Ameriška
Ant0mrs
70!9* pavlic
fti , ' 60th j lS^l
Bronufewood Lclne tCAH 8N *w,w
°kIyn,	M u&Mfkm mm
' • I1227

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
S*€W«i»4^'
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 8, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Dopolnjeno je
v Vzeli so torej Jezusa in ga odvedli. In nesoč sam sebi križ jc ^ ven, na kraj, ki se imenuje Lobanja, po hebrejsko Golgota. arh so ga križali in z njim dva druga: ob vsaki strani enega, v ^di pa Jezusa.
^ Pilat pa je dal napraviti tudi napis in ga pritrditi na križ. do je pa napisano: Jezus Nazarenčan, judovski kralj. Ta napis je ralo mnogo Judov; kajti kraj, kjer so Jezusa križali, je bil blizu ftiesta, in je bilo napisano hebrejsko, grško in latinsko. Tedaj so j®kli judovski veliki duhovniki Pilatu: “Nikar ne piši: judovski ra^j, ampak pa je on rekel- judovski kralj sem.” PV at je odgo-v°til: “Kar sem pisal, sem pisal.”
Ko so vojaki Jezusa na križ pribili, so vzeli njegova oblačila J1 hapravili štiri dele, za vsakega vojaka en del, in suknjo. Suk-^a je pa bila brez šiva, od vrha izcela tkana. Govorili so torej seboj: Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava °di,” — da se je spolnilo pismo (Ps 21 (22), 19), ki pravi: “Raz-eldi so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali.” In vojaki ?0 ^ storili.
Stale so pa poleg križa Jezusovega njegova mati in sestra nje-S°vo matere, Marija Kleopova, in Marija Magdalena. Jezus se ^re ha mater in na zraven stoječega učenca, katerega je ljubil er reče materi: “Zena, glej tvoji sin!” Potem reče učencu: “Glej, 1;°ja mati!” In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.
I Ih potem — da se je spolnilo pismo (Ps 68 (69), 22; 21 (22), — je Jezus, ki je vedel, da je vse dovršeno, rekel: “Žejen aeih.” Stala je pa tam posode polna kisa. Nataknili so torej na hi-j°2 s kisom napojeno gobo in mu jo podali k ustom. Ko je torej e2Us vzel kisa, je rekel: “Dopolnjeno je.” In nagnil je glavo in ^dihnil.
Novi grobovi
John Zbačnik
Sinoči je umrl v Huron Rd. bolnišnici 69 let stari John Zbačnik s 1014 E. 72 Place, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1918, mož Mary, roj. Herbert, brat Franka (Kanada), Mary Sadar, Margaret Sadar in Frances Fortuna (Ka-.il). Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Briggs Mfgr. Co. Pokojnik je bil član Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pogreb bo v soboto ob 11. dopoldne iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Na mrtvaškem odru bo nocoj ob 7-9, jutri ob 2-5 in 7-9.
Mary Nežic
V Western Reserve Nursing Home v Kirtlandu je umrla 83 j let stara Mary Nežic (preje) s 16213 Parkgrove Ave., prvič poročena s Frankom Strehovcem, ki je umrl 1. 1936, drugič pa s Stevom Nezicem, umrlim 1. 1967, mati pok. Franka Strehovca. Nima nobenih sorodnikov. Bila je prijateljica Mr. in Mrs. Zafred. Pokojna je bila rojena na Dunaju in je prišla v ZDA pred 68 leti. Bila je članica W.O.W. No. 110 in Kr. št. 1 Progres. Slovenk. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lake-view pokopališče.
Mary Papež
Včeraj je umrla po dolgi bolezni 87 let stara Mary Papež, roj. Stautihar v fari Ambrus na Dolenjskem, od kpder je prišla v ZDA pred 70 leti, vdova po pok. Johnu, mati Josepha, Rudyja, Albine Adams (Kalif.) pok. Johna, pok. Franka, pok. Edwarda in pok. Rose Stankie-wicz, 8-krat stara mati in prastara mati, sestra Franka in pok. Johna Stautihar. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 3.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
NIX0N NE BO PREPUSTIL JUŽNI VIETNAM RDEČIM
Ping-pong skupina ZDA
povaMiena na lilafsko
TOKIO, Jap. — Skupna ameriških igralcev ping-ponga (na-p miznega tenisa), ki nastopa tu v j	_________
tekmah zm 31. sveiovno prven-) Predhodnik ZDA R. M. Nixon je sinoči v govoru preko radia in televizije ponovno obrazložil položaj, ki ga je dobil v Vietnamu, ponovno navedel, kaj je storil za končanje vojne tam. objavil, da bo do 1. decembra 1971 umaknil od tam še 100,090 ameriških vojakov, pa izjavil, da hoče dati Južnemu Vietnamu stvarno priložnost, da se pripravi na uspešno hranitev svoje neodvisnosti.
stvo, je bila povabljena od kitajske skupine na Kitajsko, i Amerikanci so povabilo sprejeli. ; Kitajci se udeležujejo svetov-1 nih tekem in so osvojili 4 od 7 ; nagrad.
Ameriška ping-pong skupina bo prva ameriška skupina, ki bo od srede petdesetih let obiskala celinsko Kitajsko. Od tedaj je bilo na Kitajskem le nekaj ameriških časnikarjev, po-sebo Edgar Snow. Vodnik kitajskega moštva je ob povabilu izjavil: Mi smo povabili Ameri-kance, da bi se drug od drugega kaj naučili in izboljšali raven naše igre. Povabilo smo izrekli prav tako tudi za podpiranje prijateljstva med ljudstvom Kitajske in ZDA.
Italijanski maoisti ne dajo miru nikomur
RIM, It. — V Italiji ima Komunistična stranka 8.5 milijonov volivcev, toda le 1.5 milijon registriranih članov, ki vsi držijo z Moskvo. Peiping ima samostojno organizacijo, ki ima po mnenju policije le okoli 50,000 pristašev. Je pa tam zbran cvet mladega italijanskega proletariata, vsak trenutek pripravljen na “akcije”, kadarkoli pride povelje cd zgoraj.
Takih povelj je kar obilo, za-tp se maoisti tudi merijo v vsak nemir in vsako manifestacijo, da bi jo izrabili za pretepe, izgrede, demonstracije. Maoisti so že tako izvežbani v svojem poslu, da jim policija ne more zlepa do živega.
V njihovih vrstah je tudi par
WASHINGTON D.C. — Sino- Vietnam in vso jugovzhodno A-či ob devetih je predsednik Ri-;zijo. Tako politiko je označil za chard M. Nixon v govoru pred,neodgovorno, ki bi prej ali slej televizijo in preko radia razlo-’pognala našo deželo v še hujši žil ponovno položaj v Južnem |domač prepir in razdvojenost, Vietnamu in ameriške cilje tam. kot ju doživljamo sedaj.
Poudaril je, da je dobil, ko je. Republikanci v Kongresu so bil vmeščen za predsednika j govor pozdravili in opozorili na ZDA v Južnem Vietnamu 540,-; pospešitev umikanja iz Južnega 000 ameriških vojakov, da pa je;Vietnama. Med tem ko je doslej postopno doslej umaknil od tam. prihajalo povprečno od tam na preko 240,000 mož. Do maja bo j mesec 12,500 mož, jih bo po 1. število ameriških sil v Južnem j maju do 1. decembra po pov-Vietnamu znižano na 284.0001 prečno mesečno 1700 več.
Zastopniki rdečih v Parizu na konferenci o končanju vojne v Vietnamu so danes izjavili, da Nixon govori o končanju vojne, med tem pa to širi in nadaljuje. Njegov sinočnji govor naj bi pomenil, da ZDA še vedno upajo na vojaški uspeh svojega nastopa v Vietngmu.
Pazljivo nadziranje Srednjega vzhoda po SZ
na
mož, nato pa do 1. decembra 1971 odšlo iz Južnega Vietnama še novih 100,000 pripadnikov a-meriških oboroženih sil.
Predsednik je napovedal popoln umik vseh ameriških oboroženih sil iz Južnega Vietnama, ni pa povedal do kdaj. Poudaril je, da hoče dati Južnemu Vietnamu resnično priložnost, da se pripravi na uspešno obrambo svoje neodvisnosti pred Severnim Vietnamom in njegovimi komunističnimi podporniki. Izjavil je, da je vietnamizacija uspela, da so se južnovietnam-ske oborožene sile pokazale sposobnim meriti z najboljšimi silami Severnega Vietnama.
Ob koncu svojega govora je Nixon posebej poudarjal, da je cilj vse njegove politike mir, mir za celo pokolenje, ki naj
vidnih komunistov, ki sedijo v omogoči mirno in varno življe-
rimskem parlamentu. Ti so na-
nje naših otrok. Pozval je ame-
vadno zastavonoše pri demon- riško javnost, naj bo potrpežlji-
Jan 19, 17-30.
Nltajci hitijo z gradnjo sh*ateških cest v Laosu
^ London, Ang. — Bm so ča-’ sta Laos in rdeča Ki-aiska v prijateljskih stikih. Ta-je Peiping izvil iz Laosa .^cesijo za gradnjo par strate-
gih
taJci
cest v severnem Laosu. Ki-s° ceste začeli graditi, toda
Se jim preveč mudilo. Ceste ^1S° ae do danes končane. Med hj1* i® Peiping videl, kako lah-VavCesIe preko noči postanejo ? e' Hočiminhova pot je na-*gled za to!
krat ° S° Se v Peipin2u naen'
^ji'h Za^6^ zanimai;i za stanje na Csi °V*^ cesi;ai1 v severnem La-4>00n	80 Ai21 8e dodatnih
Ceste C-0 mož, da dokončajo ,e jn jih seveda potem tudi ražijo. Očitno je Peipingu
na tem, .da ceste ne pridejo pod kontrolo Severnega Vietnama. Ceste imajo namreč svoj strateški pomen tudi za kitajske cilje na Tajskem in v Burmi.
JERUZALEM, Izr.
Sredi
marca je Sovjetska zveza skrbno nadzirala Srednji vzhod od vesolja, prav posebno Izrael, Suez, Libanon in Turčijo. Eden od vohunskih satelitov je krožil nad tem delom sveta 14 dni in med tem dvakrat menjal svoj položaj.
Tekom svojega leta nad Izraelom je svoja odkritja pobočal neposredno na Zemljo. Običajno
stracijah in vodilni kandidatje na kandidatnih listah. So zelo samozavestni. Sedaj bodo na primer postavili svoje kandidatne liste za rimske občinske volitve, akoravno ni nobenega izgleda, da bi kdo med kandidati tudi zmagal. Za partijo pa pomenijo maoisti pravo nadlego.
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
snemajo vohunski sateliti določeno ozemlje, posnetke pa pregledajo šele, ko se Zemljo.
va, naj gleda, kaj je on v preteklosti glede vojskovanja v Vietnamu obljubil in kaj je storil. Kot je svoje obljube izpolnil doslej, jih hoče tudi v bodoče.
Kongresni k r i t iki Nixonove vietnamske politike so bili v splošnem nad govorom “razočarani”, ker so hoteli, da predsednik objavi datum, ko bo zadnji ameriški vojak zapustil Vietnam. Nixon je dejal, da bi taka objava koristila samo sovražniku, škodovala pa Južnemu Vietnamu. Odklonil je zahtevo po vrne na [takojšnjem umiku neoziraje se na posledice, ki bi zadele Južni
Iz Clevelanda in okolice
Slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje je vabljeno nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrle članice Mary Nežic.
Štrajk—
Tiskarji jutranjika “The Plain Dealer” so nenadno začeli štrajkati in je bil tako natiskan le del današnje izdaje dnevnika, ki pa je bil poslan večinoma izven mesta. Tako je Cleveland ostal brez svojega jutranjega .ista. Ker je štrajk "‘divji”, je izjavilo vodstvo podjetja, da bo skušalo z odredbo sodišča doseči vrnitev tiskarjev na delo.
Seja—
Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje bo imel v torek ob dveh popoldne svojo redno mesečno sejo v navadnih prostorih SDD na Waterloo Rd. Urad zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaprt zaradi Velike noči od jutri, na Veliki petek, popoldne ob dveh. pa do ponedeljka ob osmih zjutraj.
Seje ne bo—
Podr. št. 25 SŽZ v nedeljo zaradi praznika Velike noči ne bo imela seje. Naslednja seja jo drugo nedeljo v maju.
Pobirači smeti praznujejo—
Oddelek za mestne service j sporoča, da imajo njegovi upo-sienci pravico do praznovanja 10 dni v letu. Med temi je tudi Veliki petek. Zato ta dan smeti in odpadkov ne bodo pobirali. Koder bi jih morali pobirati na Veliki petek, jih bodo šele v ponedeljek po Veliki noči. S tem bo seveda dan pobiranja povsod premaknjen na en dan Kasneje.
Poskus rdečega udara na Cefyomj propade!
Socialistična vlada je strla poskus “Ljudske osvobodilne fronte” za prevzem oblasti na otoku Ceylonu.
COLOMBO, Ceylon. — Vlada Sirimavo Bandaranaike je prišla lani na oblast z veliko zmago pri volitvah, pri katerih je nastopili skupaj s komunisti. Ti so mislili, da obstoja možnost polnega prevzema oblasti in so ustanovili v ta namen “Ljudsko
osvobodilno fronto”, ki je bila	______^
znana tudi kratko “Guevarov- 5^	r .1 w «
ci”, po znanem komunistu, sode-1 AODIUniS?! PliSCGm lavcu Fidela Castra. V začetku t «	6 J	Kl" L
tedna so nenadno hoteli izvesti; [Z ¥!3w8 Hči flSISiCSlTi prevrat, kot je objavila pred-5 ^ g0 y Komunistični partiji sedmea vlade preko radia vsej prevladali stalinisti, je vla-
deželi.
V ponedeljek so ’’Guevarove!” napadli v glavnem mestu policijske postaje, vladna poslopja in varnostne patrulje. Predsednica vlade Siramavo Bandarain-ke je poslala na cesto redne če-
da “Ljudske fronte” razpadla. V novi KP ni več zastopana.
HELSINKI, Fin. — Republika Finska je soseda Sovjetske zve-ze in ima z njo posebno razmer-
* j	,	... ie tako v pogledu narodne o-
te, da upornike ukrote in uniči- '	,	, , , ..	,	. ...
hrambe kot tudi v vseh ostal:h
Ali smo res pred začefkom nove gospodarske konjunkture?
^aje^n°ma sončno in toplejše. lsia temperatura okoli 55.
CLEVELAND, O. — Optimisti s federalno administracijo na čelu nas hočejo prepričati, da je gospodarski zastoj dosegel dno in da se že počasi popravlja na bolje. Kot dokaz navajajo celo vrsto številk in gospodarskih dejstev, ki jim vsaj na videz dajo prav. Njihova misel je sledeča: začetek letošnjega leta res ni bil tako dober, kot so lani napovedovali, toda ni bil pa tudi tako slab, kot so ga predvideli pesimisti. To jim daje upanje, da bo grobi narodni dohodek vendarle dosegel predvideno višino $1,050 bilijonov. Vendar število tistih, ki o tem dvomijo, še zmeraj raste, čeprav ne tako hitro, kot je takoj po Novem letu.
Ako optimisti pretiravajo v svojih upih, so se dali zapeljati v razlagi nekaterih sezonskih pojavov v našem gospodarskem življenju.
Najprvo se zdi, da velja še
zmeraj pravilo, da vsako leto doseže brezposelnost svoje dno med Božičem in pomladjo. Tudi letos se je osnovna tendenca v nihanju brezposelnosti zaustavila v tej dobi. Število brezposelnih je začelo zmbraj bolj nihati, ne sili več stalno navzdol. Opaža se pa tudi, da je obseg nihanja manjši, čim bliže je pomlad. To so pojavi, ki se ponavljajo od leta do leta. Bliža se doba pomladanskega dela na prostem, v kmetijstvu, v stavbnem gibanju, v pripravah za turizem itd. Brezposelni, ki so jeseni zgubili delo, upajo, da ga bodo sedaj zopet našli.
Nihanje števila brezposelnih gre navzgor in navzdol. Optimisti vidijo seveda le nihanje navzdol in sklepajo iz tega, da je začetek konjunkture že blizu, pesimisti pa sodijo, da je to običajen pojav, ki bo kmalu spremenil smer. Zato nihanjem navzdol ne
pripisujejo takega trajnega pomena kot optimisti. To vodi do živahnih debat, kdo ima prav, ki se pa končajo takrat, ko statistike pridejo z novimi številkami in odstotki na dan.
Narobe pa je, kadar se politika začne vtikati v presojo številk in odstotkov. Vlada je praviloma zmeraj optimistično razpoložena, zato bi naj-rajše videla, da bi svet vedel le za njeno oceno. Opozicija je večkrat pretirano črnogleda, sredi med obema taboroma so pa strokovnjaki, ki vse sodijo po skušnji in preteklosti; se torej morajo zameriti na levo in desno.
Do sedaj smo bili navajeni, da je administracija sama o-cenjevala vrednost številk in odstotkov, seveda tako, kot je to odgovarjalo njeni politiki, dočim je pustila svojim strokovnjakom pravico, da povedo tudi svoje mnenje. Sedaj je Nixon spremenil to tradi-
cijo, je odvzel strokovnim u-radnikom pravico, da zagovarjajo pred javnostjo tudi svoje mnenje. Nixonov odlok je bil naravno močno kritiziran od opozicije, dočim je vladni tabor molčal. No, morda se bo pa še oglasil. Vsekakor sedanje stališče Nixonove administracije s tem ni dvignilo zaupanja v njene razlage gospodarskega življenja.
Kakšen je trenuten položaj med gospodarskimi preroki? Vladni tabor trdi, da pravega razvoja konjunkture še ne bo do jeseni, takrat se bodo pa že pokazali zanesljivi znaki, ki bodo prerokovali konjunkturo za prihodnje leto. Temu bi marsikdo rad verjel, toda moti ga, da bo prihodnje leto tudi leto —• predsedniških volitev, ki rado gleda vse v svetli luči le na strani kandidata, ki sedi v Beli hiši in bi tam tudi rad ostal.
jo. Oklicala je policijsko uro od 3. popoldne do zore.
Vladno poročilo pravi, da je v glavnem mestu mirno, da pa je v spopadih z vojsko veliko rdečih upornikov bilo mrtvih in ranjenih. Vojska naj bi bila ujela skupno kakih 20 “Guevarovcev” v Gampahi, nekako 20 milj od Colomba. Pri njih je baje našla “načrt prevrata”. Vlada je ‘Ljudsko osvobodilno fronto” prepovedala in zaprla vse šole po vsej državi.
Otok Ceylon je neodvisna republika, kjer je na vladi od preteklega maja “Stranka svobode”
odnosih. Trudi se na vse načine, da bi ohranila dobre sosedske odnose in ne jezila po nepotrebnem Moskve. Zato so finske stranke leta 1966 sprejele Komunistično partijo v vladno koalicijo. Pri lanskih volitvah so komunisti nazadovali.
To je privedlo do spremembe v vodstvu Komunistične partije; na oblast so prišli spet stalinisti, ki so porinili zmerne ob stran. Nevo vodstvo je naročilo komunistom v parlamentu, naj glasujejo proti vladnemu predlogu za olajšanje nadzora cen.
pod vodstvom Siramavo Banda- ta	“Tv
delavstvo in ga dobiti na svojo
stran.
V koliko se je ta njihov račun obnesel, ni znano, toda odprl je vrata, skozi katere so komuniste potisnili iz vlade. Komunistično glasov an j e proti vladnemu predlogu je namreč
ranaike. Njen cilj je bil uvesti v republiki socializem z nacionalizacijo tujih bank in drugih tujih podjetij. Komunistom to po vsem sodeč ni bilo dovolj.
Daley dobil 70% glasov
CHICAGO, 111. — Demokrat- povzročilo razpad vladne koali-ski župan Richard J. Daley je , cije “ljudske fronte”. Predsed-pri volitvah v torek zmagal zjnik vlade Karjalainen je sesta-nad 400,000 glasovi večine in do-'vil novo vlado brez članov Kobil nekako 70% vseh oddanih: munistične partije. Tako je Ko-glasov. To je njegova peta izvo-1 munistična partija bila izločena litev za župana Chicaga zapore-1 iz edine vlade v vseh državah doma.	svobodne Evrope.
National and International Circulation
r'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tur 3 months Lanada and Foreign Countries:
$18 (1Q per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
>	No. 69 Thursday, April 8, 1971
Boj za dediščino federacije
V Jugoslaviji vihra sedaj boj za dediščino federacije. Po novem ustavnem načrtu, ki so ga baje že odobrili odgovorni tovariši vseh republik in pokrajin, naj se sedanja federalna Jugoslavija pokoplje in nadomesti z Zvezo držav Jugoslavije. Hud je bil ta boj, dokler ni bil dosežen načelen sporazum. Ko je bil dosežen, je predsedstvo Zveze komunistov, torej vrhovni partijski organ, sklenilo, da se morajo vsi komunisti, zlasti vodilni, držati osnovno-idejno-pojitične vsebine ustavnih dopolnil. Že po doseženem načelnem sporazumu so namreč še zmeraj deževali predlogi, kaj vse naj pride v novo ustavo. Vsi predlogi so zasledovali le en cilj: priboriti tej ali oni republiki še zadnji hip nekaj dodatnih koristi. Da to razumemo!
Sedanja jugoslovanska federacija ima po ustavi in tradiciji veliko gospodarsko in politično moč. Ne uveljavlja le vse gospodarske zakonodaje tudi v podrobnostih, ima v rokah tudi Narodno banko kot glavni vir vseh posojil, gospodari v vseh zveznih in sličnih bankah. Usmerja vse devizne in zunanje trgovinske posle, odloča politiko cen, deli posojila, prevzema jamstva za posojila itd. Federalna vlada si je torej prilastila toliko privilegijev in predpravic, da so bile vse republike več ali manj popolnoma odvisne od nje. To ne bi bilo v načelu slabo, ako ne bi federacija očitno favorizirala “gospodarsko zaostalih" republik na jugu dežele z naravnost sramotno brezobzirnostjo do republik, ki niso bile tako srečne, da bi veljale za gospodarsko zaostale. Ta dvojna mera je končno morala sprožiti vihar negodovanja v severni Jugoslaviji, ki je postajal zmeraj večja politična nevarnost.
Začel se je trdovraten boj za demontiranje federacije, kajti nihče ni hotel verjeti, da bi bila-“reformirana” federacija kaj boljša od sedanje. Tako so morali vodilni komu-niti v vseh republikah sesti za mizo in se pogovoriti, kaj postaviti namesto sedanje federacije. Kot rečeno: načelen sporazum je bil (Josežen med vodilnimi tovariši od povsod, pa še dodan je bil sklep, da se morajo člani vodstev partije držflti sklenjenega sporazuma, ali jim je všeč ali ne.
Tu se je začelo vse skupaj zatikati. Na sedanjo federacijo je še zmeraj navezanih veliko lokalnih interesov, ki bi morali izginiti z rekonstrukcijo države, saj bi skupnih zadev ostalo ie malo, pa še te bi bile vezane na pristanek vsake republike. Ostalo je le par takih pristojnosti, kjer pri-ctanek republik ni potreben. Prizadeti tovariši so brez obzira na sklepe vrhovnega partijskega vodstva začeli okoli ogla rovariti proti predlagani državni rekonstrukciji. Oglasili so se taki, ki so trdili, da gre vse skupaj prehitro, da je treba rekonstruirati državo postopoma. Drugi so zopet trdili, da zadene predlagana rekonstrukcija prav vse Jugoslovane in da morajo radi tega priti do veljave njihova mnenja v obliki ljudskega glasovanja. Vsi ti predlagani dodatki k predlogu o novi ustavi so imeli in imajo le en cilj: zavleči vso akcijo, med tem pa pridobiti javnost proti nameravani rekonstrukciji. Seveda so zagovorniki rekonstrukcije hitro spoznali, kam pes taco moli, in začeli ognjevito nastopati proti takim mahinacijam. Ta boj divja še danes in je zmeraj hujši, čim boli se bliža dan. ko bo konec javne razprave o rekonstrukciji.
Kdo je v katerem taboru? To vprašanje je postalo preko noči politična bolečina prvega razreda. Proti reformi se je namreč nabrala zelo pisana tovarišija. Proti njej so vsi tisti, ki imajo to ali ono korist od sedanjega stanja v federaciji, ki živijo več ali manj od milosti federacije, od njenih daril, koncesij, izrednih ugodnosti itd. Federacija je namreč zadnje pribežališče vseh tistih podjetij, ki bi morala že davno v konkurz, pa se s pomočjo javne uprave, posebno federalne, držijo nad vedo. Takih je, največ na jugu dežele. Zato ni čudno, da je največ nasprotnikov rekonstrukcije južno cd Donave in Drine, torej v krajih, kjer prevladuje srbski element, če ne zmeraj številčno, pa vsaj gospodarsko in upravno. Proti rekonstrukciji so seveda vsi stebri sedanje federacije, kajti njihova uradna in politična moč bi začela kopneti prvi dan rekonstruirane Jugoslavije. Proti rekonstrukciji so tudi vsi srbski politiki, doma in na tujem, ker vidijo, da v zvezi držflv ne bi mogli igrati iste odločujoče vloge, kot jo danes. Tako je boj proti rekonstrukciji združil vse srbske politike, ne glede na tc, kaj jih je do sedaj ločilo, še komunizem je v marsikaterem slučaju jenjal biti ločnica.
Te pripombe niso noben očitek Srbom. Podobno so se tudi na Hrvaškem znašli na isti ladji vsi komunisti in protikomunisti. Do določene meje velja to tudi za Slovence. Razpoloženje med Črnogorci nam ni znano, Makedonci so pa v škripcih. Radi bi bili pristaši rekonstrucije, pa se bojijo, da bodo pri tem zgubili precej sedanjih .privilegijev. V precej podobnem noložaju so tudi komunisti v BiH.
Steber obrambe novega načrta je v Zagrebu. Tam mislijo, da sed.jo iako trdno na i onjičku, da je bitka že dob-
ljena. Zato radi delijo nauke na levo in desno, kar je seveda napačno in kar daje Srbom priliko do poudarjanja svojega stališča, da bodo žie sami brez tujega nasveta vedeli, kako je treba braniti srbske interese. Obramba srbskih interesov je postalo geslo dneva v Srbiji. To se čuti tudi iz izjav zmernih srbskih komunistov. Da so Srbi tako občutljivi ravno v vprašanju rekonstrukcije, je treba razumeti. Njihova republika je že sedaj Jugoslavija v malem. V njihovo republiko je namreč vključenih 80% vseh Albancev v Jugoslaviji, Vojvodina je pa ostala to, kar je bila: mešanica narodov in ver. Pri tem se še prazni srbska vas v Vojvodini, kdo bo prevzel to praznino? Sedaj si je srbska republika veliko pomagala preko federacije, kadar je bilo treba iskati odgovore na kočljiva vprašanja na Kosovu ali v Vojvodini. Kaj pa sedaj? Srbe je to začelo skrbeti. Tako so sedaj odkrili in začeli poudarjati, da je tudi v njihovi republiki okoli 2.5 milijona rojakov, ki živijo v gospodarsko zaostalih krajih. Kako naj pri tem republika še podpira Albance?
^ Vse te misli naj ne pomenijo nobenih očitkov komurkoli v Jugoslaviji. Slovenci gledajo na svoje interese in priznajo to pravico tudi drugim, jim pa pri tem ne pride niti na misel, da bi hoteli skupaj s Hrvati “nadvladati” v Jugoslaviji, kot je to trdil nedavno neki drugače zmeren srbski mesečnik v zamejstvu. To, kar se sedaj dogaja, večkrat že ni več debata, je žolčna polemika, ki vsem brez izjeme le škoduje. 1 eh misli je sam Tito, ki je sredi marca rekel javno v Beogradu:
“Ko gre za razpravo o ustavnih spremembah, ki se je že začela, moram reči, da se je pojavila tudi nestrpnost. Rad bi, da bi bila razprava bolj strpna, da ne bi prihajala na osebno področje, da bi bila usmerjena konstruktivno. Vse to moramo opraviti mirno, brez živčnosti, kajti čaka nas pomembno delo. Naši narodi zelo pozorno spremljajo naše delo. Poleg tega nas tudi zunaj gledajo, pa ne le naši prijatelji, ampak tudi tist1', ki nam niso želeli, niti nam želijo dobro, ki so na tihem upali in govoričili, da se grizemo med seboj in da bo nekega dne Jugoslavija razpadla.”
---------o----------
J. J. — Regerčan:
Spomini na velikonočno zvonjenje in »Sajenje
* VSAKO LETO na velikonočno soboto in nedeljo v duhu
čujem glas zvonov, ki sem jih v mladih letih čul tam, ko so zvonovi prelepo brneli in peli na veliko soboto in na veliko nedeljo.
Na veliko soboto v proštijski cerkvi sv. Miklavža v Novem mestu. V nedeljo jutro v cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu, kjer sem bil krščen. Lepo so brneli in peli
bil še za vojsko prestar.
Prva stoletja te redke dragocenosti se izgubljajo v nejasnem ljudskem izročilu, ki pripoveduje, da ga je leta 1434 vlil neznan livar pred neko cerkvijo na Angleškem. Ko so ga pripeljali čez morje — morda je bil res namenjen za Benetke — je padel v globino in 100 let ležal na morskem dnu. Slučajno se je sidro neke ladje zataknilo v
zvonovi in pozdravljali Vstalega njegove korenine in ga vzdigni-
Zveličarja po naši lepi Dolenjski.
Nekajkrat sem se udeležil procesije Vstajenja na veliko soboto v Novem mestu, tako tudi na veliko nedeljo zgodaj v jutru v Šmihelu. V Novem mestu se je na veliko soboto popoldne zbrala vsa okolica. Sledila je krasna procesija, številna duhovščina, uradništvo, godba, mestni “purgarji” v uniformah in še vse drugo je poveličavalo in pozdravljajo z molitvami in petjem in drugim Vstalega Zveličarja.
Prav tako lepa in veličastna, dasi malo v manjšem obsegu je bila velikonočna procesija v Šmihelu v jutru velike nedelje,
Po okolici je pozdravljalo vse na okrog streljanje, vmes lepo zvonjenje — prelepo slavnostno razpoloženje je izražalo pozdrave, čast in slavo Njemu, ki je za vse nas toliko trpel — premagal smrt — vstal in s Svojim vstajenjem nam zagotovil odrešenje, če bomo živeli po Njegovih naukih.
Prelepi spomini — prelepi časi — Jaz jih nosim v mojem srcu!
Ko omenjam velikonočno zvo-ujenje, mi prihaja v spomin o-pis naj starejšega slovenskega zvona. O njem je pisal pred kakimi 40 leti neki J.H., kako polno ime predstavljata kratici, ne vem. Opis je pa zanimiv. Naj navedem nekaj izčrpkov iz njega:
“Med Komendo in Cerkljami, nekdanjo podružnico velesov-skih nun, leži tesno pod Šentur-sko goro majhna vas Zalog. Tam blizu sta Glinje in Dobrava, ti dve vasici sta pa skriti med gozdovi, da jih najde samo še pismonoša in pa davkar. V Zgornjem Zalogu imajo cerkev in zvonove za vseh pet vasi. Cerkev so posvetili sv. Matiju že leta 1666. V zvonik jim je pa vojska vdrla in jim pobrala dva zvona, srednjega in malega, le jvelikegg jim je pustila, ker je
lo. Prepeljali so ga v Benetke. Kako dolgo je bil v Benetkah, pripovedovanje ne ve. Najde ga pa zopet pri očetih kapucinih v Ljubljani, kjer je bil 120 let. Kapucini so ga pred Turki, ki so takrat divjali po slovenski zemlji in prišli celo do Sv. Ambroža, kjer so stari oltar, ki stoji zdaj pod zvonikom, porabili za konjske jasli, skrili v Ljubljanico. Ko so se Turki unesli, so zvon našle ljubljanske nune, ki so ga vzdignile in porabile za kad; zelje so imele v njem. Leta 1804 pa ga je od nun kupil Janez Knez iz Spodnjega Zaloga — to pisanje je še sedaj v vasi — (tako omenja opis tega, ki ga je objavil omenjeni J. H.) in Knez ga je pripeljal v Zalog in še danes deli s svojo sosesko dobre in slabe čase.”
Koliko je na vsem tem pripovedovanju resnice, je težko ugotoviti, to omenja v opisu tega sam J. H. Omenja pa, da ga je o tem dosti poučil livarski mojster Franc Torkar na Jesenicah. Ta mu je pravil, da so livarji zvonov v starih časih hodili iz kraja v kraj in so pred cerkvami vlivali zvonove. Ljudje so prihiteli cd blizu in daleč in da so metali v jamo, kjer so na močni žerjavici talili kovino, denar, srebro in druge dragocenosti, da bi imel zvon lepši glas. Analiza zvonov, ki so jih pobrali med prvo svetovno vojno po naših zvonikih, je pokazala srebro samo v zvonovih, ki so bili nad 300 let stari. Če tako, je zaloški zvon prava dragocenost tudi po blagu, ki je v njem, je dokaz ne le samo lep in domač glas, ki pravijo, da ga drži 7 minut, ko se ustavi, ampak tudi to, da je leta 1871 znana livarna Samassa v Ljubljani ponujala zanj 3 nove bronaste zvonove, pa ga zavedni Založani, hvala Bogu, niso dali. Starost pa najbolj dokazuje z letnico in besedilom:
“Ego sum qui peccavi inique egi avertatur obseero furor tuus a pepulo tuo et eu recordare do-
percutenti cesset jam manus tua et ut non desoltur terra et ne perdes omnem animam. Anno Domine MCGCCXXXIIIAI.”
Po naše: “Jaz sem ,ki grešil in krivico storil, rotim Te, naj gre Tvoja jeza od Tvojega naroda. Daj Gospod, spomni se svoje zaveze in reci angelu, ki bije: Naj že neha Tvoja roka, da ne bo zemlja uničena in ne pogubiš vseh duš. V letu Gospodovem 1434.”
Opis omenja, da zvon ima na udarcih močne vdolbine, zlasti tiste, kjer je tolkel 120 let pri oo. kapucinih v Ljubljani. Na sedanjih udarcih tolče od leta 1871. Zvon je pa baje ves žilast, ker takrat zvonov še niso gladili kakor danes, maža teče po njem in se strjuje na bronu, ki je od starosti že ves potemnel. Ta je torej ta žaloški zvon. Na močnih hrastovih tramih visi že 130 let. Marsikomu je odzvonil že zadnjo uro. Ob viharjih svari občane pred hudimi urami in z močnim glasom odganja grom in njegovo rjovenje. Novorojenčke pozdravlja, oznanja praznike in nedelja, mrličem pa govori počasi in resno, kakor stari možje, polni domače modrosti. Novorojenčke pozdravlja:
“Pet angelčkov, pet angelčkov za te, ki si prišel na svet...” Mrtvim pa:
“... le v jam’co z njim, pa prst za njim ...”
Ob sobotah pa poje o revščini, kakor na davkarijah: “Gruntar’ca, bajtar’ca, cunje vkup tolčeta...”
Ob sejmovih — posebno po prvi roženvenski nedelji se fantje vstopijo in ob veselem pritrkavanju pojo o bobu:
“Bobe imamo, bobe imamo — nobenemu jih ne damo.”
— Tisti J. H., ki je zgornji o-pis objavil pred dolgimi leti, pristavi:
“Tako poje slovenska zemlja. Trpi, pa še poje. Vsega ji zmanjka, denarja, kruha, zdravja, le dobre volje ne!”
— Da, da, res je! Prav ima J. H., skromna si bila vedno in si draga domovina. Trpela si, trpiš, korajže in dobre volje ti pa ne zmanjka nikoli. Zato si vredna, zares vredna, da te vsak tvoj sin in hči nosi v spominih svojega srca!
Ivan Cankar:
(ETRU POSTAJA
“Jezus sreča svojo žalostno mater.”
Ko sem bil otrok, sem rad o-gledoval podobe križevega pota na mračnih cerkvenih stenah. V osamljenem hramu, — hladnem in tihem, v ozračju, ki je še vse dišalo po jutranji maši, molitvah in kadilu so podobe oživele, stopile so iz okvirjev in so govorile naglas. Njih povesti so bile polne žalosti in hkrati polne tolažbe. Iz daljnih krajev so bile in iz daljnih časov, pa vendar so bile tako žive in resnične pred menoj, kakor bi ne mogla biti nobena zgodba, ki bi se vršila ob belem dnevu, telesno in umno vpričo mojih oči. Gledal sem oblačila, kakor jih ljudje takrat za mojih otroških let niso več nosili, halje in jopiče bele, rdeče, pisane, s trakovi in pentljami našarjene; ali vendar se mi ta oblačila niso zdela prav nič tuja in neznana, temveč čisto domača, kakor da bi jih srečaval na cesti vsako uro. Videl sem obraze divje, zagorele, krivo-nose, žehteče zlobo in sovraštvo, pa se jih nisem bal, mi nikakor niso bili razbojniki iz jutrove dežele, ki so prišli žalit in ubijat, kar je bilo ljubo mojemu srcu. Zdelo se mi je, da sodijo poleg, h Kristusu in Materi božji, kakor senca poleg luči, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Razločil sem glasove, nikoli zaslišane, — iz brezna vpijoče, krik in vriše, zasmeh in zmerjanje in jok žena iz Jeruzalema; nobene besede nisem razumel, ali vse sem občutil in presunile so mi dušo. Tako sem hodil v svetem mraku od postaje do postaje ter gledal in poslušal živo zgodbo, ki mi je bila zmirom draga in zmirom strašna.
Sredi med zagorelimi, kričečimi obrazi se je tiho svetilo lice Njega, ki je nesel težki križ. Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od krvi in praha oskrunjene, nisem še ugledal njegovih velikih, mirnih, svetlih oči, ki so v:se spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je majhen, ubog o-trok, ki so mu brez usmiljenja naložili breme, devetkrat večje od njega; saj je omagoval pod njim celo močni Simon iz Cire-ne. Bos je bil otrok, ki je nosil križ, in tudi nog njegovih, teh sirotnih, prej tako belih, se je držala strjena kri. Roke so objemale strašni les in rokavi rdeče halje so se vili nazaj prav do komolcev, da so se svetile v soncu čiste otroške lakti; in še na ieh čistih lakteh so cvetele rdeče kaplje kakor mak na polju. Na glavi je nosil venec, iz trnja
iz stoterih kangljic brez milosti lila bolečina na čelo, na lica in na oči, da se je zasenčila njih nebeška luč, in celo na ustnice, te med vsemi na vekomaj blagoslovljene.
Med štirinajstimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prijazno in prisrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojemu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno mater.
Tudi ona, Mati božja, je imela čisto otroški obraz. Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oči je sijalo iz njega, — dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledovalo visoko sonce. Oblečena je bila v dolgo sinjo haljo, prepasano s širokim temnomodrim pasom, in sinjina je odsevala na licih, da so bila še nežnejša in bledejša. Na neki podobi v stari vaški cerkvi je imela, srce presunjeno s sedmimi meči in ko je stopila iz o-kvirja, so se nalahno zazibali in tresli teh mečev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa, in kaplja krvi je kanila iz srca.
Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez besed: “Čigava bolečina je večja od moje?” Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeč prah, kri je vpila do nebes. In vse je utonilo v njem, vse je izginilo, ničesar več ni bilo, en sam je bil, prav sam v tem neizmernem krvavem oblaku. O-trok je bil, ki je objemal težek križ. Omahoval je pod njim, o-potekal se in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bela roka v noč, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera njenih oči prelilo sonce v sonce. “Sin
so zlasti za mladino nekak bistven del najveličastnejših dni v cerkvenem letu. A malokdo si pa zastavi vprašanje: “Kaj prispodobljajo pirhi? Zakaj ravno o veliki noči ljubka rdeča jajčka?” Odgovor je kratek: v nobeni stvari ni prispodoba vstajenja tako jasno začrtana kakor v jajcu. Velikonočna misel v njeni čudoviti celoti, velikonočna poslanica in velikonočna vera, ima v jajcu izrazit in točen od-svit.
Jezus spi smrtno spanje v Ari-matejevem skalnatem grobu. Bo li vstal, kakor je napovedal ali pa bo molčeči grob ohranil bledega mrliča? ... Tako spi v jajcu bodoči ptiček, ki potem zdrobi trdo lupino in vzide živ iz nje. Tako je jejce znanilec vstajenja. Ko držiš jajce v roki, vidiš samo trdo, zunanjo lupino, vendar si trdno prepričan, da spi v njem ptiček, ki se bo ob svojem času vzpel živ iz notranjosti. In vsa naša krščanska vera korenini v resničnem Kri-stusovtem vstajenju. “Ce Kristus ni vstal, potem je brezplodno naše učenje in prazna je tudi vaša vera,” piše sv. Pavel Ko-rinčanom.
Dr. Val. Meršol:
Nekaj o napačnih zdravstvenih navadah
(Ponatis)
II.
mine testamenti tul et angelo'•spleten, izpod katerega je kakor
moj, ti ljubi otrok moj!” Komaj je videl to roko, to lice, te oči, komaj je slišal ta glas, ni bilo trpljenja več. Visok in lep, brez ^ krvi in brez ponižanja je stopil k 5 nji, da bi jo potolažil; ker njena bolečina je bila večja od njegove.
Zakaj mi je zdaj, prav zdaj prišla na misel ta podoba četrte postaje? Zakaj hodi verno z menoj, noče od mene, kakor da je vtelešena vsako uro posebej? Sin, ki si trpel, mati, ki si de-vetkratno trpela, povejta, — zakaj?
NASI PIRHI
Kako se mi vsi ob radostnih velikonočnih praznikih veselimo ljubkih pisanih pirhov, ki
Grda navada je tudi jesti preveč. Ljudje obojega spola srednjih let kaj radi jedo preveč in postanejo zato več ali manj tolsti okrogli in — težki preko mere. Kaj kmalu začnejo tožiti, da imajo zvišan krvni pritisk, da jim srce peša. Neredko jih zadene kap. Zato pazite, ako tehtate več, kot treba, sigurno preveč radi ulživate hrano in je po" jeste več, kot je potrebujete, pa četudi se vam zdi, da “skoraj nič” ne jeste. Ako hočete torej ostati zdravi in dolgo živeti, glejte, da ne tehtate preveč in jejte manj.
Prenapor pri delu in igri, ob športu je tudi ena izmed zdravstvenih pregreh. Dandanes se to opaža vsepovsod. Mladina v šoli tekmuje v raznih “testih”, izpitih, na znanstvenem, socialnem, športnem polju. Niti zvečer, niti ob nedeljah in praznikih ni miru, kar naprej se napenjajo živci mladine, delavcev, uradnikov in drugih.
Slabo vpliva na zdravje tudi neredno uživanje hrane. P° zdravniških predpisih — večinoma zdravniki samo žalibog pP teh hote ali nehote sami najbolj greše — bi morali jesti točno ob določenih urah. Pri dojenčkih se tega strogo držimo, pozneje pa? Ako ne jemo ob rednem času, želodčni sokovi ne morejo redno in pravilno delovati, nastanejo motnje in težave.
Zelo škodljivo je delo na slabem zraku ali v neprezračenih prostorih. In je toliko ljudi, & po leta in leto ne zračijo sob, eš, od zunaj pride prah in dii*1 in umazanija, ne pomislijo pa’ kako neugodno vpliva izrabljam nečist žrak na človeka, kako sl»' hi njegove duševne in telesu6 sposobnosti. Tudi pozimi je trt' ba odpreti okna in zračiti minut zadostuje. Vsaj par minut hodimo vsak dan na svežem zraku. Žal je dandanes vse motorizirano, nihče noče več hoditi, vse se vozi. Posebno starejši ljudje naj pazijo, da jim nog6 ne “zarjave” in da se ne zasedijo. Ven na sveži zrak, na sonc^> saj je oboje zastonj vsakemu razpolago!
(Dalje)

PRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Izgubljen mož
Kovača Toneta Velika noč
tv!	IL
sem četrtošolec in prvi-
•^at sem nasadil na glavo viso-0 črno pinjo, katera je mnogim iudem simbol civilizacije. S ^njigo pod pazduho sem rad j^hajal po polji, če je le vreme 10 Prijazno, posebno rad sem 0!^il na ljubljanski grad; od-ne samo da vidiš skoro vso Jubljano, odpira se ti naj lepša Panorama: ravno polje in zeleni nizki griči in sive pla-ttine, vse je razgrneno pred teboj.
severni strani, kjer rase grmoyje, tam smo si rad delali |sice, jn tudi jaz sem si napravi blizu vrha prav prijazno lo-j^c°- Ko necega dne pridem do °Pice, ugledam v njej tujega £°veka v gosposki obleki, ki je v'ta pa zelo ogoljena, ali vender Ce(nia. z obema rokama si je P0dprl glavo in zamišljeno gle-
tridi
v tla. Imel je kacih šestin-
eset let, lice je bilo lepo, ali Prepadlo in čisto obrito.
sem se mislil umekniti na-2ab kar me zapazi.
1Ne zamerite, zdi se mi, da Setla se polastil Vaše lopice, ali ^Sern se mogel vzdržati, da ne 1 sedel ter razgledal krajev, aterih že dolgo videl nisem in l((So mi tolikanj mili.” trosim, ostanite, saj je pro-S °ra dovolj za dva.” v ^hel sem pri sebi Ovida. V smo ravno brali njegova ?lsma> v katerih revež pošilja ^rtdke vzdihljaje iz pustega Oflta v kratkočasni in lepi Rim. citelj nam je rekel, da je ne-^rečen vsak pesnik, in da je res ak°, naštel nam je mnogo pes-2 °v, ki so bili vsi nesrečni. To et° sem tudi prvikrat dobil v °ke Preširnove pesmi in iz njih spet uvidel, da “slep je, ^°r se s petjem vkvarja”. Naš JJ^telj je bij pameten mož. —
, °3 sosed je sanjavo gledal na ,el° Ljubljano, jaz sem pa v roči držal Ovida, v drugi ai( Schwab-Osiandrov prevod.
» ^aj berete tu, če smem vpra-l(1-” oglasi se tujec.
((^vidove epistole.”
Katero?”
Zre*)»-”
k rtanc tibi Naso tuus mittit, ufioe salutem,
^ 7ui miser est, ulli si suus esse Potesp^
^ačne deklamovati neznani člo-brez spotikljaja recituje ^ 0 epistolo do kraja. In kako
, 3e tekla govorica, kakor bi 2VOno^;	7 ,	____
sbšal
^edam
r^ovi pej^ ^^0 lepo še nisem latinski govoriti. Jaz ga
z začudenjem, tako še » ni znal.
Marsikatero zlato resnico ^^Poveduješ, ljubi Ovid mož sta VerMer si prava baba,” pri-vi učeni neznanec, ko je pre-
hal recitovati.
hek1Ce’ ^atero mu ie Ovid oliko razsvetlil, zmračilo se , le zdaj spet in mož se je zno-2amislii.
. UcH meni pridejo časih ki mi ne dado poprej Uri U’ jih napišem,” povzame 6c bez nekoliko besedo. “Pro-
cega ne vidijo radi — ali dober je pa venderle.
Med tem zazvoni poludan. “Z Bogom, prijatelj mladi!” poslovi se neznani mož. “Morebiti se še večkrat vidiva.”
Vsak dan sem hodil na grad, ali neznanega pesnika ni bilo več v mojo lopico. Dvakrat ali trikrat sem ga pozneje še videi žalostnega hoditi po ulicah, ali govoril nisem ž njim. Učiteljsko službo je dobil drugi, grmovje na gradu je izgubilo listje, do-Dilo spet novo, ali zastonj sem čakal na učenega znanca — izginil je in sčasoma sem nanj pozabil.
Prešlo je nekaj let. O veliki noči sem se vozil z Dunaja po železnici. Na neki postaji za Savo stopim z voza, namenil sem se obiskati drage prijatelje, tri ure od železnice. Streljaj daleč od postaje stoji krčma, tjer so mi rekli, da dobim voz in konje. Ko stopim v hišo, skoro mi je sapa zastala. Od smrdečega tobakovega dima se je kadilo tako, da se je komaj videla lojeva sveča, ki je brlela na mizi. Vso sapo je naudajal neprijeten vinski in žganjski duh pa sparjen smrad. V nekem koti se je drl hripav glas, kakor bi hotel peti, okoli peči in za pečjo so pa smrčali junaki, katere je premagala pijača.
Dasiravno sem komaj sopel, mikalo me je vender to društvo toliko, da sem ostal tako dolgo, da se je pripravil voz.
Gostje so bili drvarji s Koma, ki so prišli po svoje plačilo in največ so bili že pijani. Pri večji mizi, kjer je bilo največ hrupa, videla se je glava do glave, na mizi je stal bokal slivovke, ki je šel iz rok v roke. V kotu je pa sedel mož v zamazani gosposki obleki in kmalu sem videl, da je on duša vsega društva. Zdel se mi je znan, samo nisem se mogel spomniti, kje sem ga videl. Hipoma se mi zasveti. Je, on je — učeni moj znanec z ljubljanskega grada! Melanholični pesnik, ki pozna vse klasično slovstvo in profesor pesništva, zdaj z žganjem omamljen, razveseljuje pijane drvarje s surovimi burkami in nesramnimi kvantami.
Ravno se je bil iznebil neke prav kosmate in poslušalci so se od veselja grohotali.
“Ti si vreden vseh škrijcev! Na, pij, črna duša!” zagrmi kot smreka visok galjot, in znanec moj zvrne novo kupico žgočega strupa.
Rad bi bil ž njim govoril, ali v tem društvu ni bilo mogoče, in videl sem, da je pijan, torej sem ga pustil v divji druhali.
Na črnem tramu prav nad nakovalom kovača Toneta je pribita slika Matere sedmerih žalosti. Slika je močno zaprašena in mestoma prežgana od žarečih isker, vendar pa se njen smisel in vnanjost čudovito prilega temu okolju. Žalostni pogled Marijin sega po vsem vi-genjcu in zajema vse te sključene postave črnih in umazanih kovačev. Tonetu pa se zdi, da ga je tako, kakor gleda ta podoba, zadnjikrat pogledala njegova raj niča tisto noč, ko je u-gasnila z otrokom vred.
Vsako leto na cvetni petek zberejo kovači po krajcarju za olje in nažgejo pod sliko rdečo lučko in zapoj o staro pesem:
“Grešnik, glej žalost Marije . .
* ❖ *
V revni kamri kovača Toneta je vse mirno. Le veliko nihalo stare ure enakomerno drsi sem in tja: tok-tok-tok.
Tone sanja: Velikonočno jutro je in dolga procesija se vije od Sv. Lenarta skozi speči trg h Kapelici. V morju luči trepeta in tone cerkev in veličastno done stare himne vstajenja. Pravkar so odpeli zadnjo:
“K’ter’ niso včakali,
v večnost so rajžali. Aleluja.”
Tedaj pa ga pocuka nekdo za rokav. Za njim stoji rajna žena in mu šepeta v uho:
“Tone, zdaj pa pojdiva!” Takrat pa zdrsne staro kolesje v uri, ki začne hrešče biti; v odmev ji odgovarja ura pri Kapelici in ona pri Sv. Lenartu ponavlja. Ena po polnoči . . . Moj Bog! Saj ni Velika noč, ampak le veliki petek in vstati bo treba.
Urno pojo kladiva v vigenjcu: kovači hite; še nekaj ur, pa nastopi praznik in počitek. Ob osmih že kleči Tone praznično oblečen pred božjim grobom, nato se oglasi v zakristiji. Župpik pa že ve, po kaj je prršhl; Iž stare omare mu da burzo in naroči pozdrave za begunjske tovariše.
Sončen dan je. Bregovi ob poti so posejani z rumenimi brkon cami, izpod grmov puhajo bele kurjice in ptiči na vejah žvrgo-le, vse povsod je rana vigred.
Pa stari kovač Tone kakor da ne vidi tega; trudno zro oči v pot pred seboj. Morda ima pomenek s svojo preteklostjo? Kako so minila brezskrbna mlada leta, kako kratka je bila doba tihe zakonske sreče, katero je zdrobila smrt in pustila za seboj zapuščenost in samoto. Da, da, danes je podoben staremu drevesu v jeloviški drči: okleščen skrivljen in nagnjen v grob. Vsakdo ima pač svoj križ, svoj veliki petek in morda še srečo, da ga v bridki uri na njegovem težkem potu potolaži obraz podobe, ki visi nad Tonetovim nakovalom.
Sonce se potaplja v črno zelene vrhove Jelovice, ko se Tone vrača. Veter se poigrava redkimi srebrnimi lasmi na nje-
govi odkriti glavi, izpod počrnelih prstov drse jagode po molku in usta izgovarjajo skrivnosti Kristusovega trpljenja in odrešenja.
Na prsih v burzi nosi poslednji zakrament. Dolga je pot v Begunje in nazaj. Noge postajajo starcu klecave in težke, kamr da so iz svinca. Kaj, če bi se malo usedel kraj poti? Končno se le pokaže domači zvonik izza drevja; še po tejle stezi mimo farovških njiv, pa bo doma. Tamle ob kozolcu se bo nekoliko naslonil in nekoliko oddahnil. Toda glej, po stezi prihaja nekdo naproti, da mu pomaga. Znan glas, glas iz sanj, ga pokliče: Tone, zdaj pa le pojdiva!”
Še ga nazaj drami duhovnikov glas: “Po tem svetem maziljenju in po svojem naj milejšem usmiljenju naj ti odpusti Bog...” Potem pa se razvežejo zvonovi v mogočno alelujo, zakaj kovaču Tonetu je minil veliki petek in napočilo je večno velikonočno jutro.
J. B.
loskovski komunistični kongres se bliža koncu
MOSKVA, ZSSR. no je, kako zelo se
sim.
Posodite mi svinčnik.” atn ga mu in on zapiše ne-“.laa košček popirja.
“to •	" roislim si sam v seki’
Sreče^Udi p6Snik
Ko
$tv. lzPraševal me je o šolskih n0 relL o učiteljih itd. Koneč-
WT reče: “Slišal sem> da ie
.. Pr°Iesor pesništva na gim-ipot V. ae mi sreča posluži, h^sto” stopim na njegovo Cii
tildalje bolj sem se čudil si
>ščii
tedaj ne-
sPiše, da mi svinčnik na-
Iz Trsta sem pričakoval prijatelja. Pripeljal se je o polunoči in ker je bila noč tiha in jasna — bila je lepa mesečina — greva v razgovoru počasi proti domu. Na velikem trgu nama pride naproti človek, naju pozdravi in pohlevno vpraša: “Bog ve, ali je frančiškanska cerkev že odprta? Šenklavška še ni.” Jaz sem ga precej spoznal —- bil je učeni mož z grada. Prijatelj moj se mu smeje v obraz, on pa ne čaka najinega odgovora. “Pojdem pogledat; če je odprta, potem je pa prav,” pristavi spet prav pohlevno in gre dalje.
“Ta gospod ga je preveč naložil,” veli šaljivi moj prijatelj.
(Dalje prihodnjič)
Neverjet-komunisti držijo tradicije, vsaj v Moskvi. Velja na primer kot tradicija, da kongres obravnava naj prvo strankine zadeve. Debato začne glavni tajnik, letos tovariš Brež-njev, potem se oglašajo k besedi razni govorniki Letos se jih je oglasilo nad 160, toda le okoli 50 jih je prišlo na vrsto. Vsi o-stali so izpadli. Sicer pa kongres ni s tem ničesar zgubil. Kot v vsaki kongresni dobi so govorniki tudi letos obravnavali lokalna vprašanja, ki zanje ni imel nihče pravega zanimanja. Vodstvo kongresa je -organiziralo tudi oglede po Moskvi, udeležili so se jih pa tudi delegatje, ki bi morali poslušati govore na se-jah.
Vsak kongres razpade v tri dele: prvi del obravnava partijo in njene zadeve. Logično bi morale priti na vrsto volitve glav nega partijskega odbora, pa so te volitve prestavili na konec kongresa. Drugi del kongresa je posvečen delu partije v javni u-pravi. Po tradiciji začne ta del ministrski predsednik, letos Kosygin, z uvodnim referatom. Proti koncu kongresa se zmeraj zgosti vse zanimanje za tretji del kongresa, odnosno za “volitve”, ki pa bodo menda letos tudi dolgočasne, ker ne bodo spravile na obzorje novih rdečih zvezd.
Kupujte v mestu v petek od 10. dop. do 5.45 pop., v podružnicah do 9.30 zvečer.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
	TOlTJTTTHg
HšUEAMd	
Prihranite od 10.1 Ido 20.11 pri naših krasnih
spomladanskih plaščih
Reg. od 29.99 do 39.99. Zaradi neverjetno hladnega vremena, imajo tovarnarji velike zaloge spomladanskih plaščev, ki jih morajo prodati pod ceno. Nudimo Vam te velike nabave pletenih, volnenih, polvolnenih plaščev, v novi daljši ali mini dolžini. Barve:	Marinško
modra, bela, drap, zlata, zelena, sinje-modra in turkizna. Velikosti: 8-20; 5-13 in 14y2 do 24%.
Budžcfni plašči, v vseh 7 trgovinah.
- »*v -Vžft L|
za narodno obrambo. V men dajejo ZDA orožje in mu-nicijo, pa tudi denar. Povrhu pošljejo v Gvatemalo še svoje strokovnjake za boj proti gveril-
ta na- nosti zastopstev okoli 100 partijskih zastopstev iz drugih držav.
nemu možu. Na tihem sem
Sviliv> srečo, da sem posodil možu> ki bo k letu sljpj6 Ki moj profesor. Hitro Schwabov prevod, ker Vadel, da profesorji kaj ta-
kupujte
VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH.
Svoji k svojim!
IVAN ZORMAN:
DomeSožJ®
Res, mnogo lepega je tu: mamljive rože tu cveto in ptice radostno pojo. Premnogo bratov tu imam, dobrotna srca njih poznam; prijazni drugorodci so, smeje ustrezajo željam.
A mnogokdaj otožen zrem deklet in fantov blisk v očeh, poslušam nem njih glasen smeh; in mnogokdaj, ko godbe svirajo in se ljudje k zabavam zbirajo, vesele glase mi srce odklanja — o Svetem Joštu, o Bohinju sanja...
Zakaj, o domovina,
oddaljenega sina
nikoli ne pozabiš,
zakaj ga v radosti, v bolesti
skrivnostno k sebi vabiš?
Saj vem, kdor le za hip je zrl milino, veličino tvojo, na veke v dar ti dal je dušo svojo.
Moja smrt, tvoje življenje!
KAMPALA, Ug. — Uganda je postala neodvisna država leta 1862. Državni poglavar je postal priljubljen kralj Bugande Freddy. Kralj je zbežal v London, kjer je 1. 1969 umrl v veliki rev-ščin, pa ni bil nikoli pozabljen med svojimi podaniki, ki niso mogli oprostiti novemu režimu, kaj je storil s kraljem.
Pred 2 mesecema je predsednika Obote zadela ista usoda kot kralja Freddvja: pregnal ga je z oblasti general Amin in sam prevzel oblast v deželi. Hotel je konsolidirati svoj režim, zato je j dal prepeljati pokojnega Fred-dyja iz Londona v Ugando in ga tam slovesno pokopati. Pleme Buganda je s tem aktom generala Amifia sila zadovoljno. Do-čim je preje nasprotovalo republiki, je sedaj zanjo in za novega gospodarja Amina.
Človek se pri tem nehote spomni na pregovor: Moja smrt, tvoje življenje.
cem.
“Pacifikacija je prišla v zagon šele lani, ko je oblast prevzel general Aragna Osorio in lanskega novembra vpeljal obsedno stanje, ki mu daje pravico, da brezobzirno nastopa proti vsem, ki kršijo red, zakonitost in mir v deželi. Gvatemalske oborožene sile imajo skupno 10,000 mož, vežbanih v Ameriki. Samo v od teh je bilo najmanj 2,000 iz-tajni policiji je stalno zaposle- škode pri napadu, nih nad 32 naših strokovnjakov.
Zopet vpad v Laos
SAIGON, J. Viet. — V torek je četa južnovietnamskih ‘Črnih panterjev’ vpadla v Laos, napadla tam rdeče oporišče in se vrnila brez izgub domov. Uničila je oporišče na Hočiminhovi poti kakih 19 milj jugovzhodno od Lao Bao, ki leži nedaleč od
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Moški dobijo dtiii.
Khe Sanha v Južnem Vietnamu. 9628.
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-
Južnovietnamske komandose so ponesli v Laos ameriški helikopterji in jih od tam tudi odnesli. Tudi ti niso imeli nobene
§@v|@fija pripravlja v
WASHINGTON, D.C.—- Ameriški strokovnjaki za vesolje napovedujejo, da bo Sovjetska zveza v bližnjih dneh izvedla nekaj “večjega” v vesolju. Sovjetske ladje, ki sodelujejo pri organiziranju in vodenju vesoljskih poletov, so namreč na poti na svoje postaje”. Ta mesec je deseta obletnica poleta Vostok I, ki je ponesel v vesolje kozmonavta Gagarina.
Strokovnjaki trdijo, da obsto-
ZDA za pacifikacijo tudi v Gvatemali
GVATEMALA CITY. — V nobeni ameriški republiki ni sistem “pacifikacije” tako v časteh kot v Gvatemali. Pacifikacija pomeni vežbanje domačinov za domačo varnostno službo in
— Možgani povprečnega odraslega človeka tehtajo 3 funte.
Male & Female Help Wanted
Housekeepers — Night shift positions available, 10:15 p.m. to 6:45 a.m. Steady employment. Extra fringe benefits. Apply Personnel Office.
CLEVELAND STATE UNIVERSITY E. 24th and Euclid
(73)
AMERIŠKA DOMOVINA fall? St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103
(x)
MAL! OGLASI
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje s kopalnico starejšemu moškemu, ženski ali zakoncema. Vprašajte na 1060 E. 61 St.
-(70)
Female Help Wanted
Cook wanted
for Twentieth Century Lanes, 5 je tri možnosti: Sovjetija lahko hours a day, 5 days a week, from pošlje v vesolje dve ali celo tri j Monday thru Friday, 9:30 to vesoljske ladje in jih v vesolju;-L30- Call for interview: med seboj poveže; poveže dve’	KE 1-8818
Sojuz vesoljski ladji z vesolj-^ skim vozilom brez posadbe ali| pa povežejo Sojuz vesoljsko ladjo z večjim vesoljskim vozilom
Naprodaj
Delikatesen je naprodaj v St. Clairski okolici. Kličite 361-3037 ali po 6. uri 391-9708.
—(70)
Avto naprodaj
Plymouth v dobrem stanju na 1124 E. 76 St., spodaj, 431-8973
-(70)
Farma naprodaj
Farma 20 akrov in orodje za obdelavo farme na 4533 Turney Rd. Perry Township, South 84, Peter Dragan 1-259-3766.
“moštvom”.
Nekateri so prepričani, da je bilo vesoljsko “presečen j e” do-
Iščemo kuharico
po 5 ur na dan in 5 dni na teden, od ponedeljka do petka, od 9.30 dop. do 2.30 pop. Twentieth Cen-ločeno za ta teden, ko se vrši v jtury Lanes. Kličite za sestanek: GEORGE KNAUS Real Estate Moskvi še 24. kongres Komuni-j	KE 1-8818	483-9300
stične partije ZSSR ob navzoč-1	(77) I	6,8,12 apr.)
Pri E. 185 cesti
je naprodaj hiša, 2 spalnici in kopalnica spodaj, 1 spalnica zgoraj. Dajte ponudbo.
JM.EXANDRE
Grof Monte Cristo
Vi ste za to, kar prihaja iz matere; po materi sem Španec,
nežno čutečih duš, nekoliko otopeli, rodbinski prizori za pomorščaka Simbada nimajo nič vabljivega, kajti on je doživel mnogo drugih, veličastnejših prizorov! Vendar sprejmete to, kar vam ponujam, kot pričetek vpeljanja v pariško življenje, v življenje uljudnosti, obiskov in predstavljanj.”
Monte-Cristo se nemo pokloni in sprejme predlog brez izraza veselja ali nevolje kot družabno dolžnost. Albert pokliče svojega komornika ter mu ukaže, naj javi gospodu in gospe j Morcerf obisk grofa Monte-Crista.
Albert in grof gresta za njim.
Ko prideta v prednjo sobo, je bilo videti nad vrati, vodečimi v salon, grb, katerega bogati okvir in soglasje okvira z dekoracijami sobe sta kazala, koliko važnost pripisuje lastnik palače temu grbu.
Monte-Cristo obstane pred njim in ga pozorno ogleduje.
“V azuru sedem zlastih mer-let v vrsti. To je vsekakor vaš rodbinski grb, gospod grof?” vpraša. “Razun poznanja posameznih delov tega grba, s katerih pomočjo bi uganil pomen, vem o heraldiki zelo malo. Mene je namreč napravila grofom toskanska vlada za moj denar, in čisto nič bi mi ne bilo ležeče na tem, da nosim naslov velikega gospoda, da mi niso vedno in vedno pravili, če človek mnogo potuje, da je grb nekaj neob-hodno potrebnega, in čeprav samo zato, da ne prebrskajo carinski uradniki vsega, kar ima človek s seboj. Zato mi torej oprostite vprašanje, katero sem vam stavil kot čisto slučajen grof.”
“Vprašanje ni nikakor indis-kretno, gospod grof,” pravi Morcerf s priprostjo, iz katere se je videlo njegovo prepričanje, “in čisto prav ste uganili; to je naš rodbinski grb, to se pravi grb očetovega rodu; toda kakor vidite, se naslanja ta na drugega, ki nosi v rdečem polju srebrn stolp in je rodbinski grb moje
toda rodbina Morcerf je francoskega pokoljenja in, kakor so
mi rekli, celo jedna najstarejših godaj postranemu obrazu, južne Francije.”
pod,” pravi grof Morcerf in se smehljaje pokloni; “s tem, da ste nam rešili jedinega dediča naše hiše, ste si pridobili pravico do naše večne hvaležnosti.”
Pri teh besedah pokaže grof Morcerf Monte-Cristu naslonjač in sede sam njemu nasproti.
Monte-Cristo vzame stol, ki mu ga je pokazal grof, a ga postavi tako, da ga zakrijejo bogati baršunasti zastori pred okni, dočim sam lahko čita v grofovih potezah, razoranih od naporov in skrbi j, celo povest tajnih bolečin, vtisneno temu prež-
CHICAGO. ILL.
FEMALE HELP
SWITCHBOARD TYPIST Plug board, one position. PBX. Full time Salary commensurate with ability. Company benefits. Nr. Loop Call Mr. Lane	TA 9-0610
(69)
REAL ESTATE FOR SALE
11 ACRES — Private owner. Fronts county road, borders Popple Creek, 200 mi. to Chgo. $8,500. 764-5177
(70)
LIBERTYVILLE
3 bedroom split, living rm. with dining L, pan. fam. rm., 2 baths, full bsmt., patios, 2 car gar., 5 minutes walk to high school. By Owner. $45,000	362-8863
(70)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — Volume in mid 20s. $8,000 OR OFFER.
2410 N. Cicero
Call owner at 237-5114 ask for Fran
(70)
MOBILE HOME FOR SALE
’62 KOZY 10x56, 2 bdrms., new furnace, including awnings. Good condition. Must be moved. $3,200.
Call owner at 345-8258
“Da,” odvrne Monte-Cristo, “to kažejo merlete. Skoro vsi bojeviti romarji, ki so osvojili ali hoteli osvojiti Sveto deželo, so jemali v svoje grbe ali križe, ki so značili njihovo nalogo, ali ptice selivke, ki so značile daljno pot, na katero so se nameravali odpraviti in ki so jo upali prehoditi pod okriljem vere. Jeden vaših prednikov se je pač udeležil kake križarske vojne, in če je bila to vojska svetega Ludovika, se da določiti izvor vašega rodu tja do trinajstega stoletja, kar ni nikakor malo.”
“To je mogoče,” pravi More-cerf; “moj oče ima v kotu svojega kabineta rodbinsko drevo, ki nama pove to in h kateremu sem napisal nekoč komentar. Zdaj več ne mislim na to, vendar vam moram povedati kot vaš cicerone, da se ljudje pod našo ljudsko vlado s tem pečajo zopet jako mnogo.”
“Torej bi potem storila tudi vaša vlada boljše, da bi iskala 'v svoji preteklosti kaj boljšega kakor oni dve pankarti, kateri sem opazil na vaših monumen-tih in sta brez vsakega heraldičnega smisla. Kar se tiče vas, ljubi grof, ste srečnejši kakor vaša vlada, kajti vaša grba sta resnično lepa in zadovoljujeta človeško domišljijo. Da, tako je, vi ste zajedno Provansalec in Španec, in odtod je razlagati veliko podobnost portreta, katerega ste mi pokazali, in lepo zagorelo polt, kakor sem jo občudoval na obrazu plemenite Katalonke.”
Človek bi moral biti Edip ali Sfinks, da bi ne bil čutil ironije, s katero je govoril Monte-Cristo te besede, a izražal z njimi navidezno le veliko uljudnost. Tudi Morcerf se mu zahvali samo s smehljajem, stopi kot vodnik predenj in odpre vrata pod grbom, vodeča v salon.
Na mestu, ki je bilo očem naj-pristopnejše, se je tudi v salonu nahajal portret; predstavljal je pet- do osemintridesetletnega moža v generalski uniformi ; onimi dvojnimi bogatimi epote tami, ki značijo visoko vojaško dostojanstvo; trak častne Legije na vratu je kazal, da je koman-der; zvezda visokih častnikov reda Odrešenikovega na desni in veliki križ reda Karola III. na levi strani prsi sta značila, da si je mož, ki ga je predstavljala ta slika, pridobil važne vojaške zasluge na Grškem in v Španiji.
Monte-Cristo opazuje ta portret z išto pazljivostjo kakor prejšnjega, ko se odpro stranska vrata in obstoji pred njim grof Morcerf sam.
Bil je to štiri- do petinštiridesetleten mož, ki pa je bil videti najmanj petdesetleten. Njegove črne brke in obrvi so tvorile s skoro belimi, po tedanjem vojaškem običaju nalik ščeti ostriženimi lasmi čuden kontrast. Bil je oblečen civilno in nosil trak barvami različnih svojih redov v gumbnici.
Vstopil je elegantnih in hitrih korakov; Monte-Cristo ga pusti, da se približa, ne da bi se zganil; zdelo se je, da je prirastel k tlom, in njegove oči so se vsesale v obličje grofa Morcerfa.
“Oče moj,” pravi mladi mož, ‘čast vam imam predstaviti grofa Monte-Crista, velikodušnega prijatelja, s katerim sniti se sem imel srečo v težkih razmerah, ki so vam znane.”
“Bodite nam dobrodošli, gos-
“Gospa grofica,” pravi Morcerf, “je bila, ko je naju obvestil sin, da naju osrečite s svojim obiskom, baš pri toaleti; a v desetih minutah bode tukaj.”
“V veliko čast mi je,” odvrne končno Monte-Cristo, “da me takoj prvi dan mojega bivanja v Parisu smatra spoznanja vrednega mož, katerega zasluge so jednake njegovi slavi in pri katerem se sreča, enkrat izjemoma pravična, ni motila. Toda ali vam nima morda podeliti na ravninah Mitidje ali v Atlaso-vih gorah maršalske palice?” “O,” odvrne Morcerf in nekoliko zardi, “zapustil sem službo, gospod grof. Imenovan za časa Restavracije pairom, sem se udeležil prve vojne pod maršalom Bourmontom; zatorej sem pač lahko mislil, da dosežem kaj višjega, in to bi se bilo tudi zgodilo, da je ostala na prestolu starejša panoga vladarske hiše. Toda julijska revolucija je bila, kakor se zdi, dovolj slavna in uspešna, da si je lahko dovolila nehvaležnost; in nehvaležna je bila za vse zasluge, ki niso bile izza časa cesarja. Izstopil sem torej iz službe, kajti kdor si je pridobil svoje epolete na bojnem polju, ne zna manevrirati na gladkem dvornem parketu.
(Dalje prihodnjič)
NOVA FRIZURA — Princesa Ana, hčerka britanske kraljice Elizabete II., je znosna po spojih jrizurah. Na sliki vidimo eno izmed njenih zadnjih, ki je vzbudila pozornost v modnem Londonu.
Society'
ONE RAIRLANE DRIVE

JOLIET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutuallj’ united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola< ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and httle league baseball, ti. Social activities.
7. Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Sinkovee
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director............... Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
Minutes of the SEMI-ANNUM MEETING of the Noly Family Society
January 30, 1971
(Continuation)
, . 1 ............
The President, Mr. Konrad, I should congratulate the Offi-
now called upon the Second Trustee, Matthew Kochevar, for his report.
Mr. President and Members of the Supreme Board.
I would like to agree with the report given by Mr. Šinkovec in that I also found all of the securities of the Holy Family Society to be in excellent order. I was almost afraid to come to this meeting because I knew nearly all businesses had a bad year last year. However, after listening to the Financial Report given by our Treasurer, I feel
cers of the Society and especially the President and Secretary for doing a wonderful job since the Society showed a gain for the year. This concludes my report.
MATTHEW KOCHEVAR Second Trustee
A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anton J. Smrekar that the report of the Second Trustee, Matthew Kochevar, be accepted. Carried.
The President, Mr. Konrad now called upon the Third Trus-
POPLAVA — Voda je zalila večji del področja Novega ozemlja Hong Konga na Kitajskem. Hong Kong je stara kolonija britanske krone ob kitajski obali, ki ima obsežno trgovino s komunistično Kitajsko. Na meji kolonije je v zadnjih letih sorazmerno mimo, pred leti pa so tisoči in tisoči iskali in našli tam pot v svobodo.
tee, Anthony Tomazin, Jr., for his report.
Mr. President and Members of the Supreme Board.
I don’t have much to add to the last two reports except that I’m also glad the Society had a good year by showing the gain we did in spite of the bad year businesses had. This ends my report.
ANTHONY TOMAZIN, JR.,
Third Trustee
A motion was made by Mr. Šinkovec and seconded by Mr. Smrekar that the report of the Third Trustee, Anthony Tomazin, Jr., be accepted. Carried.
The President, Mr. Konrad, then asked the Board if there was any old business to discuss. The Third Trustee, Mr. Anthony Tomazin, Jr., brought to the Board’s attention the need for additional funds by the St. John’s Lodge No. 13, both to help defray the costs of that lodge’s 50th Anniversary banquet of October, 1970, and also to assist the lodge in their activities for the coming year.
Mr. Konrad then mentioned that as a part of the new business to discuss were requests from two other lodges for financial assistance and suggested that all of these matters be discussed together. The President then asked the Secretary to read the two letters that the Home Office received.
The first letter read was from Lodge No. 1:
January 26, 1971 Members of the Supreme Board:
I, Mae Barbie, Secretary-Treasurer of Lodge No. 1, do hereby petition the Supreme Board of the Holy Family Society for funds in the amount of $500.00. This money is needed and will be used for the following purposes:
1.	Supply a car for all funerals of our deceased members.
2.	Supply honorary pallbearers for our deceased members. ,
3.	Supply one or two regular pallbearers for our deceased members.
The above funds will be used for the deceased members of our lodge. Regarding funds for the living membership and juvenile membership, funds are requested for:
1.	Sponsoring little league baseball team
2.	Juvenile Bowling Team
3.	Juvenile Basketball Team. It s our sincere hope and desire that with the present funds in our treasury, which is approximately $600, and the additional funds that we are petitioning the Supreme Board, will enable us to be of service to our membership.
Thanking you in advance for any consideration you will give in this manner, I remain Fraternally yours,
MAE BARBIČ Se c’y .-Tre asure r Lodge No. 1
The second letter was from Lodge No. 35 and was as follows:
January 3, 1971 Honorable Members of the Supreme Board of the Holy Family Society:
As First Vice-President of the Lodge No. 35, I have been directed by our membership to ask you for funds which will enable our lodge to pursue a fraternal activity of sponsoring juvenile bowling teams. We are in need of $350 at this time. Thank you.
MRS. SEBINA HOWARD Vice-President,
Lodge No. 35
The Members of the Board then discussed the financial difficulties of the lodges and they
agreed that the Home Office should help the three lodge* who had requested funds. The President, Mr. Konrad, then made a motion that the Socie-ty’s Home Office grant to Lodge No. 13 the sum of $500.00, 1° Lodge No. 1, the sum of $500.00 and to Lodge No. 35, the sum ^ $350.00 to help the treasuries of these lodges. The motion wa* seconded by the First Trustee* Mr. Šinkovec. Carried.
The Treasurer, Mr. Smrekah then asked about the financial status of the Society’s other lodges and Mr. Konrad said (hat no other lodge had requeS' ted financial help from the Board. However, everyone a-greed that if other lodges nin into financial problems and re‘ guested aid from the Kome Dffice, the Board would give every consideration to these re' guests as the Board had done h1 the past since the various fra' ternal activities sponsored by the lodges are a vital part °1 the Holy Family Society.
(To be Continued)
V BLAG SPOMIN r
OB SEDMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Perovsek
ki je umrl 8. aprila 1964.
Soprog, oče nepozabni v naših srcih še živiš.
Vedno bomo Te ljubili, čeprav v hladnem grobu spiš.
Srce te kliče, v duhu gleda ljubeči vdani Tvoj obraz, a mojih vzdihov Ti ne čuješ, zagrnil Te je Večni mraz.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, ne noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
Žalujoči:
ROSE PEROVSEK, soproga ROSE KOSKOVICS, hči JOSEPH, zet ROSEMARY, por. WITTREICH, vnukinja JOSEPH in ROBERT KOSKOVlC3, vnuka
Cleveland, O., 8. aprila 1971.
ur, , . -b « / &

MEMORIAM
Joseph Golob
April 8, 1970
Have lost my soul’s companioi1 A life linked with my own And day by day I miss'him more As I walk through life alone.
LOVE
Wife MARY Nephews and Nieces
Cleveland, O., April 8, 1971
EUCLID POULTRY
V x&logl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža Jajca ter vseh vrat perutnino. Pridite tn ai Izberitel
HOWARD BAKER
64» EAST 185 STREET, EUCUD	KI 1-8187