ST. 32 25. AVG.
Studijska knjižnic? K r a n j
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Spremenjena vloga Zveze komunistov Jugoslavije
Politični sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije - Krste Crvenkovski je v razgovoru z glavnim' urednikom »Nove Makedonije-« na vprašanje o spremembah v vlogi Zveze komunistov med drugim povedal naslednje:
—	Vsekakor je očividno ■ da so potrebne kvalitativne in ne samo praktične tehnično organizacijske spremembe v ZK Jugoslavije. Centralni komite ZK Jugoslavije je formiral posebno komisijo in sugeriral možnost, da bi sklicali izredni kongres:
Postavil se je ha stališče, da je treba temeljiteje, studiozno, na podlagi globoke znanstvene analize ocčniti sedanje pozicije, dejavnost in rezultate dela in boja ZK ter na podlagi tega predlagati kakšne naj bodo spremembe.
Po mnenju tov. Crvenkovskega je treba vlogo ZK Jugoslavije Spremeniti v dveh osnovnih smereh.
Prva je tista, ki je nakazana v samem programu, da ima Zveza komunistov čedalje manj elementov oblasti in da vse bolj postaja, močna .idejno politična sila. Druga je, najti takšen notranji ustroj, ki bi zagotovil svoboden dialog in omogočil različna mnenja, ki svobodno analizirajo' in trasirajo nova pota. Ne moremo reči, da tega ni v Zvezi komunistov. Nasprotno, približno pravilni so tisti v tujini izraženi nazori, ki pravijo, da je Jugoslavija dežela z eno -partijo«, toda z neštetimi mnenji. Tisto, kar je treba v tej smeri spremeniti je, da še bolj uveljavimo takšno prakso, kakor tudi prizadevanje, da bodo sklepi rezultat spoštovanja mnenj in njihovega svobodnega demokratičnega uveljavljanja.
Tov. Ribičič, član Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Slovenije in član komisije za reorganizacijo ter nadaljnji razvoj ZK Jugoslavije,* pa je v razgovoru z urednikom -Politike« na vprašanje, v čem je po njegovem mnenju bistvo organizacije ZKJ odgovoril:
—	Medim, da je reorganizacija Zveze komunistov predvsem njena demokratizacija. Demokratizacija pa pomeni dvoje: prvo — znotraj Zveze komunistov na vseh stopnjah doseči dinamično, ustvarjalno razpravo glede vseh generalnih vprašanj socialističnega družbenega razvoja, pri čemer je javnost dela osnovna -kontrola in preverjanje pravilnosti stališč. Zveza komunistov mora biti demokratično premagovanje enopartijskega sistema. Drugo — vodilno družbeno vlogo Zveze komunistov moramo tako postaviti, da bodo - avtonomna, ne pa transmi-sijsko, delovale' druge demokratične organizacije.
Tu ne mislim • samo- samoupravnih organizmov, pač pa tudi mesto in vlogo SZDL. Reorganizacija Zveze komunistov' mora .afirinirati to organizacijo,' v kateri naj bi se stališča komunistov^ enakopravno srečavala Z drugimi stališči in tokovi v naši družbi. To bi moralo biti demokratično premagovanje večpar-tijskega šlštema; Merilo,- kdliko smo uspeli preseči tako enopartijski kot vecpa-rtijski sistem, pa nam' dajeta samoupravljanje in udeležba delavca upravljavca v -politiki« njegove delovne organizacije in vse dežele. *
Iz tgh. dveh, izjav naših znanih političnih delavcev torej vidimo kvalitetne spremembe v organizaciji ZK, ki ne bodo povrnile samo tisto zaupanje do Zv e z e"lto m u n is tov o katerem je govoril tov. Tito, marveč ga bodo še povečale. Prav tako pa bo Zveza komunistov* Jugoslavije dobila v celoti v našem družbeno politlčhem sistemu tisto vlogo, ki P P° svojem potbžaju pripada.	*
Tovarna elektronskih naprav je z novim objektom dobila prostore, ki omogočajo modema proizvodnjo
IZ TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV V LJUBLJANI
V prvem polletju za 17 odstotkov večja proizvodnja od lanske v vsem letu
® Prečiščen proizvodni program ® Ustalitev in utečenost proizvodnje © Rekonstrukcija tovarne @ Finalizacija nekončane proizvodnje © Zadpvoljiva preskrMjeriOšt z reprodukcijskim materialom ® Pogoji za takšen porast proizvodnje
Ze kar za uvod nekaj številk, ki nam , povedo o izrednem porastu proizvodnje v naši tpvarni elektronskih na^ prav. Medtem ko je ta organizacija ZP lani v I. polletju izdelala za 5,447.690 N dinarjev svojih izdelkov, y vsem letu 1965 pa za 11,173.030 N dinarjev, je v letošnjem prvem polletju zabeležila, nepričakovan porast fizičnega obsega proizvodnje. Do konca. junija 1966. je namreč vrednost' njene proizvodnje
■M.......
dosegla že višino 13,202.695 N dinarjev, kar z drugo besedo pomeni, da je letošnjsi polletna proizvodnja 'od lanske v istem, obdobju; za 142 % večja, od lanske celoletne pa za 17%.'
V podnaslovu so navedene, okoliščine, zaradi katerih je ob povečani storilnosti ' in drugih pozitivnih premikih v tovarni lahko prišlo do tolikšnega . dviga proizvodnje,-ob vrsti težav, ki jih mora premagovati ta delavni ko-
Proizi/odnja ZP v juliju 1988
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	%
Elektromehanika	13.512 1	14.496	107,3
Elementi	2.851	• 4.837	169,7
Avtomatika	3.853	4.193	108,8
Sprejemniki	2.741	, 1.125	41,-
Aparati	| 2.721	.,.1,026	,148,-
Avtoizdelki	5.5C6		¿109,5
Elektromotorji	1.411	' '1.438 '	101,3
Naprave	2 278	. 2.027 ,	88,5
Elektronika	1.103	896	81,2
Kondenzatorji	2,573	3.153	122,5
Instrumenti	1.20$	' 1.330	110,6
Polprevodniki	1.343	*771	57,4
Usmerniki	879	794	90,4
Mikron	1.724	710	41,2
Skupaj podjetje	43.698	- 45.807	104,8
Tektiv zlasti zarad premajhnih/obratovalnih sredstev in velikih obveznosti db anuitet in. vračanja kratkoročnih , kreditov.
Tovarna ; elektronskih naprav, je opustila proizvodnjo nekaterih . zastarelih naprav iz panoge VF, nekatere -iz panog KV je prepustila drugim tovarnam v okviru združenega podjetja, predvsem pa je opustila proizvodnjo naprav, ki so zahtevale proizvodnjo obrtniškega tipa; 3 tem še je v letošnjem letu lahko ozko sp eeializirala: na panoge telekomunikacij za profesionalne namene in ustvarila možnost za "serijsko proizvodn jo. Uspehi teh ukrepov so. že vidni — močno je porasla proizvodnja in tovarna prehaja iia ekonomično poslbvanje.
Letošnji porast .fizičnega obsega proizvodnje je vsekakor ugoden, vendar -izračuni kažejo, da bo morala tovarna elektronskih naprav - v na-slednj ih latih: svoj o p roizvod-■ njo še bolj dvigati, letos na primer 30,790.000 noVih dinar-• jev, 1.1987 41,856.000; ;• 1/1968 55.851.000 • ih 1. 1969 /celo; že ha 63,454.000 novih dinarjev. Ob 'takšni dinamiki proizvodnje šele bo namreč izrabila instalirane zmogljivosti v novi tovarni, ustrezno znižala režijske stroške na enoto proizvoda, dosegla optimalno velikost serij ter zagotovila rentabilnost poslovanja. (Dalje na 6. strani) '
Samoupravni odnosi v »Elektromehaniki«
Ker se že več kot eno leto vrstijo prek najrazličnejših sredstev obveščanja- javnosti dezinformacije o delu, programu in nazorih komunistov v Iskri je tovarniški komite ZK Elektromehanike Iskra Kranj sklenil, da informira javnost o nekaterih dejstvih:
.1. Podjetje Iskra v obliki, kot je obstajala pred I. 1. 1986 je imelo centralistični sistem upravljanja, ki je zaradi nerazčiščenih odnosov dopuščal prelivanje ustvarjenih sredstev med kolektivi in zato povzročal večja ali manjša trenja znotraj celotnega podjetja. To se je tudi slabo odrazilo na gospodarskih rezultatih celote in je porajalo dezintegracij-ske težnje. Trostopnjsld sistem samoupravljanja je po statutarnih določilih puščal nižjim stopnjam, ki so proizvajalcem bližje, le malo pravic in se je zato samoupravljanje dejansko dušilo in zaviralo:.
V tem obdobju so komunisti na podlagi analiz stanja odločno stopili v borbo- za nov statut in nova vodstva podjetja kakor tudi kranjske tovarne. Pri tem so s svojimi pobudami naleteli na široko podpore kolektiva in njegovih samoupravnih organov.
2.	Novo obliko podjetja smo postavljali na podlagi naslednjih spoznanj:
a)	V socialistični družbi ne more biti izkorišča-
nja človeka po človeku, torej tudi ne kolektiva po kolektivu. Sleherna javna in tiha prelivanja sredstev brez privolitve kolektiva so vzrok za nastajanje dezintegracijskih teženj, ker še vedno nek del proizvajalcev čuti prikrajšane za sadove svojega dela. , -	- V ' -	,	-v!'
b)	Spoznanja o negativnosti zaprtega tržišča so obča last javnosti. Prav ta spoznanja pa veljajo tudi za razmere znotraj integriranega podjetja. Ne more biti kolektivov monopolistov, ampak mora veljati načelo odprte konkurence.
c)	Temelj integracijskega procesa je lahko le specializacija (delitev dela), pri kateri morata vedno oba partnerja videti svojo neposredno korist kakor tudi pogoje za svoj lastni razvoj in razrast. .
d)	Samoupravni sistem znotraj integriranega podjetja „mora biti oblikovan tako, da se delne probleme res posamezno rešuje, ne pa da se le-ti integrirajo v vseobče probleme, ki čakajo na odločanje nekih »-nadrejenih-« organov, ki so pametnejši,
e)	Združevanje določenih služb znotraj integriranega podjetja je možno urediti le na osnovi čistih gospodarskih analiz, ne pa pavšalnih ugotovitev. Med skupnimi službami podjetja in neposrednimi proizvajalci morajo hiti izoblikovani čisti ekonomski odnosi ter medsebojna razmerja, da predstavljajo regulator za skladno rast podjetja na principu obojestranskih interesov.
3.	O statutu, ki je sestavljen na podlagi navedenih načel, je odločil 13.000 članski kolektiv z večino in je torej pri delovnih ljudeh Iskre našel polno podporo. Na temelju takih določil je npr« kolektiv tovarne elementov, ki se je hotel odcepiti in že o tem izvedel referendum, prišel do spoznanja, da sta mu razvoj in lastno razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi povsem zagotovljena. Na osnovi razdelitve bilančnih"trbračuifavJWj, žiro-računov ipd. na 18 organizacij združenega podjetja, ugotavljamo izreden porast intenzivnosti gospodarjenja y teh enotah in smatramo, da ravno ta proces največ pomaga k /Sanaciji celotnega podjetja in boljšim gospodarskem uspehu, ki se kažejo v večjem dohodku. Tako je. npr. kolektiv Elektromehanike prejemal lana nekaj mesecev 80 % OD, medtem kp jih je letos lahko celo povišal. Sedaj smatramo za poglavitno nalogo oblikovanje samoupravljanja tretje stopnje znotraj tovarne (takoimenovanin obratov), za katere mislimo, da morajo biti čimbolj ekonomsko, tehnološko in samoupravno samostojni. V okviru reorganizacije se postopno prenašajo nanje^ vse pravice, ki jim po statutu pripadajo, s končnim ciljem popolno samostojnega obračuna in razpolaganja z osebnimi dohodki in skladi. To je proces, ki bo terjal še veliko naporov in časa. Pripravljeni smo še nadalje z vsemi svojimi silami delovati za
takšno uresničitev. .
Za odnose s sorodnimi podjetji v okviru elektronske industrije Jugoslavije pa smatramo, da se morajo reševati neposredno.
Tovarniški Komite ZK »Elektromehanike«
V »Avtomatiki« ob manjšem številu zaposlenih do konca junija že 70 odstotkov letnega proizvodnega plana
Tovarna za elektroniko in realizacijo, v višini 38,594.000 narjev. Letega po asortimanu avtomatiko je s svojima N dinarjev, kar pomeni že izdelkov sicer niso v celoti obratoma v Mokronogu in v 70 % celotnega proizvodnega izpolnili, po vrednosti pa so Višnji gori ijnela letos ^ pro- plana. Delovni kolektiv si Je ga.
izvodno zadolžitev v višini 55 znotraj tovarne naložil še Kako je tekla proizvodnja milijonov 100.000 N dinarjev, večji proizvodni plan in sicer v prvih letošnjih mesecih V prvem polletju je dosegla v višini 70 milijonov N. di- nam pokaže naslednja tabela:
Mesec ,	Plan 1966	Indeks I-1965	-VI 1966	Realizacija I—VI R-66 R-66 h P-66 R-65	
Januar	5,139.000	4,332.000	6,288.000	122,3	145,1
Februar	5,146.000	3,287.800	5,988.000	115,9	182,1 .
Marec	4,801.000	3,422.000	5,692.000	»8,0	166,3
April	5,169.000	4,674.080	6,983.600	135,0	149,3
Maj	5,227.000	5,087.000	6,477.000	123,9	127,5
Junij	4,876.000	6,246.000	7,166.000	146,9	114,7
Skupaj I—VI	30,376.000	27,048.800	38,594.000	127,0	142,6
so -napori celotne- se je štev i lo delavcev v ohra- Jala dovolj sredstev za c-dpTa-
ga delovnega kolektiva bi še tovarna, čimprej . kopala do .rentabilnega poslovanja, najlepše pove porast produktivnosti. Le-ta " se je od lani močno dvignila in sicer je znašala v! Janškem prvem 'polletju na' 'Zaposlenega . 2.628.000 starih ‘dinar-
da tu v Mokronogu, kjer pri-do- pravdjajo novo in večjo proizvodnjo, povečalo za okrog 15 novih delavcev.
Medtem ko je tovarna za elektroniko in 'avtomatiko -na proizvodnem- področju v. prvem polletju zabeležila- ugodne rezultate,. pa finančni re-
Jev, v- letošnjem prvem pol- zultati " niso tako ugodni, za let ju pa se je dvignila na 4,487.6000 starih dinarjev, kar “razlogi. Qe bi vso proizvod-pcmenu 71,3 % produktivno- njo lahko tovarna prodala sla, planirane v leiohšjem le- ha domačem trgu, bi Bil njen tu v višini 6,291.000 starih di- finančni rezultat lahko veli-narjev na enega zaposlenega, ko boljšaj tako pa je -gre Se drug podatek govori o na- skoraj' polovica na iriozem-porih in prizadevanjih delov- ska -tržišča, kjer pa je no-
čevanje anuitet.. S tein v zvezi vsi j napoti kolektiva, da bi čim. bolj Znižali poslovne stroške, niso rodili. .tistih.'zaželenih sadovi ki naj bi tovarni čimprej omogočiji normalno poslovanje. K temu dodaja izredne -težave . tudi pomanjkanje, obratovalnih sredstev, ki so za takšno tor-
nega kolektiva, skoraj .polovica izdelkov je morala zaradi stagnacije na domačem trgu v izvoz, zaradi zahtevnosti inozemskega tržišča pa je bila ob povečam, produktivnosti potrebna- tudi največja pozornost kvaliteti izdelkov. Povprečno je" .bik) v prvem poletju 1966 v »Avtomatiki« zaposlenih 856 de-
kar pa obstajajo opravičljivi varno in takšno“-proizvodnjo va-rtem- <”•« to „«/o™,)- občutno premajhna.
Qb „takšnih pogojih;,; je .tovarna kljub ugodnim proizvodnim. ,. -rezultatom, razumljivo dosegla Judi; nižji dohodek od predvidenega, pri, ce-mer gre levji delež na račun mogoče doseči zaradi hude nizke izvozne, cene, nadalje-konkurence ugodnejše plačil- pa na račun višjih rabatov ner pogoje, oz. ceno, ki ne bi jn odpisov pri prodaji AG 5. povzročala negativnih razlik. Ob takšnih pogojih-je tre-. čeprav se je .večina stro- n u Hi o nemogoče doseči ka-škoy. pri pošlovatiju tovarne kršno /kola zvišanje osebnih gibala v predvidenih planskih dohodkov zaposlenih, -čerav-okvirih -pa - eo se v prvem no so ti v primer j dvi z dru-poHetju 1966 dvignili izred- -g^nl tovarnami v okvira ni Stroški, predvsem na ra- združenega podjetja ali izven
čun zamudnih obresti, ker v
laveev, le v zadnjem času preteklosti tovarna ni ustvar-
il
- m ti1-’;
m
M
s
1
-m
MmM
. m - - H
g mKmm
wš
PVi^h. HL-
■ Hč' ' ...
1
m
m
njega sorazmerno zelo niž-ki in čeprav se je ob izredni prizadevnosti delovnega kolektiva tako dvignila. produktivnost dela.
Vsi ti problemi tovarne za elektroniko in avtmaitiko pomenijo zelo kritično 'stanje, katerega bo treba na nek način čimprej rešiti, bodisi s premostitvenimi krediti aB kako drugače, kajti. Samo pogoji za normalno delo in postavanje lahko pripomorejo, da bo ta naša tovarna kritično stanje prebrodila in slednjič normalno zaživela in poslovala renttabdJno.
To pa je kolektivu, kakršen je pržanski, edini cilj in smoter, zaito je freba najti sleherno, tudi najskromnej-šo možnost, ki vodi v boljše -dni »Avtomatike«.

Dopisujte v »Iskro W
™ Naslov tfr,edruštva:
Iz »Avtomatike«: Milena štrukelj kontrolira tiskane enote	Savska taka 4
ojačevalnike gramofonov -	'	Tel. 22-221, int» 639
Prodaja na domačem trgu v mesecu juliju 1966
Motac. stroji
2.286.188,
1.845.718
Iz tovarne električnih merilnih instrumentov Oteče
Elementi Sir. potrošnja
2.511.962
5.791.459
1.647.728
5.492.338
Skupaj
28.119.646
23.674.528
84%
Uspešno polletno poslovanje
Kristina Štubej dela kot justička gramofonskih ročic
Pretekli mesec je prodaja «a domačem trgu zaključila b slabšim rezultatom kot v drugih letošnjih mesecih. Mesečni operativni plan, ki je za mesec julij znašal 28,119.646 novih dinarjev, je domača . prodaja tokrat izpolnila s 84 %, oz. je dosegla realizacijo v višini 28,674.528 novih dinarjev. Sedem mesečna realizacija domače prodaje je bila v primerjavi z rezultati v istem obdobju preteklega leta za 11 % nižja, vendar pa je pri tem treba upoštevati dejstvo,
da v letošnjih rezultatih prodaje na domačem tržišču niso upoštevani prodajni uspehi v tovarni elektronskih naprav, v tovarni elementov za elektroniko in v tovarni avto-električnih izdelkov v Novi Gorici, ker te tovarne letos, po prehodu na združeno podjetje, prodajno dejavnost opravljajo same, brez posredovanja Predajno-servisne organizacije. Kako so posamezne branže' izpolnile svojo mesečno obveznost v juliju nam pokaže naslednja tabela:
Branža	Opérât. plan	Realizacija	Indeks !
Zveze	4.494.156	4.148.183	92
Kaprave	4.885.421	3.108.640	64
Merilna tehnika	5.134.362	4.705.340	92
Stik. tehnika	3.0X6.098	2.726.581	90
maloprodaja dosegala v le-., tošmjih sedmih mesecih, je do konca julija izpolnila le 44% letnega plana, ki znaša
18,080.000	novih dinarjev- Pri tem je industrijska prodajalna v Skopi ju v juliju obveznost presegla kot najboljša za 7 %, najslabši rezultat, le 76% -izpolnitev operativnega mesečnega-plana pa je. dosegla ljubljanska industrijska prodaj alna.
Plan dotoka denarja, vštev-ši domačo prodajo ih izvoz je bil v sedmih mesecih dosežen 94 %, pri Čemer1 je I pre težni del dotoka posledica rednega plačevanja s strani kupcev — 58,5%, za 36,5 % je bilo kompenzacij, preostalih 5 % dotoka pa pomeni gotovinski iztržek iz sodne izterjave. ,
Struktura blagovnega prometa v juliju po vrstah -odjemalcev kaže, da je bik» za 22,931.055 novih dinarjev blaga prodanega direktno kupcem, kar pomeni 96,9 %, medtem ko so naše prodajalne absorbirate 2,9%, poslovne enote združenega podjetja pa komaj 0,2 % dosežene realizacije na domačem trgu.
Iz kakšnih vzrokov domača prodaja v juliju svoje obveznosti ni izpolnila v celoti, oz. kakšni - vzroki spremljajo to dejavnost PSO, bomo objavili prihodnjič v posebnem sestavku, ki nam ga je o problematiki tega področja obljubil vodja domače prodaje PSO, tov. inž. Franc Vreček.
Montaža v juliju je imela po operativnem planu zadolžitev “V višini 504.000 novih dinarjev, izpolnila pa je svoje obveznosti v vrednosti 567.186 novih dinarjev oz. za 13% presegla svojo obveznost. Pri tem je odpadlo na material pri montažnih delih
260.060, na delo 290.000 in na ostalo 14.090 novih dinarjev. Tako je montaža do konca julija realizirala že 64% letnega plana v višini 7,000.000 novih dinarjev.
Izredno zadovoljiv uspeh je dosegla prodaja rezervnih delov, ki je svoj julijski operativni plan izpolnila v višini 2,261.994 novih dinarjev, oz. ga je presegla kar za 79%. V sedmih mesecih letošnjega leta je tako že 93 % izpolnila svoj letni plan, postavljen v višini 16,500.000 novih dinarjev.
Tudi servisne delavnice šo se v preteklem mesecu dobro odrezale. Dosegle so realizacijo v višini 926.329 novih dinarjev, oz. 127 % izpolnile svojo mesečno obveznost, ali 69 % izpolnile svoj letošnji plan, katerega višina je
9,660.000	novih dinarjev.
Dejavnost servisnih delavnic PSO kaže naslednja tabela:
Delavnice	plah Operativni	Realizacija )•» ' , CD co CD S) o» rH iH		Indeks n M co O « CD SO CO - l'SBk Wfti Pi pi	
Ljubljana	384.340	336.631	494.957	129	147
Rijcka	35.880	35.652	32.491	91	91
Split	21.980	7.569	19.566	89	259
Sarajevo	31.440	30.181	33.834	108	112
Skopje	35.880	26.067	29.292	82	112
Zagreb	98.220	70.861	139.867	142	197
.Maribor	-21.980	11.343	222779	104	201
Kranj	13.160	6.241	12.7*7	,97	205
Beograd	89.220	112.081	138.434	155	124
Sežana	—	~ '	2:322		. 	
SKUPAJ	’732.100	636.626	S26-329	127	14«
Maloprodaja je v juliju realizacijo ¡996.532- novih di-imela po operativnem planu narjev in "tako svojo mesečno zadolžitev v višini 1,125.000 obveznost izpolnila z 89%. novih dinarjev. Dosegla je Glede na rezultate, ki jih je
Iz polletnega obračuna, ki ga je kolektivu tolmačil šef finančnega sektorja tov. Niko Truhačev, povzemamo naslednje poročilo:
Realizacija proizvodnje je bila dosežena s 102.3% nasproti planirani vrednosti in z 98% nasproti primerjalnemu obdobju preteklega leta. Povečanje za 2.3 % nasproti gospodarskemu planu, je odraz visokemu presežku plana v maju in juniju.
Primerjava vrednosti proizvodnje s preteklim letom, vrednotene po prodajni ceni, je nerealna zaradi dejstva, da so bile znižane cene termostatom, kar predstavlja v letošnji r»oIletni proizvodnji
300.000	N -din. Spremenjen je bil tudi asortiman izdelkov, vključeno pa je bilo tudi delo za izvoz, kjer je tovarna sodelovala le z delom brez materiala.
nasproti polletju 1965. leta, izboljšanje v korist neto produkta. Vzrok leži v stalni akciji samoupravnih organov in strokovnih služb za zniževanje stroškov. Zadevno so -osvojili več delovnih operacij, ki -so jih doslej upravljali kooperanta, za nekatere sestavne dele pa so -dobiti-podjetja, ki jim dobavljajo pod ugodnejšimi pogoji kakor v preteklem leto. Planirani letni dohodek je bil dosežen s 55.3 %.
Tudi ostali izračuni so postavni, tako v primerjavi s planom, kakor tudi s primerjalnim obdobjem lani. Nekoliko slabše je delitveno razmerje, , ki pa se giblje v
okviru planskih predvidevanj.
-Osebni dohodki so porasli v primerjavi: z lanskim polletjem za 49.7 %. Primerjava is celotnim povprečjem 1965, pa kaže manjše povečanje (27.8 ker so bili v drugi polovici neto GI> dosti višji.
•Povprečno .število zaposlenih je v prvem polletju doseglo število 297. S tem je bito preseženo lanskoletno povprečje za 1%, z gospodarskim planom predvideno povprečje za prvo polletje pa za 5%. Vzrok povečanju je priključitev aplikativnega dela razvojne dejavnosti k tovarni. S tem se je povečalo število zaposlenih v tovarni za 9 oseb. Ker je s tem odpadlo .plačevanje uslug za to dejavnost | ZZA, bodo stroški ostali ista.
Primerjava fizičnega ¡tofase-ga proizvodnje po stalnih prodajnih cenah je dosti bolj realna, kakor po, planskih prodajni!, cenah. Kljub temu pa je ob spremembi asorti-naana izdelkov dvomljiva, ker je težko postaviti stalne prodajne cene za izdelke, ki' doslej še niso bili v proizvodnemu programu. V strukturi razdelitve proizvodnje je bil dosežen kvalitetni premik v korist izvoza.
Vrednost proizvodnje na enoto osnovnih sredstev se je znižala za .2.3% nasproti primerjalnemu obdobju v letu 1965. Vzrok znižanja leži v istruktori proizvodnje,: čistemu delu brez materiala-za izvoz in v dokajšni meri tudi v izrabljenosti osnovnih sredstev. To potrjuje dejstvo, da je vrednost proizvodnje nasproti sedanji vrednosti osnovnih sredstev za 4,5 % višja.
Struktura celotnega dohodka v prvem polletju kaže
Sedemmesečna primerjava proizvodnje
(1965 in 1966)
(1965)	(1966)
Tovarna	Izpolnitev v 000 N din	Izpolnitev v000 ¿N din	%
Elektromehanika	79.074	106.834	135,1
Elementi	36.187	37.191	102,8
Avtomatika	30532	42.788	140,1
Sprejemniki	16.460	20.705	125,8
Aparati	19.811	30.033	151,6
Avloizdelki	40.803	50.736	124,3
El efot r om o tor ji	10.684	11.447	107,1
'Naprave	6.223	15218	244,5
Elektronika	8.331	8.874	106,5
Kondenzatorji	11.160	16.510	147,9
Instrumenti	8.452	8.633	102,1
Polprevodniki	8.224	8.880	108,0
Usmerniki	6.851	6.762	98,7
Mikron	2258	3:822	169,3
SKUPAJ PODJETJE	285250	368.433	129,3
Likvidacijo starega žiro računa je treba pospešiti
Na 8. redni vsej! »Elementi« Ljubljana 12. 8. 1966 so v prvi točki predvsem obravnavali likvidacijo starega žiro: računa UO tovarne smatra, da so tiste organizacije, ki imajo obveze do starega žiro računa, odnosno nasp-ro-* ti -, združenemu podjetju; dolžne p odvzeti vse ukrepe za likvidacijo starega' žiro računa.
Člani upravnega odbora . so sprejeli skupno stališče, da tovarna elementov ne more biti več strpna do takega stanja, ker jo nelikvidnost, .ki jo posledica neporavnanih obveznosti, spravlja v težak oz. nemogoč položaj. Ker ni pravočasno na razpolago dinarskih sredstev, imajo zaradi nopravo.asne dobave materiala iz uvoza stalne zastoje v proizvodnji. : Prav tako pa najemanje kratko* ročnih kreditov in nepravo-.časno plačevanje bbvtanbsti, ki jih ima tovarna, povzroča kolektivu velike stroške.
UO ugotavlja, da ima tovarna dokajšnjo višino finančnih sredstev pri ZP odnosno enotah podj et ja; 'istočasno pa
mora zaradi tega najemati kredite za blagovni promet ih ima neplačane obveznosti do dobavi til jev. Zaradi stroškov, ki s tem nastajajo, vendar ne po krivdi tovarne, pač pa zaradi še, nelikvidira-rie-ga Starega žiro računa, zadolžuje UO finančno službo tovarne, da pripravi podatke o - vseh nastalih dodatnih stroških v letošnjem pošlo-; vanju na račun danih poso-
jil ostalim tovarnam oz. enotam za pokrivanje izgub in plačevanja anuitet, ter jih pravočasno predloži finančnemu ■ področju združenega podjetja. S tem v zvezi ’zahteva upravni, odbor od samoupravnih organov združenega podjetja čim energič-nejše ukrepe za ureditev perečega problema v tovarni elmentov.
ABC
V F.lektromehaniki bodo športniki te dni organizirali ,yrsto-tekmovanj s katerimi nameravajo počastiti7 ’20-leJ— nrco kranjskeilskre. Kegljači so v ta |nameri ,že izvedli .sindikalno prvenstvo posameznikov. Ob odlični; organizaciji se je na štiristeznem ke-gljijgu Triglava zvrstilo v času od 15. • do 18. avgusta ;
Iz produkcije Tovarne električnih instrumentov, Otoče: Tončka Tavželj in Marta Kaplja delata na raziglanju
8tf članovi kolektiva, kar dokazuje, da je ta 'šport'med njimi najbolj ■; priljubljen. Disciplina »100 ‘lučajev me-iano« zahteva Od tekmovalca precejšnjo "vzdržljivost. Tistim, - ki se že dalj časa ukvarjajo s -kegljanjem je pomenil® tak® tekmovanje pravo : razvedrilo, ostalim, zlasti .^ačel rakom, _pa je povzročilo nemalo težav Kljub tenfiu se hihSe rfi|hetelM>dreči nastopu. Vsakdo’Si je prizadeval, da bi krogla zadela pravo mesto' med keglji in jih č i m v e č p o č i s ti! as plošče. Nekaterim' ie to 'vedno uspelo, -drugim pa j® včasih krogla zavila s prave poti' 'in se skotalila';'v prazno V takih primerih so "poskušali tekmo-‘ valci na vse načine pomagali krogli';'da bi našla pravo pot.1 Medlem,,.ko je'le ta silila v strah, so 'uprizarjali prave artistične nastope, ki 'so bili največkrat“ brez uspeha,' 'pri gledalcih pa so povzročili veselo razpoloženje: J Dosedanji prvak Jože Plestenjak, ki je na zadnjem prvenstvu s 431 iKeglji'-oevajil prvo it]cisto, je tudi letos upravičil svojo uvrstitev. Zmagal jo' s 418 podrtimi keglji pred Jožetom Antoli-
Rafael Rajgelj, zaposlen v strojni niha« Kranj, je po poklicu, orodjar. Kamera ga je pri 'preciznem vrtanju, hkrati pa je bilo zabeleženo rojen 1940, absolviral industrijsko šolo, vojaški rok že služil, samski. — Je vnet planinec, pa tudi kegljanje njegov »konjiček«,	s
čem (403) ih Rafaelom' Rajgelj etri (400). Med ostalimi tekniovalči vel j a omeniti' posebej Iva Bevca, ki se’je kot iriVaiid Uvrstil na-zelo dobro 14. mesto (364); • ’
' Od delovnih 'enot'je im ela najiriočriejšo ■’ ekipo orodjarna/ ki je zmagala z veliko razliko; Zanjo šo nastopili:'
1. Jože Plestenjak '413
2. Rafael' Rajgelj	'	400
'3. Franc Brezar	394
4.	Frane Bukovnik	394
5.	Ivam Kranjc	-374
•	6. Jože Rozmari	18 366 :
SkuiJaj,'-2340 k ,-N.a drugo mesto se. je uvr-f stila II. ekipa orodjarne,-(2056) tretja -pa je bila .ekipa tehničnega.sektorja (2015). -B. Malovrh
Razmišljanja ob Millsovi knjigi »ELITA OBLASTI
«
Pred desetimi leti je izšla v ZDA knjiga The Power Elite, ki je toliko razglašano in skoraj legendarno demokratičnost v družbenih in političnih odnosih te dežele predstavila bralcem v drugačni podobi. Lani smo prevod te knjige dobili tudi pri nas, sicer malo pozno, morda pa ravno ob pravem času — tik pred prvo' reelekcijo. Ker utegne vsebina zanimati tudi bralce ISKRE, sem povzel iz poglavja -Glavni ravnatelji- nekaj misli in jih za primerjavo povezal z nekaterimi primeri iz naše prakse. Ob tem bomo lahko videli, kako riiočno je še vedno v nas zakoreninjena preteklost š svojimi navadami in kaj je k slabljenju teh navad doprineslo samoupravljanje. Ce v tej svoji razlagi in zaključkih ne' bom dovolj prepričljiv, potem naj bo to 'prispevek k iskanju odgovorov na vprašanja, katera je življenje navrglo.
Naše predstave, da so sedanji direktorji velikih industrijskih podjetij v ZDA tasti," katerim se ima dežela zahva-1 liti za blagostanje", so enako zmotne, kot tiste, da so to ljudje, ki so se povzpeli na te položaje, iz dna .družbene.
lestvice in da so veliko bolj humani; kot staromodni — klasični kapitalisti. Mills pravi, da so to le zgodbice za otroke in hvaležno izvozno blago. Trdi torej, da je resnica drugačna, ilustrira pa jo, z navajanjem cele vrste imen
direktorjev1, med katerimi srečamo tudi nekatere znane osebe iz druge svetovne vojne.
S temi svojimi dokazi je nedvomno povedal, da sicer v ZDA posvečajo kadrovski politiki veliko skrb, da pa principi te politike segajo tistim spodaj »do grla«, onim zgoraj pa komaj »do gležnjev«. Pri izboru takoimeno-vane industrijske elite ne veljajo torej splošna načela kadrovske politike, temveč neka posebna in osebna načela, od katerih je zlasti cenjeno načelo sličnosti (___in
naredil je človeka po svoji podobi);
Tisti, ki se potegujejo za vodilna mesta v gospodarstvu ZDA morajo imeti nekatere posebne sposobnosti in značilnosti. Najvažnejše med njimi so: pravo družbeno po-
reklo, posebne karakterne lastnosti, pripadnost pravi družbeni skupini, znanje in delovne izkušnje. Oglejmo si te lastnosti nekoliko bolj podrobno.
Tipični ameriški direktor se-po mnenju Millsa že rodi z veliko prednostjo v primerjavi z drugimi. Njegov oče. je po poklicu ali višini dohodka iz zgornjih ali vsaj srednjih družbenih slojev,’ je protestant, belec in rojen v ZDA. Zato lahko sinu nudi najvišjo izobrazbo na izbranih univerzah, kjer se šolajo njemu enaki izbrani t. j. ljudje, ki sta jim kariera in družbeni ugled skoraj že zagotovljena. Tako se že- v času ; šolanja sklenejo poznanstva in zveze z bodočimi imenitniki, ki pri utrjevanju kariere lahko samo koristijo. Med izbranimi je le cca 10 % sinov delavcev ali nižjih pisarniških uslužbencev.. To so, torej tisti, ki so .se resnično uspeli vriniti med elito, če-
tudi niso imeli »pravega« družbenega porekla -in ki. služijo kot »dokaz«, da je v ZDA poslovna uspešnost edino merilo za, .napredovanje po družbeni lestvici.
Večina se po končanem šo-i lanju zaposli v večjih, pod jet-v jih ali v državni administraciji. Postopoma nato napredujejo po lestvici navzgori dokler, ne zasedejo vodilnih položajev. Pri tem' se ppsluf žujejo varljivih »odločilnih potez«, reorganizacijskih udarov, manevrov raznih • klilo, ipd. V zadnjih desetletjih imajo pri kadrovanju za direktorska 'mesta prednost tisti, ki pridejo iz vojske in oni, ki so se poklicno ukvarjali e politiko. Tako na primer je predsednik druži» General Motors leta 1945 rries nil, da bi po končani vojS. vključili v upravni . odtigf družbe znanega generala G&? orga C. Marshalla pod pogojem, da bo še naprej živet v Tftasliingtoinu (zvez® z vlado).
Nabava v juliju
Iz 'poročila Nabavne organizacije za mesec julij povzemamo, da so potekale dobave železne metalurgije od domačih dobaviteljev zadovoljivo. Največ težav je . bilo
Marija Božič
Prišla si.. med nas , v »Iskro« teta 1949. Vedro, polno življenja., Čeprav Ti življenje ni nudilo tistega, kar si želela — te poznamo, draga Marija.
Pred letom dni Te je Zahrbtna bolezen i priklenila na dom, prejšnji. teden pa Te je v 56. letu starosti iztrgala iz naših vrst. Med natfii ne bo več Tvojega smeha, ki je za- i krival Tvoje\ 'življenjske tegobe, nam pa printMal vedrino in radoživost.
Težko nam je pri srcu, ker sj.nam bila najboljša tovarišica. Zelo Te bomo pogrešale in Te ohranile. v najlepšem ppominu. -
Sodelavke iz ATN ¡j	Elektromehanike
Kranj
e potrebami HTV MD 200 za tovarno v . Kranju in i Novi Gotici ter MD 360 za Kranj. Ta material nam Železarna na Jesenicah dolguje še za drugo tromesečje. Prav zaradi tega je ÑO uspela dobiti v Železarni dódatnj kontingent 'dinamo pločevine kot nadomestilo za HTV. Valjanje polfabriikata za HTV MD 200; je bilo 14. . t. m.r tako da ibodo redite' dobave mogoče šele v septembru.
Dobave drugih HTV: vlečenega jekla, žice; pločevine so potekale v juliju zadovoljivo. Prav tako so pričele prve redne dobave HTV kvalitetne pločevine 1,3 W/kg, ki smo jo do sedaj nastavljali izključno iz tujine.- V
Težave pri uvozu materij lov železne metalurgije ’j so nastale v glavnem zaradi neplačanih računov. Dobavitelj transformatorske , pločevine terja namreč odprtje akreditiva pred dobavo in, zato pravzaprav do danes nismo prejeli niti ene. tone pločevine, čeprav je 70,'ton tega materiala že od 15. , julija pripravljenega za odpremo.
Dobava dekapiraiie pločevine za prvo polletje so že izvršene, prve pošiljke za tretje trimesečje pa so predvidene šč v tem mesecu. S
Pri neželezni metalurgiji je položaj nekoliko drugačen. Z »Metalko« je, sklenjen dogovor,' da nam bo odstopila'iz vzhodnonemškega uvoza • 83 ton MS pločevin F 29 in F 38, 43 ton. pa -po predloženi specifikacij i. Z odstopljeno količino bomb-' pokrili potrebe po MS pločevini F 29 in F 38 y- višm: 80 % : v predzadnjem in zadnjem- trimesečju.\ Pločevino, bomb plačali v dinarjih po ceni 2.303 do -2:383 din za kg s 5,5 % doplačila. Do-baya bo še v tem mesecu.
V. /naslednjem mesecu, bo Metalka prejela j. še nadaljno količino 60 ton. NO sfe“ je dogovorila, da lahko računa (Dalje pa 8. strani)' :
Tov. Ivanka Močnik in Francka Dolenc pri spajanju glavnih žičnih oblik tel. central v ATN Kranj. .— Slednja (desno), bo v septembru slavila 20-leinico zaposlitve'v »Iskri«
Iz poročila o poslovanje tovarne elementov 'S za elektroniko v . polletju 1968
Fizični bseg proizvodnje je Kljub prizadevanju za bol jr logah materiala, „polizdelkov* bil dosežen v višini 44% let- šo organizacijo dela in z iz- še zlasti, pa visoke terjatve nega proizvodnega plana ozi- boljšavo tehnoloških postop- kupcev, predvsem do orga-roma 88,4 od polletnega dl- kov; pa nam ni uspelo zniža- nizacij v okviru združnega namičnega plana, • Pomemb- ti-lastne cene .proizvodov, na podjbtja; nakrt kljub zadost-nejši- vzrplci za nedoseganje raven, ki jo zahteva izvoz. Za ndm. virom obratnih sred-plana šo: pomanjkanje re- dosego konkurenčne cene iz- štev onemogočajo tako li-produkcijskega materiala, dedkov je nujno potrebno. kvidnost, kot bi jo v normat-spremenjen asortnman izdel- proizvodnjo . avtomatizirati, raih-pogojd-h morale /imet i ., kov in uvajanje nove tehno-kajli še vedno.obsLaja veliko.. do .kupcev, predvsem do o-rga« logije. V primerjavi s prvo delovnih operacij, 'ki jih s samojtonht žiro"' računom polovico leta 1965 se je fi- opravljajo ročno in tako po- smo za premostitev, .situacije žični, ob s‘“.g proizvodnje po-dalj.šujejo čas za,„enoto iz- najeli, kredite za prodajo bia-večal ‘za 1,2%, kar je manj delita/	ga. ki pa. jih ne moremo po»
od predvidenega • povečanja.-r ' V zalogah imamb veZafflih'i'Wati',-aimpak jih samo ob-Izvozni plan ni bil dosežen, več,.obratnih sredstev kot je navijamo.. Visoko .«jbv.c-znosti ker so Zahteve kupčev v ;iz- predvideno v šanacijskenrfdz odplačila kreditov "za re-vozu večje in je - potrebno prpgramu. Zaloge R-3 so nad konstrukci jo nam ob istočas-tehnolbški postopek prdaga--pfanirainipi' normativi, ven-!:nd-:VezaniK:šredsiVih; Ki smo jati želenemu asortimanu in dar se bodo ; predvidoma v kvaliteti izdelkov. Razvoju naslednjem polletju1 znižale, tehnološkega postopka to- saj tudi sanacijskemu pro* vama posveča vso pozornost, gramu posvečamo pozornost, vendar predstavlja - veliko Zaloge R-5 sb velike pred-oviro pri tem .pomanjkanje vsem. zaradi neredne dobave valij Posledice . tega-sc» zelo likvidnih obratnih sredstev, nekaterih." materialov iz uvo- visoki stroški za .redne dn-za-Z organizacijo; dela in.. z /a, ki povzročajo, da poliz» mudne obresti, .obstaja, pa uvedbo Work , faktor sistema delka ni mogoče dokončati tudi velika nevarnosti popoli-v nekaterih obratih smo v finalni izdelek. Visoko ve- ne nelikvidnosti t -uspeli znižati izdelovalni čas. zana^obratna sredstva v za- (Dalje na 6, strani) tj
jih ustvarili v preteklih - le-? tih,- , onemogočajo, da bi obveznosti do dobaviteljev' kakor: tudi. .obveznosti- iz -,kreditov lahko'- v-. redu odplačef
Tudi pri našem kadrovanju direktorjev ima . družbeno, poreklo pomembno vlogo. Ne vem, če je bila o tem že. izdelana kakšna raziskava, zato sa opiram lahko le na lastne izkušnje pri delu v samoupravnih organih komune in podjetij ter na poznavanje .ljudi, ki vodijo nekatera naša podjetja.
Od tod vem, da so na primer imeli družbeno politični delavci in osebe iz državne varnosti, vojske itd., prednost pri zasedanju direktorskih mest, čeprav mnogi niso imeli zadostne in potrebne izobrazbe za ta delovna mesta. Ce je bilo to v prvih povojnih letih razumljivo in celo potrebno, je kasneje z razvojem samouprave in vedno večjim dotokom mladih izobražencev postalo odveč in verjetno našemu gospodarstvu ni koristilo. Tč navade se nismo mogli izraziteje otresti niti ob zadnji ielek-etji."
Karakterne lastnosti so za uspešno delovanje direktorja izredno' pomembne. Kakšne morajo točno biti, je težko opisati, toda »vsekakor take, da ustrezajo merilom tistih, ki so že uspeli« — pravi Milles. »Biti eno z najvišjimi ljudmi, pomeni ravnati prav tako kot oni, biti jim podoben tudi po zunanjosti (oblačenje, kretnje), misliti tako kot oni sami, biti njihov in delati zanje ali se vsaj, tako pretvarjati, da dobijo tak vtis. Prvi pogoj za vključitev v krog posvečenih ni torej objektivna presoja sposobnosti, temveč prepričanje tistih iz notranjega kroga (posvečenih), da ste eden izmed njih in da delate njim v prid.« Toliko na splošno o elastičnosti ■ značaja bodočega človeka na vrhu.
. Ce-pa hoče človek,-da ga bodo kmalu opazili, mora biti tudi :■ igralec: - in »psiholog«. Zanesljivo bodo uspeli * tisti,
ki bodo vedno skušali ravnati takole: »Govori jasno in glasno, ne obremenjuj nadrejenih z drobnarijami, končaj vedno na pravem mestu in ob pravem času. Ceremonialno opravi obred, presojanja in ne sporočaj takoj svoje odločitve, zakaj jutri bo banalnost ¡zvenela kot globoko premišljena modrost. Govori kot umirjen in izkušen poslovni človek. Nikoli sam ne reci ne. Naloži drugemu, da reče ne, tako kot naložiš tretjemu, da ti kima in laska. Strpno uporabljaj besedo mogoče in okrog tebe se bodo zbirali upov polni ljudje. Olepšuj dejstva v optimistične, praktične, napredne, prisrčne in duhovite jasne opise. Ne postavljaj stvari preostro. Trdno in zanesljivo stoj, bodi stanoviten, norčuj se iz tistih svojih lastnosti, za katere misliš, da drugim niso všeč. Toda nikoli, ne. Kaži, da sc .tega norčevanja- zavedaš, a še manj,
da te to veseli. Nikoli ne kaži, kako da si bister.«
Se, bi lahko navajal njegova duhovito, napisana: ravnanja ljudi, ki; jim je edini cilj,, da v družbi uspejo, da so torej uspešni, to -pa pomeni po njihovem naziranju tudi srečni in Seveda bogati. Kajti, če-si . uspel, je to znamenje, da imaš srečo/ oe imaš. srečo, si zaželen pri tistih-, .ki sp „nad teboj i-n o tebi odločijo, in jts.koi boš. .deležen. vedno novih, priložnosti1; -da si nabereš - še. več uspehov, denarja, ugleda itd. Taka enostranska usmerjenost vodi k duhovni in zlasti kulturni degeneraciji, ki pušča ljudi vedno bolj prazne,’ suhoparne in.-nem.irne, to pa. tudi nam ni ._čisto tuje, če-. prav smo šelc na. začetku tega . enostransko usmerjenega razvoja; Najprej se to izraža v vedno večjem pomanjkanju časa, - ki - še ga najlaže odtegne pri., uživan ju, nedonosnih in .neposlovnih doto-"
rin.	Milles pravi, da »ti ljudje razen knjig o vodenju in detektivk sploh ne čitajo.« Večina ne bere dramskih delj dobrih pripovedi, filozofskih del ali prebira pesnitev. Tisti, ki si upajo na ta pod« ročja, so med njimi bele vrane in kolegi gledajo nanje z občutki, dvoma in spoštovanja. Tudi; tisto, kar. bi sicer morali prebrati, dajo prebrati drugim, ki potem iz tega izdelajo najvažnejše povzetke. Direktorji, mnogo več govore in poslušajo, kot pa berejo in pišejo. Veliko tega; kar vedo, poberejo pri konferenčni. mizi ali pd prijateljev, ki delajo na drugih področjih.«.
Taka je torej podoba tipič-.nega ameriškega direktorja. Opis sicer ni izčrpen, tudi ne .velja- za vsak primer, a vendar nam kaže na obstoj neke posebne mentalitete,- ki tudi nam ni popolnoma tuja.
Na zasedanjih .DS in UO ter na drugih mestih, kjer
V prvem poUetju za 17odstotkov lz poročila 0 poslovanju .., večja proizvodnja...
{Nadaljevanje s l. strani)
rentabilnost poslovanja. Takšna rast proizvodnje je nujno potrebna zaradi obveznosti, ki jih ima tovarna elektronikih naprav, kajti v petih letih mora odplačati investicije za rekonstrukcijo, kar znaša letno med 727 in 862 milijoni starih dinarjev, nadalje, razen tega pa -obveznosti -do drugih anuitet in do pokritja izgube iz OD v višini okrog 500 milijonov starih dinarjev, kar je nedvomno izredno breme za ta delovni kolektiv, M bo moral žrtvovati izredne napore, da bo dosegel rentabilno .poslovanje in pogoje, v katerih bo lahko posloval normalno Največjo oviro na tej poti predstavljajo vsekakor obratovalna sredstva. Po planu rekonstrukcije bi morala namreč
njihova višina znašati 1 milijardo 270 milijonov starih dinarjev. Zaradi nedodeljenih obratovalnih sredstev pa je nemogoče na eni strani že poravnati nemajhne obveznosti, na drugi strani pa izkoriščati obstoječe zmogljivosti in ustrezno dvigati proizvodnjo. To je vsekakor največji problem, ki tare tovarno elektronskih naprav.
Letošnje proizvodne, rezultate je tovarna elektronskih naprav dosegla nadalje ob zmanjšanju* števila zaposlen nih, ki je od lanskega nižje za 61 “delavcev. V korist proizvodnih delovnih mest je bilo ukinjenih precej nepotrebnih režijskih delovnih mest. V skladu z -dvigom proizvodnje pa predvidevajo, da se bo do konca letošnjega leta število zaposlenih malenkostno dvignilo.
Medtem ko je letos izredno narasla proizvodnja na enega zaposlenega, pa so osebni dohodki prav za prav ostali na nizki ravni, kar je jasno ustvarilo pogoje za veliko fluktuacijo, le-ta pa je ogrožala proizvodnjo. Delno so z junijsko korekturo vprašanje OD omilili, ne pa še ustrezno uredili, ker za to pač še m pogojev. Povprečni OD so v letošnjem juniju znašali 694 N dinarjev,, normalno pa bi glede na proizvodnjo in strukturo zaposlenih v tej tovarni morali znašati povprečni "O© med 750 in 800 N dinarji.
Me bo odveč še tabela, ki govori o poteku eksterne proizvodnje v letošnjem prvem polletju in v primerjavi z istim Obdobjem lanskega ' leta:
Mesec	Plan 1966	Realizacija I—VI ms ms		Indeks I—V I «•66 R*66 P-66 R-65	
Januar	1,984.800	485.430	1,945536	■983	408,8
Februar	3,055.810	1,151500	1378.752	413	118,3
Marec	2,445330	17031»	2,471338	101,1	1,451,1
April	2,854.880	1,060.900	1304.319	52,7	141,8
Maf	3,427.548	540.918	1,852.886	54,1	3423
Junij	2317.766	2,038.610	4,157.664	179,4	203,9
Skupaj I—VI 16,086526		5,447*690	13302.693	82,1	242,4
Glede na letošnji plan je bfl v prvem polletju 1966 fizični Obseg proizvodnje na “enega zaposlenega izpolnjen s 55,5%, “celotna dohodek z -42,0 %, neto produkt s 44,1%, dohodek z 41 % in osebni dohodek s 55,5-°/o.
Ugoden -odraz uspešnejšega
poslovanja tovarne elektronskih naprav v letošnjem teta je tudi koeficient obračanja, katerega je uspelo v prvem polletju izboljšati z 0,51 na 1,61.
Kaže torej, da bo letos tovarna elektronskih naprav prvič -od -¿svojega nastanka
direktorji javno nastopajo,-bomo lahko opazili pri nekaterih slične poteze, kot jih opisuje Miiles. Globoko za-misljem videz, skrajna umirjenost, počasno in kontrolir-no govorjenje, ki naj bi pri poslušalcih ustvarilo zaupanje in spoštovanje, so njegovo najmočnejše orožje. Vsakomur zna pritrditi tako, da Irm nihče ne more ničesar očitati, če bo kasneje ravnal drugače. Zapira se v krog sebi podobnih in premišljeno izbranih sodelavcev, ki mu 5weSto služijo in raznašajo njegove uspešnosti Skrbno pazi na ravnovesje sil, zato veliko časa porabi za razgovore s formalnimi in neformalni mi skupinami in za «hfifcuv&nje nove strategije, ki bo ščitila njegov položaj •tudi jutri. Nikoli ne govori v javnosti, če to ni neobhodno potrebno, kadar pa že govori, ne pove tistega kar misli, (temveč listo, kar izraža večina ah tisti, ki so najbolj
vplivni. Zato skoraj nikoli ne diskutira prvi, temveč v drugi polovici aK na zaključku diskusije. Ne usmerja, zakaj to je bolj varno in popularno. Namesto redarja se pojavlja 7 vlogi odrešenika. Odrešenika pa imajo ljudje radi, četudi jih namesto v obljubljeno deželo pripelje v puščavo. Takšni so torej nekateri »-uspešni voditelji«. Njihova igra je več ali manj prozorna, čeprav so nekateri med njimi celo odlični igralci. Toda četudi jih ljudje spregledajo, jhn tega ne upajo povedati v obraz, čeprav so n. pr. kot člani samoupravnih organov zaščiteni pred morebitnimi sankcijami. Vendar ljudje dobro vedo, da se taki računi poravnajo kašne je,\ ko zaščita mi-' ne, čeprav največkrat na prefinjen komaj opazen način.
Sličnost pojavov s tistimi, ki jih opisuje Mills, nas navaja na zaključek, da gre za
{Nadaljevanje s 5. strani) Reorganizacija podjetja Iskra v obliko združenega podjetja je na' gospodarjenje v naši tovarni ugodno vplivala, saj -nam. omogoča samostojno razpolaganje s svojimi sredstvi. Prenos domače prodaje v našo tovarno nam je omogočil direkten -kontakt s kupci in boljše zadovoljevanje njihovih potreb. Prav tako se je s prehodom na poslovanje s samostojnim ..žiro računom trenutno tudi izboljšala finančna situacija, vendar je nujna, da -se stare terjatve tovarni čitngsrej poravnajo, kajti le s tem bomo uspeli obdržati likvidnost iti vložiti najnujnejše v mehanizacijo proizvodnje.	o
V strukturi celotnega dohodka se je povečal delež porabljenih sredstev v primerjavi s prvim polletjem 1985. Vzrok za povečanje je v .gospodarski reformi, ki Je povzročita flvig cen materiala in storitev. Delež pošlovnMi stroškov v celotnem dohodku se je zato v primerjavi z lest-om 1965 povečal za M'%, zaradi že navedenega zvišanja cen materiala in storitev,, povečane majemnme, stroškov reklame in propagande. investicijskega vzdrževanja in izrednih stroškov, povečanih obresti od kreditov te splošnega povečanja cen vsem ostalim stroškom.
V .primeru, da do navedenih sprememb cen ne bi prišlo,,, ugotavljamo znižanje stroškov, ki imajo največji delež v poslovnih stroških, kot na primer izdelavni material zaradi znižanja izmeta, predvsem pa režijskih stroškov zaradi splošnega varčevanja. Delež osebnih dohodkov v neto piod-uktu je v primerjavi z letom, 1965 narastel za 16% zaradi dviga osebnih, dohodkov, ki so nujna posledica zvišanja življenjskih stroškov po gospodarski re-frmi. ¡Povprečni -mesečni dohodki “so -se dviga® za 27%, vendar s® še vedno pod povprečjem osebah dohodkov v panogi.
Zaradfs navedenih momentov so se deleži posameznih kategorij v celotnem dohodku menjali nasproti preteklemu letu. V absolutnem prikazu pa ugotavljam® porast dohodka za ®T% ia ostanek za 12%.
Iz vseh navedenih primerjav je razvidno, da je tovarna v prvem ¡poletju kljub vsem navedenim težavam poslovala uspešno. V ječanju notranjih rezerv je dosegla viden napredek, Iti se -kot je že omenjeno, odraža v poslovnem uspdtrn-. Poslovni uspeh bi bit lahko še %oJj-šj, če bi vsaij delno odpravili tiste momente, na kaite-re tovarna sama ritma vpliva.
dosegla ugoden postovmi ¡rezultat, ¡seveda ofo premugo vanju naj večjega problema — vprašanja obratovalnih sredstev 'in izpolnjevanju težkih obveznosti ter ©b velikih naporih in prizadevnosti celat-ñega drétovnega kol eivlrva.
— C —
človeške navade, ©e hočemo navade spremeniti, je potreben dolgotrajni proces .človeškega ¡osveščanja, ki bo uspešen le, ce družba ob tem ne bo stala ob strani. Prav socialistična družba, M se bije za srečnejšo družbo in za višjo stopnjo moralnega razvoja človeštva in razmah vsake osebnosti je tista, ki bi morala storiti vse za uresničevanje tega cilja. Toda sam sistem brez moralne preceno-ve ljudi, ki v tem sistemu delujejo, ne bo prinesel drugega kot razočaranje in -samovolj©, pa četudi je v svojem bistva še tako demokratičen te ¡napreden Vse kaže, da smo na -tem področju -dela šele na začetku. Izgleda, da smo se vse preveč Ukvarjali s sistemi te premalo z ljudmi.
Franc Križaj
(Nadaljevanje v ¡prihodnji številki)
¡Kdor je zasledoval delo zadnjih -nekaj zasedanj DS 23? iskra je lahko ugotovil dive ¡pomanjkljivosti, ki sta bistvena za -normalno te plodno -dele tega- organa in sicer:
—	slaba udeležba na zasedanju BS2TP
—	-nepripravljenost članov na
dnevni red.
Na zadnjih dveh zasedanjih je bila ¡udeležba —kritična«, saj je moral predsednik čakati Skoraj pol ure, da je prišlo toliko članov, da se je zasedanje ¡sploh lahko začelo. Do neke mere je to razumljivo, ker sta -bili ti dve -zasedanji- v času dopustov, toda kljub temu je bilo precejšnje -število neupravičenih izostankov
Za vse tiste člane, ki ¡neupravičeno izostajajo od zasedanj: DS, naj ¡bo to javen opomin,:. -saj s svojimi izostanki otežkočajo nemoteno delo tega organa, oziroma podjetja. Ko je predstavnik izvoljen za člana DS ZP, je njegova dolžnost, da se zasedanj redno udeležuje, ne samo zaradi ¡podjetja kot celote, ampak še ¡posebej zaradi svojih valilcev, ki. so ga volili in katerih predstavnik je v tem organu. Eri večji udeležbi je plodnejša diskusija, o posameznih vprašanjih, problemi pa se lahko ‘kvah-tetneje rešujejo.
Drugo (bistveno vprašanje pa je pripravljenost članov
DS na vbebteo dnevnega reda, kar se nujno odraža v kvaliteti zasedanj tega organa. Splošna ugotovitev je* da je manj diskusije o bistvenih vprašanjih te več o tistih točkah dnevnega reda, ki so ¡manj pereče, sosplošno znane, manj stretoune, oziroma ne zahtevajo dodatnega razmišljanja — študija. Seveda te ugotovitve ne veljajo za vse -člane DS ZP, so posamezniki, ki «e dobro pripravijo te plodno diskutirajo. PFav bi bilo, da bi bili v manjšini tisti, ki ne diskutirajo a niso aktivni,~eaj bomo lahko v tem primera govoriti o pravem ¡samoupravi jan j u.
V kolikor je ovira v tem, da -se člani zaradi svojih službenih obveznosti aie .¡morejo dobro pripraviti za aktivno sodelovanje na zasedanju, ker je prekratek rok od dneva vročitve materialov do dneva zasedanja DS, naj se to uredi tako, da se roki podaljšajo ¡obvezno aia »edem ali več dni. Tako bo lahko vsak član DS material prebral in se tudi lahko .posvetoval s ¡strokovnimi kadri v svoji ¡enoti o stvareh, ki mu niso dovolj jasne na -zasedanju ¡DS pa bo lahko aktivu© sodeloval te nastopal pripravljeno. Le tako je možen kvaliteten premik v dete -samoupravnih organov v ¡naših' delovni horganizaci Jafa ¡kar je tudi naš splošni interes.
(Dalje na 8. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
PRODAJA
SKLEPI
3.	ZASEDANJA DS
(29. 7. 1966):
• DS sprejme ostavko tov. Ljub«ta Torija na članstvo v DO PSO in hkrati na priporočilo družbeno političnih organizacij imenuje za novega člana DO PSO tov. Albina PAHORJA iz delovne enote servisa, ki je že dosedaj bil namestnik članov DO PSO,
9 DS: naknadno potrjuje sklenitev dodatne pogodbe o povišanju lastne udeležbe za 23% za stanovanja v stolpnici S-5 ob Celovški cesti. Povišanje udeležbe v danen) primeru znaša 1,617.740 S. din na posamezno stanovanjsko enoto, kar znaša skupaj' za vsa 3 stanovanja 4,856.220 S-din. PSO se obveže plačati ta znesek stanovanjskemu podjetju Ljubljana—Šiška do
31.	12. 1967.
Omenjena stanovanja so vseljiva in bi jih v nasprotnem primeru stanovanjsko podjetje prodalo drugim interesentom in so na tako pd-višanje pristale t tudi vse ostale organizacije združenega podjetja Iskra, ki imajo v isti stolpnici kupljena, stanovanja.
9 DS odobri, da se jz kvote . 16 milijonov izvrši nakup garsonjere. Tako se reši stanovanjski problem tov. Franja MILAVCA iz montaže, ki mu je pogorelo star novanje 2. maja in je s svojo tričlansko družino ostal brez strehe, in sicer na sledeči način:
Od Nabavne organizacije ZP Iskre je PSO dobila razpolagalna pravico na enosobno stanovanje, ki ga bb izpraznil tov. ing. Orlando, Stepančič za pokritje obveznosti do Republiške skupščine, Iti j® prevzela PSO v zvezi s stanovanjskim problemom tov. ing. Baniča.
Za novo garsonjero se- da razpolagalna pravica Upravi združenega podjetja, _ ki je Prodajni servisni organizaciji, glede na nujnost izvršitve obveze, ki jo ima do Republiške skupščine, posodila t »koj vseljivo garsonjero, Obvezo do uprave združenega podjetja Iskre bi morala izpolniti v roku 3 mesecev, lf ar je po zagotovilu podjetja IMOS možno.
Garsonjera na podlagi ponudbe podjetja IMOS. stane 3,900.090 S. din in bi se zato koristila sredstva od odobrenih 16 milijonov kredita, čeprav ta sredstva niso likvidna, bi po posebnem aranžmaju s podjetjem IMOS bilo možno ta sredstva, kakor tudi sredstva za nakup garsonjere za tov. Franca , Vrečka, takoj koristiti, oz. bi jih banka prtenakazala na podjetje IMOS.
9 Na predlog pravne službe PSO, delavski svet potrjuje spremembo sklepa DS PSO z dne 21. 12. 1964, s katerim je Bila tov. RODIJO KOŠOROKU; pravniku v PSO Izdana garancija za kreditiranje soudeležbe pri nakupu družinskega stanovanja v
znesku 2,400.000 S. din in sicer se ta znesek zniža na
2,000.000 S. din, ker je imenovani od odobrenega posojila dejansko koristil le 2 milijona s tem, da je odplačilni rok določen na 25 let.
Pravna služba PSO bo v smislu gornjega sklepa sklenila ustrezno pogodbo.
9 Na predlog DO, delavski svet daje soglasje za najetje kredita v znesku 130 milijonov S. din in dolgoročnega kredita v znesku 130 milijonov S. din in dolgoročnega kredita v znesku 113 milijonov 639.000 S. din.
Omenjena kredita sta nam bila dodeljena s strani republiškega rezervnega sklada po odobreni razdelitvi, ki jo je potrdil DS združenega podjetja.
Kratkoročni kredit je dan za dobo enega leta in 4,5 % obrestno mero, dolgoročni kredit pa za dobo 15 let in. 5 %-mo obrestno mero.
Za podpis ustrezne pogodbe DS pooblašča direktorja PSO tov. Metoda Rotarja in šefa finančnega sektorja tov: Milivoja Šoštariča.
« DS odobri nabavo osebnega avtomobila znamke Citroen C/O za skupno nabavno ceno 11 milijonov S. dinarjev.
Devizna sredstva v višini 2.550 $ nam daje na | razpolago iz svoje retencijske kvote pO, internem kursu 2.000
S.	din Tovarna motorjev Železniki, dinarska sredstva iz investicijskega sklada pa nam je pripravljena odstopiti, oz. posoditi do konca, junija.>1967 Tovarna kondenzatorjev 'v Semiču.
Glede na stalne obiske -tujih predstavnikov je nujno, da ima PSO primeren osebni avtomobil, ki bi služil izključno za prevoz tujih poslovnih partnerjev. Sedaj se je PSO posluževala v. takih primerih tujih prevoznih sredstev, vendar so 'take usluge zelo drage (cca 200 S,, din od prevoženega kilometra), razen tega pa nam prav v najnujnejših primerih ta sredstva niso na razpolago.

SKLEPI
14.	SEJE DO
„(18. 8. 1966)
9 Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za september 1966 v naslednjih vrednostih:
*
—	eksterna proizvodaja
16,545.326 N din
—	skupna proizvodnja
17.394.306 N din
@ V okviru Delavske univerze se z letošnjim letom ustanovi oddelek delovodske šole — kovinske stroke pod pokroviteljstvom delovodske šole Maribor. Ker ima tovarna poirebe po tem kadru, Je' upravni odbor odločil, da se v tovarni izvede razpis za prijavo kandidatov. Pogoji razpisa so naslednji:
—	dokončana poklicna šola kovinske stroke
—	najmanj 8 let ustrezne prakse v tovarni
—	kandidat mora biti zaposlen na delovnem mestu, kjer se zahteva zadevna izobrazba.
Sprejetih bo 10 kandidatov. Stroške šolnine krije tovarna.
9 Upravni odbor imenuje komisijo za izobraževanje v naslednjem sestavu: Kok Žibert, predsednik; člani: inž. Alojz Grčar, ing. Jože Unk, Alojz Švigelj, Ivan Cvar, Adolf Primožič, Miha Molan.
Komisija ima nalogo delati kot kolektivni organ pri reševanju problemov izobraževanja.
LNSraUMEim
SKLEPI
8.	REDNE "SEJE UO (12. AVGUSTA 1966)
9 Upravni odbor potrjuje plan proizvodnje za mesec avgust v skupni vrednosti 1,236.294:— N. din.
Zaradi povečanja dela v produkciji in lakirnici ter montaži podsestavov in v umerjevalnici, upravni odbor v mesecu avgustu proizvodnji odobrava 996 ur podaljšanega dela.	. ,
9 Upravni odbor je predlagal sklepe četrte, pete, šeste in sedme redne seje in sprejel naslednje sklepe:
a)	Upravni odbor razrešuje dolžnosti' člana komisije za ugotavljanje izmeta tov. Franca REBERŠAKA — mojstra delavnice podsestavov ter za novega člana imenuje tov. Jožeta' čEBAVSA, -mojstra umerjevalriice.
b)	O ureditvi plačila' zemljišča za skladišče vnetljivih tekočin naj šef .splošnega sektorja tov. TISLEH poroča na naslednji seji.
c)	Na predlog Prodajno servisne organizacije, upravni odbor poleg 30 % razvrednotenja manjvrednih instrumentov po inventurnem popisu- 31. 12. 1965, odobrava Prodajnoservisni organizaciji še. 6,25 % dohodkovnega rabata.
© Upravni odbor sprejema v vednost poročila naslednjih svojih komisij:
—	komisije za ugotavljanje izmeta,
—	komisije za HTV,
—	komisije za reklamacije,
—	komisije za sprejem novega P orodja in
—	stanovanjske komisije ter zapisnik komisije za delitev osebnih dohodkov.
V zvezi s temi poročili upravni odbor sprejema naslednje sklepe:
a)	Dodatek na pogoje dela naj bo za kontroliranje osi, isti, kot za poliranje osi, C j. 9,10 N-. din urno. Dodatek naj se po predlogu komisije za HTV obračunava od 1. 1.1966 dalje. ,,
b) Na osnovi poročila komisije za pregled- negibajočih zalog upravni odbor naroča pripravi dela,, da pregleda uporabnost nekaterih materialov’, in zadolžuje proizvodnjo, da prvenstveno uporabi staro, zalogo.
9 Upravni, odbor je pregledal prošnjo Šolskega CENTRA PODJETJA, za dostop izmelnih instrumentov ten jo odstopa, direktorju s pooblastilom, da v bodoče vse take prošnje rešuje v svoji pristojnosti.
9 Upravni odbor odobrava gospodarsko tehničnemu sektorju koriščenje skupno 613 ur podaljšanega dela v mesecu 'avgustu.
»INSTRUMENTI*
SKLEPI
6. ZASEDANJA DS
(16.8:1966)
9 Delavski svet je pregledal sklepe petega rednega zasedanja z dne 26. 7. 1966 in prav tako petega rednega zasedanja z dne 29: 7. 1966. in sprejel naslednjo pripombo:
V šestem sklepu se navede, da se prispevek za šolstvo odobrava za leto 1966 in je všebina tega sklepa naslednja:
»Na priporočilo Skupščine občine Radovljica, za zdnižer vanje sredstev za strokovno ' šolstvo in gradnjo: osnovnih šol, delavski Svet' iz sklada skupne porabe odobrava 2,5 % prispevka od bruto osebnih- dohodkov za leto 1966, s tem pogojem, da bode prispevek odobrile vse: delovne organizacije in ustanove na območju občine' Radovljica. ’
Prispevek za naslednja, leta pa ho delavski svet tovarne obravnaval vsako leto pri sprejemanju gospodarskega Plana.
Delavski svet zahteva,, da še ob zaključku leta vsem gospodarskim organizacijam pošlje poročilo o koriščenju teh namenskih sredstev.
Delavski svet naroča upra» vi, da Skupščini občine Ra» dovljica na osnovi razprave na zasedanju pošlje dopis, v katerem naj tudi navede, da v- primeru negativne bilance v letu 1966 ne- prevzemamo garancije, da bomo sredstva za šolstvo, nakazali.«
9 Delavski svet je sprejel poslovno poročilo za prvo polletje letošnjega leta z naslednjimi pripombami:
a)	Strogo je treba upoštevati določila sanacijskega programa, zato delavski- svet predlaga upravnemu odboru* da ojača komisijo za pregled negibajočih zalog s tem, da imenuje še dva člana komi» sije.
b)	! Komisija, za pregled ne* gibajočih, zalog je zadolžena» da skupno , s strokovnimi službami uredi; pregled vseh zalog surovin, polizdelkov is drobnega inventarja ter, da na nasledn jem zasedanju delavskega sveta poda poročilo s prvimi predlogi za zmanj* sanje zalog.
c)	Materiali polizdelki in drobni inventar, ki se ho odpisal, naj: se hrani v posebnem skladišču. Zanj naj se
■ vodi točna evidenca s cenami za posamezne kose.
d)	V sodelovanju š. servisnim sektorjem naj, strokovne službe določijo količine re-»zervnih delov za posamezne izdelke,, ki naj, se tudi ločeno uskladiščijo..
e)	Proizvodnja in priprava dela sta zadolženi, da še. prvenstveno porabijo materiali* ki so zaostali pri tehnoloških izboljšavah. '
f)	Strokovne službe naj skrbijo, da bo plačana, realizacija. za našo tovarno v povprečju podjetja. Obenem naj uporabijo, vse sile za pridobivanje novih kreditov.
g)	Do naslednjega zasedanja delavskega sveta naj finančni sektor izdela seznam drobnega inventarja, nabavljenega v letošnjem letu.
ZDRUŽENO PODJETJE
»ISKRU«
tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJAJSIA-PRŽAN
razpisuje delovno mesto
VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA
POGOJI:
—	ekonomska fakulteta II. ali I. stopnje s prakso,
—	ekonomska srednja šola z najmanj 10-letno prakso na podobnih delovnih mestih,
—	znanje enega svetovnega jezika.
Kandidat, ki bo sprejet, bo moral uspešno opraviti poskusno delo, ki bo trajalo 3 mesece.
Rok prijave je 30. avgust 1966.
Pismeno ponudbo pošljite gornjemu naslovu, h kateri je trebs priložiti izkaz o strokovni izobrazbj in dokazilo o dosedanjem službovanju oziroma dosedanji praksi.
Z


Tovarna kondenzatorjev Semič osvojila pokal mladosti
‘Kolektiv je sodeloval s 30 ekipami
ČRNOMELJ, JI. S 1966 — Občinski sindikalni svet in občinska zveza za telesno kulturo Črnomelj sta letos januarja razpisala III. delavsko športne igre. 'Naša tovarna v Semiču se je prijavila za odbojko, šah, streljanje, kegljanje in smučanje. Tekmovanje je trajalo 7 mesecev (vse v liga sistemu). Tudi letos so športniki »Iskre« iz Semiča

Novi Izdelek ISKRE — Tovarne ladijskih sprejemnikov, Sežana: GRAMOFON RADIO MANUELA. V Jugoslaviji prvi namizni gramofon — radio s transistorji
Nabava v juliju
dosegli veliko uspehov, saj
druga in 4 tretja mesta.
Na predvečer občinskega praznika Črnomelj je pred 1000 občani na prenovljenem rokometnem igrišču občinskega sindikalnega sveta Črnomelj,^ tov. Jože Kolenc objavil in razglasil’ rezultate
III.	delav^^Špbrtnin^ilsef ter podelil pokale, priznanja, plakete in diplome prvo trem plasiranim ekipam v posameznih panogah. V tekmovanju je sodelovalo prek 100 ekip z 2500 tekmovalci iz 18 delovnih kolektivov.
športniki »Iskre« so prejeli ..več kot polovico pokalov in priznanj. Uvrstitev po disciplinah (moški); odbojka
III.	mesto, šah IV. mesto, kegljanje VII. in XIW mesto, streljanje VI. in XII. mesto, smučanje — veleslalom II., III., IV.inV. mesto, smučanje teki I., II. in III. mesto. — (ženske): kegljanje I. in II. mesto, streljanje I., II. in III. mesto. Skupno , je „ kolektiv . Iskre tekmoval s? 30 'ekipama (lani je sodeloval z 28 ekipami). Na zaključku je sekretarka obeinsega komiteja ZMS po-„ delila' visoko priznanje »POKAL MLADOSTI« za množično udeležbo na III. delavsko športnih igrah Črnomelj 1966 kolektivu tovarne kondenzatorjev SCffiič. To Odličje — »POKAL MLADOSTI« — je kolektiv Iskre, prejel tudi v lanskem letu.
Letošnje tekmovanje je zopet pokazalo kako si proizvajalci želijo športnega tekmovanja. Sindikalna podružnica in uprava podjetja -sta nudili
so osvojili- tri prva mesta, 4
vso pomoč, za kar jim* gre tudi zahvala, predvsem pa je treba izreči priznanje tekmovalcem za tako _ velik in nepričakovan uspeh, saj se s športom ukvarjajo šele drugo loto.
15 jSa je kolektiv iskre iz Semiča prejel 4 pokale, 11 plaket in 30 diplom gre zahvala v največji meri naslednjim temovalcem: Darinki Vidmar, Dragici Plut, Anici Črnič, Anici Vidmar, Joži Podgornik, Rezki Hrvat, Anici Laternar, Ruži - Ostro-raič, Anici Šuštaršič, Žanu Škrinjarju, 'Stanetu šlrumblju, Radmilu Pavloviču, Vladu Zorcu. 1 Tomažu" Kočevarju, Mirku Maleševiču, Slavku Grudnu, Francu Sladiču, Stanetu Avscu, Tonetu Starihi, Francu Oštroniču, Francu Moljku, Alojzu Justinu ih Jožetu Juntezu. Omenjeni šo sodelovali v večjih ekipah na tekmovanju in žrtvovali veliko prostega časa za treninge in tekmovanje.'
Vsi športniki željno pričakujejo novih delavsko športnih iger, kjer bi se spet pomerili s športniki belokranj-sih podjetij. Tudi. z uspehi smo lahko zadovoljni,-: saj smo od lanskih iger, ko smo frtvič sodelovali, dosegli, videti napredek. V naslednjih igrah, kjer bodo uvedene: še nove panoge kot atletika, kolesarjenje, rokomet,' bodo s svežimi ekipami skušali poseči v borbo in upamo, da bodo dosegli dobre rezultate.	•	•
", m: k.
(Nadaljevanje 6’ 5. .strani) od te količine še na 45 ton. Specifikacijo bo skušala NO prikrojiti tudi za F 48 in 55 trdoto.
Z valjaoniče Sevojno smo uspeli dobiti le 8 ton ECu pločevin. Če bi se z Metalko ne dogovorili glede MS pločevine, bi morali ves ta material uvoziti.
Pri drugih proizvodih neželezne metalurgije ni bilo sprememb in je -položaj dokaj dober, razen pri" išfebru.
Pri' panogi električnih polizdelkov je tovarna FKS Sve-tozarevo še vedno y zaostanku z dobavami lakiranih žic, predvsem debelejših dimenzij. Najbolj prizadeti sta pri tem tovarni v Novi Gorici in Aparati v Ljubljani, ker uporabljata skoraj samo der belejše dimenzije. Tovarna, v Novi Gorici bo morala potrebno količino teh žic uvoziti. Od tovarne FKS' jo bo prejela 28 ton samo v tretjem trimesečju i ih sicer 1 iz-
ven skupnega kontigenta ZP Iskra in še to ob pogoju, da preskrbi baker. Tovarna El-ka iz Zagreba pa nasprotno zadovoljivo dobavlja lakirane žice po sklenjenih pogodbah in dogovorjanLh terminih.
Drug elektrotehnični material dobavijo naše tovarne v redu.
Ob koncu omenja- poročilo NO, da ni bilo težav z rednimi dobavami polproizvodov tistim tovarnam, ki so naročila oddale pravočasno.
Poročilo kaže, da so.se zaloge materialov na razredu tri kljub pomanjkanju dinarskih sredstev povečale. Po drugi plati pa se obveznosti posameznih delovnih organizacij do NO iz meseca v mesec povečujejo. Takšno gibanje, bo imelo v prihodnje težke posledipe za NO, ker bodo posamezni dobavitelji zaradi nerednih plačil ustavljali dobave. Zaradi pomanjkanja. dinarskih . sredstev
seč večja vsota deviznih sredstev neodikupljenih. Vsekakor se bodo morali. naši upravni in samoupravni organi v tovarnah poglobiti v to problematiko povečanih zalog in sprejeti za sanacijo drastične ukrepe, sicer se bomo ponovno znašli v podobnem položaju kot lani.
Za dobave domačega in uvoznega materiala v naslednjem letu mora dobiti NO od gospodarskih organizacij specificirane potrebe Še1 do konca tega meseca. Le na, ta način! bi NO lahko zagotovila terminske dobave v naslednjem 1'etvi. Definitivne potrebe in nabavne namoge za prvo trimesečje .1967, pa bodo morale tovarne oddati najkasneje do 1. okptobra.
Marjan Kralj
AKTIVNOST . SAMOUPRAVLJALCEV
(Nadaljevanje z 6. strani)
Prav bi bilo, da bi člani samoupravnih organov v nar Sem glasilu bolj aktivno SO7' delovali in objavljali svoje poglede o delu teh organov, •oziroma opozarjali na pomanjkljivosti in dali tudi predloge za izboljšanje delovanja. Zavedati še moramo, da opravljamo na področju ■samoupravljanja pionirsko delo, zato moramo vsi aktivno sodelovati pri njegovem nadaljnjem izpopolnjevanju.
Janez
l S K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za eiektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: >ČP Gorenjski tisk« Kranj
Sedemmesečna	proivodnja P198		8
Tovarna	Plan v	Izpolnitev	%
	000 N din	v 000 N din	
Elektromehanika	100.161	106.834	106,7
Elementi	39.433	37.191	94,3
Avtomatika	41.361	42.788	103,5
Sprejemniki	24.391	20.705	84,9
Aparati.	23.665	30.033	126,9
Avto izdelki	52.962	50.736	95,8
Elektromotorji	14.060	11.447	8l;4
Naprave	18.364	15.218	8279
Elektronika	. 9.188	, 8.874	96,6
Kondenzatorji	16.172	16.510 .	102,1
Instrumenti .	~ 8.347	8.633	103,4
Polprevodniki	9.054	8.880	98,1
Usmerniki	6.624	6.762 f	102,1
Mikron	8.913	3.822	42,9
SKUPAJ PODJETJE	372.695	368^433	98,9
ostaja iz meseca v roe-
J||JPf
»Le 3 mesece mi manjka, pa bi bil med tistimi, :ki bodo letos slavili 20-letnlco zaposlitve v »Iskri« — je dejal tov. -Marjan’ Oblak, urejevalec na stikalnicah v »Elektromeha-nlki«