Kakor javljar jo listi, je madžarska vlada poslala po-slaniški konferenci noto, kjer se veli, da spričo sedanjih razmer ne mora prodati Zapadno Ogrske. Odstopitev bl privedla nevarnost, da M se Madžarska razdelila v vrt guvernementov. Da se opraviS preti dežalo, zahte\» madžarska vlada odpošiljatev komisi-je, obstoječe iz treh ontontnih delegatov v komitate, ki naj se odstopijo Avstriji. Komisij«, bi imela uradno nalogo, najti nov« podlag«1 m dogovor. Streli v madžarskem parlamentu ATENTAT NA POSL. RAKOVSKEGA. Budimpešti, 94. septembra. Med danaS- Opetovano le prišlo do burnih nastopov . Pnarodn8 Bkupščine je, ko so se med Peskom In njegovim zastopnikom na I Uravnavale Interpelacije, neznan človek eni ter pričo, tožencem lit zagovorniki na . . - tkist ufkrelll v dvo- 4....I .Inal V« a A • DaaaL- mlAAl lffi- * . " . . .. j ■ rano. pa k sre& nI nikogar zadek En* drugI strani. Ko ie g. Pesek pričel kričati: »To Je lumparlja, maščevalo se bo vsel», ga je sodnik ostro ukorll ter pro-tokolarlčno prldržal razžaljenim pravico g. Peski kazensko zasledovati. Sodnik le ukorll tudi toženci g. Klemenčiča, ker le silno ostro zavrnil Peskov nt stop. IZ MLADIH LET. Priča učitelj V. K. Izpoveduje, kako le Pesek kot dilak v Mariboru prišel k nlemu na stanovanje, ter skušsl ponoči si-dostltl svoj! nenrtvnl pohotnos« ter mu drugo jutro, ko )e odšel, pustil as mizi neka) denarla... To pričo poskuša Pesek uveritl, da gt zamenjuje z drugim. Priča odločno vztraja pri svoji Izpovedi ter pove Pesku obdolžltev v obraz. Budimpešta, 84. septembra. fl«v.) Po odmoru, povzročenega vsled atentat«, na posL Rakovskega, se je seja zopet na daljevals. Med govorom poel. Rako-vske ga, ki je vehementno napadal vlado ln od krogel se je zarila .traven sedeža 1 zlasti njeno politiko v Zapadnl Madžar bivšega predsednika poslansko zbornice . ski, jo prišlo do ponovnih bnrmh prizo Štefani Rakovskega v klop. Seja se je | rov in tnmultov, tako da je mond pred prekinila. Pri zaslišanju na kresturi js . tednik sejo dvakrat prekiniti. Zbornica Izpovedal storilee, da mu je ime Ibr.v je naposled Izročila sodišču štiri'poslan him Gtorg K dvor, da ima 40 let ta da ce, kompromitirane v izvozmSkem ftar je Ml preje nadporočnlk. Naredil je vtte j dalu, in sklenila, naj se vrSe volitre r ne čisto normalnega Hoveka. VpraAui, , izpraznjeni Baranji 80. oktobra, zakaj je to storil, je odvrnil: Ker hočejo | Soja je bila nato zaključena ta pred gospodje zopet Imeti vojno. Pri nadalj- I sednlk pooblaščen, da skliče prihodu* ajem zaslUanju je odgovarjal precej zme- j pismenim potom, deno. KOrerja so aretirali. ODKLONJENE PRIČE. Pesek |e predložil celo vrsto prič, ki naj bl povedale, da ne vedo ničesar o njegovih nagnjenjih. Ti evidentnl ztvla-čevalnl poskus Je sodnik obrezuspešll s sklepom, da se priče ne zaslišijo, ker g. Pesek ni vedel ničesar konkretnegi nt-vestt, o čemur bl ntj Izpovedale. PESKOV UPRAVITELJ. Zaslišan le bil le upravitelj Peskovega lista, g. D. Cebin, ki na) bl potrdil, da Je priča F. Pesku sovražen, ker mu nI hotel tiskati neke knllge. O. Cebin le moral priznati, da mu o tem nI nič znano. ZAPRISEGA PRIC. G. Pesek se |e protlvll zaprisegi vseh prič z raznimi argumenti. Sodnik pa Je ua podlagi njihovih preciznih in Jasnih lz-povedb zaprisegel naknadno vsako pričo in Je le odgodll prisego priče L, dokler ne bo zaslišana njegova žena, katero le povabil za jutri, v nedeljo. PREKINJENJE RAZPRAVE. Ob po! 8. url zvečer ie sodnik razpravo prekinil ter napovedal nadaljevanje sa jutri ob 10. dopoldne. Sodba bo najbrž razglašena okoli poldneva. Posmrtnice ia kraljem Petrom Beograd 24. septembra. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je vršil v sabora cerkvi povodom 40dnevne posmrtnice svečani parastos tji pokoj duše kralja Petra Osvoboditelja. Svečanosti so prisostvovali: patri jarh Dimitrije, nista patrijarh Antonije, židovski vladika Jevrem, češkoslovaški pravoslavni epi-skop Pavlik, za dvor dvorni maršal polkovnik Damjanovih dalje ministrski predsednik Pašič z vlado, predsednik skupščine dr. Ribar, diplomatski zbor, generaliteta. admiraliteta, misija češkoslovaškega pravoslavnega sve-čenstva, ki je položila krasen venec z napisom: Velikemu kralju Petru I. — češkoslovaška pravoslavna cerkev. načrti za uradniški zakon Beograd, 24. septembra. Zakon o državnih uradnikih sestavlja poseben odbor, ki le Imel predvčerajšnjem svo|o prvo sojo. Odboru so bili predloieni trii* načrti: Prvi načrt predvideva za državne uradnike sistem, po katorem bi uradniki avtomatično napredovali, drugi predvideva popolno svobodo t napredovanju iz razreda v razred, tretji p« jo nekaka srH-nja pot med obema prvima. Ta zakonski načrt je izdelalo centralno udruženjo državnih nameščencev. Odbor je ugotovil: 1.) da morajo uradniki napredovati neodvisno od vsakega vplivanja in 2.) da jim mora biti dana možnost, da napredujejo tudi po sposobnosti ta uspehih, fief nrada bo moral JOŽE PESEK NF. PRIDE. Vavpotičeva Izpoved ie očivdno g. Pc- « le prvotno predlaga! za pričo, a po- ska zadržali tudi od tega, da operira s Predrzno italijansko izzivanje na Krku Zagreb, 24. septembra. Dne 20. t. m, dopoldne je pristala v lulci mesta Krka italijanska torpodovka, iz katere sta se izkrcala dva gospoda* Prinesla sta z ladje italijansko zastavo in sta jo odnesla italijanskemu konzulu, ki jo je popoldne že izobesil iz svojega stanovanja. Poleg imenovanih se je izkrcal še italijanski vojak, katerega je pa naš orožnik takoj aretiral. Pozneje so ga izpustili. Ko sta se gospoda., ki sta, nesla konzulu zastavo, vrnila na torpedovko, je torpedovka odplula. Ljudstvo je silno ogorčeno, zakaj italijanski konzul ua Krku nima niti ekse-kvatura. Zaereb. 24. septembra. Danes ob deso- poroSati o sposobnosti ta o pridnosti u tih je bU v srbski pravoslavni cerkvi sve- rarlnikov in jih predlagati v napredo «an parastos za pokojnega vladarja. Pa- - vanje. rastos je odslužil protopresbiter Ambro- ! Odbor je ugotovil, da jc načrt, ki ga zije Pavlovi?.. Parasto«3 so je udeležil pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič s poverjeniki in šefi uradov, zastopniki vojaških oblasti r, generalom Pešičem na čelu, zastopniki oblasti in institucij ta mnogobrojno občinstvo. Ko se je vrSl v cerkvi paiastos, so bile zaprte vse trgovine ta vsi javni lokali. Po paraatosn bo te vršila v šolah pouRna predavanja o rajnkem kralju. kraljevo zdravje. Beograd, 24. septembra. (Izv.) Vesti, da se je zdravje Nj. Veličanstva zopet poslabšalo niso točne. Res je, da se je računalo, da bo rekonvale-scenta trajala krajšo dobo in da se bo vsled tega kralj že te dni povrnil v domovino. Kralj je moral v zadnjem času še opetovano ostati v postelji in ne gre iz sobe, ako vreme ni posebno ugodno. Zdravniki mu priporočajo, da se poda za nekaj časa na morje, naibolje na kratko morsko potovanje, potem pa še nekoliko v alpske kraje. Kralj se še ni odločil. Računati pa je, da se ne bo vrnil v Beograd preje nego sredi meseca oktobra. Položil je predložilo uradniško udruženje, še najbližje nazorom ln principom odbora in jo sklenil vzeti ta načrt za podlago pri reševanju tega vprašanja, posebno, ker so tudi vso uradniško organizacijo odobrilo ta načrt, ko jim ga je poslala centrala na ogled. Glede plače uradnikov bo sklepal odbor pozneje. Na prihodnjih sejali se bo razpravljalo o posameznostih zakona. -- OTVORITEV GRA8KEGA SEJMA. Gradec, 34. septembra. Ob navzočnosti zveznega predsednika dr. Hainischa, več ministrov in podkancelarja dr. Breiske-ga ja bil danes v sejni dvorani deželnega zbora slovesno otvorjen graški veliki semenj. Po nagovorih predsednika Eiti-spinnerjff, župana Muchitscha in deželnega glavarja dr. Rintelna je povzel besedo •/.vezni predsednik dr. Hainiseh in osvetljeval gospodarsko, etnično in politično važnost velikega semnja, ki dviga samozavest in kaže, da £0 Avstrijci delaven narod in da delati samo ne znajo, ampak tudi hočejo. Predsednik je dejal, da se more Avstrija le tedaj dvigniti, ako so njeno narodno gospodarstvo razvija. bo torej prisego v rednem zasedanju j Govornik se je zahvalil vsem, ki so si parlamenta, ki se prične dne 20. ok- stekli *a.«luge za prireditev velikega sem-tobra. Odhod g. Pašiča v Pariz kjer hja >n jc nato otvord razstavo. Pn teh bo ministrski predsednik poročal kra-! besedah je bilo b Schlosstarga oddanih lju o domaČih dogodkih, Se ni deff- « <»Povskih strelov Gostje so se naM nitivno določen, r avtomobilih Odneljsli na razstavi M«. ntAffinlaHiA ZtallfA In Injem čeSke in jugoslovanske cerkve, fika, ki so bo Imenoval vlidika Mo- ' luScSovanske pravo- Cenikov podala v saborno cerkev, kjor se je vršilo svečano blagodarenje. Danes dopoldne jo episkop Gorazd prisostvoval parastosu ia kraljem Osvobofliteljeni. popoldne ob 15. pa jo med velikimi svečanostmi patrijarh Di-mitrijo izvršil »narečenje«, t. j. naznanil zbranemu narodu, da je Arhijerej-ski sabor izbral M. Pavlika za cpiako-pa, ki bo vodil olomuško pravoslavno eparliijo pesi imenom Gorazd. todij. V enem prihodujih slavnostnih zborovanj bodo pravoslavni epškopi proglasili mučenika za »lobodo češke cerkve Jana Husa za svetnika. ški pravoslavni opiskop izbral ime Gorazd. Gorazd je bil ljubljenec sv. Metoda. Poslan od svojega učitelja v važni misiji na jug, je jpriSol do Beograda. .umju ............ .......Zaman je čakal nanj Metod. Bolan in Jutri ob 8. se v svečani liturgiji iz- pripravljajoč se ua smrt je označil bo- ___ _ J « —,.. -— — r ___ ..M . IAHMIIPII i.Astivn slavne cerkve 1PRVI TRIJE ČEŠKI PRAVOSLAVNI VLADIKE: CIRIL, METOD IN GORAZD. Beograd, 28. septembra. Te dni se vršijo v Sremskih Karlov-eih in v Beogradu velepomembne pravoslavne cerkveno slavnosti: postavljanju in posvečenje škofov češke pra\ oslavno cerkve, ki je priznala jugoslovanski patrijarh al in arhijerejski -abor v Karlovcih kol, svojo najvišjo duhovno oblast. Jodinstvena pravoslavna cerkev v Jugoslaviji in Oeho&lovaSki je tudi s političnega stališča dalekosežen fakt in na najsrečnejši način izpopolnjuje prisrčne kulturno in politične zveze med obema bratskima narodoma. Po prevratu ee je ua Coškem raz vilo bujno nacijonalno ocrkveno življenje. V masah je češki narod zapuščal riiusko cerkov tor se vračal k veri, ... ,„_„. .. . ___________ svojih očetov: v cerkev čeških bratov !nem JpTejomu predsednika dr. Masar.v-; IIonneur confiBque Seignobosb (Ko-in \ pravoslavje, ld sta ga oznanjala ku v Bratislavi jc pozdravil predsedni-.mandir Legije Časti konflskuje Seigno-prc;l več nego 1000 leti solunska |;a tudi zastopnik tamošnjih Ni>racov.|hosa!) Evo nove aierel To pot v Za-brnia. Predsednik Masaryk je v svojem odgo-jgrebu. Iznašel jo je čestiti «Hrvat» in Na češkem je danes približno mili- von, ;j.i.\i 1. tla jč bil vedno najodloč- i glavna oseba je Hudič. Charles Seig-jon pravoslavnih vernikov, katerih za- protivnik vojaškega im stopniki so nedavno s iiornočjo niške-ga škofa Dositeja, ki jim ga je na njihovo od češke vlade podpirano prošnjo poslal jugoslovanski patrijarh Di- katioliHd in pravoslavni 3Qve!J ▼ 'AlbV- niji. Mnogo prebivalcev, ld je rojenih na našem ali grškem teritoriju, je izgnanih iz Albanije. Veliko število beguncev je prekoračilo našo mejo, pričakujoč pomoči v naših obmojuih mestih. Z globoko simbolistiko si je prvi če- J -)- Za nemški učeni svet V Berlinu vrši takozvana hirotonija, slovesno ]>o-s večen je novega škofa. Vladika Gorazd ostane še 10 dni v Beogradu, da prouči razmere v pravoslavni cerkvi ter se poda potem v spremstvu epi? kopa D osi te ja v Trago, kjor bo posvetil v škofa drja. Farske-ga, ki prejme ime sv. Cirila iu R. Pa- razda za svojega naslednika. Gorazd pa se ni več vrnil... Sedaj po dvanajstih stoletjih se vrača novi Gorazd, iz istega mesta, kjer je ima Gorazd izginil v valovju takratnih razburkanih časov. Z bratoma Cirilom in Metodom bo upravljal novo oživljeno cerkev slovanskih apostolov. Po svetu Masaryk v Bratislavi. Pri sveta- Politični! beležke «Un Comniandeur de Legion d' je izšel 24. letnik znanstvenega alma-nalia pod naslovom »Minerva, Jalir-buch der gelerten Welt». Na strani 1018. eiuamo: »Zagreb (A$ram) in der Tschecboslovakei, Universitats-stadt. Nahere Infonuationen feldeu.» — Ako so vse informacije tega almanaha za nemški učeni svet tako točne kot ta o Zagrebu, potom rc.s pomiluje-mo ta nemški učeni svet, ki izdaja in črpa svoje informacije iz tega almanaha. — Pod ta kapitelj spada tudi nedavni sklep monakovske univerze, da ne sprejme nobenega dijaka. »aus der Jugoslovakei«. Učeni gospodje pa so pozneje objasnili svoj sklep tako, da mislijo pri tem na »jugoslovaki-sclie Universitaten> v -— Pragi in Naše šole Imena naših gimnazij In srednjih šo! Na zadnji seji višjega šolskega sveta s3 se določila tudi nekatera Imena naših srednjih šol. Ostali pa so še vedno na slovi: »Državna gimnazija«, »Zavod tu Poljanah« itd. Mi smo že opozarjali n, to, du n. pr. Italijani, Cehi in drugI naro-dl imenujejo te vrste zavode po razni), velikih narodnih možeh, n. pr. Dantejeva gimnazija, Jifaskova realna gimnazij. Itd. Zakaj bi se u. pr. 1.državna gimnazija, ki stoji slučajno v Tomunovl ulici, n,' Imenovala Tomanova, ali če hočete kaki drugače. Realna gimnazija na Poljana!) bi lahko dobila ime po Čopu ali po Le stiku, ker jc tam licealna knjižnica. Kranj, ska bi lahko nosila Prešernovo Ime, no. vomeška Vodnikovo, tretja IJubljansk; Stritarjevo itd. Cc stno prej rabili dolg: imena »Franc-Jožcfova« itd. zakaj bi zda; nc dali kako naše /.uslužno ime. To h bilo -— mislimo — prav umestno in žt. limo, da bl višji šolski svet o tem p«. Brnu' O, die deutsclte GrtlndUehkeit! mislil iu tnorebii naš nasvet sprejel. 1 Dekliška meščanska šola v Celju štele letos 200 učenk. Poles treh temeljnih ra*. redov ima šc dve slovenski in eno nem. I ško sporednico. Slovenske razrede obi I skuje 33 do 44 gojenk, nemško sporedni. ' co pa II učenk in 6 učcncev. protivnik vojaškega unperijaliz-j noboe j« profesor zgodovine na jiari-' isu svetovne vojno ja stal na|Skl Sorbonni in njegova »Zgodovina strani svohodoumnosti in se je boril moderne Evropo (izšla prvikrat okrog Prosvefa za svobodo "š\ ojega naroda. "Sedanji i leta IS901 je prevedena'v vse kultur-j Ljudsko vseučilišče v Celju. Prvo pre-mir ie, kakor vsako človeško dolo, I ne jezike in vrhu tega šo na niadžar- davanje, ki se jc vršilo dne lO.t.m., jc. Šah Litijski šahovski klub je imel dne 2i). ';aterem ospod-mL liiNsi katolišk !ryk — bi takoj sproje. -----„._. ,------ svečeniki Matija Pav-j8ko mejei toc)a \z ekonomskih rado-[slamo delo francoskega učenjaka!• vanje, v katerem je pojasnjeval razme-' Šahovski dan, kateri bi sc iuiel vrSti »Hrvat« javlja *ojre pred izbruhom prve francoske revo-j dne 15. t. m. v Litiji, se je moral vski lik (za 01 oniuc), dr. K. I"arsky (za Pra-i-ov ■„, t0 nemogoče.> 'Škandal, kaj nc ......... .. . . . in K. Parile (za Kutno horu). Pred * ,-v - ,, . Hi_ U(1 30 Ivest- za-čudeioemu svetu v francosko! htcijc leta 1789. Obljubil le, da bo svoje (nepričakovanih ovir preložiti na pozne 1 I dnevi ju češkoslovaška vlada priznala pravoslavno cerkev ter jo proglasila kot enakopravno s katoliško, češko - bratsko in drugimi priznanimi cerkvami. Dne 10. septembra je prispel ilosig-tiiiani olomulki opiskop M. Pavlik z 22 odposlanci češke pravoslavne cerkve v Kari ovce, da se pred zbranim At hijerejskim saborom podvrže kano-ničneinu procesu in izvolitvi ter zaprosi patrijarha za posvetitev. Češka delegacij;« je bila ,prejeta na svečan način, od zbranih pravoslavnih škofov ter od tisofglave množice, ki narodni cerkvi. _ Ludendorif o evropski poUtlkL IJ,^'Z^a jV* V." za to!" ker^je" niiva-Pariški «Matin» prinaša razgovor sv")-|d(,n |alsiflkilt. Falslficiral ie vsebino jega zastopnika v Nemčiji z genern-dični R.K|i(.. 0ni M spisg ki ?n. lom Ludendorffom. General se je iz- vori 0 j.^avjji, ni prevod Seigno-razil tako-le: Zopet na vojna proti za- L mar;fl6 original Radiča, ki v voznikom, v [-rri vrsti proti »ranciji, n,m ^ mlS() ustav0i prj0bčuje ni po ... mtormacije. Kaj je n« I mlad povodom izročitve doktorskega dl-stvariV Ros, hrvatski prevod jc kon- j plonla zagrc5ke univerze predsedniku če- škoslovaške republike. S češke strani sc podajo, kakor poroča »Prager Prcsse«, voditelji teh pogajanj dr. Nemec, prof. Kadlec in prof. dr. Bidlo še tekom tncseca septembra v Zagreb, kjer se bodo nada-c ... Ijevala pogajanja z zastopniki zagrebške o nast državi jUS0Si0vauske akademije. Srbske akadc- ši čas. Kakor smo informirani, te bo v in v Litiji prav v kratken posamezni šahovski klubi lom obvestili, šahovski klub namerava pr mesec običajni šahovski š katerim se otvori tudi jesenska šahovska sezona. PrijHve t turnirju sprejema dbor. Borza Zagreb. Borza danes ni poslovala in i,, ir voiašl-o-tebničnih razlocov za' ' ">v''"T""' t".'lievala pogajanja z zastopniai zagreosise tudi promet izven borze jo bil miren. ■ , - , - , V' ~ Li-o ^ole nopZoma M progrnm Hl^S govor, o nas, državi Jugos,ovanske akademlic. Srbske akadc- enVJr pa j0 zaznamovati nov lahek r vzklikala W!?kn - jugoslovanskemu ;doto» vn-tn, r. po^lnama ^ iZa-mchlrfvo in kaznjtvo ,n na ta iafi-, ,n)je znanosti |n Matico slovensko. Skup- padec Valut. Notirali so: Parit, bratstvu. Wraj 2». septembra dopp' -. Vp1*o ^praft.inje tw.ounosu ^ ' niran na^n sir, svojo prot!drža.vno LH dc|o znanstvenili korporacij češkoslo- 1530-1540, London 795-805, Berlin dne se je vršila -ko ntna seja Arl,,- ; .'; 0 ^od, l.MOi e '^ j^ ^f^. propagaiido. Seda.) pa le »v bo kl svo- va5ke rcpubMke in Jugoslavije bo v pr- 202.50-203.50, Praga 244-240, Ri,., ............■ ... ----------------.»m - - ....../isc. Dne 8.oktobra se otvori sarajevsho, i Zlinuh. devize: Berlin 5.32, Nere, do diplomatskega spopada s rodna cerkev sprejme pod svoje okri- »ost in smatram, da je ta. nevarnost j Franciio. Nepoučenim tm povemo, da I je češke pravoslavno kristjane, ki fo!mnogo večja, nego si misli antanta. |, - -............. se odločili, da se vrnejo v vem svojih10 notranjem položaju Nemčije pravi-pradedr.v. Patri jarl, je .lal primeren I Ludendorff: Naš položaj je_ težak. Ako L odgovor, nakar se je vrši! .= kandida-' ne bomo našli prave poti. da si Evropau toni Pavlikom kanonski proces. Konč- *opet odpomore. tedaj se v resnici bo-no so pravoslavni škofi soglasno iz. j jim. da bomo v kratkem slali pred no-brali za prve opiskopo češk" pravo-p'o revolucijo. slavne cerkve M. Pavlika, drja. K.: _ Promet med Dunajem in Budun- F:\rskega in R. Pafika. pešto prekinjen. Z Dunaja poročajo V četrtek in dam so cesii! e.el 'g J ti obiskali fruškogor-ke samostane in episkop Pavlik je v samostanu I\ru-šedolu storil predpisane redovniške zaobljube. Skof Pavlik je sprejel redov-niško - škofovsko inte Gorazd. Beograd, M. septembra. Včeraj popoldne je dospel iz .Srem-sklb Karlovcev prvi češki jiravoelavni ejiiskop Gorazd Pavlik. v spremstvu patrijarha Dimitrija in mnogih episko-kov. Na kolodvoru so češke delegate ]»ozdravili zastopniki beograjske du 23. t. m.: Iz Budimpešte proti Dunaju vozeči brzovlak so danes madžarski prostovoljci pri Kandorfalvi ustavili in se je moral vrniti nazaj v Pešto. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je danes naznanilo, da do nadalj-nega ne sme oditi noben vlak iz Peste na Dimaj. Ženitev Venizelosa. V Ioudon- jc in nogo pred Radičem izšel v Srbiji i pra vi, nofalsificiran [irevod istega dela. in Kicnr I. del v založbi »Srpske književne zadruge*, II. del j«, v založbi »Kolarčeve zadužbino>, dalje da se ta knjiga še danes rabi v mnogih srednjih šolah kot pomožna knjiga in da jc pred dvema letoma — za časa. ko je bii strašni Pribičevič minister prosveto. kakor danes, — priporočena kot, učna knjiga za učitelje, ki polagajo izpit, za meščanske šole. »Hrvat* je pa za izgubljeno »afero« bolj bogat in bolj smešen. Da bo stvar še bolj pi- nister prosvclc, Svetozar Pribičevič, v Zagreb 2.50, Bukarešta 5.00. Dunaj 0.5", spremstvu načelnika umetniškega oddc- avstrijske žigosane krone 0.37. Ijctija ministrstva prosvete, Branislava > Berlin, d e v i r. e: Rim 449.05 — 410.!»." Nušiča. 'London 406.05 — 407.45, Newyork 108.7; Velika umetniška razstava v Zagreba. - 108.08, Pariz 766 70 - 768.30, Svi Prolctni Salon, skupina hrvatskih umctnl-nlkov, katerim predseduje kipar Meštro-vič, je pozvala klub umetnikov «Sava> v Ljubljani, da se udeleži velike jesenske razstave v Zagrebu. Naši umetniki sc na povabilo odzovejo. Razstava bo v vseh prostorih Umetniškega paviljona in sc otvori dne 2. oktobra. . ,.,.., Odkriti egiptovski grobovi. Profesor j kantnaj objavljajo hrvatski listi kon-, ninders Petrie le odkril v bližini mesta' stlačijo, da vsebuje francoski uvod- Kaira ceIo vrst0 starih egipčanskih gro- u nik »Hrvata« takšne stilistične m je- bov Med številnimi mumijami ie bila iz- 18.078.1 C — 18.081.90, Dunaj 898 — 002 Praga 122.10 — 122.40. Budimpešta 16.-1: — 16.17. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. zikovne pogreške, da je izključeno, da bi bil članek napisal Francoz. Zatiranje našega življa v Alba- slcem časopisju je bila te dni objavljena vest o ženitvi bivšega grškega .. _ ministrskega predsednika Venizelosa z ! nlji. «Tribuna» poroča iz Korce: V gospodično Schilizzi, hčerko bogatega! zadnjem času jc postal grško-srbski grškega bankirja. Ženitvi so prisostvo- j živelj v korčauskem oleraju predmet hovšč-ine, vla/le. občine, češkeea po-1 vali samo Venizelcsovi najintimnejši i samovolje albanskih oblasti. Domovi slanstva in tisočglave množice,' ki so! prijatelji. Vcnizelos je star 57 let, a i uglednih ljudi so izpostavljeni brezpri-t Wie navdušeno pozdravile. S kolr^ i njegova družica 47. Prvi mesec namo- mernim- šikanam. Albanske oblasti so dvora se je razvila veličastna procesi- ravata prebiti v nekom tihem selu v I brez povoda izvedle hišno preiskavo ja po mestu. Na čelu procesije so no- i Bretagni, nato pa odpotujeta v Sani pri grškem metropolitu Jakom. Predli križ sv. Cirila in Metoda in belo j Francteco, ker želi Venizelos obiskati I vijo, da ga bodo Albanci pregnali iz zastavo v znak veselja nad ujedinje-l Zedinjene države in Kanado. ' Korče. ker kaže preveč simpatij za kopana tudi dobro ohranjena mumija neke deklice, kl je bila pokopana pred približno 8000 leti. Planinski koledar za leto 1922. Je že v tisku ter naj s! vsi interesenti, ki nameravajo v istem inserirati, pošljejo rokopise v najkrajšem času na Založništvo Planinskega koledarja (Bruno Rotter), Maribor, Krekova ulica 5, ker se konča s tiskom najkasneje koncem meseca oktobra. Cena za celo stran 220 K, za pol strani 120 K, za četrt strani 60 K. 24. sept. "S '3* 9i S '5 o o "tn a .8.5 a k, S «5 m 6 I S S =s rist »Jugoslovanske Matice*, našo največje narodne obrambne inštitucije in tudi zategadelj ga naj kupi našo dijaštvo. Apeliramo pa tudi na gg. profesorje, da npozore dljako na koledar. »Dijaški koledar* se naroča pri »Jugoslovanski Matici*, Ljubljana, Pred Škofijo in velja 2(J kron. Kdor naroči 10 izvodov dobi 10% popusta. Kupujte »Dijaški koledar. »Jugoslovansko Matice*. 1 O ukinjenju ljubljanske medicinske fakultete ve poročati zagrebški »Hrvat*, ki istočasno naznanja, da. se bo gospodarski oddelek poljedelsko zagrebške fakultete premestil ia Zagreba v Beograd iu da ostane v Zagrebu ie šuniarski oddelek. »Hrvato-va» vest je lansirana le kot »agitacij-ska-> notica za državno posojilo. Hrvatska vlada je oni del trditvo, ki so nanaša na zagrebško univerzo odločno demontirala, isto lahko stori ljubljanska pokrajinska uprava. V državnem proračunu so vso potrebno postojanke tako va celo tehnično fakulteto v Zagrebu, kakor tudi za ljubljansko medicinsko fakulteto. »Hrvat* je gotovo Cul, da se vršijo med delegati naših univerz posvetovanja o delinilivni organizaciji visokošolskega študija v Jugoslaviji. V teli posvetovanjih se pretresajo razni predlogi, kako doseči čim najpopolnejšo in za državo najboljšo rešitev toga velcvažnega vprašanja. Tako se z one strani povdarja. da bi tre balo v Beogradu napraviti središče poljedelskih, v Zagrebu medicinskih, v Ljubljani pa tehničnih štu-idij. Vprašanje ined samimi profesorji i se ni razčiščeno in učna uprava torej jšo ni imela niti prilike, da se r. njim peča. * Zbirajte znamke! »Jugoslovanska i Matica* se obrača do vseh državnih in i privatnih uradov, bank, trgovcev- in pri-| vatnikov z uljudno prošnjo, naj zbirajo rabljene znamke, s čomur bi prišla »Jugoslovanska Matica* do novega stalne-ga in izdatnega dohodka. Brez vsako I žrtve, le z malim trudom lahko pripomo-. rute »Jugoslovanski Matici* do lepih jsvot. Znamke nai se no trgajo s papirja, i marveč naj se izrežejo in sicor tako, ' da ostanejo zobčki nepoškodovani. ' Znamke je pošiljati na n.-islov: Jugoslo-i vanska Matica, Ljubljana, Pred škofijo 21. * »Gosposvetski Zvon« se s posebnim zadovoljstvom ponovno zahvaljuje za prejete milodare v- prid našim bratom Korošcem. Nabral se je na cvetlični dan dne 11. septembra 1921 znesek 9.363 K, 15 lir in 80 cent. Na »Velikem sejmu* je donesla tehtnica po zaslugi g. tovarnarja Ivana Rebka v Celjn 12.280 K 80 vin. Vsi ti darovi (21.643 K 80 vin.) sc bodo nakazali natančno in točno svojemu namenu. Pri tej priliki so mora društvo »Gosposvetski Zvon* še posebno tudi zahvaliti požrtvovalnim narodnim gospem in gospodičnam: dr. Debc-ljakovi, dr. Hudovernikovi, Čopovi, Poč-karjevi, Romanovi, Konjarjevi in gospodu Konradu Likozarju kakor tudi vsem dragim, ki so radevolje prostovoljno pobirali in nabirali darove in tako pripomogli, da se je nabrala tako izdatna vsota. Bog živi dobro slovansko srce. — --Gosposvetski Zvon*. * Krompir za mesto Ljubljana. Kor se vrši dovoz krompirja na dom zolo počasi vsled ogromnih naročil, se stranke opozarjajo, da pridejo lahko v pondeljek in torek, dne 26. in 27. septembra t. 1. one stranke z začetno črko A, B in C iskat samo krompir v skladišče Poljanska cesta št. 15. Krompir dobe stranke na. Poljanski cesti št. 15 brez posebnega nakazila in sicer množino, ki so jo prija^ vile. Krompir so plača pri prevzemu. Stranke sc prosijo, naj kolikor mogoče same pridejo prevzemat krompir, da raz-bremnno dovoz krompirja na dom. Krompir se 1)0 oddajal od 8. do 11. in od pol 2. do 5. nre popoldne. * V pomirjenjo hišnim posestnikom! Poroča so nain: Ker hoče zakonodajni odbor stanovanjsko odredbo zopet spremeniti in pridobljene pravice vnovič omejiti, vršile se bodo te dni v Zagrebu konference zastopnikov društev hišnih posestnikov iz cele Slovenije in Hrvatske, da se sklenejo in podvzamojo potrebni koraki proti nameravani odredbi napram hišnim posestnikom. Po teh konferencah se takoj vrši kongres hišnih posestnikov iz celo države v Beogradu in se tam izroči vladi in poslancem utemeljen protest proti nadaljevanju soc.ijalizacijo hišne posesti. No samo to, da bodo posebno poslovni prostori v Srbiji najmanj 4 krat dražji kakor pri nas, ki pa plačamo najmanj 5 krat večji hišni davek, se hoče hišnim gospodarjem še naprtiti velika bremena za državni stavbni fond, iz katerega bi se zidale stanovanjske hiše, s kakršno obremonitvijo nazbržc najemniki ne bodo zadovoljni. Stvar je sedaj predvidena v tom zmislu, da oni, ki je že zidal hišo. in e' tem žrtvoval vse ali pa vsaj mnogo premoženja v stanovanjske namene, naj bo kaznovan sedaj 5e L^^^KtSS Podpisujte državno posojilo popolnoma resnično, potem ne Izostane odpor posestnikov do skrajnosti Takrat KDOR PODPIŠE POSOJILO, POD-1 In' Slovenija? Sedanje stanje peli* hočemo tudi dokazati, kaj je vzrok sta- PlšE LASTNO BLAGOSTANJE, NA-i počasi samo na slabše. Ce ne bo novih novaujski bedi, kedo jo je zakrivit in ne PREDEK DRŽAVE IN BODOČNOST {tovarn, strojev in priprav za popraVi, ublažil in kako bi se lahko temeljito sta- ' JUGOSLOVANSKE NAC1JE. novanjske razmero uredilo, ne da bi se „ , , ...... izvajalo take repreeallje nasproti hišnimi. Kadiuvkoli jo bilo stavljeno vpra-posestnikom. Proti nameravanim Mr«d-kaj naj bolj ovir«- >»»> industrijo bam so bodo vršili tudi protestni shodi ! "^ovino in obrt, vedno je bil odyo-po vseh večjih meBtih naše države, ki | Yor: Neurejene prometno razmero, gotovo ne bodo ostali brez vpliva na od- !Kako naJ nastanejo urejouo prometno govorno činitelje. — Pokrajinska zveza razmere, ko nihče ves čtus vojne in društev hišnih posestnikov za Slovoni-jo. * Nepomucld pred mariborsko poroto. Pri mariliorski glavni carinarnici je bil do konca lanskega lota nameščen carinik Fran Nopomucki kot vodja kazenskega oddelka. Ob novem letu pa je bil premeščen v Slavonski Brod ter bi bil moral svojemu nasledniku izročiti spile in denar. Poskušal je na vse načine za-vleči izročitev. Kor je njegovo prizadevanje ostalo brez uspeha, je moral končno priznati, da mu manjka -10.000 dinar-jev. Denar ju ponoveril in porabil za razkošno življenje. Porotna obravnava jo bila preložena v- svrho popolnitve v raznih točkah. * Velik požar na Notranjskem. Velika nesreča je zadela vas Zagon pri Postojni. Sodijo, ri-daljenih krajev, vsa trgovina posebno izvozna in uvozna itd.) naj smatrajo 7% državno Investicijsko posojilo kot obrestonusno, obenem pa uudvse po- ker pokrival in se železniška uprava braui prevzeti riziko na sebe. Ne smemo se čuditi, da prihaja blago zakasnelo, pokvarjeno, okradeno. da trgovec ne riskira, da tovarna odpušča delavce, ker ne dobi sirovin, da guijo po gozdovih, da blago vstaja v coni. ker je vračunan seveda tudi potni riziko itd. itd. No smemo se čuditi počasnemu poslovanju raše upravo, ker za dobro upravno organizacijo je troba hitrega in cenenega osebnega promot-s,; ne sinemo se čuditi enormnim izdatkom za vojsko, ki jo moramo vzdrževati povsod, ker je naša prometno-tehnična obrana (hitri prevoz čet) nezadostna. V čem tiči vzrok neurejenih prometnih razmer? V slodečiii številkah: Na" železniški park ima povprečno -18"> Po vpmnili vsotah moramo meriti gospodarsko dalekovitino1 iitiav no zavest posameznikov. Vsi tisti, ki samo tožijo o zlu v državi, so podobni pogorelcein, ki ob požar ju javkajo, mesto da poizkušajo rešili, kar se re-iiiti da. Današnjo dosol.itne prometne razmere /aj, to vajo ognjegascev, ljudi dela. ne pa besed in tožb. Vsakdo jo navezan na red v državi, radi tega so od vsakogar mora zahtevati, da pomaga državi. Koliko vas jo tistih, ki *to tonili o draginji, slabem zaslužku, slabi upravi, vojaški dolžnosti, nuodreše-niii bratih itd. ali sto skušali popraviti ta zla vsaj s 100 dinarji držav nega posojila? Ce bi podpi-aio samo 2 milijona ljudi v državi po 100 dinarjev, hi mali vlagatelj podpisal žo skoro (polovico v-eg:» državnega posojila. odstotka za vožnjo nesposobnih loko-! Neupravičeno '.n popolnoma, zgrešen motiv in 36'4 odstotka za vožnjo nc-1 jc torej mnenje, da so 100 dinarjov 11 sposobnih vagonov. Tako ima železniška direkcija v nesposobnih nesposobnih lokomotiv vagono' Beogradu 62—% 38-6% Zagrel.ii 53-3 % 35-3% Subotici 32-1 % 40-8% Slična situacija jo pri ozkotirnih! progah: Procent nesposobnih lokomotiv vagonov Beograd «2-4% 38-0% Sarajevo 39-3% 18-5% I bo niti poznalo. Glavna teža državnega posojila leii hrezdvomno ua naših T so poklicani ker bo korist razmer v naj- pridobitnih krogih, podpisati večje vsote, iz urejenih proniotnih večji meri njihovu. Nihče nam ne Imi dal ničesar; kar si bomo sami dali, to i>01110 tudi imeli. jCe hočete močno državo iu svobodo Iv njej. podpisujte vsi, vsak po svojih 'močeh, državno posojilo. Najbolje naložen dens?! Oržavno !nv. posojjiS® nosi 7 odsh ©bresti PATRIJOTlCNE DEMONSTRA- nuje jo izven kraja, kjer jc nastanjen dav- rilF V I IIIRI I AN! čni "ra<1' po opozorjeni, da so VIJE, v t.,|Ul)L,|Ai>i. take položnice predane pošti ter da naj jih. ako bi iih pošta pravočasno ne dostavila, sami na pošti dvignejo. Ljubljana, 24. septembra. Nelojalno in nepatrijotično postopanje slovenskega škofa, ki jo s popolnoma nerazumljivimi in nevzdržljivinii razlogi odklonil na štiridesetdnevni pomon dan smrti kralja Osvoboditelja prirediti po katoliških cerkvah zaduš-nice (med tem ko je djakovski škof za vso cerkvo svoje škofije odredil spominske slavnost.i), je izzvalo med ljubljanskim domoljubnim prebivalstvom splošno ogorčenje, zlasti še, ko so jc videlo, da se spominske svečanosti m udeležil zastopnik cerkve. Danes zvečer se je zbralo pred Mostnim domom 300 do 400 akademikov, kjer sta govorila dva govornika, in sicr po en Slovenec in Srb. Nato je hotela množica kreniti proti škofijski palači, toda policija, po katero so klerikalci v velikem strahu telefonirali, jo naredila kordon in zavrnila demonstrante proti zmajevemu mostu. Tudi Katoliška tiskarna je bila silno zastražena. Iz množice je bilo slišati porogljive klice: So že telefonirali po srbske vojako! Demonstranti ao krenili proti pošti, kjor jo zopet, govoril zastopnik akademikov. Doneli so burni klici: Deli s klerikalci, doli škof, doli italijanski papež! itd. Med demonstrante se je pomešal tudi znani «av tonom i s t* Fran Erjavec, šef državno posredovalnice za delo in klical med govornikovimi besedami: «Dol ž njim! Otroci!* To je demonstrante razburilo, planili so k njemu in ga premikastili. F;r,iavec se je nato umaknil. Izpred pošto so demonstranti odšli pred komando dravsko divizije, kjer so himno in se med na-1 Davčnim obvczancem se pa priporoča, da poravnajo svoja plaiSia v poštnem čekovnem prometu, ker si h tem prihranijo pot k davčnemu uradu in večkrat cel" ure trajajočega čakanja, preden pridejo pri uradu na vrsto. Hkrutu pa s leni po-morejo, da so denar stieita neposredno, v poštni čekovni zavod, ki vrši plačila, za državno upravo. Seveda vsak davkoplačevalec tudi šo nadaljo kakor doslej lahko zahtova pri davčnem uradu proti plačšlu davčno knjižico in si da vanjo upisati predpis in plačila. Stranke pa lahko vsa!; čas zahtevajo tudi popoln izpisek iz kontne knjige davčnega urada. Za ta izpisok je plačati po tar. post. -12 zafosnega zakona, o državni trošarini, taksilli in pristojbinah takso 5 dinarjev. POZIV. Na toozofskem Bvctoveem kongresu, ki se je vršil letos v Parizu, so bili prvič zastopani Jugoslovani. To je zelo razveseljiv pojav, iz katerega je sklepati, da je med našim narodom zanimanje za teo-zofsko gibanje večje, kakor bi si upali pričakovati in da so v mladi naši kraljevini številni posamezniki, ki bo bavijo s teozofskimi študijami, a se med seboj ne poznajo. Zato se jo sestavil v Ljubljani odbor, ki ima namen omogočiti tem interesentom medsebojni stik in pripraviti ustanovitev »Jugoslovanske toozof-ske dražbe*. Namen te JTD bi bil isti, kakor jo pri dragih velikih narodih: boriti se proti vedno bolj naraščajočemu materijalizmu in verskemu indiforentizmu na eni in zapeli državno u,™ m ™ m™ proti praznoverju in verskamu formaliz vrlušeninu klici kralju in vojski razšli. L na drug. stranK Povdarjala b; ,lu. ------------hovno enotnost človeškega rodu in ki NOVE POLOŽNICE POŠTNEGA ZAVODA ZA DAVČNA PLAČILA. LISTNICA UREDNIŠTVA. Primorje: Zadnjo redno pošiljatev smo prejeli v torek; od takrat ali z eno, do dvodnevno zakasnitvijo ali pa sploh ne. Pismo oddano na naslov. --1 Delegacija ministrstva- financ je odredila, da naj davčni uradi en mesec pred dospelostjo davkov, to jo v januarju, a-prilu, juliju in oktobru dostavljajo davčnim obvczancem pložnice poštnega čekovnega zavoda, na katerih bo označen celoletni predpis vsakega posameznega davka, skupna vsota do tedanjega plačila in znesek, ki naj ga stranka v poštnem čekovnem prometu plača, pred štirinajstim dnevom meseca februarja, maj-nika, avgusta in novembra, če se hočo izogniti stroškom za izvršilni opomin (4 vin. od vsake krono). Dokler predpis za tekočo leto davčnemu uradu šo no bo znan, bo na položnici naveden provizoren predpis v Iznosu prešlega leta. Za te položnice se bodo računali samo | tiskovni stroški po 30 vin. Hkrstu bodo davkoplačevaloij k! sta- zala, da ta enotnost ni samo lepa fraza, j ampak naravno dejstvo in kot tako pod-Maga vsako pravo etiko in vsako pravo religije ter predmet osebnega izkustva. JTD kot, nositcljica in prodstavitolji-ca teozofičnega gibanja v naši kraljevini, bi združila vso one resne raožo in žene, katorim je na srcu duhovno vzbuje-nje in duhovna evolucija njih samih in našega, naroda, brez ozira na njihovo versko, filozofično ali politično naziranje. Edini pogoj za vsprejem jo priznanje enotnosti človeštva. Da postane to priznanje spoznanje, priporoča JTD študij različnih filozofskih in verskih sistemov, predvsem pa poglobitev v lastno duševnost in vzbujanje vseh onih sedaj spočih duševnih sil, ki nam omogočijo npogled v višje možnosti sveta in živ*' ljenja. . , ' Interesente pozivamo, da se v svrho informacij obrnejo pismeno na Pripravljalni odbor .ITD Ljubljana, poštno Mfet s i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva iilfca št 2 1 sum Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška gla.vnica K 60,000.000-— Rezerve okrog K 45,000.000-- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kup oje in prodaja vse vrst« vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon št. 261 in 413. I. SANDR1N LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 244 26—22 kož, podplatov, gonilnih SiBljCB jermenov in boksa - na debelo Mestni trg 6. Svloarske are, zlatnine tn arebrnlne nudi strokovni urar F. KoroSeo, Sv. Flo- rljana ulloa 31. Vsako popravilo so izvrši vestno r, garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. 227 62—62 Najutarejla slovenska ples toha in ličar-sHa delavnica se priporoča. S veletrgovina 5 z Eianufakturo. i Zaloga: Skladišče Balhan, Ljubljana, nt i JBL JI. IzvrSitev točna, cone zmerne. 6 62—31 Obvestilo. ObveSčava cenj. odjemalce in p. u. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi Čevlji v zalogi. Turistcvskl čevlji domačega izdelka. 634 49 Ani. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaiki trg (Breg) St. 1. Najstarejša izdelavainica perila, Najfinejši izdeisk. s Perilo po meri. Mestni trg S. t-.STiW»1 P. ~ VEHT: cixirpxr U «> q „ H Cc! [-1 s 1 ~ h J xxnxxxxx 99 ^ A ^IM trgovska komisijska d, d. v !®ra3esu prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v i Sloveniji v svrho vprfjave slovenskih produktov v Bosni in Hercegovini 'iakor tudi v Dalmaciji in Črni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. s. F. ]urgse!$ osli 1C 9BBB •8*32! • ® . i ,j> arm kt vazi a smM a m a n d« R -Najstarejša Spcc3ic5i33:a ivrdlta u Slovenj} - SMS $ 8M? «s» i^n š*> i LjuEs3|ana žpjdcijska pisarila Jesenice Podjetje sa prevažanje blagi Južue Železnice. Crzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo, Zacarinjonje. 1'odjctjo za prevažanje pohištva. 8kladl5če s posobnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzejavi: Kanzliiger. 7«t 52 Intsrnrban telefon 60. , slasoTir|ey v Ljubljani Wolfova ulica 12. i. ii. . . -cv.ii u tet popravila pIsusovirjeT in har- , ep.« :.clno r.tiokorno, točno in ceno. 485 62-46 I ^ Iz kavčuka C CIRIL SITAR LJUBLJANA A 'etra ce (prej auKlro>Amarlkans) TRST-AMER1KJ1 prevaža potniku v Ncw-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. - g5i.M3LOML 714 37 24 glavni zastopnik za Slovenijo t Ljubljani, Kolodvorska ulloa 26 Pojasnila in prodaja voznih listkov Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta ln želez, postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila provsema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V l.jubljani prevzema v. Kosta Kumanudl b. r. priloga „ Jutra" St. 227 dne 25. septembra 1921» Politični odmevi Trfaiko pismo ITtiHnfi!^rtftftKaŽJJe Wanittsk'e mirov-1 s* ftun prekuha, v sveSo par- ne pogodbe poudarjal, da so mirovne oljo smrdljivo gnojnice, dobre, da se določb© v nekaterih ozirlh za Madžare Iz njo ob priliki obljjo — država, kar MaJU državni prasniki. — Kral] pride , naše Primorje. — Upravne volitve. Ljudsko štetje. Trst, 28. septembra. Naši državni prazniki. XX. september je hvala Bogu za ogrni. Minil je, ne da bi bila zgorela kaka naša hiša in ne da bi bilo ubitih jli ranjenih veB ali manj naših ljudi. Jflo le mirno drugače, kvečjemu da jo je kdo dobil z batino po glavi, &e se jI odkril italijanski zastavi, ki so jo nosili fašisti v izprevodu. Taka prisilna »poSast« trikolori je namreč ob tar tih prilikah vedno v navadi, in zato Trfafian, pa naj je katerekoli narodnosti, ne hodi rad gledat takih prireditev, ker ni po njegovem okusu, da bi se odkrival zastavi, ki jo nosijo absolventi raznih zločinskih visokih šol. In tako je ta državni praznik minil l>res vsaJce večje nesreče. Triačanje so se oddahnili. In saj res! Teh praznili o v je vedno več, tako človek že no ve, kako naj bi jih praznoval — s praznim žepom. Komaj smo dopravili Dantejevega, 14. t. m., je prišel Ze 20., in generalni ci-ilni komisar je bil celo tako dober, ii. je izdal naredbo, da morajo biti zaprti obrtni obrati, trgovine itd. Ljudje ie itak preklinjajo, da ni nikakršnega uslužka, potem pa še ti večni prazniki, da človek no more zaslužiti ničesar, etudi bi bilo zaslužka. Drugi pa pravijo, da je vpeljava novih državnih praznikov zelo pametna reč. Dela itak tii, zato pa naj ljudje praznujejo, ln ker so mora praznovati, kor je to -Iržavljanska, dolžnost, človek v svt-iem domoljubnem navdušenju ob svi-ia,nju in škripanju raznih godb in na-10 pu vrlih reševalcev domovine, a v današnjem stanju stvari tudi ne zmoreta naiib in grških moči. Tako bi tedaj tako zvozu presojal! danes. Drugače pa bi izgledala stvai) po nekaj letih, ko bi so navedene dr. žave, pred vsem Rusija okrepile. Tedaj bi nikakor nu smelo priti do take kom-i binacije, v kateri bi se mi nahajali nai strani nasprotnikov Moskve, Sofije ia ako ministrski predsodnik vztraja na | Angore, kajti pri tom bi nedvomno do-stojein stališču. Pod pritiskom tega,živeli ueuspeh. Naša diplomacija bi sl ultimata so je von Kahr udal, toda na;morala, ako bi so taka zveza res p nih naprav. j skega ministrskega predsednika, ki je j ko, kakor izročiti jo klasiki »Novega Pred novo gledališke sezono Bilo je pred nekaj leti. Pokojni Anton Verovšek je milostno dobil od nekdanjega deželnega odbora Mipendijo, da si gre ogledat dunajska "Iedališca, dunajsko igralce. Verovšek bil takrat na višku svoje ustvarjar joče moči; brez šol, brez vzorov in » zgledov se je povspel preko Mozola, Kr,javlja in Krpana do predstavnika naše domačo gledališke umetnosti; bil jo povsod le naš in edino le naš, ni so 1 rigal za vzore, ld so mu o njib govorile kritike, on je šol svojo pot; bil je človek duše, virtuoz prednašanja našega življenja, našega miljeja. Igral je takrat Sundermaiuia in Hauptmanna, i^ral ulogo za ulogo, a povsod je dal le to, kar je razumel sam, kar smo razumeli mi! Tone Verovšek je šel na Dunaj, a po par dnevih se je vrnil. Srečala sva se v neki ljubljanski kavarni in rekel mi jo: »Videl sem Dunaj, bil som le tri ve-•eje v dunajskih gledališčih, a videl 'dsem ničesar, oziroma videl sem samo 'o, kar naš igralec ne bi smel videti in dišati! Besede in samo besede, nič du--■>' in nič življenja. Kainz, Reimors, ■'•urno, Thimig, vse samo lepo besede, 'Aklamacije; samo stari Baiuneister, ki se mu Dunajčani smejali, mi jo im- ponira.1, ker le on .je bil človek na odru. Kdor je šel od naših slovenskih igralcev na Dunaj gledat dunajske igralce, ta si je pokvaril okus, ta je pokvaril svoj talent! Dunaj je pokvaril naše gledališče, ker nam je dal posnemovalce, a no igralce!* Tako nekako mi je govoril Tone Verovšek v dnevih svoje popolne moči. Teh njegovih besed sem so spomnil, ko sem bra! fcljtone režiserja ljubljanske dramo gosp. Šesta o izprehodih po Dunaju in Berlinu. Zdelo so mi je. ko da vidim in berem v teh feljtonih artistični program slovenske drame v pred-btoječi sezoni. Dunaj in Dunaj. Berlin iti Berlin! Tone Verovšek je imel popolnoma prav! Naša pot jo vodila samo na Dunaj in odtod nazaj, toda odpustkov nismo dobili nobenih, imeli smo le škodo, ki jo čutimo in opažamo še danes v slovenskem gledališču. Dunajski igralci so postali vzori našim igralcem, gojil ee je pravi Kainzov in Reimersov kult., pozabljalo so je pa to. kar imamo mi sami, kar je naše: Dunaj jo bil za nas merodajen kriterij, — to je bilo meri igralci, to je bilo tudi v naši gledališki publiki, lši je mogoče prišla na Dunaj, ta in videla po ono predstavo v Burgtheatru in potom govorila o Kain-zu in drugih, ki jih je slučajno videla! Kn ie vos zapad že prevzela kultura srca iti duše, ko je na oder prliM člo- vek, a no patetična figura, ko ji? ruski genij prinesel v gledališče nove smeri, nove momente, plavali smo mi v dunajskih vodah, ki iz njih se danes lic moremo izplavati. Zato mi je popolnoma nerazumljivo, zakaj poedince se vedno vleče srce na Dunaj, ki v zadnjih dvajsetih letih ni dal prav nič novega, ki je zaostal v artfetiki za vsakim italijanskim ali francoskim gledališčem drugega in tretjega redit. Ze pred približno desetimi leti jo napisal v «Matinu» Rostaml uničujočo sodbo o dunajskem gledališču; rekel je, da ni videl na svetu tako mrtvih, ena.količ-nih in brezčutnih predstav, kot jih je gledal na Dunaju. Na odru se no vrši dejanje drame, nego samo tekma posameznih sodelujočih, kdo bo glasnejši, kdo bo večkrat pretekel oder v globini in širini, kdo to bo povzpel nad drugimi iu z zunanjimi efekti piridobil »t.o zlato dunajsko gledališko publiko*. O reži,ji Dunajčani nimajo pojma, dragocenega. in bogatega sceničnepa aparata ne znajo spraviti v sklad r. igro na odru, iutencije pisatelja so režiserju postranska stvar, on računa na to. da bo dnevna kritika pohvalila lepo, bogato, razkošno opremo! Tako je sodil pred desetimi leti Ro stand o dunajskem gledališču. Spomnil sem se ga, ker sem videl one iste napake, ki jih je našel svoje dni na Dunaju, preteklo sezono v Ljubljani; zato me je pa toliko neugodnejše dir-nulo, ko sem bral slavospeve dunajskemu gledališču. Stojimo pred novo gledališko sezono; bojim se. da sc ne bo prav nič razlikovala od lanske, kar je verjetno, ker je naša drama danes še v porodnih bolečinah. Skromen artističen per-sontil, ki res težko obvladuje svojo delo, je v veliki večini začetniški, oni trije, štirje iz proslih dtii stoje nad svojo okolico — ti sc nc morejo prilagoditi nji, a ona jim ne more slediti. Imeli smo lansko leto Ruse, gledali smo hudožestvenike, ali smo so kaj naučili od njih? — Da, ostal nam je Put-jata, človek, igralec in režiser. Ali bo mogel on vseV Upam v njega, ker vem, da, no pozna Dunaja, da pozna oder, žilvjonje, dušo in srce! Res, da smo v sedanjih razmerah navezani kolikor toliko sami na.se, da nam jc Dunaj najbližji, toda obrnimo mu končno hrbet, da. si ne pokvarimo še tega, kar imamo. Zakaj gospod Sest ni šel na zapad, zakaj tii pogledal Pariz, zakaj no Milnr na, Rima, kjer bi videl res gledališči, kjer bi videl ljudi? Jaz sam sem bil vzgojen v dunajskih gledališčih, ko sem pa prvikrat v Parizu gledal Ibsena, padla mi jo v hipu mrena raz oči. Gledal sem svoj čas Kaluža, Moissia, a v pariškem ITheatre Antoine sem videl igralca pri :nas neznanega imena; mogoče ga tudi Francozi 110 poznajo, saj tam ne poznal jo kulta igralca, kot jo to na Dunaju; tam jim je akter Osvalda le Osvald, 1 kako so ta akter imenu jo in piše, to je postranska stvar. Ibsena sem čutil iu spoznal šele takrat, ko sem ga vi« del v Parizu, pa to ni bil samo lbJ sen, to ni bil samo Strindberg, Shakespeare, Racine, Bern«tein, Capus. vedno in povsod vidiš samo misel, a. nikjer igralcu. Prišel som v Rim, zanimala mo jo prava italijanska ljudska, drama, nasvotovali so mi neko napoli-tansko družbo, ki je one dni igrala v »Comunale«. Šel sem pogledat; neznan avtor, neznano delo, pisano v nerazumljivem neapolitanskem dialektu. Niti besede nisem razumel, ali vendai? sem gledal pred seboj pristno sliko življenja, tako naravno prineseno in predstavljano, da mi je bila vsaka beseda jasna, vsak moment, razumljiv. Ta svet bi si morali ogledati oni, i,i živo še v dunajskih spominih, pozabili' hi na Dunaj in bilo bi jim večno žal, da so ga sploh kdaj videli. Da, Tone Verovšek je imel popolnoma. prav, ko se je vrnil razočaran '. Dunaja; ko jo zopet nadaljeval tam. kjer je začel... Vrnite se tudi vi tja, glejte sebe, uživjit se v sebe, hodit-uvoii in našil V. F. J. Gospodarstvo Hov a devizna naredba Beograd, 24. septembra. Vlada ie uvidela, da le bila uvedba svobodo prometa z valutami ln devizami prenagllcna, in da so oni strokovnjaki, ki so od te svobode pričakovali rast riaSe valute, odprli pot nečuvenl Špekulaciji brezvestnih elementov. Zato ic ministrski svet v svodi včoraišnii seli sprejel nov pravilnik o regulaciji prometa z devizami in valutami, ki stavlja ves ta promet pod nadzorstvo generalnega inšpektorata ministrstva financ in Narodne banke. Podrobnosti te naredbe, ki se bo lahko sproti spopobijcvala po uspehih prakse, so v glavnem sledeče: Pri vsaki podružnici Narodne banke sc osnuje odbor, sestavljen iz enega vladnega zastopuika, enega zastopniku Narodne banke In dveh zastopnikov trgovskega in industrijskega staleža, predlaganih od trgovskih zbornic. Ta odbor bo cenzuriral prošnje importerjev, da se jim dovoli nakup deviz. Odbor bo cenil predvsem, jeli predmet, ki se namerava uvoziti, prebivalstvu res potreben, dalje jeli sc ga ne da morda kupiti doma, oziroma jeli nakup opravičuje nerazmerna razlika med domačo iu tujo ceno, in koučuo, jeli dotičnl uvozite!) sain konzu-ment robe, oziroma, če gre za trgovino, ali ni špekulant, oziroma verlžnik. Na podlagi dovoljenja odbora bo importer lahko kupi! devizo pri Narodni banki, oziroma pri eni izmed bank, ki bodo za devizne posle ovlaščene, proti temu, da sc bo kupec s 25 rr zavezal, da dotlčno količino robe uvozi naidalje v šestih mesecih, odkar je dobil dovoljenje za nakup devize. Industrijskim podjetjem se moro dovoliti tudi rok od enega leta za nakup strojev iu takega materijala. čegar do-bava zahteva daljši rok. Razun te obveze morajo importerji dokazati tudi protoko-lacijo svoje tvrdke ln predložiti potrdilo, da so plačali davek za preteklo polletje davčnega leta. Eksporterjl morajo pred izvozom sledečih predmetov pri Narodni banki, odnosno pri bankah, pooblaščenih s trgovino z devizami, dobiti potrdilo o zasipu nove izvozne carine ali postoieie zmanjšati ali ukiniti, vendar mora istočasno predložiti tako naredbo Narodni skupščini v odobrenjo. Za naše kraje ie zlasti važno, da je izvoz vseh vrst lesa popolnoma prost. Bukovi pragi plačajo 1 dinar od 100 kg, hrastovi pa 20 dinarjev, vendar se izvoz more vršiti le po po pogojih, ki Jih predpiše ministrstvo za šume in rude. Zakonodajni odbor, v katerem je kot referent tako glede ugodnosti pri carinskih ležarinah, kakor tudi glede izvoznih carin v Imenu finančnega odseka nastopa! poslanec dr. t e r! a v, le z novim zakonom o izvozu pokazal delatnožnost In resno voljo s primernimi odredbami po-i speševatl naše gospodarstvo in dvigniti izvoz. O isti zadevi smo prejeli šc sledeče poročilo: Beograd, 2i. septembra. V današnji seji Zakonodavnega odbora sc je pokazala sovražnost klerikalcev proti gospodarskim olajšavam, ki so jih vlada iu naši poslanci izposlovall v korist kmetskemu stanu in naše obrti. Poljedelski minister Pu-ce 1) je v ministrskem svetu dosegel, da je vlada za izvoz prešičev do SO kg pristala na to, da nc plačajo izvozne carine, medtem ko se od prašičev preko 50 kg plača izvozna carina 150 dinarjev. V seji Zakonodavnega odbora je republikanec O j o n o v ič grajal lo izjemo, češ da pride v dobro samo Sloveniji, nakar je minister Pucclj pojasnil, da v naših krajih nimajo kmetje in tudi drugI, ki se po strani bavijo s prašičerejo, na razpolago krme, da bi odgojili praAičc. Vsled tega jim )e zaslužek ravno v tem izvozu. Proti predlogu ministra P u c 1 j a so glasovali klerikalci, zemljoradniki (!), republikanci In del muslimanov. V Isti seji je poslanec dr. Žerjav stavil predlog, naj se za okrogli les od iglastega drevja preko 30 cm debeline pridrži izvozna carina 8 dinarjev od 100 kg, da se s tem tavorlzira izvoz rezanega lesa. Dalje je predlagal, naj se za taninski kostanjev in hrastov les zadrži Izvozita carina 5 dinarjev. Ta dva padla z malo večino, in sicer so proti njim glasovali vsi klerikalci. Končno ic Wt» praKMem faKo Vtaofis. J» H U*H trg nodosežna. Maksimalna cena slanini 58 IC trebušna, 04 K riba in sal. Na trg prihajajo le manjšo količine slabega domačega špoha. Za mesto Ljubljana bo nabavil mestni magistrat v najkrajšem času zadostno količino zajamčeno čist.e svinjske masti po ugodni eeni in bo mast v manjših množinah razprodaja!. Gledo mesnih Izdelkov se bo Ljubljana v kratkem osamosvojila. Vrhniška tovarna konserv prenose svoj paviljon iz ljubljanskega sejma na Vodnikov trg tor se jo zavezala na iem paviljonu preskrbovati Ljubljano z najboljšimi mesnimi izdelki, kot šunkami, prokajonim mesom, klobasami, jetornimi in mesnimi konsorvami itd. po znižanih cenah. Tovarna namerava izdelovati tako množino toga blaga po češkem vzorcu s češkim porsonnlom, rta bo zadostovalo za celo Kranjsko. Ce bo blago najboljše kakovosti, s bomo s tem podjetjem in s podjjetjem centralne vfciovčervalnlce, Id so nahaja v razvoju, oprostili tujih firm oBeft* £ f. prf kMMM DrtfrsHB JB. I»MJ» Js Jflofcfltf mMetrstv* frgdfa vlr.iiske oblasti v Ljubljani pismena ofer-! in indusl rije večji kredit. Avstrijska vlada kupuje dolarji vlzijske oblasti v Ljubljani pismena ofer talna licitacija za nakup 10.000 kg čiste j svinjske masti. Oglas s podrobnejšimi podatki je interesentom ▼ pisarni trgovske in obrtniške zbomlee v LJubljani na vpogled. «= Češkoslovaški hmeljskl trg. Iz Žat-ca poročajo z dne 21. t. m.: Kupčija se razvija danes na deželi vBled včerajšnjega nakupa Zivno-koneoma nekaj živahnejše. Cone 0000—6500 Kč za 50 kg po kakovosti. Na trgu jo menjala danes lastnika partija srednjega hmelja po 6 tisoč Kč za 50 kg. = Izredno dobra kakovost vinskega mošta na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo: Lani smo imeli izredno dobro vino, kot žs nekaj let. nc. Letošnje vino pa bo še nakriljovalo lansko tako gledo kakovosti kot gledo količine. Tako zdravega grozdja so ne spominjajo vinogradniki od 1. 1891. sem. Samo tu in tam se opaža, da jagode niso na enem grozdu enako dozorele, in to posebno pri graševi ter so bo ustvarila zdrava konkurenca, ni, frankovkl in doloma pri moslavcu Paviljon vrhniške tovarne bo cel dan odprt. Glede krompirja za Ljubljano je akcija v polnem teku in smemo upati, da spravimo do konca oktobra zadostne množino krompirja v Ljubljano ter si bo mestni magistrat nabavil tudi lahko nekaj zaloge za zimo za revnejše sloje. Primanjkuje pa mestnemu magistratu primernega velikega skladišča za shranjevanje čez zimo. Ponudbo takih skladišč bi bile jako dobrodošle. Dela za mestno mlekarno so sedaj dovršena in prične mlekarna poslovati po-čotkom meseca oktobra. O podrobnostih bo občinstvo v posebni notici obveščeno. lice Zagreba (Miroslava grota K.ul- • 1 -j-" " v Šestinah. Stanka Andrijeviča v ! stanišCIh. htinnes i vcu in Antona Stiasnija v Pantov- j načrt nemške inflitra OB ŠT1RIDESETLETNIC1 «KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE*. V splošnem pa se more računati na iz vrstno kakovost letošnjega vina. Zagrebško Gospodarsko društvo je dalo ugotoviti vsebino sladkorja v moštu r, vzornih vinogradov nekaterih vinogradnikov iz okolice Zagreba (Miroslava grofa Kul-merja Jelenov čaku) ln dognalo pod klosterueuburški j tehtnic! vsebino sladkorja v odstotkih (v oklepajih za lansko leto): Graševina 21.5 odstotkov (18.7 odstotkov), mosla-voe 20.0 odstotkov (17.5 odstotkov) klo-vanjska 22.0 odstotkov (21.7 odstotkov), traminec 20.5 odstotkov 12-.- odstotka), muškat 19.0 odstotkov (18.1 odstotka), | kraljevina 19.5 odstotkov (18.4 odstot-1 ko). plemonka 20 odstotkov (16.0 odstot-j kov). Spoj Splita z zaledjem. Splitski <Ži- i »Prager Preese« poroča z dne 20. t. ni. da je njen dunajski dopisnik govoril neko vodilno osebnostjo dunajske d vir.ne trgovine. Ta zaupnik mu je Iv-;., vil, da jo avstrijska vlada sama. Uri v naraščunju tujih valut, ker jo to dni na stopila na borzi kot največji valutul n« kupova-loc. 20. t. m. ee je na račun a, strijsko vlade kupilo za 1 milijardo a, K. dolarjev, ki sc uporabijo za nakup živ Vsled tega se ni čuditi, da med deviz« mi izmed vseh dolar najbolj narašča. = Gospodarska pogajanja med Rusijo in Nemčijo. Iz Berlina poročajo: Itn,, ljudski komisar Krasili je dospel in. ni. v spremstvu Lunaearskega v Berlin Itjor ostane par dni, nato pa odpotujt v Londen. Njegov prihod v Berlin je v zvezi s pogajanji z ofieljelniml nemški mi osebnostmi in raznimi finančnimi in stltuti gledo nakupa raznega blaga Ru. sije v Nemčiji kakor Nemčije v Rusiji, — Stinnes v RumunijI. Kakor poroIV jo rumnnski listi, jo dospelo v Bukarešto o Stinnesovih zastopnikov z name-nom, da protičavajo gospodarske in so-jljalno razmero v RumunijI. Ti so poten svojih agentov baje žc navezali stike t 1 lassv. v potrolejskem področju in v pri. namerava udejstviti icijo, ki je bil izde- raniu valute: vse vrste žita, moke, živa i minister Pucclj predlagal, da na) sc za živina, meso, mast. surove iu predelane nesposobne konje, ki jih državni veteri-kože. vsi mesni izdelki, les. predelano in : "ar kot take proglasi, dovoli izvoz, in si-sušeno sadje ln jajca. Izvoz vseh drugih 1 cer, čc sc živi izvozijo, proti Izvozni ca-predinetov jc dopusten za nas ali tuj de-1 rini 50 dinarjev, čc sc pa doma zakoljejc nar. Osiguranje valute jc nepotrebeno, čc . in odero pa brez carine. Proti temu pred-jc tuji kupec plača! rolio z dinarii, ki jih! logu so sc zlasti vsajali klerikalci, kojih jc v inozemstvu ali naši državi kupil pre- j zastopnik, poslanec Sini rak je povdar-ko Narodne banke. SIcer mora uverenje ial, da lic vidi, zaka! bi bila taka določ ia zagotoviti, da bo kupnina najkasneje v treh mcsecili po izvozu robe dana na razpolago, oziroma prodana Narodni banki ali pooblaščeni banki. Država si pridrži pravico, odkupiti eno tretjino oslgurane j vsote po beogradskem ali zagrebškem | borznem kurzu od onega dne, ko se de-! viza prezentira. V slučaju takega nakupa | Narodna banka to tretjino takoj plača. /a devizni promet daje finančni minister ovlaščenle domačim zavodom, kojih kapital znaša deset milijonov kron. Da bi se naredba ne izigrala, le vsakomur zabranjcuo, otvoriti tujim tvrdkam kredit v dinarjih, ravnetako je zabranjeno zadolžiti se v dinarjih v inozemstvu. Od lega se Izvzema Narodna banka in ovlaščene banke za dosedanje posle, za bodoče pa jc ta to potrebno izrecno odobrcnie odbora pri Narodni banki. Naredba bo najbrž stopila v veljavo že dne 25. t. m. Nova devizna kontrola sc od prejšnjih razlikuje predvsem s popolno decentralizacijo poslov, ki bodo preko odborov pri Narodni banki pod kontrolo Interesentov samih. Država hoče preprečiti samo špekulacijo, sama noče na tej stvari nič zaslužiti. Cim stopi naredba v veljavo, bo stvar interesentov, da ali preko deviznih odborov ali našili poslancev opozorijo na cventuelne nedostatke, da se takoj odpravijo. pametna in da morejo skozi ta vrata uiti vsi konji iz. države. Vendar se klcnkaci niso upali glasovati proti. Uvoz žita sa m8®!@v Nova uvozna carina l >ue 25. t. m. objavijo »Službene novinc »Zakon o izvozu in izvoznih carinah«, ki Te dni izide v »Službenih novinah« rojenje «Privredno-financijskega komitct.v, ki urejuje takozvani nilevski promet. Nekateri mlini niso dosli zaposleni zlasti oni. ki so oddaljoni od producijskih središč, pa bi bilo koristno, da zaslužijo z mletjem inozemskega žita za inozemstvo. Pobudo za ureditev tega vprašanja so dali predvsem mlini v Sloveniji, ki so preko demokratskih poslancev izpos-lovali novo uredbo. 7. njo se dovoljuje mlinom (nikomur drugemu) uvoz pšenice, soržice (mešanica pšenice in rži) ječmena, rži, koruze za mletev in izvoz mlevskih produktov brez carine. Mlini, ki jim Generalna direkcija, carine da to dovoljenje, dobijo s pologom državnih vrednostnih papirjev liri carinarnici, ki vrši uvozno ekspe-dicljo, pravico, da se jim uvozna carina (ne pa stranske takse) kreditirajo in po-zne.io odpišejo, ako se v 6 mcsecih po izvršenem uvozil, izvozi sledeči ekvivalent. mlinskih produktov na 100 kg uvoženega žita: i a) za pšenico 75 kg inoke brez otro-! hov, b) za soržieo in i v, 70 kg brez otro-j hov, c) za ječmen 90 kg ječmena kaše. j moke in otrobov, d) za koruzo 92 kg ! vseh koruznih izdelkov to je koruzno . j moke, zdroha in otrobov. Mlinarji smejo izvoziti žito, uvoženo Dno 18. t. m. je minulo štirideset let, odkar sc je vršil ustanovni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolico«. Sklicali so ga župani ljubljansko prcdlogVsta okolice. V prvi odbor posojilnico so bili " 1 izvoljeni mod drugim: Janez Knez star. župan v Spodnji Šiški, Martin B a v d e k župan v Udmatu. Vinko O gorele, župan v Škofljici in Tomaž l.očulker, župan na Viču. Glavni organizator in pospešitelj ustanovitve zavoda pa jo bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki jc bil do svoje smrti leta 1898. najagilnejši dolavec v 1 zavodu. S krepko vspodbudo sta sodelo- ! vala pri ustanovitvi zavoda tudi oče ! slovenskega, zadružništva inž.. Miha V o-šjak in njegov brat dr. Josip Voš-n j a k. »Kmetska posojilnica je bila ob svoji ustanovitvi edini denarni z«vort v Ljubljani, ki jo bil v zavednih slovenskih rokah. Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila .iako počasi. Pripomnimo le, da je začel* šelo osem let pozneje poslovati »Mestma. hranilnica hm z:t časa okupuclie. e- Ponarejeni lOOOUrskl bankovci kro žijo baje v zasedenem ozemlju, predvse« v Trstu. = Promet bankovcev v Madžarski naraste! v prvem tednu t. m. za 101 mili jon na 18.84 milijarde madžarskih kro v =» Zvišanje cen poljedelskim strojem v Nemčiji. Zveza tvomiearjov poljedelskih 6trojcv je zvišala cono za 10 do 15 o,I stotkov. , - op»j op„,tt , zmcujeni. opu«*. ,„., Reo-Donava. Ze leta 1917 j vot« prinaša iz Beograda sledečo vest: •« Nemci bavili z veliki«i načrtom,_ kal, Neka slovenska stavbena družba iz M«-!b! napravili zvezo med Severnim m (.-i ribora je prosila v zvezi s Trgovinsko | mm morjem. Sedaj je ta načrt v vseli de-'banko d. d. (Handelsbank A. G) lz Zn. tadih gotov in z delom so namerava kui3 rlcha za dovoljenje, da sme proučiti že-llu P™6«- Načrt namerava spojiti potop Iezniški spoj Splita s progo Sarajevo- ! ogromnega kanaU. Ren z Donavo m -Metkovič. Tsto mariborsko podjetje „ | po Bavarski ir nato z Donavo do Črne,. zanima v družbi z neko znano london- i morJ:i- ta n.ttCln bl usPel° N.cmc«1"' sko ladjedelnico tvrdko za zgradnjo ^ ^ promet iz Severnega niorja ose večje ladjedelnice r okolici Splita. p„ dotocijo na ta kanal in to tem bolj. 1, informacijah so interesirani pri tem pod- bi Fre™7"'l,,r nizkimi cenami n. letin večji hrvatski in slovenski denarni ! rounl,h Porodili bih najboljši konkurc, zavodi. Važnost Splita spoznavajo tudi morskim brodom z visokimi prevoznimi oni krogi, ki so bili doslej prillcno re- , t'e,uami- Po tem ogromnem kanalu bl v> zervirani odnosno protivni.' ."»H Pro®Jct Porodi z dolžino 8o m r ~ Nova zavarovalnica v Jugoslaviji, j 10m 12°°, -d° 1500 Dno 15. t. m. se je vršil v Beogmdu Celokupni stroški gradnje so proračun« ustanovni občni zbor nove zavarovalnice!«' milijonov zlatih mark, a tr.i- in pozavarovalnica za kraljevino SHS i dela na lf let. pod imenom »Triglav«, sedežem v Beo- iKra8in 0 »rgovlnsklh .tlklh Rusije. rrradti. Delniško glavnico v znesku 4 mi- j Ujone dinarjev so zložili jugoslovanski, češki in ruski finančni krogi. Tako je zainteresirana pri podjetju med drugim razen Jugoslovanske l»nke v Zagrebu, Na neki konferenci v Moskvi, na kateri so se razpravljala železniška vprašanja, je imel Krasin daljši govor o trgovinskih stikih sovjetsko Rusije. Izjavil je mel drugim, da poteka izvoz ruskih naročil Boogradu, Osjeku in New Yorku in Slo-"Stf" venike Banke v Ljubljani tuKi Živino stenska, Banka v Pragi, 9% kapitala pa 80 " ............. Hoover jo predlagal sovjotski vladi, na nakupi tudi v Ameriki blaga, Razšlrjt- ljubljanska«, leta 1895 »Ljudska posojil- j zavarovalnic v Kodanju. Triglav bo goniča«, leta 1900 pa »Ljubljanska kredit- M1.1 T9e panoge zavarovanja, z izjemo ži- B?.nKa v , . S™ ,..?? nje zunanje trgovine pa je začasno prevzel, ravnatelj, nekaterih velikih mJogoi!^ k30r jf ruska zlaia zaloga zelo na banka«. Tako je »Kmetska posojilnica ljub- i---------------j- .... danes najstarejši denar- ustanoviti v Jugoslaviji zavod, ki bi mo- ljenskega zavarovanja, tudi v inozemskih j državah. Namen ustanovnikov je bil stopi v veljavo dne 1. oktobra 1921. in ki I za predelavo tudi v nepredelanem staje velik korak v likvidacijo izvoznih ca- j "ju, dalje smejo izvoziti razven zgoraj-rin. Padcc naše valute :,c v veliki meri šujega ekvivalenta tudi pšenično otrobe pripisuje izvoznim zaprekam, vsled česar |v hollčinl 10 kg, otrobov od soržice in | rži pa 12 in pol kg na vsakih 70 kg iz-I vožene moke. Cim izteče šestmesečni i sme le v izrednih nozakriv- je upati, da bo kouzument, v kolikor bi radi odprave izvoznih carin ccne porastle (kar pa ne more biti, ker so žc zdaj nad svetovno višino), na drugi strani odško-dovan, ker bo nakupna moč našega denarja večja In bodo cene predmetov, ki se morajo uvažati, vsled tega nižje. Proti izvoznim carinam se je biinll ves kmetski stan, ki jc občutil kot veliko krivico, da . se ic ravno njegov proizvod vzel za davč- jmorc rekvmrati za domači konzum. ni objekt. Nad izvoznimi carinami so se pritoževali tudi lesni producenti, ki zadnji našo mlinsko industrijo zopet dvigniti, i rok, ki ga sme le v ljenih slučajih minister podaljšati, se Izvrši obračun pri uvozni carinarnici na podlagi uvoznih in izvoznih doklaracij. Ce količine odgovarjajo, sc garancija vr- j . ,!:(-„--------- ;---------! — Ni Ijansko okolice« ni zavod v Ljubljani, ki je započel z vspohom narodno gospodarsko osamosvojitev. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulant-no obrestno moro izdatno pospešil razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovansko zadružništvo v občo in bistveno pomogcl 1; sedanji okrepitvi. Leto za letom jo naklonil znatne vsoto v splošne koristno narodne namene. Zavod so vodili v vseh štirih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Njih zasluga je med drugim, da nima zavod niti vinarja avstrijskega vojnega posojila. Od počotka poslovanja posojilnice je predsedoval g. Janez K n e z star. vulgo lAnčnik« in po njem se je med narodom udomačila za zavod označba »Ančnikova šparkasai,. To smrti imenovanega, leta 1893 pa predseduje njegov sin g. Ivan Knez. Ob štirideset,letnici izkazuje »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« okroglo 130 milijonov kron vlog in nad 90 milijonov kron posojil. Razvila se .ie v naj-| večji in najmočnejši denarni zavod svojega ustroja v naši domovini. — Svojo št-iridesetletnlco je proslavila z darovi v občekoristue namene ter je darovala mod drugim Družbi Sv. Cirila, in Metoda 20.000 in Jugoslovanski Matici 20.000. ne, sicer pa se za diferenco izračunajo Novosadska borza dne 20. t. m. (V čas niti oh tako neugodnem stanju naše valute, lic morejo odriniti svojih ogromnih zalog, kar neugodno vpliva navzdol ua zadnjega gozdnega posestnika. Prepovedan je sedaj samo šc izvoz zlata In srebra in na željo, izrečeno iz Slovenije. tudi izvoz umetnin historične vrednosti (slik, skulptur itd.). Dalje je trenot-no prepovedan izvoz vseli vrst živeža za -živino. Vlajda more tudi te zabranc ukiniti, ali pa izreči nove zabrane, čc državni interes to zahteva n. pr. v slučaju preteče vrojena s tem. da si revnejši sloji naba- ii' • »JIV v » ||lv . ».IV i VIIVV, iriiuvuuui^.' . # carine. Kito uvoženo za predelavo ee ne ! oklepajih blago):: pšenica sremska 1060; ' oves baški 790, sremskt 800; koruza n, . , , „ ,, ,. , t i baška 800 (790\ banatska 785, sremska .T? ^k^^118^-.12® JJiS? Ur., sremska v storžih (štokih) 430; mo- konzumentom pa prihraniti mnogo transportnih stroškov, je izšla iz generalno direkcije carin od 19. sept, 1921 pod O br. 56.666. Velja za enkrat do 30. junija 1922 (oz. 81. decembra 1922\ da, se vidi v praksi, kako se obnese. Ljubljanski trg Preskrba z govejim mesom je ugodno \ojne ali glada. Svoje včerajšnje poročilo, da ie zato potreben predhodni sporazum 8 finančnim odborom Narodne skupščine, s tetn popravljamo kot pornotno. Prodrlo Se namreč z znatno večino stališče vlade, tla sme ona sama z administrativnim aktom izreči take zabranc, jio liuli uvesti vijo na ljudski stojnici, na stojnici cen tralne vnovčevaJnioo in stojnici Marčan- ka št. 0 z vrečami 1535, krušna z vrečami 1260: otrobi brez vreč 515; beli fižol novi (1080), stari (990); pisani fižal stari ab Srem 825. prešano gorsko sono 440. — S tržišča s poljskimi pridelki. Zag-| rob, 23. t. m.: Promet nekaj živahnejši. (Večjih kupčijskih zaključkov pa še ni | bilo. Ponudb ni bilo posebno mnogo. iPsenica se jc ponujala po 1060—1070 K, koruza 860—870 K, oves 790—800 K, ječmen 970—980 K, pisani fižol 960-980 K, beli fižol za 100 K dražji, moka St. 0 vreč,umi 16.60 K, otrobi z vrečami 580 Toni. vse tri na Vodnikovem trgu, liro goveje meso po 20 do 24 IC kg. Na- , ! K. Vse ceno postavljeno vagon Zagreb. Dnbava 10.000 kg svinjske masti. kup na teh stojnicah je. intenziven. Tc-1 Komanda Dravsko divizijsko oblasti lečje meso 22 do 2-1 K kg. Slanine na ! Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški trgu silno primanjkuje, ker je ekspertna ; zbornici .v Ljubljani, da se vrši dne 10. i boljšega napredka našo rrflarek« iodu- gel tekmovati z največjimi tujimi zavarovalnicami v naši državi. To je najbrže prvi slučaj v zgodovini naše mlade države, da so se zainteresirali danski finančni krogi na našem podjetju. Z ozirom na bližino Jadranskega morja ustanovi Triglav svojo prvo veliko podružnico v Zagrebu, kjer si družba gradi svoj dom. V upravni svet so bili izvoljeni gg.: profesor beograjsko univerze dr. Bogdan Gavrilovič, generalni ravnatelj Nikolaj Boloc,vetov, veleindustrijalec dr. Ferd. Gramberg. tovarnar in predsednik Zveze industrijalcev za Slovenijo, zavarovalni izvedenec F. L. Turna, ing. Nikolaj Sergovskij, odvetnik dr. Vaso I. Jovanovič, zavarovalni ravnatelj A. N. Gren, bančni ravnatelj Rudolf Pilts; v nadzorstveni svet pa gospodje: sekcijski šef Narodne Banke Petar Sreplovii, ing. Pergijo Smirnov in bančni podravnatelj Lavoslav Gali.jan. — Občni zbor je med dnigim tudi rešil, rta podpiše Triglav za četrt milijona dinarjev novega investicijskega posojila. * = Trgovlska pogajanja med Češkoslovaško in Poljsko so se začela 21. t. m, v Varšavi. Razgovori glede financijelnih vprašanj, kakor glede likvidacijskih zadev po Avstro-ogrski se začnejo v začetku oktobra v Pragi. V oktobru se bodo bržkone vršili razgovori med Češkoslovaško in Avstrijo o izvedbi nekaterih ; določb gospodarskega sporazuma. — Vzorčni vlak s češkoslovaškimi Industrijskimi izdelki. »Prager Tagblatt« poroča, da, 60 pogajanja o vzorčnem vlaku z vzorci češkoslovaške industrije končana. Vlak se odpelje 10 oktobra v Rumunijo, Bolgarijo, nazaj zopet preko Rumunije v Poljsko. = Število krožečili bankovcev v Nem-čl|l se io povečalo od 8.—15. t. m. za 742.164.000 na 81 .,469.690.000 mark. Kovinska podlaga sc je zmanjšala v istem času za 74.000 na 1„040.856.000 mark. — Načrt angleško-kitajske banke. Med kitajskim finančnim ministrom in skupi no angleških trgovcev se je po »Timesu« dosegel sporazum za ustanovitev angle ško-kitajske banke. -- Obrestna mera Avstro-ogrske banke. Te dni se vrši generalna seja A. o. banke. Na seji se bo obravnavalo med drugim vprašanje obrestno mere. —- Mednarodni tekstilni kongres se je sošel te dni v Parizu. Kredit svllarsld Industriji. V svrho omejena. Polog tega evropske države umotno ovirajo razvoj ruske zunanje trgovine. Poskus, večje množine bonein« in petroloja prodati v inozemstvo, je naletel na organiziran odpor londonskih kapitalistov, ki bo ponujali za ta predmeta cene, ki so 40 % pod svetovno tržno ceno. Dalje jo izjavil Krasili, da j* absolutno proti denacionalizaciji rusk« zunanje trgovine. Ravno tako bo sovjetska vlada navzlic novi gospodarski politiki ostala pri nacionalizaciji prometnih sredstev in veleindustrije. Kon 8no 6e je dotaknil Krasin vprašanja do volitve posojila Rusiji, kar bi po njeg" vem mnenju odstranilo gospodarske krizo Evrope in Amerike. Italijanska naročila v Nemčiji Temps poroča iz Rima, da jo italijanski vlada naročila v nemških tvornicah vee.;' količine železniških tračnic in pragov n italijansko kolonijo Eritrejo. Letošnjo sladkorno produkcijo v Nemčiji cenijo na 27 milijonov proti i-' milijonom starih centov (po 50 kg) lan skega leta. Zunanja trgovina Danske. Uvoz v Dansko znaša po službenih podatkih rue seca julija 1921 113 milijonov dan:kit kron, a izvoz za 105 milijonov dansldf kron domačega in za 7 milijonov danski! kron inozemskega blaga. Svetovna razstava v Toldju. Od mat ca do julija prihodnjega leta bo v Tokiji na Japonskem velika mednarodna razstu va. Japonci upajo, da bodo na razstav zastopani vBi večji narodi, kar bi omogu čilo ponovno zbližanje narodov, ki se se daj sovražijo. Kakor kaže, bo igrala priliki razstave tudi politika svojo volik vlogo, ki bo morda važnejša od gospod,n ske. = Svetovne zaloge kave. Po »Nev Vork Eichange« so znašale 1.1, m. vidu svetovne zaloge kave 9,032.000 vreč proi 9,034.000 vrečam 1. avgusta In 7,773.00 vreč 1. septembra 1920. = Likvidacija državnega premogovneg gospodarstva v Poljski se Izvrši 1. okte bra. Ker domača produkcija potrebe n krije, oBtane državi pridržana kontrol razdelitve premoga na posamezne konzt mentske kategorije. Zamenjava madžarskih 100 kronski žigosanih a. e. bankovcev za nove dr/a' ne bankovce se vrši do 80. t. m. Izplaču; pa se samo 75% nominalne vrednosti. « Romunija nI zabranila žitnega lzv< za. Dunajsko rumunsko poslaništvo o< ločno dementira vesti o zabrani žitneg izvoza ir. Rumunijo in Izjavlja, da je pr pravljenili v RumunijI za izvoz nad 2C tisoč vagonov pšenice, rži In drugega t«. ' Ji Iz življenja in sveta Stiristoletnica prvega objadrania zemlje Letos praznuje svet Stiristoletnico one-jja znamenitega dogodka, ko je človek urvlkrat obladra! svojo zemljo, se prvikrat na najbolj preprost način, na svoje lastne oči prepričal, da je zemlja resnično okrogla. Znamenitemu Magellanu (pra- oceau. Dan je potekel za dnem, vsena-okrog sama voda, Indije pa nI in ni hotelo biti. Magellan Je, kakor vsi možle njegove dobe mislil, da le Indija oddaljena le za kratko razdaljo od »Amerike«, zato jc rastla nestrpnost mornarjev do neznosnosti, ko le minit teden za tednom, mesec za mescem, a. morja ni hotelo biti konec. Nastala jc strašna lakota, mornar- ;rogia. H? !! !r ' jj s0 mVl[lM drug za drugilil, hraneč se .ihio pisano Magulhacs), oienemu Por- M zavladalo med njimi, ko.so naposled 1519. do 1521. posrečilo izpeljati ta dokaz. Ko je leta 1506. umrl Kolumb, se je po-»lovil od tega nehvaležnega sveta v mnenju, da Je na svojih štirih potili v «Ame-riko», odkril otoke, ki spadajo k vzhodni Azili. Smatral le, da le treba le še neko aglcdall otočke it', na njih ljudi; slednji so bili zaupljivi, prišli so na krov ladij, toda pokradli so vse, kar so mogli odnesti, za kar so Španci otoke Imenovali La-drone, to je Tatinske otoke. Jadrali so dalje in dospeli naposled na otoke, ki že liko truda, da se med temi otoki najde pripadajo Filipinom. Tu je hotel Masel- iloliod do dišav in draguljev bogate Indi- j |au jaii mornarjem nekoliko odpočltkn; ic, ki Jc bila žc od vsega začetka cilj nje- (oda )i0 se jc pri ncUi pr)iiki podal s govlh velikih mornariških podjetij. p,-omahni številom olior oženiti tovarišev 7.c pred njegovo smrtjo, posebno pa po | na neki otoček, ki ni maral dati živil, njel, so spoznali, da je »Amerika, neko- liotec pokazati silo španskega orožja, so liko večja od navadnega azijskega otoka; ni Jim pa šlo v račun, da sc razprostira v smeri od Juga proti severu, zapirajoč ii:i ta način dohod do Indijo. Zlasti vztrajno so iskali domnevani prehod v srednji Ameriki v bližini Paname; ko pa so do- ga napadli domačini s tako silo, da so se mornarji le s težavo rešili, on pa ic našel v borbi smrt dne 27. aprila 1521., star šele 40 let. Po njegovi smrti Jc dovršil v glavnem I itak f.e ponesrečilo delo Sebastian d' Ri- tuali kompaktnost celine, to je, da nI nI-1 , .'. , ,. „.. _ ... ,,, I cano, ki jc prevzel za liluii poveljstvo ter kakega preliva, niti najožjega, proti Indiji, so skušali objadrati zemljo bodisi na severu ali na jugu. Ta namen je povzročil, da se Je podal Magellan s petimi lad-iami na pot. 2c leta 1516. je jadral v enakem namenu pogumni Dlaz de Soliš ob braziljski I jadral mimo Molukov čez Indijski ocean ter okrog Afriko in dospel dne 6. septembra 1322. z etio ladjo ln 18 ljudmi v pristanišče St. I.ucar, odkoder je bil odjadrat Magellan. Dne 27. aprila letos so praznovali po bali proti jugu iu dospel v široko ustje I svetu šttrtstoletnlco Mageilanovega uspe reke La Blata, toda ko le šel z uekai | ha. Slavljencc sicer nI sam popolnoma do tovariši na suho, so ga domačini s puščl-; kraja dovršil svoiega načrta, toda vkljub temu moramo njemu pripisovati glavno, čc ne povsem edino zaslugo, da se je posrečilo prvikrat priti čez zapad v Indijo. Tedaj šele se jc izkazalo, da Jc »Amerika* — Amerika, posebna celina, da ic Tihi ocean posebno morje, nc pa Identično z Atlantskim, kakor sc Je preje mislili). Svet Je dobival pred očmi čudečega cainl ubili in — požrli. I'a usoda pa ni ostrašila Magellana; zapustil ic Španijo dne 20. septembra leta 1519.; od La Plata Je Jadral dalje tn srečno dospel dne 21. oktobra do ozkega preliva med skalovitim, z ledom pokritim južnim konccm Amerike iti Ognjeno zemljo, ki ga še danes po njem imenujemo Magellauovo ccsto. Toda trt tedne te po- sc človeka svoje resnično lice; v zgodo rabil, predno le našel prehod med skalo-!vini našo /end.ie jo začenjala nova, doba. vitimi, z neštevilniml, nevarnimi čermi i Magellauovo ime bo ostalo v njci / vcll-posejuniml pretoki iu zajedami, v katerih kinil črkami zapisano do konca. ; e Je večkrat zdelo, da ni mogoče jadrati | dalje. Streli so grmeli od radosti, ko sc ic pred mornarji razgrnil široki ocean, j cilj tolikih naporov. Sedaj jc jadral Magellan s tremi ladja- Reka San Antonio v državi Teksas v mi — dve sta se mu bili že razbili — i združenih državah, kl Je žc dalie časa nreko širokega morja, ki Je bilo takrat | poplavljala svojo okolico, ie pred kratkim i/redno mirno, za kar je dobilo ime Tihi I popolnoma poplavila Istoimensko mesto. Mssto pod voda Katastrofa se Je zgodila ponoči In le zahtevala straSne žrtve. 7.e prvo noč je odnesla voda s seboj okoli 80 prebivalcev. Skoda znaša več milijonov dolarjev. In kar |e najhujše, trgovinski del mesta ie popolnoma uničen. Na nekaterih krajih mesta Je bila voda nad štiri metre globoka. Hudournik Je navalil na mesto z brda. Gasilci so najprej opravljali reševalna dela v ogroženih delih mesta, ki leže v dolini, ker pa Je voda vedno bolj naraščala, so polagoma postala reševalna dela nemogoča. To Je trajalo vso noč, do dveh popoldne naslednjega dne. Med tem Je nastopilo neurje, kt le nesrečo In strah prebivalstva še povečalo. Panika Je bila slina. Strah je mučil ženske, otroke in starce. Bili so preslabi, da bi se reševali na višje dele mesta. Ko se Je utrgal oblak, Je hudournik naraščal od minute do minute. Drvel Je kakor eks-pres, pobirajoč vse pred seboj. Prebivalstvo je moralo stradati, kajti nikdo ni I pričakoval tako nenadne in strašne katastrofe. Ljudje so zbežali na postelje, a voda jih ic dosegla tudi tamkaj. 2c prvo j uro je bil trgovski del mesta, Honston Street, poplavljen in uničen. Kakor se javlja, je bilo največ žrtev med Mehikanci, Nesreča le naravnost grozna in tragična. Prcbivalcl San Antonio so zadnje čase silno trpeli vsled suše In so zato željno pričakovali dežja. V mestu Je zmanjkalo že vode. Sedal na Je prišla voda, silila in strašna, prišla jc s tako brzino 1 in takim navalom, da je odnesla s seboj i 500 žrtev. O njih ni nobenega slctiu in | tudi nobenemu ne pride na nti.sel, da bi | jih iskal. i Selc drugi dan, šest ur po silnem nali-j vu, Jc pričela voda padati. Na nekem 1 travniku so našli mrtvili trupel skupaj, i Prizori pri izkopavanju mrličev so bili i strašni. Mnogo delavcev je padlo od gro-I ze v nezavest. Trupla so bila silno popa-i čena. Voda jih ie namreč gnala s seboj i z veliko brzino in Jili butala sedal ob hl-I še, sedal ob cestne hodnike, sedaj ob kn-! menic. Iz pokrajine jc došla pomoč šele j potem, ko je hudournik izgubil svojo moč. Postavljenih ie bilo tamkaj mriogn barak, v katere so spravili za silo ljudi, kl Jim Je voda uničila njihove domove. Intcresantuo le, da pri tei veliki nesre-: čl ni prišlo do nikakih nemirov, kakor ie to sicer običajno. Prcbivalcl so se poko-i ravall odredbam župana, v kolikor Jc bilo seveda to sploh mogoče. Niti eden prebivalec San Antonia ni v mestu ubil kakega i drugega. Satno kradlo se jc. In to kakor ; še nikoli. Tatvine in tatovi pa so nelz-i ogibni spremljevalci vseli večjih in tnanj-I ših katastrof. Zgubljena ustanova ' Radovljica, 21, septembra. Kaki poštenjakovičl so klerikalci in koliko jim je mar za ljudski blagor nam priča sledeča dogodbica: V Krškem jo živola, stara, pobožna gospa Hočevarjevn, kt jo dala mnogo denarja za dobrodelno in cerkveno namone, tako t,udi za gospodinjsko Solo v Radovljici. Kdo jo denar projel ni znano, znano pa jc, da je prišel denar v Radovljico, in sicer čez 200.000 kron, kar jo bilo za predvojno dobo že precejšnja Bvota in bi so bilo ž njo takrat že lahko zidalo prav lopo šolo. Toda klor. ob8. ofet jo niso utog-nili misliti na tako malenkost. Bolj važno je bilo za njo strankarsko hujskanje in gospodarski napadi, ki jih je vodil zloglasni šuSteršlBevee, sedanji župnik Drole. Živeli so ti gospodjo tako naprej, tjavendan s trdno zavestjo, da klerikalne slavo ne ho nikdar konoc in tudi nikdar konoc njihovoga gospodarstva v občini. Avstrija jo podpirala ln ščitila njihovo stranko, torej so bili varni. Kdo iz navadnih ttmrljivcev hi se drznit vprašati, kako so gospodari, nli pa eolo, kje je kak občinski denar. Ni trajalo dolgo pa jo začel takratni radovljiški dekan, katerega skopost jo bila znana v vsem j okraju, graditi hišo, kateri jo vpisal v zemljiški knjigi kot lastnika radovljiško eorkev. Na hiši »e blesti danes napis •Ljudski dom», ljtidjo pa šo danes niso na jasnem s kakšnim denarjem je bil zidan ta • Ljudski dom», propriiiau pa jo vsak, da ga ni zidal dekan s svojim rle-| narjem, ker jo hit zato preskop. ! Ravnotaku, kakor nastanek »Ljudskega doma«, jo zavita v globoko temo zadeva llofievarčino ustunove za gospodinjsko šolo. Obojo jo nejasno in ravno zato zavaja k premišljevanju, ali ni mogoče Hočevarfina ustanova identična s stavbenim skladom »Ljudskega doma> in (J.judski dom» z gospodinjsko Solo. Radovljiško občano in davkoplačevalce siccr prav nič no zanima, s kakšnim denarjem jo bil zidan »Ljudski dom», vedo pa. da bogata «antanta» (tako so imenujejo namreč klerikalni kapitalisti v Radovljici) ni prispevala k stavbi ničesar, ker je bila takrat 5« suha in jo komaj životarila 7. denarjem petičnih vdov. Zanima pa vse tiste, ki jim ni dano pogledati v svetišču večletnega, zavoženega občinskega gospodarstva, kako je z ustanovo za gospodinjsko šoto, ali jo jo še kaj in kje jo naložena. Ali jo jo tudi požrlo avstrijsko vojno posojilo zn čast, slavo, opro?čenja in vojne dobičke radovljiško . ali pa .jo morda lo i res, kar nekateri trdijo, da jo pokopana j v »Ljudskem domu>. Pričakujemo foinrtevnegii poJart5flk( ampak no tal.", kakor takrat, ko smo stavili javno vprašanju rudi stanja Wont.-uo hranilnico in smo dobili po oviukiH odgovor, da jo tisti »on navaden šuft. kt jo to pisal«. S tem nihče no ovrže trdlt-e, in ostano vprašaujo odprto. Šuftarijm jo dokazana lo takrat, kadmr jc dokaza-na lažnjlvost trditve. Zapisali smo to vrstice mdt tega, ker so klorikalct pri občinskih -volitvah a*i tirali s tem, da bo morala občina plačat,ii Sokolski dom, čo jo dobo v roko napred-njaki. Nadalje so trosili po doželi vest , da je dala za Sokolski dom država eelo milijone, kl jih bo moral plačati kmet'. Po vsem okraju so grmeli raz prlžnic proti Sokolskemu domu v Radovljici, huj-ekali ljudstvo z lažmi ln ob enem rovu-rili proti državi. Da je to res, nam dokazuje sledeči slučaj: Neko nedol.io dopoldne sta stala prod Pokolsklm domom dva stara kmeta in se pogovorjala. «\ i-diS, pravi prvi, to j« tista hiSa, v kateri bodo lagali«. »Mi bomo pa plačevali., dostavi drugi. Dragi, ki jo malo bolj hrihton, pa jo pravil, da bodo v tom domu častili samega antikrista iu da ga to tako jezi, da gleda v drugo stran, kadar gre mimo doma. Kje so ti stari rev-ti to sliSali, kakor od podivjanih božjih" namestnikov? Za danes pribijonio samo to, da so jo Sokolski dom zidal s samo narodovo i-lo, s prostovoljnimi prispovki itd. Di/,a-va ni dala niti vinarja, kakor tudi ni bito na razpolago nobeno ustanove. Lesni trgovci so prispevali z losom, razno tvrdke ao dobavile materijal po znižani coni, vozniki so vozili večinoma brezplačno, kjer jo v prvi vrstt omeniti vrlo LeSčanc, članstvo in naraSčaj sta delala. Vsem, ki čutijo narodno, je dom v srcih in l»odi» vrilU svoje idealno delo šo naprej tako' dolgo, da bo izgotovljona zaduja Etva-llca, l;or dobro vodo, da bo služil ljudski omiki in prosvetl in bo tako postal pravi ljudski dom, no pa kakor klerikalni »Ljudski dom« temne provenijence, M jo samo zatočišče strankarsko gonje in oontrum /a razširjanje državi Škodljivih podpihovati j. V nedeljo, dno 2. oktobra pa se protl.i-vi dogradi!iv Sokolskega doma, ki hočn I biti trdnjava proti vsom protidržavnim elementom. ^ Al! ste že poslali na-s ročnino za „Jutro" f Pr«e Ki Mike mmi Trgovski pomočnik nudijo 15691 ______ apno na debelo. Fr. Kralj, Črnomelj. manufakturist ki pa je ob enem tudi železnlnar. prvovrstna moč, ae sprejme za nastop s IS. oktobrom 1.1. I13«6 & 20-7' gonilna, usnjata. prvovrstna Knochovu. t di-j uieuzijah (širinah) od 30 do 250 mm prodaja po ceni, takoj a skladišča: l jI Mirili UHH -v Ormožu. tS7! H-i anj. Kupuje suhe gobe, fšioi, brinievo olie. Telefon Int. 6t. 9, Kranj. Sprejmo se v trajno delo izvežbant >35 Prazne ln rabljene 30-7 p— — m- vreče (diiakova) Z V crfcve^a es bm^ca dobavlja 1481 5—5 "Irana in stanovanje v hiži ali izven hiše. (VndreJ Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 1662 6-1 Kleparske pomočnike sprejme takoj 15G5 2-2 kleparstvo t Bocak, Tržič. i g PRORfiČUHHIRČRTi lil OBISK IM7R EREZPIRČRC. B] „DELTA" cS. d., eb Marliiova lil. 15 (produljona Jnrišičova). Ved 1675 2—1 v • f* siadna !ipo i Konse s sladkorjem kavine knnserue brez sladkorja marmelado ,3-n nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družbaTriglav4 tovarna hranil v taci pri Kamniku. Supuje tudi tozadevno slrovino. j iz slovenskih premogovnikov sprojme takoj v trajno delo SIMON HLIH, SiPGjEšlsi mojster, Ljubljana, Šeienburgova nlloa 6. V beacinskeia skladišču avto-oddelka pokrajinske uprave sa Slovenijo na Vodovodni osati (ob Kamniški progi) so bo rršila v torek dne 27. t. m. ob 9, uri javna družba večjo množine strojnega olja, masti, petroleja za sneženje strojev, vžfgainih sveč (Bosch), prekinjačev, železnih barelov, lesenih sodov in raznih drugih posod in blaga. Natančen seznam blaga in njegovih cen se dobi pri avtoreferatu, Dunajska oesta St. 50. 1564 2-s s prakso v betonu in vodnih zgradbah so takoj (sprejmejo pri inženirju Lavrončiču, Ljubljana, Rim-157 4 sisa cesta 2. 8—1 Ravnotam so sprejmejo 'CC IWI|*W1 III m sprejme upravništvo .jutra", Sodna nI. S. v trajno delo, delo tudi v akordu. Za stanovanje je skrbljeno. | Gradbeno podjetje i ing. Dukič in drug | Ljubljana, Resljeva cesta 9. !so priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ^ 1380 SS-7 ^p im « I Vi iVft M ,<\% V* M M 8 s VI vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Iač©k©sllo¥aški tat »ngjIošM koks ssa livarn© m dkega-gozdnega zraka, kdor želi priti do res krasnega razgleda — in vse to poceni brez vsakega truda, ta naj se odloči in naj pohiti i popoldanskim vlakom na .Smarjetno goro; ne bo mu žal in z zadovoljstvom v srcu so bo vračal zvečer v Ljubljano. Južni, vzhodni in sovemi del Smar-ietne gore je poraščen z mogočnimi vitkimi smrekami, izmed katerih mnogim je v zadnjem času zapela neusmiljena sekira pogrebno pesem, vmes pa so razprostirajo obširni kompleksi prijetno dišečega bukovega drevja, sredi skozi to zelenje pa ee vije široka, lepa pot in popotnikovo oko šviga v prijetni izmenjavi od drevesa na drevo in se pomudi za trenutek na pestrom cvetju bujnega gozd- nega rastlinstva, da potem zopet pohiti u urno veverico, ld beži preko pot« in izgine v grmovju. Jugozahodni del pa je izpremenila pridna človeška roka v bogate sadne vrtove, rodovitne njive in travnike... Pojdi torej, dragi prijatelj, iu oglej si ob priliki sam našo Smarjetno goro. Točno ob 12. uri sedeš na gorenjski vlak in ob 18. url si ie v Kranju. Tu izstopil in jo mahneš naravnoBt proti mestu. Ko si napravil dobrih sto korakov, zavije! na desno in hitiš po široki stari eesti proti jugu do čuvajnice. Nekdaj ni bilo treba hoditi tako daleC nazaj; tam. kjer ss odeopi nova eesta od stare, je peljala poprej« čez tračnice steza in napravil si komaj 100 korakov, pa si bil na drugi strani. Sedaj pa moraš hoditi do čuvaj-nioe, tam greš čez tir, potem pa zopet nazaj — dolga, nepotrebna pot. Morda bi se mestu vendar posrečilo, da doseže z energičnim nastopom (Ki želez, uprave, da zopet dovoli prejšnj. prehod. Tisoči bi mu bili hvaležni za to, posebno pa potniki, ki se jim mudi na vlak. ] Pot se začna polagoma dvigati. Nisi še prispel v višino kranjskega kolodvora, opaziš na levi v prijetnem zaklonu pod košatim drevjom maihen studenček, ki ti nudi tudi ob največji suši zadosti dobro pitue vode. 1'okropčaj so z njo, no bo ti škodovala. Ko si prišel lik pod Kalvarijo, stojiš na razpotju in no veš ali bi šel naravnost, ali mi levo. Xa levo to pelje pot na Sv. Jošt — dobro bi bilo, da bi so na tem mestu postavila tabla z napisom — pojdi torej naravnost in žo od daleč boš opazil na visokem drevesu lično belo tablico * napisom: Smarjetna gorn. Oiltod naprej te polje pot v lahnih serpentinah po hiadni senci smrekovega in bukovega drevja gori do vrha. Ko si dospel nekako do srede pota na mesto, kjer po gosto drevje nekoliko razredči, todnj se ti odpre prvič krasen pogled n,-t mesto doli, ki se ti zdi, kot da ti leži pod nogami. Nekdaj sta bili tu dve vabljivi klopicl, sedaj pa jih ni več. Vem, da bi po jih marsikaka dobra mamica, ki tudi želi biti na Smarjct-nl gori, prav razveselila, če bi jih kdo zopet postavil. Dospol si do male njivice na sedlu, ki veže oba gorska grebena, Tu se odcepi od glavno poti na novo markirana kolovozna pot kot bližniea s Smarjetno gore na Sv. Jošt; drugi dve poti pa poljeta naravnost na vrh. Na levo mimo Mežnarja je nekoliko bližja. | toda bolj strma in naporna, zato jo mi-, dva udariva kar na desno naprej okoli i drugega grebena in kmalu stojiva pred ! staro razvalino cerkvice sv. Marjete. Nekdaj Je Ml» ta, kof pripisujejo, »lovita boija pot. Njeno slavo pa menim, da je kmalu zatemnel bližnji Sv. Jott. Cerkvlea je polagoma razpadala, os*alo je le šo golo skalovje nekdanjega stolpa brez strehe. Ljudska pravljica pa pripoveduje, da sv. Marjeta ni hotela ve« bivati na svojem meftu, ker »o ljudje postali hudobni. Ponoči so se zgrnili hribi, naredila ie je velika dolina napolnjena i vodo in sv. Marjeta se je odpeljala s eerkvioo vred v Srednjo vas. Drugo jutro so stale na gori lo !e razvaline nekdanje eerkviee. — Slišal sem, da nameravajo Kranjci p ' -zidati kapelico in popraviti stolp, da c-tmo nekdanji slovito cerkvico popolnemu poginu. Zavil si okoli omenjene razvaline ln sedaj ti zableeti pred očmi krasna zgradba: hotel Bellevue. Nekdaj nI bilo no popisane lepe poti, ne mogočne zgradbe na vrhu. Nekako pred 80 leti je še ;».>!:, 1 mogočen bukov gozd prostor, kjer se sedaj šopiri moderno opremljeni hotel. V istem času jo prišel na svojom izprehodu po gozdu na vrh gore odllčei kranjski meščan, ljubitelj lepe naravo ia gozdne tišine, daleč naokoli dobro znani narodnjak gospod Cof in splezal na najvilje drevo, ki jo stalo ravno na vrhu. Odprl sc mu jo krasen razgled na vse strani in mož se je takoj odločil, da te mora nekaj storiti. Kupil je od posestnika Mežnarja omenjeni vršiček; nato je dal posekati drevje, očistiti grmovje in zravnati prostor. Na ta način se je hrib za par metrov znižal. Učno preurejno paroelleo je oplan-kal in postavil na njej priproslo leseno hišico, ki se jo od tedaj naprej po njem imenovala Cofišče. In dne 18. avgusta 1R95. je otvoril v njej svojo gostilno. Koliko truda in koliko dela ga je stalo, ko je spravljal gori opeko za streho, kamenje, pesek in drugo potrebščine za neobhodno potrebni vodnjak, ko je kopal in napravil večinoma sam s svojimi otroci mogočno pot. od sedla do vrha, bi mogel povedati le sam! Pot od vznožja do sedla je dalo napraviti Olepševalno društvo, pri izpeljavi pota od sedla naprej mu jo sicer pomagal ta ali oni odlični kranjski meščan, med drugimi bivši gosp. župan, ki je pri izprehodu na goro vzel mimogrede kramp ali motiko s seboj — večino vsega dela pa je izvršil le on in njegovi otroci in hvaležni popotniki tega ne bomo pozabili... Leta 1899. je pogorelo Cofišče do tal — zažgala je menda zlobna roka — in gosp. Cof je tedaj postavil na i6tem mestu veličastno zidano zgradbo z večiml lobaal ta prekrasno — prtprosto razgledno teraso. Po osvoboditvi ja leta 1919. prodal vse skupaj konzorciju kranjskih meščanov, ki so dali pot popraviti, lepo zgradbo izdatno povečati in jo moderno opremiti. Tako je nastal sedanji hotel Bpllevue. Vse to je zelo lepo, samo žal mi je, da so zavrgli lepo, narodno, že udomačeno Ime in ga zamenjali s tujim. Koliko lepše bi *e glasilo le vedno: Cofišče na Smarjetni gori. Pa bodi kakorkoli, v ljudstvu bu ostalo še nadalje le priprosto domače ime. Kar ee postrežbe tiče ne zaostaja restavracija Bollveue za nobenim ljubljanskim hotelom. Tu dobiš vsega, kar ti poželi želodec in ne po pretirani ceni. Posebno odkar jc prevzel restavracijo prijazni in postrežljivi gosp. Janko Bido-veo in odkar je zagospodovala v njegovi kuhinji ljubeznjiva njegova ženka, ki je znana kot izboma kuharica, se gotovo ne boš poslovil od Smarjetno gore z nezadovoljstvom v srcu. Tudi prenočiš lahko gori, ako se ti slučajno vzljubi, saj ima Janko na razpolago pet spalnih sob, ki bodo kmalu vse opremljene. Zaenkrat ti postreže lahko s tremi posteljami — pa tudi skupno ležišče za 10—IR ljudi na senu v šupi pod hotelom je prav snaž-in udobno urejeno. V zadnjem času so napeljali iz ineMa na goro telefon in tako potnik, ki jo prišel r. jutranjim vlakom v Kranj in jo namenjen na Sv. Jošt, lahko telefonično na kranjskem rotovžu naroči kosilo za poljubno število oseb, ako se nazaj grede nameravajo oglasiti tudi na Smarjetni gori. Važno ja, da je izlet na Smarjetno goro mogoč in zelo priporočljiv tudi po zimi, ko zapade sneg. Pot takoj razorjejo s snežnim plugom in ako vzamoš sanke s seboj, se nazaj lahko pelješ od vrha do dna. Tistim, ki grejo s Trate preko Cmgroba na Sv. Jošt, bi priporočal, da si ogledajo obenem tudi Smarjetno goro, saj najkrajša, na novo markirana pot s Sv. .lošta do hotela Bellevue ne zahteva več kot eno uro hoda... S Šmarjetne gore pa si v pol ure lahko na kolodvoru v Kranju. V hotelu samem na Smarjetni gori je vse v najlepšem redu in prav ima potnik, ki je v spominski knjigi zadaj napisal: •Res nekaj Iep'ga jo Bellveuc lepšega na Kranjskem ni...» Potniku pa, M je iftotam napisal: •Težko je hoditi na Smarjetno goro, a lnštno je piti ta vince sladko...» ugovarjam le v toliko, da res nI toflj hoditi gori in Če mu povem, da sem b zadnjič na Cofišču s svojim dobri dv leti starim Dušanom, mi bo verjel tnc oni Proti koncu naj ie omenim, da je po vo vabilo za male in velike otroke gt gaJnica, ki 6e nahaja v zgornji eob Razgleda ne bom popisoval, ker bi g ne mogel tako popisati kot zasluži , pojdi in privošči si ga sami NE MARAJO ZA SVET. Na grebenih Gavrizankarja ali Monj( Everesta se nahaja v višini 6000 m u. moBtan. Okoli 400 puščavnikov se jt umaknilo tjakaj, da žive popolnoma lo čeni od sveta in svetovnih dogodkov Ko je angleška ckspedicija, ki se je po dala pred kratkem na Gavrizankar, da ga razišče, prispela do njih, so jih meni-hi sprejeli jako ljubeznivo. V zahvalo bo jim člani ekspedicije hoteli povedat) kaj se je v zadnjih letih zgodilo novega na svetu. Na veliko začudenje Angležev pa (o jim puščavniki odgovorili, da jih čisto nič ne zanima, kaj se dogaja zona; njihovega samostana. Puščavniki so tič& njaki, ki žive samo za znanost, vse ostalo pa prezirajo kot lažnivo in pedlo. D1PLOMATOVE GOSKE NA ŠTIRIH NOGAH. O nekem kitajskem diplomatu, ki Jj imel važno misijo v Parizu, se pripoveduje, da je potom, ko je dobro opravil svoj posel, pozval uradnike zunanjega ministrstva na svečano večerjo v neki kitajski restavrant, da se jim tako zs, hvali za prijazno postopanjo in naklonjenost, Gosti so te izvrstno zabavali lu kitajska jedila so jim šla izbomo slast. Jezilo jih je samo to, da niso ve. deli, kaj jedo. Posebno težko je bilo ran-ločiti razne vrste mesa. Neki diplomat ja končno mislil, da ;« prišel tajnosti na sled in se izrazil c | jedi, katero so ravnokar jedli, da je gosja pečenka. Da bi se o tem prepričal, | je poklical natakarja, vendar pa se ni I mogel z njim sporazumeti, ker je znal l natakar samo kitajsko. Zato je pokazal | z roko na jed in da bi Šo čisto naravo j povedal, kaj meni, je pričel govoriti! kvak, kv3k! Natakar je razumel. Uganil je, kaj gosi hoče in uiu pojasnil: Hov, hov!... eruatovič Mestni tpg 5—6 Največja izhera najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek n gsEpsde, dame in otroke. V zalogi tudi moški klobuki in kožuhovina. lir iiiPihnkid.il. Zastopstvo: Rudolf Hille, Ljubljana, Gledališka ulica št. 2, Osebni in lnksusni avtomobili, Daimler: 25 P. S., 36 P. S., 6 oilind. 60 P. S. Puchwerke: 20 P. S. tipe XII , 14/38 P. S. Upe VIII. Motorji sa ladje, poljske železnice, motorna orala, agregati i. t. d. 1552 8-3 Fižol, suhe gobe in laneno some knpuje in plača najvilje dnevne cene Kmet & Komp. Ljubljana, Qosposvetska cesta 8. Telefon internrb. 318. Stalna z.aloja moke vseh vrst, koruze, ovsa, brinja in vBeh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! Stroji za obdelovanje lesa Turbine Zvonovi 1566 17-1 ZBSw!I1IL prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: LJubljana. D. z 0. z. Skladišče: Novisad. Brzojavk Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni laki. Pravi firneS. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masteneo (Feder-weifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drogi v to stroko spadajoči predmeti. 667 <0 ,.MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. •MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Bronolin«. Ob težkih dnevih neutolažljive žalosti, ki nas je zadela s prezgodnjo in nenadno izgubo našega predobrega, nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Josip so nam bila izražena sožalja in lepe tolažilne besede v veliko uteho. Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem za tako častno in številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter vsem, ki so okrasili s cvetjem njegovo prerano gomilo. Zahvalo izrekamo tem p6tem tudi g. dr. Avramovidu, san. svet. dr. Šlajmerju, prim. dr. Jenku, g. dr. Krajcu za njihov zadnji trud pri rajniku ter g. dr. Jamarju, kateri mu je bil vedno v bolezni ob strani. Presrčna hvala Ljubljanskemu Sokolu, Sokolu I., pevskemu društvu Ljubljanskemu Zvonu ter drugim gg. pevcem za pretresujoče, v srce segajoče žalostinke. Svečani rekviem se opravi v pondeljek ob 7. uri zjutraj v cerkvi čč. 00. frančiškanov. V Ljubljani, dne 22. septembra 1921 1670 Mi Mačeh, soproga, in ostali sorodniki. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I