The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, ) ČETRTEK) MAY 21, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER), 12i BLUM DOLŽI VATI KAN VMEŠAVANJA V FRAN. ZADEVE Bodoči francoski socialistični premijer grozi s prelomom diplomatskih od-nošajev. Dr. Townsend pred kongresnim^^r^ so odkrili na-'Angleži so poslali no-• / / • 7 / cijsko zaroto v ve čete v Palestino preiskovalnim odsekom Priletni californijski zdravnik, oče gibanja za $200 mesečne starost, pokojnine, govori o Rooseveltovi administraciji kot o "sovražni sili." PARIZ. — V tukajšnjem dnevniku Le Populaire, ki je glasilo voditelja francoskih so"-cialistov in bodočega francoskega premijerja, je bil objavljen oster članek, naperjen proti Vatikanu, katerega dolži 'vmešavanja v francoske notranje zadeve" v zvezi s finančnim škandalom, ki je prišel na dan v Rouenu. V škandal je zapleten gen. vikar msgr. Berlin, ki Je obtožen finančnih nerednosti ln katerega slučaj je njegov škofijski predstojnik nadškof Andre Dubois de la Villerabel spravil pred francosko civilno sodišče. Papež Pij je nadškofa vsled tega odstavil z utemeljitvijo, da je ignoriral cerkvene zakone, ki predvidevajo za take_ slučaje cerkveno sodišče, vsled česar bi nadškof Villerabel ne smel gnati zadeve pred civilno sodišče. Postopanje Vatikana proti rouenskemu nadškofu je izzvalo veliko ogorčenje v francoski Javnosti in Le Populaire je fial jasno razumeti, da bi nadalje-vanje vmešavanja Vatikana v Franciji v zvezi s to zadevo, illegal© privesti do preloma diplomatskih odnošajev med Francijo in Vatikanom. WASHINGTON, dne 20. ma»istnši, pa je Townsend izjavil, da ja. — Včeraj je nastopil pred ga je k temu pripravilo "nepri-kongresnim odsekom, ki preis- iateljsko stališče" preiskovalne-kujc poslovanje dr. Townsen- ga odseka, ker je mislil, ua bi dove organizacije, njen ustano- odsek utegnil položit' roko na vitel j, vpokojeni californijski fonde njegove organizacije. Tu-zdravnik dr. F. E. Townsend, ki di je rekel, da se je izpruševalo je pred odsekom kritiziral "ne- i njegovega bivšega glavnega po-prijateljsko stališče" Roosevel-! bočnika Clementsa z očitnim na-tove administracije, katero je i- menom, da bi se diskreditiralo Hipnotizem pri porodih moskva, v leningrajskih in Moskovskih porodnih klinikah pred časom začeli obširne eksperimente s hipnotiziranjem toeijentk v svrho preprečenja p-li vsaj znatnega omiljenja polnih bolečin, ki so bili zelo u-®PeSni, kakor pokazuje statisti-ki so jo objavile te klinike, ^mo od letošnjega januarja je j1'0 s pomočjo hipnotizma in ru£ih modernih zdravniških ^etod, izključivši rabo morfina ln sličnih škodljivih omamnih r° bcdj° na> Zelo,nesrečen je Joseph Marn, ki stanuje pri bratu Frank-,i Marnu, znanem trgovcu na 18216 Roso.cliff Rd. V jeseni so mu zdravniki odrezali nogo pod ne- Randolphu Hearstu, milijonar-skemu lastniku verige revolver-skih časopisov širom Amerike, ki je znan kot najbolj zagrizen reakcijonar med ameriškimi časopisnimi magnati. brže morali odrezati v stegnu Nahaja se v mesth bolnici in Nesreča v restavraciji Sinoči si je do kosti prerezala j razstava del učencev Jugo desno roko Dorothy Zele in si- slovanske šole moderne u Nadaljnje prometne Aretacije V torek je bilo aretiranih nadaljnih osem avtomobilistov, ki so pozabili ozirati se na mestne prometne določbe in se bodo morali vsled tega zagovarjati pre! prometnim sodiščem. Seja Project unije Jutri zvečer (v petek) se bo prijatelji so vabljeni, da ga obi-jvršila peja project Workers u- Juije v Slovenskem Domu na "T Holmes Ave. Glasovalo se bo, a-Jutri zvečer ob šestih bo li se unija priklopi k Workers otvorjena v Slovenskem Na- Alliance, i rodnem Domu umetniška - cer v Damon's restavraciji, kjer dela kot strežnica. Zapirala je vodilo cev, ki se ji je odlomila. Odpeljana je bila v bolnico, potem pa na. svoj dom, 21086 Arbor Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. metnosti. Formalna otvoritev razstave bo pa ob osmih. Naše kulturno zavedno ob- Kultur a pev. zbor "jadran" Nocoj se bo vršila redna pev .. ,, v„ poldne bo otvorjena v slei, bo konvencija zaključena * „ , ^ J' J Hallu narodna konvencija ame- ta teden. ...... . , ■ ______riške socijalisticne stranice, ki bo izbrala predsedniškega kan-ZIONCHEK ŠE VEDNO didata za letošnje predsedniško : volitve in izvolila strankin ekse-kutivni odbor za prihodnji dve ST. THOMAS, Virginski oto- leli Glavni govornik bo Leo Krki. — Kongresnik Zionchek iz 7ycki) narodni predsednik stran-Washingtona, ki se naha ja s j ke ki bo 7ažcl govoriti ob dese-svojo nevesto na poročnem po-!tib dopoldne. Strankina platfor-tovanju, se ni še naveličal uga-Jma bo sprejeta v nedeljo popol-njati norosti in poleg drugih bu- dnp in bo ob štirih razglašena dalosti, ki jih je uganjal zadnj i j po ra(jij„. Nominacija kandida • čase, je te dni pogruntal novo, j tov za predsednika in podpred-ko se je spri s svojim šoferjem, i seflnika pe začela v pondeljek ga ugriznil,, nato pa podii avto: 1>Cpoldne ob dveh. V pondeljek dalje sam. Pricvrknjeni kon-. zvečcr bo prirejen banket, v ho-gresnik se bo koncem tedna vr-1 telu Allerton, na katerem bosta nil v Združ. države. , Obrana kandidata imela prvi --1 kampanjski govor. V torek bo SOVJETSKO POSOJILO 1 konvencija izvolila strankin ek- V ANGLIJI sekutivni odbor, ki bo imel pri- hodnji dan svojo prvo sejo, na-LONDON. — Pogajanja za kar bo konvencija zaključena, prvo direktno angleško posojilo j v soboto ob pol osmih zvečer sovjetski Rusiji se naglo bližajo j se bo vršil v glasbeni dvorani zaključku in pričakuje se, da bo- mestnega avditorija masni shod do uspešna. To se je zvedelo iz ua katerega vabijo socijalisti zanesljivih virov včera j/ ko so' clevelandsko javnost in na kate-se sestali angleški in sovjetski rem bodo govorili Norman Tho-izvedenci k posvetovanju glede mas> Le0 Krzycki, mihvauški sklenitve mornariškega omeji-, župan Daniel W. Hoan, Frank tvenega dogovora med obema Crosswaith in Julius Hochman, državama. podpredsednik unije oblačilnih --delavcev International Ladies' Akcija za brezposelne Garment workers. Jutri zvečer se bo vršila v S. N. Domu redna seja Jugoslo-i vanske sekcije za brezposelnost- Pogreb prestavljen Pogreb pokojnega Valentina činstvo je prijazno vablje- ska va-ja pevskega zbora "Ja- no zavarovanje, ki se bo začela Topolovca se ne bo vršil v pe- ' točno ob osmih zvečer. Vse za- tek, kakor je bilo prvotno spo- no, da si rezervira jutrišnji |dran ' P° vaJi Pa sestanek vseh večer za obisk te naše važ-' Slanov zbora. Bodite vsi navzo-ne kulturne prireditve. |či.—-Taj. stopnike se opozarja, da se seje ročeno, temveč v soboto popol-za gotovo udeleže. dne. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 21. maja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za. celo leto ..........$5.50 za. G mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po poŠti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 za G mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 TRAGEDIJA NARODA RREZ DOMOVINE Odkar je rimski vojaški cesar Tit Flavij okrog 1. 70 po Kristusu razdejal Jeruzalem ter razpršil Jude na vse štiri vetrove, je bil svet bogatejši za eno ljudstvo brez domovine, ki ga pa nikakor ne gre primerjati s cigani, ki so po naravi nomadi, dočim je židovskemu ljudstvu vzela njegovo domovino brutalna sila rimskega meča, ki mu je bilo to svobodoljubno ljudstvo v Palestini na poti. In zgodovina tega ljudstva, ki ni bila nikdar posebno vesela, saj se je moralo vedno boriti z mogočnimi osvojevalci, čijih pota so se vedno križala v Palestini, je postala še bolj žalostna. Povsod so se branili pripadnikov tega semitskega ljudstva, povsod so jih preganjali in odrivali, povsod so vzbujali proti njim neutemeljene predsodke. Stari vek jim je pisal žalostno zgodovino, srednji še žalostnejšo in naš čas se v tem pogledu tudi ne more kdove kako postaviti. Pogromi proti Židom danes niso še nič novega, kakor niso na primer vesti o linčanjih na našem Jugu nič novega za nas. V Hitlerjevi Nemčiji ima pa Žid celo manj pravic, kakor -jih ima n. pr. čistokrvna pinegav-ska krava. In povsod je bil Žid kriv vseh neprilik. Srednji vek je Abrahomovim potomcem obešal na grbo najostudnejše in najkrvoločnejše zločine, ki si jih je mogel izmisliti. Hitler kaže v njih povzročitelje vsega hudega, kar je kdaj doletelo Nemčijo in toliko, da jim ni še naprtil odgovornost za versajski poniževalni mir. In tako dalje brez konca. Med svetovno vojno je zasijal temu ljudstvu brez domovine žarek upanja. Anglija, ki je tedaj vodila vojno s Turčijo za posest Palestine, je vrgla v svet idejo o novi židovski državi v Palestini. Židje so se razveselili, navdušenje med njimi je bilo veliko. Kako tudi ne! Anglija je pri tem imela svoje mešetarske namene, toda o tem to pot ne bomo govorili. Omejili se bomo na dejstvo, da se je po vojni začelo priseljevanje Židov v Palestino, kjer so se z vso vnemo vrgli na delo, da čim prej postavijo deželo na višjo poljedelsko in industrijsko stopnjo. Da so to delali z ljubeznijo, ni dvomiti. Toda — Arabcev to ni zanimalo. Palestina je v teku dveh tisočletij mnogokrat menjala gospodarja in nazadnje so se naselili tam Arabci, ki danes predstavljajo veliko večino njenega prebivalstva. Tem je židovsko priseljevanje, ki je šicer zelo omejeno, iz umljivih razlogov silno zoprno in radi bi ga ustavili. Toda Anglija, ki ima mandat nad Palestino in ki ji sicer Židje niso nič pri srcu, svoji obljub vendar noče docela pogoltniti in posledica so krvavi izgredi med Arabci in Židi, ki so doslej zahtevali že mnogo smrtnih žrtev. V akcijo je moralo stopiti angleško vojaštvo, toda problem s tem — z bajoneti — nikakor ne bo resen. Rešitev leži čisto drugje. Toda Židje kakor Arabci bodo morali čakati nanjo tako dolgo, dokler ne bo zasijalo solnce pravice vsemu človeštvu. Dotlej pa bodo oboji igračka v rokah brezvestnih imperialistov in eni kot dragi bodo morali umirati zato, ker hočejo (Dalje v 6. koloni) "Združenim Sloven kam" S. D. Z. Članice društva so rekli, da če ne bodo balinali! da fie bodo pritožili na glavni u rad takoj v pondeljek. Rad bi videl, da bi se poskusi "Združene' li med seboj Krašovcl in Jugo- Iz stare domovine Izpred, sodišče Pred malim senatom okrož- ( Slovenke" št. 23 S. D. Z. se opo- jslovani, ali bo kaj? Vrt Sloven-' nega S0(]išča v Celju se je zago-z.irja, da še vrši redna mesečna skega Društvenega Doma tj varjal 271etni Lampret Jože iz seja, danes v četrtek to je 21 1.1Euclidu je tudi prijazeft in kot Ponikve. Obtožen je bil, da je' m. Prošene ste, da vse brez vsa-'nalašč za piknike v tem času. j ig februarja pred hišo Franca koga zadrška pridete in to, toč-j Pa še nekaj drugega bo t<:n,-, j p0rtuna v Velikem Lepoglavu, no ob 7. uri, ker po seji, katera j kar nc smem povedati. Vi občina Sv. Duh-Loče, udaril po bo kratka, bomo imele takozva- Torej vsi na piknik društva | giavi s kolom Jakoba Slatinška! ni "social". Vstopnica k tej za- j "Euclid", št. 29, S. D. Z. v ne- j ^ ga tako poškodoval, da je' bavi je 10c, prigrizek, kot za deljo, dne 24. maja ob 2. uri po-prilivanje, bomo tudi imele, kot poldne na vrtu Slovenskega Slatinšek za zadobljenimi poškodbami, na vnetju možgan-tudi izvrstno godbo, da se boste Društvenega Doma na Recher ske opne in možganov umrl v "Prav za prav je luna korist- za zaključek lahko naplesale ze to sezono še v dvorani. Dalje ste prošene, da ne pridete same, ampak, da povabite tudi vaše soproge, naj tudi oni pridejo, zavedajte se tega, da tudi ve morate iti nn njih prireditve in ni lepo da možiČki izostanejo iz naših prireditev, Ave., Euclid, O. Torej na svidenje! F. Požar Mladinski pevski zbor "Ka narc ki" Starše "Kanarskov" poziv vzemite jih torej sabo, da boste ljam, da pošiljajo otroke redno nejša kakor pa solnce". "Zakaj pa?" "Zato, ker sveti ravno takrat, imele tudi s kom plesati. Želela bi, da ste enkrat na- na vaje. Kdor se ne bo udeleževal vaj točno in redno ne bo mo- vzočo saj 90 odstotno, izvzete so gol nastopiti pri skupnemu n; le bolnice. Torej drage članice,1 stopu 14. junija, pridite in pokažite, da ste še ve-J Obenem vas opozarjam, da jo dno dobre članice, in aktivne, j c,s za prodajo listkov zelo kra Ne pozabite tudi, da se sedaj | tek, ker se kontest zaključi že S. vrši širša kampanja, za nove junija, to je teden dni pred pri-članiee pri naši S. D. Z., kot tudi.1 reditvijo. Prosim Kanarske in za v mladinski oddelek. j starše, da se zavzamejo in pro Naše geslo v tej kampanji naj da jo kar največ mogoče listkov. celjski bolnišnici dne 4. marca t. 1. Zakrivil je s tem zločin-stvo zoper življenje in telo in je bil obsojen na 3 leta robije, na kad"Rr je tema." 4 leta izgube častnih pravic, na * * povračilo kazenskih stroškov, na povprečnim, 1000 Din in na itihl^? Z^es ne'! povračilo bolnišničnih stroskov; v znesku 500 Din. Glede zahte-| "Nemogoče'gospa! Kako ne-vane rente, ki jo zahteva mati ki bi trihnine mogle v to kloba-Jakoba Slatinška, je sodišče od-'so, ki je na obeh koncih tako ločilo, da se napoti na pot civil- (dobro zašpiljena." ne pravde. — Isti dan sta se za "Ali v tej klobasi ni nobenih ?v govarjala Leskovšek Miha in Jožck je izgubil zvezek, v ka- rjo, da vsaka članica privede novo članico v društvo in vspeha njegov brat Jože. Obtožena sta terem je imel napisano šolsko bila, da sta 17. marca pri vino- (nalogo o svetovni vojni. Mama gr adu Franca Cepina, v kate-^e zaradi tega napisala pismo za rem sta čez dan kopala, zvečer (učitelja, v katerem je svojega z motiko poškodovala Leskov- sinka takole opravičevala: ška Janeza. Rana sama na se- ,.Spogtovani k d učitelj, bi ni bila smrtnonosna m bi se p^^ oprpstitCi da je Jo. bila po mnenju sodnega izveden- žck izguM svetovno -no Ju_ ea v 20 dneh brez vsakršnih po- tri ho na novQ M ., sledic zacelila. Nastopilo pa je I__ ker FORD ČASTNI DOKTOR Vsi "Kanarčki", ki imajo'doma še vstopnice od zadnjega bosre imele ob zaključku kam-'koncerta, ki se je vršil 3 maja, panjfe. so prošeni, da jih vrnejo najkas- usodno zastrupljenje, ker je Tudi nagrade, katere nudi se-jneje v petek, da mi bo mogoče gnoj skozi razpoko v lobanji tedaj Zveza, so vredne, da se ma- zaključiti račune. kel proti možganom, zaradi če- EAST LANSING, Mich, lo potrudite. Ne ozirajte se le na Vaje Kanarčkov se vrše vsak šar je nastalo vnetje možgan- (Michiganski državni kolegij bo društveni odbor, odbor kot tak, petek od 5 do 7 ure, toraj poši- skih open in je Leskovšek Ja^dne 15. junija podelil avtoinO-ne zmore vsega, potrebuje vaše- ijajte vaše Kanarčke ob praveu nez dne 27. marca zato umrl. — bilskemu magnatu Henry ju Obsojen je bil Leskovšek Miha Fordu naslov častnega doktorja Tajnica. na 1 leto in pol strogega zapo- inženirstva. I ' ga sodelovanja, in članska dolž- ^easu. nost vas veže k temu. Torej na svidenje danes na seji, in po seji dobro zabavo. Za dr. štev. 23 SDZ M. Dimli, tu jnica IZ PRIMORJA Zabava v Maple Koliko Primorcev jc padlo ' v Abcsiniji f Ob priliki vpoklica rekrutov ra, na plačilo stroškov, na 600 Din povprečnine. Oprosti pa se krivde njegov brat Leskovšek Jože. Nesreča celjsko bolnišnico, kjer ji pa niso mogli več rešiti mladega življenja. Umrla je že naslednji dan. Krvoprelitje v Vurbergu, r-------- <- padli v Vzhodni Afriki za do- med drugim prebila lobanjo. i ??. . m uSotovila> je bil vbod- drugim prebila lobanjo.,,.... . boto, 23. maja .zabavni večer na;movino in katera smo tudi mi v Prepeljana je bila v bolnišnico.! v levo stran hrbta abso" .. hitno smrten, ker je nož zadel srce. Tudi žila odvodnica na desni roki je bila prerezana. prostem in s tem se bo začela tej rubriki že navedli. Vseh letna pikniška sezona pri nas v j skupaj je 13. Iz goriške pro-Maple Heights. Imeli bomo tudi. vince jih bo približno tudi toli- V duševni zmedenosti Tragičen slučaj se je pripetil iialincanje in tekme, katero dru- ko. Kakor vidimo, smrtnih žr- ko se je 48-letna delavčeva že-!Nj?gX)V bi'at AloJz se nahaJa še štvo ima boljše balincarje. Raz-1 tev iz Primorja v Afriki, ni ve-1 »a Ivana Mehle v trenutni du-j . 0 V globokl nezavesti in f Žitni režim Glavni žitni urad v Gorici za ševni zmedenosti prerezala vrat. i "J,egoVo stanje obuPno- 0rož" K sreči si ni prerezala žil, ven-|mkl 80 ar,etJrali 10 fantoV' ki dar pa si je povzročila hudo ra-! S° 36 udelezlh ljretePa in Jih pisali smo nagrade, fantje se- liko. daj pa le na dan v soboto ob 6. J uri zvečer, da bomo videli ki:t' tiči zmaga. Pa še naši bližnji so-1 Glavni žltni urad v Gorici za no. ^Reševalni av"to*V'ieVre-1 izr0Čili okraJnemu sodišču v sedje iz Cleveland^ pridite, da'^80 PrimorJe je sklenil, da bo- pe,jal y b0lnišnic0 J ^ Ptuju. Med njimi jte več ra-boste videli kaj bo. Vabi vas posestniki, ki so morali od- njenih, katerim je nudil prvo Slovenski Narodni Dom s iiri-'dati vse zaloSe svojega žita, v Nesreča pri delu j pomoč okrajni zdravnik dr. j kolikor presegajo kvoto, katera 23 letni delavec Anton Pohal Vrečko in jih obvezal. — Podo-F M F Je dolo^ena za lastno prehrano je sekal drva, pri tem pa se je ben slučaj se je zgodil v Rogoz- ___ ' ' ' i pridelovalcev oziroma njihovih močno vsekal v nogo. Prepe- niči pri Ptuju. V nekem vino- družin, dobili za odstopljeno re- 'jan je bil v bolnišnico. Piknik dr. "Euclid," št. zfervo 108 oziroma 109 nt- za kvintal. 29, SDZ Novi grobovi V Ljubljani je po kratki, mučni bolezni umrl Oton Jeruc, i ..... ... , . . , , . tajnik Mestne hranilnice ljub-Smo že tukaj - vročina že'.f lkl n,ocl -|afskl ^*valci ljanske> Pokojni se fe rodil v pritiska in sili ljudi ven na sveži ^J^ga alpinskega društva Kamniku. - Dvanajst novih jam Euclid, O. so odkrili oziroma pregledali zrak. da se malo ohladijo in ob- v Istri. Vse te jame se naha- toču je prišlo med fanti do pretepa, pri katerem je dobil 21 letni Martin Čresnik z nožem v hrbet vbodljaj, da je obležal v mlaki krvi. Tudi njegovo stanje je zelo resno. Huda nesreča Ivan Bračič, 51 letni hlapec Nagle smrti je umrl v Ptuju |V Podlehniku. je sežigal šiblje jtelici ob kanalu Raše. namreč ogromno v^* ... , vi.jv. ... ^ kfim ki Jt UUUi V i LUJU enem razveselijo ter zabavajo s ^ a " ^^TpH^; ^kojeni Poštl,i Poduradnik na travniku in v to svrht, zažgal prijatelji zunaj na prostem. Se-1 1 "^/Vaše Dose A ^ P°Žkaj v starosti 75 let velik ogenj. Pri tem pa mu je no elobino n d , J l'Jl,blj' m umr,fl An^'ela spodrsnilo in je padel naravnost 200 metrov, v kateri se raž|rb- ^ ^ f^V, °genj" UŽgala 8e mu ^ f pokojnega okr. tajnika Leopol- ] bleka in se je tako nevarno ope- ......-----a« , 4 , „ .. , . da Seljaka in mati mestne - rv .. .t,-, v j.i v : nad morsko gladino. Ostale ia- f , >„... . časne zime. Društvo Euclid bo I . teljice Milice Kozak. ... ., ., . • i me so globoke 40, 60 in 90 me-prvo priredilo piknik v te i sezo-1 . ® VJ . ' . , , . , ' • , trov. Ce vštejemo te raffle, -ie ^a Jami pri Mavčičah m in sicer v neoel]o 24. maja na , . ,. „ ... ' Vrli/r nb*rir *iri T , ; utonil jr " vak. Na veliko soboto je zadel' Nehadoma je zažarelo nebo 3 od nieea avto nreH niep-ovn bi >nad PriJazno vasjo Gonšnica v Soči blizu Gaberja pri Tolmi- ? njLga dVJ° pied nJe^0V0 hl" pri Sv Marjeti niže Ptuja Pri na pikniku je vsega dosti, po- nu 77 letni Anton FaMie, dO ~mLL" Iva"U Horvatu Je sebno tistega, ki se potrebuje v, nra iz Kamina pri Kobaridu. kov b • 0 a • - gorelo stanovanjsko poslopje; vročini in tudi solnčnih žarkov Starec, ki je še sam gospodaril. % k '1 ' rte bo zmanjkalo. Postreženo bo'se je bil podal na ogled svojih Za opeklinami je umrla ljudem v vseh ozirih kot se spd- lpolj na levem bregu Soče, pa V Libojah si je pri štedilniku še na domačijo posestnika Ji- dobi, dočim se bodo eni zabavali se dolgo ni vrnil domov. Se- vžgala oblekco 4 in pol leta sta- žefa Mikša. Obema posestni- pri zvokih dobre godbe, drugi daj so našli njegovo truplo, ki ra Anica Berlečič, hčerka po- koma so zgorela stanovanjska pri .kozarcih dobrega piva, bo-' ga je vrgla Soča na suho. šestnika Jurija Berlečiča iz Li- in gospodarska poslopja do tal. do tretji metali krogle kot za, I Had požar boj št. 3 Dekletce je bilo ta- Rešili so le živino, vse ostalo pa stavo. Seveda t.ega športa ne je izbruhnil na Taboru pri koj vse v plamenu in je zado- je žrtev divjega elementa. Pri smemo opustiti, ker imamo pri Dornbergu v hiši Jožfefa Mrav- bilo opekline po celem telescu, gašenju se je hudo opekel go- društvu veliko Krnšovcev in ti ljetn, ki ima škode 5000 lir. j Prepeljana jc bila sicer takoj v stilničar Horvat. daj imate prvo priliko naužiti se svežega zraka in biti deležni solnčnih, senčnih in drugih do- r—j___...... brot po tolikih mesecih te dolgo- i SS ^ ™ f' da Seljaka in mati mestne uči-;kel, da so ga morali nemudoma ! pripeljati v ptujsko bolnišnico j kjer je poškodbam podlegel. Doma v Euclidu. Ne bom omenjal kaj vse se bo godilo tam, ker dobro veijste, da ogenj se je z naglico razširil na I gospodarska poslopja, nato pa Od Ual-Uala do Addis Abebe Namera Italije, da bi zavzela Abesinijo iii s tem zvezala svoji vzlioduo-afriški koloniji Eritrejo in Somalijo, je bila že dolgo sen italijanskih imperialistov. Meja med Italijansko Somalijo in Abfesmijo namreč ni bila točno določena, tako, da je bila Italiji prav za prav pod tem ali oiiim izgovorom vedno odprta pot v notranjost dežele. Prihajalo je zaradi tega do raznih incidentov. Wseln, ki zasledujejo dnevne dogodke, je še v spominu nedavni spopad pri Ual-Ualu, kraju, ki je na večini zemljevidov zarisan kakšnih .150 km od domnevne italijanske mejo v zračni črti. Spopad pri Ual-Ualu je bil pi-odložen posebili komisiji, ki je .skušala rešiti spor v obojestransko zadovoljstvo prizadetih. Toda Italija je izrabila priliko, začela je pošiljati divizijo za divizijo čez Sueški prekop v Afriko in še preden se je u-tegnila Abesinija dobro pripraviti na obrambo, je .'!. oktobra, po končani deževni dobi, vkorakala v deželo. Tako se je začela vojna. Kmalu nato so bile sklenjene proti Italiji sankcije, ki pa so imele šUmo eden delen učinek. General de Bono je medtem osvojil tri najsevernejša abesinska mesta: Aduo, Aksum in Adigrat. Pri nadaljnjem prodiranju proti M likali so ga Abesinci odbili. Negus se je bil utrdil na severnem bojišču in je nad dva meseca napadal sovražnika. Zato je Mussolini imenoval de Bona za maršala in ga pozval v domovino, poveljstvo a-friške ekšpedicije pa je izročil maršalu Ba-dogliu. Pod njegovim vodstvom so začeli I-talijani srdito napadati abesinsko vojsko. Ti napildi so neguševo moč zelo oslabili, I-talijanom pa so dali dovolj časa in priložnosti, da so zgradili utrjene postojanke, Ivo se je italijanska vojska.še okrepila z zadostnim številom tankov in letal, se je začel glavni napad 11a črno vojsko. V bitkah pri Ma-kali, Afflbi Aiagiju in pri jezeru Ašangi je bila abesinska severna armada poražena. Levemu krilu italijanske vojske se je posrečilo, da je prodrlo po napornem maršu skozi Danakilsko puščavo do Tanskega jezera in si podvrglo Ausso. Manj sreče so imeli napadalci na jugu, kjer so ziiradi pomanjkanja vode vzdržale komaj tri armade. Na abosin.ski strani je branil neguševo postojanke mojster vojne v puščavi, turški general Vehib paša, ki je bil najboljša opora armadi rasa Nasibuja. Na tem bojišču so morali Italijani prehranjevati svojo vojsko s pomočjo letal. Zdaj so tudi tukaj opravili. Vojaški strokovnjaki so presojali izid afriškega konflikta popolnoma drugače. Bili so uverjeni, da bo trajala vojna z Abesi-nijo najmanj tri leta. Toda pokazalo se je, da so precenjevali učinek sankcij kakor tudi žilavost in odpornost Abesincev. Proti moderno oboroženemu sovražniku so bile neguševo čete brez inoči. * * * Cesar 11 a i I e Selassie, v eni osebi vladar in vrhovni poveljnik abe.sinske vojske, je s svojci zapustil Adtlis Abebo in se odpeljal z železnico v Džibitti, kjer .se jo vkrcal na angleško ladjo. Ostanki abesinske vojske so zdaj brez poveljnika, ki je navzlic neprestanim porazom predstavljal simbbl odpora proti sovražnemu prodiranju v deželo. Bog neguša pomeni konec oboroženega odpora Abesincev in na nadaljevanje vzlioduoafri-ške vojno ni mogoče misliti niti tedaj, če •>' se za kaj takega odločili negušu zvesti poglavarji abesinskih rodov, kar pa je prav hialo verjetno. Prastaro, neštetokrat dokazano dejstvo jo, da prinaša smrt ali beg vrhovnega vojaškega poveljnika vojujoče so vojske potlačenost in eel o razkroj armade. Za nadaljevanje vojno v Abesiniji torej skoro ni izgledov. Že doslej je imela ftvropa priložnost spoznati, da se slabo organizirana in neiz-vežbana iieguševa vojska ni mogla resno u-pirati italijanskemu osvajaštvu. Ta vojska ni le zaostajala v pogledu vojaške sposobnosti in tehnične opreme za Italijani, marveč jo imela tudi v lastnih vrstah skrite sovražniki', saj se je ves čas čutilo živo nasprotovanje med poglavarji posameznih plemen. Tako .se je število sovražnikov proti a bes i 11 ski državi povečalo salno od sebe. Kar je imela abesinska vojska dobrega orožja, so ji zaplenili Italijani v zadnjih bitkah. Vrhu tega je popolnoma izginila možnost preskrbe z orožjem in strelivom od zunaj. (Dalje na 3. str j (Dalje iz 1. kolone) svobodno živeti v svobodni domovini. Tragedija palestinskih Židov je obenem tudi tragedija palestinskih Arabcev-Oboji so potrebni odrešitve in človek mora sočuvstvovati z obojimi. DOBRA VEČERJA Lep prostor za balincanje. Vabljeni ste vsi LUDWIG BEER GARDEN 20160 LINDBERG AVE. J. [KttncicJ Perrotti Nigh* Club 397 EAST 156th STREET (v Kincttovem poslopju, za North American banko) Nanovo dekorirano. postrežemo z jedili ob vsakem čafeii. Seiuhifi od 10c naprej. Smo pripravljeni postreči za priredbe družabnih zabav, banketov, in svatb. Serviramo vino in žganje od lt)č hUpffej Vsakevrste pivo. ,, FISH FRY VSAKI PETEK., ' Mes vsak petek, soboto iri nedeljo. Tel. KEnmore 4365 iii^itfv iajMaa^ie.'ft'j^rv^i^r^^r MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED eVgufrC.OVEKKMCHr ^te hrane, ki ostane okus dokler je v moderni "snram- j "MOTHER HUBBARD—1936 MODEL" Moderna shramba za živež je1 zdrava, svežo zelenjavo in sa-. e^trična ledenica v kateri je .1 je in ve da mora biti živež, mlc--> avljena zadostna zaloga sve- ko, maslo, jajca in nieso popolnoma sveže in ve, da je električna ledenica moderna udobnost in potreba v hiši. »■an,' j. . Moderna gospodinja ve,, da ji VJocterna gospodinja vodi svo- . . . .v , n ■ , , kuhi . električna ledenica da prost cas, AU kongresih nacistične stranke v Nurnbergu, to se je zgodi-! letos na zimsko-sportni o-! ''Upiadi v Ga—Pa in to se godi j sPloh ob vseh svečanostih in pandah, odkar je Hitler na obla-' ®ti. Skratka, ob paradah se ne-j vedno zjasni, pa naj bi bilo ')rej še tako kislo vreme. Nil, in če že Hitler dela vre-me> zakaj si ga ne bi napravil; J-U dobra godba brez vstopnine. Na Decoration Dan bo igrala godba "Bled" STRAN 4, Carica Katarina Zgodovinski roman Odkar je zapustil Perkinsa in pravkar odprla vrata sosedno prišel v trdnjavo, je bil njegov edini cilj, ki ga je zasledoval k vso vnemo svoje mlade duše, dvigniti narod proti poveljniku Daškovu. Spominjamo se še, kako jo Kola prišel onemogel v Orenburg s Perkinsovim pismom, v katerem naznanja stari Anglež knezu Daškovu, da so Olgo u-grabili uporniki. častniki se postavijo v kot sobe. Morali so se odločiti, kaj jim je storiti s trdnjavo, ko kneza Daškova ne bo več. Kdo izmed njih naj prevzame poveljstvo? Tudi ostali navzoči, kopica ljudi v sobi, niso posebno pazili na kneza Daškova. Prepričani so bili, da jim ne more uiti. Tedaj se mu približa Kola. Kola se dela, kakor da bi se hote! posloviti od svojega nekdanjega gospodarja. Mladenič poklekne, — pograbi Daškove roke in jih dozdevno ponižno prinese k svojim ustnicam. V tem trenutku zašepeče Kola Daškovu: — Ali se še spominjaš, kako si takrat, za turške vojne, dal s rilo privesti v svoj šotor neko lepo Turkinjo? — Imenovala se je Zuleina! — Bila je hčerka u-gledne družine. — Njera lepota te je omamila in zapovedal si kozakom, da jo ugrabijo in pripeljejo k tebi. — Ti si jo osramotil in onečastil! — Potem pa ai jo izgnal iz šotora in jo hotel darovati svojim vojakom! Toda neki stari vojak so je je usmilil, in jo odpeljal nazaj v njeno domačo hišo. — Po dolgih devetih -nes-dh je ona rodila. — Dečka. — Ta. deček sem ja? — Na svoji smrtni postelji me je prosila, da se maščuj* m n ■ njenim zvodnikom. Mati je prosila sina, da maščuje njeno čast: — Od onega dne sem se boril proti vsem Rusom. Vedno sem se nahajal na rusko-turški meji, izgledal sem kakor nedolžen popotnik, jaz pa sem pravzaprav prežal na vsakega Rusa, ki sem ga mogel ubiti! Kjerkoli sem srečal Rusa, sem ga zadavil. — Nekega dne me primejo ruski vojaki. Obtožili so me radi umora nekega posestnika. — Resnica je bila. Jaz sem ga ubil. Toda dokazati mi niso mogli ničesar. Radi tega so me poslali v Sibirijo za sedem let. — Delal sem v nekem rudniku. Ko pa je minilo teh strašnih sedem let, so me izpustili. — Med tem časom sem zvedel da si ti postal guverner Oren-burga. Moja odločitev je bila trdna. Sedaj te bo doseglo moje maščevanje! Da sem mogel priti v tvojo bližino, sem moral po-1 stati najprej tvoj kmet. — Da bi ne mogel odgovarjati na tvoja vprašanja, sem se delal gluhonemega. Ti pa si me dal prijeti in poslati v Uralno, kjer sem spoznal tvoja kmeta Perkinsa in Olgo. — Sedaj pa, Daškov, sedaj je prišel čas maščevanja! Kmalu bo moja mati maščevana! Toda meni ne zadostujejo muke, ki ti jih bodo ti ljudje pripravili! U-mrl bi prehitro! Potrudil se bom da te bodo dobili ljudje, ki ti bodo priredili grozen konec! — Ja? bom storil to, jaz — Kola, tvoj sin! — S hitrimi besedami je opisal Kola svojo nesrečno preteklost. Daškov je obsedel na svojem Etolu kakor mrtvec. Ni mogel ziniti besedice. Da, spominjal se je, da je nekoč storil lepi Zuleini krivico. — Ni se zmenil za dekličine solze in njeno rotenje! Takrat ni slutil, da se bo iz te "male šale" rodil tako strašen maščevalec! — Pomnite, knez Daškov, — mu zašepeče Kola, ker so sobe. Sodni zbor se je vrnil s posvetovanja. — Pomnite, umrli ne boste v trdnjavi! — Zažgali vas bomo pred orenburškim obzidjem! :— Daškov še ni mogel premisliti groznih Kolinih besed, ko se že oglasi najstarejši meščan, — Prijatelji, obsodili smo človeka, ki je bil do sedaj poveljnik orenburške trdnjave. Ta človek pa je s svojo strahopet-nostjo, trdosrčnostjo in podlostjo dokazal, da je nevreden tega imena. — Dvajsetorica je kneza Daškova obsodila na smrt! — Daškov vzkrikne, plane s stola in hoče naprej, toda kmalu se zgrudi na tla. — O načinu izvršitve smrtno obsodbe si nismo bili edini, — nadaljuje sodnik,—končno smo se vendar sporazumeli in sklenili, da se mora smrtna obsodba izvršiti na popolnoma nenavaden način. — Pred svojo smrtjo mora trpeti obsojenec še duševne muke. — Knez Daškov, poslušaj svojo obsodbo: — Obsojen si na smrt. Privezali te bomo pred odprtino našega največjega topa. Top bomo sprožili, tvoje raztrgano telo pa bo odletelo v sovražnikovo taborišče. Saj si jim tudi ti predal s svojo nesposobnostjo naše mesto na milost in nemilost! — Daškov se je premetaval po tleh, stokal je, kričal in prosil milosti. Zbrana množica pozdravi obsodbo z odobravajočimi vzkliki. — Poslušajte, poslušajte, — so vpili ljudje drug drugemu. : "tivezali ga bomo pred največji j ton' — Pravični sodniki, — mo-| dri -odniki! — živeli orenburški •nožje! — Da, tako smrt si je lopov zaslužil! — — Milost! Milost! — je vzdihoval knez Daškov na tleh. --Samo tega ne! — To je strašna smrt! — Ubijte me, streljajte vame, pobijte me s koli, toda ne privežite me pred top! — Ha. vi ste uporniki, si drznete ubiti svojega poveljnika! — Častniki! Pridite k meni! Ukazujem vam, gospoda, da me -branite pred temi izdajalci! — Toda častniki ostanejo v svojem kotu, eden izmed njih pa mu zakliče: — Pravkar smo se odločili, knez Daškov, da vam odrečemo pokorščino in čast! Vi niste več naš poveljnik! Kapitan Golinski je naš novi guverner! — — Živel kapetan Golinski! — zavpija zbrana množica. — Golinski nas bo branil in premagal Pugačeva in njegove razbojnike. Živel kapitan Golinski, živel naš novi guverner! j— — Primite obsojenca! — za-pove načelnik. — Odvedite ga Čistimo, likamo, popravljamo ženske in moške obleke. DONALD AVE. DRY CLEANING Zvonko Mohorič, lastnik 1169 E. 72 St. na trdnjavsko obzidje! — Dvajsoterica plane nad Daškova. Obupno se jih je otepal in branil, dokler ga ljudje niso zvezali. Preden so mogli priti do trd-njavskega obzidja, so morali čez dvorišče, kjer so bili postavljeni šotori. Vse je bilo uničeno. Na razvalinah si lahko videl u-činek Pugačeve granate. — Poglej si, tiran! — je vpila razjarjena množica knezu Daškovu. — V to dvorišče, si nas zaprl! Semkaj so padale sovražnikove granate! — Tu so nam otroci umirali od lakote! — Tukaj so umirali naši ljudje, ker si jim dajal slabo pitno vodo! — Tukaj so umirale naše žene, ker jim nisi dal hrane! — Ha, sedaj pa je prišel čas obra- čuna Ta človek, ki je vedno živel v bogastvu in izobilju, ki je bil toliko let v prvih vrstah petro-grajskega dvora, ki je izkusil življenje do njegove zadnje kapljice, ni hotel oditi kar na slepo s sveta. Če bi mu bili sedaj rekli, da bo moral ostanek svojega življenja preživeti kot svinjski pastir, bi bil pristal tudi na ta pogoj. Prispeli so na trdnjavsko obzidje. Do obzidja so vodile ka-menite stopnice. Baš, ko so hoteli s knezom na stopnice, pokrije temna senca Daškov obraz. Daškov odpre oči in vidi obraz svojega sina Kole. — Ne boj se, boter! — mu za-šepeta Kola. — Ne boš umrl na velikem topu, bom že poskrbel za to! Povedal sem ti že, da boš drugje in na drugačen način u-mrl! — Kola se umakne, ljudje pa pri-vlečejo kneza Daškova na trdnjavsko obzidje. Kneževo telo je bilo pokrito z mnogimi oteklinami. Njegova lepa domača obleka je bila popolnoma raztrgana. Sedaj je ležal Daškov na trd-njavskem obzidju. Veliki top je stal s cevjo o-brnjen v dvorišče. Ljudje zgrabijo kneza in že čez nekaj trenutkov je visel pred topo vim žrelom. Knez se ni več upiral, zato jim je bil ta posel tem lažji. -- Obrnite top! — zapove načelnik. Ogromni top se je polagoma obračal, dokler ni bilo njegovo žrelo naperjeno proti sovražnikovemu taborišču, tako da je visel Daškov ves čas med nebom in zemljo. Vsako besedo, ki jo je kdo pod njim izrekel, je razločno slišal. Vedel je. da mu je dano živeti samo še nekaj trenotkov. ~r Nabijte top! — Slišal je /.venketanje žele?a, — slišal je, kako so potisnili v op veliko topovsko krogljo, -»- Kdo bo sprožil ? — Nihče se ne oglasi na to na-;elnikovo vprašanje. Vsakdo jc- hotel biti sodnik. Da pa bi bil orenburški meščan krvnik, tega ni odobraval nihče. Načelnik vpraša še enkrat. Takrat se zasliši glas. — Jaz sem pripravljen! —, Vsi pogledajo mladeniča, ki je izrekel te besede. Ta mladenič je bil Kola. Še pred osmimi dnevi ni nihče v Orenburgu poznal tega mladeniča. Odkar pa oblegajo uporniki mesto, si je pridobil Kola med orenburškimi meščani mnogo prijateljev. V vse šotore je zahajal in tajno rovaril proti knezu Daškovu. Nikomur se ni torej zdelo čudno, da želi biti baš on krvnik osovraženega poveljnika. Načelnik ga pokliče k sebi. — Znate-li ravnati s topom ? -- ga vpraša mož.- — Znam, gospod! — odvrne Kola. — Ali vam ne bo pozneje morda žal? ■— — Nikdar! — odvrne Kola. Rodite prepričani, da bom poskrbel, da bo umrl Daškov grobne smrti! — 1 Ali ga osebno sovražite? — — Mislim, da mi ni treba odgovoriti na to Vaše vprašanje. Vaša želja je, da bi ga ubili; potrebujete torej krvnika. Jaz se priglašam za to službo. Zakaj pa to delam,, vam je lahko prav vseeno, če veste ali ne veste! — — Dobro torej! Hitite! — reče načelnik. — Saj smo nesrečneža že itak predolgo pustili v tej smrtni muki. Nabijte top čimprej, potom ga pa izprožite v imenu božjem! — Mu niči ja jo že klala poleg topa. Kola pregleda op in pri tem posit) nil1 r> do m pohiti. Nato dvig- oolfi'jjorim veliko tqpov-sko kroglo i i jo postavi v odpr-I tino. Zatem žanre polagoma odprtino in prižg< vžigalnik. Ko bo plamen prispel do krogle, se bo ta razpočila in raztrgala na tisoč koscev Daškovo telo. Daškov je občutil že topjoto. Obup ga je opravil skoro ob pamet. Natezal in vlekel je yrvi, s katerimi je bil privezan. Vezi so bile močne, pa niso popuščal-. Daškov sliši načelnikovo zapoved- 21. maja, 1936, Naprodaj Poznani kovač J, Glač ima naprodaj farmo obstoječe iz 4 akrov: 7 milj iz Collinwooda na Miner Rd., blizu Chardon Rd.; na farmi je zidana hiša, gospodarsko poslopje, prostor za ples, 2 prostora za balincati in veliko sadnega drevja. Se proda poceni. Naprodaj ima tudi hišo z 9 sobami na 141 cesti blizu Fisher Body. Oglasite se na 13408 St. Clair Ave., ali pokličite GL. 3963. Mlekarna naprodaj Proda se dobroidoča mlekarna v sredini slovenske naselbi- - ne. Poizve se na 1368 East 53 se St. Ali potujte s priljubljenimi ekspresniml parniki C O L U M B U S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NSW YORK Izborne železniške zveze od Che/bourga, Bremen« aJj Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta »11 HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 1430 EUCLID AVE., O? UPLAND, OHIO — Ljudje, stopite nazaj, — vžigalnik gori! — še bolj nazaj! — Pazite! — Knez Daškov je že skoro norel od groze in strahu. Naenkrat zasliši Kolin glas: — Gospod načelnik — reče mladenič in ugasne vžigalnik, — vidim, da se je obsojenemu posrečilo, da se je odmakni'. — Njegovo telo ne visi več pred to-povim žrelom. Dovolite mi, da splezam do njega in ga spravim v njegov prvotni položaj! — Storite to, toda hitite! Ne smemo mu več podaljševati i-mrtnega strahu! — Kola pleza po topovi cevi. Komaj se splazi na mesto, kjer je bil privezan knez Daškov. Ko je Kola prispel do njega, izvleče z bliskovito naglico svoj nož, prereže vrvi, zagrabi obsojenca in strmoglavi z njim v globino. Vse to se je zgodilo tako hitro in bliskovito, da so se ljudje šele zavedli, ko je bil Kola s svojo žrtvijo že daleč. — Izdaja! — zavpije načelnik da je odmevalo po celem dvorišču. — Izdaja! — Obsojenca so nam ugrabili. Kneza Daškova. so osvobodili! — — Za njima, za njima! — je vpila množica. — Ah, on je vedel, kaj dela, je kričal načelnik. — Vedel je, da ga izven našega obzidja ne moremo zasledovali! Kdo bi si pač upal za njim! — — Streljajte! — je zahtevala množica. — Naša krogla bo morda zadela Daškova in njegovega rešitelja! — — Samo trenutek še počakajte! — zapove načelnik in potegne iz žepa daljnogled, — pogledal bom, kam bežita. — Vidim ju že! Mladenič nese kneza na hrbtu! — Toda kaj pomeni to? — Mladenič nese kneza naravnost v sovražnikov tabor! — Zdi se mi, da ga ne namerava rešiti! — Pugačev se Daškova ne bo usmilil! — — Glejte, tu leži neko pismo, vzklikne neka žena in 3e skloni, da bi pismo pobrala. Načelnik vzame papir iz njenih rok. Slutil, je da mu bo to pismo razjasnilo skrivnostno mladeničeva početje. Ko je načelnik prečital pismo, zapove množici, da se umiri. — Prijatelji — reče načelnik. — Ni se nam sicer posrečilo, da bi umorili kneza Daškova, kakor smo sklenili, a kljub temu ne bo ušel zasluženi kazni. Nasprotno, kazen bo še težja kot ona, ki smo mu jo mi prisodili. Poslušajte, prečital vam bom pismo tega zagonetnega mladeniča ! , Načelnik glasno čita: (Dalje prihodnjič) URADNIKI DRUŠTVA "DOSLUŽENCEV" za leto 1936: Predsednik Frank Virant, 1161 Norwood Rd., podpredsednik Martin Kostanjšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., KEnmore 0046W, blagajnik Jos. Markovič, zapisnikar Michael Klemenčič, nadzorniki: Martin Kostanjšek, Victor Pe-terca in Jacob Braniselj; zastavonoša Frank Hiti, zdravniki: Dr. Kern, Dr. Perme, Dr. 0-man, zastopnik za Klub društev Slov. Nar. Doma Frank Virant, zastopnik Skupnih društev fare sv. Vida Michael Klemenčič. Društvo "Doslužencev" je na dobri finančni podlagi, ima nad $5,000.00 premoženja, plačuje $7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim članom z vdeležbo vseh članov. Mesečnina je samo $1.00. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju Slov. Nar. Doma. Slovence in Hrvate v starosti od 16. do 45. leta se vabi k pristopu. August Kollander C419 ST. CLAIR AVENIJE v Slovenskem Nar. I)omu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno ln po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tndi jugoslovanske znamke. OSEBNO VODENI POLETNI IZLETI V JUGOSLAVIJO na fa možnem expresnem pamiku BERENGARIA 28. maja in 17. junija Manj kot 6 dni na oceanu. Udobne kabine prejšnjega turl-stovskega razreda sedaj na razpolago potnikom tretjega razreda. S"1"?. jed(Ilna, soba druge dvorane. Kuhinja po starokraj-skem načinu in vino zastonj. Poseben orkester, premikajoče slike, ples, igre. VODENI PO IZKUŠENIH VODNIKIH. Ekspresnl vlak iz Pariza do Ljubljane. Za pojasnila se obrnite na MIHALJEVIC BROS. 6033 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO CUNAPD WHITE STAR m ELECTRIC REFRIGERATOR Ne mogla bi biti brez nje." 3o,ooo BOLJ ZDRAVIH, VESELEJŠIH DOMOV V MESTU CLEVELAND!! V letu 1934 je 20,000 družin v Clevelandu dobilo Električne Ledenice—v 1935 jih je bilo 25,-000—in v 1936, bo 30,000 več družin, ki bodo bolj zdrave, bolj vesele in bodo imele denarni prihranek, zato ker bodo imele Električne Ledenice. Vprašajte kateregakoli, ki ima Električno Ledenico, in on—ali ona—vam bo povedal, gel bi biti brez nje." 'Ne mo- Moderna Električna Ledenica prihrani čas, delo, živež, zdravje in denar. Električna Ledenica je tako potrebna v vaši hiši kakor se je izkazala v tisoče drugih domovih v Clevelandu. Ne bodite še to poletje brez E-lektrične Ledenice. THE ELECTRICAL LEAGUE MIDLAND IUILDIN« • 1ITH HOOK • P It OS PICT Ni At ONTARIO • CH»MY liti ELECTRIC RATES IN GREATER CLEVELAND IOWEST IN HISTORY 02482348534848532323485323234890234823