PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^
Abb. postale I gruppo	- tiCIlH 91) lir
Leto XXVH. Št. 220 (8008)
TRST, torek, 21. septembra 1971
— rsr-g žar	sszrsti rsrsF,rr^z^rr^	y ars	ur * **-
SESTANEK SVETA ZUNANJIH MINISTROV GOSPODARSKE SKUPNOSTI
Ameriški gospodarski in denarni ukrepi
resno ogrožajo razvoj mednarodne trgovine
Komisija EGS predlagala zunanjim ministrom, naj zahtevajo ukinitev 10-odstotnega davka na uvoz v ZDA
BRUSELJ, 20. — Pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Mora se je danes sestal v Bruslju svet zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, ki je razpravljal o posledicah Nixono-vih gospodarskih in denarnih ukrepov na evropsko in svetovno trgovino.
Italijanski zunanji minister Moro je na začetku sestanka ugotovil, da resni ameriški ukrepi zahtevajo enoten nastop držav gospodarske Skupnosti pri pogovorih z ZDA in ostalimi državami, da se čimprej premosti sedanje kritično obdobje.
Moro je opozoril svoje kolege, da znajo postati ameriški ukrepi zelo resni in nevarni, ne samo za bodočnost gospodarske skupnosti, temveč tudi za bodoče svetovne gospodarske odnose, če se gospodarska skupnost ne bo predstavila na prihodnjih mednarodnih pogovorih o denarnih in trgovinskih vprašanjih toočna in enotna. Pripomnil je, da bo morala skupnost dati svoje predloge sporazumno z Veliko Britanijo in ostalimi državami, ki so zaprosile vstop v EGS.
Na sestanku sveta zunanjih ministrov je poročal tudi predsednik komisije gospodarske skupnosti Mal-fatti, ki je poudaril, da trgovinske Ukrepe, ki so jih sprejele ZDA (dodatni 10-odstotni davek na uvoz. Zakonski predlog, ki bo uvedel davčno diskriminacijo nad uvoženo investicijsko imovino in zakonski Predlog, ki predvideva davčne olajšave na izvoz blaga iz ZDA), je treba oceniti kot skupek škodljivih Ukrepov za mednarodno trgovinsko Izmenjavo. Komisija EGS meni, je dejal Malfatti, da so ti ukrepi po eni strani v nasprotju z ameriškimi obvezami v okviru GATT, po drugi pa neprimerni in neopravičljivi v pogledu težav plačilne bilance ZDA. Komisija je ugotovila, da Primanjkljaj trgovinske bilance ZDA Predstavljajo samo neznatni delež v Skupnem primanjkljaju ameriške plačilne bilance, in sicer okrog milijardo in pol dolarjev na 14 milijard dolarjev primanjkljaja.
Malfatti je zaključil, da mora gospodarska skupnost zahtevati od ZDA takojšnjo ukinitev dodatnega davka na uvoz in da ne smejo Uveljaviti ostalih pred videnih ukrepov. V nasprotnem primeru bi mo rale države EGS sprejeti skupne zaščitne ukrepe, ki bi morali biti Prehodnega značaja.
Na seji zunanjih ministrov je govoril tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Zagari. Po njegovem mnenju bi morala gospodarska skupnost dati takojšnjo pobudo, da se čimprej uravnovesi položaj na področju mednarodnih trgovinskih izmenjav. Zagari je naglasil, da je očitno, da je treba to storiti ne Zgolj na gospodarskem in trgovinskem področju, temveč predvsem na Političnem, kjer se morajo ta vprašanja temeljito obravnavati. Zagari ie sporočil, da bodo vsi ameriški napovedani ukrepi obremenili za 30 odstotkov vse proizvode, ki jih Italija izvaža v ZDA. Nato je italijanski minister za zunanjo trgovino pozval zunanje ministre, da bo treba na prihodnjih srečanjih,, na katerih bodo obravnavali denarna vprašanja, govoriti tudi o trgovinskih težavah in prepričati ZDA, da so njeni ukrepi neprimerni in neopravičljivi.
Ob zaključku današnjega sestanka ie imel Moro, kot občasni predsednik sveta zunanjih ministrov, tiskovno konferenco, na kateri je naglasil, da je gospodarska skupnost zaskrbljena za posledice, ki jih lahko imajo Nixonovi gospodarski in denarni Ukrepi za usklajen razvoj mednarodne trgovinske izmenjave. Ministri gospodarske skupnosti so se ukvarjali tudi o političnih posledicah, ki jih lahko imajo ti ukrepi In prišli do prepričanja, da je treba ohraniti in utrditi enotnost gospodarske skupnosti tudi z vključitvijo 0ov4*i članic.
Jutri bodo zunanji ministri EGS nadaljevali pogovore z britanskim ministrom Ripponom v zvezi z Vključitvijo Velike Britanije v gospodarsko skupnost.
kompleksu* in o kritikah, ki so bile izrečene na njegovo politiko, ter je dejal, da je v rapalskih časih šio za poskus olajšanja pritiska na šibko Rusijo, da pa je sedaj seveda položaj povsem drugačen. Brandt meni, da je zelo pomembno, da ni nobena evropska vlada z ničemer navedla kakršne koli kritike na razgovore. Glede pogajanj z Nemško demokratično republiko, pa je Brandt mnenja, da nikakor ne bodo mogii tekati v Moskvo, da jih rešijo, in da se bodo morali pripraviti, da rešujejo te težave neposredno z njo.
Včeraj je kancler Brandt poslal predsednikoma Nixonu in Pompi-douju ter predsedniku britanske vlade Heathu v bistvu enake poslanice, v katerih je orisal Jaltske raz-govo-e. Danes se je sestal z veleposlaniki treh zapadnih velesil akreditiranimi v Bonnu.
V OKVIRU SOVJETSKE «DIPLOMATSKE OFENZIVE»
Jutri ho Brežnjev prispel na prijateljski obisk v SFRJ
Obojestranska želja po 'zboljšanju medsebojnih odnosov na osnovi načel beograjske deklaracije - Novi jugoslovanski poslanik v Moskvi izročil akreditivna pisma
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Danes se je končno zvedelo, in to ne iz uradnega
poročila, temveč iz nocoj objavljenega proglasa mestne konference SZDL Beograda, ki vabi meščane, naj zažele dobrodošlico tovarišu Brežnjevu in njegovim sodelavcem, da bo generalni tajnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Ilič Brežnjev v sredo 22. t.m. prispel ena prijateljski obisk* v Beograd. Obisk tovariša Brežnjeva, se poudarja v proglasu «narodi Jugoslavije pozdravljajo in tolmačijo kot izraz obojestranske želje narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije, da še naprej razvijajo medsebojno sodelovanje na načelih medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti*.
Moro (uesno) s francoskim zunanjim ministrom Schumannom na sestanka v Bruslju, predstavnik pri EGS Bombassei.
Na levi italijanski stalni
(Telefoto ANSA)
Obisk najodgovornejše politične osebnosti Sovjetske zveze v Jugoslaviji bo priložnost za izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o vprašanjih, ki se tičejo varnosti v Evropi ter
(■•""•Ul......IIHIIIIIIIHIIIIIUIHIIHIIinillll»»l«IIIIIIIHIMI»»IHHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllll,i»lll«JI||||||||||ll|||||BHI|l|M|||UH|||||||||||||llill||||!|||||tllllll1IIIIIIIIBIIIIIIII||ln,|||tl||!l||niii|||i||i||||||||i|||i||||||||||iMH|||Hi|||||||n|||||||i|n,I||||lt||||||ni|||,||||||||||l|,|l||||,|||||,|,,,M,|,1,|m
NA SEJI KOMISIJE ZA INDUSTRIJO POSLANSKE ZBORNICE
GAVA POROČAL O CENAH IN O IZVOZU V ZDA
Minister je bil dokaj optimist in je zavračal trditve o nenadnem zvišanju cen v avgustu
RIM, 20. — Minister za industrijo Gava je danes govoril na seji komisije za industrijo poslanske zbornice o naraščanju cen in o posledicah ameriških ukrepov na italijansko industrijsko proizvodnjo.
Glede cen je Gava mnenja, da niso resnične trditve o zvišanju cen v avgustu, ko so se vrnili s počitnic številni delavci, da pa je prišlo do določenega zvišanja cen v razdobju julij - avgust, kot to tudi izhaja iz podatkov o življenjskih stroških. To zvišanje pa je občutno manjše, kot se običajno misli in so zabeležili močno naraščanje cen samo mlečnih izdelkov in svinjskih izdelkov.
Glede vzrokov pravi Gava, da jih je relativno lahko ugotoviti, da pa
je zelo težko izračunati, kakšna je posledica nekega pojava na končno raven cene določenega artikla. Gre za zvišanja gospodarsko utemeljenega značaja, ko so se zvišali stroški za kapitai, za surovine in za plače, ali nekaterih izdelkov, ko je ponudba izpod naraščajočega povpraševanja in ko tudi uvoz ne rešuje stanja, saj se uvaža po višjih cenah. Med temi gospodarskimi razlogi je Gava navedel tudi sedanji sistem draginjske doklade. Zavrnil pa je, da bi vplivali ameriški u-krepi, češ da bi morali celo vplivati na zvišanje cen v Italiji. Obširneje je govoril o psiholoških posledicah nejasnosti, ki obstaja v italijanski družbi in o govoricah o uveljavljanju IVA.
•iiiiiiiiiiiunmiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiHimiuMiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiHuiiiiiiiHi
PO NEDELJSKIH IZGREDIH
Brandt o razgovoru v Jalti
V 0-
BONN, 20. — Še vedno je Spredju pozornosti nemškega javnega mnenja sestanek med Brandtom in Brežnjevom. Brandt je v intervjuju z nekim nemškim listom dejal, da gre za pomemben dogodek, saj so se od 12. avgusta lanskega leta stalno izboljševali odnosi med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V tej Sveži je Brandt podčrtal pomemb-
V Reggio Calabrii mirno
Fašisti so skušali izkoristiti celo smrt barista, katerega so sami ubili s strelom iz samokresa
REGGIO CALABRIA, 20 — Da-1 nes je v Reggio Calabrii mimo. Trgovine so odprte, sije prijetno jesensko sonce in po cestah je mnogo ljudi, ki komentirajo dogodke zadnjih dni ter izražajo želje, da se ne bodo več ponovili primeri nasilja.
Vedno bolj očitno je, da so v ozadju dogodkov zadnjih dni, ko je zgubil življenje zadet s strelom iz samokresa 26-letni barist Jaconis. fašisti, kot je to prišlo tudi do izraza na nedeljskem pogrebu. V začetku pogrebnega sprevoda je bil namreč venec »akcijskega odbora*, to je skrajno desničarske organizirane skupine, ki se je borila, da postane Reggio Calabria glavno mesto dežele. Culi so se vzkliki, da so »celerini-assissini* in prišlo je, do ponovnih močnih izgredov. ?
Danes je kvestor Santillo povedal novinarjem, da se preiskave nadaljujejo, in da so ugotovili, da je bil Jaconis ubit s kroglo iz samokresa kal. 6,35, ki je bila izstreljena iz precejšnje razdalje 70-80 metrov. Gre za zelo majhen samo-kes, ki ga policija ne uporablja.
Jutrišnji »Avanti* bo objavil komentar deželnega tajnika PSI Ca-labrie Nerija, ki pravi, da so Ja-conisa ubili fašisti, ki sedaj skušajo na druge prevaliti krivdo za ta umor. Jaconisa je ubil strel izstreljen proti policistom, da bi povzročili smrt enega ali več policajev, in tako tudi reakcije z neprevidljivimi posledicami. Še vedno obstajajo osebe, ki prilivajo olje na žerjavice, kot pričajo proglasi oživljenega akcijskega odbora. Tajnik PSI ugotavlja, da v
bost, da je sedaj v razgovoru med	Calabrii številne osebnosti
Vzhodom in Zahodom prisotna Zvez niso izpolnile svoje dolžnosti, kot bg nemška republika z enakimi pra- ie to še ugotovil minister Restivo Vicami, kot drugi zahodni partner- j v poročilu v poslanski zbornici. V
ii. Nato je govoril o »Rapalskem tej smeri je treba sedaj delovati.
Sergej Kraigher pri Pertiniju in Colombu
RIM, 20. — Predsednik skupščine SR Slovenije in član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je popoldne med bivanjem v Italiji obiskal predsednika poslanske zbornice Alessandra Pertinija nato pa še predsednika vlade Emilia Co-lomba ter se z njima prijateljsko pogovarjal.
Glede tako imenovanih Škarij ali razlik med cenami na debelo in na drobno je Gava dejal, da na splošno pene na debelo naraščajo počasneje kot cene na drobno. Na vsak način pa obstajajo težave v italijanskem sistemu trgovine na debelo in na drobno, ko prihaja do špekulacij in ko je sistem zastarel Vendar pa je Gava mnenja, da se ne morejo reševati ti problemi s popolno liberalizacijo trgovine, ker bi se ustvarila prevladujoča veletrgovina, ki bi ukinila kakršnokoli konkurenco in istočasno pa bi prišlo do resnejših socialnih vprašanj s številno kategorijo trgovcev na drobno.
V drugem delu svojih izvajanj je minister govoril o posledicah ameriških ukrepov za italijanski izvoz v ZDA, ki je lani dosegel 1346 milijonov dolarjev. Najresnejše bo prizadeta industrija usnjene obutve, ki prodaja v ZDA 166,1 milijard lir in tretjino svoje celotne proizvodnje. Mehanična industrija je lani izvozila za 198,9 milijard Ur. Tekstilna industrija pa je prizadeta v izredno občutljivem razdobju, ko že tako preživlja resno gospodarsko krizo in je zaradi tega tudi vlada že predložila zakonski predlog, da zagotovi možnost modernizacije in racionalizacije naprav.
Gava je optimistično dejal, da do sedaj še ni prišlo do odpovedi obsežnejših naročil, vendar pa zapora ameriških cen ne bo dopustila, da se z višjimi cenami proizvodov reši vprašanje dodatnega davka. Zelo resna je zaskrbljenost tako v Italiji kot v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti, da bodo Japonci skušali vreči na evropski trg vse ono blago, katerega sedaj več ne morejo izvažati v ZDA. Minister je nato govoril o vladnih ukrepih za podporo prizadeti industriji, da pa vse to ne more biti učinkovito, če se ne bodo rešila svetovno monetarna vprašanja in če ne bodo ZDA ukinile svojega dodatnega davka.
ŠTEVILNA VAZNA VPRAŠANJA NA DNEVNEM REDU
Danes zasedanje 26. skupščine OZN
Končno bi morala LR Kitajska dobiti svoj sedež v svetovni organizaciji
NEW YOEK. 20. - Jutri se bo začelo 26. redno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Od 109 argumentov, ki so na dnevnem redu. ie prav gotovo najvažnejše vprašanje vstopa LR Kitajske v svetovno organizacijo in v njen varnostni svet.
Čeprav je ogromna večina članic mnenja, da ima Peking pravico do sedeža tako v generalni skupščini kot v varnostnem svetu, obstajajo še vedno resne zapreke na poti tako imenovane «univerzalizacije» OZN. ZDA si namreč prizadevajo, da bi obdržale v svetovni organizaciji Farmozo ter so v tej zvezi že pripravile resolucijo, ki predvideva, da je za izključitev Taivvana
potrebna _ dvotretjinska večina. Če bi Američanom ta manever uspel, bi se po vsej verjetnosti Kitajci še za eno leto odrekli mestu v OZN.
Drugo vprašanje, ki ga bo morala rešiti generalna skupščina, je vprašanje izbire U Tantovega naslednika. Sedanji generalni sekretar je namreč odločno izrazil željo, da zapusti svoje mesto ob poteku mandata 31. decembra. Pet velesil, ki imajo v varnostnemu svetu pravico «veta», se pa še niso dogovorile. katero osebnost nai bi izbrale. Največ možnosti imata za sedaj kandidata Finske Jacobson in Etiopije Makkonen. ni pa izključeno. da bi se v zadnjem trenutku pojavil novi kompromisni kandidat.
o dvostranskih odnosih, ki so se po normalizaciji leta 1955 razvijali na osnovah beograjske deklaracije. V leh odnosih je po intervenciji držav varšavskega pakta pod vodstvom SZ na češkoslovaškem prišlo do ohladitve, ker je bila intervencija po oceni Jugoslavije grobo kršenje načel, ki jih je SZ z beograjsko deklaracijo priznala, da morajo veljati v odnosih med državami, posebno v odnosih med socialističnimi državami. Zadnje čase se je ozračje občutno zboljšalo, čeprav Jugoslavija ni spremenila svojega stališča glede intervencije, tudi pod vplivom zboljšanja splošnega ozračja v Evropi in nekih neposrednih stikov med
Z druge strani pa Jugoslavija pričakuje, da bo SZ med drugim vložila svoj vpliv v sosednji Bolgariji, d« s svoje strani odstrani vse, kar škoduj® dobrim jugoslovansko-bolgar-skim odnosom.
državniki obeh držav. K temu je
V Moskvi je danes neposredno pred odhodom Brežnjeva v Jugoslavijo novi jugoslovanski veleposlanik Milorad Pešič izročil predsedniku prezidija vrhovnega Sovjeta Sovjetske zveze Nikolaju Podgomiju akreditiv na pisma. Pešič je v svojem kratkem govoru omenil rezultate, ki so bili zadnia leta doseženi, posebno na po. očju gospodarstva, kulture, znanosti, prosvete in turizma v sovjetsko - jugoslovanskih
prispevalo tudi obojestransko večkrat ponovljeno prepričanje, da obstajajo ugodni pogoji, da se med sebojno sodelovanje nadalje razvija na vseh podrnčuh na načelih spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete in nev-mešanja v notranje zadeve, to ie na načelih beograjske dekleracije iz leta 1955, ki je postavila osnove medseboinemu sodelovanju. Izkušnje v dosedanji zgodovini ju-goslovansko-sovietskih odnosov kažejo, da ie Jugoslavija vedno bila za izbolišanie odnosov s pogojem, da se dosledno sooštnip nip-na neodvisnost n iona svoV»-’ • in pravica, da sama odloča o razvoju svojega notranjega živlionja in delovanja v zunanji politiki.
Brežnjev prihaja v Jugoslavijo prav v času živahne aktivnosti sovjetske diplomacije, ki očitno stremi za tem, utrdi sveje mednarodne pozicije, zboljša pogoje za širše sodelovanje med državami, posebno v Evropi. Po-
odnosih ter poudaril, da je Jugosla-
vija kot samoupravna socialistična skupnost za najširše konstruktivno in enakopravno mednarodno sodelovanje in da daje poseben pomen razvoju vsestranskega sodelovanja in trdnih odnosov s SZ. Pešič je ugotovil, da dosedanja zgodovina odnosov potrjuje, da se sodelovanje med Jugoslavijo in SZ lahko razvija na trdni osnovi, če se upoštevajo obojestranske koristi. Novi jugoslovanski veleposlanik v Moskvi je izrazil prepričanje, da bo obisk Brežnjeva in njegovi razgovori s Titom in z drugimi jugoslovanskimi voditelji velik dogodek v odnosih med obema prijateljskima državama.
Sajenja z ZDA, pogodbe z Zvezno re-tuhlffo Nčmčijo. Egiptom
in Indijo, sporazum o Berlinu, zavzemanja za evropsko konferenco in drugi koraki kažejo napofe po vedno večji aktivnosti sovjetske vlade na mednarodnem področju. Obisk Brežnjeva in njegovi razgovori s predsednikom Titom nedvomno spadajo v okvir teh aktivnosti. Sovjetska vlada pa je v svojih naporih za zboljšanje mednarodnega ozračja, za zagotovitev miru in varnosti v Evropi, kakor tudi za razvoj odnosov med socialističnimi državami na načelih beograjske deklaracije, vedno naletela na polno podporo in razumevanje Jugoslavije.
Podgorni v svojem odgovoru ni omenil pomena obiska Brežnjeva v Jugoslaviji, pač pa je ugotovil, da se med obema državama razvija prijateljsko in plodno sodelovanje, ki med drugim temelji na skupni pripadnosti obeh držav isti družbeno - politični ureditvi, graditvi nove družbe in poudaril sorodnost stališč obeh držav o osnovnih problemih borbe proti imperializmu za mir, svobodo in neodvisnost narodov. Po besedah Podgomega je skupna naloga, da se izkoristijo vse možnosti za nadaljni razvoj vsestranskega jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja, kar bi služilo stvari graditve socializma v obeh državah in utrditvi celotnega svetovnega socialističnega sistema. Predsednik prezidija vrhovnega Sovjeta SZ je zagotovil, da bo SZ tudi v bodoče vlagala napore za krepitev in razširitev stikov z Jugoslavijo na političnem, gospodarskem, znanstvenotehničnem, kulturnem in drugih podričjih.
BOŽO BOŽIC
.................................................................................................................mi................milim
niiiiuiHiimiiimimimiuiuiiiuHHininiiini
Kamboški partizani so i bliskovito nočno akcijo uničili ogromno skladišče goriva v Pbnom Penku
V požaru je zgorela več kot polovica zaloge petroleja - Več milijonov dolarjev škode - Novi porazi kolaboracionističnih sil v Južnem Vietnamu
PHNOM PENH, 20. - Kamboški partizani so z bliskovito akcijo, ki je presenetila koLaboracionistično vojsko, razstrelili ogromna skladišča goriva v Phnom Penhu ter uničili 17 od 29 rezervoarjev. Trije vojaki, ki so stražili skladišče, so bili ubiti, eden pa ranjen. V silovitem požaru, ki ie trajal več kot osem ur, je zgorela najmanj polovica celotne zaloge goriva, s katero razpolaga pučdstična kamboška vlada.
Partizanska skupina .ie izvedla sabotažno akcijo v nočnih urah. O-blasti si še sedai niso na jasnem, kako so lahko pripadniki kamboške
osvobodilne fronte prišli v notranjost skladišč, ki so strogo zastražena. obdana z bodečo žico ter vso noč razsvetljena z močnimi reflektorji. Partizani so skladišče napadli z minometi in raketami ter nato vdrli v ograjen prostor ter nastavili eksploziv k rezervoarjem. Kot rečeno, ie bilo od 29 razervoar-jev. ki so last družb »Esso* in «Shell*. 17 popolnoma uničenih. Kolone dima in tudi po sto metrov visoke plamene je bilo videti po vsem mestu, saj ie skladišče samo štiri kilometre oddaljeno od središča Phnom Penha. Škoda gre v
milijone dolarjev. Po prvih računih
mimmiiiimmmiimmimmmmmmmiiimnnmmmmmMmimitminiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiHiitiiiiniiiimiiniiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiimiimummm,,,,,,,,,,, umni........
Slovenske športne igre so v polnem teku

:wtss
Jf 1P''*
m
V preteklem tednu se je začela na Tržaškem in Goriškem največja za mejska slovenska športna manifestacija, slovenske športne igre, ki ji letos na sporedu že dvanajstič. Kot vedno doslej, vlada tudi letos za to prireditev veliko zanimanje, saj v njej nastopa naša mladina v trojni vlogi: kot organizator, tekmovalec ln gledalec. Zato lahko mirne duše rečemo, da SŠI niso le praznik naše mladine, ampak tudi pomemben dogodek za vso našo zamejsko slovensko skupnost. — Na sliki: dva prizora z letošnjih odbojkarskih in namiznoteniških tekmovanj
izvedencev ie zgorelo od 50 do 75 odstotkov celotne zaloge petroleja.
Atentat ie povzročil vladi in vojski nepopisne težave. Kot je znano, so edino rafinerijo v državi v pristanišču Kompong Som (bivši Si-hanukville) morali pred kratkim po silovitem partizanskem napadu zapreti. Skoraj ves petrolej uvažajo sedaj iz Tajske in iz Južnega Vietnama. Praktično vsa zaloga gori va je bila osredotočena v Phnom Penhu. Težave bodo sedaj tudi z uvozom, kajti po uničenju rezervoarjev nimajo v Kambodži primernih skladišč za petrolej.
Seveda pa ie uspeli partizanski napad tudi hudo opozorilo za pro-ameriško vlado, sai ie očitno, da kolaboracionistična vojska ne more braniti niti samega Phnom Penha, kaj šele celotno državno ozemlje. Partizani so že v preteklosti izvedli podobne akcije proti prestolnici: vsi se še spominjajo napada na letališče Pochengtnong. ko so osvobodilne sile skoraj povsem u-ničile vladno letalstvo. Letališče pa stoji na periferiji, medtem ko so pri zadnjem napadu partizani prišli prav do središča mesta.
Napad je povzročil v kolaboracio-nističnih krogih toliko večjo osuplost, ker je prišel samo 24 ur po atentatu proti skladiščem municije ln orožja v iužnovietnamski prestolnici Sajgonu. Tudi tu so partizani ponoči vdrli v skladišče ter ga razstrelili. Najmanj petdeset ton municije za topništvo je bilo uničenih. Človeških žrtev ni bilo.
Južnovietnamske kolaboracionistič-ne sile pa so doživele danes nov poraz v pokrajini Tay Ninh blizu meje s Kambodžo, kjer so enote osvobodilnih sil v prvih jutranjih urah napadle tri sajgonska vojaška abarišča. Po dvournem boju so se lapadalci umaknili. 21 Saigoncev e bilo ubitih, 64 pa ranjenih.
Južnovietnamski predsednik nada ljuje medtem svojo samotno volil no kampanjo za predsedniške volitve, ki bodo 3. oktobra in na ka-
terih je edini kandidat, potem ko mu ie uspelo, da se ie znebil vseh tekmecev. Van Thieu je danes ponovil, da se bo umaknil, če bo dobil mani kot polovico glasov, še enkrat pa je obljubil, da bo napravil konec vojni. V tej zvezi je poudaril, da so katastrofalne poplave zadnjih tednov močno ošibila Severni Vietnam, ter dal razumeti, da še vedno misli na vojaško zmago. Govoril je tudi o »vojaških zmagah*. ki jih je rviegova vojska dosegla.
OANES na športni strani
Zaključek
EP v košarki
V Essnu se Je zaključilo EP v košarki z zmago SZ, Jugoslavija je bila druga, Italija pa tretja, enako kot pred dvema letoma.
SŠI v polnem teku
Slovenske športne Igre so že v polnem teku. Priobčujemo končne rezultate v moški odbojki In namiznem tenisu ter delne rezultate balinanja.
Slab začetek Trtestine tudi v prvenstvu D lige
Triestina tudi v otvoritveni tekmi D lige ni navdušila: le a težavo Je odnesla z Igrišča točko.
Italijanski pokal
Znani so četrtfinalisti tekmovanja za Italijanski nogometa! pokal.
Plavalni rekordi
Na italijanskem državnem plavalnem prvenstvu so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov.
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
V slovenske osnovne šole na Tržaškem vpisanih 1242 otrok (64 več kot lani)
1 prvi razred vpisanih 274 otrok (2 več kot lani) - Številčno najmočnejša šola na Opčinah - Največ vpisanih v prvi razred na Proseku
Novo šolsko leto 1971-72 se bo začelo čez 10 dni, objavljeni so bili te izidi popravnih izpitov, včeraj smo izvedeli za podatke o vpisu o-trok v osnovno šolo, niso pa še znani podatki o vpisu v srednje in višje srednje šole. V slovenske o-6novne šole na Tržaškem je do sedaj vpisanih za šolsko ieto 1971-72 skupno 1242 otrok, to je 64 več kot v lanskem letu (1178), ali 125 več kot v predlanskem šolskem letu (1117). V prvi razred je vpisanih skupno 274 otrok, to je 2 več kot lani (272), ali 38 več kot predlanskim. Osnovna šola se torej številčno krepi. Ne moremo sicer vriskati od veselja, vendar lahko z zmernim optimizmom gledamo v prihodnost naše šole in ugotavljamo, da se krepi narodna zavednost slovenskih staršev, vendar pa je treba pripomniti, da so na Tržaškem še nekateri predeli, ki jim pravimo «siva» področja, kjer ne deluje sploh nobeno prosvetno društvo, kjer se slovenske družine utapljajo v ita-lijaskem okolju in sploh ne vemo zanje.
Številčno najmočnejša bo v novem šolskem letu. kakor tudi lani, o-snovna šola na Opčinah (skupno 93 otrok, to je 2 manj kot lani), sledi Prosek (92 otro, ali 2 več kot lani), nato Dolina (64 — 1 manj kot lani). Ul. Donadoni (62 — 7 več), Sv. Ivan (58 — 3 več), Nabrežina (50 — 5 več), Šempolaj (45 — 3 več), Boljunec (41 — 11 več), Re-pentabor (41 — 5 več). Najmanj otrok je pri Briščikih (2), v Gabrovcu (4), pri Korošcih (7), v Šti-vanu (7). Največ vpisanih v I. razred je na Proseku (19), na Opčinah (16), v Šempolaju (15), v Nabrežini (14), v Dolini (13), najmanj pa v Cerovijah (0), Pri Korošcih (1), v Žavljah (1), pri Briščikih (1), v Medji vasi (1), v Devinu (2), v Gabrovcu (2), na Pesku (2). Več vpisanih v I. razred kot lani je v Ul. sv. Frančiška (5 več), v Rojanu (5), v Nabrežini (5), v Seslja nu (5), v Borštu (5), v Mačkovljah (5), v Šempolaju (4) itd., manj vpisanih pa v Ul. Donadoni (9 manj), na Opčinah (8), v Križu (6) itd. Pri Sv. Jakobu je vpisanih skupno
33 učencev (7 več kut lani), v I. razred pa 9 (2 več kot lani).
Izvedeli smo, da so šolske oblasti med drugim odredile, da bodo u-čence I. in II. razreda iz Zgonika prevažali v šolo v Salež, tako da bo vsak razred imel svojo učno moč in ne bo združenih razredov. Šolski nadzornik je tudi zaprosil šolskega skrbnika, naj poleg 100 že stalno določenih učnih moči, dodeli, kot je potrebno, še nekaj dodatnih, da ne bodo nastale težave in pritožbe zaradi združevanja razredov. Pričakujemo, da bo šolski skrbnik upošteval potrebe slovenske šole in namestil zadostno število učnih moči.
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Dr. Warasch govoril o koroških Slovencih
«Brez enotnosti v narodnem boju ne pridemo nikamor,» je dejal na svoji včerajšnji konferenci v Trstu dr. Filip Warasch iz vasi Djekše na Koroškem. »Do takšnega prepričanja je koroško mladino pripravilo dunajsko vzdušje.* Dr. Warasch, ki je predsednik mladinske sekcije mednarodne federacije narodnostnih manjšin (FUEV), je prišel v Trst z namenom, da pripravi zasedanje mladinske sekcije meseca oktobra v Sesljanu. Predstavnikom slovenskega tiska v Gregorčičevi dvorani ga je predstavil deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je član glavnega odbora te mednarodne organizacije.
V uvodu svojega poročila je dr. Warasch dejal, da oblasti v Avstriji niso izpolnile svojih obveznosti niti po prvi svetovni vojni, niti po členu 7 državne pogodbe iz leta 1955. Edinole na šolskem področju so stvari kolikor toliko, nikakor pa zadovoljivo urejene. Tako se morajo slovenski starši izjaviti, da pošljejo svojega otroka v slovensko šolo. Slovenske organizacije na Koroškem se borijo, da namesto takšne podajo starši izjavo. naj otrok ne hodi v slovensko šolo. Kako pritiskajo na starše, ki imajo svoje otroke v slovenski šoli,
ki so ga nemški veljaki nagovarjali, naj svojega otroka prepiše na nemško šolo. Ko jim to ni uspelo, so poskušali z gospodarskim pritiskom s tem, da so «poskrbeli» za zmanjšanje njegovih naročil.
Omenil je ogorčenost in reagiranje mladine na politiko koroških oblastvenih krogov in političnih oblasti, ki jim gre samo za raznarodovanje koroških Slovencev, ter ob koncu sporočil, da bo o raznarodovanju prihodnjo pomlad na Koroškem mednarod ni seminar, da bi takšno ravnanje čimbolj razkrinkali.
Sledila je živahna diskusija z vprašanji predstavnikov tiska in radia.
Delegacija KPI pri pref. Abbrescii
V preteklih dneh je prefekt dr. Abbrescia vljudno sprejel razne o-sebnosti. Z novim vladinim komisarjem so navezali stik predsednik pristaniške ustanove dr. Franzil, pokrajinski tajnik KD Colom, prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi, glavni republiški pravdnik dr. Palermo, predsednik trg. zbornice dr. Caidassi z odborom, finančni intendant dr. Barbera. Dr. Abbrescia je sprejel tudi delegacijo tržaške federacije KPI, ki so jo sestavljali pokrajinski tajnik in deželni svetovalec inž. Cuffaro, senator Šema in občinska svetovalka Jelka Gerbec. Delegacija je dr. Abbrescio seznanila z nekaterimi za Trst zelo aktualnimi vprašanji. V sporočilu za tisk pravi tržaška federacija KPI, da je «imelo srečanje posebno važnost in pomen, ker se komunisti doslej niso udeležili nobene pobude generalnega vladnega komisarja v znak protesta proti podpiranju izrazito fašističnih manifestacij s strani prefekta Cappel-linija, katerega odstranitev so zahtevali že pred časom.
PO OSVOJITVI DRUGEGA MESTA V VITTORIU VENETU
USPEH ČRTA ŠIŠKOVIČA JE TUDI USPEH ŠOLE GM
V žiriji so bile številne vidne osebnosti italijanskega glasbenega sveta in mnogi violinski virtuozi
Ko smo v nedeljo na kratko po-mčali, da je mladi violinist, gojenec glasbene šole tržaške Glasbene matice, Črtomir Šiškovič, odnesel na vsedržavnem tekmovanju mladih violinistov v Vittoriu Venetu drugo mesto, smo tudi obljubili, da bomo o tem uspehu gojenca našega tržaškega glasbenega pedagoga Oskarja Kjudra povedali kaj več.
Iz včerajšnjega pogovora z njim smo zvedeli, da je Črtomir šiškovič opravil na tržaškem konservatoriju «Tartini» izpit nižje šole. Prav v zvezi s tem so ga za to tekmovanje dodelili v skupino B, ki je bila namenjena dijakom srednjih šol.
Na tekmovanje v Vittoriu Venetu se je prijavilo deset mladih
NiiMiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiniiuifniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD 26. DO 30. T.M. V TRSTU MEDNARODNI KONGRES FIATE
PROBLEMI SPEDITERSKIH ZDRUŽENJ V RAZVOJU MEDNARODNE TRGOVINE
Usklajevanje uzanc in pravnih ureditev v različnih državah - Vloga špediterjev danes in v bodočnosti - Težave spričo «dolarske krize»
Od 26. do 30. septembra bo v Trstu XII. svetovni kongres mednarodne zveze spediterskih združenj. Prijavili so se do sedaj predstavniki vseh evropskih držav, kakor tudi iz Amerike in Afrike. Letos je kongres prvič v Italiji in zanimivo je, da je bilo prav naše mesto izbrano za sedež tako važnega mednarodnega zasedanja. Posredno je bilo tako dokazano, da Trst še vedno lahko odigra važno vlogo v mednarodnih prevozih.
Pomen kongresa je velik tudi če si ne moremo pričakovati revolucionarnih posegov ali zaključkov. Predvsem moramo upoštevati, da je spediterstvo še zelo mlada gospodarska panoga, ki se je razvila iz potrebe in prakse brez teoretične osnove. Zaradi tega je še danes vezana na običaje posameznih držav a še posebno na uzu-
je navedel primer nekega obrtnika,
B„-t...................mi........'■*»'•''..............inuinniniH.»>'»»»
USPEŠEN ZAKLJUČEK POLICIJSKE PREISKAVE
Trgovec iz Tergestea - avtor izsiljevanja na škodo SIOT
Pod grožnjo, da bo pognal v zrak naftovod, je zahteval 50 milijonov lir Po priznanju so 44-letnega Pietra Russiana včeraj aretirali
»Petdeset milijonov lir ali pa bodo mine raznesle naftovod*. To je bilo rečeno v pismu, ki ga je tedaj še neznan izsiljevalec poslal
3.	t. m. družbi SIOT. Grožnja je bila prehuda, da ne bi vzbudila v vodstvu nfiftovodne družbe pravcatega preplaha, še posebno, ker je izsiljevalec pripomnil, da je naftovod miniran na šestih krajih z minami na radijski stik. Če v 30 dneh ne bi družba pristala na zahtevo, je pi-sec pisma pripomnil, bo uresničil načrt. Bil je seveda pripravljen dokazati »resnost* grožnje in končno je zabičal, da policija o zadevi ne sme zvedeti ničesar.
Toda zadeva je bila preresna, ne tokilo zaradi zahtevanih milijonov kot zaradi grožnje. Tedaj namreč nihče ni vedel s kom ima o-pravek. Medtem ko so varnostni organi sprejeli vse potrebne ukrepe za obvarovanje naprav, ni preiskovalnim organom preostalo drugega kot čakati na razplet.
Pristanek družbe SIOT za izplačilo zahtevane vsote je izsiljevalec našel v nedeljo med malimi oglasi tržaškega dnevnika v italijanščini. Ko je prečital med številnimi oglasi tudi zahtevano besedilo »Cercasi villa con giardino, alberi, frutta*. se je ojunačil in poslal drugo pismo. Tokrat je priložil račun, na katerem je bila označena trgovina igrač HO v pasaži Tergesteo, na njem pa je bilo navedenih igrač za skoraj 50.000.000 lir, ki naj bi bile namenjene neki družbi v Ku-wait. Igrače, namenjene neki fan-tomatični »pravični stvari*, bi morala seveda plačati družba SIOT in sicer najkasneje do 10. t. m.
Elementov je bilo torej precej in preiskovalci so začeLi stiskati obroč. Predvsem so se zglasili v trgovini igrač, kjer so našli moža lastnice, 44-letnega Pietra Russiana iz Ul. Marco Polo. Predloženi račun je njegov, je priznal Russian, vendar je s precejšnjo dozo naivnosti hotel prepričati izkušene preiskovalce, ki so tokrat raziskovali pod osebnim nadzorstvom kvestorja dr. D'Anchiseja, dr. Lettierija in majorja Morandinija, da ga je z grožnjo prisilil k temu neki Ljubljančan, ki mu je tudi dal naslov družbe v Kuvvaitu. Preiskovalci, ki so te ugotovili, da v računu navedeno podjetje sploh ne obstaja v Ku-waitu, so »verjeli* Russianu, ki je tako postal bolj zgovoren. Povedal jim je med drugim, da je stroj, s katerim je napisal pismi, vrgel v morje in jim je seveda obljubil, da jih bo poklical brž, ko se( bo Ljubljančan, kot mu je zagotovil, oglasil pri njem.
Gasilski potapljači so v nedeljo zaman iskali stroj nedaleč od pomola Audace in tudi o Ljubljančanu, ki je bil le plod Russianove fantazije, ni bilo seveda nobenega
sledu. Vseeno pa so preiskovalci potrpežljivo čakali, ker so bili prepričani, da se bo Russian sam izdal.
In res. 9. t. m. je družba SIOT dobila pismo, ki je bilo oddano na glavni pošti z enim samim stavkom: »Bedaki, žal vam bo*. Ker je o preiskavi, ki so jo vodili v najstrožji tajnosti, vedel (poleg ožjega kroga pri SIOT) le Russian, je bilo jasno, da je bilo tudi to pismo njegovo delo.
Končno je Russian le priznal izsiljevanje in glavni pravdnik je osebno podpisal zaporni nalog, ki ga je major Morandini včeraj malo pred 20. uro diskretno pokazal
šeno ploskalo govorniku. Med manifestacijo ni prišlo do incidentov, le z oken organizacije Unione degli Istria-ni so prihajali protestni kriki in so metali letake, v katerih je bil Pa-nella prikazan kot čisto navaden zločinec.
Tržaška federacija KPI pa je včeraj razširila letak, v katerem pravi, da so se komunisti »vedno in dosledno zavzemali za uveljavitev novih pogojev civilizacije in napredka v državi, za razporoko in za novo napredno družinsko pravo, da pa ne morejo sodelovati pri pobudah, ki težijo k uvajanju skrajnih nasprotij med meščani različnih ver, k odpiranju preživelih bitk protiklerikalnega značaja
Russianu, ko je ta zaprl trgovino | ;n ^ navdihovanju obnavljanja »zgo-in se po Korzu Italija odpravljal ■ kovinskih pregrad*. Demokratični boj, domov. Russiana so poslali v ko- pravjj0 komunisti v svojem letaku, je mmvUke znnnre. akte na ima V ! treba 1*,^^ 7 odločnostjo in močjo!
ronejske zapore, akte pa ima v rokah sodna oblast, ki bo naivne ža obtožila, seveda z raznimi ob-težilnimi okoliščami, poskusa izsiljevanja.
Vest o aretaciji trgovca je presenetila kroge okoli Tergestea, ker je znano, da Russian ,oče dveh otrok, ni bil v finančnih težavah. Ideja o izsiljevanju se mu je porodila 26. avgusta, ko je v časopisih čital o delovanju SIOT katero je inž. Di Monda orisal med tečajem o mednarodnih prevozih.
SINOČI NA TRGU GOLDONI
Množično zborovanje proti klerikalnemu referendumu proti razporoki
Včeraj zvečer je bila na Trgu Goldoni manifestacija proti konkordatu in proti referendumu za razporoko, ki jo je organizirala italijanska liga za razporoko.
Manifestacijo, na kateri je govoril državni tajnik italijanske lige za razporoko Marco Panella, so podprle tudi liberalna, republikanska, socialdemokratska in socialistična stranka za katere so govorili odv. Trauner, odv. Volli, odv. Bercč in Canutti, ki so vsi poudarili svojo pripadnost laični fronti in so izrazili priznanje Marcu Panelli za njegovo borbo proti klerikalizmu.
V svojem govoru je Panella poudaril, da laiki in demokrati ne morejo sprejeti principa referenduma, ki prepušča številkam, da sprejme ali zavrne temeljne zahteve vesti. Zato mora imeti po govornikovem mnenju, laična fronta tri cilje in sicer preprečiti referendum proti razporoki, razbiti klerikalno fronto in preprečiti izvolitev demokristjana za predsednika republike.
Na Trgu Goldoni se je zbralo številno občinstvo, ki je večkrat navdu-
toda tudi z največjo enotnostjo laičnih in katoliških delavcev.
se posameznih pristanišč. Zaradi tega se često dogaja, da se poslovni partnerji različnih držav ne morejo vedno zediniti o pogojih prodaje ali predaje blaga, ker so običaji v obeh deželah različni.
Zaradi tega bo skušala posebna kongresna komisija, ki bo stalno zasedala, popraviti in izpopolniti mednarodno trgovinsko izrazoslovje. Že sedaj obstaja zbirka mednarodnih trgovskih izrazov, ki so poznani kot INCOTERMS (International Commer-cial Terms). Druga komisija bo morala poglobiti preučevanje odnosov med špediterji in ladjarji ter med epediterji in klienti. Predvsem je zelo važno določiti v kakšnem trenutku prevzame špediter odgovornost za zaupano mu blago in kdaj preneha njegova finančna in pravna odgovornost. Sodna praksa je namreč dokazala, da ta problem ni bil še nikoli dokončna razčiščen. Zanimivo bo tudi ako bodo kaj novega povedali špediterji tistih držav, ki se komaj sedaj pojavljajo v mednarodni trgovski areni. Tu mislimo predvsem na predstavnike novih afriških in azijskih držav.
V torek, 26. pa se bo sestala glavna skupščina kongresa v sejni dvorani univerze, kjer bosta na sporedu dve izredno zanimivi predavanji. Tema dopoldanske seje bodo letalski prevozi blaga. Ta dejavnost se namreč veča iz leta v leto, saj sodobna letala lahko prevzemajo vedno več blaga. Roki dostave blaga postajajo tako izredno kratki. Potrebe po hitri dostavi blaga, posebno dražjega, postajajo iz dneva v dan večje in tako postaja organizacija hitrih letalskih prevozov ena od poglavitnih dejavnosti sodobnega špediterja. Popoldansko zasedanje bo pa posvečeno vlogi, katero bo imel špediter v bodočnosti. Tema je zelo zanimiva, saj bo razvoj mednarodne trgovine prav gotovo zahteval od špediterjev nove morda se nepoznane prijeme.
Nove oblike odpreme blaga (con-tejnerji) so po eni strani omejile delo in vlogo špediterjev a so mu po drugi strani naložile nove odgovornosti proti carinskim oblastem in pristaniškim upravam. To je samo en primer reorganizacije prevozov, ki je te zajela sodobno trgovino, medtem ko so že predlogi o novih oblikah prevoza blaga. Zaradi tega se bo v bodočnosti prav gotovo spremenila vloga špediterjev, ki so dejansko posredniki mednarodnih prevozov. Kon-
gres FIATE se bo sestal v izredno težavnem 'trenutku mednarodne trgovine. Dejansko razvrednotenje dolarja moti tržišče pomorskih voznin. Te so se do danes obračunavale v dolarjih, ker je prav dolar imel skoraj stalno vrednost na mednarodnem denarnem trgu. Sedaj pa, ko so razne države sprejele različne ukrepe za premostitev dolarske krize, so se znašli ladjarji v krizi. Prav gotovo se bodo tudi na kongresu pojavila nesoglasja, ki so se pojavila med državami.
Dipl. ek. O. KALAN
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Danes sestanek KZ pri Sultanu v Trnovci
Kmečka zveza vabi prizadete lastnike zemljišč, po katerih je speljan metanovod, na sestanek, ki bo danes, 21. septembra ob 20. uri v gostilni »SUBAN* v Trnovci.
Lastniki, ki se niso pogodili b družbo na metanovod in so jim zato 4. junija 1969 izdali dekret o dveletni začasni zasedbi šo:
Katastrska občina Mavhinje: Antonič Ivan, Cerovlje 34, Legiša Bruno zastopan od Balbi Vere - Ses-ljan, Ljudske hiše, Furlan Milan, Vižovlje 7/a, Terčon Ivan in Co-cevari Justina, Mavhinje 42.
Kat. občina Slivno: Terčon Ivan in Cocevari Justina, Mavhinje 42, Emili Štefanija por. Carli Sesljan 60, Marušič Josip, Slivno 20.
Kat. občina Šempolaj:	Gruden
Ivana por. Stubelič, Šempolaj 28, Zidarič Ivana por. Rebula, Šempolaj 15.
Kat. občina Salež: Auber Josip, Samatorca 24, Budin Srečko, Ludvik, Josip, Emil, Mario in Ana, vsak po 1/6, Cosmani Josip, Salež 17.
Kat. občina Zgonik: Batti Emilija por. Ivančič, Mario, Josip in Milan, vsak po 1/4, Rebula Vladimir in Milič Olga, Repnič 2, Štubelj Martin, Repnič 11, Milič Daniel in Josip, Repnič 21, Milič Josip, Milič Ivan Repnič 27, Emili Olga, Just, ml. Angel vsak po 4/16,, Gomiselli Florijan in Roman vsak po 2/16, Škerk Josipina vd. Žigon s 3/7, Žigon Mirko in Josip vsako po 2/7.
Zaradi važnosti seje, na kateri se bomo dogovorili o nastopih za zaščito koristi odškodovancev, računamo na udeležbo vseh prizadetih.
1	Tajništvo Ktnečke zveze
niillliillliiillHliiimiiiiliiilllllilllllilliiiiHimiiiiimiiinimiilllinilmlllilHlHiiltiilimiiilliHmiimmillliMiilHinlMiilmmiimiiMiiiiiiiiiiiiliiiinimiiiiiliimmiu
Škedenjski poštni voz po 100 letih
-nsrfMr',.., ■ < IP
Mladi violinist Črt šiškovič
violinistov iz vse Italije. Od teh so trije takoj izpadli, že pri prvi avdiciji. Ostalih sedem pa se je pomerilo za najboljšo uvrstitev in tudi za štipendije, ki jih je prejelo prvih šest. štipendija znaša 120.000 lir.
Seveda je moral tudi šiškovič v izločilno tekmovanje. V tem delu je igral Kreutzerjevo Etudo in Corellijevo skladbo «Follia». Ko pa je šlo za finalno uveljavitev in uvrstitev, je nastopil z Bachovim Koncertom v A molu.
Ko smo ga vprašali, kdo so bili člani žirije, to se pravi, kdo je razsojal o večji ali manjši pripravljenosti in sposobnosti, smo zvedeli, da je bil predsednik komisije italijanski skladatelj in glasbeni pedagog Mortari, čl^ni pa znani glasbeni pedagog Remy Principe, znani italijanski violinist Sal-vatore Accardo, Giovanni Leone in Michelangelo Abbado. Kot opazovalci pa so bili na tekmovanju še nadzornik prosvetnega ministrstva Boccia, zastopnik italijanske radiotelevizije Ferraresi, predstavnik AGIMUS Voltolin in zastopnik sindikata glasbenikov Tonon.
Spričo prisotnosti tolikih visokokvalificiranih osebnosti je uspeh Črtomira Šiškoviča še večji in pomembnejši.
Sicer pa je mladi violinist prvo priznanje že dobil. V soboto zvečer je nastopil v gledališču Verdi na javnem koncertu, kjer je igral že omenjeno Corellijevo E-tudo. čeprav je imel na razpolago za spremljavo neko pianistko, se je počutil varnejšega ob spremljavi svoje sestre Mojce.
Ker je bilo letošnje tekmovanje že deseto, to se pravi nekako jubilejno, je avtonomna turistična u-stanova povabila v Vittorio Venete vse dosedanje zmagovalce na teh tekmovanjih ter člane komisij iz prejšnjih let. Med temi sta bila tudi priznana tržaška violinista virtuosa Gulli in Zanetovich.
Ko ob tej priložnosti čestitamo mlademu črtomira šiškoviču in njegovemu učitelju Oskarju Kjudra k lepemu uspehu, ugotavljamo, da je to ponoven dokaz, kako resen, temeljit, kako dober je pouk, ki ga nudi svojim gojencem glasbena šola naše Glasbene matice.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi
danes, 21. septembra ob 20.30 v Kulturni dom na
VEČER
MAKEDONSKIH PLESOV IN PESMI
Na povratku s turneje po Nemčiji gostuje folklorni ansambel
KOČO RACIN
iz Skopja
V odmoru se nam bo predstavil tržaški narodni ansambel s pevkama Ljubico Bercč in Nerino Pelicon, ki je prejel prvo nagrado na tekmovanju narodnih ansamblov v Ptuju.
Predprodaja vstopnic vsak dan na sedežu SPZ, Ulica Geppa 9 in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Cena vstopnic 500, dijaki 300 lir.
Protestna skupščina tržaških gasilcev
Na včerajšnji skupščini tržaških gasilcev, ki so protestirali zaradi prijave sodni oblasti 107 pripadnikov korpusa, je govoril tudi državni voditelj gasilskega sindikata, ki je vključen v CGIL, Mencati.
Mencati je dejal, da je izrazil tržaškim gasilcem solidarnost gasilcev iz vse Italije. Po njegovem mnenju so gasilci tudi med vsedržavno stavko vedno opravili vse potrebne posege, ker so 'poklicali službo tiste, ki so bili na izrednem dopustu. Prijava tržaških gasilcev dokazuje, da vodstvo korpusa ni ravnalo lojalno in ni spoštovalo sindikalnih zahtev gasilcev, ki so bili preveč zmerni in disciplinirani svojem stavkanju.
Mencati je izrazil svoje zaupanje v sodno oblast, ki bo morala upoštevati nedoslednost med novim delovnim urnikom in zahtevo anahronističnega preventivnega poseganja.
Podpisi za znižanje stanarin
L iti*-. »*.« ..	-»'fu-i..
100-Ietna poštna kočija se skozi Bazovico vrača v Lipico
V nedeljo popoldne se je v Skednju zaključil drugi del prireditev, ki jih je organiziral odbor »Ščedna 71» ob stoletnici škedenjske pošte. Medtem ko so si številni škedenjci ogledali zgodovinske razstave, je izpred glavne tržaške pošte odpeljal star poštni voz, ki je dospel iz Lipice.
Pred glavno pošto je že čakala vnukinja stare škedenjske poštarice Alojzije Mazlu, Mileva Kravosova, Ki je bila oblečena v škedenjsko slovensko nošo. Ob navzočnosti direktorja pošte dr. Pavana je sprejela simbolično vrečo pošte in se zahvalila v slovenščini, italijanščini in
nemščini. V teh treh jezikih je namreč njena stara mati poslovala dolgih 32 let. Voz je nato odpeljal proti Korzu, skozi predor Sandrinel-li do Pončane in še po Škedenjski ulici do škedenjske pošte. Gospa Kravosova nam je povedala, da je to pot opravljal skoraj vsak dan njen ded, ki je s svojim vozom prevažal tudi pošto (imel je namreč trgovino), medtem ko je stara mati upravljala poštni urad. Malo po letu 1900 je posta dala prevažanje pošte v zakup zasebnemu podjetju.
Izredno lepo vreme je pripomoglo,
da so se v nedeljo popoldne zbrali na vaškem trgu vsi Škedenjci, ki so nestrpno pričakovali prihod postnega voza. Po obhodu vasi se je voz ustavil pred pošto, kjer je gospa Kravosova spet spregovorila nekaj besed. Odbor »ščedna 71» je vnukinji stare poštarice poklonil srebrno kolajno ki jo je izdelal kipar Pohlen, nakar je moral voz odpeljati domov. Predvidena je bila tudi godba, vendar se je nekaj zataknite, kar pa ni preveč vznemirilo navzočih, ki so se zbrali, da bi se primemo spomnili za Skedenj važne zgodovinske letnice.
Na pobudo NDZ-CGIL, CISL, DZ-UIL, ACLI, Vsedržavne zveze zadružnih posojilnic ter Združenja za pravico do stanovanja, zbirajo na tržaški občini, Ul. Granatieri 2 sobi 201-202 — podpise za »zakonski predlog za znižanje stanarin v zasebnih hišah ter za upravičen vzrok pri izgonu*. Podpise zbirajo vsak dan od 10, do 12. ure do 15. oktobra Kdor želi podpisati vlogo se mora predstaviti z osebnim dokumentom. Prihodnji teden bodo zbirali podpise tudi v občinskem tajništvu v Miljah.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu obvešča pevce in pevke, da bo jutri, 22. t. m. ob 21. uri prva pevska vaja letošnje sezone. Priporočamo točnost.
PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* SV. IVAN	prireja glasbeni tečaj	za
vsa glasbila pod vodstvom prof. EU-jane Zajec In prof. Oskarja Kjndra. Udeležijo se ga lahko otroci od šestega leta dalje.
Pojasnila in vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 19. do 20.30.
V	nedeljo, 26. septembra ob 15. uri bo
V	TREBČAH PROSLAVA
25-LETNICE
odkritja spomenika padlim
za svobodo.
Sodelujejo pevska zbora »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela in «Primorec» iz Trebč ter godba na pihala iz Divače, Pridvora pri Kopru in «Parma» iz Trebč.
Prirejajo: sekcija ANPI, sekcija KPI, ŠD «Primorec» in PD «Primorec» iz Trebč.
.£>U; >
Nazionalc 15.30 VValt Disney: «Raperi-no story». Technicolor
Fenice 16.00 »Mio padre Monsignore*, Lino Capolicchio, Giancarlo Gian-nini.
Eden 16.30 «11 Decameron*. Technicolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 »Omicidio al 17.0 piano*. Technicolor. Nadia Tiller, Susanne Uhlen.
Excelsior 15.00 «Lawrence D'Arabia»-Technicolor.
Ritz 16.00	«11 grande Jake*, John
Wayne, Richard Boone, Mauren 0'Hara.
Alabarda 15.00 «1 diabolici convegni*. Krista Neli in Thomas Moore. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Atragom». Fantastični film. Technicolor.
Aurora 16.30 «Cose di cosa nostra*. Technicolor. P. Tiffin.
Impero 16.30 «Le belve*. Technicolor Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 »Solo andata*. Technicolor. J. C. Bouillon.
Capitol 16.30 «Voyou» (la canaglia). Technicolor. Jean Louis Trintignant.
Moderno 16.30 «Arriva Charlie Brown». Slikanice. Technicolor.
Vittorio Vcneto 16.30 «Monty Walsh» (Uomo duro da morire). Technicolor.
Ideale 16.00 «Giona 421, obiettivo Manila*. Paul Edvvards, Marlene Dau-ben. Technicolor.
Astra 16.00 «Radiografia di un colpo d'oro». Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «Massacro al Grande Canyon», J. Mitchum, J. Powers, G. Ardisson. Westem film. Technicolor.
PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC — SKEDENJ priredi
od 25. septembra do 10. oktobra
SLIKARSKO RAZSTAVO VLADIMIRA KLANJŠČKA
Otvoritev razstave bo v soboto, 25. septembra ob 18. uri
Vabljeni!
Vstop prost I
Šolske vesti
V otroških vrtcih ONAIRC bodo do 24. t. m. od 8.30 do 12. ure sprejemali potrditve vpisov v juniju in eventualne nove vpise. Potrditve vpisov so obvezne.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom »žiga Zois* - Trst, sporoča, da bo začetek šolskega leta 1971—72 v petek, 1. oktobra 1971 s šolsko mašo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8. uri.
SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. UL F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure.
Sledi skupni izlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino Učje, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal neplanince, ki so opravili izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in Čedada.
Cena 1500 lir (člani), 1800 lir (ne člani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
KINO «IR1S» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 dramatični technicolor:
WEST SIDE STORY Igra George Shakiris.
Mali oglasi
KUPIM PREDVOJNE otroške časopise: TOPOLINO, AVVENTUROSO, AUDACE in druge tistega časa. Bol-lini Via Losanna 16, Milano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. septembra 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35, Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zul-Cignola, Korzo Italija 14, Prendi-ni. Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1.
POPRAVEK
V nedeljski osmrtnici za Milana Guština se nam je vrinila neljuba pomota. Zgrešeni odstavek bi se moral pravilno glasiti:
Žalostno vest javljajo žena Marija, hči Milena, sin Dušan, zet, snaha, vnuki, sestra, brat In drugi sorodniki.
Za neljubo pomoto se prizadetim opravičujemo.
Včeraj-danes
Danes, torek, 21. septembra
MATEJ
Sonce vzide ob 6.50 in zatone o'5 19.07. Dolžina dneva 12.17. Luna vzide ob 8.42 in zatone ob 19.22.
Jutri, sreda, 22. septembra MAVRICIJ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,5 stopinje, najnižja 13, ob 19* uri 19 stopinj. Zračni tlak 1024,9 stanoviten, veter 3 km zahodnik, vlad4 6C-odstotna, nebo jasno, morje mirnOt temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je H oseb.
Umrli so: 72-letni Vincenzo SergL 82-letna Caterina Sbalcich por. RagU" sin, 69-letni Luigi Petrasch, 81-letoi Stefano Raseni, 66-letni Giordano Bra-daschia, 51-letni Milan Guštin, 30-let-na Maria Balanzin por. Tuntar, 70-letna Maria Carniel por. Micheli, 52-letni Luigi Delich, 61-letni Alberto Lorenzi, 63-letni Comelio detto Nino če Gorup.
Darovi in prispevki
Ob 31. obletnici smrti Rudolfa Glaviča daruje žena Marija v njegov spomin 5.000 lir za spomenik NOB V Cerknem.
Skupina članov in svojcev Gospodarskega društva na Proseku je na družabnem večeru nabrala 85.250 lir 76 spomenik padlim na Proseku.
Namesto cvetja na grob pok. Milana Guština daruje Lucijan Volk 1 družino 5.000 lir za ŠZ BOR.
Za spomenik padlim iz Skednja, K°' lonkovca in Sv. Ane daruje Marja0 Dolgan 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Maričk® Živec iz Dutovelj daruje Ema Tomažič 3.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Franca Magajne daruje Irma Prelc por. Mavcf 1000 lir za šolo spomenik v Cerknem-
Mladinski krožek v Dolini poklani® namesto cvetja na grob pok. Angel* Svetine 10.000 lir za pevski zbor V' Vodnik.
SOŽALJE
Ob smrti Milana Guština, več »velikega očeta* na Kraški ohceti, zadruga »Naš Kras* klanja njego mu spominu in izreka hudo priza' tim svojcem svoje globoko sožalje
Športno društvo OLIMPIJA izrc svojemu odborniku Cvetu Kralju izgubi drage mame svoje iskreno žalje.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in none
MARIJE KRALJ
se toplo zahvaljujemo č. g. župniku, dr. Posarelliju, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in in vsem ki so z nami sočustvovali.
Cveto, Marija in Albina z družinami ter drugo sorodstvo
Gabrovec, 21. septembra 1971
KMEČKA ZVEZA
izreka svojemu predsedniku in žalujoči družini najgloblje sožalje ob smrti
MILANA GUŠTINA
GORIŠKI DNEVNIK
21. septembra 1*71
V NEDELJO V zmttiu SVEČANO ODPRTJE
Okrog 250 udeležencev iz 14 držav na kongresu zgodovine arhitekture
Prisotni tudi jugoslovanski izvedenci ■ Dvodnevno potovanje po Istri - Neupravičena vrzel: odsotnost kraške arhitekture
V nedeljo, 19. t. m., je bilo v Gra- hodnje posvečala nekaj več pozor-
'711 clflVPiCnn nHnrHn 17	nneG Ininmi -J_____________Lii-i.i...
dežu slovesno odprtje 17. mednarodnega kongresa zgodovine arhitekture. Najavljenih je bilo okoli 250 udeležencev iz 14 držav, tako iz Francije, Zahodne Nemčije, Anglije, Avstrije, Nizozemske, Sovjetske zveze, Belgije, Jugoslavije, Kanade, itd. Jugoslavijo na kongresu zastopajo strokovnjaki Tone Miheln, Ivo Kolarič, Ivan Sedej, Marjan Zadnikar, Ivana Perčič in Vfsna Jenko. Čeprav sta bila najavljena, se odprtja nista udeležila Smole in Bernik.
Prisotne je najprej pozdravil predsednik študijskega centra za zgodovino arhitekture iz Rima Carlo Ce-schi, nato pa sta kratko spregovorila župan iz Gradeža in predsed nik krajevne letoviščarske in turistične ustanove. Uvodni govor je imel prof. Sergio Bettini, docent za zgodovino srednjeveške umetnosti v Padovi. Prof. Be.tini je na kratko orisal pomen zgodovine arhitekture ter okrepil svoja izvajanja z nezanimivimi filozofskimi argumenti. Naglasil je, da preživlja stavbarstvo v sedanjem trenutku precejšnjo krizo in negotovost, kar velja tudi za splošna zgodovinska raziskovanja. V tej zvezi je navedel
glavne «dvome», ki ogrožajo lik ar;
hitekta kut ustvarjalca v sodobni družbi.
Kongresi o zgodovini arhitekture se ponavljajo vsako leto od 1936 dalje. Prekinili so jih le za časa druge svetovne vojne, in sicer za debo devet let. Kongresi so ali v Italiji ali pa v tujini, organizira jih že omenjeni študijski center iz Rima. lanski kongres je bil na primer v Atenah.
bosti izvirni domači arhitekturi in ne samo pridobljeni beneški umetnosti.
Zaključno zasedanje kongresa bo v glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice. Pri nas si bodo udeleženci ogledali katedralo sv. Justa, baziliko, rimski forum ter mi-ramarski grad. Sledilo bo dvodnevno potovanje po Istri, med katerim si bodo arhitekti ogledali Koper, Poreč in Pulj.
Če si razgrnemo zemljevid naše dežele in sledimo po njem poti, ki bo ponesla udeležence kongresa najprej v Gradež, Oglej, Videm, Pas-sariano, Šesto al Reghena, Palmanovo, H umi n, Venzone (Pušjo ves) ter nato dalje v Trst, Slivno, Milje in še čez mejo v Savudrijo, Koper, Poreč in Pulj se nam vsiljuje vprašanje, kako da ni nikomur prišlo na misel, da bi na tem kongresu spregovorili tudi o arhitekturi kraške hiše. V programu kongresa, med katerim si bodo mednarodni strokovnjaki izmenjali gledišča o najrazličnejših arhitektonskih pojavih na območju naše dežele, predstavlja odsotnost kraške hiše po
našem mnenju precejšnjo in neupravičeno vrzel.	F. F.
Na pobudo nadzorništva
Poučen izlet kmetovalcev v Lazio
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu prireja meseca novembra 6-dnevni poučni izlet v Lazio, ki je namenjen kmetovalcem tržaške pokrajine.
Predviden je ogled vrtnarsko-cvetr ličarskih nasadov v okolici Rima in v pokrajini Latina ter vinogradniških področij Albanskih gričev.
Prijave s predhodnim pologom kavcije v višini 1.000 lir sprejema Kmetijsko nadzorništvo v Ulici Ghe-ga, št. 6, do zasedbe razpoložljivih mest.
Potne stroške in prenočnino krije, kot ponavadi, nadzorništvo, za hrano pa morajo poskrbeti udeleženci sami
Naknadno bo nadzorništvo, ko bo vedelo za vse podrobnosti, sporočilo vsem udeležencem program potovanja s točnimi datumi in umikom.
ZA ODPRA VO FAŠISTIČNIH ZAKONOV
Slovenske občine vodijo v podpisih za referendum
V Sovodnjah je zahtevo podpisalo že 384 občanov - V četrtek zvečer podpisovanje v Standreiu in v Podgori - Zaključek po vseh občinah v soboto dopoldne
lllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllltlllflllllMIIIIIIIIIfllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIllllIlilllliiilfluillllHIIIIII
VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
Zakaj so se letos zgodovinarji arhitekture in arhitekti zbrali prav v naši deželi? V prvi vrsti zato, ker je p-i nas na razmeroma majhnem območju še veliko nerešenih vprašanj s področja stavbarstva in ker je tu najti nepričakovano mnogo gradiva od neolitika (gradišča) prek rimske, starokrščanske, gotske in baročne do neoklasične kulture.
Na sedanjem kongresu, ki bo trajal do 25. septembra, bodo izvedenci zasedali skupno sedemkrat, in sicer v različnih krajih: v Gra-dežu, Vidmu, Palmanovi, Venzonu (Pušji vesi) in v Trstu. Prvo zasedanje bo odprl prof. Guglielmo De Angelis DOssat, ki bo obravnaval nekatere starokrščanske zgradbe v Ogleju. Izmed predavanj, ki -bodo sledila, naj omenimo še razpravo izvedenke Aleksandre Fabrove iz Zagreba o rekonstrukciji arhitektonske »Clausurae Alpium Julianurro, dalje predavanje Anne Antoniazzo Bocchina iz Benetk o benečanski gotiki v Istri, Tržačanka Gabriella Pross Gabrielli bo obravnavala tržaško »lanterno* ter jo primerjala
Dvojna sodna razprava za isti kazenski primer
Štiri Mariborčane so zaradi tatvine avtov v Trstu že obsodili v štajerskem glavnem mestu, tu pa so jih včeraj za isti primer oprostili
Tržaško kazensko sodišče (preds. Corsi, tož. Borracetti, zapis. Messi-neo) je včeraj obravnavalo kazenski primer štirih Mariborčanov, obtoženih tatvine treh avtov.
s savudrijskim svetilnikom. Antonio
Giiacci iz Trsta bo govoril o zna-
nem gradišču pri Slivnem, strokov njak Ezio Behuno, prav tako iz Trsta, pa bo primerjal nekatere pa-latinsko - karolinške cerkve s svetim Donatom v Zadru. Arhitekt Ahron Cashtan iz Haife bo predaval o baročnih sinagogah v severni Italiji, s posebnim poudarkom na sinagoge v naši deželi. Nemški zgodovinar VVolfgang Bcnsch bo govoril o delovanju znanega arhitekta Mattea Pertscha v Trstu ter orisal nekatera novejša odkritja v zvezi z njegovim delovanjem pri nas.
Udeleženci kongresa si bodo med svojim bivanjem v naši deželi o gledali tudi razstavo Tiepolovih del v Passarianu pod vodstvom dr. A. Rizzija. Ob tej priliki bo okisal arhitektonske značilnosti Maninove vile prof. Lionello Puopi iz Padove. S tem v zvezi bi omenili mnenje
prof. Bettini ja, da bi bilo hvalevredno, ko bi naša dežela v pri-
........................................■>'»»............................................
Štirje mladeniči, 23-letni Boris Satler, 21-letni Zoran Satler, 22-letni Zvonimir Ingolič in 23-letni Milan Mrdja naj bi ponoči med 21. in 22. oktobrom lani izmaknili v našem mestu tri fiate 600, potem pa z njimi pobegnili v Jugoslavijo.
Domneve tržaških policistov, da jč je četverica res pobrisala v Jugosla-(ijos so se izkazala za resnične proti koncu novembra lanskega leta, ko je Osebje" kriminalističnega odseka koprske UJV sporočilo kolegom tržaškega letečega oddelka kvesture, da so tamkajšnji miličniki, nedaleč od Maribora. aretirali štiri mladince, ki so u-kradli v Trstu omenjene fiate. Ugotovili so tudi evidenčne tablice posameznih avtov, čeprav so od vseh treh našli le enega nepoškodovanega, ter motor nekega drugega ukradenega vozila. Pri tem so iztaknili tudi vrsto predmetov, od najlonskih vrečic do trob in avtomobilskega pribora, ki naj bi jih tatiči ukradli skupno z avti.
Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem so bili obtoženi seveda odsotni, še pred pričetkom procesa pa je predsednik sodišča dr. Corsi prebral pismo Ingoličevega branilca iz Maribora, odv. Vlada Beraniča, s katerim le-ta prosi, naj sodni zbor upošteva dejstvo, da so fanta zaradi tatvine v Trstu že sodili in obsodili pred mariborskim sodiščem in naj ga zato ne sodijo več zaradi istega prekrška. Za kroniko naj povemo še, da so tudi ostale tri mladeniče že sodili v Mariboru, kjer so trenutno tudi zaprti.
Javni tožilec dr. Borracetti je predlagal za vsakega od obtožencev po 2 leti in 2 meseca zapora ter 200 tisoč let denarne kazni, uradni branilec odv. Masucci pa je skušal doka-
V ODSOTNOSTI STARŠEV IN MLAJŠEGA BRATA
Smrt mladega dekleta v kopalnici stanovanja
Našel jo je brat, ki je mislil, da je zaspala
Ker se ji ni ljubilo v soboto zvečer z mamo, očetom in mlajšim bratom Gianmarcom k teti Adeliji na Greto, da bi prisostvovala te-
levizijskemu prenosu iz Benetk, je
18-letna Noriš Paoletta Adami ostala sama v stanovanju v prvem nadstropju stavbe št. 29 Miramarskega drevoreda. V nedeljo bi morala narrreč odpotovati v Novento di Piave, kamor so jo Dili povabili na festival popevk. Dekle si je že vse pripravilo, a preden je legla se je hotela okopati.
Kaj se je dogajalo v majhni kopalnici bo težko ugotoviti. Dejstvo je, da so jo starši ob povratku našli mrtvo. Ko so oče, mati in brat stopili v stanovanje, so opazili v kopalnici prižgano luč. Mislili so pač, da gre za pozabo, toda ker mati hčere ni našla v postelji, se je nekoliko prestrašila. Med tem je Gianmarco odprl kopalnico in opazil 1'itti negibno. «Mama, Titti je zaspala*, je rekel Gianmarco, toda njegov oče je kmalu spoznal kruto resnico. Dekle, ki je sedelo s povešeno glavo, je potegnil iz kadi in jo odnesel v kuhinjo, kjer jo je položil na mizo in jo notel obuditi z umetnim dihanjem. Poskus je ponovila tudi nesrečna mati, vendar za Titti ni bilo več pomoči. To je ugotovil tudi zdravnik Rdečega križa,
ki se je s praznim rešilcem vrnil v ambulanto.
Na kraj je prišla tudi policija, ki je ugotovila, da je mlado dekle u-mrlo zaradi zadušitve kake tri ure prej. Zelo verjetno je plin usmrtil Titti in to pred toliko pričakovanim dnevom, ko je hotela v svoji novi obleki in z nerazdružljivo kitaro oditi med ljubitelje petja.
Smrtna nesreča v Ul. Pace Z avtom povozil na cesti ležečega moža
V nedeljo zvečer se je pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 69-letni Antonio Cer-naz z Reške ceste. Ko so prišli a-genti cestne policije v Ul. della Pace, kjer je negibno ležal na krvavem asfaltu nesrečni Cemaz, jim je 19-letni Aliano Musina iz Ul. Fra
Paolo Naldini povedal, da je privozil s fiatom 1100 jo Ul. Costalun-
ga in zavil v Ul. della Pace. V temi je v zadnjem trenutku opazil neznanca na tleh in čeprav je takoj pritisnil na zavore, je zavozil preko trupla.
Agenti so uvedli zelo natančno preiskavo, ker so spočetka domnevali, da je Musina zbil na tla priletnega pešca. Baje pa so našli očividca, ki naj bi potrdil Musinove izjave.
zati sodemu zboru, da le-ta ne razpolaga z dovoljšnjimi dokazi za obso-ditev obtožencev. Na koncu je predlagal za vse najširšo oprostitev.
Sodniki so med skoraj polurnim posvetom delno sprejeli branilčeve predloge in oprostili četverico Mariborčanov z utemeljitvijo, da niso zakrivili kaznivega dejanja.
Pokrajinski odbor za zbiranje podpisov za referendum za odpravo fašističnih zakonov nam je sporočil, da bodo zbirali podpise do vključno v soboto 25. t. m. dopoldne po vseh goriških občinah na določenih zbirnih mestih, v večini primerov na županstvu. To je skrajni datum, ker morajo do 29. t. m. odposlati glavnemu odboru v Rim vse dokumente in jih predložiti na kasacijskem sodišču najkasneje do 30. t. m.
Po vsej državi je treba v tem roku zbrati najmanj pol milijona podpisov, da bo zahteva postala pravomočna. Do srede preteklega tedna so na Goriškem zbrali nekaj nad 2200 podpisov. To je vsekakor pozitiven dosežek z visokim povprečjem v državnem merilu, vendar bo potrebno zbrati v teh dneh še podpise vseh tistih, ki se strinjajo s predlogom, pa iz enega ali drugega razloga še niso podpisali.
V treh slovenskih občinah na Goriškem, v Sovodnjah, Doberdobu in števerjanu so glede tega tudi nad povprečjem goriške pokrajine; zlasti to za Sovodnje, kjer so do vključno v nedeljo zbrali kar 384 podpisov ali nad 20 odstotkov vsega prebivalstva. V Doberdobu so jih nabrali do nedelje 123; v Števerjanu odstotek sicer ni tako visok, vendar pa je tudi zadovoljiv. Kot rečeno bodo pobirali podpise na županstvih treh občin še do sobote 25. t. m. do 11. ure (V Števerjanu vsak dopoldne od 8. do 14. ure, v Doberdobu pa od 10.30 do 12. ure).
V četrtek zvečer bodo organizirali podpisovanje tudi v Štandre-žu v prostorih gostilne Gabro in v Podgori v tamkajšnji Zadrugi. V obeh krajih bo prisoten notar Sardelli iz Gorice od 21. ure dalje ter seveda člani organizacijskega odbora.
te fašistične norme pravico do I krajinskega sindikata stavbnih delav-stavke številnim delavskim kate-' cev - tesarjev. Prisotni so bili po-
gorijam ter prepovedujejo zasedbo tovarn in drugih delovnih mest v industriji in v kmetijstvu. Glede tega imamo številne primere tudi na Goriškem, kjer naj omenimo položaj v tovarni nogavic Muc-chiut, stavkovno gibanje elektro-varilcev in drugih delavcev v ladjedelnici v Tržiču itd. Omenimo naj številne primere sodnega postopka proti občinskim upraviteljem v Ronkah, Gradiški in drugod, ki so izrazili svo.io solidarnost z delavci v borbi itd.
Vsi ti in drugi primeri jasno očitujejo potrebo odprave fašističnih zakonov, ki omejujejo demokracijo, osebno in sindikalno svobodo in ki so bili ter so še vedno naperjeni zlasti proti narodnim manjšinam in njihovim pravicam
Ohfni zbor stavbnih delavcev
V kraju Marina Julia pri Tržiču je bil v nedeljo deželni občni zbor po-
krajinski tajnik tega sindikata in razni drugi zastopniki, med njimi predsednik pokrajinskega odbora INPS Edi Sfiligoj. Tajnik CGIL Pascucci je pozdravil vse prisotne ter poročal o sindikalnem političnem položaju v Italiji.
Ob tej priložnosti so razdelili diplome delavcem te kategorije, ki so se upokojili, ter 19 štipendij dijakom članov sindikata stavbenikov. Ob koncu so izvolili tudi 14 članov novega pokrajinskega sindikalnega odbora te kategorije.
Pomanjkanje vode v Benečiji
V številnih krajih Beneške Slovenije je zaradi suše vedno večje pomanjkanje vode. Najbolj se to občuti v občinah Srednje in Podbone-sec, kjer morajo dovažati vodo iz drugih krajev, da bi zadostili najnujnejšim potrebam.
Slovensko gledališče v Trstn razpisuje abonma za sezono 1971/72 v (iorici
Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja.
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3.	Wilder, IVilliams. Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia dell Arte - Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija)
6.	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG)
7.	Branislav Nušič:	POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG)
8.	Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL)
Vrste abonmajev in cene:
RED A (mesto)	4.000	lir
RED B (okolica)	4.000	»
MLADINSKI	1.500	»
DRUŽINSKI	1.500	»
Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz.
Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. Mameli 8, tel. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, v okolici pa na sedežih prosvetnih društev.
............................................................................................................................................................iiiiiiiiiiii......iiiimi.................................................................„„„„...................uiminma
Kmalu v Gorici deželna palača
• Jutri ob 19.30 bo v Ljudskem domu pri Magdaleni na Reški cesti 7 na pobudo sekcije KPI »Che Guevara* srečanje s senatorjem prof. Šemo ob izidu njegove knjige «Boj v Istri 1890-1945».
Prejšnji teden so tudi tri sindikalne organizacije naslovile s tem v zvezi poseben proglas na svoje ■Mane in na vse delavstvo. V tem poglasu jih pozivajo, naj se odzovejo v lastnem interesu povabilu za podpis za referendum. Pri tem navajajo, da so med 49 fašističnimi zakoni, katerih ukinitev se zahteva, tudi številni zakoni, ki kratijo osnovne pravice in sindikalne svoboščine. Med temi je zakon, ki prepoveduje in kaznuje stavkovna gibanja, dalje odrekajo
timiMiuiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMmiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiijmiimiimiii
SEST OBMEJNIH SLIKARJEV
SKUPINA «2xGO» RAZSTAVLJA V GORICI
V razstavni dvorani v goriški pasaži so v soboto popoldne otvo-rili slikarsko razstavo skupine pb-mejnih slikarjev z obeh strani meje na goriškem področju, ki je znana pod imenom «2 x GO*.
Ob otvoritvi so bili prisotni podpredsednik Pro loco iz Gorice gen. Colombo, ki je poudaril prizadevanja krajevnega turističnega društva iz Gorice pri organiziranju podobnih kulturnih manifestacij. Za njim pa je spregovoril e-den izmed razstavljavcev, goriški slikar in profesor Fulvio Monai o delovanju umetnikov te skupine, ki jih druži umetniško prizadevanje in ustvarjanje. Prisotni so bili tudi nekateri drugi predstavniki krajevnih oblasti. Razstava bo ostala odprta do vključno 30. septembra.
Svoja dela razstavlja šest u-metnikov s te in z druge strani meje goriškega področja in sicer: Ignazio Doliach, Fulvio Monai, A-gostino Piazza, vsi iz Gorice ter Silvester Komel, Nedeljko Pečci-nac in Rudi Pergar iz Nove Gorice.
Od Novogoričanov je Silvester
OČARLJIVI SVET JULIJCEV
v prelepih fotografskih posnetkih in besedi
DR. JULIUS KUGY
JULIJSKE ALPE
«Spoznajte jih in Uh vzljubite. Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hrepenenjem boste spet in spet mislili nanje.*
Dr. J. K.
UiddJča ItHfoatoia
1' r s t - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
Komel, ki ima sedaj 40 let, diplomiral na umetniški akademiji v Ljubljani. Sedaj poučuje umetnost na srednjih šolah v Novi Gorici, kjer ima tudi svoj atelje p Rožni dolini. V Gorici je že razstavljal leta 1960 in 1970.
Nedeljko Pečanac, se je rodil leta 1938 v Drvarju v Bosni, pa stalno živi v Novi Gorici, kjer ima svoj atelje na Prvomajski cesti 64. Tudi on je dovršil studi je na umetnostni akademiji v Ljubljani. V Gorici je že razstavljal leta 1968, leto kasneje pa v Tržiču.
Rudi Pergar se je rodil leta 1936 v Predmeji nad Ajdovščino; diplomiral je na akademiji v Ljubljani ter poučuje risanje na srednji šoli v Novi Gorici. Svoja dela je že razstavil v Gorici, Trstu, Milanu, Genovi ter po raznih krajih Slovenije.
Na zemljišču med ulicama Crispi, Roma in Rotta bodo v kratkem pričeli graditi novo stavbo deželnih uradov. Načrt sta izdelala goriška arhitekta Picotti in Grusovin, ki so jima poverili to delo na javnem natečaju, zemljišče pa je deželna uprava odkupila pred leti od goriške občine: za gradnjo bodo porabili nad milijardo in pol lir.
Na tem zemljišču je delovala do pred nekaj leti italijanska nižja strokovna šola. Potem ko so šolsko stavbo porušili, uporabljajo prostor za parkiranje avtomobilov. Ker je tu za parkiranje precej prostora in se nahajamo v mestnem središču, se marsikdo sprašuje, kje bo lahko v bodoče pustil svoje vozilo.
Goričani seveda najbolj pričakujejo gradnjo velikega avditorija z 800 sedeži, ki bo zgrajen v tem kompleksu. Za gradnjo avditorija sfe je že pred
leti za. žela goriška občina. Služil bo ea vrsto kvalitetnih glasbenih, morda tudi drugih, prireditev.
V stavbah, ki so namenjene uradom, bodo namestili gorlško podružnico urada za krajevne uprave in pokrajinski kontrolni odbor, goriško podružnico deželnega urada za javna dela, deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, kmetijsko nadzorništvo ter še druge deželne urade, za katere bi se pokazala potreba. Prav tako bodo tu deželni reprezentančni prostori.
Razni uradi so sedaj nameščeni v raznih predelih Gorice. Za gradbeni kompleks, ki bo brez dvoma dal nov videz mestnemu središču, so se zavzemali goriški zastopniki v deželnem svetu in goriška občinska uprava.
Trčenje na križišču
Prejšnji večer nekaj po 22. uri je 31-letni Adriano Cechet. delavec
................................*...............................
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Gospodarstvo terja ukrepe
Gospodarstveniki na Goriškem kritizirujo počasnost pristojnih organov pri odločitvah - Knjižničarji bodo zborovali
Ko je v četrtek dopoldne zasedal poslovni odbor goriške podružnice Ljubljanske banke, ki ga sestavljajo direktorji največjih podjetij z območja severne Primorske, je ugotovil, da v splošnih slovenskih in jugoslovanskih gospodarskih gibanjih poslujejo tako podružnica banke kot tudi delovne organizacije dokaj ugodno. Hkrati pa so člani odbora izrekli vrsto kritičnih pripomb na vladne in druge organe, ki niso dovolj fleksiji pri sprejemanju ukrepov za zdravljenje jugoslovanske ekonomike in njeno usmerjanje v mednarodno delitev dela. Posledice neustreznih gibanj v širših merilih namreč čutijo tudi podjetja na Goriškem predvsem v pogledu likvidnosti. Trenutno namreč dolgujejo njihovi kupci kar dobrih 30 milijard starih dinarjev več, kot pa znašajo obveznosti podjetij na Goriškem jugoslovanskemu gospodarstvu. Dolgov pa je zelo težko izterjevati.
Če smo omenili, da so gospodarska gibanja spodbudna, naj navedemo nekaj konkretnih podatkov. Podjetja v vseh štirih občinah, tp je ajdovski, idrijski, novogoriški in tolminski, so ustvarila letos v prvih šestih mesecih kar 28 odst. več dohodka kot lani v i-stem času. število zaposlenih pa so povečala za šest odstotkov. Amor-
tizacija je bila večja od predpisane za skoraj 100 odstotkov. Samo v tem letu so dala v amortizacijske sklade nad devet milijard starih dinarjev, kar pomeni, da imajo osnovo za zelo hitro modernizacijo strojnih in drugih naprav, kar je predpogoj za moderno proizvodnjo. V drugih skladih pa imajo delovne organizacije za 42 odstotkov več denarja kakor lani v prvem polletju. Med vsemi občinami dosega trenutno najboljše rezultate Nova Gorica, približuje pa se ji tudi Tolmin. Najslabše je v idrijski občini, kjer je rudnik živega srebra zaradi splošnih razmer na tržišču zapadel v precejšnjo stagnacijo.
Po ugotovitvah gospodarstvenikov je banka v zadnjem polletju poslovala dobro. Podjetjem je odobrila za več kakor 5 milijard dinarjev kreditov. S tem je omogočila izvedbo kar 29 večjih in manjših investicijskih programov, katerih skupna vrednost bo dosegla blizu 13 milijard dinarjev Banka je med drugim odobrila kredit tovarni cementa in salonita, opekarnam, kmetijskemu kombinatu, Planiki, ETI, Kolektorju in nekaterim drugim podjetjem, ki pripravljajo proizvodnjo za izvoz na konvertibilna tržišča. Hkrati pa je spodbujala tudi najrazličnejše o-blike poslovnega povezovanja z
drugimi denarnimi zavodi v državi.	* * *
V organizaciji Goriške knjižnice Franceta Bevka bodo od 7. do 9 oktobra zborovali v Novi Gorici knjižničarji iz vse Slovenije. Zborovanje bo potekalo pod geslom: »Knjiga zlati ključ k vsem zakladom človeškega duha*. Na zborovanju jih bo direktor knjižnice iz Nove Gorice Albert Rajer najprej seznanil s problemi goriškega knjižničarstva. Omenimo naj, da predstavlja osnovo temu knjižničarstvu knjižnica v Novi Gorici, ki šteje okoli 65.000 knjižnih primerkov. Pred nedavnim si je pridobila s posebnim zakonom pravico do obveznega brezplačnega primerka vsake knjige, ki izide na Slovenskem. Zatem bodo na zborovanju govorili še o raznih strokovnih vprašanjih od materialnega stanja knjižnic pa do vzgoje kadrov.
Na zborovanje bodo povabili tudi slovenske in italijanske knjižničarje iz goriške in videmske pokrajine. Vabila bodo poslali knjižničarjem v Gorico, Doberdob, Sovodnje, Čedad in Videm. Predviden je obisk nekaterih knjižnic v Furlaniji-Julijski krajini, zlasti nove knjižnice v Gradežu, kjer se bodo slovenski knjižničarji sezna nili tudi s problematiko knjižni čarstva v deželi.
iz Fogliana vozil svoj avto flavia po Ul. Crispi v smeri proti Korzu Verdi v Gorici. Na križišču z Ul. Roma, pa je privozil z leve avto fiat 500 in obe vozili sta trčili. Pri tem je bil lažje ranjen samo Cechet. ki so mu v splošni bolnišnici ugotovili udarec v trebuh ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Izvidnica cestne policije je ugotovila le manjšo škodo na obeh vozilih.
Avto iz Doberdoba zavozil s ceste
V nedeljo dopoldne se je peljal okrog 11. ure 25-letni Andrej Gergo-let, doma iz Doberdoba, Ul Marconi 2 s svojim avtom proti Gorici. Že blizu mesta pa je iz neznanih razlogov zavoaal s ceste in dobil pri tem telesne poškodbe. V goriški splošni bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na lobanji in no obrazu ter zlom nosne kosti in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Kolesarja je podrl pri Rdeči hiši
V splošni bolnišnici v Gorici so pridržali za 40 dni na zdravljenju 62-letnega upokojenca Giuseppa Nardina iz Ul. Giustiniani 68 v Gorici, ki so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, rano nad levim očesom in na tilniku ter zlom nosne kosti in desnega gležnja.
Nardin se je peljal s kolesom po Ul. Blaserna v bližini mejnega prehoda pri Rdeči hiši, ko ga je podrl s svojim avtom giulia super 24-let-ni Sergio Grendene. Oba sta vozila v smeri proti Rdeči hiši. ko je kolesar nenadoma zavil preveč proti sredini ceste in se mu Grendene ni mogel izogniti. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice.
za šolo-spomenik v Cerknem
Združenje borcev NOB v Novi Gorici vabi na koncert, ki ga priredi ansambel bratov Avsenik ob svojem jubileju sp-ejetja 6. zlate plošče. Koncert bo v nedeljo, 26. t. m. ob 17. uri v dvorani v Bukovici pri Novi Gorici.
Ves čisti izkupiček prireditve je namenjen gradnji šole - spomenika NOB v Cerknem. Vstopnice po 10 din (novih) so na razpolago eno uro pred začetkom koncerta.
Vpisovanje v trgovsko šolo
Ravnateljstvo slovenskega trgovskega zavoda v Gorici sporoča, da bodo še jutri 22. t.m. dopoldne vpisovali dijake za nastopno šolsko leto v tajništvu tega zavoda v Ul. Seminario 7 v Gorici. Dijaki in dijakinje, ki žeobiskovati to šolo, naj se torej n>išeio jutri v dopoldanskih urah. Po prvih znakih sodeč, bodo imeli na tej šoli v nastopnem letu še več dijakov kot lani.
i
Iz goriškegn matičnega urada
Dne 20. t. m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 3 srrrti.
Rojstva: Susanna Skok, Laura Lu-pieri, Laura Spanghero, Cristina Campaneilo, Raffaello Benossi, Barbara Gonella in Sapio Tiziana.
Umrli: častnik 42-letni Gianfran-co Martinelli; 55-letni uradnik Luigi Grapulin: 89-letni upokojenec Giuseppe Vescera.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici odprta lekarna CRISTOFOLETTI, Piazza Vittoria 14, tel. 2972.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je v Trži ču odprta lekarna »Alla salute* dr. Fabris. Ul. Cosulich 117. tel. 72480.
CORSO 16.45—22.00: »Attacco o Rommel*, R. Burton in S. Collicon; ki-nemaskopski film v barvah.
MOUERN1SS1MO 17.15-22.U0 »Psicout* il velo sul ventre*. L. Strasberg in Dean Stackwell. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI 16.30—22.00: »La supertestimo-ne», M. Vitti in U. Tognazzi, barvni film, mlajšim od 14. leta prepovedan.
CENTRALE 17.30-21.30: »Regina Cristina*, Greta Garbo in Giibert. — Ameriški film.
VITTORIA 17.30—21.30: »U notte che Evelin usci dalla tomba*. A. Stef-fen, M. Malfatti. Italijanski kine-maskopski film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Trši či
AZZURRO 18.00-22.00:	»Aiuto, mi
ama una vergine*. V. Wendell in G. Willer. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR 17.30—22.00: »La vittima designata*. Thomas Miliam in P. Clementi.
PRINCIPE 18.00-22.00: »Omicidio al diciasettesimo piano*. N. Tiller. Barvni film.
t,urica
SOČA (N. Gorica): »Tolpa nasilne-žev», japonski barvni film — ob 18. in 20.	,
SVOBODA (Šempeter): »Potem pa posodi ženo prijatelju*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
KANAL:	»Ljubitem te. ljubim te»,
francoski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Mrtvi ne plačajo dolgov*, ameriški barvni film ob 20.
DESKLE: »človek iz Arizone*, ameriški barvni film — ob 20.
PRVAČINA: prosto.
RENČE: »Kaktusov cvet*, ameriški barvni film — ob 20.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam bili ob strani ob hudi izgubi našega nepozabnega
ANDREJA VIŽINTINA
se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevcem, pogrebcem in vsem drugim, ki so nam na kateri koli način izrazih sočutje in izkazali pomoč.
Žena Nadja, otroka Fabij in Tanja ter drugo sorodstvo
štandrež, 21. septembra 1971
Po pogrebu našega Franceta Magajne
Poročali smo že, da je prejšnji petek umrl v Gornjih Vremah naš dolgoletni sodelavec France Magajna in da je bil v soboto popoldne njegov pogreb. Nenavaden človek je bil naš France, nenavaden ne le za mali slovenski narod, temveč nenavaden tudi za to našo staro Evropo. Ni namreč lahko najti človeka, ki je tako nenavaden, za kaj izjema je primer, da se v eni osebi združuje toliko poklicev, kolikor jih je združeval v sebi pokojni France: bil je delavec in kmet, pisatelj in prevajaiec ter časnikar, poleg materinega ter jezikov narodov Jugoslavije, pa je do popolnosti obvladal še angleščino in italijanščino in v vseh teh jezikih je spremljal strokovno kmetijsko literaturo. In končno je bil nenavaden med Slovenci tudi zato, ker je bil eden izmed redko pose janih humoristov v naši slovenski zgodovini. Pa tudi zaradi svoje ogromne postave je bil nenavaden in nihče se ni čudil, ko je zvedel, da so slovenski filmski ljudje, ki so nameravali ustvariti film po Levstikovem Martinu Krpanu, prav Franceta Magajno predlagali, naj bi igral naslovno vlogo.
Toda tudi Francetov pogreb v soboto popoldne je bil nenavaden, ker je bila nenavadno presenetljiva tudi njegova smrt, ki ji je sledil nenavadno nagel pokop. Zato prav gotovo ni majhno število tistih, Ki bi se bili radi osebno poslovili od popularnega in zaslužnega Franceta. Vendar se je kljub temu ob njegovi krsti zvrstilo kar pet govornikov.
Pred Francetovo rojstno hišo, takoj potem ko so ga pogrebci prinesli iz njegove majhne sobice, v kateri je pisal (vedno na pisamem stroju, ki mu ga je sestra poslala iz Amerike) in kjer je ležal na parah, mu je spregovoril Franc Kimovec — žiga iz vodstva Socialistične zveze in član nekdanjega vodstva OF za Slovensko primorje med NOB. Poudaril je, da se poslavlja od pokojnika tudi v imenu Društva slovenskih književnikov. Orisal je v jedrnatih stavkih po men pokojnikove osebnosti za Primorsko in vso Slovenijo: zlasti za pokojnikovo globoko poznavanje najvažnejših, predvsem pa perečih gospodarskih problemov. »In tudi za vsako njegovo šalo se je skoraj vedno skrivalo jedro zelo resnega vprašanja,» je poudaril med drugim tovariš Žiga, ki mu je sledilo ganljivo slovo domačina — in v njihovem imenu Karlo Magajna. Govornik je podčrtal Francetovo priljubljenost v domačih krogih in zlasti med mladino in govoril o pokojnikovem sodelovanju v OF, kako je sprejemal-prve primorske partizane, (med~‘ 'pčgrebci je bil navzoč tudi marsikateri od teh prvih primorskih partizanov, tistih redkih, ki so preživeli vse boje in vse trpljenje).
Nato se je dolgi pogrebni sprevod, ki ga je vodil domači župnik, vil po čudovito lepi sončni Vremski dolini do impozantne župne cerkve v Vremskem Britofu, do tistega malega idiličnega pokopališča ob njej in ob Reki, ki se tam že močno približa skrivnostnemu kraškemu podzemlju, ki jo sprejme vase v bližnji svetovno znani Škocjanski jami.
Na tem pokopališču so se od Franceta Magajne poslovili še trije govorniki, od katerih je o pokojniku največ povedal univ. prof. dr. France Adamič z ljubljanske univerze.
Prvi pa je spregovoril pokojnikov prijatelj, podgrajski župnik Milan Grl j, ki se je spomnil črnih časov med obema vojnama. Med drugim je omenil pokojnikovo sodelovanje s pisateljem Finžgarjem (ko je urejeval «Mxadiko», kjer je F. M. objavil med drugim tudi svoj prevod J- Londonovega »Krištofa Dimača) in s Francetom Bevkom. Govornik se je spomnil tudi tajnih sestankov Magajne z nekaterimi zavednimi primorskimi duhovniki, ko je fašizem zatrl pri nas sleherno slovensko besedo v šoli in drugod. «Na nekem takem sestanku nam je pokojni France dejal: 'Fantje, predlagam vam, da odslej ne pustite k prvemu obhajilu nobenega otroka, ki ..e bo znal na pamet predpisanih molitvic v slovenščini’,* je povedal med drugim priljubljeni sivolasi primorski župnik.
V imenu Primorskega dnevnika pa se je nato zahvalil pokojniku za dolgoletno sodelovanje naš glavni urednik Stanislav Renko, ki je omenil tudi Magajnove prve stike s Trstom, kamor je mali France prišel kot skoraj še otrok, da bi se izučil za trgovskega pomočnika,
Festival erotičnega filma
AMSTERDAM, 2U. -Od 20. do 25. oktobra bodo v Amsterdamu imeli 11. festival tako imenovanega erotičnega filma. Prvi festival e-rotičnega filma, ki je bit lam jeseni, se je zaključil tako, da so organizatorji krili stroške, da torej niso imeli izgub. To jih je navedlo na misel, da bi letos svoj poskus ponovili, v upanju na večji uspeh.
V zvezi z najavljanjem drugega festivala erotičnega filma velja dodati, da je med elani žirije tudi pisatelj William Burroughs.
Na letošnjem festivalu bodo prikazali kakih deset filmov ter še dokumentarni film, ki so ga p osne li lani o festivalu samem. Tudi o drugem, o letošnjem festivalu bodo posneli dokumentarni film Režiser filma bo Jens Forsen, av tor posnetega filma Mimi dnevi v Clichyju». Kakor je v navadi v takšnih primerih, organizatorji poudarjajo, da jih pornografsko plat predvajanih filmov ne zarit ma, pač pa da oni bolj cenijo na «svobodnjaške vrednote» del.
>*.v»
pa se je zgodilo, da je kaj kmalu odšei na delo v ZDA, ko mu ni bilo — tik pred prvo svetovno vojno — niti dvajset let. Tam je postal časnikar, ko je izgubil delo v rudniku — ki je »faliral* — ter je nekaj časa celo sam urejeval in pisal dnevnik «Naš glas*, znani dnevnik slovenskih emigrantov, kar je brez dvoma edinstven primer v zgodovini slovenskega časnikarstva sploh, emigrantskega pa še posebej, zgodovini, ki bo morala biti nekoč še napisana in v kateri bo ime Franceta Magajne zapisano z ziatimi črkami kakor je zapisano v zgodovini slovenskega slovstva ime Francetovega brata in zdravnika dr. Bogomira Magajne, slovenskega primorskega pisatelja. Govornik je omenil tudi Magajnovo sodelovanje pri »Edinosti* in pri skoraj vseh drugih primorskih časopisih, zlasti gospodarskih.
Zadnji in glavni govornik pa je bil profesor sadjarstva na ljubljanski univerzi dr. inž. France Adamič, ki je dejal:
«Poslavljam se od svojega prijatelja, od čioveka, ki je živel svojevrstno življenje, bil je kmet in slovenski strokovni in leposlovni pisatelj. Čeprav si skoro dosegel TJ. leto življenja, si nas Tvoje prijatelje, sodelavce in vse, ki so Te spoštovali, zelo presenetil. Še pred nekaj meseci smo se dogovarjali, da bi zopet nekaj napisal za slovenske strokovne časopise sodjar-stva in vrtnarstva, ki so željno čakalj,.,T.yoje ,pisane,.besede. Tvojih^ prijateljskih nasvetov in kritičnih pogledov glede na razmere stroke, Tvoje ožje in širše okolice. Zaman bomo čakali črke izpod Tvojega peresa, toda ostala, nam je Tvoja bogata zapuščina, ki je raztresena v knjigah, revijah in časopisih doma in onstran meje, ostala nam bo Tvoja oporoka: ostanite na zemlji, iščite v njej zakladov in bogastva, predvsem pa osebnega zadovoljstva in tiste sreče, ki si jo sam tako vztrajno iskal in se zanjo odiočil, čeprav si imel v mladosti in v svojih najboljših letih mnogo drugih vabljivejših možnosti in ponudb. Ti si ostal med svojimi, v svoji rojstni hiši in se kot zvesti sin vračaš med svoje p-ednike.*
Naš France se je rodil konec stoletja, v času, ki je njegovi generaciji mnogo obetal, toda usoda je mnoge pognala na fronte prve svetovne vojne ali v emigracijo. France si je izbral crugo in odšel v fantovskih letih v Ameriko, kjer je okusil vse težave slovenskega izseljenca: delal je v rudnikih, na farmah in v tovarnah, toda prirojen čut za kritiko, spoznavanje in sposobnost sta ga pripeljala v uprave in uredništva slovenskih časopisov, pisal je in prevajal ter svoje prispevke redno objavljal v preprosti besedi in s polno humorja, ki ga je spremljal vse življenje. Toda kljub uspehom v Ameriki, v deželi polne možnosti, ni bil srečen. Večna skrb za družino starem kraju, nesrečna usoda primorskega ljudstva in domotožje so ga pripeljale nazaj, v njegovo rojstno vas, kjer je prevzel posestvo, postal kmet n pisal strokovne prispevke v primorske časopise, dokier se je moglo, po ukinitvi teh pa je objavljal predvsem v Ljubljani pod svojim imenom ali pod raznimi psevdonimi, kajti moral se je skrivati pred fašističnimi ovaduhi. V svojih prispevkih je pisal predvsem o svojih lastnih izkušnjah na kmetiji, o Vremski dolini, o Brkinih, o našem tržaškem Krasu, vmes med vrsticami pa nam je odkrival težave slovenskega kmeta pod fašizmom, njegov gospodarski in politični položaj.
Posredoval je naprednejšo tehniko, znanstvene dosežke iz zahodne Evrope in Amerike. Bil je dosleden, prepričevalen in pogumen. U-vrstil se je med vodilne primorske strokovne pisatelje v času med obema vojnama, med katere prištevamo pokojnega inž. Rustjo, Justa Ušaja in Jožeta Ukmarja; prva dva sta ves čas vztrajala pod fašizmom in vzdržala kljub vsem nevarnostim.
Tudi po osvoboditvi je nadaljeval in pisal spodbudne razprave, strokovne članke, vesele in žalostne dogodivščine iz življenja Kraševcev. Naj omenimo knjigo tSkozi tuje sadovnjake», ki jo je v petdesetih letih izdala Kmečka zveza v Ljubljani. V njej odpira našim ljudem okno v svet tropskega in eksotičnega rastlinstva v vsebini in obliki, s Katero se lahko ponaša skromna slovenska strokovna literatura. Razen tega pa je Magajna pisal lep strokovni jezik, katerega je obogatil s tehnično terminolo gijo in * novimi izrazi ali pa je
oživil in vpeljal v rabo pristne ljudske izraze.
«Za vse te prispevke nisi prejel nikake javne zahvale,* je poudaril govornik. »Zato Ti ob tem zadnjem slovesu izražam v imenu stroke, imenu stanu, Tvojih prijateljev
..............|„„„„„„„„II„„„„»„.......milili.............."""......
SPLETKE, KI SO MAKSIMILIJANA HABSBURŠKEGA SPRAVILE V SMRT
Pravljica, stara komaj sto let
Charlotta tudi ni mogla mimo spletk: zastrupili so jo, ker da je nevarna
in v svojem vse priznanje in pohvalo.*
»Počivaj v miru, dragi France, v domači zemlji, ki Te hvaležno sprejema, ker si ji bil tudi Ti zvest in hvaležen vse življenje! Ostal boš s svojimi deli neumrljiv, zapisan v strokovni in leposiovni literarni zgodovini slovenskega naroda* S temi besedami je zaključil prof. Adamič svoj govor in izrekel globoko sožalje vsem svojcem pokojnika.
* # #
Tako smo se prejšnjo soboto, nenavadno lepega sončnega septembrskega dneva, zadnjikrat poslovili od tega nenavadnega človeka, ki se je dosledno ravnal po Gregorčičevi zapovedi in dal svojemu ljudstvu ne samo tisto, kar je moral, temveč vse tisto, kar je mogel. Zato se bo o Francetu Magajni v zgodovini slovenskega slovstva, predvsem pa v zgodovini slovenskega časnikarstva, zlasti pa slovenskega kmetijstva, še mnogo pisalo. In že danes lahko rečemo, da bo med rezultati tega pisanja tudi ugotovitev, da je v svojem plodnem življenju dal slovenskemu narodu s svojim taientom, s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo kot preprosti delavec in predvsem kmet ter pisatelj in časnikar več kot večina slovenskih izobražencev, katerim je skupnost nudila za njih šolanje vse, kar je mogla.
Slava njegovemu spominu!
RAZGOVOR Z NARODNIM HEROJEM DAKIJEM
«Moji spomini so objektivni»
Tri knjige «Najboljši so padli» izidejo pred 29. novembrom
Slovenski narodni heroj Stane Semič — Daki, rojak z Velikega vrha na Bloški planoti, sin kovača, znan revolucionar že iz predvojnih let, posebno zaradi svojega souelovanja v internacionalnih, proletarskih brigadah v španski revoluciji, od leta 1936 do 1939, je zdaj, v svojem 55. letu, kot samozaložnik dal v tisk svoje spomine, ki obsegajo obdobje ljudske revolucije in narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem, od leta 1940 do 1945. V • svojih spominih obravnava med drugim tudi zavzetost in hrabro sodelovanje s primorskimi rojaki, od začetka do osvoboditve. Zlasti je v svojih spominih poudaril ustanovitev prve primorske čete na Mokrcu v okolici Ljubljane, meseca septembra 1941 ter nadaljnjo borbo Primorcev, ki so sodelovali v vseh slovenskih partizanskih enotah.
Obiskal sem ga na domu v Novem mestu in rad me je popeljal na znamenito Bazo 20 v Kočevskem Rogu, kjer je od leta 1942 do osvoboditve imel sedež CK KPS in IOOF Slovenije .Ves čas, ko sem bil v njegovi družbi, mi radovednost ni mirovala, dokler mi ni v prijetnem razgovoru povedal kaj več »okrog* svojih treh knjig, ki bodo skupno obsegale več kot 1.600 tiskanih strani poleg ilustracij. Najavil je bil, da bo sicer tri-
logija izšla že v prvi polovici tega leta, ampak zaradi objektivnih težav materialne narave, se s tem želi opravičiti že več kot trem tisočem prednaročnikov ter zagotavlja, da bodo naročniki dobili knjige na dom pred 29. novembrom — dnevom republike.
— Kako, Daki, da si se lotil pisanja? — me je najprej zanimalo, ko sva šla nekam v samoto, tja h Kolpi pri Metliki, kajti Daki ni osamljen, kadarkoli se pokaže v javnosti, težko se «zbere», koncentrira, da bi v zgoščenih besedah razodel svoje misli. Lepo nedeljsko jutro pa je navsezadnje kar vabilo v naravo in sva v hladu, ob tihem šumenju reke, razpredala svoje misli.
— Po vojni so me na šolah prosili, — je začel Daki pripovedovati v tisto svojo prikupnostjo, ki je zanj izredno značilna, — naj bi otrokom prihajal pripovedovati o dogodkih v naši narodnoosvobodilni borbi. Odzval sem se mnogim vabilom širom po Sloveniji. Tako kot sem pripovedoval, čedalje bolj me je prevzemala misel, na pisanje teh spominov. Posebno zaradi tega, ker so me k temu »naganjali* že sami otroci in učitelji, zakaj ne bi te svoje spomine že enkrat «spravil» na papir. Marsikaj sem tako začel beležiti, rekel bi, bolj na grobo,
Miramarski grad s parkom vred ima nekaj pravljičnega. Ves bel stoji na svojem lepem rtu, kamor se je bil rešil brodoloma slavni princ in kjer je pozneje živel s svojo lepo ženo, dokler ga ni »prekletstvo* zvabilo v daljno deželo, kjer je umrl, žena pa je zblaznela zaradi bolesti. Tako nekako predstavljajo Maksimilijanovo in Char-lottino zgodbo broš urice za turiste. Zveni kot pravljica, toda ta pravljica je stara komaj sto let in od Charlottine smrti ni minilo niti 50 let; zato lahko danes še brez truda pogledamo za kulise dogodkov, kjer sta nastopala oba glavna junaka in ugotovimo, kaj je. fes .pravljičnega in kaj je res-,, ničnega.
Prvo, kar nas preseneti, je Maksimilijanova nepomembnost v zgodovini. Njegova prisotnost ni spremenila ničesar; bil je navadno orodje v rokah drugih ljudi, ki so z njim tudi ravnali kot z orodjem. Ko ga niso potrebovali več, so ga zavrgli.
Nepomemben je bil tudi zaradi veličine dogajanj, v katere se je bil zapletel. Medtem ko se je on z ženo sprehajal po miramarskem parku, se je v Mehiki rušil stoletni red: napredno meščanstvo je skušalo izt-gati oblast iz rok konservativnih veleposestnikov. Obe strani sta skušali pridobiti ljudstvo na svojo stran, posegia je vmes tudi cerkev, Ki se je bala liberalnih reform; skratka, bila je revolucija, prava meščanska revolucija.
Med liberalnimi voditelji je bil že od vsega začetka nadobudni mladi Indijanec Benito Juarez. Bil je najprej sluga pri nekem genovskem trgovcu, ki mu je pomagal, da je doštudiral za odvetnika in mu dal pozneje še hčer za ženo.
Leta 1854 so liberalni meščani nastopili z reformo, ki je prizadela v prvi vrsti cerkev in njene posesti. Konservativci so se uprli: začela se je državljanska vojna, ki je trajala tri leta. Sprva so zmagovali konservativci in Juarez je zbežal na sever, leta 1861 pa se je sreča obrnila in liberalci so zavzeli prestolnico.
Konservativcem ni preostalo drugega, kot da zaigrajo zadnjo karto: da zaprosijo za poseg kako
evropsko državo. Izbrali so Francijo, kar ni bilo naključje. Predsednik mehiške republike konservativec Miramon se je za časa svojega vladanja zadolžil pri nekem bankirju švicarskega porekla, Jeckerju. Izposodil si je 52 milijonov dolarjev, ker je pri tako veliki vsoti laže vtaknil v lastni žep štiri milijone.
Jecker je bil previden. Izstavil je zadolžnice za vseh 52 milijonov s pomočjo svojega poslovnega tovariša, pariškega bankirja Miresa. Ta je bil dobro uveden v svojem ambientu in znal je, kam se mora obrniti, da si zavaruje dobiček, ki se je obetal. Obr-oii se je na gospoda Mornyja, cesarjevega brata, ki je bil uradno predsednik zakonodajne skupščine, sicer pa znan kot «knez velikih afaristov*. Temu je Mires ponudil tridesetodstotno udeiežbo pri podjetju in Momy je sprejel.
Med državljansko vojno v Mehiki sta obe nasprotujoči si strani jemali, kjer se je kaj ponujalo in oškodovani sta bili predvsem Španija in Anglija. Ko se je Juarez zasidral na položaju, sta ti dve tedanji velesili zahtevali, da poravna škodo, on pa jima je odkrito odgovoril, da tega ne bi mogel storiti, tudi če bi hotel, kajti vojna je popolnoma opustošila deželo.
Med upniki je bil tudi Jecker, ki je pravočasno pobegnil pred Jarezom v Francijo. On se je lotil izterjevanja svojih dobičkov po daljši, a zanesljivi poti, kot bi bilo navadno terjanje Juareza. Povezava z bratom Napoleona III. se je tedaj izkazala kot zelo dragocena; Momy mu je obljubil, da bo s pomočjo francoske vojske poravnal dolgove mehiških konservativcev, ki so medtem izgubili vojno.
Tudi Momy se ni prenaglil: lotil se je cesarice, ki je bila pod njegovim vplivom in zelo dovzetna tudi za besede cerkvenih dostojanstvenikov. Momy in mehiški škof sta jo prepričala, da samo še francoski poseg lahko reši mehiško cerkev in njene posvetne zaveznike — konservativce. Šele cesarica se je lotila svojega sa-njarskega moža, ki se je verjetno nasmehnil ob misli, da bi razširil
svoje cesarstvo na Mehiko. Mednarodni trenutek je bil za to primeren, zlasti ker je v ZDA divjala državljanska vojna in je bil s tem izključen iz igre najnevarnejši nasprotnik, kajti ZDA so jemale zelo resno svoje načelo «Amerika Američanom*, ki je veljalo seveda samo zanje.
Mehiška krona je bila s tem naprodaj. Nadškof Almonte se je že od vsega začetka pogajal zanjo z Maksimilijanom. Januarja 1862 so se izkrcale v mehiškem pristanišču Vera Cruz prve francoske čete. Še prej so prispeie angleške in španske. Ti dve državi pa sta kmalu razumeli, kaj se plete za kulisami in ,sta se umaknili. Ostali so Francozi, ki so se kmalu znašli v težavah.
Juarez se ni dal potolči, uprl se je tujemu vmešavanju in začel gverilo proti francoskim četam. Naslednje ieto so morale priti okrepitve in, ko so bili še vsi trdno prepričan, o francoski zmagi, je dvesto imeiiitnikov, ki jih je izbral nadškof Almonte, -»ahtevalo, naj se okrona za mehišKega kralja Maksimilijan Avstrijski.
Junija 1863 so francoske čete vkorakale v prestolnico, kjer so jih klerikalne oblasti navdušeno sprejele, Juarez pa je našel nepričakovanega zaveznika v ZDA, ki kljub državljanski vojni niso mirno gledale na tuje vmešavanje tik p-ed pragom.
Francijo je pustolovščina stala 14 milijonov mesečno, kajti preko oceana je vzdrževala 40.000 mož
in Juarez je postajal nepremagljiv, toda francoska skupščina je glasovala za nadaljevanje vojne in šele tedaj se je Maksimilijan dokončno odločil, sprejel krono in odšel v Mehiko skupno z vodjo odprave, generalom Bazainom. To je bilo leta 1864.
Bazain se je lotil «upora» Mehikancev zelo trdo. Med drugim je svojim vojakom izdal ukaz, ki se je glasil: «Ne dovolim, da bi jemali ujetnike, vsakdo, pa najsi bo kdorkoli, bo ubit*. Njegova krutost je bila tolikšna, da je negativno vplivala celo na lastne čete. Kljub temu pa se je vojna nadaljevala, ne da bi kazalo na uspeh.
Medtem se je spremenil mednarodni' politični položaj. Držav-ljanskauvnjna v Severni Ameriki : se je končala z zmago Severa, ki je imel s tem proste roke, da je izpodrinil francoskega tekmeca v izkoriščanju mehiškega bogastva. V Evropi je izbruhnila vojna med Avstrijo in Prusijo in Francija je potrebovala vojake, da se zavaruje pred novo nastajajočo velesilo. Francoski vojaki so bili zato odpoklicani iz Mehike, Maksimilijan pa je ostal.
Njegova moč je naglo upadala, moral je zapustiti prestolnico, zatekel se je v mesto Queretaro, v samostan, ki je bil ključna strateška postojanka, a poveljnik njegovih čet je odprl vrata republikanskim vojakom in Maksimilijan je bil ujet.
Njegov nekdanji ukaz, s katerim (Nadaljevanje na 6. strani)
da kakega dogodka ne bi pozabil. Ko so me pred sedmimi leti upokojili, sem imel na voljo več časa. Bolj intenzivno sem začel pisati nekako pred petimi let; in tako so se začeli kopičiti rokopisi, da se jih je nabralo kar za dobre tri knjige.
— Prav gotovo ti ni bilo lahko začeti. Pri takem delu mora biti človek zbran, koncentriran. Kaj te je najbolj motilo pri pisanju?
— Večji, pomembnejši dogodki kot taki, me niso toliko motili, ampak manjši doživljaji, rekel bi drobcena doživetja, so mi zares često delala «preglavice». Najbolj me je vznemirjalo, ko sem se popolnoma predajal spominom, jih tako rekoč ponovno preživljal dogodke z mislijo v tedanjih težkih, često neznosnih trenutkih. Večkrat
stali heroji. Oni so žrtvovali vse, svoja življenja in se jim z ničemer ne bomo mogli nikdar oddolžiti, da bi rekli, da smo jih poplačali, kar mi danes uživamo. Prav zaradi tega imam to svoje delo za stvaren, živ dokument, za prispevek k resničnosti v najtežjih trenutkih naše zgodovine.
— Glede na to, da «Nedeljski ljubljanski dnevnik» že objavlja posamezne odlomke tvojih spominov, je med posamezniki v javnosti verjetno že tudi slišati pripombe, češ najboljši so padli, kaj smo pa mi, ki smo revolucijo preživeli, smo mi mar slabši?
— Saj v tem je, po mojem, jedro! Jaz sem revolucijo preživel. Sem tu in uživam sadove, sadove vseh nas borcev, živih in padlih. In sem s tem zadovoljen. Vpra-
Narodni heroj Stane Semič — Daki
sem bil živčno tako izčrpan, da sem pisanje od časa do časa prekinjal, da bi si nabral novih moči in nadaljeval. Vodilo me je načelo vztrajnosti in nisem hotel ostati na sredi poti.
— be ti zdi, da si z naslovom •rNAJtsOLJŠi SO PADLI* zadel v jedro svojih doživetij, si s tem simoolično poveaal, mr občutiš?
— Veš, težka -jte -rdfci, ‘ampaik menim. Kakor tucu, ilftbCutim, da sem izbral pravi naslov. Res je, da sem imel v načrtu več variant, kaKo bi naslovil svoje spomine. Odiočil sem se za »NAJBOLJŠI SO PADLI* zato, da se s tem nekako dejansko oddolžim padlim, ne samo soborcem, ampak vsem, ki so dali svoja življenja za to svobodo, da bi današnji in prihodnjim generacijam povedal ne kaj, vsaj nekaj zgodovinske resnice naše bližnje preteklosti. Res, da je bilo že dosti napisanega, ampak po mojem še zmeraj premalo takega, v resnici doživetega, kar se ne bi smelo pozabljati. To pa menim, da mi je uspelo samo zaradi tega, ker sem bil priča velikemu številu žrtev v junaških borbah. Padali so, ker so bili zato tudi pripravljeni in ne zato, da bi se izživljali, da bi nekoč po-
l„„ii„i„ll„iltiiil„„ililiiiliH„ii„„„„„il„i„„„„i„„ii„m„i„li„l„„„„„„i„„i„i„i„„iit„i„„„„i„itii„iiii„iiii„iiliii„„„„„iiiiiiii„i„i„„„„il„il„iiii„„
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preuredite si dnevni red dela, da boste imeli več prostega časa. Zdravstveno stanje bo najboljše.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes bi morali prejeti dokončni odgovor na vaš predlog. Bodite potrpežljivi. Zdravje nekoliko šibko.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne razburjajte se zaradi malenkosti Potrudite se in uredite dopisovanje. Zdravje: dieta.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh v poslovnih zadevah. Ne ozirajte se preveč na kritike sorodnikov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izogibajte se pustolovščinam v poslovnih zadevah, kajti samo z dobrim premi-
HOROSKOP
slekom boste dosegli uspeh. Zdravje: ze.o dobro.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Žana šajte se sami nase, ker je pomoč drugih samo teoretična. Ne čitajte pustolovskih romanov.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Težave v poslovnih zadevah. Slabe posledice včerajšnjega razburjanja Zdravje šibko.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Dobri pogoji, da spremenite poklic in začnete novo pot. Glede ljube-
zenskih zadev pa je bolje, da se sploh ne odločite, kot pa v naglici.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan je zelo dober za kupčijo. Zdravstveno stanje precej dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 > Delikatna vprašanja rešujte previdno. Tisti, ki vas je vzel nalahko, se bo premislil.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Storite Vse, da vašim najbližjim ne bo nič manjkalo; zelo vam bodo hvaležni. Zdravje odlično.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nova poznanstva pri poklicnem delu. Zaželeli si boste več gibanja in več zraka.
šanje pa je, če so vsi borci in svojci padlih zadovoljni in kaj bi rekli padli, če bi denimo, po* novno oživeli. In dalje: ali te sadove uživamo vsi enako, zares tako, kot smo med revolucijo govorili? Zato so zame Usti, ki so padli še več kot najboljši. Imeti jih moramo stalno pred očmi, y spominu, da nanje ne pozabijo niti mlajši, ki si težko predstavljajo. koliko smo tvegali in koliko žrtev in trpljenja nas je vse to stalo.
— V «Nedeljskem» sem v pismih bralcev zasledil nekaj kritičnih pripomb na tvoje odlomke. Kdi praviš glede tega?
— Pravim, da so moji spomini objektivni, nikakor pa olepšani-Tako sem na lastne oči videl in doživljal! Nihče nima pravice, da mi spomine krati, da mi prepoveduje izpričati resnico, ker to svo; je delo ne objavljam zato, da bi kogarkoli prizadel. Kdor se pa čuti osebno prizadetega, je lahko zadovoljen, da z nami vred uživa to našo s krvjo priborjeno svobodo in zares ljudsko demokracijo.
— Prav imaš, Daki! Povej Ja> zakaj si se odločil za samozaloi' bo? Misliš, da bo to ugodneje zate v materialnem pogledu?
— Ne gre tu za ugodnejše materialne pogoje. Za samozaložbo sem se odločil predvsem zato, ker sem s strani raznih založb, ki s° bile ali pa ne zainteresirane za objavo dela, občutil ‘ nekake ne-osnovane pripombe, češ da je delo preobsežno, da ni strokovno pisano in da ne bi imelo komercialnega uspeha. S predprodajo ugo; tavljam, da gre dobro. Tri tisoč prednaročnikov, kolikor jih je doslej in jih še bo, ni malenkost-
Vendar se na komercialno P*, uspeha ne oziram. V zadoščenJe mi bo, da bo moje delo izšlo tak®; kot sem si ga zamislil: da neka) prispevam k razčiščevanju rest*1" ce o naši zgodovinski borbi ,fl revoluciji.	Dj. Planjave®
TONE SVETINA
189.
VKANA
DRUGA KNJIGA
«V škripcih sem, fanta. V takšnih, da nimam nikogar več, ki bi mu povsem zaupal, in menda tudi meni ne zaupa nihče več...»
Začudeno sta ga gledala. Spremenil se je, odkar je bil ujet. Bolj zadržan, sam vase zaprt je postal in žalosten. Res nobno Je nadaljeval:
«Oba sem vaju sprejel v partijo, z menoj sta opravljala najbolj zaupne naloge, rad vaju imam, kot bi bili bratje.«
Za hip je premolknil, potem pa s težavo izustil: «Vsak dan teže živim. Osumili so me, da sem gestapovec...*
«Ne.» sta dahnila oba hkrati.
«Ali vesta, kaj to pomeni? Da me v kratkem lahko po končajo lastni ljudje... Poznata me, ne bojim se smrti. Rad oi umrl za našo stvar, v boju, če bo treba; da pa bi me ubili kot sovražnika in izdajalca, te sramote ne prenesem.. Ne morem dopustiti, da se ta madež razlije na moje domače, ki vsi delajo za gibanje od začetka vstaje.*
Potem jima je povedal vse: o sporu s terend, o zvezah ? Doris in odnosih z VVolfom. Naposled jima je zaupal, da ie Dren prekršil vojno tajno in povedal, da ga Orlov močno obremenjuje in se opira na Naca. Takoj po vrnitvi ga Je Orlov sam vzel v precep in ga podrobno zasliševal, kako sta pobegnila
«Proti svoji volji sem vključen v satanski načrt: moja propast naj bi utrdila zaupanje v Naca. Prepričan sem, da
ima nalogo ugrabiti Ano.»
«Tudi meni je sumljiv. Toda kaj naj napravimo?* je vprašal Vojko.
Gorazdu se je zmračil pogled, toda njuna zaupljiva obraza sta ga opogumila, da je predlagal: «Najbolje bi bilo, če bi izginil. Nobene druge poti ne vidim. Drugače boste v kratkem zgubili mene, potem Ano in... kdo ve, kaj se bo še zgodilo.*
Oba sta molčala in napeto tuhtala. Potem se je oglasil Vojko:
«Tovariš Gorazd, ali je to partijska naloga?*
«Ne razumite me napak. To ni naloga. Kot prijatelja vaju prosim, če mi zaupata. Ce mi ne zaupata več, lahko sporočita naprej... Sit sem že tega sumničenja.*
«Gorazd ima prav,* je pritrdil Primož. «Nac ni naš. Kdo ve, če je sploh kdaj bil... Obljubim ti, da bo padel ob prvi priložnosti.* Primož se je bal za Ano.
Vojko, ki se ni odločal čustveno, temveč predvsem razumsko, pa Je dodal:
«Zdaj razumem. Poskrbela bova zanj!*
Gorazdu so se oči motno zasvetile. Ni mogel skriti ganjenosti.
«Ne vesta, koliko mi pomeni, da mi zaupata. Kogar sumničijo, mu obrnejo narobe vse, kar je storil dobrega. Svet se mu spremeni čez noč. Vem, da smo spravili že nekaj dobrih tovarišev pod zemljo, ker smo nasedli gestapovskim spletkam in njihovim na daljave preračunanim učinkom. Mene ne bodo zlomili, ne bodo mi ubili vere v gibanje in revolucijo, tudi če me raztrgajo. Toda težave so se šele začele...*
«Glede Naca se zanesi naju.*
Gorazd se je zaskrbljeno nasmehnil. «Ne vzemita tega preveč na lahko... Pade naj v boju, da se izognemo za-pletljajem.*
«Nekaj / takšnega smo predvidevali že mi sami, ne da bi nam bil kdo priporočil. Gaber in Nac sta nam danes iskala mine. Pošiljemo ju naprej, pa imata srečo, capina...*
«Glede Gabra,* je dejal Gorazd, «ne vem, če je prav,
kar počnemo z njim. Zanj nimamo nobenih pravih dokazom Glede Naca pa jemljem odgovornost nase.*
«Gabra pa ne mara Dren. Vedno ga povezuje z uničenjem bataljona na Pokljuki,* je pripomnil Vojko.
Ko sta se Vojko in Primož vračala, je dejal Primož-«Kdo ga bo? Naj vlečeva slamici?*
«Ne,» je odvrnil Vojko. «Kar tisti, ki bo imel prej priložnost... Ne vem, če je prav, kar delam, toda slutim, d® gre zares, za Gorazda in za Ano.*
Primož je prikimal in segel Vojku v roko. Krepko sta si jih stisnila, kakor vselej, če sta se kaj pomembnega dogovorila.
Komaj sta se vrnila v četo, je bataljonski kurir prišel po Vojka. K Drenu je prihajal brigadni komandant Svarto’ z vestjo, da so se v jugovzhodnem delu gozda vklinili Neto01 med položaje obeh brigad. Zato je sklenil spremeniti svoje položaje. Iskal je človeka, ki dobro pozna ta predel, da *?! odnesel pismo bataljonu Gradnikove brigade, ki jim je kn hrbet. Dren je poklical Vojka. Svarun je potegnil iz torbi®6 specialko, jo razgrnil na kolena m mu pokazal vrisane ložaje, kamor ga je pošiljal. Smer: kar naravnost skozi go2®’ ker je kolovoz, ki drži tja z zahodne strani, že v nernšfc111 rokah. Tudi Svarun je bil shujšan, neprespan in zaskrblj®*1' Vdor nemških bojnih skupin z vseh strani z gozd jih >e hudo presenetil in jim pokvaril načrte.
«Zanesem se nate, da jih boš našel. Od tega, če bod° obveščeni, je odvisna varnost naših položajev.*
«Našel jih bom, tovariš komandant.*
«S seboj vzemi bojno patruljo, ker je verjetno, da & boste srečali z Nemci.*
Vojko se je vrnil v četo. S seboj je vzel Primoža, Slav®0 s Šarcem in njegovega pomočnika ter dva borca. Pridruži10 se jim je tudi Ana.
Takoj za četnimi položaji se je začenjala strmina z . sokim gozdom kot sveče ravnih vitkih debel. Mehka tla J pokrivalo mokro borovničevje. Sli so v razmiku po des® metrov, z orožjem v rokah. Vedeli so, da lahko naletijo 00
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. septembra 1971
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Zlato za SZ, srebro za Jugoslavijo
SZ — JUGOSLAVIJA 69:64 (33:37)
SZ: Paulauskas 12, Skandalidze 8, Zarmuhamedbv 16, Jedeško 6, S. Belov 14, Polivoda 5, A. Belov 8.
JUGOSLAVIJA: Simonovič 11, Je-lovac 2, Kneževič 16, Kaipičič 10, Bassin 4, čošič 12, Plečaš 4, čer mak 5, Žorga, Vučinič, Rukavina, Georgi je vski.
Osebni meti: SZ 4:3, Jugoslavija 18:14.
Italijanski pokal
Milan, Inter. Napoli, Juventus, Bologna, Lazio in Fiorentina so se uvrstili v četrtfinale tekmova n.ia za italijanski nogometni pokal, kjer bo nastopil še Torino, ki je bil lanski zmagovalec pokala.
Izločilno kolo ni pripravilo večjih Presenečeni- V prvi skupini sta se Uvrstila na prvo mesto Inter in Va-tose. Napredovala je milanska e-kipa zaradi boljšega količnika v golih. Milan je bil zanesljivo prvi v naslednji skupini, medtem ko se •)e moral Napoli precej potruditi, da je strl odpor Sorrenta in Catan-*ara, Juventus .je v zadnjem kolu Prepričljivo premagal Taranto s S tem .je na vrhu lestvice prekosil Sampdorio, ki ji je bila do tedaj stalno za petami.
Bologna .le edina ekipa, ki ni v Vsem izločilnem kolu predala nasprotnikom niti točke. Do največje-ga presenečenja je prišlo v predzadnji, šesti skupini, kier .je napredoval Lazio. Helenio Herrera in njegova Roma sta se marala zadovoljiti z drugim mestom. Velika oorba je bala tudi v zadnji skupini: Fiorentina in Cagliari sta bila prva > šestimi točkami. Napredovala je Fiorentina zaradi boljšega količnika v zadetkih.
Rezultati zadniega kola in lestvice:
1.	SKUPINA
Varese - Reggina	2:0
Inter - Brescia	1:1
Como je počival.
LESTVICA
Inter in Varese 6, Como 5, Bre toia 3 in Reggina 0.
Napreduje Inter zaradi boljšega količnika v golih.
2.	SKUPINA
Catania - Milan	1:1
Monza-Novara	2:6
Mantova .je počivala.
LESTVICA
Milan 7. Mantova in Novara 4. "atania 3 in Monza 2.
Napreduje Milan.
3.	SKUPINA
Catanzaino - Sorrento	1:0
Napoli - Palermo	1:0
Verona .je počivala.
LESTVICA
Napoli 6. Catanzaro 5. Verona in “°rrento 4 in Palermo 1.
Napreduje Napoli.
4.	SKUPINA
Sampdoria - Genoa	1:1
Juventus - Taranto	4:1
Bari je počival.
LESTVICA
Juventus 6. Sampdoria 5. Genoa * Bari 3 in Taranto 2.
Napreduje Juventus.
5.	SKUPINA
Bologna - Vicenza	5:2
Reggiana - Modena	2:1
Cesena je počivala.
LESTVICA
j. Bologna 8, Modena in Vicenza 4, teggiana 3 in Cesena 1.
6.	SKUPINA
Atalanta - Roma	0:0
Lazio - Ternana	2:0
Perugia .je počivala.
LESTVICA
Lazio 7, Roma 4. Atalanta, Ter-teaa in Perugia 3.
Napreduje Lazio.
7.	SKUPINA
Livorno - Foggia	2:1
Fiorentina - Arezzo	1:0
Cagliari je počival.
LESTVICA
. Fiorentina in Cagliari 6. Arezzo d Livorno 3 ter Foggia 2.
, Napreduje Fiorentina zaradi boljša količnika v golih.
Sodila sta Leegvvater (Niz.) im Arabadian (Bol.)
Gledalcev: 5.000.
Jugoslavija je v nedeljo zapravila veliko priložnost, da bi svojim izrednim uspehom v košarkarskem športu iz zadnjih let, dodala letos še enega. «Plavi» so namreč v finalni tekmi proti Sovjetski zvezi zaigrali v prvem polčasu v res izrednem slogu. Svoje nasprotnike, ki so sicer prvi povedli, so povsem zmedli in so si pridobili v deseti minuti celo devet točk naskoka. Sovjeti so opravili v svojem moštvu vrsto menjav, s katerimi pa niso uspeli zaustaviti jugoslovanskega napada. Šele proti koncu polčasa so vsaj nekoliko vzpostavili ravnotežje
EVROPSKA PRVENSTVA 1 ŽENEVA, 1935	
1.	Le tonska
7.	Italija RIGA, 1937
1.	Litva
6.	Italija KOVNO, 1939
1.	Litva
6.	Italija ŽENEVA, 1946
1.	Češkoslovaška
2.	Italija PRAGA, 1947
1.	Sovjetska zveza
9.	Italija
13.	Jugoslavija KAIRO, 1949
1.	Egipt (Italija In Jugoslavija odsotni) PARIZ, 1951
1.	Sovjetska zveza
5.	Italija MOSKVA, 1953
1.	Sovjetska zveza
6.	Jugoslavija
7.	Italija BUDIMPEŠTA, 1955	1
1.	Madžarska
6.	Italija	;
8.	Jugoslavija	i SOFIJA, 1957
1.	Sovjetska zveza	i
6.	Jugoslavija	5
7.	Italija	1 CARIGRAD, 1959	1
1.	Sovjetska zveza
9.	Jugoslavija	.
10.	Italija BEOGRAD, 1961
1.	Sovjetska zveza
2.	Jugoslavija (Italija odsotna)	< WROCLAW, 1963	t
1.	Sovjetska zveza	\
3.	Jugoslavija	c
12.	Italija	s MOSKVA, 1965	r
1.	Sovjetska zveza	v
2.	Jugoslavija
..r4)i	Italija	i HELSINKI, 1967	f
l.	Sovjetska zveza	4
7.	Italija	c
9.	Jugoslavija	1 NEAPELJ, 1969	* *
1.	Sovjetska zveza	1
2.	Jugoslavija
6.	Italija ESSEN 1971
1.	Sovjetska zveza
2.	Jugoslavija
3.	Italija
sil, kljub temu pa je jugoslovanska prednost ob prvem polčasu znašala še vedno štiri točke.
V	drugem polčasu so Jugoslovani popustili še bolj. Do izraza je vedno bolj prihajala izvrstna kondicija Sovjetov, ki so polagoma popolnoma prevzeli vajeti igre v svoje roke in bo v zadnjih minutah s taktiziranjem onemogočili zaključni nalet svojih nasprotnikov.
Jugoslavija se je morala tako zadovoljiti s srebrno kolajno, kar pa je zanjo v bistvu že velik uspeh. Ne smemo namreč pozabiti da nikakor ni več moštvo, ki je osvojilo v Ljubljani naslov svetovnega prvaka. V tej ekipi ni več Daneua, Ko-rača, manjkali so trije standardni člani ekipe, ki so bili kaznovani, v reprezentanco pa so prišli nekateri novi, • mladi igralci. Zato lahko rečemo, da je ekipa s svojim nastopom v Essnu zadovoljila, čeprav bi lahko z nekoliko več sreče in preudarnosti izsilila tudi več.
V	nedeljo so odigrali še naslednji tekmi:
za 5. mesto: ČSSR — Bolgarija 99:76 (42:45)
za 9. mesto: Z. Nemčija — Francija 76:70 (48:39)
Končna lestvica tega prvenstva je taka:
1.	Sovjetska zveza
2.	Jugoslavija
3.	Italija
4.	Poljska
5.	Češkoslovaška
6.	Bolgarija
7.	Španija
8.	Romunija
9.	Zahodna Nemčija
10.	Francija
11.	Izrael
12.	Turčija
ATLETIKA
KIJEV. 20. — V nedeljo se je v
vse do konca ter je prišel s svojim avtom prvi skozi cdlj. Sledila sta mu Ronnie Peterson in Mark Do-nohue.
Na lestvici za svetovni naslov dirkačev formule ena, je prvi Stewart s 60 točkami, pred Petersanom, ki jih ima 29.
Pred dirko za VN Kanade je bila vožnja formule ford za kanadsko prvenstvo, med katero je prišlo do hude nesreče. Življenje je zgubil kanadski pilot Wayne Kelly, devet oseb pa je bilo ranjenih. Kanadčan. ki je nastopal z avtom lastne izdelave, se je s hitrostjo 120 km na uro zaletel v rešilni avto. Ta .je vozil, pomoč nekim ranjencem. Policija je začela s preiskavo.
12. Sšl: z ženskega namiznoteniškega turnirja v Nabrežini
l■l■■t■ll■lllllllllllllllllllllllll■■lllllll■llll■lllllllllllnll„lllllllll,llllllIlllllll,l,ll„,„„„„„„.miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimniininiiimnmiiiimiiiiimiiniiiiiMiniHiim
ATLETIKA
V NEDELJO
Dobri rezultati v Sieni
m daleč ter se je
AVTOMOBILIZEM
MOSPORT, 20. - Škot Jackie tewart je zopet dokazal, da je le-* najboljši: z veliko lahkoto je Jeraj osvojil VN Kanade, predzadnji irki veljavni za svetovno prven-
imel najnevarnejša tekmeca v
OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
SIENA, 20. — V nedeljo je bilo v Sieni atletsko tekmovanje za pokal prijateljstva. Mitinga se je udeležilo tudi nekai inozemskih a-tletov. med katerimi so najbolj znani Bedford. Jenkins, Isaksson. Major. Kulesar,' Čižova in Gummel.
Angleški dolgoprograš Dave Bedford je brez težav zmagal v teku na 5000 m. Italijan Arese je bil šele tretji in je s tem zopet dokazal, da jeseni občuti napore celotne sezone. V skoku v višino je bil prvi Madžar Major z dobrim rezultatom 2,23 m. Italijan Schivo in Azzaro sta se uvrstila na četrto, oz. šesto mesto, oba z 2,10 m. Izreden boj ie bil na progi 200 m med Angležem Jenkinsom in mladim Italijanom Menneo. Zmagal je Jenkins z 20'’6. Mennea je bil odličen drugi, z desetinko sekunde slabšim časom.
Zelo dober rezultat je dosegel tudi Šved Isaksson v skoku s palico. Preskočil je 5,43 m, nato pa je poskušal postaviti še svetovni rekord v višini 5,50 m. vendar ni uspel. V metu krogle za ženske se je šp enkrat ponovil dvoboj med Sovje-tinjo Čižovo in vzhodno Nemki' Gummel. Zmagala je Čižova s 27 cm boljšim metom.
REZULTATI
MOŠKI
Kopje: 1. Kulesar (Madž) 80,14 m Troskok: 1. Gill (Indija) 16,43 m 100 m: 1. Ramirez (Kuba) 10”4 Višina: 1. Major (Madž.) 2,23 m 110 m ovire: 1. Liani (It.) 14”
800 m: 1. Volkov (ZSSR) 1’53”7 200 m: 1. Jenkins (VB) 20”7 5000 m: 1. Bedford (VB) 13’54”6 Palica: 1. Isaksson (šve.) 5,43 m ŽENSKE
Višina: 1. Simeoni (It.) 1,75 m 100 m: Kirszenstein (Pol.) 11”6 Krogla: 1. Čižova (ZSSR) 19,43 m 800 m: 1. Kulesar (Madž) 2’51”1 100 m ovire: 1. Strazzinska (Pol.)
13”5	■
NOGOMET
RIM, 20. — Časnikarski urad italijanske nogometne zveze je objavil seznam igralcev, ki bodo na razpo-
V nedeljo je bila na Proseka pred velikim številom gledalcev tradicionalna nogometna tekma med »starimi« in »mladimi«. Zmagali so »stari« z 1:0. Na sliki: igralci obeh ekip pred tekmo
lago tehničnemu komisarju Valca-reggiu za tekmo Italija — Mehika, ki bo v Genovi 25. t.m.
Izbrani igralci so:
Bologna: Roversi;
Cagliari: Albertosi, Cera, Riva;
Fiorentina: De Sisti;
Inter: Bedin, Bertini, Boninsegna, Burnich, Corso, Facchetti, Mazzola;
Juventus: Spi nosi;
Milan: Benetti, Prati, Rivera;
Napoli: Zoff:
Roma: Bet.
Nogometaši se bodo morali zbrati v Covercianu danes, 21. septembra ob 13. uri.

Arezzo - Fiorentina Atalanta - Roma Bologna - Lanerossi Catania - Milan Catanzaro - Sorrento Inter - Brescia Juventus - Taranto Lazio - Ternana Livorno - Foggia Monza - Novara Napoli - Palermo Reggiana - Modena Sampdoria - Genoa KVOTE
13 — 1.787.500 lir 12 - 47.100 Ur
2
X
1
X
1
X
1
1
1
1
1
1
X
NOGOMET
V PRVI TEKMI D UGE
Triestina - Portogruaro 0:0
Osem tisoč gledalcev, kolikor se jih je zbralo v nedeljo na stadionu Grezar, je ostalo razočaranih nad rezultatom in nad igro. ki jo je Triestina v tem svojem prvem nastopu prikazala. Proti zelo poprečnemu moštvu .je namreč zaigrala zelo medlo in brezglavo. Bila je skoraj na tem, da odda obe točki.
O tekmi se zda.i ve že več kot dovolj. Velja pa analizirati, zakaj je do takega poteka prišlo, in kakšne bodo posledice tega prvega razočaranja.
Vendar ne kaže preiti iz enega ekstrema v drugega. Moštvo, kljub zelo slabi igri, le ni tako za nič. Spodbudno je vsaj dejstvo, da so bili med najboljšimi nekateri novi nakupi. Brusadelli je bil edini, ki je na sredini igrišča skušal »zakrpati« raztrgano igro tovarišev, v obrambi pa je Macchia bil vedno zelo odločen in ie proti koncu tekme izvedel celo najleoši prodor, ki ga je Triestina zabeležila proti nasprotnikovim vratom. Tudi Canta-gallo je, svoje sicer skromno delo, opravil brez hib. pri edinem nevarnem napadu gostov pa ie celo rešil neodločen rezultat. Če je torej Triestina tako odpovedala, je to krivda predvsem igralcev, kot sta Truant in Moretti katerih kakovost pa ie znana in lahko zato trdimo, vsaj kar se tiče prvega, da bo s časom ta hiba odpravljena. Nekaj dvoma ie lahko le še o napadu, ki pa seveda ni mogel
.........'»**■>'•*..................................................................................„.......
PLAVANJE
NA DP V MILANU
Več novih rekordov
MILAN. 20. — Včeraj so na ita-1 100 m metuljček: 1. Tozzi lijanskem plavalnem prvenstvu iz- 100 m hrbtno: 1. Forti
boljšali štiri državne rekorde. Dva je dosegla Novella Calligaris in sicer na progah 200 m metuljček in 400 m mešano, po enega pa Andrea Daneri in Loremzo Marugo. Daneri ie zmagal na 100 m prsno, Marugo pa je bil prvi na 400 m mešano.
Tudi danes so padli štir je rekordi. Na progi 100 m metuljček ženske ie dosegla Donatella Talpo čas 1’9” s čimer je za dva desetinki sekunde izboljšala prejšnji rekord, ki ji je že pripadal. Izreden podvig ie opravil Sandro Grassi, ki ie pre plaval 400 m prosto v 419"6 (prej Grassi 4’21”4). Tretji rekord je po 6tavila Alessandra Finesso na 100 m hrbtno ženske. Progo je preplavala v 1’10”3. Prejšnji najboljši čas ie pripadal Tarantinovi in sami Fi-nessovi z l'U”4.
Zadnji rekord ie padel v štafeti 4 X 100 m prosto. Zmagala je ekipa šniene «B». kj je s 3’45”4 kar za dve desetinki sekunde izboljšala prejšnji rekord, ki ie pripadal ekipi Fiat.
Včerajšnji in današnji rezultati:
MOŠKI
100 m prsno: 1. Daneri 1'10”
200 m prosto: 1. Targetti 2'1”9 200 m metuljček: 1. Tozzi 2’11"7 100 m mešano: 1. Marugo 4’56”
400 m prosto: 1. Grassi 4'19”6
4X100	m	prosto:	1.	Antene	«B»
3 45'4
ŽENSKE
100 m prsno: 1. Miserini 1’20”8 200 m prosto: 1. Calligaris 2’12”1 200 m metuljček: 1. Calligaris 2'31" 400 m mešano: 1. Calligaris 5'22"7 100 m hrbtno: 1. Finesso 1’10"3 100 metuljček: 1. Talpo 1’9”
400 m prosto: 1. Calligaris 4X100	m	prosto:	1.	Aniene	«B»
4’19”6
VIHANJI
CASTELGANDOLFO. 20. — V nedeljo je bilo v Castelgandolfu italijansko veslaško prvenstvo, katerega se ie udeležilo tudi nekaj čolnov iz naše dežele.
Tržaški gasilci so ohranili italijanski državni naslov v dvojcu »brez«, v skiffu pa ie presenetljivo zmagal mladi Mauro Pace. prav tako iz Trsta.
Italijanski prvaki za leto 1971 so: Skiff: Mauro Pace (Satumia) Dvojec »brez«: Ravalico Trst Dvojec «s»: Dop. Lav. Treviso Double scul: Fiat Turin Četverec »brez«: Fiamme Gialle Četverec «s»: Corazzieri Rim Osmerec: Fiamme Gialle
pravilno delovati, ker ni imel za sabo pravega kritja, niti človeka, ki bi znal zgraditi zanj prodore. Kljub temu pa ie treba reči. da je Bertoli v 35 minutah, preden ga je sodnik izključil zaradi nepotrebnega ugovarjanja, pokazal precejšen smisel za gradnjo igre. Va-stini je tu in tam skušal izvesti nekaj prodorov, ki mu niso uspeli predvsem zaradi pomanjkanja potrebne kondicije, še najslabše pa je šlo z Rizzatoim, ki ga je Triestina kupila za precejšen denar: bil je popolnoma brez smisla za igro. Vsem pa ie treba vsekakor nuditi priložnost, da si opomorejo, saj smo šele na začetku prvenstva in moštvo se mora še uigrati.
Nasprotnik je prav tako razočaral, čeprav velja za enega med najmočnejšimi v tej konkurenci. Pri tem pa ie le treba pripomniti, da ie to D liga in ie torej nesmiselno. da ljudje pričakujejo izredne tekme. To teto bo pač le kazen za prejšnje napake, zato se lahko mirne duše pripravimo na celo vrsto nekakovostnih tekem. Zdi se. da gledalci tega, še niso razumeli in se vedno mislijo, kot bi bili na tekmah C ali celo B lige.
Tretja točka: sodnik. Že lani je bilo mnogo pritožb zaradi sodnikov, ki so «povzročili» nekai porazov Triestine in ji tako zapečatili usodo. Letos je bil začetek še slabši, saj je nedeljski sodnik zagrešil celo vrsto napak, ki pa so zadete zda.i eno. zdaj drugo ekipo. Tudi na to se bo treba privaditi.
V	D ligi so temu primerna moštva, pa tudi primerni sodniki, zato bomo lahko letos samo obžalovali razne Lupije in druge.
Na vse to bi morali misliti tisti, ki so bili na nedeljski tekmi. Verjetno pa bo Triestina drago plačala ta prvi spodrsljaj. Konec koncev pa je tudi pri tem treba obsoditi tiste, ki so tako navdušeno »pripravili« občinstvo na letošnje prvenstvo in prerokovali Triestini zmagoslaven pohod v višjo kategorijo.
V	ostalem je prvo kolo prikazalo povsod isto sliko. Moštva so še vsa neuigrana, mnogo tekem pa se ie zato končalo neodločeno ali z minimalno razliko. Tudi ne smemo zaradi tega preceniti uspeh Clo-diasottomarine, ki je zmagala v Lignanu proti zelo slabim domačinom, niti podcenjevati Monfalco-neia, ki je tudi zelo razočaral j J-fn^-.da ie izenačil brez gola proti Torvis Snii. Preden bomo lahko imeti jasno sliko o letošnji konkurenci , , toJe| ^eba nočakati še nekai kol. Za Triestino pa bo prvo popravni izpit že v nedelio. ko bo na domačem igrišču sprejela v go ste Alense.
Med nedeljsko tekmo se je nekoliko poškodoval Romano Frigeri. Zaradi odrgnin na desni nogi se je včeraj zatekel v bolnišnico, kjer so ga po zdravniški oskrbi odslovili s prognozo okrevanja v petih dneh.
uk
OBVESTILO
SO Brega obvešča vse člane In tiste, ki bi želeli postati člani šahovskega odseka, da lahko trenirajo vsak torek in petek v društvenih prostorih v Boljuncu od 20.3« dalje.
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Radnički (N) — Partizan	0:1
Sloboda — Radnički (K)	1:0
Maribor — Barac	2:0
Čelik — Željezničar	1:1
Hajduk — Vojvodina	2:3
Sarajevo — Olimpija	4:1
Dinamo — Velež	0:2
C. zvezda — Sutjeska	2:1
Vardar — Beograd	3:0
LESTVICA
Partizan 9; Željezničar in Vojvodina 8; C. zvezda 7; Sarajevo in Maribor 6; Velež, Beograd in Čelik 5; Dinamo, Olimpija, Borac, Vardar in Sloboda 4; Sutjeska in Radnički (K) 3; Radnički (N) in Hajduk 0.
PRIHODNJE KOLO:
Borac - Beograd, Sutjeska - Vardar, Velež - C. zvezda, Olimpija -Dinamo, Vojvodina - Sarajevo, Željezničar - Hajduk, Partizan - Čelik, Radnički (K) - Radnički (N), Maribor - Sloboda.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Jedinstvo — K ar lovac	0:0
Orijent — Rudar	1:0
Zagrebački Plavi — Junak 0:0 Ljubljana — Varteks	0:4
K oz ara — Split	1:1
Istra — Mercator	1:0
Zagreb — Trešnjevka	0:0
Šibenik — Rijeka	2:1
Mura — Železničar	2:1
LESTVICA
Varteks in Jedinstvo 8; Zagreb in Orijent 7; Kozara, Trešnjevka, Istra in Karlovac 6; Mercator 5;
Šibenik, Junak, Mura, Rijeka, Rudar in Split 4, Zg. Plavi 3; Ljubljana 2; Železničar 0
PRIHODNJE KOLO:
Karlovac - Železničar, Rijeka -Mura, Trešnjevka - Šibenik, Mercator - Zagreb, Split - Istra, Varteks
-	Kozara, Junak - Ljubljana, Rudar
-	Zagrebački plavi, Jedinstvo -Orijent.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Izola — Nafta	5:1
Ilirija — Rudar (V)	3:0
Sla vi ja — Drava	0:1
Rudar (T) — Branik	4:0
Aluminij — Kladivar-Celje 2:1 Slivnica — Koper	0:5
LESTVICA
Ilirija 5; Aluminij, Koper, Izola, Rudar (T) in Drava 4; Nafta 3; Kladivar, Slavija, Rudar (V) in Branik 2; Slivnica 0.
PRIHODNJE KOLO:
Nafta - Koper, Kladivar - Slivnica, Branik - Aluminij, Drava - Rudar (T), Rudar (V) - Slavija, Izola -Ilirija.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI Jesenice — Usnjar	2:0
Zagorje — Vozila	1:1
Adria — Hrastnik	3:0 bb
Tolmin — Litija	1:2
Piran — Triglav	0:3
Primorje — LTH	3:1
LESTVICA
Litija 6; Triglav, Primorje in Zi gorje 5; Vozila 4; Jesenice in To min 3; Adria 2; LTH, Piran i Usnjar 1; Hrastnik 0.
1.	—	Long Life	X
Corpis	X
2.	—	Robič	i
Anchise	l
3.	—	Evania	1
Ozzola di	Iesolo	X
4.	—	Miliardo	X
Orlo	2
5-	—	Teulada	2
Baia di Argento	X
6.	—	Kaplan	2
Antar	X
KVOTE
12 — nobenega dobitka 11 — 1.249.152 lir 10 —	93.921 >
banice ali pa na mine. Z vejevja je kapljalo in sivo nebo te je spet gostilo. Na visoki planoti, kjer se je razprostiralo dvajset tisoč hektarov nepretrganega gozda brez cest, je kdaj pa kdaj zabobnelo, kot bi zarjula zver. To jim je vzbujalo vtis — nemara pa tudi sovražniku — da so od povsod Ogroženi.
Celo uro so tavali v smeri, M jo je bil Vojku nakazal Svarun, in se izogibali kotlov. Ko so delali ovinke, bi se bili kaj lahko Izgubili. Toda Vojko je bil v tem gozdu ko doma til je vztrajno popravljal smer tudi s kompasom.
Potem je nekje v zelenih globinah, kjer bi morali biti Ooložaji bataljona, odjeknil samoten strel. Pok pištole, je Ugotovil Vojko. Naprej so šli še bolj previdno. Kmalu so Jih na križišču kolovozov ustavili borci Gradnikove s težko Stojnico. Vodnik jim je dal borca, ki naj bi jih popeljal «o bataljona. Povedali so jim, da se bataljon pravkar zbira, ker se bo premaknil na ugodnejše položaje. Po dobrih dvesto bistrih so na oglarski jasi zagledali čete, postrojene v polkrogu. V sredini je stal gologlav fant v sami srajci ln z Rezanimi rokami, ob njem pa je ležal mrlič.
Pred bataljonom je stal štabni ofioir in bral obsodbo.
«Spet streljajo,» je dregnil Primož Vojka, ki ga je prizor Neprijetno presunil. Oba sta bila ostra nasprotnika surovega Uvajanja discipline. Nekateri so sl hoteli s takimi javnimi Ustrelitvami pridobili moč In ugled, ker si ju drugače ni-te znali...
Besede obsodbe so se Izgubljale v vetru kot zadnje listje
* osamelega drevja v pozni jeseni. Borci so naveličano In Nevoljno sloneli na orožju in ravnodušno gledali, kaj se bo ^ zgodilo. Vojku se je iznenada zazdela postava obsojenca Nudmo znana. Napravil je še nekaj korakov in ga prepoznal. %stal je kot ukopan in zavpil:
«Cena!»
Tudi Primož se je zdrznil. Spoznal je fanta s planine Jtuka, Vojkovega prijatelja. Takrat ju je zvečer obiskal ln se Pritožil, kako grdo ravnajo z njim v četi.
Fant je odsotno strmel nekam v meglene dalje, kjer se
je v divjem plesu oblakov zgoščala večnost. Ko je zaslišal znani glas, se je zdrznil. Obrnil se je in zagledal Vojka in njegovo patruljo, čeprav se je bil že poslovil od sveta, sta mu nenadno srečanje s prijateljem in topla človeška bližina vrnila iskro življenja, da se je v njem v hipu zganila volja z nezadržno močjo. Morda je upal na nenadno rešitev, kot je včasih bral v pravljicah.
Oficir, ki Je bral obsodbo, pa se ni zmenil za n«nn/4r»i krik. Vrste borcev so vzvalovile. Zazrli so se v prihajajoče — bolj z jezo kot z radovednostjo, kajti prišli so prepozno...
Odjeknile so kot kamen trde besede:
«Naglo sodišče te zaradi dezertiranja s položajev in upiranja poveljstvu obsoja na smrt.»
Obsojeni je dvignil zvezane roke v višino obraza. Mišice so se mu napele, pesti skrčile. Kriknil je s svetlim glasom:
((Nedolžen sem!»
Odmev krika je bolestno zaječal v gozdu. Borci so sklonili glave. Obsojenčev pogled Je bil obrnjen k Vojku, kot bi samo njemu, prijatelju, veljal ta njegov poslednji glas, ker ga nihče drug ne razume...
Preden pa je mogel Vojko karkoli storiti, je jeknilo povelje:
((Streljal!«
Moški, oblečen v premočen italijanski plašč, M je plahutal v vetru, je dvignil težko pištolo in ga ustrelil v sence.
Nesrečnik se je zrušil na mahovna tla in obležal. Njegove oči so še vedno strmele v neskončnost sivega neba, iz katerega so padale redke, težke kaplje.
Vojko je pozabil, da prinaša nujno sporočilo. Pred očmi se mu je zavrtelo, izgubdl je oblast nad seboj. Roka mu je samogibno dvignila puško, oči so se mu prilepile na hrbet tistega, čigar roka, oborožena s pištolo, se je že povesila k telesu. Ustrelil bi ga, če ga ne bi bil Primož prijel za roko in mu ostro dejal:
((Obvladaj se!... Ta ni kriv. Kdo ve, za kaj gre...»
S povešeno puško je kot pijan zakolovratil naravnost k truplu. Vsi so se ozrli nanj kot na gledalca, ki Je sredi predstave vdrl na oder. Zakrvavela mu Je duša in razum
se mu je zgnetel v kepo prsti. Padel je na kolena, kot bi tudi njega zadela krogla. Odvrgel je puško in z obema rokama dvignil prijateljevo telo, kot bi ga hotel obuditi k življenju. Iz prestreljenega senca se je čez bledo lice vlekel curek krvi in se mu zlil po rokah. Cena je strmel vanj s steklenimi očmi. Na ustih mu je ležal trpek izraz brezmejnega razočaranja. Ustnice so bile rahlo priprte. Kot bi mu hotel še nekaj povedati, najbrž tisto, kar mu takrat ni bil povedal...
Zaman je prosil poveljstvo, naj ga premeste k Prešernov-oem ali pa kam drugam, samo da bi zapustil četo, kjer mu Je komisar grenil življenje. Takrat je bil Cena povedal, da bo kar sam ušel v Prešernovo brigado, če prošnje ne bodo pomagale. Pa ni imel sreče. Patrulja ga je ujela, ko je bil petsto metrov od bataljonskih položajev.
Vojko ni mogel verjeti, da je mrtev. Kolikokrat sta preplavala skupaj jezero počez in nazaj, se vozila s čolnom, reševala potapljajoče se ljudi, cvrla ribe v kabini plavalnega mojstra in skakala s stolpa. Zmeraj je bil noro drzen. Na Kuku mu Je svetoval, naj se potaji in se ne prepira s komisarjem, naj mu ne pokaže, da je pametnejši od njega. Pa ga ni poslušal... Pred dvema letoma so skakali z desetmetrskega stolpa v vse bolj plitvo vodo. On Je skočil zadnji. S prebitim čelom so ga krvavečega potegnili iz vode. Od takrat ni nihče skočil tako blizu k obali. Da, drzen je bil in ponosen, tako da ni nikoli odnehal. Nekje pa je črta, kjer se vse stvari preobrnejo...
Zraste! je sam z materjo, že kot deček se je družil z gorjanskimi komunisti, jeseniškimi delavci. Vojko se je spominjal, kako mu je poleti 1941 zaupno pokazal zvezdo s srpom in kladivom. Seveda, Vojku se takrat še sanjalo ni o revolucijah, o katerih mu je pravil. Med drugim mu je pripovedoval o smrti tistih, ki so raje poskakali v ledene prepade Lipance, ko da bi se vdali Nemcem.
Zdaj je mrtev... Ubit od svojih... Vse, v kar je Vojko veroval, kar sta v njem zgradila Pajk in Gorazd, je v trenutku razpokalo kot stavba ob potresu...
Eden od poveljujočih se je približal In zavpil:
«Kaj pa Iščejo tile tukaj? Kakšen cirkus pa je to!? Spo-da te jih!»	^
Primož je stopil k njemu in mu pojasnil, od kod so in zakaj so prišli.
Vojko je zatisnil prijatelju oči, ko ga je nekdo s kopi-tom dregnil pod rebra:	v
((Izgubi se stran, da jih bomo pospravili!«
Vojko je položil mrtvega prijatelja v mah In poiskal pismo. Predenj je stopil komandant bataljona in ga naeo-voril po srbsko:
«šta hočeš, bre?»
Vojko mu je dal pismo in očitajoče dejal:
«Bil je komunist in edini sln.»
«Kaj me briga! Nič ne morem za to. Dezertiral je upiral se je v četi. Nisem ga jaz obsodil.«
Tedaj je Vojko zagledal med gručo četnega komisarja tistega z obrazom buldoga, ki ga je bil srečal na planini Kuku’ in je o njem že takrat ugotovil, da je še slabši od Fazana. Pogledal ga Je s takim prezirom, da ga Je kar pognalo predenj:
<*Mi se pa poznamo, kajne? Spet vidva!«
«Si zdaj zadovoljen, ko si ubil materi edinega sina?«
Buldogove poteze so zadrgetale:
«Ne vmešavaj se v naše razmere, če jih ne poznaš... Razorožili vas bomo!«
Vojku so se oči nevarno zalesketale:
«Ti ne!... Predobro vem, kaj si počel z njim. Vse mi je povedal. To bom tudi poročal v štabu divizije. Ce te ne bo podrla nemška krogle In če bom ostal živ, se bova še srečala!«
Komisar je skoraj pobesnel:
«Ti me že ne boš srečal! Ce bd bil pri nas, ne bd nosil oznak partijskega sekretarja! In...«
Tedaj je stopil mednju komandant bataljona:
((Prekinite ogenj. Tu imaš pismo in čdmprej ga odnesi.«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnice	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprave	TRST	Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15 500 lir	/ SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din, PoStni tekoči račun	Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
21. septembra 1971
la SFRJ	Tekoč račun pri Nat jdnl banki v L|ubl|anl 501-3-270/1
• ADIT. DZS llubliane GraHitfe 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viSmi enega stolpca: trgovski 200. finančno *
upravni 300. legalni 400, osmrtr ice m sožalja ?00 lir	»Mali oglasi*
50 lir beseda Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročaio P" upravi. Iz vseh drugih ookrajin Italije pri »Societš Pubbliciti Italiana*.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska ZTT • Trs!
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO TEMELJITI PROUČITVI DEJANSKIH POTREB
Pripravljen je načrt za omrežje elektronskih računalnikov v deželi
Dva računalnika v Trstu, manjša središča v glavnih mestih pokrajin ter nadaljnja povezava s posameznimi občinami - Naprave bodo stale poldrugo milijardo lir
osebja, javno socialno skrbstvo itd, trgovinskim zbornicam pa bodo računalniki na razpolago za statistično službo, vodenje spiska gospodarskih organizacij, splošno knjigovodstvo, za evidentiranje neplačanih menic in podobno. Občinam bodo nove naprave dobrodošle v zyezi z delom matičnih uradov, s splošnim knjigovodstvom in delovanjem občinskih podjetij za razpečevanje vode, plina in električne energije. Priprava računalnikov in ustreznega omrežja bo zahtevalo tri leta in izdatek 1,5 milijarde lir.
Že pred dobrim časom je deželna uprava sprejela sklep o u-stanovitvi sodobnega elektronskega središča za predelovanje podatkov iz Furlanije-Julijske krajine. Poleg same dežele se bo novega središča posluževalo še več javnih in zasebnih ustanov, naprave pa bodo namenjene zlasti pokrajinam, občinam in trgovinskim zbornicam.
Po daljšem raziskovanju dejanskih potreb omenjenih ustanov in zasebnih organizacij, so strokovnjaki pred kratkim zaključili delo in pripravili okviren načrt za novo pobudo.
Po tem načrtu naj bi začela v Trstu delovati dva elektronska računalnika, ki bosta neposredno povezana s štirimi manjšimi središči v samem Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Na omenjena štiri središča bo spet povezanih 16 občin s povprečno po 9.000 prebivalci vsaka, ter še posebej tr-žiška občina in občina Tolmeč.
Elektronske naprave bodo tako na razpolago približno 55 odst. celotnega deželnega prebivalstva. Predvidena je tudi raztegnitev elektronskih uslug na vrsto manjših občin iz naše dežele, in sicer za storitve v zvezi s poslovanjem matičnega urada in z občinskim proračunom, za kar jim bo na razpolago po nekaj računskih posegov na leto.
Elektronski računalniki bodo med drugim sledili upravnim postopkom najrazličnejše narave, tako da bodo lahko vsak čas «odkrili», kako daleč je prišla posamezna prošnja, predlog, upravna zadeva in podobno. Prav tako bodo nove na-pave pomagale voditi upravne posle dežele in socialno-gospodarsko načrtovanje. Pokrajinske uprave se bodo novih naprav posluževale za svoje knjigovodstvo, za probleme
niitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHin
Mladeniča Iz Trebč ranjena pri Lipici
V noči med nedeljo in ponedeljkom so z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico 22-letnega mizarja Rada Kralja iz Trebč 82 in njegovega 22-letnega prijatelja, ra-diotehnika po poklicu, Oskarja Kal-ca iz Trebč 69. Oba so pridržali na sprejemnem oddelku, prvega zaradi odrgnin po glavi, rane na nosu in licu ter prask po nogah, drugega pa zaradi rane na glavi. Medtem ko se bo moral Kralj zdraviti 10 dni, bo Kalc okreval v 8 dneh.
Kralj je povedal, da sta se s prijateljem po 1. uri ponoči vračala s fiatom 500 TS 109949 iz Lipice in sta bila namenjena v Sežano. Ob koncu vasi sta se zaradi ore-ostrega zaviranja zvrnila z vozilom.
Za skupen nastop proti draginji
V skladu s sklepi, ki jih je nedavno tega sprejel minister za no-
TOREK, 21. SEPTEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja giasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Parker in njegov ansambel; 12.10 Bednarik »Pratika*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že-
bogov»; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz plošče; 18.35 Lahka giasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 8. mednarodni festival sodobne umetnosti v Royanu.
FILOUIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Albinom jevi koncerti; 9.40 Ital. so-
ljah; 17.00 Casamassimov orke- dobna glasba; 10.00 Igor Stravin-
ster; 17.20 Za mlade poslušalce 18.15 Umetnost in književnost; 18.30 Komorni koncert orkestra franc, radia; 18.50 The Joe Venu-ti Quartet; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Glasovanje ital. parlamenta; 19.20 Glasbeni best-sellerji; 19.45 Poje tržaški zbor »J. Gallus*; 20.00 Šport; 20.35 Opera v 3. dej. Wolf-Ferrarija »Štirje grobjani*; 23.00 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 G. Verdi; »Otello*; 16.35 Ansambel «5 Fans*.
KOPER
8.00,	12.30, 14.00, 15.30, 18.00,
sky; 10.20 Vzporedne skladbe; 11.05 Medigra; 12.20 Loeilettova sonata; 20.30 Strnjena opera; 13.30 Portret avtorja; 14.45 Antologija izvajalcev: 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 12.00, 14.00,
15.00,	16.00, 18.00, 19.00, 32.00, 01.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja (Glazunov, Liszt, Lalo); 10.05 Zemlja velikanski življenjski p-ostor; 10.35 Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 11.35 Pri vas doma; 13.10 Švara; Dva prizora iz opere Veronika Deseniška; 13.20 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 14.15 Zabavna glasba: 15.10 18 tednov - 18 okte-
ba; 8.40 Orkestri; 9.50 Pustolovščine G. Casanove; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 «Otto piste*; 12.35 Zabavni spored; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vso, toda o vsem; 15.15 Naši orkestri lahke glasbe; 15.40 Zabavni spored; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 19.02 Oddaja s P. Babudom; 20.10 «Su-personic*; 21.30 Ping - pong; 22.40 Zadnji del življenja Georga Sanda; 23.05 i.ahk*’ glasba.
III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Verdi in njegove skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Klasične skladbe; 14.30 Plošča v izložbi- 15.30 R. Wagner; »Somrak 22.00 Istrske pesmi.
tranje zadeve v zvezi z naraščajočo draginjo v državi, je novoimenovani generalni komisar dr. Abbrescia sklical sestanek pokrajinskega odbora za cene. Na sestanku so obravnavali vprašanje naraščanja cen na drobno v trgovinah tržaške pokrajine ter primerjali tukajšnji položaj- s statističnim prikazom o gibanju cen v državnem merilu po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko. Na sestanku so se nadalje dogovorili o skupnih naporih za o miljenje draginje na našem področju, pri čeme.- se bo pokrajinski odbor za cene povezal tudi s prizadetimi stanovskimi organizacijami. Na novem sestanku, ki bo v najkrajšem času, bodo skušali sestaviti kon-
Pojasnjena skrivnost potresnih sunkov
Končno je bila pojasnjena skrivnost močnih potresnih sunkov, ki so jih zabeležili seizmografi tržaškega geofizikalnega observatorija v nedeljo. Sunki so bili tako močni, da so naprave dobesedno »zblaznele* in izvedenci niso mogli ugotoviti jakosti potresnih sunkov in epicentra pojava. Tud. preiskava po vsem obmejnem pasu ni rodila sadov.
Izvedelo pa se je, da so v nedeljo okoli enajste ure, to je približno ob uri, ko so zabeležili potresne sunke, razstreljevalci vojne mornarice razstrelili nekaj milj od obale veliko magnetno mino, ki je bila ostanek druge svetovne vojne.
Mino, ki je vsebovala približno tristo kg tritola, so pred nekaj dnevi odkrili ribiči.
Razstreljevalci so razstrelili mino v največji tajnosti. Domneva, da bi razstrelitev in potresni sunek tako točno sovpadala, je zelo malo verjetna, zato strokovnjaki menijo, da je eksplozija, ki je bila verjetno močnejša od predvidene, povzročila
kreten načrt za skupno nastopanje . potresne sunke, ki so tako preplašili proti neupravičenemu dviganju cen. 1 prebivalstvo.
uiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuumiin
lllimillllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHiHIHIUIIIllllllllH
Pravljica, stara komaj sto let
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA NA 12. SSI
Presenetljivi Škamperle
(Nadaljevanje s 4. strani)
20.15, 23.30 Poročila; 8.10 Jutra-	Ljutomerski oktet; 15.40 »Na
n ja glasba; 9.30 Glasbena mati- J g j^taro*; 16.30 Glasbeni in-neja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 ^rmezzo- 15.40 Majhen recital če-Polke in valčki slov. ansamblov; Usta Edija Majarona; 17.40 Z or-
14.30	Operni zbori in baleti; 15.00 kestrom Raphaele; 18.10 Popol-
Naši pevci; 15.40 Zabavna glas- danskl simfonični koncert (G. Baba; 16.30 Praznik slov. mladinske cewicz v Kreki r. ščedrin); knjige; 17.00 Primorski dnevnik:	ig 15 y torek nasvidenje!; 19.45
HJ5 D priljubljenih oper (Čaj- Igra zabavni orkester RTV Ljub-kovski, Mascagm. yerdi, Ponchiel- j. 20.00 Lahko noč, otroci! li, Gounod, Borodin, Moussorgh- 20 00 Obvestila; 20.15 Minute z an-ski); 19-15 Popoldansk.koncer ^ Fantje treh doiin; 21.00 (slaveaski, Kmigin); 19A5 Ritrn Prodajaina melodij 'stereo); 21.30 za mlade; 20.30 Prenos RL, 23.20 RaJjJska jgra: «Tistou z zelenimi Glasbeni cocktail; 23.35 Novo in	^ uhka glasba; 23.15
Zvočni portret skladatelja Vinka NACIONALNI PROGRAM Globokarja; 00.05 Literarni nok-8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, turno; M Jarc; Pesmi; 00.15 Re-20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja	s]ovenskih pevcev zabavne
glasba; 8.30 Jutranje pesmi: 9.15 glasbe Vi in jaz; 11.30 Tenorist Berna- ITAL. TELEVIZIJA mino Gigli; 13.15	" sha^e,i 18.15 TV za otroke: Kinemato-
14.09 in 15.0 Ital. zibaldone; 15.10	in 0^,^ _ »štiristo udar-
in 15.45 G. Sand: »Consuelo*; 16.20	^» (film); 19.45 Športni dnevnik
Za vas mlade; 19.00 Protagonisti:	^ Sevnik; 21.00
Herbert von Karajan; 20.20 G. Nadaljevanka Croninovega roma-Verdi: »I due Foscam; 22.25 Gr- na; ^ Zvezde gledajo z neba*; ška lahka glasba; 23.00 Danes v 2020 Teksas; 23.15 Dnevnik, parlamentu.	11 KANAL
s !!/	19 30	21-°° Dn*vnik; 21.15 Socialno živ-
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13 30, 19.30, jj j . *živalska stran*; 22.10 TV
22.30	Poročik; 7 40 J^ranja glas-	^ guaritrice,.
JUG. TELEVIZIJA
10.35 TV v šoli; 11.40 Ruščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 TV vrtec; 17.10 Angleščina; 18.50 Prijatelj Ben; 19.15 Obzornik; 19.30 Nina Smole in njen ansambel: 20.05 Od ledvičnih kamnov do sladkorne bolezni; 20.30 Osebna nega; 21.00 Dnevnik; 21.35 črni dan v Black Roku; 22.55 Likovni nokturno; 23.05 Poročila; '23.10 Gimnastika Evropa.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.30 Zagrebški solisti z dirigentom A Janigrom Haydn: «štirje letni časi*; 21.10 TV film iz serije «Departma S.»;
je obsojal na smrt vsakega mehiškega republikanca, je sedaj obsojal njega samega. Bil jč ustreljen 19. julija 1867.
Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne misli so mu rojile po glavi, ko je v samostanski celici čakal na smrt.
Verjetno ga je pekel ponos, da je Napoleonov nečak postavil njega, Habsburžana za cesarja, oziroma da so si tako vsi mislili. V resnici pa je bil on pravi Napoleonov vnuk: Reichstadtski vojvoda je ljubil njegovo mater in on je bil edini sin edinega Napoleonovega sina. Napoleon III., ki se je krasil z imenom slavnega predhodnika na cesarjevem prestoiu, pa je bil sin nekega gospoda Ver-huela in Hortenze Beauhamais. Ta je imela še enega zakonskega sina s konjušnikom in ta je pozneje postal minister Morny in predsednik zakonodajne skupščine, v resnici pa mešetar, kvartač in pustolovec. On se je pustil podkupiti z mehiškimi državnimi posojili in da bi jih izterjal, je zanetil vojno.
To je bil le del zakulisnih spletk, ki so odločno vpiivale na potek dogodkov, katere pa so dvori skrbno skrivali pred ljudstvom, ki je
v njih moraio videti le sijajne prince, vzvišena bitja, vredna, da mu vladajo.
Maksimilijan je nosil posledice še ene take spletke: ves dunajski dvor je vedel, da ne more imeti potomca. Tudi v Mehiki so to zvedeli, ko je posinovil dečka Itur-bideja in ga proglasil za zakonitega prestolonaslednika. Tudi v poročni pogodbi med Maksimilijanom in Charlotto je mio vprašanje nasledstva urejeno na podlagi stališča, da je on nerezd-avljivo nesposoben imeti potomca. Tedaj pa, tik pred koncem so mu prišli glasovi, da je bila Charlotto noseča. On se o tem ni mogel prepričati, ker je prej umrl, »skrb* za Charlotto pa je padla .ia njene sorodnike, na belgijski dvor.
Charlotto je odpotovala 3. junija 1866 in tik pred odhodom so se ji pojavili znaki blaznosti. O tej bolezni kroži med mehiškim ljudstvom pravljica, da je Maksimilijanova žena šla k neki prodajalki zelišč v glavnem mestu in jo vprašala po sredstvu, da bi dobila otroka. Bila je preoblečena, obraz si je zagrnila z gostim pajčolanom, zeliščarka pa jo je vseeno prepoznala in ker je bila na Juarezovi strani, ji je dala strup, da je zblaznela. Strup pa ji je verjetno podtaknil nekdo iz bolj »praktičnih* razlogov. Charlotti je
bilo treba «zapreti usta*, kajti utegniia bi postati nevarna avstrijskim in belgijskim dvomim interesom in še komu drugemu, ki je bil zapleten v smrt njenega moža.
Danes je menda gotovo ugotovljeno ime strupa, s katerim so ji prizadejali blaznost. Točno tak učinek, kakršni so bili njeni simptomi, povzroča goba teyhuinti — meso bogov, ki v razredčenem stanju deluje kot krepilno sredstvo, nerazredčena pa povzroča trajno blaznost. Telo prizadetega ostane nepoškodovano in popolnoma zdravo. Oseba postane v začetku le nekam prepirljiva in nasilna. Ko prva osamljenost izgine, nastopi za pol leta razburljivost in ne-zadržljiva sila, da bi pomerila svoje moči z močnejšimi od sebe; nato pride do končnega stanja neškodljive toposti.
Charlotte je šla preko vseh teh stopenj. Kmalu po prihodu v Evropo se je srečala v parku St. Claud z Napoleonom III. in prisotni so jo slišali vpiti: «Sire, vi ste me daii zastrupiti!* Šla je tudi k papežu, da bi bila vama pred namišljenimi morilci, ki naj bi jih najel Napoleon III., in bila je edina ženska, ki je kdaj spala v Vatikanu.
Medtem je zdravniški pregled potrdil, da je noseča. Odpeljali so jo na njen grad Bouchouete pri Bruslju in 12. januarja 1867 se je otrok rodil. Krstili so ga za Ma-xima, izročili so ga notarju Wey-gandu in ta ga je poslal v neki francoski vojaški zavod. Belgijski dvor je zanj redno plačeval šolnino in apanažo. Pri petdesetih letih je Maxime Weygand postal šef francoskega generalnega štaba v prvi svetovni vojni. Charlotte pa je za celih 60 let preživela Maksimilijanovo smrt.
Leto 1870 je privedlo do konca cesarstvo Napoleona III., naslednje leto pa je pariška komuna poravnala še nekaj računov. Bankir Jecker se je znašel v uporniškem Parizu in ko ni našel drugega izhoda, je sam šel h komunardom na prefekturo prosit za potni list. Prijavil se je kot monsieur Icre. Bil je drzen in zelo pogumen, a tokrat ga je drznost pogubila: odkrili so, kdo je in ga zaprli.
V petek, 26. maja 1871 zjutraj so prišli ponj in po skupino 48 talcev. Kot pustolovec se je kmalu vdal v svojo usodo, kajti svoje življenje je cenil ravno tako malo kot življenje drugih. Prišel je iz celice nevezanih rok, stopil na sredo čete vojakov in ko so prišli do zidu, mu je nekdo rekel: »Ali tukaj?* «Kakor hočete,* je odgovoril.	P- š-
V nedeljo je bil v okviru 12. slovenskih športnih iger na stadionu «1. maj* na sporedu finalni del moškega odbojkarskega turnirja, v katerega so se uvrstile tele štiri ekipe; Kras-Sokol A, Polet A, Škamperle in Cankar. Povsem zasluženo je prvo mesto o svojil svetoivanski Škamperle, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Na drugo mesto se je u-vrstil Kras-Sokol A, ki je bil sicer favorit turnirja, sledila pa sta mu Cankar in Polet A.
Finalni turnir se je, kot zna no, odvijal po sistemu »vsak proti vsakemu*. Najprej sta se med sabo pomerila Kras-Sokol A in šentjakobski Cankar. Kras-Sokol je predvajal homogeno in živo igro; moč Cankarja pa je slonela na Sergiju in Klavdiju Veljaku, Ki sta neustavljivo tolkla.
Prvi set so po sila borbeni igri osvojili zgoniško-nabrežinski fantje, ki so pa v drugem delu igre popolnoma popustili in odtrgali nasprotniku le tri točke. Zbrali so se v tretjem nizu, ko so kmalu povedli s 13:4. Tedaj je Cankar (predvsem po zaslugi bratrancev Veljak) začel nasprotnika zasledovati in se mu je približal na 13:12, ko je ekipi Kras Sokol le uspelo osvojiti tekmo.
Sledilo je srečanje Škamperle — Kras-Sokol, ki je prineslo prvo presenečenje dneva:	ekipa Kras-So-
kol, ki je bila favorit, je morala poražena z igrišča. Igra je bila stalno zelo izenačena in borbena. Prvj set je z majhno razliko v točkah osvojil Škamperle. Kras-Sokol je bolje zaigral v drugem nizu in povedel s 13:8. Tedaj je pa prišla na dan večja izkušenost Jurkiča in njegovih, ki so z zrelo igro osvojili tudi drugi set.
Po tem srečanju je bila na sporedu tekma Cankar — Polet. Pr; Šentjakobčanih ni mogel nastopiti Sergij Veljak, ki si je v prvi tekmi poškodoval nogo. Cankar je kljub temu povedel s 5:1, Polet pa je z učinkovito igro najprej izenačil, nato povedel in zmagal. Openci so popolnoma odpovedali v drugem setu in v začetku tretjega, tako da je Cankar povedel s 14:6. Polet se mu je tedaj približal na 14:13, ko je moral zaradi nekaj banalnih napak prepustiti zmago Cankarju.
Prva tekma popoldne je bila med Škamperlom in Poletom. O-penci so se vrgli v boj z vso dobro voljo, toda bolj izkušenemu in bolje pripravljenemu nasprotniku niso bili kos.
Sledila je najlepša in najbolj borbena tekma vsega dneva, spopad med že tradicionalnima nasprotnikoma Škamperlom in Cankarjem. Prvi set so brez posebnih težav osvojili Šentjakobčani in kazalo je, da bodo gladko zmagali, saj so v drugem setu povedli s 6:0. Vnela se je tedaj borba za vsako žogo. Oba Veljaka na eni, Plesničar in Fučka pa na drugi strani mreže so učinkovito tolkli, tako da smo lahko gledali borbeno in tudi tehnično dobro odbojko. Škamperle je povedel in osvojil drugi niz, prav tako pa tudi tretjega, v katerem je Cankar močno popustil. S to zmago si je Škamperle priboril naslov prvaka letošnjih iger.
Na koncu sta se med sabo pomerila še Kras-Sokol in Polet. O-penci so pripravili veliko presenečenje, saj so brez posebnih težav osvojili prvi set. Drugi niz je po dolgi borbi pripadel ekipi Rras-fiokol, ki je tudi v odločilnem setu z dobro igro nadkrilil nasprotnika in se tako uvrstil na drugo mesto.
IZIDI
Kras-Sokol A : Cankar 2:1 (15:12, 3:15, 15:12)
Škamperle : Kras-Sokol A 2:0 (15:11, 15:13)
Cankar : Polet A 2:1 (5:15, 15:4, 15:13)
Škamperle : Polet A 2:0 (15:3, 15:11)
Škamperle : Cankar 2:1 (6:15, 15:7, 15:3)
Kras-Sokol : Polet A 2:1 (10:15, 15:11, 15:4)
LESTVICA 3 3 0 3 2 1
6 1 4 4 4 5 2 6
Škamperle Kras-Sokol
Cankar	312
Polet A	3 0 3
Postave:
Škamperle:	Jurkič, Orel, Marc,
Furlanič, Mijot, Fučka, Plesničar
Kras-Sokol A: Drašič, Guštin, Zad-dnik, L. in B. Milič, Budin, Škrk, Vesnaver
Cankar: S. in K. Veljak, Kufer-sin, Može, Bolčina, Vitez Škrinjar
Polet A: Peterlin, Neubauer, Per-singer, Wilhelm, Sancin, Košuta, Guštin.
INKA
V okviru 12. Sšl bodo danes in v prihodnjih dneh na sporedu la tekmovanja:
TOREK (21. septembra) BALINANJE
19.00	v Padričah VESLANJE
15.00	pred koDtovelskim portičem
SOBOTA (25. septembra) KOŠARKA Nastop mladincev KOTALKANJE
15.00	na Opčinah, Prosvetni dom
NEDELJA (26. septembra) KOŠARKA
15.00	na Opčinah, Prosvetni dom Nastop deklet
PETEK (1. oktobra) KOŠARKA Nastop deklet ŠAH
20.30 v Dolini, PD V. Vodnik
NEDELJA (3. oktobra) KOŠARKA
15.00	na Opčinah, Prosvetni dom Nastop deklet
V OKVIRU 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
Sonja Miličeva prva dama namiznoteniškega turnirja
V nedeljo se ie zaključilo namiznoteniško tekmovanje 12. slovenskih športnih iger. Na sporedu so bila finalna tekmovanja. V namiznem tenisu je letos prevladovala postava Krasa-Sokola. ki ie v 11 tekmo vanjih pobrala kar 8 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih kolajn. E-dini ki so se še upirali so bili zastopniki Doma iz Rojana in sicer brata Košuta, ki sta zmagala v e-kipnem tekmovanju, v moških dvojicah, med posamezniki je zmagal Boris Košuta. Edi Košuta pa je zasedel tretje mesto.
REZULTATI
Moški ekipno
1.	Dom Rojan (Košuta-Košuta)
2.	Kras Sokol A (Bole Tavčar)
3.	Kras Sokol B (Radovič-Ukmar)
4.	Dom Gorica A
(peto mesto si delita Dom Gorica B in Kras Sokol C)
Ženske ekipe
1.	Kras Sokol A (Milič-Kobal)
2.	Kras Sokol C (Širca-Blažina)
3.	Kras Sokol B (Vesnaver-Re-bula)
4.	Dom Gorica B
5.	Dom Gorica A
6.	Kontovel
Moške dvojice
1.	Košuta-Košuta
2.	Bole-Tavčar
3.	Ukmar Radovič
4.	Pertot Milič
5.	Komel Pavšič
6.	mesto si delita Cattonar-Fab-jan in Klanjšček-Prinčič
Mešane dvojice
1.	Bole-Milič
2.	Fabjan-širca
3.	Ukmar-Vesnaver
4.	Tavčar-Kobal
5.	Radovič-Blažina
6.	Komel-Bensa
Ženske dvojice
1.	Milič-Kobal
2.	Širca-Blažina
3.	Vesnaver Rebula
4.	Starc-Zavadlal
5.	Mikluš-Bensa
Ženske posamezno
1.	Milič Son ja
2.	Širca Vilma
3.	Kobal Darja
4.	Blazina Tamara
5.	Zavadlal Norči in Mikluš Franka
1.
2.
3.
4.
5. V

NOGOMET
TROFEJA ZARJE
V finalu Breg in CMM
Zarja - Breg 5:6 (2:2, 2:2)
(po enajstmetrovkah)
BREG: Favento, Čuk, Possega, Race, Vaitta, Petaros, Zonta. Mi-kuš, Gasiperutti. Vižintin. Grahonja, Rapotec, Črmelj. Krmec.
ZARJA: Babuder. Bernetič, Križ-mančič M., Marc, Križmančič V., Bon, Pittioni, Bose. Žagar, Kalc: rez.: Turko, Grgič. Metlika.
Brežani so si priborili vstop v finale šele do streljanju enajstmetrovk. saj ie bil rezultat po obeh polčasih neodločen 2:2. Bazovci so pričeli zelo bojevito, kar je seveda presenetilo Brežane, ki se niso mogli nikakor znaiti na igrišču. Bra nili so se s težavo in neurejeno. V 16. min. prvi gol: Mikuš prestreže z roko Pittionijevo podajo v kazenskem prostoru in sodnik dosodi e-najstmetrovko, ki jo Zariina desna zveza realizira. Šest minut kasneje isti nogometaš ponovno pretrese Fa-ventovo mrežo. Tedaj so se »plavi* razigrali ter pričeli uspešneje pritiskati na Babudrova vrata Prvi gol so dosegli v 31. min., ko ie Gašperutu po Mikuševi podaji ukanil nasprotnikovega vratarja. Pred koncem polčasa so Brežani dosegli z Zonto še drugi zadetek in izenačenje.
V drugem delu tekme so Bazovci precej popustili, kar je Breg skušal izkoristiti, vendar brez uspeha. Ko ie bil ob koncu tekme rezultat še vedno izenačen, so morali streljati enajstmetrovke, kjer pa so bili Brežani boljši in so se tako uvrstili v finale.
IST
CMM - Ponziana 2:0
Enajsterica CMM se ie po zma gi nad Ponziano uvrstila v finale nogometnega turnirja za trofejo Zarje. Ekipa, kjer igrajo znani nogometaši kot Cattonar, D’Eri. Var-glien in Rocco ni imela večjih težav z mlajšimi in še neizkušenimi nasprotniki. Ti niso znali (predvsem v drugem polčasu, ko so bili v številčni prednosti zaradi izključitve Vargliena) izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti. Krivda za to gre v veliki meri napadu, med tem ko je bilo obramba precej zanesljiva.
CMM je dosegel oba zadetka v prvem delu, naiprei s kazenskim strelom Cattonaria. nato Pa še s Tommasijem. ki ie izkoristil napako vratarja. V drugem polčasu ie ritem nekoliko upadel. Ponziana se je oodala v napad, vendar brez uspeha. Rezultat ie ostal nespremenjen.
Moški posamezno
Košuta Boris Bole Edi Košuta Edi Ukmar Peter Fabjan Just in Komel Igor nedeljo, v zadnjem dnevu oj bilo velikih presenečenj. Zmagal* so vsi favoriti. Tako je Miličeva, ki je v teh dneh nastopila kar 23 krat in seveda vseh 23 tekem osv®-jila, odnesla domov pet zlatih k®" lajn. Lahko bi rekli, da ie bila Dna pravzaprav prava zmagovalka tega turnirja, saj je edina, ki j11 nikjer razočarala. Celo Boris K®-šuta je moral v neki kvalifikacij' ski tekmi kloniti Ediju Boletu j® si je moral potem v finalnem tekj movanju priboriti ponovno pot d® zmage. Ukmar, ki ie v soboto koliko razočaral, je v nedeljo * dvojno zmago nad Fabjanom zopet »popravil* svoj sloves. V ekipne® tekmovanju prav tako ni bilo Pre_ senečenj. Morda je bila najbolj«' nimiva tista tekma, ki ie odločal* o tretjem in petem mestu. Srečal* sta se druga in tretja postava Kr*' sa-Sokola in sicer Radovič-Ukmaf in Cattonar-Fabjan, kjer je zmag*' la po zelo napeti in težki tekmi P®" stava B (Radovič-Ukmar) in si ko priborila bronasto medaljo. 0 namiznoteniškem turnirju bomo * * * * v prihodn jih dneh še poročali.
BALINANJE
Sinočnjega prvega dne tekmov*' nja v balinanju na 12. SŠI se je u' deležila prva polovica tekmovalcev, druga dolovica pa bo nastopila drevi. Skupno je prijavljenih 27 dv®j jic. Sinočnji izidi: Grgič - žaga* (Gaja) — Dore Rodela - Žerjal (Breg) 13:5, Šturman - Klabja® (B-eg) — Grgič - Grgič (Gaja) 13-3, Sirk - Sirk (Vesna) — Franko - *1e' ric (Kras-Sokol) 13:12. Ekipe Lovre-čič - Širca (Kras-Sokol), Franko Pertot (Kras-Sokol) in Marcuzzi ' Sedmak (Vesna) so se uvrstile v višje kolo brez borbe.
Tekmovanje se bo nadaljeval® danes ob 19. uri v Padričah.
naših
NOGOMET
Nekaj nogometnih izidov ekip:
TURNIR V PODGORI
S.	Lorenzo — Sovodnje	L®
MLADINCI
Breg — Don Bosco	3:0
ZAČETNIKI
Breg — Esperia	1;* .
TROi-EJA OPENSKEGA PATRO*^
Primorec — CG Opčine	1;®
PRIJATELJSKA TEKMA
Edera — Primorje	2:9
RIO DE JANEIRO, 17. - Nej® nogometni navijač iz pokrajine " mazonas (Brazilija) je javil br*j zilski športni zvezi, da je kr®*1 zadnjega sina za Tospericargeri*' v čast ekipe, ki ja trikrat osvoji1® svetovni naslov. Ime ustreza Pr viro /logom imen brazilskih metašev Tostaa, Peleja, Rive Udi.osa Alberta, Gersona in J®ir’ zihna. Brazilska športna zveza 1 poslala navijaču brzojavko s ^ stitkami za tako pristno in n pričakovano »darilo*.
BOLOGNA, 7. - Kot prej Alb®' niia. se ie sedaj tudi angleška ®j| boikarska reprezentanca odpove® la nastopu na evropskem prvenstv ■ ki bo v Italiji. Angleška odb®ik®p ska zveza ie naznanila, da je & prezahtevno za državo, kier ta ® noea ni preveč razvita.
Anglija in Albanija bi morali n stopiti v Forliiu skupno s Soviet®® zvezo in Bolgarijo. Po njunem °®s pu so organizatorji sklenili, da do odigrali edino tekmo te skupi®6, med SZ in Bolgarijo, v Imoli-
BEOGRAD. 20. - Na tradici®®1
i*l'
nem atletskem dvoboju med n'ma reprezentancama Beograda Aten ie zmagal Beograd s 60:55.
modna beležnica« ki jo prelistamo v trenutku nakupov*
Takoj*
Stopite takoj v eno izmed trgovin d r o p in takoj kupl^ prvi komplet jesenske mode. Takoj oblecite udobno krojeno obleko, še vedno v počitniškem stilu, vendar v skla® z novimi kroji, z novimi barvami, v skladu s prvim zgod nje jesens^' vzdušjem. Modeli, ki so v trgovinah d r o p, so vsi preprostega . sodobnega kroja, primerni za vsak osebni stil, so praktični, udob®' jih lahko nosimo, predvsem pa jih dobimo po povoljnih ce®a
Trgovine drop TRST • GORICA • PORDENON • VIDEM — Veleblagovnica centro drop TRST • Trgovine PITASSI pordenon • VIDEM