8654 M\
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126
Poštnin;
PRIIviukSKI DNEVNIK
Abb.
a plačana v Rotovim Postale 1 gruppo
Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 201 (10.420)
TRST, sobota, 1. septembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* HIovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZPRAVA POTEKA ZA ZAPRTIMI VRATI
ZUNANJI MINISTRI ŠE NISO REŠILI VPRAŠANJA ZASTOPSTVA KAMPUČIJE NA VRHU NEUVRŠČENIH
Malezijski predstavnik poudaril, da je zadržanje Kube v nasprotju z načeli neuvrščenosti - Tito in Castro sta se že dvakrat sestala - Zahteva po izključitvi Egipta
SAVANA — Pripravljalni sestanek na konferenco neuvrščenih se bljuje z zasedanjem zunanjih ministrov za zaprtimi vrati. Osred-R vprašanje je še vedno zastopstvo Kampučije, vendar pa, kot že Soc?110’ vPn;šanja verjetno ne bodo rešili, saj bi moralo priti do »tesne odločitve, ki pa v sedanjih pogojih ni mogoča. gR^Stem je število neuvrščenih držav naraslo na 96. Na pripravljalnih *»kih so soglasno sprejeli prošnje sedmih držav, ki želijo vstopiti , Sbanje neuvrščenih. O vstopu bo-^ dokončno sklepali v ponedeljek, j *®®etku samega vrha in tako bo-Snri *°rka han, Pakistan, Bolivija, ost k301, Grenada, Nikaragua in ™°diina fronta Zimbabveja lah-sodelovale na konferenci, tenpučjjsko vprašanje je bilo v pozornosti tudi na začetku b^uanja zunanjih ministrov. Tako , tealezijski zunanji minister Teng-« Ahmed Rithauddeen protestiral £•*„ izključitvi delegacije demo-Na ne Kampučije s konference.
Petost je bila velika, ker se je j/* tedaj razvedela vest, da je na uJj0 prispela uradna delegacija de-jj^ratične Kampučije, a je na leta-ni sprejel noben predstavnik “anske vlade.
jjj Rezijski zunanji minister je de-. ■ da so režim rdečih Hmerov iz-, ? iz Phnom Penha z uporom, ki j . 1® omogočil Vietnam. Malezijska ,.®?acija je mnenja, da Kuba v s Kampučijo krši načela gi-neuvrščenih. Gre za «pomemb-. načelno vprašanje», kajti nobena taj^a — članica gibanja neuvr-^anih si ne more lastiti pravice,
.Pereči kakemu članu sodelova-na konferenci, če ni bil sprejet 3jgn sklep, ki bi to določal. Male-tSJ Zunanji minister je dodal, da ^njegova vlada prisostvovala vsem ^.Pfavljalnim sestankom, in da ta-5». sklepov niso sprejeb nikjer, jjj^ijski zunanji minister je še kvaril, da si njegova vlada pridr-|J? Pravico, da med razpravo pri-jih dni ponovno sproži to «na-vprašanje. .
j 5?dar pa zastopstvo Kampučije Uj ^dtno sporno vprašanje v Hava-0 so se razširile vesti, da so Ij^tavniki arabskih držav skleni-ij da zahtevajo izključitev Egipta tj&banja neuvrščenih. To je bilo mogoče pričakovati, saj so o ^Predlogu že dolgo govorili, do to?*® pa je prišel, ko je v imenu .tekih držav pozdravil konferenco linjih ministrov predstavnik gi-d,Jrtja za osvoboditev Palestine Ka-
]. Udeležencem zasedanja so razdeli-jJddi popravljeno besedilo osnutka apnega dokumenta, ki ga je kot uteljica sestavila Kuba. Besedilo
l>1'riiii„,min,m
pa se bistveno ne razlikuje od dosedanjega, še zlasti ne v tistem delu, ko govori o «prioritetni» povezavi med gibanjem neuvrščenih in socialističnimi državami.
V okviru dejavnosti jugoslovanske delegacije naj omenimo predvsem dva sestanka med predsednikom Titom in kubanskim predsednikom Fi-delom Castrom. Že na dan prihoda je Castro povabil Tita na večerjo in razgovor, ki ji je sledil, so v jugoslovanskih krogih označili za prijateljski. Tito in Castro sta se sestala tudi včeraj in se razgovarjala o najpomembnejših vprašanjih, o katerih bo tekla beseda na bližnji konferenci. Sicer pa je predsednik Tito sprejel tudi šefa indijske delegacije, zunanjega ministra Nandana Missru. Na razgovoru je bila poudarjena nujnost popolne ohranitve načel neuvrščenosti, še posebej pa je bila naglašena potreba, da se politika neuvrščenosti v največji meri usmerja k reševanju ključnih problemov v svetu, gospodarskih in drugih. (bbr)
Samostojen pogled na svet
(Poseben dopis)
HAVANA — Ni dovolj biti neuvrščen, marveč je treba za gibanje nekaj tudi storiti — to se zdi prevladujoča misel tukaj v Havani na začetku ministrske konference neuvrščenih. Po včerajšnjem prvem dnevu in prav tako je v tem trenutku povsem na dlani, da so članice gibanja tudi v resnici trdno odločene, da dajo svoj polni delež k skupni stvari
Nekdanje tihe večine (držav, ki so zaradi različnih razlogov večinoma stale ob strani in niso poskušale dejavneje poseči v razvoj gibanja in njegovo aktivnost) ni več. še celo nasprotno: spremenila se je v nekaj, kar bi bilo z malce pretiravanja mogoče oceniti kot »stiha manjšina*.
To je bilo videti v minulih dneh tukaj nemara najbolje ob še vedno spornem primeru zastopstva demokratične Kampučije, ki še vedno nima svoje pike na i. Toda za razliko od pretekle prakse, ko se v podobnih primerih zares velika večina ni hotela javno izjasnjevati
STANE DOLANC 0 VRHU NEUVRŠČENIH
Za samostojnost, neodvisnost in protiblokovsko usmerjenost
v vče-
krtini
«|| Male»
E Cestnik državnega pravilnika dr. Dario Curtarello je vč k. *°Pet odredil zaplembo zadnje »s '1wc satirične revije «11 Male* na
^«alkČlen°V 681 ln 562 kazenskega 4»°* Poroča časopisna agencija jJ*. »aj bi dr. Curtarello zaplenil i Tj]® številko lista zaradi karikatur hni zkimi pripisi. Med inkrimini-kw tt'i karikaturami naj bi bila — k Poroča Ansa - tudi tista, ki jo ti r^dništvo posvetilo sodniku v zvc-tk. *aplembo prejšnje številke sa-. "ega tednika.
tj; ^dnjih časih sme že prevečkrat yprašanje svobode tisaa in ob-He^.ania, da M se ponavljali ob zo-»m ) *apler,ibi satiričnega lista. Na-k]aa,Pa bi to, kar je o «11 Male*
Predsednik republike Sandro tlte "d v razgovoru z uredniki rim-časnika «Lotta continua*. «E-hij„.iS‘Var, ki jo očitam uredništvu tlj j a — je izjavil Pertini — je s*ah časopis, dasiravno ga A|j ® imajo za satirično revijo. Isti sSe šalimo? Italija je pred i , * imela nekaj satiričnih revij. Sir ? Vzemimo kot primerjavo S I °sk> tednik «Canard Encheine*, \ "epa in duhovita revija, ki sprav-Js J *agato tamkajšnje politike, saj !Vh ra zajedljiva in neizprosna, a« pa imamo «11 Male*. Nekaj-
V	*# narisali nekaj mojih karika-\ 'I*krat pa priobčili slab članek, hlipal mi je, njihova ni politična Sni * * * * v.sa-i zame ne. Po mojem •ti,,j, »i časopis, .1 priobčuje zgolj
V	sPolne organe in zadnjice rc-
rir»c
fr. ’ »i satiričen*.
so mn oporekali časnikar-
fSh''ds(vo Kljub vsemu odreja za-'t»l| tednika. »Osebno ne bom ni-^lili ii uredništva, češ da so me 'k|r.n',, oudariti moram tudi, da sem 'i|j ■ da bon preučM in skušal re-•4 (| '"blem revije. Prepričan sem Wsim? 'Rt ne » ne umreti zaradi za-da _ • Zdi se mi, da bi bilo bolje, S j, )erc vsakdo, ki se zato zani-?a Ka- če sc mu zdi umestno, ra’ osebno.*
Sii ,1?*. da Perthiijeve besede ne bt\3^iH,'ejo dopolnila. Morda pa jc vsaj ena ugotovitev: dr. h ,|j. '"o oči til j ni prebral intervju-aviiega poglavarja, (vt)
LJUBLJANA — «Ne, gibanje ne-
uvrščenih sil ni v krizi. Prepričani smo, da bo tudi havanska konferenca neuvrščenih pokazala njegovo moč.* To je med drugim v današnjem razgovoru z vodilnimi političnimi delavci Ljubljane ugotovil član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. V svoji celoviti oceni današnjih mednarodnih razmer in vloge neuvrščenih v njih je Dolanc posebej podčrtal, kako se je gibanje neuvrščenih stalno' krepilo in da ta proces potrjuje tudi sprejem novih članic
v Havani. Res pa je, da so neuvrščeni izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom, katerih skupni imenovalec je oslabiti gibanje in otopiti ali celo odpraviti njegovo temeljno usmeritev. Tudi ta prizadevanja kažejo, kako pomemben dejavnik so neuvrščeni v mednarodni skupnosti, zakaj ko bi to ne bili, potem takšnih prizadevanj prav gotovo ne bi bilo.
Jugoslavija si bo na 6. vrhunskem sestanku neuvrščenih prizadevala v prvi vrsti utrditi in še naprej razviti izvirna načela gibanja. Sprejeta na 1. konferenci leta 1961 v Beogradu. Že priprave na havansko konferenco so pokazale, da se za to zavzema velika večina članic, kar je tudi porok, da gibanje ne bo izgubilo svoje samostojnosti, neodvisnosti in protiblokov-ske usmerjenosti.
Stane Dolanc je v pogovoru obširno govoril tudi o nekaterih spornih vprašanjih, kot so kampučijsko zastopstvo, pobude za izključitev Egipta iz gibanja, slabšanje razvojnih možnosti nerazvitih zaradi dražitve nafte, zaostrovanje in celo vojaško soočanje med posameznimi neuvrščenimi državami in drugo. Predvsem je poudaril, do si bodo neuvrščeni slej ko prej tudi na konferenci v Havani prizadevali najti pot, ki bo omogočala mimo reševanje sporov, s čimer bodo tudi omogočili vpletanje tujih interesov. Eden poglavitnih ciljev gibanja pa je ustvariti pogoje za pravičnejše mednarodne gospodam ske odnose, saj sedanji najbolj revnim državam ne le omogočajo razvoj, temveč spodjedajo še tisto malo možnosti, ki jih imajo.
Gotovo je tudi mednarodni položaj Jugoslavije v veliki meri odvisen od krepitve gibanja neuvrščenih. Jugoslavija, ki je ena od u-stanoviteljic gibanja, se zaveda, da bo lahko v njem še naprej tako pomemben dejavnik kot doslej, če bo ohranila svojo notranjo trdnost in se uspešno iiostavila po robu vsem zunajnim pritiskom. Prav zato je naša naloga (komunisti imajo pri tem posebne odgovornosti) krepiti samoupravne, družbenogospodarske odnose in sproti odpravljati vse, kar moti naš vsestranski razvoj.
Stane Dolanc je poudaril, da so se predstavnik Tito. predsedstvo SFRJ in jugoslovanska vlada vsestransko odganizirali, da bi konferenca kar najbolj uspela in da je jugoslovanska delegacija krenila v Havano z velikim optimizmom glede nadaljnje krepitve enotnoti, akcijske skupnosti in političnega pomena gibanja neuvrščenih.
Na koncu pogovora je sekretar MK ZKS Marjan Orožen, ki je vodil pogovor Staneta Dolanca z vo-
dilnimi političnimi delavci Ljubljane, poudaril, da so komunisti dolžni temeljito spremljati tako konferenco neuvrščenih, kot tudi vsa druga mednarodna in seveda tudi domača dogajanja, (dd)
NEW YORK — Donald McHenry je novi ameriški veleposlanik pri OZN in prevzema mesto Andrevva Younga, ki je odstopil po znani a-feri. ki je močno odjeknila v svetovnem javnem mnenju. Mc-Henry, ki je star 42 let, pripada črni manjšini in je že več let v predstavništvu ZDA v Stekleni palači.
BANGKOK — Tajski dnevnik «Bangkok Post* piše, da so se vietnamskim silam v Kampučiji v zadnjih dneh pridružile tudi enote kubanskih prostovoljcev, ki sodelujejo v ofenzivi proti pristašem bivšega državnega voditelja Pol Pota.
ali pa se «vpletati», so na havanskem vrhu (pa čeprav na «niž-ji» ravni, namreč na zasedanju ko-brdinacijskega biroja veleposlanikov) v razpravo posegli skorajda vsi in ne samo člani biroja. Tukaj nihče kaj prida n-, dvomi, da se to ne bo zgodilo (in ne samo ob primeru Kampučije) tudi v naslednjih dneh.
Demokratizacija v gibanju zelo prepričljivo dobiva svoje državljanske pravice in to je več kot dobro. O tem naposled priča tudi podatek, da se je število članov koordinacijskega biroja povečalo na 35 — kar je v tej fazi konference resda šele predlog, toda predlog, ki bo skorajda zanesljivo sprejet.
Nedvomno je res, da je bilo doslej izrečenih prav veliko nasprotnih stališč in mnenj in da je bilo vse to videti, gledano od zunaj, kot nekakšna huda besedna bitka. Res je tudi bila, toda boj mnenj je potreben v življenju in zakaj bi bili neuvrščeni v tem izjema? Taka izjema v tem gibanju ne bi bila možna — tudi če bi jo kdo hotel, saj sedijo tukaj države tako izjemno različnih tradicij in položaja, da bi mejilo že skoraj na čudež, če bi vsi mislili in ukrepali enako.
Tisto, kar šteje, je resnica, da kljub taki raznolikosti pogledov in ravnanj neuvrščeni kot celota vendarle ne izgubljajo osnovne usmeritve in ne razpadajo na amorfne delčke, ki jih ni mogoče sestaviti.
Ob tem posameznosti izgubljajo svojo veljavo in tisti, ki poskušajo vsiljevati različne (svoje ali druge) interese ne morejo odtehtati odločnosti večine, da se gibanje krepi, akcijsko utrjuje in ostaja na izvirnih načelih svojega samostojnega in protiblokovskega pogleda na svet.
JANEZ ČUČEK
Michele Sindona poslal družini drugo sporočilo
NEW YORK — Družina siciliske-ga finančnika Sindone, ki je skrivnostno izginil, je včeraj sporočila, da je pred dnevi prejela od svojega sorodnika dopis, katerega vsebina pa ni znana. To je že drugo sporočilo, ki naj bi ga Michele Sindona napisal «iz ujetništva*, čeprav ameriška policija, kot je tudi včeraj uradno potrdil njen šef v New Yorku sodi, da je bančnik le izginil, njegovi sorodniki pa vztrajno trdijo, da je bil ugrabljen.
KLJUB TEŽKIM PROBLEMOM OSKRBE Z GORIVOM
Pomirjevalni zaključki seje odbora za energijo
S Sako optimistično oceno se lastniki in upravitelji bencinskih črpalk ne strinjajo
RIM — Kdor si je pričakoval bistroumnih in neponovljivih ukrepov včerajšnje celodnevne seje stalnega odbora za energijo je ostal razočaran. Končni komunike ne dela namreč čast novemu ministru Bisagli in v dobršni meri spominja na podobne dokumente bivšega ministra za industrijo Nicolazzija. Odbor je namreč sklenil, da bo sprejel «prednostne ukrepe* in ne bo reševal energetskega problema v celoti. «Sprejete pobude — za sedaj jih ne omenjajo — ne smejo biti boleče*. Oskrbo goriv, predvsem kurilnega olja, bodo reševali «s povečanjem ponudbe in z omejevanjem porabe*. Kako pa bodo omejili porabo, tega odbor ni povedal, izključil pa je možnost racioniranja z gorovi, kar pomeni, da niso še v celoti opustili zamisli o prostovoljnem varčevanju.
Med drugimi problemi je odbor do potankosti proučil predloge, ki jih bodo predložili komisiji za jedrsko varnost v pričakovanju vsedržavne konference, ki bo v Benetkah novembra. Ob jedrskih elektrarnah se je tudi ustavil od krizi italijanskega elektrogospodarstva, ki že napoveduje izpade električnega toka za letošnjo zimo.
Včerajšnja seja je bila torej izredno bogata na izjavah, ni pa predložila nobenih takojšnjih ukrepov. Še več, odbor trdi, da so naftne družbe skoraj v celoti izpolnile obveznosti do vlade glede dobave goriva bencinskim črpalkam.
Čisto drugačnega mnenja so lastniki in upravitelji bencinskih črpalk, ki zatrjujejo, da le državna naftna družba in Esso izpolnjujeta sprejete obveznosti. Goriva še vedno primanjkuje predvsem v obrobnih krajih, kjer naftne družbe nerade pošiljajo svoje avtocisterne zaradi premajhnih dobičkov. Na bencinskih črpalkah pripominjajo, da bo v prihodnjih mesecih še večje pomanjkanje dizlovega olja zaradi istočasnega povpraševanja po kurilnem olju.
V takem položaju navaden državljan z zaskrbljenostjo čaka prihoda hladnih dni. Morda pa bo ministrstvo za industrijo sprejelo poseben u-krep, ki bo dovoljeval zasebnikom nakup le 80 odstotkov lanskoletnih količin. O tej pobudi se že nekaj časa šušlja, marsikdo je tudi prepričan, da je ukrep sprejemljiv in dober. Vsekakor lahko Italijani le prosijo, da bo letošnja zima mila, saj se bodo morali ogrevati z manjšo količino kot lani. Ob tem pa se samo po sebi vsiljuje vprašanje, koga bi tak ukrep še najbolj prizadel. Ponarejevanje tovornih listov in faktur je v Italiji vsakodnevni pojav, da si bodo lahko petičneži vedno zagotovili svoj prostor ob «vročem grelcu*, (voc)
Težave zaradi stavke železničarjev
INTERVJU PODTAJNIKA KD
Ealloni o nujnosti dialoga s komunisti
flniasi in Signorile nakazala smernice PSI za prihodnje upravne volitve - V torek bo seja Cossigove vlade
RIM — V torek se drugič sestane Cossigova vlada. Dejansko gre za prvo sejo vlade, ki se je sicer sestala že enkrat, vendar samo zato, da je na razburljiv način imenovala nadvse številne podtajnike. V preteklih dneh pa se je ministrski predsednik že sestal z nekaterimi ministri in izvedenci, da je proučil nekatera vprašanja.
Medtem se nadaljujejo polemike v zvezi z političnimi vprašanji, ki jih je zastavil Berlinguer v uvodniku v reviji Rinascita. V razpravo je posegel podtajnik KD Gallo-ni. ki je bil previdnejši od Pisa-nuja in Graneliija. Galloni je tako le opozoril, da Berlinguer in Di Giulio v zadnjih posegih z manjšo odločnostjo postavljata alternativo «v vlado ali v opozicijo*. Če KD prelomi stike s KPI, dodaja Galloni, tvega, da postane podrejena strategiji socialistov, kar naj bi prišlo do izraza med Craxijevim poskusom za sestavo vlade. Tako, nadaljuje Galloni, naj bi prišlo do paradoksa, po katerem bi postala KD nenadoma tista stranka, ki o-mogoča levo alternativo. Kakšni so predlogi podtajnika KD? Poiskati stike z laičnimi in socialističnimi silami, ki bi omogočili obnovitev «dialoga» s KPI. Ostajamo torej na istem kot pred volitvami.
Kar pa zadeva socialiste, sta včeraj odgovorni za krajevne uprave
pri strankinem vodstvu Aniasi in podtajnik Signorile na tiskovni konferenci obrazložila politične smernice PSI za upravne volitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Socialisti še vedno zavračajo predlog. ki jim ga KD redno postavlja in ponavlja, to ie, da morajo biti strankarske sestave krajevnih u-prav enake sestavi vlade. PSI si bo prizadevala, da omogoči redno delovanje dežel in občin s tem, da prepreči predčasen razpust izvoljenih svetov. Kar pa zadeva upravljanje krajevnih uprav se socialisti zavzemajo za uprave široke solidarnosti, ker pa se bo KD pro-tivila takemu upravljanju, bo PSI
—	v kolikor bo to številčno možno
—	predlagala levičarske uprave, to je večine med socialisti, komunisti in laičnimi silami, ki jih socialistična stranka ocenjuje, glede na dosedanje delo, «globalno pozitivne*.
P. P.
NA SARDINIJI
Še nobene točne vesti o usodi ugrabljencev
CAGLIARI — Potem ko so v sredo zvečer ugrabitelji osvobodili tu-rinskega trgovca Olivettija, vse kaže, da so tudi sorodniki drugih u-grabljencev navezali stike z zločinskimi tolpami in v nekaterih primerih so baje že plačali odkupnino. To so za sedaj seveda samo govorice in povsem logično je, da potekajo morebitna pogajanja v strogi tajnosti. Kljub vsemu pa o usodi nekaterih ugrabljencev ni še nobenih točnih vesti in predvsem o angleški družini Scliild, ki ie baje po mnenju nekaterih vpletena v finančni škandal v Londonu in od tod ugibanja, da je Rolf Scnild preprosto zbezai s Sardinije.
O resnosti stanja na otoku pa priča včerajšnji sestanek v Rimu, ki ga je sklical notranji minister Rognoni in ki so se ga udeležili vispki policijski in karabinjerski častniki. Uradnega sporočila o vsebini sestanka niso izdali, vsekakor je gotovo da so razpravljali 'o novih policijskih ukrepih, ki bi u-stavili naraščanj zločinske dejavnosti na Sardiniji.
PO IZPUSTITVI MARIA TANASSIJA
Tudi Ovidio Lefebvre na prostosti
RIM — Po bivšem obrambnem ministru Mariu Tanassiju je bil včeraj izpuščen pogojno na prostost tudi Ovidio Lefebvre D’Ovidio, glavni «laični» obtoženec na procesu zaradi škandala Lockheed. Zaradi raznih zaplelljajev je D’Ovidio zapustil kaznilnico dan za ministrom. Takoj po razsodbi rimskih nadzornih sodnikov je kazalo, da Ovidio Lefebvre ne bo podpisal zapisnika o pogojni izpustitvi iz protesta proti sklepu sodnikov, ki so zavrnili prošnjo njegovega brata Antonia; pozneje pa se je premislil.
Ovidio Lefebvre je bil izpuščen
na prostost v prvih popoldanskih urah. V temni obleki je bil videti še bolj star in zdelan kot med procesom, iz mednarodnega mešetarja, ki je spredel vse niti škandala Lockheed, se je spremenil v utrujenega starca. Čeprav proti volji je pred odhodom na kratko spregovoril s časnikarji in že uvodoma poudaril, da je bilo sodstvo krivično z njegovim bratom, češ «Antoniu so pripisali kazniva dejanja, ki jih ni zagrešil*.
In vi? «Osebno — je odgovoril Lefebvre — sem že priznal lastno krivdo in sem sodeloval s sodniki.*
Še čutite krivega? Menite, da ste poravnali svoj dolg s pravico? «Ni-sem še odsedel vse kazni in povem vam, da me peče vest zaradi tega kar Sem storil, čeprav se ne kesam.* Na prošnjo, naj bo jasnejši pa je dodal, da bi bilo «predolgo in prezahtevno poglobiti to vprašanje. Preden je odšel je ob pogledu na prisotne časnikarje komaj slišno zamomljal: »Ubogi fantje in koliko zapravljenega denarja.* (vt)
Na sliki (Telefoto Ansa): Ovidio Lefebvre D’Ovidio pred kaznilnico v Rebibbii.
RIM — Sinoči ob 21. uri se je zaključila 24-urna stavka železničarjev, ki so jo proglasile avtonomne sindikalne organizacije in fašistični sindikat CISNAL. Po podatkih iz krogov ministrstva za prevoze in zveznih sindikalnih organizacij je razvidno, da se je pozivu k stavki odzvalo približno 10 od sto uslužbencev železnice, kljub temu pa je stavka povzročila dokajšnje težave v železniškem prometu.
Bojazen, da bi Sardinija in Sicilija spet utegnile ostati odrezani od celine, se sicer ni uresničila. Položaj v Golfu Aranci je bila «bolj ši kot ponavadi,* je dejal ravnatelj tamkajšnje pristaniške železniške postaje, ki je dodal, da so med nočjo, po začetku stavke odpotovali štirje trajekti proti Civitavecchii, v teku dneva pa jih je odplulo še nekaj. V pristanišče je priplula tudi vojaška ladja Grado, ki lahko sprejme na krov približno 60 avtov in 200 potnikov, vendar je ostala vsi-drana na odprtem morju.
Enotna sindikalna federacija železničarjev CGIL - CISL - UIL je objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da so učinki stavke bili odločno pretirani spričo majhnega števila delavcev, ki sp se odzvali pozivu avtonomnih sindikatov in fašistov. Težave so zabeležili predvsem v nočnih in jutranjih urah, medtem ko je promet popoldne bil skoraj normalen. Sindikalna federacija ponovno opozarja na neodgovornost onih, ki so oklicali stavko prav v trenutku, ko se mnogi delavci vračajo na svoja delovna mesta tako v Italijo kot v tujino.
Minister za prevoze Preti je v svoji izjavi podčrtal, da se je položaj med stavko avtonomnih sindikatov izboljšal v primerjavi z lanskim letom. Letos je namreč med stavko vozilo približno 70 od sto potniških vlakov, lan; pa deset odstotkov manj. Poleg tega so v mnogih primerih nadomestili železniške proge z avtobusnimi.
Za razliko od prejšnjega leta pa je letos bila udeležba pri stavki višja v severni Italiji, medtem ko so lani največ odsotnosti zabeležili v Neaplju, Bariju in Paler mu. (if)	>
Na sliki (telefoto ANSA): nosači na milanski železniški postaji niso bili pretirano zaposleni.
BUENOS AIRES — Sodnik Anzoa-tegui, ki vodi preiskavo o morebitnih kaznivih dejanjih Giovannija Venture in o italijanski zahtevi po njegovi izročitvi, je včeraj odredil za terorista preventiven zapor ter ukazal zaplembo vsega njegovega imetja v Argentini. Kot znano, je tudi italijansko sodstvo pred dnevi zahtevalo preventivni zapor za fašista, ki bi bil v nasprotnem primeru v skladu z argentinskimi zakoni o začasnem priporu kmalu ponovno na prostosti.
IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIUIIIIIIHIHIIIHIIIIMIIHHHmilllllllllllMItflllllllllllllllltltllllltlinHnilllllllllllllllllllttfVIIN
NOVA ZAHTEVA PO EKSTRADICIJI
Piperao neposredno obtožen sodelovanja pri umoru Mora
Rimski sodniki postavili voditelja avtonomije na raven teroristov Alunnija, Farande in Moruccija - «Chambre d’accusation» zavrnila prvo zahtevo po izročitvi Piperna
RIM — Nepričakovan razplet zadeve Piperno: italijansko sodstvo je včeraj zopet zahtevalo od pristojnih francoskih organov izročitev voditelja takoimenovane organizirane delavske avtonomije, ki ni več osumljen političnih zločinov kot so združevanje v prevratniške namene, u-stanovanje oboroženih tolp in oborožena vstaja zoper državo, pač pa navadnih kriminalnih dejanj. Nova zahteva rimskih sodnikov je odraz zapornega naloga, ki ga je sodnik Gallucci podpisal pred dvema dnevoma in s katerim je obtožil Piperna kar 46 zločinov. Med temi naj o-menimo sodelovanje pri pokolu v Ul. Fani, sodelovanje pri umoru predsednika KD Alda Mora, sodelovanje pri številnih drugih terorističnih atentatih v Rimu, nedovoljeno posest strelnega orožja, ponarejevanje dokumentov in vrsto drugih kaznivih dejanj. Gre za zločine, katerih so obtoženi rdeči brigadisti Corrado Alunni, Adriana Faranda, Valeno Morucci in drugi aretirani pripadniki prevratniške organizacije Za rimske sodnike Piperno ni več samo član politične strukture, ki je sodelovala z rdečimi brigadami, pač pa kratkomalo član operativnega voda RB.
Z novo zahtevo po ekstradiciji so italijanski sodniki preprečili- izpustitev Piperna na prostost: pariška «Chambre d’accusation» je namreč včeraj po daljši razpravi na zahte-I vo javnega tožilca in zagovornikov j voditelja takoimenovane organizira-
ne avtonomije, zavrnila prvo zahtevo rimskih sodnikov, ker je šlo za izrazite politične obtožbe, za katere italijansko - francoski sporazum prepoveduje ekstradicijo. Po razsodbi bi morali avtomatično izpustiti Piperna, nova zahteva pa terja nadaljnjo poglobitev, saj gre v tem primeru za navadna kriminalna dejanja. Poteza italijanskih sodnikov je iznenadila voditelja organizirane avtonomije in njegove zagovornike, pa tudi občinstvo, ki je sprejelo zahtevo z očitnim nezadovoljstvom, Zlasti oster je bil psiholog Felix Guattari, vodja odbora ?a solidarnost z zaprtimi avtonomisti.
Zaradi neprodime molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti, na kakšnih dokazih temelji nov zaporni nalog za Piperna kot tudi ne na kakšnih dokazih je, osnovana nova zahteva po izročitvi. Ve se le, da so rimski sodniki ta teden in konec minulega tedna mrzlično zbirali dokumentacijo, jo poslali v Pariz po običajnih diplomatskih kanalih in jo izročili pariškim kolegom, Kaže, da so gradivo prevedli v dveh dneh v francoščino na italijanskem veleposlaništvu v Parizu pod nadzorstvom sodnikov Sice in Prioreja. ki sta prispela predvčerajšnjim v francosko glavno mesto. Sodnika sta kot kaže izkoristila priložnost, da bi orisala kolegom izsledke preiskave ter obtožbe zoper Piperna. O novi zahtevi bo «Cham-bre d'accusation» odločala čez nekaj časa.
NA NAŠIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
DANES ZAČETEK POPRAVNIH IZPITOV S PISMENO NALOGO IZ SLOVENŠČINE
«Jesenski obraiun» polaga skupno 145 dijakov ■ Izpiti se bodo zaključili 9. septembra
Na veliki večini višjih srednjih šol v Italiji se danes pričnejo jesenski popravni izpiti (v nekaterih pokrajinah so šolski skrbniki prenesli začetek na ponedeljek. 3. septembra), na katerih bo «polagalo račune» nekaj nad pol milijona mladih.
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu bo moralo prestati preizkušnjo 145 dijakov, od tega največ na trgovskim tehničnem zavodu «Žiga Zois*. (53 dijakov), nato na znanstvenem liceju «F. Prešeren*. s klasičnem odsekom (46 dijakov). na strokovnem zavodu (25 dijakov) in na učiteljišču «A. M. Slomšek* s priključeno vzgojiteljsko šolo (21 dijakov).
Na znanstvenem liceju »France Prešeren* bo polagalo izpite 38 dijakov. 22 iz «a» in 16 iz «b* razredov Največ težav na tem zavo-
Danes se poročita v Zgoniku
MARINA MILIČ in
MILOŠ KOŠUTA
Svojemu predsedniku in njegovi izvoljenki čestitajo odborniki in člani Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine.
Danes si obljubita večno zvestobo
MARINA
in
MILOŠ KOŠUTA
Vso srečo v skupnem življenju jima želi PD Vesna.
Danes se v Samatorci poročita
ENIO BOGATEČ in
DARINKA RAUBER
Obilo sreče v življenju jima želi PD Vesna.
Danes se poročita v Samatorci
NORMA VERŠA in
MORENO BUSINELU
Iskrene čestitke in veliko sreče v zakonu jima želi PD Rdeča zvezda - Salež.
du povzroča dijakom očitno matematika c20 popravnih izpitov), pa tudi latinščina (14). medtem ko je pri drugih predmetih položaj ne koliko boljši (po 6 dijakov iz slovenščine, angleščine in nemščine, po 5 iz italijanščine in prirodopisa itd.). Na klasičnem liceju pa bo polagalo izpite 8 dijakov, in sicer predvsem latinščine in grščine (po 5 izpitov iz vsakega predmeta).
Na učiteljišču je v .jesenskem roku vpisanih 18 popravnih izpitov, in sicer gre za 7 dijakov iz obeh prvih razredov, 7
,, . dijakov iz druj gega razreda in 4 dijake iz tretje-
ga razreda. Največ popravnih iz pitov je iz italijanščine, kateri sledijo latinščina, zgodovina, zemljepis. in tja do pedagogike. Kar zadeva vzgojiteljsko šolo, ki je priključena temu zavodu, so za izvite vpisan; tri.ie dijaki, pri čemer gre za enega dijaka, ki v tem roku odgovarja iz matematike, za enega dijaka, vpisanega za vstopno popravni izpit in za enega, ki bo opravil vstopni izpit v 4. razred (slednji pravzaprav ne spada med dijake s popravnimi izpiti).
Na strokovnem zavodu je za jesenske izpite vpisanih 25 dijakov, ki bodo <popravljali* predvsem slovenščino in italijanščino, pa tudi matematiko, tehnično risanja in laboratorijsko prakso. Na posameznih sekcijah je položaj naslednji: sekcija «orodna mehanika* 3 dijaki (2 iz prvega in 1 iz drugega razreda); sekcija »monterji in popravljalci radio in televizijskih sprejemnikov* 13 dijakov (vsi iz prvega razreda); sekcija »kemija* 9 dijakov (5 iz prvega in 4 iz drugega razreda).
Na trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois* bo polagalo izpite 53 dijakov. Drugega žal nismo mogli zvedeti v tajništvu tega zavoda, ki je na našo ustrezno prošnjo za razliko od tajništvo drugih šol povsem nepričakovano odgovorilo, naj za objavo podatkov o številu dijakov s popravnimi izpiti v posameznih razredih in o številu izpitov iz posameznih predmetov, vložimo pismeno prošnje ali pa naj povzamemo podatke, ki jih je naš dnevnik objavil ob koncu preteklega šolskega leta. Vložitev prošnje predpostavlja seveda pismen odgovor. na katerega bi morali v najboljšem primeru čakati nekaj dni ter bi bila vest nujno zastarela, iz junijskega pregleda v Primorskem dnevniku pa ne moremo črpati podatkov. ker takrat niso bili na šoli
NiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiimiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiittiiiii
S PREDAVANJEM DR. FRANCETA VODNIKA
DANES NA OPČINAH ZAČETEK «DRAGE 79»
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah se bodo danes pričeli XIV. študijski dnevi «Draga 79*, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu. Spored obsega tri predavanja, jutri, ob 9. uri pa bo tudi verski obred. Prvotno je bilo najavljeno, da bo maševal tržaški škof Bellomi, včeraj pa so sporočili, da je škof odpotoval v Zadar na neko pomembno versko slavje, kot predstavnik italijanske škofovske konference. Namesto njega bo maševal dr. Oskar Simčič.
Kot je že običaj, so bile teme predavanj znane že pred dobrim mesecem, do včeraj pa niso bila znana imena predavateljev. Letošnje predavatelje so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila sinoč' v dvorani Društva slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici. Uvod v letošnje študijske dneve je podal prof. Martin Jevnikar, ki je izrazil željo, da bi bili študijski dnevi priložnost za izmenjavo mnenj v demokratičnem duhu ter da bi se s tem bolje spoznali in razumeli.
Prvi bo danes predaval dr. France Vodnik iz Ljubljane. Naslov njegovega predavanja je »Bohinj: ob 40-letnici neke vizije*. S tem predavanjem bo letošnja »Draga* proslavila ta jubilej. Letos mineva namreč 40 let, kar je katoliško akademsko društvo »Zarja* priredilo v Bohinju svoj znameniti študijski teden, ki so se ga udeležili znani slovenski katoliški kulturniki, kot Finžgar, Kocbek, Janžekovič, Koblar in sam France Vodnik, ki je na tistem študijskem tednu predaval o »Slo-venstvu in katolicizmu*. Njegovo današnje predavanje bo torej neposredno pričevanje. Dr. France Vodnik je pesnik in esejist. Svoje študije je izpopolnil na Poljskem in je tudi strokovnjak za poljsko slovstvo. Dolga leta do upokojitve je poučeval v Ljubljani, še vedno pa dela pri Mohorjevi družbi v Celju, kjer je odgovorni urednik revije «Zname-nje*. Predavatelj prvič nastopa v Dragi.
Drugo predavanje z naslovom »Na-rodnost v teologiji in cerkvi proti letu 2000» bo jutri ob 10. uri. Predaval bo dr. Oskar Simčič, škofov vikar v Gorici. Rodil se je leta 1926 v Medani. Po šolanju v Gorici je nadaljeval študij teologije na univerzi Gregoriana v Rimu. Trenutno poučuje na videmskem semeni-
OBVESTILO
Mladinski zbor Glasbene matice je srečno dospel v Fažano. Program poteka v najboljšem redu, brez nepredvidenih ovir. Mladi pevci najlepše pozdravljajo svojce in prijatelje.
Ravnateljstvo Glasbene matice
šču ter na goriški gimnaziji. Dr. Simčič bo skušal odgovoriti na dilemo, ali bo narodnost čedalje bolj ugašala v nekakšen krščanski koz-mopolitizem, ali pa se bo nasprotno izčiščevala v nezamenljivo sestavino krščanske iabire.
»Slovenski matični zamejski in zdomski trenutek* pa bo tema tretjega predavanja, ki bo na sporedu ob 16. uri. Predaval bo časnikar tržaškega radia in predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Razčlenil bo tri pojne: matica, zamejstvo, zdomstvo, na katerih se
objavljeni izidi tistih dijakov, ki niso pravočasno vmih knjig šolski knjižnici. Zato je žal naš pregled nepopoln.
Danes bo na vseh slovenskih višjih srednjih šolah pismena naloga iz slovenščine, le na trgovskem tehničnem zavodu bo hkrati tudi naloga iz stenografije. Jesenski popravni izpit: se morajo zaključiti do 9. septembra, (ef)
Pričetek pouka v zgoniške občine
vrtcih
V ponedeljek, 3. septembra se bo v občinskih otroških vrtcih v Gabrovcu in Zgoniku pričalo novo šolsko leto. Prvih štirinajst dni bo pouk potekal le dopoldne, od 10. septembra dalje pa bo pričela delovati tudi kuhinja.
• V ponedeljek ob 20.30 bo na Trgu Unita zadnji koncert godbe na pihala «G. Verdi*, ki jo dirigira Lidiano Azzopardo.
Zasedba steklarne
se nadaljuje
Delavci bivše steklarne Vetrobel (SIRT) so se včeraj dopoldne ponovno zbrali na sindikalni skupščini v menzi zasedenega obrata. Ob začetku seje so predstavniki enotne sindikalne zveze Gialuz, Gosdan in Di Turo kratko poročali o sestanku, ki so ga skupaj s člani tovarniškega sveta imeli predvčerajšnjim s prefektom dr. Marrosujem in na katerem so izvedeli, da je ministrstvo za industrijo povabilo v Rim podjetnika Landinija, da bi mu predložili zasnovo za napovedano preosnovo stare steklarne. Delavci so vzeli na znanje nov premik v zadevi SIRT in izrazili soglasje z mnenjem pokrajinskega tajništva sindikalne zveze, da je treba že prihodnji teden sklicati nov sestanek pri prefektu, da bi na njem zvedeli o izidu rimskih razgovorov podjetnika Landinija. Delavstvo je prav tako soglašalo z mnenjem sindikatov, da je treba kljub novo nastalem položaju — pri katerem je najbolj važno dejstvo, da so s sestanka med funkcionarji ministrstva za industrijo in kreditnega zavoda ICIPU ter načelnikom kabineta predsedstva ministrskega sveta dr. Scjuillantejem sporočili, da se je končno izoblikovala politična volja, da se zadeva SIRT pozitivno reši — poskrbeti za čimprejšnji sestanek enotnega odposlanstva iz Trsta s predsednikom Cossigo.
Na koncu zasedanja so delavci sklenili nadaljevati zasedbo stare steklarne
V BAZILIKI SV. SILVESTRA V OKVIRU GLASBENEGA SEPTEMBRA*
Koncert slovenskega kvarteta na izvrstni umetniški ravni
Izdelana tehnika, intonacijska preciznost in medsebojna zlitost odlike slovenske komorne skupine ■ Navdušenje številnega občinstva
Avditorij bazilike sv. Silvestra je bil v četrtek zvečer odločno pretesen za številne ljubitelje glasbe, ki so prihiteli, da prisluhnejo koncertu slovenskih umetnikov. Zanesljivo je to pripisati umetniškemu slovesu, ki so si ga ansambel in
Od danes nove tarife na vlakih
Danes stopijo v veljavo nove tarife na železnicah. Vozovnica iz Trsta v Rim bo po novem stala 27.200 lir za prvi raz. Dd in 15.000 za drugi (doslej 24.800 in 13.800). Vožnja do Barija od danes stane 33.300 lir za prvi razred (prej 30.300) in 18.300 za drugi razred (pr j 16.600). In končno bo za pot v Reggio Calabrio treba odšteti 37.300 lir v prvem razredu in 19.000 v drugem (prej 33.900 in 18.200).

SINOČI V OKVIRU PRIREDITEV, KI SPREM UAJO «KRAŠK0 0HCET»
Klasična glasba privabila v Kraški kulturni center številno občinstvo
Danes pod večer prevoz bale in ples z orkestrom Lojzeta Furlana
danes izraža slovensko bivanje, v različnih političnih, socioloških, kulturnih in psiholoških pogojih.
KRAŠKA OHCET
DANES v repentabrski občini: ob 19.00 pr oz bale po starih običajih z nevestinega doma na Colu v Kraško hišo v Repen
ob 20.30 javni ples na repen-skem trgu. Igra orkester LOJZETA FURLANA
Osmice so odprte od 17. do 24.
JUTRI, nedelja 2. septembra: ob 9.30 zborno	narodnih
noš pred cerkvijo na .abru
ob 10.00 poroka na prost:m p.. 1 repentabrsko cerkvijo
ob 11.00 zakuska v restavraciji »Furlan*
ob 12.00 povorka narodnih noš v Repen in predaja neveste v Kraški lpši v Repnu
ob 14.00 poročno kosilo v gostilni Škabar v Repnu od 17.00 do 24.000 ples na repen-skem trgu, ki ga odpreta novoporočenca Igra narodnozabavni an-nmbel »TONETA ŽAGARJA* iz Ljubljane
Ob 24.00 zaključek manifestacije «Krašl.a ohcet*
Osmice bodo odprte od 10. do 24. ure, prav tako degustacija domačih vin
• • »
Kraške specialitete in domače jedi v vseh gostilnah repenta-brske občine
Nizu prireditev, ki sodijo v sklop «Kraške ohceti*, je zadruga Naš Kras sinoči vtisnila neizbrisen pečat globoke kulturne vrednosti. Mislimo na koncert klasične glasbe priznanega Slovenskega tria, ki je privabil v Kraški kulturni center neposredno blizu Kraške hiše in Kraške galerije v Repnu neslute-no število hvaležnih poslušalcev. Violinist Črtomir šiškovič, violist Gorjan Košuta in violončelist Miloš Mlejnik so izvajali Schubertov Trio v B-duru, Mozartov Duo v G-duru, Haydnov Trio, Beethovnov Trio in Brahmsov Trio (menueti in plesi).
Žlahtni akordi, ki so jih znali zvabiti iz svojih glasbil, so sredi kamnitega bleska naravnost očafai li navzoče. In to ne le izrazite ljubitelje ter poznavalce te umetniške zvrsti, maPVeč'tudi take, ki navadno ne zahajajo na koncerte. Prisotnih je bilo razen tega več poslušalcev italijanske narodnosti, celo skupina turistov iz Lacija.
Med koncertom je vladala popolna tišina in skorajda pobožna zbranost, ki jo je za hip zmotilo šušlja-nje otročadi. Dolgotrajnemu toplemu ploskanju sta se pridružila tudi ženin in nevesta letošnje ohceti Marjan in Gracijela; z navzočnostjo na koncertnem prizorišču sta le še oplemenitila vsebino poslednjih ur, ki ju ločujejo od zakonske zveze.
# # #
Danes bo mladi par imel opravila s prevozom bale po starem običaju z nevestinega doma na Colu v Kraško hišo. Obred se bo pričel ob 19. uri, uro in pol zatem pa bo na trgu ples ob veselih zvokih orkestra Lojzeta Furlana.
Kakor že včeraj, tako bodo tudi danes osmice zaživele ob 17. uri in ljudem stregle tja do polnoči poleg dobre kapljice še pršut, klobase s
kislim zeljem in kuhane štruklje, torej starodavno prvovrstno kuhinjsko posebnost, na katero je bil sinoči pravi naval. Z izrazito domačimi specialitetami postrežejo te dni gostom tudi vse gostilne na območju repentabrske občine, (dg)
Danes se poročita
DOLIAN PETAR05 in
MARINA TRENTA
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želj PD Slovenec iz Boršta.
njegovi posamezni člani, violinista (tudi violista) Gorjan Košuta in Črtomir šiškovič, violončelist Miloš Mlejnik ter pianist Janko Šetinc, že pridobili m tukajšnjih koncertnih odrih. Sicer bi bil naval koncertnih obiskovalcev nekam neobičajen, ker smo še daleč od prave koncertne sezone. Zelo razveseljivo pa je pri tem dejstvo, da v zadnjem času prav kvalitetni komorni nastopi postajajo, posebno mladim, vedno bolj privlačni, kar je razveseljiv znak, da z zanimanjem za intimno komorno izpovedovanje raste tudi kakovostna raven poslušalcev.
Slovenski klavirski kvartet je mlajša formacija, ki pa je v treh letih svojega obstoja že dosegla visoko umetniško stopnjo in požela s svojimi koncertnimi nastopi v Jugoslaviji in v Italiji laskava priznanja. Člane kvarteta smo že ponovno poslušali tudi kot izvrstne soliste, zato smo tokrat s posebnim zanimanjem prisluhnili njihovemu skupinskemu muziciranju.
Predvsem je odlika kvarteta izvrstna tehnična priprava, intonacijska preciznost, lepo tonsko oblikovanje in medsebojna zlitost, pa tudi muzikalno intenzivno, doživljeno podajanje, čeprav je ansambel še razmeroma mlad, je bilo v njihovi igri že občutiti inteligentno ravnotežje sil.
Predstavili so se z zanimivim koncertnim programom, z glasbenimi deli, ki jih redkeje srečujemo na tukajšnjih koncertnih odrih, čemur je deloma vzrok, da nimamo pogostih priložnosti prisluhniti komornim skupinam v sestavu klavirskega kvarteta, saj je tovrstno komorno muziciranje pri nas vse premalo zakoreninjeno . . .
F prvem delu programa smo slišali Schubertov godalni trio v B-duru v enem stavku ter Mozartov klavirski kvartet v g-molu KV 478, drugem pa Faurejev klavirski
največjo medsebojno zlitost pa so dosegli v Faurejevem kvartetu. Pou-stvaritev tega zanimivega glasbenega dela je pravilno podčrtala mladeniško prekipevajoče veselje, ki se zrcali v bogatem prelivanju harmonij in v zvočni opojnosti, ki pa vselej upošteva pravo ravnovesje in eleganco, kar je tako značilno za francosko glasbeno ustvarjalnost.
Koncertni večer Slovenskega kvarteta nam je izpovedal mnogo lepe, iskrene glasbe ter nam bo ostal v nepozabnem spominu, Številno občinstvo je z navdušenim odobravanjem nagradilo izvajalce, ki so na željo ponovili čudoviti adagio iz Fau-rejevega kvarteta.
GOJMIR DEMŠAR
NALEZLJIVE BOLEZNI
Občinski zdravnik sporoča, da so ugotovili od 20. do 26. 8. 79 naslednje nalezljive bolezni: 3 primere tifusne mrzlice (1 primer izven občine); 1 primer noric; 3 primere garje in virusnega hepatitisa; 6 primerov salmoneloze (1 primer izven občine) ter 2 primera nalezljivega vnetja črevesja.
Razna obvestila
Vsako soboto ob 16.30 v program Rezervirano za. . . Radia Trst A razgovori na temo 150 ur. Ponovite v nedeljo po poročilih ob 14.. uri.
Prosveta
SPD TABOR — OPČINE
Danes, 1. septembra se začnejo J nespremenjenim urnikom vu.z vse tri folklorne skup'-e.
Razstave
V okviru Kraške ohceti je v Kr ški galeriji odprta razstava del s karja Klavdija Palčiča.
V občinski umetnostni galerik
Trgu Unita bodo septembra na SF redu naslednje razstave :od Maura Israel in Beatrice Movia,
12. j j 13. Raoul Cenisi, od -	‘ .‘l
Giulia Pacor, od 28. do 5. oktoD pa Aldo Cecchetti.
Kriška sekcija VZPI-ANPI Prir. ja 8. in 9. septembra dvodne' izlet v Arezzo in Marzabotto. 6 na 46.000 lir. Vpisovanje in macije pri Zofiji Sedmak (te'e 22-02-51).
Združenje Union priredi dvodne* c: izlet dne 8. in 9. septembra Plitvička jezera. Informacije vs dan od 10.30 do 12. ure in 17. do 19- ' V četrtkih od 17. do 19.30 in v * boto od 10.30 do 12. ure.
kvartet v c-molu op. 15.
Stilno neoporečna in muzikalno \ prefinjena interpretacija ter dogna-, no oblikovanje posameznih fraz sta prišla do izraza zlasti v Mozartovem kvartetu, ki predstavlja eno izmed najbolj značilnih del sklade-teljeve umetniške izpovedi. Morda j je ta interpretacija učinkovala me- j stoma celo nekoliko zadržano, kar bi bilo pri Mozartu opravičljivo glede na delikatnost stila.
Polno zvočno batUitoštJ in morda

SINOČI PRI POMOLU VENEZIA
V trenutku duševne krize z avtomobilom v morje
Gasilsko vozilo, ki je bilo namenjeno na kraj samomora, treščilo v drog električne napeljave - Štirje ranjeni
Včerajšnji dan bi v tržaški čmi kroniki lahko označili za dan samomorov. Najbolj grozno smrt si je v večernih urah izbral 51-letni Stefa-no De Feo z Rocolske ceste 3, ki je z avtomobilom zavozil s pomola Ve-nezia in utonil.
Pripetilo se je okrog 21. ure. Za razloge, ki so narekovali De Feu usodni korak, n;sm0 mogli izvedeti (verjetno je bil povod prepir s hčerjo), dejstvo pa je, da je moški v trenutku hude duševne krize močno pritisnil na plin svojega modrega fiata 600 ter zavozil j morje na
iiiiiiiiiiiiiiiitui...iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiinnn....................................... ..................iininimmimmiiiiii.iimiiiiiiniiiiiHii,„11111,1111111111111,1111111,1111111111111111111111..................................
VČERAJ PONOČI NA OBMOČJU MED VRDELSKO CESTO IN TRGOM VOLONTARI GIULIANI
Požigalec uničil ali hudo poškodoval 12 avtomobilov
Sedem vozil popolnoma zgorelo * Preiskovalcem zaenkrat ni uspelo izslediti storilca
Neznan moški je včeraj ponoči pošteno dal duška svojim požigalnim strastem: z ognjem je docela uničil sedem, močno poškodoval pa nadaljnjih pet zasebnih avtomobilov. Zlikovčev »delokrog* je zaobjel širno območje med svetoivansko četrtjo in Trgom Volontari Giuliani, točneje Vrdelsko cesto, Ulici Bru-nelleschi in Oliveto ter delček Drevoreda XX. septembra. Gmotna škoda je kajpak huda, saj nedvomno presega 50 milijonov lir, če se že ne bliža stotim.
Agentom letečega in znanstvenega oddelka kvesture doslej ni uspelo izslediti storilca, kaže pa, da razpolagajo z nekaterimi kolikor toliko vernimi podatki o njegovem videzu. Pie-tro Trebiciani, 33-letni časnikar, ki stanuje v Ulici Linfe 35, je namreč varuhom javnega reda povedal, da je po tretji uri včeraj zjutraj zapazil
na vogalu med Drevoredom XX. septembra in Trgom Volontari Giuliani sumljivega moškega črnih las, srednje rasti (visokega okrog 1.70 metra) in opravljenega med drugim v belo srajco ali jopico; neznani je hitrega koraka prečkal Ul. Giulio ter izginil v stranskih uličicah v smeri proti univerzi. Zapuščal pa je neposredno bližino kraja, kjer je gorel (in dogorel) fiat 128 z evidenčno tablico TS 133491, last 40-letnega Romana Diva, po rodu iz Kopra, a stanujočega na Drevoredu XX. septembra 77 v našem mestu. Tam blizu je zaradi plamenov utrpel precejšnjo škodo tudi fiat 127 milanske registracije (45869). Vozilo je last po5 djetja Tuppervvare, katerega podružnico v Trstu (Ul. Cancelieri 13/A) vodi 47-letna Emanuela Marchi.
Požigalec se je znesel še nad naslednjimi avtomobili. Na Vrdelski
cesti: fiat 126 TS 204363 (uničen), fiat 128 TS 120447 (ožgana karoserija in fiat 128 TS 125368 (poškodovan na desni strani), v ulici blizu Vrdelske ceste fiat 850 TS 133787 (prednji del karoserije uničen). V Ul. Brunelleschi: fiat 125 S TS 112487 (uničen), fiat 500 TS 98570, last 46-letnega Lucia Bruna iz istoimenske ulice št. 6 (uničen), fiat 128 TS 164948, last 62 letnega Alfonsa Del Santa, po rodu Videmčana (laže ožgan), furgon fiat 238 TV 356655, last 24-letnega Roberta Valeria (ožgan) ter autobianchi A/112 TS 194867, last 25-letnega Fulvia Vatte iz Ul. R. Sanzio 17 (razbito trikotno okence). Ul. Oliveto na vogalu z Ul. Monticello (Sv. Ivan); alfetta 1600 TS 184215, last 27-letnega Sergia Pa-lombite iz Ul. M. Polo 39 (uničena).
Zubljem so bili gasilci kos v razmeroma kratkem času; tudi zato,
ker so pač pohiteli z gašenjem, da se plameni ne bi raztegnili še na bližnja parkirana vozila. Osebje znanstvenega oddelka kvesture je u-gotovilo, da je požigalec vsakemu avtu najprej razbil trikotno steklo in nato skozenj polil v notranjost vnetljivo tekočino ter podtaknil vžigalico. Požigi so se zvrstili med 2.40 in 3.45.
Preiskovalci sumijo, da je ista o-seba z grobo izdelanim peklenskim strojem nekaj pred polnočjo predvčerajšnjim povzročila eksplozijo in lažji požar v vhodni veži poslopja s hišno številko 10 v Ul. Volta. Plameni so ožgali vrata, pok pa razbil šipe na vratih in oknih. Z druge strani izključujejo politično ozadje napada, (dg)
Na slikah: popolnoma uničeni 850 in hudo poškodovani taxi.
desni strani pomola Venezia. še preden se je avtomobil potopil, je De Feo odplaval iz njega na odprto ter skušal držati glavo pod vodo. Nenavaden prizor sta opazila dva ribiča, 31-letni Luigi Mervi in 18-let-ni Mauro Novacco, ki sta se pognala v vodo, da bi moškega iztrgala iz objema valov. Na njuno veliko začudenje pa se jima je moški iztrgal ter zavpil, da hoče umreti. V vodo se je pognal še 42-letni Ser-gio Salvagno in s skupnimi močmi so De Fea, ki se je silovito upiral ter požiral vodo, potegnili na po mol. Toda bilo je že prepozno. Poskušali so tudi z umetnim dihanjem, a brez uspeha, De Feo je bil že mrtev.
Vsa zadeva je posredno zahtevala še eno nesrečo. Gasilsko dostavno vozilo, ki je bilo namenjeno na kraj samomora, je namreč med prehitevanjem nekega drugega gasilskega vozila trčilo v drog električne napeljave na križišču med Nabrežjem in Ul. Mazzini. Pri trčenju so se lažje poškodovali štirje gasilci, Luciano Bole, Claudio Turroni, Mario Compare in Ugo Fagotto. Prve tri so celo pridržali na zdravljenju v bolnišnici s prognozo dveh tednov.
Nedaleč od kraja, kjer si je vzel življenje De Feo, so v popoldanskih urah zapazili truplo moškega, ki je verjetno tudi naredil samomor m kj ga še niso identificirali.
V dopoldanskih urah pa se je za usodni korak odločila 60-letna Armanda Mari por. Raggi iz Ul. della Guardia 37, Ženska, ki se je zdravila zaradi obolelih živcev, je skočila iz petega nadstropja.
V bolnišnico zaradi heroina
Včeraj popoldne je Pia di Zarat-tini, lastnica gostilne v Ulici Cano va 24/A, poklicala gasilce in policijo, da bi vdrli v stranišče, v katerem je bila zaprta že pol ure Ave Marchi, 23-letna uradnica iz Ul. Pieta 31. Predstavniki javnih sil so našli dekle v nezavesti in ob njej brizgalko. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Ave vbrizgala heroin.
Sekcija VZP1 - ANPI izreka globoko sožalje ženi Anici ob bridki izgubi moža Alojza Počkarja.
Ob izgubi
Cvetke Košuta
roj. Sosič
pridružujeta žalovanju družine Košuta in Ileane Slavi in Marino
Za vedno nas je zapustila naša predraga mama in nona
AVGUŠTINA (JUSTINA) KETE vd. KARIS
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 1. septembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah-
žalujoči: hči Deika, sin Milko z ženo Ado, vnuki Aldo, Anka, Gugliel-mo, Saško in Nadja, pravnuki Kate-rina, Adrijan, Klavdija, Adrijan i® drugi sorodniki.
Opčine, Trst, Milan, L septembra 1979 (Pogrebno,. podjetje Zimolp)
;
Sporočamo žalostno vest, da naše drage in dobre prijateljice
MARIJE BREZAVŠČEK
ni več med nami.
Pogreb bo danes, 1. septembra, ob 11. uri iz kapele sanatorija Sv. Justa v Gorici na goriško pokopališče.
Žalujoče: Heny, Pina, Zora, Pavla, Pina, Dorka, Sonja, VVinifred, Tea, Danica, Zofka in Jelka.
Trst, 1. septembra 1979
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in brat
ALOJZ POČKAR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo-danes, 1. t.m., ob 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoča žena Danica, sestra Roža in drugi sorodniki
Sv. Križ, Celje, 1. septembra 1979
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
PEPI GUŠTIN
(MORNAR V POKOJU)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 1. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti na Proseku štev. 142.
Žalujoča žena Pcpka, sin Slavko i® hči Marija z družinama ter drugi sorodniki.
Prosek, Trst, 1. septembra 1979
Nenadoma nas je zapustila naša draga
CVETKA KOŠUTA roj. SOSIČ
Pogreb bo danes, 1. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti Križ ..aravnost na kriško pokopališče.
žalostno vest sporočajo mož Srečko, sl® Lucijan, hči Ileana brata, sestre ®* drugi sorodniki
Trst, 1. septembra 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo)
GORIŠKI DNEVNIK
NA POVABILO SLOVENSKIH BANK IN SDGZ
ROJAKI s koroške na dvodnevnem obisku NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
jjre za večjo skupino predstavnikov Zveze slovenskih zadrug iz Celovca - V programu obisk tukajšnjih slovenskih denarnih zavodov
panes in jutri se Do mudila na J*u na Goriškem in Tržaškem skupina koroških rojakov, T^svnikov Zveze slovenskih za-u? k Celovca. Korošci prihaja-v * nam na povabilo slovenskih riSjfnih zavodov z Goriškega in ‘baškega ter Slovenskega dežel-jT^a gospodarskega združenja. Lan-*et<) so predstavniki omenjeni ustanov bili na dvodnevnem o-au na Koroškem, kjer so si ogle-I/ več slovenskih hranilnih za-gospodarskih objektov, in dru-zanimivosti na območju, kjer jjatMvajo koroški Slovenci. Vzpo-^vljeni so bili prijateljski stiki ter L^ajane informacije o delovanju Jalnih zavodov na Koroškem in bj^ši'deželi. Današnji povratni o-ao torej lepa priložnost, da se J/^bojna spoznanja poglobijo, Postavijo tesnejši stiki in obrav-vajo možnosti za sodelovanje.
Zveza slovenskih zadrug v Celov-j? Povezuje nad trideset hranilnic .Posojilnic, deset blagovnih krneč-; 2gospodarskih zadrug in štiri i^Ppfejske zadruge. Predstavniki 5r°akih hranilnih in drugih gospodkih zadrug se bodo med tem
Kino
™ 16.00—18.20—22.15 «Lu poliziot-•5 'fella squadra del buoncostume». gfovige Fenech. Barvni film. di 16.00—22.15 «11 contrabandie-3* di Santa Lucia». M. Merola, A. Ei iato- barvni film. oolsior 16.30 «Avalanche ekspress». ^ Marvin, Robert Shaw, Linda ft. ,ans. Barvni film.
Pttacielo 17.00 «Ca, i amici miei». Serrault, P. Noiret, G. Depar-t®?U. Barvni fil i.
Pice 16.30 «Capitan Rogers nel ;f?° sec:olo». Gil Gerard, Pamela ^f*ensley, Henry Silva. Barvni film. gn°n 16.00-22.00 «Ultimo handi-W. Matthau. Barvni i »\ °dfammatico 14.45-22.00 «Erna e lu°i amici* in «Porno market*.
arvni film. Prepovedan mladini #°d 18. letom.
"stallo 16.00 Veliki detektivski fil-!pj: »Ragazzi venuti dal Brarile*. j. fepovedan i .4 14. leto .
. zrno 16.00 «Quelle strane occa-*Wni». a p—di, N. Manfredi P. , Haggio. Prepovedan pod 18. le->m.
Tora 17.00 «Le colline hanno gli oc-j • Prepovedan pod 18. letom. •Jitol 17.00—21/5 «1 vichinghi*.
Douglas Barvni film. itorio Vene 16.30 «Qualcuno sta Tcidendo i piu grandi ciiochi d‘Eu-r°Pa». Barvi film
^Čestitke
J*ARiNI TRENTA in njenemu iz-u jencu želijo obilo sreče v zakonu lSl sošolci.
u/Oes praznuje svoj 50. rojstni dan ^KSIMilijaN KALC. Še na mno-L *drava in plodna leta mu želita a*ožna žena Milka in sin Aleks.
dvodnevnim obiskom lahko seznanili s stvarnostjo Slovencev v Italiji, na Goriškem in Tržaškem, kolikor bo to seveda mogoče v borih dveh dneh, čeprav je program obiska precej tesen. V Kiminu si bodo gostje iz Koroške ogledali slovenske tovarne, sledil bo obisk nekega vinogradnika v Brdih, nakar pridejo na vrsto ogled Športno - kulturnega centra v Gorici, obisk pri Kmečki banki in pri Kmečko - delavski posojilnici v Sovodnjah, dalje obisk v Kmečko - obrtni posojilnici v Doberdobu ter v Kmečko -obrtni posojilnici v Nabrežini. Program predvideva še ogled Kulturnega doma v Trstu ter obisk pri Kmetijski zadrugi, nato pa skupno srečanje pri večerji.
To je v glavnem današnji program. Jutri zjutraj se bodo gostje s Peska, kjer bodo prenočili, odpravili mimo spomenika bazoviškim junakom v dolinsko občino ter nadaljevali pot do Rižarne. Odtod jih bo pot vodila v mesto, kjer si bodo ogledali Tržaško kreditno banko. Nato bodo odšli na Repentabor, kjer bodo prisostvovali Kraški ohce-ti. Pred povratkom na Koroško si bodo v popoldanskih urah ogledali še Hranilnico in posojilnico na Opčinah.
SEKCIJA KPI - PCI LONJER - KATINARA
prireja danes, 1. in jutri 2. sept.
PRAZNIK
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
na dvorišču društvene gostilne v Lonjerju
DANES, 1. septembra ob 16.00 — otvoritev kioskov Od 20.00 do 24.00 ples z godbo na pihala «VESELI GODCI* iz Boljunca
JUTRI, 2. septembra ob 10.00 — otvoritev kioskov ob 17.00 — koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Govoril bo te". MILOŠ BUDIN
Od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom «POMLAD*
Delovali bodo dobro založeni kioski
V primeru slabega vremena bo prireditev prenešena na naslednji teden.
PD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca
obvešča pevce in pevke, da bo prva vaja v torek, 4. septembra, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren*. Istočasno vabi vse, ki želijo sodelovali v zboru, da se javijo od isti uri.
iiliiliiiiuinHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiHiiiiMHiiiiMiiiiiimuHimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
POJASNILO TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE
Prof. Basaglia res pojde v Rima ne tako kmalu
Prošnja po njegovi premestitvi doslej še sploh ni prispela v Trst
V zadnjih tednih se je veliko pisalo. tako v krajevnem kot v vse: državnem tisku, o nameravani premestitvi prof. Basaglie, svetovno znanega psihiatra in »očeta* reforme psihiatrije v Italiji, iz Trsta v Rim. Iz Rima so tudi najavili datum — 1. oktober — ko naj bi Basaglia prevzel novo delovno mesto. Sam zdravnik na je že dal vrsto intervjujev o tem. kako si zamišlja svojo novo službo.
Da bi pojasnila celotno zadevo, je včeraj objavila tiskovno poročilo tržaška pokrajinska uprava, katere uslužbenec je Basaglia. V njem je rečeno, da ni tržaška r>okra lina prejela še nobene -prošnje, da bi sedanjega ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice premestili V Rim,, kjer naj- bi prevzel funkcijo višjega nadzornika za psihiatrično službo dežele Lacij. Prav zato tudi ni verjetno — je rečeno v poročilu pokrajinske uprave — da bi Basaglia lahko že 1. oktobra nastopil novo delovno mesto. Treba je namreč najprej počakati, da v Trst pride uradna zahteva s strani lacij-ske deželne uprave, nato se mora o njej izreči tržaški pokrajinski svet. treba je piotem izdelati ustrezni upravni sklep, glede katerega I mora dati preventivno mnenje de-
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI \ v dolinski občini prireja na igrišču pri srednji šoli v DOLINI vsakoletni
NAŠ PRAZNIK
8 bledečim sporedom:
Danes, l. septembra
ob 16.00 — odprtje kioskov	.
ob 19.00 — nastop pevskega zbora MARIJ KOGOJ iz Trsta ob 20.00 — dalje igra ansambel LOJZE HLEDE iz Štever-jana
JUTRI, 2. septembra
ob 15.00 — odprtje kioskov ob 17.00 — kulturni program
Koncert godbe na pihala iz Ricmanj Nastop mešanega pevskega zbora «J ADR AN* iz Milj in Korošcev
Koncert ansambla Lojzeta Hledeta od 20.00 dalje prosta zabava ob zvokih narodnozabavnega ansambla LOJZETA HLEDETA iz števerjana
Ponedeljek, 3. septembra ob 16.00 — odprtje kioskov
ob 19.00 — mali koncert VESELIH GODCEV	„ .
od 20.00 dalje za prosto zabavo igrajo VESELI GODCI iz Boljunca
VSE TRI DNI DELUJEJO KIOSKI Z JEDMI NA 2ARU IN DOMAČIM VINOM!
.............................................................................................................*......
Včeraj-danes
želno odbomištvo za zdravstvo, končno pa bo sklep postal polno-močen šele po odobritvi s strani osrednjega nadzornega odbora. Vse to pa seveda zahteva svoj čas, tehnični in birokratski roki pa so navadno še kar dolgi.
Skratka. Basaglia zares nojde v Rim. toda ne tako kmalu. Iz Rima na odgovarjajo, da je dežela Lacij že 8. avgusta odobrila sklep o zahtevi po Basaglievi premestitvi in ga takoj posredovala v Trst. Po drugi strani pa tudi v Rimu priznavajo, da do premestitve ne bo moglo priti že 1. oktobra.
DRUŠTVO
SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
DRAGA '79
XIV. študijski dnevi v parku Finžgar jevega doma na Opčinah Narodna 89
DANES, 1. septembra ob 16.30 otvoritev
nato predavanje: prof. France Vodnik: BOHINJ: OB 40 LETNICI NE KE VIZIJE
JUTRI, 2. septembra
ob 9.00 sv. maša ob 10.00 in 16.00 predavanji
NA TEKMOVANJU ZBOROV «SEGHIZZI»
Brez zmagovalca v polifonskem petju Leningrajske pevke na drugem mestu
Danes zvečer nagrajevanje najboljših zborov v polifonskem petju - Popoldne pricno zbori nastopati z narodnimi pesmimi - Zaključen simpozij o Luci Marenziju
V sicer ne prepolni dvorani UGG
Gorici se je v četrtek zvečer pričelo mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi». Zbori so ta večer tekmovali v polifonskem petju, kar se je nadaljevalo tudi sinoči. Medtem ko so ženski zbori že zaključili tekmovanje in so bile že izdelane ustrezne prednostne lestvice, so se nastopi mešanih zborov nadaljevali tudi sinoči, ko so nastopili tudi moški zbori, med temi tudi zbor iz Raven na Koroškem.
Pri ženskih zborih niso podelili prve nagrade. Žirija ni nobenemu zboru prisodila 90 točk, ki so potreb-ne, da en zbor lahko doseže prvo mesto. Komorni zbor iz Leningrada je bil sicer najboljši med nastopajočimi, dosegel pa je komaj drugo mesto z 87,41 točkami, medtem ko so bile Madžarke zbora Budafok iz Budimpešte tretje z 86,50 točkami. Četrte in pete so bile pevke zbora «Minipolifonici» iz Trenta in zbora «Cappetti» iz San Giovanni Valdarno.
Kaj pomeni, da ni žirija prisodila prve nagrade? Da je morda kvaliteta letošnjega tekmovanja slabša kot na prejšnjih? Vprašanje ostaja odprto, prepuščamo ga kritikom, povedati pa moramo, da so v prejšnjih letih žirije vedno podelile prvo nagrado ženskim zborom, ki so se pomerili v polifonskem petju. V zadnjih desetih letih so zmagale pevke iz Zagreba (Moša Pijade), Hausena (Kammerchor Hausen), Sofije (Učiteljski zbor), Assisija (Cantori di Assisi), Budimpešte (univerzitetni zbor), Costanze (Vox Maris), Budimpešte (Zbor gradbincev), Budimpešte (Bela Bartok), ponovno Assisija (Cantori di Assisi) in Parme (Citta di Parma). Letos pa je prvo mesto ostalo prosto.
Današnji spored mednarodnega tekmovanja pevskih zborov «Seghiz-zi» bo zanimivejši od onih prejšnjih dni za širšo publiko, saj se popoldne, ob 15.30 prične tekmovanje v narodnem petju. Polifonsko petje je bilo seveda zahtevnejše, pevci pa se bedo danes in jutri bo'j sprostili, saj bodo v glavnem prepevali pesmi svojega naroda.
Na sporedu popoldanskega tekmovanja je deset zborov, nadaljnih devet pa bo nastopalo v izločilnem tekmovanju jutri popoldne, prav tako od 15.30 dalje. Danes zvečer, ob 20 30, pa bo v dvorani UGG zaključek tekmovanja v polifonskem pe-
ter mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na razgovoru sta se strani dogovorili za prihodnij širši sestanek med štirimi obmejnimi OK ZSMS (Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin), ki ga tokrat prireja tolminska občinska konferenca, ter o nadaljnih možnostih pospešitve mladinskega sodelovanja ob meji. Skupni sestanek obmejnih OK je predviden za soboto, 22. septembra in to v Bovcu, Poleg tega bi se udeleženci sestanka ob tej priliki ogledali sedež raznih slovenskih organizacij v Čedadu.
Na sestanku se je nato tudi preučilo možnosti novih skupnih pobud med mladimi iz Benečije in Tolmina, ter neposrednega sode lovanja mladih Tolmincev na seminarju Mladinskega krožka iz Gorice, ki se bo ob 14. do 16. septembra v Bohinju.
Po sestanku so člani obeh delegacij obiskali naselje MDA Posočje 79, kjer so prisostvovali skupno z vsemi brigadirji tabornemu ognju. Na tretji, zadnji izmeni MDA Posočje 79 so prisotni mladi iz Make-
donije,Srbije in pa izmena iz Cer-kvenice (Slovenija). Ob tabornem ognju so se predstavniki MO SKGZ razgovorili z brigadirji o splošnem stanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Brigadirji pa so gostom obrazložili dejavnost in počutje v tej izmeni posoške mladinske akcije.
Daitfs začetek popravnih izpitov
Danes se na vseh višjih srednjih šolah pričnejo popravni izpiti. Na slovenskih šolah se bodo danes dijaki ukvarjali s pismenim delom izpita. Na učiteljišču «S. Gregorčič* in tečaju za vrtnarice bodo danes imeli pismeno nalogo iz italijanščine. Prav tako danes pismena naloga iz italijanščine na zavodu za trgovino «1. Cankar*. Na gimnaziji-liceju «P. Trubar* pa bodo danes dijaki pisali nalogo iz slovenščine. Nadal-nji program popravnih izpitov za slovenske višje šole bomo objavili v jutrišnji številki našega dnevnika.
NA POBUDO DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ*
Kotalkarji v narodnih nošah drevi v domu Andreja Budala
Prijetna novost štandrežke kotalkarske skupi, ne - Jesenski praznik se nadaljuje tudi jutri
Kotalkarske revije so postale za naše oči prava poslastica in zlasti Štandrežci ter Pečani se s tem zelo radi ponašajo, ne samo v domačem okolju, marveč povsod tam, kamor gredo nastopati. Kot osrednjo točko letošnjega jesenskega praznika, ki je v teh dneh na Pi-lošču, so si Štandrežci omislili ko-talkarsko revijo. Ne gre za ponovitev onih iz prejšnjih let, vsakdo, ki mu kotalkanje ugaja, bo videl tudi nocoj, če ni že bil na prireditvenem prostoru sinoči, precej novega. Dosedaj uporabljenim živopisa-nim oblekam so letos dodali še domače slovenske narodne noše. Fantje in dekleta izvajajo namreč ples v kotalkah v narodnih nošah. Stara tradicija se torej pridružuje sodobnim prijemom, če smo že kotalkarje občudovali v havajskih lahkih oblačilih ali v ruskih kučmah, zakaj ne bi jih tudi v oblačilih naših prednikov? Saj bo tako tudi kotalkanje postalo nekaj domačega.
Poleg kotalkarske revije, ki je še danes zvečer, po 20. uri, na kotalkališču doma Andrej Budal v Štan-drežu, so na programu praznika, za katerega skrbi prosvetno društvo Oton Zupančič, še briškola in seveda ples. V bifeju pa so na voljo
domača hrana in najboljše pijače.
Praznik se bo nadaljeval tudi jutri popoldne. Od 15. ure dalje bo na vrsti slikarski ex tempore za učence osnovnih šol in vrtcev ter nižješolce. Najboljši slikarji bodo seveda nagrajeni.
Na mirenskem gradu organistka iz Neaplja
V zadnjih letih so se orgelski koncerti na Goriškem že prav u-domačili."V nedeljo popoldan bodo njihovi poslušalci deležni novega presenečenja, ko bo ob 17. uri in 15 minut (po jugoslovanskem času) na mirenskem gradu nastopila italijanska organistka prof. Maria Valeria Briganti. To bo prvo gostovanje Brigantijeve v Sloveniji (gostovala je že na Poljskem), v ponedeljek pa bo obiskala še Bled in koncertirala v cerkvici na o-toku.
Maria Valeria Briganti je doma iz Neaplja. Tu je tudi študirala na konservatoriju «S. Pietro a Majel-!a» in z odličnimi ocenami opravila diplomo iz klavirja, orgel in orgelske kompozicije. Sedaj je le re•
GORIŠKI SEPTEMBER» V POLNEM RAZMAHU
V drugi polovici prihodnjega tedna mednarodno folklorno tekmovanje
Vzporedno bodo priredili kongres strokovnjakov s področja folklornih plesov
fia«es, SOBOTA, 1. septen:’ a
MLADEN
lUce vzide ob 6.25 in zatone ob ha '.— Dolžina dneva 13.20. — Lu-ride ob 14.51 in zatone ob 1.00. NEDELJ', 2. septembra ŠTEFAN V.
fji lre včeraj: najvišja temperaturi stopinj, najnižja 17,3, ob % lr' 25 stopinj, zračni tlak 1021,3 v '»taljen, vlaga 28 odstotna, ve-i\ab km na uro severozahodnik, ^rlVasn°, morje skoraj mirno, tem-atUra morja 21,7 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
lf .—X SO SE: Guglielmo Crind, Štor. Alessia Zhok, Manuela Dobri in Marco

^Roberta
J SO: 83 letni Dante P“boni,
letni Luigi Pockar. 71-letni Vittorio Naiaretti, 72-letna Elsa Zobel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance
IjMRI
llNAMln	22. d. 7. »re:
kiriana Sossi por. Košuta, 70- jtelef. štev, 732-627.
Šolske vesti
Šola Glasbene matice — Trst obvešča svoje gojence, da bo ponovno vpisovanje za šolsko leto 1979/80 od 3. do 10. septembra v tajništvu GM, tel. 418605, od 10. do 12. ure. Prijavijo se lahko tudi novi goenci, ven dar je vpis omejen. Datum po podružnicah bo javljen pravočasno.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1978/79 tako na znanstvenem, kot na klasičnem od ;u pričnejo danes, 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz stovensčine.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo javlja, da se bodo popravni in vstopni izpiti pričeli danes, 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois* v Trstu obvešča, da se pričnejo popravni izpiti danes, 1. septembra, ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine in stenografije. Preostali razpored je razviden na oglasni deski zavoda.
tju. Po nagrajevanju bodo nastopili! vsebino,- ki nam ju ta teden po prvi trije klasificiram zbori v vseh JrehjJsjUe^-^ah. Seveda s polifon-skimf pesmimi'/
Danes‘popoldan nastopajo naslednji zboli. Finski zbor «Akademiska Sangforeningen* iz Helsinkov. Zbor vodi Markuš VVesteriund. Za njimi I so na vrsti Zahodni Nemci iz Frei-I gerichta, in sicer zbor «Vocai En-sembie Trageser*, ki ga vodi Willy 1 Traseger. Tretji bodo prišli na o-der Grki občinskega zbora iz Volo-sa, ki jih vodi Giovanni Carcalas.
| Zatem šo na vrsti še «Minipb!ifonci»
| iz Trenta, pod vostvom Nicole Con-i cija. Peli bodo v glavnem v bene-I šketn narečju. Zadnji med moškimi 1 zbori, ki nastopajo danes popoldne, i je zbor «Vres» iz Raven na Koro-! škem. Zbor vodi Joško Kert, peli ; bodo Maroltovo »Ziljsko ohcet*, Maroltovo «Visoki rej pod tipom*, Krekovo «Marko skače* in Ježevo «Igraj kolce*.
Na sporedu bodo zatem še ženski zbori. Prvi bo zbor «Lučnica» iz Bratislave, ki ga vodi Štefan Klimo, zatem pride na vrsto zbor «Cappetti* iz San Giovanni Valdarno, ki ga vodi Giorgio Martellini. Tretji ženski zbor, ki nastopa popoldne na tekmovanju narodne pesmi, je «Minipoli-fonici* iz Trenta pod vodstvom Ni-coie Concija, sledita še romunski zbor «Vox Humana* iz Sfintu Gheor-ghe (vedi Szilagyi Zsolt) in komorni zbor in Budafoka na Madžarskem, ki ga vodi Istvan Biller.
V avditoriju se je včeraj zaključil simpozij o preučevanju zborovskega petja. Poročali so in razpravljali o italijanskem skladatelju Luci Marenziju in osvetlili marsikatero doslej neznano njegovo delo. Sodelovali so izvedenci iz petnajstih držav.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
MLADA družina z otrokom išče stanovanje ali hišico v najem. Ponudbe na upravo PD pod šifro «Iščem stanovanje*.
MILIČ Dušan — Zagradec 2 toči belo in črno vino.
DVE zaposleni osebi iščeta malo stanovanje ali sobo s samostojnim vhodom tudi v okolici Trsta. Tel. 422951 od 12. do 14. ure.
NA OPČINAH se je izgubil siamski maček, ki se oglasi na ime Capek, na vratu ima temnejše znamenje. Kdor ga je videl se naproša, da sporoči na telefonsko štev 213233 od 19. ure naprej.
IŠČEMO kuharico/ja, natakarico/ja ter točajko/ja. Ponudbe sprejema gostilna «Pri studencu* v Dolini. Telefon 228116.
HIŠO z vrtom, vseljivo takoj oddam v najem starejšemu paru brez o-trok. Ponudbe na upravo Primor skega dnevnika pod šifro «Prc>sek».
PRODAM osto stanovanje v 5 nad strnpju v Ul. Paduina 11, brez dvigala, kuhinja, dve sobi, kopalnica WC. Telefon 226216 od 12. do 13. ure. Plačevanje ugodna.
Več stikov
med mladimi ob meji
V sredo zvečer je bil v Kobaridu sestanek med predstavniki Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Tolmina
dni profesor orgel in orgelske kom-
..........................................................................................................."....j pozicije na tem konservatoriju.
Seveda pa se Brigantijeva ne u-dejstvuje samo kot orgelski pedagog. Je namreč tudi organist v cerkvi «S. Maria La Nova« v Neaplju in pridna koncertantka. Njen obsežni repertoar se začenja pri stari orgelski glasbi in končuje pri mode-nih skladbah. Na glasbeni akademiji v Neaplju je izvedla že celotno orgelsko delo C. Francka, v gledališču S. Carla v Neaplju pa kot prva v Italiji predstavila■ Koncert za orgle in orkester v d-molu J.S. Bacha. Snemala je za. švicarski radio italijanskega jezikovnega področja.
Še nekaj navdušuje pri prof. Bri-gantijevi, namreč njena organizatorska «žilica». Po njeni zaslugi je bil letos že tretjič organiziran mednarodni orgelski festival v Neaplju, v okviru katerega je letos prvič sodeloval tudi slovenski organist prof. Hubert Bergant. Prav tako je bila Brigantijeva pobudnik neapeljskega društva «Prijatelji orgel*, v katerem je prevzela umetniško vodstvo.
Nedeljski koncert, ki sodi v okvir dl. mirenske kulturne jeseni», bo zajel pet avtorjev. Prva skladba bo «Sonata v C-duru» skladatelja C. Seizasa (1704 1742), druga pa «Ciaccona v d-molu» skladatelja J. Pachelba (1653-1706). Nato se bo zvrstilo pet Bachovih koralov, *Sui-te da Concerto* sodobnega skladatelja G. dVnOfria (roj. 1914) in za zaključek dntrodukcija in Pas-sacaglia v d-molu» Maža Regerja.
Koncert, je žal sovpadel z mednarodnim tekmovanjem pevskih zborov cSeghizzi* v Gorici, vendar je časovno tako postavljen (med zad-nii aoriški tekmovalni koncert in zaključni finalni koncert v folklori). da bodo naiboli navdušeni ljubitelji alasbe lahko prisostvovali enemu in drugemu.
P. B.
Sredi pevskega festivala smo, pa nam organizatorji že ponujajo drugega: folklornega. Začel se bo v polovici prihodnjega tedna ter nam obeta, kot pevski, udeležbo mednarodnih razsežnosti. «Goriški september*, pod tem naslovom namreč ponujamo splet umetniških in fol-klorno-ljudskih prireditev, doživlja tako svojo ponovno izvedbo. Doživlja jo praznično, ožarjen od zadnjega poletnega sonca, ki dviga razpoloženje in povečuje sposobnosti, do kraja doživeti prostor in
nuja..
Kot vsa prejšnja leta — doslej jih je bilo osem — ber tudi tokratni, deveti mednarodni folklorni natečaj za »Goriški grad*, ki bo trajal štiri dneve, razdeljen na tekmovalni del in na folklorno parado, ki se bo razvila v nedeljo po glavnih go-riškib ulicah. V športnem objektu v dolini Korna bodo skupine nastopile v četrtek, petek in soboto, vsakič ob 21. uri. Prvi večer bodo plesale nasljednje skupine: «Virgen de le Fuensanta* iz Španije, «Bala-rina de riviere* iz Tarčenta (Italija). «Don Milani* iz Nucra na Sardiniji, ter turška skupina «Ba-riklot Halkevi Dernegi* iz Carigrada.
V	petek, 7. septembra bodo na stopili: «Enfants du Morvan* iz Di-iona v Franciji, «Pacchianella* iz Monte S. Angelo v Foggi (Italija), «Mie Katoen* iz Tilburga na Nizozemskem, »Ivan I^harnar* iz Slapa ob Idrijci (Jugoslavija) ter «Cioba-nasul* iz Bautara v Romuniji.
V	soboto zvečer nastopijo: «Pa-sian di Prato* iz istoimenskega kraja v pokrajini Videm (Italija), «Sa-marinei* iz Larisse v Grčiji, «1 Gioppdni* iz Bergama (Italija), «Citta dei trulli* iz Barija (Italija) ter «Mičo Vitas» iz Trnjanina v Slavoniji (Jugoslavija).
Folklorna parada, ki se bo pričela ob 16. uri (dopoldne ob 10.30 bo v ljudskem vrtu koncert pihalnega orkestra iz Bočna) bo omogočila (poleg vseh tekmovalnih skupin) udeležbo nekaterim folklornim skupinam iz naše dežele, • medtem ko bodo pevci zbora cSeghizzi* nosili zastave deželnih stanov.
Nagrajevanje bo v nedeljo ob 18. uri v dvorani v dolini Korna, ob 21. uri pa bodo istotam nastopile najboljše skupine v kategorijah «živa folklora*, »reproducirana folklora* ter »stilizirana folklora*.
Vzporedno s folklornim tekmovanjem prireja organizator, Pro loco, mednarodni kongres o folklori, ki bo letos slavil sedmo izvedbo. Kot je zapisal predsednik organizacije
dr. Carlo Pellis, je bila prav po zaslugi teh kongresov, na katerih ugledni znanstveniki, strokovnjaki in ljubitelji folklore izpostavljajo svoja spoznanja, v Italiji začrtana ločnica med pristno in stilizirano folkloro. Postavljeni so bili torej kriteriji, ki bodo omogočali folklornim skupinam, da bodo ostale zveste sami sebi ter se izogibale «ki-ču», ki izkrivlja izročilo in ga potiska v pozabo.
Letošnji kongres bo predstavljal priložnost za ocenjevanje dosedanjega ter postavljanje. :tomeljev!. za prihodnjega. »Veljavnost kongresa ljudskih izročil — predlagane teme*, tako se namreč glasi naslov'letošnjega shoda znanstvenikov, ki bodo prišli iz najrazličnejših držav, tudi iz naše domovine in posredovali svoje iskušnje, da bi na prihodnjih snidenjih z novim kvalitetnim pristopom ovrednotili ples kot izraz čustev, kot zabavo in še kaj. Med drugim tudi to, da bi prek folklornega plesa Gorica še poskušala tkati medčloveške vezi in ta ko odpirati vrata k boljšemu med seboinemu poznavanju in razume vanju.
Stavka železničarjev prizadela promet
Včerajšnja 24-urna stavka železničarjev, ki so jo oklicali avtonomni sindikati in fašistični sindikat CISNAL, je precej prizadel promet tudi na goriški železniški postaji. V Gorici je stavkalo 12,5 odst. železničarjev, vendar če upoštevamo, da je dobršen del osebja še na do pustu, zraste ta odstotek na 22 odst., kar pomeni, da se je vzdržala od dela ena petina prisotnega osebja. To je povsem ohromilo blagovni promet, medtem ko so potniški vlaki v glavnem vozili, razen enega popoldanskega vlaka, ki je odpadel. Vsi potniški vlaki so imeli približno 20 - 30 minut zamude.
den odprti samo v dopoldanskih u-rah, kasneje pa bodo otroci lahko ostali v njih tudi popoldne, saj bodo kmalu pripravili tudi opoldansko malico. Sicer pa se morajo v prvih dneh otroci, ki pridajo prvič v vrtec, udomačiti.
NA POBUDO KROŽKA RINASCITA
V Stražicah razprava o političnem položaju
Drevi ob 20. uri, bo v dvorani dopolavora v Stražicah, okrogla miza na temo vloga KPI v italijanski družbi po volitvah letošnjega 3. junija. Uvodoma bo govoril deželni svetovalec odv. Battello. Okroglo mizo prireja kulturni krožek Ri-nascita v sklopu praznika Unita, ki poteka te dni v Stražicah. Do ponedeljka so na vrsti razne šaljive tekme, ples, briškola.
3. pohod bratstva v
Musu
Danes se odpro otroški vrtci
Jutri se bo v Mušu odvijal 3. mednarodni pohod bratstva, ki ga prirejata kluba «La quercia» iz Muša in »Cassa di risparmio* iz Gorice. Pohod bo v znak prijatelj stva, ki veže prebivalce ob meji speljan tako na italijanski kot na jugoslovanski strani meje. Odhod bo ob 9. uri izpred cerkve sv. Marka v Mušu. Pohod se bo odvijal na dveh progah: 10 in 25 km, celoten izkupiček bo šel v sklad za podporo družinam handikapira nih otrok.
Danes dopoldne, po osmi uri, se odprto otroški vrtci v vsej državi. Kar se slovenskih vrtcev tiče, bodo danes pričeli z delom občinski vrtci v Gorici in sicer v Ulicah Vittorio Veneto, Torriani in Forte del Bosco, ter državni v Pevmi, Podgo-ri, Štandrežu, Sovodnjah, Rupi, Doberdobu in v Ronkah. Vrtci bodo danes in najbrž še ves prihodnji te-
Za tisoč lir dobiš skoro vse...
Čeprav živimo v modemi dobi, ko imaš na razpolago obilo trgovin, ki so dobro založene, pritegne trg podeželskega značaja še vedno zanimanje ljudi, tako tistih s podeželja kot iz mesta. Tradicija Goriškega trga sega v stoletja, bil je vsak četrtek, že nekaj let sem pa ga prirejajo v ulicah na žele-njadnem trgu vsakih pejtnast dni. Tako je bilo tudi v četrtek. V mestu je bilo bolj živahno. Zgodilo se ni sicer nič posebnega, le vrvež tega trga je nekoliko zdramil po navadi zaspano mesto.
Vedno isti prodajalci, isti kupci, iste izložbe. Po napisih na majicah kot John Plaper Special ali kaj podobnega bi lahko sklepal, da so prišli kupci celo iz New Yerseya ali New Yorka, značilna najlonska vrečka pa ti pove, da so le iz — Nove Gorice.
Če drugje ne, pride vsaj tu do izraza potreba po dvojezičnosti. «Ti-
zoč lira, dezet hiljada ..,», stavki,
ki ti jasno kažejo, kako je tem ljudem pri srcu, da se kulturno o-bogatijo z znanjem našega jezika. Tu pa tam slišiš celo domačo zabavno glasbo; tudi našega rojaka z onstran meje pa bolj pritegne Sor-rentijeva «Ti si edina ženska zame*, saj upa, da bo ta motiv ogrel srce leponogemu dekletu, ki ob sobotah zvečer štopa na poti v Bukovico.
Na vse načine skušajo prodajalci privabiti ljudstvo k svoji stojnici, težko pa je najti kak nov način. Napisom in klasičnim frazam ljudje ne verjamejo več. «Na vsak način pa moraš biti do skrajnosti prijazen,* uči oče sina - naslednika. iTTo je pravi talent.* se ponosno ozre k ženi. »Poglej, kako je o zmerjal pobalina, ki se je nekoliko preveč približal stojnici. Pa ima komaj osem let.*
Trgovska umetnost je zahtevna. Prodajalec rut na vogalu daje vtis. da je pravi mojster. «1000 lir — 5000 din!* — Ni mu uspelo.
*Hm,* si misli, tljudstvo postaja prebrisano; kaj novega si bo treba izmisliti.*
Za nekaterimi stojnicami prodajajo mikavna dekleta, uspeha pa ni veliko, saj je moških kupcev malo. Večinoma so branjevci moški. Precej so robati; stara nuna se je skoraj sesedla, ko ji je prodajalec kozarcev grobo zaklel v uho.
Okrog poldne je živžav največji. «Opoldne, ko stojnice že zapirajo, je največ možnosti za ugodno kupčijo,* si misli večina. Trgovci to vedo; kupčija bo res ugodna, vendar — zanje!
Pospravlja se. Neumno bi bilo vprašati tega ali onega prodajalca kako je z zaslužkom. Davki, najemnina, dovoljenje, pa blago ti kradejo . . . Bankrot je neizbežen.
Čez dva tedna pa bodo brez dvoma spet tu . . .
Spet bo tu tudi nesrečnež, ki prosi vbagajme in opozarja, da vse le ni tako bleščeče kot bi zgledalo iz stojnic, (a.m.)
PRAZNIK L’UNITA’ V GRADIŠČU
Razprava o alternativnih in dopolnilnih energetskih virih
H kraju gre praznik lista Unita v Gradišču, ki je letos dočakal svojo okroglo obletnico:	30 let.
Preden bodo ugasnili luči v parku umetnostnih obrti in poklicev, bosta na sporedu še dve prireditvi: drevi bo srečanje raznašalcev tega lista, jutri, v nedeljo zvečer pa se bodo pogovarjali o alternativnih in dopolnilnih energetskih virih. Razpravo bo s svojim poročilom uvedel deželni svetovalec Spartaco Zorzenon, potem pa bodo strokov-
SOLA GLASBENE MATICE
GORICA
Vpisovanje v glasbeno šolo v Gorici bo pričelo v ponedeljek, 3. septembra, zaključilo pa se bo v petek, 14. septembra. Vpisovanje bo na sedežu v Ul. Malta 2, vsak dan, med 8.30 in 12.30 ter 14.30 in 18.30.
V sovodenjski podružnici glasbene šole bo vpisovanje samo v četrtek, 6. septembra, od 16. do 19. ure, na sedežu v Kulturnem domu.
Reden pouk se bo letos pričel v ponedeljek, 17. septembra, zato prosimo vse gojence, da se pravočasno vpišejo.
Razstave
V Rubensovi galeriji v Gradišču bo od 2. do 14. septembra razstavljal Eliano rucit.
Izleti
Slovensko ’ 'aninsko društvo sporoča udeležen ■ -m izleta na Kanja-vec in v dolino Triglavskih jezer, da bo odhod danes, ob 13.30 s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Slovensko planinsko druš* , v Gorici priredi v nedeljo, 23. septembra, družinski avtobusni izlet na Notranjsko z obiskom Predjamskega gradu,

Štipendije ENPAS
Kot vsako leto bo tudi v letoš njem šolskem letu podporna ustanova za državne uslužbence razdelila med sirotami in manj premožnimi družinami državnih uslužbencev precejšnjo število štipendij. Vsi Usti, ki nameravajo zaprositi za omenjene štipendije, naj predložijo prošnje do sledečih datumov: oktobra 1979 za vse obiskovalce osnovnih, srednjih in višjih šol, 31. januarja 1980 za vse obiskovalce prvega letnika univerze in do 31. aprila 1980 za vse obiskovalce uni verze razen prvega letnika. Podrobnejša pojasnila lahko zainteresirani dobijo pri deželnih uradih ENPAS.
nejše infor. acij
izvajalci povedali svoje. EnergetslTa j	'J
no bolj zatekamo po pomoč k znanosti in zato ni naključje, da je nas drugi val energetske krize prav v zadnjem letu napotil k globljemu razumevanju tega vprašanja. Tako na znanosti kot na politični ravni.
V vsem odgovornih sredinah ne glede na politično pripadnost. Samo da bi bili od nafte čimmanj odvisni.
drob-
Kino
L uriva
VERDI 18.00—22.00 «Una donna sem-plice*. R. Schneider in B. Cremer. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Caro papši*. V. Gassman in A. Clement. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 piaceri particolari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.00-22.00 »Cristo si e fermato a Eboli*
PRINCIPE 18.00—22.00 »Ashanti*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul-I Romana 147, wl. 40497.
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Poskočila tudi cena srebra
Na valutnih tržiščih postajajo valute vedno manj zanimive, veča pa se povpraševanje po plemenitih kovinah, predvsem po zlatil in srebru, zadnje čase pa tudi po paladiju in platini.
Predvsem srebro in zlato gresta zelo dobro v promet, zato njihova cena venomer raste. Ta teden so zabeležili novo rekordno ceno zlata in sicer v torek, ko je bilo vredno na londonski borzi kar 316,75 dolarja za unčo ali 8.400 lir za gram (v Milanu). Pri tem je treba omeniti, da je še lani junija veljala unča zlata «le» okrog 195 dolarjev; to pa pomeni, da se je plemenita rumena kovina podražila v enem letu kar za 60 odstotkov. Te dni prihajajo nalogi o nakupu zlata predvsem s Srednjega vzhoda ter iz Švice. Kot je običajno ob takih prilikah, je na tržiščih tudi ve-

Prekomorei v Celju
V počastitev 60-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter 35-letnice ustanovitve 5. prekomorske brigade I-vana Turšiča - Iztoka, bo v schoto, 15 septembra 1979 v Celju PARTIZANSKO SREČANJE nekdanjih borcev brigade in svojcev padlih borcev.
Srečanje bo potekalo takole: zbor nekdanjih bo cov brigade bo ob 9.30 pri Muzeju revolucije v Celju na Trgu 5. Kongresa. Sledila bo otvoritev razstave o razvojni in borbeni poti brigade, kjer bo govoril Peter .Šprajc, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Celje.
Nato bodo v Ulici 5. prekomorske brigade odkrili spominsko obeležje v spomin 253 borcev 5. prekomorske brigade Ivana Turšiča -Iztoka, ki so v Dalmaciji, Liki in Sloveniji dali svoja življenja za svobodo, kjer bo soregovoril književnik Jože Šmit, eden od organizatorjev ustanovitve partizanske brigade v angleškem ujetni-škern taborišču Woodhousely na Škotskem, ki je tudi napisal posvetilo, ki je vklesano na plošči naslednje vsebine:
Nismo hoteli biti janičarji: irce, ne tuja volja in ukaz, je v boj in mnoge v smrt
[povedla nas. da vstane domovina v novi zarji!
Osrednja proslava bo ob 13. uri v prostorih Tehnične šele v Celju. Govoril bo dr. France Hočevar, prvi komandant partizanskega taborišča Gravina v južni I-taliji.	ALBERT KLUN
liko prodajanja zlata, ker si mnogi uresničijo takojšen zaslužek ob tako visoki ceni. Navadno pa povpraševanje še vedno presega ponudbe, kar potiska ceno navzgor. V četrtek je veljala unča zlata že 319 dolarjev.
Podražitvi rumene kovine je sledila ta teden podražitev tudi plemenite bele kovine (srebra), ki je poskočila kar za 5,6 odstotka. Zdaj kupujejo srebro v Milanu že po 265.000 lir za kilogram. Cena srebra navadno sledi ceni zlata, čeprav z zamudo. Pri srebru obstaja namreč vprašanje shranjevanja, ker je neprimerno cenejše od zlata, za enak kapital pa se da kupiti s srebrom 30-krat večjo težko kovino kot z zlatom. Tudi platina se je podražila ta teden in sicer za 3,2 odstotka, vendar za to kovino ni tako velikega zanimanja.
Dolar preživlja sicer težke čase. ostaja pa še vedno važna svetovna deviza, v kateri se obračunavajo vse ostale valute, zlato in nafta. Ta teden se je razširila novica, da je znašala julijska trgovinska bilanca Združenih držav —1,1 milijarde dolarjev, medtem ko so mnogi predvidevali primanjkljaj 2 ali 2,5 milijarde dolarjev. Le za nekaj dni se je dolar nekoliko okoristil, potem je spet začel padati. Zdaj ve-
lja en dolar 816,7 lire, 1,826 marke in 1,66 šv. franka.
Britanski funt se je spet okrepil in sicer za en odstotek in velja zdaj 1.835 lir ali 2,24 dolarja. Ta valuta niha zadnje mesece v višini nekaj odstotkov in sicer zaradi visokih obresti, ki jih nudi Velika Britanija ter zaradi naftnih ležišč v Severnem morju, ki naj bi pokrila kar 80 odstotkov britanske porabe.
V evropskem denarnem sistemu je prišlo ta teden do manjšega trenja okrog belgijskega franka, ki je presegel alarmno vrednost razmaha nasproti ostalim valutam te skupine. Že več mesecev obstaja za belgijsko valuto dvojna kotacija in sicer devizna (ki jo podpirajo ostale valutne kupine) in efektivna, ki je takorekoč pro-■ sta in dosega vrednost, ki je povprečno za 4 odstotke nižja od devizne. Italijanska lira je v odnosu z ostalimi valutami še vedno precej trdna.
Med manjšimi evropskimi valutami je treba omeniti padec grške drahme, ki je v nekaj tednih zdrknila od 23,75 lire na 20 lir, kar predstavlja tržno razvrednotenje za okrog 16 odstotkov. O-čividno gre turistična sezona h koncu in povpraševanje po tej valuti je zelo majhno.
(srs)
NAKUPNA CENA Trst 31. 8. 1979		TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Celovec	Ziiricb 30. 8. 1979 30. 8. 1979		Beograd 31. 8. 1979
Ameriški dolar '	814,—	13,10	1,67	18,58
Kanadski dolar	685.—	11,10	1,42' 2	15,58
Nemška marka	442,—	721,—	90,90	1014,81
Holandski florint	403,—	656,50	83,—	925,25
Belgijski frank	26.—	42,70	5,43	62,07
Danska krona	151.-	428,50	31.70	351.12
Švedska krona	189.—	310.—	39,50	438,21
Norveška krona	160,50	260.—	32.50	368,17
Francoski frank	190.—	307,50	39,15	434.77
Italijanska lira	—	1,61	2,035	2,27
Angleški funt	1830,-	29,50	3,77	41,77
Irski funt	1650,—	—	—	—
Švicarski frank	487.—	798.20	—	1122,43
Avstrijski šiling	60.75	—	12,44	139,08
Japonski jen	3.40	5.80	- 		—
Avstralski dolar	870.—	—	1.88	20,54
Španska peseta	11.25	19,60	2.41	—
Portugalski jskudo	15,50	24,50	3,40	—
Jug. dinar mali	37.—	61,-	8,-	—
- veliki	37,—	61,-	8.-	—
Grška drahma	19.—	34,50	—	r "
[■■■Šjg
30. 8. 1979	Nakup	Prodaja
ZLATO Milan (g)	8.330	8.430
ZLATO London (unča)	318,50	dol. 319
SREBRO Milan (kg)	273.000	277.000
PLATINA Milan (g)	11.150	11.450
VZHODNOEVROPSKE VALUTE	
V TRSTU 31. 8.	1979
Sovjetski rubel	188,-
Poljski zlot	7.—
Češka krona	28.50
Madžarski forint	22.-
Romunski lej	26,50
Bolgarski lev	320,—
Turška lira	15,—
niiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, m luiMiiiiiiiiiinunHHHiuH .....................................................................................................................................................................
DEBATE IN RAZMIŠLJANJA PO KATASTROFI V INDIJI
Gradnja velikih jezov in umetnih jezer večkrat nevarna za človekovo širše okolje
Asuanski jez predstavlja pravcato ekološko katastrofo - Kljub opozorilom rastejo orjaške vodne centrale kot gobe po dežju
Po tednih in tednih hudih nalivov, ki so bili značilni za monsunsko razdobje v severozahodni Indiji, so narasle vse reke. V soboto. 11:> avgusta je kakih 400 km od Bombeja popustil pod pritiskom voda mali jez pri Mašhu. 7 metrov visok val se je zrušil v dolino ter zalil industrijsko mesto Morvi, kjer živi 60 tisoč ljudi. Naslednji dan so našteli že 5 tisoč mrtvih ter na tisoče pogrešanih. Ta tragedija je conovno spro-

Letošnja «Kraška ohcet»
Mnogo ljudi se je udeležilo uradne otvoritve letošnje »Kraške ohceti». Na dvorišču Kraške hiše je nastopil pevski zbor »Srečko Kuni"r»
V Kraški galeriji so odprli razstavo risb slikarja Klavdija Palčiča
Wm
V gostilni Križman v Repnu je ženin povabil prijatelje na »fantovsko*
medtem, ko je nevesta priredila »dekliško* na Colu v gostilni <Pod ta brom*
žila debato, ki že več kot 30 let postavlja drugega proti drugemu zagovornike in nasprotnike jezov. Gre za debato, ki se suče manj okoli vprašanja varnosti, kot pa o koristih in nevšečnostih takih vrst naprav.
V 60. letih predstavljajo veliki jezovi za države v razvoju enega od zunanjih znakov pristopanja k neodvisnosti. Bili so spomeniki postavljeni v čast tehnologiji ter so morali biti prvi korak industrije, ki naj bi zagotovila gospodarsko osamosvojitev. Tem naprava* so maložilj. nairapjičnejše naloge: proizvajali" električno energijo, uravnavati tokoVe rek. u-stofjatL vodne rezerve za namakanje. Njihova izgradnja je zagotavljala tisoče delovnih mest, njihovo obratovanje pa naj bi o-mogočilo izobrazbo stotin tehnikov.
S temi vidiki so bili načrtovani jezovi v Tarbeli v Pakistanu, v Kainži v Nigeriji, v Volti, v Gani ter Reza Šah v Iranu.
Leta 1944 je predsednik Nasser slovesno odprl jez pri Asuanu. Ob strani mu je stal Nikita Hruščev, ki je bil omogočil s krediti in s tehniki izgradnjo: 43 milijonov kubičnih metrov betona — 17-krat več kot je prostornina Keopsove piramide — zadržuje vode ogromnega umetnega jezera, ki se raz-steza 500 km znotraj puščave. Asuan bi moral proizvajati 10 milijard kilovatnih ur na leto ter omogočiti namakanje 50.000 kvadratnih km zemlje, ki bi jo iztrgali puščavi. Afriške, azijske in južnoameriške države so se začele zanimati za kredite, da bi U-stvarile kaj podobnega.
Čez nekaj let pa je Asuan po mnenju agronomov, hidrografov, ribičev in ekonomistov postal o-gromna ekološka katastrofa. A-suan proizvaja komaj polovico predvidenega električnega toka. Približno toliko zemlje je bilo zgubljene za kmetijstvo, kolikor so jo pridobili z namakanjem. Voda Naserjevega jezera pronica v spodnje zemeljske plasti in ko pride na dan prinaša s seboj sol, ki zamori rastlinstvo. 50 milijonov ton aluvialnega blata, ki se je nekoč ob vsaki poplavi vse-dalo na obale, da bi jih pognojilo, ostaja sedaj za jezom. Da bi nadomestili to blato, morajo proizvajati velike količine umetnih gnojil, kar požre dobršen del proizvedenega električnega toka.
Na koncu reke, v njenem ustju, pa so ribiči prodali svoje čolne: velike jate sardin, ki so jih aluvialni odpadki privabljali, so odplule drugam. Erozija spodjeda počasi obalo med Port Seidom in Rosette. Z namakanjem se je razširila strašna bolezen: bilhar-cioza. Narasle vode so prej redno odplavljale majhne polže, ki so širili bolezen. Poletna suša je pokončala parasite. Danes se polži bohotijo v vodnem rastlinstvu.
Po Asuanu so si strokovnjaki začeli spraševati vest. S podporo ekologov so se nekateri od njih odrekli gigantizmu ter zahtevajo od vlad bogatih držav naj raje finansirajo majhne jezove. Zvezna republika Nemčija pomaga Bo-rundiju, da zgradi majhne centrale ob svojih rečicah. Evropski sklad za razvoj nudi kredite za izgradnjo 230 majhnih jezov na Jamajki. Brian Johnson je eden od angleških strokovnjakov mednarodnega inštituta za razvoj, nedavno je napravil obračun teh izkušenj. Tudi te izkušnje so pravzaprav polomija. Prvi majhni jezovi na Jamajki so danes suhi: voda se je porazgubila v apnenčastem dnu.
Tudi jezovi srednje velikosti postavljajo resne probleme za vzdrževanje. Eden od teh jezov, ki je bil zgrajen na prvih pobočjih Himalaje v Nepalu, je že nehal obratovati komaj pet let po iz gradnji: turbine je blokiralo bla-
to, ki ga prinašajo s seboj povodnji. Leta 1976 sta dva strokovnjaka FAO ugotovila nekaj podobnega tudi na Filipinih. Jez Ambuk-lau, ki dobavlja električni tok glavnemu mestu Manili, je v nevarnosti. da ga zasuje pesek. «če bodo prebivalci še naprej sekali gozdove ob reki Chicho — pišeta v svojem poročilu filipinski vladi, bo erozija dobila katastrofalen obseg in jezovi bodo postali neuporabni po kakih petnajstih letih.
Kljub opozorilom pa je na vidi-
jo Iffftfi vir V Hivoje, vaj a jo petroleja, kot pa industrijski svet, sili k izgradnji takih jezov. Bogate države, pa so prav tako pripravljene da finansirajo take načrte, saj imajo njihove industrije od tega velike koristi.
Vietnam sporoča, da bodo pri Hanoju zgradili največjo vietnamsko hidroelektrično centralo. Sovjetska zveza je prispevala svojo tehnično in finančno pomoč. Britanci se pripravljajo na posojilo kakih 200 milijard lir Sri Lanki (kar predstavlja pravcati rekord v zgodovini britanske pomoči za razvoj) za izgradnjo jezu na reki Mahaweli - Ganga, Evropejci so pripravljeni, da finansirajo skupaj s Saudsko Arabijo dva velika jeza na reki Senegal in na njenem pritoku Bahingu: Diama in Ma-nantali. Izgradnja jezu Manantali bo stala več kot 1000 milijard lir.
Konec leta 1978, ko so spravili v tek zajezitev pri Itaipuju ne
jez na svetu. Njegova instalirana moč znaša 12 milijonov kilovatov, se pravi 6-krat več kot asuanski ter bo prinašal Braziliji sredstva, da bj zadovoljila svoje industrijske ambicije. V istem trenutku pa na severu otoka Luzon na Filipinih so plemena, ki živijo ob reki Chico prijela za orožje, da bi se ora-nila proti prihodu buldožerjev. Predsednik Marcos hoče zgraditi pri Labuagani jez, ki Iri tekmoval z Itaipujem. Da bi uresničil ta svoj načrt bo moral potopiti dolino, kjer 100 tisoč ljudi ne živi od drugega kot od pridelovanja riža. Za te ljudi niso predvidevali no-
AsiMtnski jez lahko slcpje. Energetska kriza. E jo .bolj hudo dBčitti- benc rešitve, celo ng,. izgradnje , J5V&* Vnažvojti, 'ki "he tffoii-n njihovih novih vas!’.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni baletni maraton: «Giselle», 4. in zadnji del
13.30 DNEVNIK
16.00	Eurovisione:
Smučanje po vodi Turin: Kolesarstvo
18.15	Paul in Virginie. 9. del
18.40	Scooby Doo, pensaci tu! Risanka
19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja 19.20 Furia:
Konjski tat, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	La sberla,
glasbena oddaja, ki jo vodi Gianfranco D’Angelo in Gianni Magni 21.55 Boj zoper suženjstvo
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Johannes Brahms,
Variacija na temo Haydna: op. 56 a »Corale di S. Antonio*
Program za mladino
18.15	Katera igra je danes na vrsti?
Igre z ogledalom
18.35	Potopljen zaklad, risanka
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	DNEVNIK 2 — športne vesti 19.10 Srečanje s . ..
Tarzanom in Supermanom, risanke
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Sobna povest:
Oderuh, 1. del
21.35	Lovski prizori v spodnji Bavarski, film
Režija: Peter Fleischmann Igrajo: Martin Speer, Angela Winkler, Else Quecke, Michael Strixner, Maria Stla-der, Gunia Seiser, Johann Brunner.
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Svetovno prvenstvo v kolesarstvu
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.15	Poročila
16.20 Moja ljubezen, poljski film
17.50	Naš kraj
Šmihel pod Nanosom je prijazna vasica v zavetju tega pogorja, nekako sredi poti med Postojno in Razdrtim. V tem tipično kmečkem kraju je kakih 50 hiš z blizu 200 prebivalci. Kraj ima bogato zgodovino, saj sodi med najbolj znana arheološka najdišča na Notranjskem, ki dokazujejo obljudenost te vasi že v starejši železni dobi. Večina prebivalcev Šmihela sp živinorejci in kmetovalci! 'ki z' moderno mehanizacijo' uspešno obdelujejo plodna , polja in seno-
žeti,
Kraj
nejši,
ki jih namaka Pivka, je bil pred leti živah-toda nova cesta, ki so" jo prav te dni asfaltirali in želo delavna in iznajdljiva mladina v Šmihelu zagotavljajo, da bo kraj, ki nima ne šole, ne gostilne, spet zaživel. Šmihel pod Nanosom bo predstavil Tugo Klasinc.
18.0'» Svetovno veslaško prvenstvo, reportaža z Bleda
18.20	Risanka
20.30 TV DNEVNIK
21.05 L. N. Tolstoj: Ana Karenina, TV nad.
22.00 Kako se oblačimo
22.40 Velika dežela, ameriški film Režija: William Wyler Igrajo: Gregory Pečk, Jean Simmons, C. Baker, Charle-ton Heston.
Lastnika dveh rančev sta v neprestanem sporu zaradi živine in vode. Ta nasprotja pripeljejo do sovraštva in strelskega dvoboja, ki se konča v krvi.
Gregory Pečk, ki pripotuje na ameriški Zahod, da bi se poročil s hčerko enega od obeh rančerjev poskuša doseči mir med sprtimi strankami, toda njegovi napori so večinoma brez uspeha, saj je zlobnežev na obeh straneh veliko.
Koper
18.25 Nogomet:
Hajduk - Budučnost
20.30 Otroški kotiček:
Počitnice na Nevegalu
20.50	Stičišče
21.15 TV DNEVNIK
Alyse in Chole, film Režija: Rene Gainville Igrajo: Michele Girardola, Kartrin Jaccobson, Christian Kervile
22.50	Titova velika iniciativa: Hladna vojna, 1. del
23.20	Pregled sporeda za naslednji teden
Z nami je . . .; 10.15 Knjiga PJ radiju: 10.40 Glasba in nasveti.
11.00	Kirn, svet mladih; 11-45 * stivalbar; 12.05 Glasba po željan.
14.00	Brezskrbno; 14.33 Zbrani i vas: 14.45 Kim parade: 15-'00 "jj
tedna; 15.33 Z nami je..
Poje skupina Poco; 16.15 Orke ster Borghesi; 16.55 Pismo it • • 17.15 La Vera Romagna; Crash; 18.00 Pesmi, pesmi' Glasbeni weekend.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 ro-ročila; 7.00 Glasba za dobro K tro; 8.30 Prenos RL; 14.05 M rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipk' godala, pihala; 15.00 Moja gel’ racija; 15.37 Glasbeni notes; Prenos RL; 16.30 Glasba po £ ljah; 17.00 Primorski dnevn»-17.15 Reklame in zabavna g'3 , ba; 17.30 Aktualna tema; Glasbena medigra; 17.40 Jue ton; 18.00 Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 - ?• Jutranje prebujanje; 10.03 Voj da in bandit; 10.20 15 minut ‘ Jamesom Lastom; 10.35 Genera ka za zaroto; 11.30 Mocambo-M^ 12.25 Srečanja s pisatelji;
Iz rocka v rock; 13.45 Vse o o ziliji ’79; 14.03 Program za dino; 15.03 Rally; 13.35 Brez "f sed; 16.30 Protagonisti resne « be: 17.00 Radio 1 - Jazz: Plošče; 17.55 Smoter Evropa F leti; 18.30 «Kadar ljudstvo poJe„’ večeri se;
19.15
Poslušaj, ..----- —,
Hollyvvood med mitom in stvar nostjo; 20.00 Dober večer, 8°?%. 20.30 Mocambo -
TRSTA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Nekoč, v davnih časih; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 «Jamnica»; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji; 16.30 Rezervirano za . .. Obravnava posameznih vprašanj; 17.05 Skladatelji in izvajalci:	Slavni mojstri; 18.05
«Mreža in zvezde*; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
nostjo;
zdravnik:	«*«<-«*..—	.
21.15 «Nastromusica» iz Ul. AS go 7; 22.15 Portret umetnika; Preden zaspiš, draga.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 ročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 bro jutro, otroci!; 8.30 Iz na. sporedov; 9.08 Pionirski tedme 9.45 Počitniško popotovanje strani do strani; 10.05 Z radio" 11.05 Sobotna matinej3' 12.20 Sve-
na poti;
12.05 Zapojmo pesem;
Jj
14.
%
•v
N
[Pio
tovna reportaža; 12.40 Domače'" I ritmu; I
že; 13.10 Godala v Kmetijski nasveti; 13.40 'na§jb |
’ Veseli
domači napevi;	14.00
krajev; 14.20 Obvestila in zaba'n I na glasba; 14.30 Priporočaj«
glasba
vam. . .; 1.L05 Glasbena pan<**i
17.00
ma; 16.30 Zabavna glasba;
«Vrtil jak»; 18.05 Kulturna P8" rama; 19.00 Iz pravljičnega s ta...; 19.30 Iz dela Glasben«I mladine Slovenije; 20.25 Obv la in zabavna glasba; 20.35 h \ ko noč, otroci!; 20.45 Minute z I samblom Janeza Jeršinovca 8.30, 9.30,-10.30,.11,30,12,30,13.30,. ,PUn^arjU . 21.00 Sobotni žaba 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Po-	veper.;, ,22.30 Oddaja za nase,
ročila: 8.00 Glasba za dobro ju-	seljence; 00.05 Lincm
tro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10,00.,. 00.Id Igramo in pojemo.
utrinl°:
reki Parana, na meji med Brazilijo in Paragvajem so ekologi skušali, da bi prišli do besede. Predvidevali so nepovratne spremembe pri favni in flori, drsanje zemljišč ter celo potrese. Nihče jih ni poslušal: Itaipu je največji
iiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiinmiiiti
Horoskop
25. Jubilejni mednarodni vinogradniško vinarski sejem
VINO 79
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte sestaviti svoj delovni načrt. Razčlenite vzroke nepotrebnega besedičenja.
BIK (od 21.i. do 20.5.) Uspeh vseh vaših načrtov je skoraj zagotovljen. Nek0 prijateljstvo se bo izkazalo za trdno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlične možnosti za podvige, ki zadevajo utrditev ugleda. Ugoden trenutek za uskladitev srčnih in-te reso v
RAK ’ (od 23.6. do 22.7.) Bodite pazljivi, ker bi v trenutku živčnosti utegnili storiti napako. Ne bodite strogi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Za dosego postavljenega smotra vam je potrebna praktična delovna metoda. Duševno ravnovesje.
DEVICA (od 23.8. d0 22.9.) Vaša vztrajnost bo poplačana. Skušajte urediti odnose s prijatelji.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Postavite se po robu nevarnosti, da bi izgubili zaupanje vase. Potrebna je previdnost.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vzdušje je danes primerno. Skušajte prispevati, da bi se družinske razmere uredile.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spoprimite se s svojim razpoloženjem. Odpravili boste neko ljubosumnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svojega sodelavca pripravite do tega, da ne bo mislil samo nase. Nekdo izkorišča vašo širokosrč-nost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Di namično dejavnost pokažite predvsem vi. Zanimivo srečanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ostanite v mejah svoje sposobnosti. V čustvenem pogledu bo dan brezpomemben.

. V*
PV ^ 1


<y



,Ae
*v,
M
,V"
&
A'
•.e-
.11
A*

A)
^.vivruvvVV^
iT

tV>5^T ■ ’
tv- v A
/Jv
<<l
V’' 4?r. Vto''
■ > *C'
V NAŠI VINOTEKI
lahko kupile preko Irislo vrši izbranih jugoslovanskih vin
od 27. avgusta do 2. septembra na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani

? Gorski dnevnik
^ svetovnem kolesarskem prti, v1 v dirkališčnih disciplinah s T*0 na vrsti najboljši kole-#i tS. b°d° v preostalih dveh 5ia rf°Vanj skuaali priboriti še i« dva naslova svetovnih pr-
';'e profesionalcev vlada v jenski prestolnici, pa tudi dru-ik- ,Pi, ve^ko zanimanje. I-wl,.s‘ehij° v prvi vrsti Franci j0sefju, ki je še enkrat do-m ’ "a je v Italiji in v svetu j(.nSjboljšimi kolesarji profesio-
J^inalu je odpravil Nizozemca fe®3 s časom 6’11”58, ki je za zaostal kar za štiri se-
fe?a*u zasledovalne vožnje za itjj0nalce, ki se je zaključil jj[ j10*0 ponoči, pa je Moser iz-tlio V°b°j z Nizozemcem Ooster-m®’ ki je postal tako svetovni Sj. y tej disciplini. Francesco priboril Italiji drugo sre-lalis- . svetovnem prvenstvu v cnih disciplinah, i^alci so se včeraj pome-frj. L v tandemu, kjer sta «az-L fossi in Finamore proti pri-bT^em vstopila v polfinale z L, naa reprezentantoma ZDA ^ s«' 111 Barczewskim. Italija-^°br° odrezali tudi v vož-Rotorji. V finale se je kodnih!}"10 Micino uvrstil tako: j) l 0 Micino (It.) ki je prevozil tise v 43’44”76 s poprečno hi-73,756 km na uro H.«ed Peffgen (ZRN) po 40
"SihRompeIberg (Niz-> P° 120
s° se pričela tudi tekmo-ic« . hitrostni vožnji za profesio-
wr
jw“‘0valca. Stefano Notari pa diiLae| v kvalifikacijskem delu bs.atli v tej disciplini, tako da d “M sedaj Italijo v četrtfi-Giordano Turini. 37-letni 1 ■ 12 Bologne, veteran svetov-
idi^nrekih prvenstev^ upa v
^jjjkonkurenci izredno težko
V
^liir^oitu* profesionalcev pa uj?jo s svojimi dirkami tudi .?• V tretjem dnevu tekmo-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. septembra 1979
^LESARSTVO
Na svetovnem prvenstvu
Hzzurm zadovoljni s svojimi nastopi
je se je odrezat Moser, ki je osvojil srebrno kolajno
^TERDAM — Z včerajšnjim dirkališče v Am-
te®
monopol profesionalcev.
Pecci (Parag.) . Gomee (Ekvad.) 6:2, 6:2, 6:4
Clerc (Arg.) - Purcell (ZDA)
6:2, 7:6, 6:4
Vilas (Arg.) - Bonavides (Bol.)
6:1, 6:1, 6:0
Fleming (ZDA) - Okker 'Niz.)
6:3, 4:6, 6:3, 7:6 Richardson (ZDA) - Curren (J. af.) 7:5, 6:4, 7:5
Stockton (ZDA) - FoxWoth (ZDA) 6:3, 4:6, 6:3, 7:6 Mottram (VB) - Kodeš (ČSSR)
6:3, 7:6, 6:2
ŽENSKE
Navratilova - Moupton (ZDA)
6:4, 6:0
Reid (Avstral.) - Hobbs (VB)
6:4, 6:0
Maršikova (ČSSR) - Jaušovec (Jug.) 6:3, 6:3
King (ZDA) - CNeil (Avstral.) 6:0, 6:3
Austin (ZDA) - Mandruga (Arg.) 6:3, 6:1
Evert (ZDA) - Russel (ZDA)
6:0, 6:2
VESLANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Včeraj dve jugoslovanski posadki napredovali iz repesažev v polfinale
Ta uspeh so si priborili skifist Grdovič in izolski četverec brez krmarja - Danes polfinale
BLED — Drugi tekmovalni dan na 8. svetovnem prvenstvu je vendarle prinesel uspeh tudi jugoslovanskim veslačem. Od štirih čolnov, ki so nastopili včeraj v repesažih, ta-koimenovanih «popravnih izpitih*, ki še prinašajo mesta v polfinalu, to je med dvanajsterico najboljših na svetu, sta bila uspešna skifist Branko Grdovič iz Zadra, ki je v svoji skupim celo zmagal, in izolski četverec brez krmarja, ki bi postal polfinalist, tudi če bi osvojil zadnje mesto v svoji skupini. Namreč na startu so bili le trije četverci brez krmarjev in prostora v polfinalu je bilo za vse tri posadke. Manj uspešna sta bila včeraj mariborska veslača dvojčka Darko in Borut Golob, ki se v dvojnem dvojcu nista uspela uvrstiti v polfinale, saj sta osvojila le četrto mesto. Prav tako pa je četrto mesto v repesažih osvojila tudi edina jugoslovanska tekmovalka na tem prvenstvu, Rovinjčanka Volčič Ive-ta, in je prav tako zanjo svetovnega prvenstva že konec. Od italijanskih čolnov velja omeniti četverec brez
BLED 1979
je tako seveda svetovnega prvenstva konec.
Rezultati skifistk:
1.	Renouf (Avstr.)	3'51”10
2.	Schotter (NDR)	3'51”26
3.	Justensen (Danska)	3’53”72
Volčič (Jug.)	3'55”56
Rosart (Bel.)	4’03”18
Danes bo na svetovnem prvenstvu polfinale za lahke veslače in ženske, jutri, v nedeljo, pa veliki finale v obeh kategorijah,
JOŽE POGAČNIK
NOGOMET
miiinimtiftiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiniiiiiiiitiii
iiiiiiitmiiiHiiiMiiiiiiiiifiiiiiiitniiiiiiiiiitniimiiiiiiii
KOLESARSTVO
MED AMATERJI
Pozitiven nastop Čoka
Jutri bo nastopil med juniorji v Pordenonu
k-
»jer so Italijani računali na
Mladi Sandro Čok. ki nastopa zadnje mesece v kategoriji junior-jev italijanske kolesarske zveze (saj bo prihodnje leto prestopil med a-materje druge kategorije), se je ta teden udeležil dveh dirk: v nedeljo je nastopil na juniorski dirki v Sa-cilu in zasedel petnajsto mesto po dolgem sprintu, ko je ušla sedmerica kolesarjev in si priborila nekaj naskoka.
V torek pa .je nastopal v zanj popolnoma novem okolju: v Povo-lettu je namreg dirkal na 120 km
!*?iplini na medaljo. To pa bo <*>lgi progi v kategoriji amaterjev
M v Amsterdamu podelili še w leie v vožnji za motornim ^li 7 ''e’ kjer Italijani niso na-k/toagal je Nizozemec Mat-**	| nk. ki je privozil na cilj
■m ,'tujcem Van Meelom in ro-nneh°°jem. Italijanska ko-■>!ia? Reprezentanca, ki jo se-'oofc Edinost, Callari, Milani in * ■ J0, Da ie pd dobrih uvod-
prisotnost je pogojena s sestavo ekipe, ki bi lahko nastopala med amaterji. Prav gotovo ne more v višji kategoriji nastopati tako kot letos, ko je sam dirkal za slovenski klub. Potrebna bo ustanovitev članske amaterske vrste, če se bo hotelo še nadaljevati s kolesarstvom med mladimi.
R. Pečar
VODNO SMUČANJE *
CASTELGANDOLFO - Na jezeru Castelgandolfo so bile včeraj izločilne vožnje v moškem in ženskem slalomu, Italijanski vodni smučarji so se v prvem dnevu evropskega
Pa je
™	. tekmovala le v malem
i;jj' *ier se je v zasledovalni
konkurenci kolesarjev iz Slovenije, Furlanije in iz Veneta je .med sedemdesetimi tekmovalci osvojil štiriindvajseto mesto v zaključnem sprintu. Zmagal, je Kranjčan Bojan Ropret, ki je preteklo soboto ne preveč uspešno nastopil na svetovnem amaterskem prvenstvu (najboljši Jugoslovan je bil takrat ro govec Polončič). Ropret je prispel v Povolettu sam na cilj. saj je si-
le osvojili bron.
^i!an — Turin
|^ho na sporedu tradicio-M^dnarodna kolesarska dir-V. "“lana do Turina. To bo W tudi 9. dirka za svetovni bokal.
N/v PRVENSTVU ZDA
izpadla v 2. kolu
JHlNG MEADOW - Končno iV Eniškimi igrišči, kjer se t arneriško odprto prvenstvo, sonce, ki .je omogočili '°ten potek srečanj. Tekmo-S\l° teko odigrali še zadnje Prvega kola, nato pa so se t, ‘udj tekmovanja drugega
je z zanimanjem priča-V»edvsem dvoboj med Ame-Johnom McEnroejem in kot11 H.io Nastasejem, ki slo-\ odličen, predvsem pa kot .4 hjuhast tenisar. Romun se J in . *rat spopadel z McEnroe-jl p Je osvojil tri srečanja. To-ie slavil zmago Američan, \ ae je za ^ tucjj moral po-S|0 potruditi. Med igro. seveda, \w0rez nevšečnosti. Nastase se te odrekel običajni glutni. jo j Je trajal tri ure, parkrat rft'° prekinili enkrat celo za Sl j!aJset minut. Sodnik pa je čj J’astaseja opomniti, ker je Si in še zavlačeval s ser-
AL
i\5n.tega srečanja .je vladalo v fi že za dvoboj med Sve-jjn 0lrtom in Avstralcem Car-■Nn-^org, ki je zadnje čase '\	je seveda Avstralca
.^gj.teemagal. Tudi Američan se n’ Pretirano mučil, da ; Ib 1 svojega rojaka Taygana. ;Vski konkurenci je Mirna J L c. doživela grenak poraz. Po--Aa p6 Jugoslovanka v dvoboju 5 V*°la premagala Nizozemko 5%d»iSis- i° te v drugem kolu \ ya‘a Čehoslovakinja Marši-
i A,noriškimi tenisarkami, mla-Atih , nova, ki ,je pri šest-3*4, .etih tretja na lestvici naj-1.V laralk na svetu, m imela V, težav z Argentinko Man-
(kar .je dovoljeno juniorjem po državnem prvenstvu te kategorije) in se zelo dobro odrezal na naporni _	.
progi v deževnem vremenu. V ostri prvenstva dobro oorezali. V finale,
•	—	ki bo na sporedu v nedeljo zjutraj,
napredujejo naslednji smučarji: Ro-by ZucchiJ 'ki je zasedel tretje mesto, Marco Merlo, ki je bil sedmi in Nino Cazzaniga z enajstim mestom. V finalu sta tudi dve Italijanki in sicer četrto, oz. osmo uvrščena Terracciano, oz. Renzini.
V finale napreduje tudi Jugoslovan Dragutin Bašič, saj se je uvrstil na solidno četrto mesto tega prvega izločilnega tekmovanja.
Danes pa bodo na sporedu še izločilna tekmovanja v likih za moške.
Lestvica izločilnega tekmovanja v slalomu za moške:
1.	Mike Hazelvvcod (VB) 51,00
2.	Eddy De Telder (Bel.) 49,50
3.	Roby Zucchi (It.)	49,00
4.	Dragutin Basic (Jug.) 45,50
5.	Muller Axsel (ZRN)	45,00
7. Nino Cazzaniga (It.)	43,50
Lestvica izločilnega tekmovanja v slalomu za ženske:
1.	Amade - Escot (Fr.)
2.	Van Dijk (Hol.)
3.	Terracciano (It.)
5. Sommer (Fr.)
lovito sprintal kake štiri kilometre
_	, _____ pred koncem in si nabral dovolj
s A,?a amaterje ekipno pomeri- j prednosti za samotno zmago Ostati ;dsR. Reprezentanca ČSSP je 11 tekmovalci oa so si razdelili me-^.at prešibka, tako da so
1 sta po množičnem sprintu, kjer je
odločala zvijačnost in izkušenost na takih dirkah.
Na vsak način je bil Čokov nastop več kot pozitiven in dobro o-beta tako za jutrišnjo juniorsko dirko v Pordenonu, kjer bo na sporedu tudi nekaj vzponov, kot na splošno za prihodnjo sezono. Ni še gotovo, če bo lonjersld kolesar prihodnje leto branil barve lonjerske-ga društva Adria, kajti njegova
MARINI TRENTA in
DOLJANU PETAROSU
želi ženska odbojkarska ekipa Brega na njuni novi življenjski poti obilo sreče in polno razumevanja.
8. Renzini (It.)
45.00 44,25
40.50
39.50
38.00
krmarja, ki je veslal v isti skupini Jcot Jugoslovani in osvojil premočno prvo mesto.
Branko Grdovič iz Zadra, osemnajstletni veslač, ki se že pet let Ukvarja s to športno zvrstjo, je že večkrat nastopil na velikih mednarodnih tekmovanjih in je včeraj tudi pokazal, da je že izkušen tekmovalec. Veslal je izjemno dobro in na koncu brez težav osvojil prvo mesto. Kot zanimivost velja omeniti, da je njegov čas najboljši od vseh v predtekmovanjih in to je morda tudi delček upanja, da bi se ta mladi Zadrčan danes uvrstil še v veliki finale.
«Branko je veslal izjemno dobro, predvsem pa ni imel na startu nobene treme in to je bilo zelo pomembno,* je dejal Grdovičev trener Romano Bajlo, nekdanji jugoslovanski reprezentant v veslanju. Rezultati skifistov:
1.	Grdovič (Jug.)	7’33”21
2.	Mikkolainen (Fin.)	7’35”82
3.	Knibberg (Niz.)	7’36”06
V	četvercu brez krmarja so mladi Izolčani Darko Petrič, Momir Sajinčič, Milan Kocjančič in Vlado Krulič veslali bolj za trening, kajti ob kakršnikoli Uvrstitvi bi postali polfinalisti. Več bodo morali pokazati seveda danes, očitno pa je, da so se za prvenstvo dobro pripravili, saj so od marca letos, ko so se prvič našli skupaj v čolnu pre-veslali okrog 3.000 km.
Rezultati četvercev brez krmarja:
1.	Italija	6’37’T8
2.	Jugoslavija	6’42”00
3.	Kanada	6’42”34
Mariborčana Darko in Borut Golob sta včeraj sicer dosegla svoj najboljši čas na 2.000 m dolgi progi v dvojnem dvojcu vendar je bila konkurenca očitno zanju 'premočna. Do polovice proge sta imela tretje 'mesto, dobro sekundo pred Švicarji, vendar sta na zadnjem delu proge popustila in Švicarja sta ju brez težav prehitela.
Rezultati dvojnih dvojcev
1.	Velika Britanija	6’52”25
2.	Avstrija	6’53”12
3.	Švica	6'53”34
4.	Jugoslavija	6’58”23
5.	Japonska	7’20”58
V	popoldanskem delu sporeda so bili na vrsti repesaži za ženske. Jugoslovanka Ive Volčič je poskušala vse, da bi vendarle osvojila 3. mesto v svoji skupini in s tem tudi uvrstitev med 12 najboljših na svetu, vendar je že na začetku veslala slabše kot običajno in na polovici proge je bilo jasno, da nima posebnih možnosti več, da bi se uvrstila v polfinale. Dosegla je tudi slabši čas kot dan prej in zanjo
TOKIO — V glavnem japonskem mestu so te dni odigrali zadnje kvalifikacijske tekme za mladinski svetovni naslov. 16 prijavljenih e-kip je žreb porazdelil v štiri skupine. Jugoslovanska reprezentanca je bila uvrščena skupaj z Argentino. Poljsko in Indonezijo v B skupino. Jugoslovani so na splošno precej razočarali, saj so izgubili tako z Južnoameričani kot tudi s Poljaki. Le v zadnjem srečanju so premagali za razred slabše Indo-
■iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBISK PRI MDA «SUHA KRAJINA 79» V PREVOLAH
Med brigadirji sta šport
in rekreacija zelo razvita
___ v
Tej dejavnosti posvečajo veliko pozornost - Številne tekme
OBVESTILO
ŠZ Breg
sporoča, da se bo danes ob 18. url začel trening vseh košarkarjev. Trening bo v občinski telovadnici v Dolini.
Danes si bosta ustvarila skupno življenje
MARINA TRENTA in
DOLJAN PETAROS .
Svoji dolgoletni odbojkarici in bivšemu odborniku želi vso srečo ŠD Breg.
Nas odbojkarski naraščaj na tečaju pri Banih
&
[fL izredno mlada ameriška iA na	ie	Katleen	Horvati),	ki
A rignila 14 let in je že zma-jSvan ameriškem prvenstvu za yv9th e P°d šestnajstimi leti. C bopV? te v prvem kolu sre-‘S, . J izkušeno Avstralko From-~i|. te	Da	je bila	zanjo pretrd
S f*	MOŠKI
Vito6')	- Carter	(Avstral.)
6:1
\	-S-., /	L. , ,) ,
V četrtek se je, kot najavljeno, začel pri Banih desetdnevni odbojkarski tečaj za začetnike, ki ga je letos že tretjič zapovrstjo priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Prijavljenih je okoli 50 tečajnikov, ki pod vodstvom Dragice Hrovatin, Ticijane Križmančič in mladih Elizabete Prašelj in Tatjane Cibic pridno vadijo dvakrat dnevno. Svoje odbojkarice so na tečaj v Bane poslala naša društva
Bor, Kontovel, Sloga in Sokol, kot moški predstavnik pa trenira le en mlad odbojkar začetnik. Že iz teh podatkov je takoj razvidno, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Tako na primer ni zastopana ženska vrsta Brega, kar pa najbolj čudi je dejstvo, da Bor in Kras, torej edini društvi, ki se ukvarjata z moško odbojko, nista prijavila niti enega tečajnika.
S tem, da so take pobude za za
četnike sila koristne, se vsi strinjajo. Prav tako so vsi ugotovili, da na takih desetdnevnih pripravah začetniki ogromno pridobijo. Sklep o organizaciji odbojkarskega tečaja pri Banih so na odbojkarski komisiji sprejela vsa naša zamejska društva Mislimo, da res nima nobenega smisla pritoževati se nad krizo, naj bi zajela zamejsko odbojko, če ne izkoristimo vseh priložnosti, da bi potencirali svoj naraščaj.
nezijce z rezultatom 5:0. To pa je bila prava Pirova zmaga, saj so bili Jugoslovani že prej izločeni iz nadalnjega tekmovanja, kajti v četrtfinale napredujeta le prvi dve uvrščeni ekipi, to pomeni Argentina in Poljska.
V ostalih skupinah so napredovale v četrt finale naslednje ekipe:
A skupina - Španija in Alžirija;
B skupina - Urugvaj in SZ;
C skupina - Paragvaj in Portoriko.
Trenerski tečaj
Včeraj popoldne se je na sedežu ZSŠDI v Trstu pričel prvi del trenerskega namiznoteniškega tečaja prve stopnje, ki ga v sodelovanju z ljubljanskim športnim centrom prireja ZSŠDI. Tečaj vodj ljubljanski priznani trener Jože Mikeln, prijavilo pa se je 13 tečajnikov vseh štirih namiznoteniških društev s Tržaškega. Tečaj se nadaljuje danes zjutraj ob 10. uri v Križu in se bo zaključil jutri. Čez 14 dni p?, bo na sporedu drugi del tega tečaja, (bs)
NOGOMET
Memorial Žarka Raceta
Enajsterica San Marca zmagovalka D skupine -
Drevi zelo pomemben nastop Gaje proti Fortitudu
Opicina - San Marco 1:1 (1:1)
OPICINA:	Paulin, Ghersil, P.
Stradi, Distasio, Gaeta, Visintin, Babuder, Manzon, Lanza, Venier, Verh.
SAN MARCO: Garaffa, Paolich, Minca, Villini, B. Stradi, Pacor, Clon, Gerin, Pison, Bones, R. Savi.
STRELCA: v 2. min. Bones, v 29. min. Manzon.
SODNIK: Žoga iz Trsta
GLEDALCEV: 100
Zmagovalec D skupine je ekipa San Marca, kateri je zadostoval le remi z Openci, ki so proti Krasu izenačili, enajsterica San Marca pa je Kraševce premagala. Tekma je bila vsekakor zelo korektna in tudi na dobri tehnični ravni in je brez dvoma zadovoljila prisotne navijače. Bolje je zaigrala Opicina, ki pa je že v 2. min. p.p. izgubljala z 1:0. Toda Openci so po tej hladni prhi takoj reagirali in prevzeli vajeti igre v svoje roke, u-stvarjali so akcije za akcije in v 29. min. je bil njihov trud poplačan z lepim golom Manzona, po strelu izven kazenskega prostora. San Marco se je spretno in tudi u-
rejeno branil ter od časa do časa sprožil zelo nevarne protinapade, ki so večkrat spravili v zadrego obrambo Opicine.
Tudi v nadaljevanju je bila vidna rahla premoč Opencev, napadalci katerih pa niso znali izkoristiti številnih priložnosti za gol. Čeprav je San Marco tudi v drugem delu i-gre ubral obrambno taktiko, saj mu je remi zadostoval, se je spretno branil in obdržal osvojen rezultat do konca srečanja.
Danes bo na sporedu tekm. B skupine med Gajo in Fortitudom. Napredovala bo tista ekipa, ki bo v tej tekmi zmagala. Če se bo srečanje končalo z izidom 0:0. pa
SPORED	
Primorje - Zarja	2:0
S. Marco - Kras	3:0
Portuale - Breg	2:1
Fortitudo - Primorec	1:1
Kras - Opicina	2:2
Breg - Vesna	(1:2
Zarja - Costalunga	0:2
Primorec - Gaja	0:0
Vesna - Portuale	3:1
Opicina - San Marco	1:1
Costalunga - Primorje	. 1:3
DANES, L 9.	
Gaja - Fortitudo	(20.30)
JUTRI, 2. 9.	počitek	
PONEDEUFK, 3. 9. počitek	
TOREK, 4. 9.	
Zmagovalec A - Zmagovalec C	
	(20.00) .
SREDA, 5. 9.	
Zmagovalec B • Zmagovalec D	
	(20.00)
ČETRTEK, 6. 9.	počitek	
Petek, 7.9.	
Finale za 3. mesto	(20.00)
SOBOTA, 8. 9.	
Finale za 1. mesto	(20.30)
Športna igrišča v naselju MDA Suha krajina ’79
Poročali smo že o športnem in rekreacijskem delovanju v okviru Mladinske delovne akcije (MDA) Posočje 79.
Mudili pa smo se tudi na obisku pri brigadirjih MDA Suha krajina 79 v Prevolah pri Žužemberku, ter se tudi tam pozanimali o športnem angažiranju brigadirjev. Še posebej nas je to zanimalo za MDA Suha krajina 79, saj so bili na tej akciji tudi letos prisotni v okviru Mladinske delovne brigade (MDB) «Simon Gregorčič* iz Nove Gorice, mladi s Tržaškega in Goriškega.
V samem štabu akcije nam je komandant MDA Suha krajina 79, Bojan Božič, prikazal zastavljen program športne in rekreacijske dejavnosti, ter poudaril, da se stvari odvijajo po načrtu. Brigadirsko naselie razpolaga namreč z igrišči za odbojko, košarko, mali nogomet in rokomet, v šolskih prostorih pa so mize za namizni tenis in šah, kar omogoča brigadirjem široko paleto športnega udejstvovanja. Poleg tega je v bližini igrišč prostor za streljanje z zračno puško. Vse te zgoraj navedene športne panoge so vadili brigadirji v Suhi krajini redno in načrtno.
Glede vsakodnevne in obvezne športne dejavnosti v okviru brigadirskega življenja je predvidena jutranja gimnastika, ki traja poprečno od 10 do 15 minut dnevno. V popoldanskih urah pa se odvijajo prostovoljno vse ostale športne in rekreacijske dejavnosti.
Vsaj enkrat v vsaki izmeni odgovorni za telesno kulturo v MDA organizirajo orientacijski pohod, na katerem sodelujejo vse prisotne brigade. Nato pa enkrat tedensko štab akcije priredi tedenski športni popoldan, v okviru katerega se odvijajo razna tekmovanja med brigadami in posameznimi brigadirji. Sem spadajo tludi športna srečanja med brigadirji in raznimi krajevnimi športnimi društvi ali pa vojaškimi enotami. Letos so podobna srečanja brigadirji opravili v malem nogometu, košarki in odbojki, in to z mladimi domačini s Preval in drugih tamkajšnjih zaselkov. Redne interne turnirje med brigadirji pa prirejajo v namiznem tenisu, streljanju in šahu.
Med športne dejavnosti v okviru MDA Suha krajina spada tudi ogled v večernih urah raznih športnih filmov, razgovori o študiju na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, ter prikaz dela učiteljev telesne vzgoje, oziroma strokovnjakov s področja rekreacije. V vsaki izmeni so poleg vsega tega doslej še organizirali razgovore s športnimi
delavci in najboljšimi športniki bližnjega območja (Grosuplje, Žužemberk, Novo Mesto itd.), tako da se brigadirji tudi neposredno seznanijo s športnim delom in rezultati območij, kjer preživijo štiritedensko brigadirsko življenje.
V dneh, ko smo obiskali naselje MDA Suha krajina 79, je bila tam športna dejavnost zelo razvita in povsod je mrgolelo brigadirjev, ki so vadili odbojko, košarko, streljanje itd. Vsemu temu smp se čudili, saj tako pestre in razvejane športne aktivnosti še nikjer nismo zasle-
samih
(Foto Karel Devetak)
brigadirji!) in ugotovili, da se ravnokar pripravljajo in sestavljajo moštva za zvezne športne igre vseh brigadirjev Jugoslavije, ki so letos bile 17., 18. in 19. avgusta na Pa-liču v Srbiji.
L: vsega tega je razvidno, da v MDA posvečajo veliko pozornost športni in rekreacijski dejavnosti. To j epovsem pozitivno dejstvo, saj poleg vzgojnega pomena, ki ga lahko ima šport v tako številčnih skupnostih mladih, kot so brigadirska, je tudi pomembno razvedrilo brigadirjev po jutranjem delu na trasi.
I. K.
bo potreben žreb med Primorcem in Fortitudom. V primeru vseh o-stalih neodločenih izidov na primer: 1:1, 2:2 pa bo napredovala miljska ekipa.
H. V.
• • •
Sinoči je Primorje premagalo Uo-stalungo s 3:1 (2:0) in ie. s tem
uspehom postalo (skupno s-Marconi in Vesno) tretji polfinalist tega turnirja.
Danes se poročita
DARINKA
in
ENNIO
Obilo sreče jima želi na skupni življenjski poti ŠD Mladina.
Cagliari - Cesena	1	
Catanzaro - Palermo	1	
Como - Avellino	X	
Inter - Spal	1	
Lpcce - Parma	X	i
Monza - Pescara	1	X 1
Napoli - Taranto	1	X
Piša - Genoa	2	
Pistoiese - Lazio	i	X 2
R6ma - Ascoli	2	
Sambened. - Atalanta	X	
Sampdoria - Bari	;i	X ,
Ternana - Fiorentina	i	X
dili. Pozanimali smo se pri
..............................
OB UDELEŽBI VEČ KOT SIO REPREZENTANC Z VSEGA SVETA
V mehiški prestolnici začetek letošnjih univerzitetnih iger
Nastopila bo vrsta odličnih tekmovalcev - Veliko zanimanje za nastope atletov
CIUDAD MEXIKO - Jutri se začenjajo v glavnem mehiškem mestu univerzitetne igre. V mestu je že vse nared za to važno športno prireditev, ki obenem prav letos praznuje svojo dvajsetletnico odkar so jo prvič organizirali. Namreč prav leta 1959 so bile v Turinu prve u-niverzitetne igre, ki so si z večjo ali manjšo točnostjo sledile vse do danes. Da so te igre zadobile v svetovni areni športa dokajšnjo težo in obenem zanimanje, izpričuje že samo naštevanje držav, ki so najavile svoj pristop in tudi število a-tletov, ki bodo na teh igrah sodelovali. V Mehiki namreč pričakujejo preko sto reprezentanc in približno 6000 tekmovalcev. Te suhoparne številke prav gotovo ne povedo mnogo, ampak če pomislimo, da je bilo v Montrealu na zadnjih olimpijskih igrah le 83 reprezentanc, postane takoj jasno, da bo mehiška univerziada res vrhunska.
Poleg tega, da je ta športna prireditev že vnaprej uspela, glede na število prisotnih držav in tekmovalcev, lahko pričakujemo, da bo uspela tudi glede na dosežene rezultate in to iz dveh razlogov. Pr vi je prav gotovo ta, da je v Mehiko prišla praktično skoraj vsa svetovna atletska elita. Med najbolj kričeča imena spada nedvomno vzhodna Nemka Marita Koch, I-.
talijanka Simeoni, Madžarka Ma-tay, Gohr, Jahl, Slupianek, Anisimo-va, Kondirateva in še veliko drugih, pri moških pa Italijani še posebno pričakujejo nastop priljubljenega Mennee, prisotni pa bodo še «kali-bri», kot na primer Beilschmidt, Munkelt, Bayer, Schmidt (vsi NDR), Grigorjev, Volkov, Arhipenko (vsi SZ) poleg teh pa še cel kup dobrih atletov. Drugi razlog in to povsem upravičen, je ta, da leži Ciudad Me-xico na 2240 metrov visoki planoti in seveda na taki višini je zračni upor manjši, kot v nižjih legah. Tekmovalci na ta način lažje premagujejo upornost zraka, s tem pa dosegajo toliko boljše rezultate. To dejstvo potrjujejo izredni dosežki, ki so jih postavili že na olimpijskih i-grah leta 1968 prav v tem mestu. Torej tako organizatorji, kot na splošno vsi ljubitelji športa, pričakujejo veliko uspešnih rezultatov od teh osmih univerzitetnih iger.
Še nekaj o pravilih in o programu. Na univerziadi lahko nastopajo samo tekmovalci, ki so vpisani na fakultetah ali pa so ravno zaključili gimnazijo. Program pa sestavlja devet osnovnih športov: a-tletika, sabljanje, košarka, odbojka, plavanje, vaterpolo, skoki v vodo, gimnastika, tenis, poleg tega pa še ena športna panoga, kate ro poljudno izoere organizacijska
država. Mehika je tokrat izbrala nogomet.
NOGOMET
V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju je Sambenedet-tese premagal ekipo Slovan Lib^e-rec z 2:0.
V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal pol poklicnih ekip bo danes na sporedu tudi tekma Ccnegliano - Pordenone.
r =53 M	i §1		l M
i.	prvi	X	i
	drugi	1	X
2	prvi	2	X 1
	drugi	1	2 .X
3.	prvi	1	2
	drugi	2 1	
4.	prvi	X	1
	drugi	2	X
5.	prvi	X	1 2
	drugi	1	2 X
6,	prvi	2	X
	L*	1	t
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul Montecchl 6 PP 559	tel. (040)	79 46 72 (4 llnl|e)
-Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnoprel plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.50 din. olq nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. zo organizacije in Dodietja mesečno 65.00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS ■ 61000 Ljubijo«
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo __________t______________________________
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	.. _J
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.,
18 800 lir Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300,
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlciniie-J ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi" v Italiji pri SPL
i |	Član itali|anskj
IzdaiaK ^ZTT zveze časopi^J
1. septembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska f ^Trst založnikovi
I
PO ARETACIJI TERORISTA V KOSTARIKI
KRVAV DAN V ITALIJI
Franco Freda ni hotel odgovarjati Družinsko nesoglasje in ljubosumje na vprašanja catanzarskih sodnikov vzroka tragedij v Bergamu in Catanii
Dr. Ledonnu in dr. Vecchiu je izročil le izjavo, v kateri odreka «samozvani italijan-
ski republiki» pravico, da mu sodi in potrjuje lastno neonacistično prepričanje
RIM — Catanzarska sodnika E-milio Ledonne in Massimo Vecchio, ki vodita preiskavo o pobegu pa-dovanskega neonacista Franca Frede iz Catanzara, sta včeraj v kaznilnici v Rebibbii zaslišala obtoženca. Šlo je za prvi in najbrž tudi zadnji «razgovor» med sodnikoma in obtožencem, saj Freda sploh ni hotel črhniti niti besede. Zvest svojemu liku Nietschejevega nadčlove ka. obenem pa v vedenju na moč podoben rdečim brigadistom, je neonacist odpravil sodnike s kratko izjavo, v kateri je poudaril lastno neonacistično prepričanje in sovraštvo do demokratične države.
»Že dvajset let — je zapisal — sem član «Italijanske države*, politične organizacije, ki hoče streti vlado samozvane italijanske republike, saj gre za pravo nasprotje politične ureditve in skupek sil, ki so sovražne narodu. Tej samozvani republiki ne priznavamo nobene moralne avtoritete in pristojnosti, zaradi česar ne priznavamo niti njenih trinoških zahtev.*
»V svojstvu apolitičnega vojaka* — je nadaljeval Freda — ujetnika organizacije, ki jo naša «država* ima za kriminalno parodi jo družbenega telesa in nosilca politične perverzije, ne priznavam samozvani i-talijanski republiki pravice, da mi sodi. Današnje srečanje (iz navedenega je jasno, da ga ne morem i-menovati zaslišanje) s predstavnikoma sodstva samozvane italijanske republike je zato le priložnost, da jima izročim to svojo izjavo.*
Z njemu lastno aroganco je Freda izjavil sodnikoma, da ju sprejema zgolj iz vljudnosti* in jima nato izročil izjavo. Takoj nato je obmolknil in ni trenil, ko ga je dr. Ledonne seznanil z obtožbami in z utemeljitvijo zapornega naloga.
Po odhodu sodnikov se je pado-vanski neonacist zadržal dobri dve uri v razgovoru s svojim odvetnikom Pietrom Moscatom. Šlo je — kot je poudaril zagovornik — za prijateljsko srečanje med dobrima znancema, ki se nist« videla že dobro leto. Med pogovorom pa sta načela tudi marsikatero pravno vprašanje in sta preučila možnost priziva na mednarodne pravne forume zoper razsodbo catanzarskih sodnikov, ki so, kot znano, obsodili Fredo na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. V protislovju z izjavo, ki jo je izročil sodnikoma, je padovanski odvetniški pripravnik sklenil, da bo vložil priziv proti razsodbi tudi na catanzarsko prizivno porotno sodišče, kar je dokaz, da italijanski republiki sicer ne priznava nobene avtoritete, njene morebitne milosti pa ne zavrača.
Odvetnik Moscato, ki je branil Fredo v Catanzaru skupaj s kole-
goma Alberinijem in Bezziccheri-jem, je v razgovoru s časnikarji nadrobno orisal okoliščine aretacije pa-dovanskega neonacista v Kostariki in pri tem neposredno obtožil policijo nečloveškega ravnanja. Agenti naj bi »zvezali Fredo kot salamo*. Le nekaj minut pred pristankom naj bi mu nataknili lisice in odvezali vrvi. Dodal je tudi, da se mu je Freda zdel utrujen, suh in telesno zelo šibak, »spodletel pa je poskus, da bi ohromili njegovo moralno čvrstost.*
Po včerajšnjem »zasliševanju* sta se sodnika Ledonne in Vecchio vrnila v Catanzaro, kjer bosta nadaljevala s prepevanjem gradiva, ki so ga agenti zaplenili neonacistu v njegovem stanovanju v San Juanu. Gradivo je namreč zelo pomemben vir informacij za odkrivanje neonacistične prevratniške mreže v Italiji, ki je omogočila odvetniškemu pripravniku beg v Latinsko Ameriko. Operativno težišče organizacije je bilo in je najbrž še vedno v Venetu kot med drugim dokazuje zaporni nalog, ki ga je dr. Ledonne podpisal za treviškega industrijca Marca Bemaboja. Le ta. ki je pra-
vočasno zaslutil nevarnost, je, kot kaže, že na tujem, naibrž v Kostariki. Tako vsaj je izjavil ženi, s katero je govoril po telefonu v torek. (vt)
MARIBOR — V Slovenskih Konjicah in v Slovenski Bistrici bodo prihodnji teden priredili zanimiv ciklus filmov iz sedemnajstih neuvrščenih držav ter pester kulturni spored v katerem bo med drugim nastopila tudi neka afriška folklorna skupina.
BERLIN — Nemški kancler Helmut Schmidt je včeraj izjavil, da bi se v bližnji bodočnosti zelo rad sestal s predsednikom Nemške demokratične republike Honeckerjem in se z njim pogovarjal o razvoju prijateljstva in sodelovanja med državama.
NEW DELHI — Medtem ko se v ostali Indiji soočajo z močnim mor,-sumskim deževjem, je. severne in južne predele države prizadela močna suša: Na tem področju v avgustu sploh ni deževalo.
Pretresljiva dogodka sta terjala štiri smrtne žrtve in dva hudo ranjena
CATANIA — štiri osebe mrtve in dve hudo ranjene, to je pretresljiv obračun dveh tragedij, ki ju označujejo podobni vzroki in razmere: nesoglasja v družinskem krogu ter ljubosumje, ki je žal v Italiji, kljub krizi določene mentalitete, prevečkrat kriva za krvave dogodke. Stara miselnost, ki jo podpirajo zaostalost in preživeli družinski odnosi, je torej ponovno terjala svoje žrtve in razburjena javnost se bo zdaj ponovno spraševala, zakaj se je to zgodilo in velika večina bo vso odgovornost za krvavi dejanji naprtila trenutni blaznosti ljudi, ki izgubljajo nadzorstvo nad samimi seboj, sprožijo svoj bes in obup nad «krivci» nesoglasja in nato obrnejo pištolo proti samemu sebi. Gotovo je v največji meri kriva za to trenutna nerazsodnost; ni pa samo to, vzroke je treba iskati tudi drugod in bilo bi jih težko našteti. Vsekakor so vsi prisotni v sedanji Italiji.
Prava družinska dragedija se je v četrtek ponoči pripetila v predme-
stju Catanie, kjer je 26-letni zapriseženi čuvaj Salvatore Sedici, o-če štirih otrok, v trenutku obupa ubil 22-letno ženo Grazio ter hudo ranil taščo Santo Renna ter svaki-
Poklon spominu lorda Mountbattena
mm
Imm.
Tudi bivša predsednica indijske vlade Indira Gandi se je poklonila spominu nekdanjega indijskega podkralja lorda Mountbattena, ki je umrl pri eksploziji bombe, ki je uničila njegovo jahto (Telefoto ANSA)
njo Giuseppino Bonsignore, nato pa si s službeno pištolo sam vzel življenje. Družina Sedici je živela v majhnem stanovanju v skromnih razmerah, pred tragedijo naj se bi zakonca hudo sprla in v prepir naj bi posegli tudi mati in sestra Grazie Sedici, kar je očitno razburilo zapriseženega čuvaja, ki je segel po pištoli in besno streljal proti trem ženskam; njegova žena je bila pri priči mrtva, tašča in svakinji, pa se še vedno borita s smrtjo v bolnišnici v Catanii. Kot so povedali sorodniki, so bili prepiri v družin-ni Sedici na dnevnem redu, predvsem v zadnjem času, ko naj bi Salvatore navezal ljubezensko razmerje z neko drugo žensko in zahteval od žene razporoko, ki pa ji je slednja nasprotovala. Zakonca Sedici sta se poročila pred šestimi leti, najstarejši njun otrok pa je pred kratkim praznoval pet let.
V bližini Bergama, v kraju Ambri di Zogno, pa je včeraj zjutraj 26-letni zidar Felice Bellaviti s pištolo ubil 16-letno zaročenko Patri-zio Ballaviti in si hitro nato sam vzel življenje. Tragedija se je pripetila pred restavracijo, kjer je bilo dekle zaposleno kot natakarica; mladenič je zaročenko s pretvezo zvabil iz poslopja in jo na ulici hladnokrvno ubil, potem pa je obrnil pištolo proti sebi. Kaže, da sta imela v četrtek zvečer Felice in Patrizia BeUaviti v isti restavraciji živahno razoravo. v kateri naj bi dekle povedalo mladeniču, da ga namerava čimprej zapustiti, slednji pa naj bi se tej odločitvi odločno uprl. Kot so ugotovili preiskovalci, sta bila mladi žrtvi tragedije zaročeni nekaj mesecev, njunemu razmerju pa naj bi ostro nasprotovala Patrizije-va družina, ki naj bi tudi prepričala dekle naj zapusti mladega zidarja. (st)
Eksplozija na Mississippiju
GOOD HOPE (Louisiana) — Štirje člani posadke perujske trgovske ladje «Inca Tupac Yapanqui» so izgubili življenje v požaru, ki je izbruhnil na Mississippiju zaradi trčenja ladje ob tri vlake (tankerji brez lastnega motorja), ki so vsebovali butan. Nesreča se je pripetila v bližini rafinarije Good Hopa, 50 km severno od New Orleansa.
V bolnišnico so sprejeli 20 ljudi, 3 osebe pa še vedno pogrešajo.
Od danes podražitev železniških tarif
RIM — Z ministrskim odlokom je danes stopila v veljavo podraži-
kih storitev zvišale za 10 odstotkov. Minister za prevoze upa, da se bo lahko s tem odlokom pasiva državnih železnic zmanjšala, saj je finančno stanje tega podjetja dokaj hudo. Današnjemu povišku pa bo vsekakor do konca leta sledila ponovna podražitev za nadaljnih 10 odstotkov. Nov povišek tarif bo moral odobriti ministrski svet. Ponovni ukrep bo zadeval tudi cene blagovnega prometa in predvidevati je, da bo povprečni povišek teh tarif znašal približno 18 odstotkov.
Z današnjim dnem se bodo podražili tudi železniški abonmaji, pogradi in tudi tarife na trajktih, ki povezujejo Civitavecchio s Sardinijo.
Poplav« v Turčiji
ISTAMBUL — Zaradi obilnega deževja, ki je povzročil hude poplave v severno-vzhodni Turčiji, je 27 ljudi utonilo, 16 rudarjev, ki je zasutih v nekem rudniku, je v življenjski nevarnosti.
Veliko dežja je bilo predvsem v pokrajini Amasya, kjer je 17 oseb izgubilo življenje in v pokrajini Ko-rum, kjer je umrlo 10 ljudi.
HOTEL V PRAH
V ameriškem mestu Atlantic City so morali zrušiti dotrajal hote'-so ga minirali, da se je sesul v prah, ne da bi ruševine le bližnjih poslopij	(Telefoto ^
...........m ..................................................

BENEŠKI FILMSKI BIENALE
FILM O POSLEDICAH IMPERIALIZMA ZDA NA DALJNEM VZHODU
Zanimiv zgodovinski film o pokristjanjenju Brazilije
tev železniških tarif. Z današnjim dnem so se namreč cene železniš-
(Poseben dopis)
BENETKE - Slaba vest Amerike postaja za kinematografijo čedalje donosnejša. Dovolj je, da pomislimo, kako velik uspeh občinstva so želi filmi M. Cimina, H. Ashbyja, F. Forda Coppole z dvoumnimi a vznemirljivimi premišljevanji o ameriški prisotnosti v jugovzhodni Aziji, še zlasti v Vietnamu; na filmskih platnih se torej prikazane najbolj uničljive posledice imperializma, ne samo na vojaškem področju, ampak tudi — in predvsem — glede na moralo prebivalstva. Tudi film hollywoodske-ga režiserja jugoslovanskega rodu Petra Bogdanovicha «Saint Jack*, ki so ga predvajali včeraj, sodi v to zvrst.
Dogajanje je postavljeno v Singapur v začetku 70. let in film prikazuje Jacka Flovversa v svetu prostitucije in prestopništva. Gre za človeka, ki hoče hitro obogateti zato, da bi se potem lahko morda
•Hiimiiiiiiiiiii
..................................................................................................................................................................................................mn...n m mn
V ORGANIZACIJI PEN-CENTR0V IN PD OBIR
Na Koroškem srečanje pisateljev manjšin
Prisotna tudi predstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji
(Poseben dopis)
CELOVEC — Včeraj so se na O-birskem pri Železni Kapli zbrali književniki na srečanju pisateljev manjšinskih narodov. Prireditelji srečanja so slovenski PEN - center, koroški PEN - klub in Prosvetno društvo Obir. To tovrstno srečanje se odvija na Koroškem prvič, čez leto pa mislijo prireditelji razširiti celotno zadevo, da bi zajeli vse etnične skupine.
Zaenkrat so na prvem srečanju pisateljev manjšinskih narodov prisotni književniki gradiščanskih Hrvatov, koroških Slovencev iz Avstrije. slovenske narodne skupnosti iz Madžarske, in pa Madžari iz Novega Sada in Lendave. Poleg tega so tu še Retoromanci iz Švice, pa predstavnika slovenske narodnostne skupnosti iz Italije Marko Kravos in Marij Čuk. Kot nam je povedal predsednik slovenske prosvetne zveze in član organizacijskega odbora Valentin Polanšek, bo na tem sre Čanju tekla beseda o večinski ali manjšinski književnosti. Vendar je pri tem Polanšek poudaril, da beseda manjšinski ni adekvatna za človeka, pa niti za ustvarjalca, saj ni večinske ali manjšinske književnosti. Srečanje na Obirskem naj bo stičišče, da bi se književniki narodov zbrali in dobili skupno govorico. Pa tudi poudarili vlogo kniižev-nosti, ki deluje brez specifičnih pogojev izven svoje domovine, pa vendar v jeziku domovine, kateri posamezni književniki pripadajo.
»Pisatelji in pesniki so se radi odzvali našemu vabilu — je dejal Valentin Polanšek — in upamo, da bo to srečanje sedaj in v bodoče dobilo neke stalne oblike in širšo udeležbo.
Danes se bo začelo srečanje sa mo. Na sooredu so slavnostni pri četek srečanja in uvodne besede
Valentina Polanska, nakar bo sledil pogovor o problemu manjšinske literature s podnaslovom: Ali je književnost manjšinska? Nato si bodo udeleženci srečanja zastavili pri diskusiji še več vprašanj, na primer: kaj je večinska literatura, pogoji avtorjev v državi, v kateri živijo in ustvarjajo itd. Ob 20. uri pa bo literarni večer in nastop obirskega ženskega okteta. Kraj srečanja in prireditve: Obirsko v gostilni Kovač. Jutri se bo srečanje nadaljevalo in sicer s sledečo tematiko: stiki ustvarjalcev z narodom, kateremu pripadajo, manjšinski pisatelj kot posrednik med literaturami, popoldan pa bo izlet na Gosposvetsko polje, kar bo nekako zaključilo letošnje srečanje.
M. Č.
V hudem prepiru ubit mladi moški
NUORO — Banalnemu trčenju dveh avtomobilov v kraju Oretelli je sledil prepir, v katerem je doslej še neidentificirani moški ubil 30-letnega voznika enega izmed avtov. Zgodilo se je med praznikom vaškega patrona, dva avta sta trčila brez večjih posledic, nastal je prepir, v katerem sta poleg voznikov sodelovali še ljudje, ki so se peljali v avtomobilih in katerim so se pridružili še nekateri mimoidoči. Besedam so sledila dejanja in verjetno eden izmed ljudi, ki so se peljali v drugem avtomobilu je s stranskim dvigalom silovito udaril Emanueleja Fenudo, ki je obležal nezavesten v mlaki krvi in kmalu nato izdihnil v bolnišnici v Nuoru, morilec pa je medtem zbežal in policija ga sedaj vneto išče.
7. OKTOBRA BODO VOLILI NA KOROŠKEM
0D LETOŠNJIH 0EŽELN0ZB0RSKIH VOLITEV NIHČE NE PRIČAKUJE VEČJIH SPREMEMB
Vse tri stranke - socialistična, ljudska in svobodnjaška - bi morale v glavnem ohraniti dosedanje razmerje sil - Nobene možnosti za neposredno izvolitev predstavnika Koroške enotne liste
(Poseben dopis)
CELOVEC — Četudi se je kampanja za koroške deželne volitve, ki so nepovedane za 7. oktober, u-radno že začela, tega navzen skorajda ni moč opaziti: razen nekaj plakatov, ki predstavljajo znana koroška politična obličja, nič ne opozarja na to, da bo Koroška že čez pet tednov volila 36 članov svojega deželnega zbora.
Razlog za tako medlo predvolilno ozračje je treba bržkone poiskati v dejstvu, da od volitev ni moč pričakovati takšnih sprememb, zaradi katerih bi prišlo do spreminjanja deležev, ki so jih imele pri oblasti koroške stranke že doslej. Kar zadeva koroško socialistično stranko, je priprave na Volitve začela že takoj po zadnjih volitvah leta 1975, pri čemer je izhajala iz enake metodologije kot strankina centrala na Dunaju, namreč iz gesla, da je treba odstraniti z dnevnega reda vse tiste probleme, ki bi jih opozicijske stranke lahko izkoristile v volilnem boju zoper socialistično stranko.
Eden od takšnih problemov je bilo prav gotovo manjšinsko vprašanje. ki se ga je socialistična stranka na Koroškem v sodelovanju z zvezno vlado znebila tako, da je v okviru tristrankarskega sporazuma poklenila pred zahtevami skrajnega nemškega nacionalizma ter podpisala sedmojulijsko zakonodajo proti volji manjšine in zoper določila 7. člena državne pogodbe. Drugega od večjih pronle-mov. problem koroškega gospodarskega zaostajanja, pa je vodja koroških socialistov in deželni glavar Wagner rešil minuli teden tako. da se je odpravil na pogajanja z zvezno vlado na Dunaj in tam sklenil nekakšno »državno pogodbo*, v ok-
viru katere bo zvezna vlada dala Koroški dodatnih 400 in še nekaj več milijonov šilingov pomoči za razvoj.
Socialistična stranka se tako odpravlja na volitve sorazmerno zelo dobro oborožena in je komajda verjetno, da bo izgubiia katerega od svojih dvajsetih mandatov. Bolj verjetno je prav nasprotno, namreč osvojitev enaindvajsetega mandata, v ta namen pa je stranka boj za enaindvajseto mesto prepustila kandidatu iz slovenskih vrst (gre za bilčovskega župana Hanzija Ogrisa), v očitnem upanju, da pridobi ali ohrani tiste slovenske glasove, ki so se od koroških socialistov odvrnili zaradi vloge, ki jo je socialistična stranka opravila pri sprejemanju protimanjšinske sedmoju-lijske zakonodaje.
Ljudska stranka, ki je druga po velikosti, bo skušala na volitvah ohraniti svojih 12 deželnih mandatov. vendar pa ji uspeh v naprej ni zagotovljen: četudi se je skušala olepšati s kadrovskimi spremembami na vrhu, jo tepe ista palica, ki tepe tudi njeno centralo na Dunaju. Ljudska stranka namreč zastopa po eni plati zelo različne interese kmetov, majhnih in srednjih podjetnikov ter uslužbencev, ne da bi jim hkrati nudila enako ideološko platformo, po drugi plati pa je industrializacija tudi na Koroškem močno načela njeno tradicionalno volilno bazo, to se pravi podeželje. Stranka bo skušala na Koroškem — podobno kot socialistična — opozarjati nase tako, da bo povzdigovala svojo vlogo pri sprejemanju sedmojulijske zakonodaje, z razliko od socialistov, ki so na oblasti, pa bo skušala volil-cem dopovedati, kako zelo škodljivo je, če je socialistični monopol na oblasti tako trden. Zadnji od tro-
jice, svobodnjaška stranka, bo skušala svoje štiri mandate obdržati, poudarjajoč pri tem, predvsem svojo zvestobo Koroški in njeni nemški tradiciji, kar v praksi pomeni, da bo v predvolilnem boju nastopala s protislovenskimi in protijugoslovanskimi gesli, s poziv k o-mejevanju obmejnega sodelovanja in z napadi na tiste akcije s katerimi skuša slovenska manjšina v Avstriji utrditi svoj socialni, ekonomski, kulturni položaj.
Kar zadeva slovensko manjšino, sta se Narodni svet koroških Slovencev in Klub slovenskih občinskih odbornikov odločila, da podpreta kandidaturo Koroške enotne liste, ki pa nima možnosti za prodor v deželni zbor, potem ko je dosedanji deželni zbor pred začetkom
poletja sklenil, da razdeli koroško deželno ozemlje na štiri volilna o-krožja. Zveza slovenskih organizacij v skladu s svojim frontovskim izhodiščem prepušča volilno odločitev svojim privržencem samim, pri čemer ugotavlja, da manjšina pre ko volilnega mehanizma ni sposobna vplivati na svoj položaj zaradi česar je bolj smotrno osredotočiti vse sile na neposredne akcije za uresničitev sedmega člena državne pogodbe in na vse tiste akcije, ki utrjujejo gospodarsko, socialno in kulturno navzočnost manjšine v koroškem prostoru. Prav na tem področju se je namreč tudi v preteklosti najuspešneje kovala akcijska enotnost slovenske manjšine v Avstriji.
MARJAN SEDMAK
vrnil v Ameriko. Bogdanovich je zelo pozoren na moralne dileme, ki se tu pa tam pojavljajo pri temu »podjetniku erosa*. Flovvers ni siab človek, okoliščine pa so take, da ga njegov »poklic* privede do nizkotnih kupčij, med katerimi je najdonosnejša — a tudi najnizkot-nejša — tista, ki mu jo je predlagal neki agent CIA: da zaloti »na delu* nekega homoseksualca, senatorja demokratske stranke na obisku v Singapuru, človeka, ki v washingtonskih reakcionarnih krogih ni priljubljen.
Zanimivost tega filma pa ni toliko v prikazu te osebnosti, v Bog-danovichem opisovanju propada človeka in moralne izprijenosti družbe na Singapuru kot posledice imperialistične prisotnosti ZDA na azijskem Jugovzhodu, če naj verjamemo fiirhu, sta bili vsakovrstno prestopništvo in prostitucija v Singapuru v tistih letih nekaj DOvsem običajnega, gospodarska dejavnost kot vsaka druga. Vrednost filma, ki priča o izredni režiserski sposobnosti. .je prav v tem analitičnem prikazu, ki, brez moralizmov opisuje »vsakdanjost* velike tragedije.
Od drugih filmov naj omenimo predvsem «Dalla nube alia resisten-za» znanega režiserja Jean-Marie Strauba, ki so ga posneli po Pave-sejevih delih (Dialoghi con Leuco in La luna ed it falo). Kot je sam izjavil gre za film o «kmečki kulturi, katerega so posneli s pomočjo kmetov, ki so igrali sami sebe in jih niso izkoriščali kot statiste*. Straubov film je pravo zavračanje Spektakla in v veliki meri prikazuje realnost. Priložnost, da posname film, pomeni za Strauba »politični poseg*, s katerim skuša vrniti kulturo in kolektivni spomin njihovim nosilcem, v tem primeru piemontskim kmetom,
Včerajšnji dan sta označevala dva brazilska filma: «Anchieta Jose do Brasih. Paula Cesarja Saraceni-ja in »Vereda tropical* Joaquima Pedra de Andradeja. Prvi je v bistvu zgodovinski opis pokristjanjenja Brazilije in njegovih posledic tam sredi 16 stoletja. Delo je nekoliko težko, vendar zanimivo zaradi skrbne rekonstrukcie tega zgodovinskega obdobja. Drugi pa, ki so ga v Braziliji junija 1977, prepovedali. je kratko delo, ki traja le 20 minut ima pa veliko ekspresivno moč. Zaradi erotičnih prikazov v tropski naravi film lahko definiramo kot antropološki in psihanalitični esej.
DARKO BRATINA
Pomoč za razvoj in stroški za oborožil
HAVANA — Stališča neU'
«£i!
o zaviranju oboroževalne
tok”*,
okrepitvi finančne pomoči 01 ^ v razvoju, bodo zajeta v dveh ^ mentih, ki ju bodo odobrili na5 ^ vrhu, ki je trenutno v Havan1, stališče bo v politični drugo pa v gospodarski.
V trikotniku med večjimi.
lJS#
deklah
za uvoz, dražjo nafto in manj5 ^ hodki od izvoza, so države v vi ju prisiljene najemati ve°n go< posojil, kar je privedlo I
prezadolžnenosti. Uradna P°" : razvoj, od katerih prihaja v •
““Vj,	Jaril, tl
trtina sredstev pod obliko <*% y ena oblik za zmanjševanje to'.pl
U' tfl t
mena. Vendar, namesto da tojjj moč rasla se iz leta v leto
__	___i. _____"
____________________ m\
glede na rast razpoložljivih s ^ v državah darovalkah. ^ q
Istočasno pa blazno rastoj0^ ki stva, ki jih zahodne države ^ tli državam v razvoju pod obl*k° j,#! posojil kapitala in sicer iz 1 ^ i ti
virov (banke itd.). V leW. ^ ta sredstva znašala 5,5 miWa yž larjev, leta 1977 pa so doseff* fl glavo vsoto 30 milijard dol®^^ moč vzhodnoevropskih soc>a" gr držav lahko prezremo, saj F .

Smrt in razdejanje na Karibih zaradi tropskega ciklona David
SAN JUAN (Puertc Rico) — Po prvih vesteh je ob prehodu orkana »David* preko karibskih otokov do sedaj izgubilo življenje. 17 oseb, 100 tisoč ljudi pa je ostalo brez stre he. Orkan je včeraj "dosegel otok Hispaniolo, kjer je v obeh državah, Haiti in Dominicana, povzročil no va razdejanja.
Nad otokom Dominique je orkan povzročil pravo katastrofo, da je premier Oliver Seraphine proglasil izredno stanje in zaprosil za pomoč «vse prijateljske države*. Na mali otoški državici je skoraj v celoti u-ničen ves pridelek, ni električne e-
nergije in primanjkuje vode in hrane. Proti glavnemu mestu Roseauju, ki je prav tako razdejano, plujeta dve francoski vojni ladji, fregata Tvident in rušilec Fife, da bi prebivalstvu nudili prvo [»moč. Krajevna radijska postaja je sporočila, da so vse hiše na otoku poškodovane, brezdomcev pa je vsaj 50 tisoč. Nič boljši položaj ni na Puertu Ricu, kjer je orkan divjal s še večjo hitrostjo (240 kmh) kot na Malih Antilijah.
V Miamiju je meteorolog centra za napovedi tropskih ciklonov John Hope iijavil, da je sedanji orkan
med najhujšimi v tem stoletju in skora. dosega peto stopnjo orkanske razpredelnice. V tem stoletju sta le dva orkana, Camille v letu 1969 in orkan za »Labor day» leta 1935, dosegla peto stopnjo.
Medtem sta ob skrajnih robovih 500 kilometrov širokega »Davida* nastali dve novi depresiji, ki se bosta po mnenju izvedencev spremenili v orkana. Prva depresija, ki so ji dali ime »Siena* se nahaja 1.600 kilometrov južn0 od Kapvedrskih o-tokov, druga pa je v Mehiškem za liva, jugozahodno od Galvestona v Te.\asu in so ji daii ime »Frederic*.
Amin napovedi svoj povratek
MANILA - Nekdanji M*
d
ski predsednik, bivši
n/j$'
šal, doktor Idi Amin u; nekdanji rektor kampm^Lffp niverze, ki je moral iz domovine pod pritisk01"Jtij< jarjenih množic, napo1 ^ j]-svoj skorajšnji povratek ^ gando. Ko bo ljudstvo Jo, kakšen je sedanji ja'-pravi Amin. bo uvidelo, ^ p nisem bil prav tako slap razumelo moja	irt
Škotski kralj in osvajme^ jl tonskega imperija, k°l .. f Amin rad nazival, je sygo* vedal, da je pobegnil >z Miti de z džipom, ki ga je 1 ^ s1 tanzanijskim vojakom, satg^' je oblekel v uniformo
nijskega narednika.
na potrebe držav v razvoJu ma neznatna — komaj 6**® i#1 ,r dolarjev v letu 1977. Let« [g ^
države v razvoju dolgov^nf!^id
lijard dolarjev, deset let - ^ur,, milijard, leta 1975 pa josC dolarjev. Lani je zadolžit® 280-300 milijard dolarjev. “	s»()
kah mednarodnega den*f"*BJw ^ da plačujejo države v r ... obresti na ta posojila Pr‘ jft od sto dohodkov od svojo® ,
Razdelitev bogastva v iJf
t‘A OO-hlrt ■
odraža tudi v izdatkih za |/
ki kljub Saltu in raznim
»m o P0PUSj. $P
skim sporazumom v r-*. j. petosti že obširno prekašal0 lijard dolarjev.	t
Države NATO in njihovi	5^
imajo narodni dohodek, k* obtrtjr milijard dolarjev letno) «50 'L tev določajo približno 2v*j 5)1% jard dolarjev, vključno ^	j
njem in stroški za nnV° aAI-'' ■ $ žje. V odstotku so stroški savskega pakta, katerihP^jfrjj hodek ne dosega mi!ijarde prri^jji
stroški za oborožitev P8 £0 V 156 milijard dolarjev, »"Vfj LR Kitajska pa daje a* t približno 10 od sto svoji«1
Ohn hhvltp nntmšita Z3 •
Oba bloka potrošita _riev ni*1! od 360 do 400 milijard dol^u 'J Tudi izdatki držav v ra— nikL*
v, 50
nepomembni in dosegaj0 dolarjev letno. Od tega . <P\jl tretjini na skupino des? g Iran 10, Saudska Arabija 'grrt.jž 3,6, Egipt 2.8, Nigerija 2.'«, 7l >7 2,1, Indonezija in I«* P°Dru®V in Severna Koreja po lA-u p°’ držav v razvoju pa P°trtP no 145 milijonov dolarjev*