Posamezna Številka 20 vinarjev.
dev. 73.
v UniM v soM, dne 30. m n
(M M
Velja po poŠti: ■a oelo leto naprsj.. K 40 -M <Bmesec „ ..„ 3.50 ta Nemčijo oeloletaio. „ 45-— aa ostalo Inozemstvo. „50-
V	Ljubljani na dom:
Ia oelo loto napre].. K 38-— aa as mesec „ .. K 3 —
V	spravi prejemu meielut „ 2-50
šss Sobotna izdaja: s
Za oe o leto ..... K 8 — sa Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa ostalo Inossmstf o. „13 —

Enostolpna petitvrsta (72 mi. ilroka in 3 mm Tlsoka ali s]*
prostor) sa enkrat .... po 50 v sa dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. .> Ob sobotah dvo|nt isrlL
Enostolpna petitvrsta K 1-_
Izhaja vsak dan isvssmil se> delje m praznike, ob 3. nri pop. Bedna letna priloga vosal red
■•V Uredništvo j« v Kopitarjevi illol itev. 6/III. BoKopisi se ne vračajo; neiranklrsns pismi se oe == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. os
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi allol SL 6. — Bsčim poštne hrsnllnloe avatrljsse it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. it. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Pretekli leden.
Dočim se na francoskih bojnih poljanah fe mečem odloča bodočnost narodov, urejujemo in pregledujemo Jugoslovani svoje vrste sa. nekrvavo vojno, iz katere hočemo priti kot smagovalci: vojno za svobodno domovino. Tak slovesen pregled slovenskih čet se je vršil v nedeljo, 24» marca, ko je slovensko ženstvo izročilo našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu nad 200.000 podpisov slovenskih žena in deklet za jugoslovansko deldaracijo. S pregledom smo lahko zadovoljni. Kdor je bil v soboto in nedeljo pri tem slavju, ta ve: Velika misel je v velikem času našla Slovence velike in dorasle; zgodovina jih ne bo zatajila. — Ravno tisti dan — 24. marca — 50 se na Dunaju zbrali na posvetovanje združeni nemški narodni sveti in sklenili, da ne dovolijo jugoslovanske države in tudi nob-jne narodne avtonomije ne, da hočejo obdržati vso svoio »narodno posest« po vseh avstrijskih deželah in da hočejo imeti prosto pot do Adrije. V boju proti Jugoslovanom da morajo Nemcem pomagati Madžari. Za boljšo obrambo neraštva se osnuje enoten nemški narodni jjvet za celo Avstrijo. — Hrvatski sabor je dne 22. marca rešil zakonski načrt o uporabi vodnih moči rek Gacke in I.ike — edino za hrvatski narod koristno delo v celem zasedanju. -t- Pogajanja 7. Rumunijo so se nekam zavlekla, a v 14 dneh upajo, da bo vse pripravljeno, da se pogodba^ podpiše. — Na Ruskem lovi vojni minister Trockij mačko za rep: organizira milijonsko rdečo armado in pripravlja ukaz o splošni vojni dolžnosti. Bivšega vojnega ministra v Kerenskijevi vladi admirala Verdercvskega so pozvali, naj prevzame tehnično vodstvo vzhodnomorskega brodovja, kar ie tudi storil. — O Ukrajini so se slišale te dni velike novice: čete ukrajinskih ljudskih svetov so neki prešle na napad proti nemškim četam, ki delaio v Ukrajini »red«, vzele mesto Konotop in 26. marca tudi Odeso. To vest ie razširil pri nas po Reuterju sam c. kr. korespondenčni urad; čez dva dni jo je vojni tiskovni stan preklical. — »Cesarska bitka* na zapadu, kakor jo nazivljejo Nemci, na črti Monchy, Cambraj, St. Quentiii in La Fcre je prinesla Nemcem sijajno zmago. Nemške čete so m 80 km dolgi fronti prodrle sovražno bojno črto, osvojile mesto za mestom, zasegle ogromen plen, 1100 topov in do 70.000 ujetnikov. Njih naval se šc ni ugnal: stoje pred Amiensom. — Na drugih bojiščih doslej nič i novega.
i® mam s. iš.
Dne 26. marca se je zbralo načclslvo S. L. S. v posvet. Seje so se udeležili načelnik prelat Kalan, člani načelstva Šter-cin, Novak, Ogrin, poslanci Gostinčar, dr. Gregorič, Hladnik, Jarc, Kobi, Lavrcnčič, Lovšin, vitez Pogačnik, dr. Pogačnik, Škulj, Vehovec, Zurc; svojo odsotnost sta opravičila poslanca Zabret in Perhavc. Načelnik omenja, da se je S. L. S. od 27. dc-cembra, od shoda zaupnikov, skristalizi- 1 lara in okrepila, sedaj pa treba, da se po- | drobno organizira. V ta namen je zbor za- > upnikov naroči) načelstvu prireditev strankinega statuta. Načelstvo se je glede pravilnika o posameznostih temeljito posvetovalo in potrdilo predloženi statut" z ne- j
katerimi spremembami--Nato so se ob- 1
ravnavale razne notranje zadeve stranke. Po sklepu načelstva naj se shodi S. L. S. vedno le po strankinih somišljenikih prirejajo; izvzeti so samo z dovoljenjem načelstva stranke v velikem stilu nameravani shodi za slovesne izjave o ma-'niški deklaraciji. Prihodnja seja se vrši meseca aprila, dan se še naznani.

BI!
Na Ruskem jc navada, da se ljudje na velikonočno nedeljo pozdravljajo s klicem: »Krist je vstal!« In drugi odgovarjajo: »Res je vstal!« Potem se poljubljajo s poljubom miru in sprave, tudi neznanci. Zavest bratstva, utemeljenega na nauku Krista, ki jc premagal svet in smrt, druži pred cerkvijo v objemu bogatega trgovca m berača, graščinsko gospodo in njeno služinčad. Grof Tolstoj popisuje nekje tak prizor in v tem slučaju skoro ni bilo treba čudovite plastike njegovega jezika, da popis čitatelja prevzame; predmet sam govori vse.
To je v Rusiji, na daljnem vzhodu, ki ljubi mistiko in široko čuvstvovanje. Pri nas ni bilo take navade. Evropa, kakršno jo je ustvarilo materialistično dvajseto stoletje, ni sentimentalna. Kar je imela duševne dediščine iz prejšnjih vekov, to je v ladnjem času potratno razsipala in zapravljala. Materijalizem je zavladal najprej v filozofiji, ootem v sociologiji, potem
v zasebnem življenju, slednjič v državnem. In danes, ko ga je filozofija zopet zavrgla, danes vlada dejansko vsej Evropi; misleci so umsko zmoto popravili, ostale pa so nje strašne posledice v življenju. Materijalizem, ki je zavrgel božanstvo Kristovo in njegovo vstajenje kot nezmisel, je uklonil svet sirovi sili materije in človeštvo ječi pod njo s smrtnim ječanjem. Naš vek jc dosegel rekord, ko je s peklensko bistroumnostjo, ki ji v vsej zgodovini človeških zmot ni para, sestavil top, ki nese smrt stodvajset kilometrov daleč.
Ni moglo biti drugače; vse je kazalo, da se Evropa razvija v smeri krivulje, ki jo opisuje Kruppova krogla. Letos je minilo ravno sto let, odkar je Lamennais izdal E vojo slavno knjigo »Poskus o vnemar-nosti glede verstva«. V njej že vidi, kako potujejo svobodomiselne državne maksi-me po Evropi, kako spreminjajo mednarodno pravo zopet v to, kar je bilo pred krščanstvom: v oboroženo sebičnost naroda. Ta seb:čnost poraja medsebojno sovraštvo, budi barbarske nagone. Zoprni in nekrščanski patrijotizem se širi, ubija ljubezen do bližnjega, sovraži vse, kar ne spada k lastnemu narodu. S preroško bi-slrovidnostjo je videl Lamennnais konec razvoja, ko jc zapisal: »Narodi se zanašajo le še na svojo moč, da si zavarujejo eksistenco. Toda največja vojstva jim nc zadostujejo več. Cela ljudstva so prisiljena, da stopijo na bojišče in bojujejo besni boj za obstanek. Človeška družba se je pogrezmla zopet v barbarstvo. Svet je otrpnil spričo silnega spopada narodov. Odkar je krščanstvo na svetu, ni videl česa takega. Se nikdar n' bila umetnost zatiranja popolnejša. Izredno iznajdljiva lakomnost računi celo s prihodnjimi rodovi.., Incedo per ignes. Čutili boste, da morem podati le nekaj potez slike, ki si jo lahko vsakdo sam spopolni.«
Ta napoved se je povsem uresničila, do pičice; popolnejše slike nravnega bankrota evropskih narodov bi niti sodobnik ne mogel naslikati. Državna sebičnost, ki je ponekod istovetna z narodnim sa-mooboževanjem, je postala vrhovno vodilo zunanji in notranji politiki. Ta sebičnost jc najbolj kruta med vsemi strastmi: umakniti se ji mora blagor posameznika, zadovoljnost naroda, mir sveta; kot nedotakljivo veličanstvo sedi na prestolu. Oboroževanje je vsa njena vladarska umetnost, drugega sredstva nima, da ustvari red, kot plin in top.
Pri tem je sedaj Evropa. Nje vebki teden traja štiri Ic.tn; vse si želi miru in vstajenja, a zaman. Zio, prvotno zlo ma-terijalizma je zašlo človeštvu pregloboko v kri in strup d c bije, dokler se ne izdivja. Lamennais, ki je gledal bodeče gbrje, je pred sto leti zaklical trpinom naših dni: , »In sedaj, narod, čuj me! V g'obočini bede, kamor te je pahnilo lahkoverno zaupanje v napačno modrost, čuj, kaj ti kliče vera: Pridite, pridite k meni. vsi, ki se zastonj trudite, da bi zopet vstali, vi, ki ječite pod bremenom človeških postav in ničvrednih naukov! Umirajoči narodi, pridite k meni! Pustite goljufive zdravnike, ki vam obljubljajo moč, a vam med bolečimi krči jemljejo še tisto, ki vam je ostala. Pridite, hitite, časa je malo! Sleherni dan je življenje v vas slabotnejše!«
Kdaj bo slišala Evropa la glas? Šele to bo njeno vstajenje.
Veliki prazniki cerkvenega leta opominjajo kristjane, da preko malenkosti dnevnih skrbi pogledajo globlje v dušo in dalje — večnosti nasproti. Letošnji veliki teden nam kliče še prav posebno krepko, naj presodimo zopet enkrat svoja dajanja — za politična to velja še boli kot za zasebna — s stališča večnosti. Na zapadu se bije grozna bitka narodov, milijoni zro vsako uro smrti in večnosti v oči, tudi doma v zaledju mislijo nešteti na večnost, ki jim morda edina še prinese svidenje z najdražjimi, s katerimi so preje skupaj praznovali vse velike družinske praznike.* Najdražji bodo manjkali družinam pri skupnem za-uživanju velikonočnega žegna, pri vsaki družini pa bo sedela v gosteh težka skrb, kot stroga spominčica večnosti.
Presojali bomo zadnja politična dejanja s stališča večnosti. Pred vojno smo malo in redko mislili na zunanje politična, svetovna vprašanja, sedaj so tako blizu našemu srcu.
Mislili bomo na mir v Brestu Litovskem, na mirovna pogajanja z Rumunijo, na naše mirovne predloge, na rahlo zbliževanje našega zunanjega ministra Czernina in predsednika Združenih držav severnoameriških Wilsona, ki je svoj čas vzbujalo toliko nad in jih tako malo uresničilo. Dokler se je mirovno stremljenje gibalo v krogu misli in besed, je vsaj na zunaj nosilo pečat večnosti. Brez osvajanj, brez vojne odškodnine, samoodločba narodov, neprisiljeni, prijateljski sporazum so bila gesla na tem pečatu. V Brestu se je pričelo praktično uresničevanje. Prilika za uspešno izrabljanje trenotnega položaja je odvrnila pogled od večnosti na časovne uspehe, muhe enodnevnice so zasenčile večnosti pečat.
Od primerne ureditve razmerja med narodi, ki bi prinesla večni mir, so se obrnili narodi k dnevnemu delu priprav za novo bitko, ki naj prinese začasno odločitev in s tem novo podlago za pogajanja. Wilson in Czernin sta odšla s svetovnega odra za kulise h telefonu in brzojavu poslušat najnovejša poročila s fronte. — Zopet je videti, kakor da ja bil večnostni pečat samo reklamna etiketa za uavadno blago z dnevnim kurzom, od konjunkture odvisnim.
V naši monarhiji se je zadnje dni odigrala zgodbica, ki ima pomen kot psihološka slika, kot ilustracija etične višine našega političnega pojmovanja in čuvstvovanja. Profesor Lammascb, učenjak svetovnega slovesa in katoličan ne samo za parado, ampak tudi v nehvaležnem političnem delovanju, je svoj čas izdelal spomenico, v kateri se odločno zavzema za nrijateljsko odkritosrčni, krščanski mir med narodi, ki seveda mora izključevati dogovore med posamezniki v družini narodov, ker bi morali motiti splošno zaupnost in odkritosrčnost. Zloglasni »zgodovinar« dr. Fried-jung jc po Ludu Hartmannu zvedel za spomenico in vprizoril proti dr. Lammaschu ostudno časnikarsko gonjo. Značilna je tu zraven Hartmannova vloga. Hartmann jc scc. demokrat, delal se je tudi velikega miroljuba in je posredoval, da je dr. Lammascb svoje odkritosrčno krščansko pacifistično delo mogel vršiti v nemškem soc. demokratičnem glasilu, ker krščanskosoci-jalni listi takemu delu niso hoteli nuditi strehe, sedaj pa je Lammascna zahrbtno izdal Friedjungu z izgovorom, da bo siccr še vedno deloval za svetovni mir, da se pa z Lammaschevo smerjo in metodo ne more strimati.
Dr. Lammascb je pač mož, čigar krščansko politično riaziranje nosi tudi večnosti poljub, za take reči pa žurnali-stika nima več pravega razumevanja. Mogoče pridejo spet časi, ko se bodo več-nostni in dnevni interesi križali, takrat se bodo krščanski socijalc: dičili in ponašali z Lammaschem ali celo s Foersterjera, Pat-taiu se že danes odpovedujejo.
Ni čuda, da je tako korumpirana politična družba tudi notranjepolitične zahteve jugoslovanskih narodov v naši monarhiji hotela presojati z omejenega stališča kot muhe enodnevnice, da se je skušala sprijazniti z njimi, dokler je bila mnenja, da jih opravičuje trenutni politični položaj, da jc začela ostudno brezobzirno gonjo, kakor hitro ji je po njenem mnenju vsaj navidezno dajal prav trenutni položaj. Naš narod pa sc je v začetku postavil na stališče, da naj vojna ustvari trajno mirno in pravično bodočnost, njegove zahteve so iz pogleda v daljno bodočnost, večnosti nasproti, ne od danes do jutri, iz pogleda v celo našo preteklost, ne od danes na včeraj.
Zato so naše zahteve vedno enake, ne spreminja jih nobena bitka, noben poraz in nobena zmaga. Papeževo stremljenje po krščanskem miru pozdravljamo vedno enako odkritosrčno v gladni spomladi in po žetvi, jugoslovansko državo zahtevamo in gradimo, sklicujoč se na našo staro pravdo, na krščansko pravico in ne na »made a'i oorazc. Zavest, da je na našem
programu večnosti pečat in poljub, nam bd
sladila velikonočni žegen, ne bojimo se, da bi nam mogel postati Judeževa hrana. <7—
flieilka in jipslev. vprašuje.
Najhujša in najbolj krvava bitka cele sedanje vojske in morda vseh časov divja danes na zapadu. Pravili so in še danes trde to nekateri, da bo ta bitka priborila osrednjim državam mir zmage in meča. Bitka še traja in nikakor ni še pri kraju, zato bi bila vsaka prenagljena sodba nespametna. Prvikrat se udeležujejo klanja tudi vojaki ameriške Unije. Čisto neznano jc, kako močne so čete Zedinjenih držav, so li že tam v velikem ali manjšem številu. Nekateri trde, da jih je že pol milijona, drugi zopet, da Amerika še dolgo ne, bo vojaško prišla v poštev. Za smisel tega članka je to postranska stvar. Dejstvo pa je — in zato nam v prvi vrsti gre, da je Amerika že dolgo igrala v diplomaciji vo-jujočih sc držav velcodlično vlogo. Amerika po svojem predsedniku Wilsonu je od vsega začetka nastopala za mir sporazuma in pravičnosti. Ko je Amerika potem na strani entente stopila v vojsko najprvo samo proti Nemčiji in pozneje tudi proti Avstro-Ogrski, ni nehal \Vilson poudarjati potrebe miru. Sestavil je znano formulo za sporazumni mir. Glavne točke te Wilst> nove poslanicc je sprejel tudi naš zunanji minister grof Czernin z znano omejitvijo, da bo Avstro-Ogrska svoje notranje zadeve uredila sama ter da odklanja vsako vmešavanje od zunaj. Wilson jc namreč, kakor je vsem znano, med drugimi mirovnimi pogoji stavil tudi tega, naj se razmere med narodi habsburške monarhije urede po načelu pravičnosti, samoodločbe slovanskih narodov ter njihovega vsestransko svobodnega razvoja. Od tedaj dalje sc nc vrši — potom javnih govorov ne — nobena izmenjava misli med našo in ameriško diplomacijo, ali bolje med Czerninom in Wil-sonom. Če se vrše kaki tajni dogovori, tc javnosti ni znano.
Wilson je po vsej pravici ententin teoretik, njen duševni voditelj, ki nam pa tudi gicde svojih idej in svojega nastopanja mora biti mnogo bolj simpatičen ko njegov angleški drug Lloyd George. Vendar bi ne bilo nič bolj napak, kakor iz tega sklepati, da je Wilson sam s svojimi res orjaškimi idejami ameriški javnosti vtisnil svoj pečat. Ameriška javnost je namreč nekaj čisto samoraslega. Vsa zgodovina svobodne ameriške demokracije podpira to trditev. In zato se nc bomo motili, če pravimo, da je tudi Wilson — vkljub vse-obsežnosti svojega duha — otrok svoje domovine in njene javnosti, ki hote ali nehote tudi na tako velik duh kakor je \Vilson ni ostala brez vpliva. — Amerika jc konglomerat vseh mogočih narodov sveta. Večina njih so aklimatizirani Angleži, Irci, Nemci, Italijani, Slovani itd. Mnogo njih pa je še neaklimatiziranih. Posebno velja to za slovanske izseljence iz Rusije in Avstrije, ki se niso še odrekli svoji stari domovini. Vsi ti se čutijo v Ameriki svobodne. Eni kakor drugi so činitelji javnega mnenja v Ameriki. Naravno je, da naši jugoslovanski izseljenci v Ameriki z isto vnemo, skrbjo in žalostjo zasledujejo potek svetovne vojske kot mj tukaj. Saj ga ni morda niti enega jugoslovanskega Američana, ki ne bi v stari domovini imel ljubih svojcev. Da pa ti naši ljudje presojajo razmere pri nas drugače kot mi, da je njihovo postopanje dostikrat ostrejše kot naše, je tudi razumljivo. Saj tudi oni stoje pod vplivom javnega mnenja svoje okolice, vzgojene v svobodnem demokratičnem du-hu, (Druga polovica članka zaplenjena.)
Ekonomična deklaracija.
Kakor nova ustvarna sila je prešinila naše ljudstvo ideja deklaracije, v enem samem plamenu je zaplapolala splošna navdušenost, utrnila se je celo dušica zadnje gorske koče. Potihnile so negativne, raz-dorne sile, zavladala jc sintetična ustvar-nost v obliki koncentracije in organizacije. Vse socialne funkcije sc hočejo koncentrirati in organizirati! Takega dogodka, m
šc doživela naša zgodovina! Ta doživljaj narodne koncentracije ostane kot neusahljivo, dragoceno seme v ljudski duši, ostane kot neizbrisen vtisek, po psihološkem zakonu od dne do dne globlji in jačji. Tega doživljaja, takorekoč psihološkega eksperimenta, smo doslej v svojem narodnem razvoju pogrešali, doživljaja, ki naj odpre posamezniku in masi spoznanje in prepričanje o nepremagljivi moči koncentracije in organizacije.
Smo preveč psihologi in pesimisti, pa bi morda tudi ne služila zdravemu razvoju trajna koncentracija, a dejstvo je tukaj, nobena zlohotna interpretacija ne zmanjša njega veljave, ž njim je pokazalo naše ljudstvo popolno moško zrelost in dušno prescžnost nad dogodki, z elementarnim instinktom se je strnilo v uri nevarnosti in odločitve okoli skupne ideje kakor čeda krog pastirja. Ljudstvo nam je razodelo svojo najglobljo modrost, katero si naj vsaka hiša zapiše nad vrata: v uri nevarnosti vsi eno, v časih miru harmonična različnost! Fo večnem ritmu duše, katera izvrši v viharnem spočetju svojo največjo koncentracijo s sledečo mirno diferencijacijo organov, se naj razvija tudi ljudska duša.
Ne smemo zanemariti danega ljudskega razpoložaja, kajti vsaka navdušenost se enkrat ohladi in sledi ji duhomorna depresija. Res, za prvi hip navdušenosti zadošča sama beseda, a za nevarno fazo depresije je potrebno konkretno dejstvo, ki naj kakor neomajen kol vzdrži z žlahtnim grozdjem obloženo trto v uri viharja. Deklaraciji besede mora slediti deklaracija čina! Neobhodno je potreben realen čin, ki naj ljudstvu s silo eksperimenta dokaže resnost in uspešnost deklaracije. Pa ne samo iz ljudsko-psiholoških, ampak tudi iz faktičnih ozirov je potrebna deklaracija realnega dejanja. Vojski orožja bo sledila vojska denarja, orožna vojska se spremeni v gospodarsko vojsko, za katero moramo že zdaj mobilizirati vse gospodarske siie naroda. Sovražnik bo tudi v gospodarski vojski operiral po starem geslu notranje črte: divide et impera! Ob ugodnost notranje črte naj pripravi sovražnika strumna in smotrena koncentracija vsega narodnega kapitala in podjetništva: v skupni organizaciji naj ohranijo posamezni zavodi in podjetja popolno avtonomijo in svobodo rok, skupna organizacija naj velja samo za dva sledeča slučaja: 1. za slučaj skupne gospodarske nevarnosti; 2. za slučaj, da posamezen zavod ne more iz lastnih sil izvršiti potrebne gospodarske akcije.
In medias res! V najkrajšem času se naj zbero premožni zasebniki in zastopniki vseh naših denarnih zavodov (bank, hranilnic, posojilnic itd.), da ustanove vsaj za omejeno dobo 5—10 let skupno »Družbo za prehodno gospodarstvo« s sledečim namenom: 1. pokupiti in prevzeti vsa tuja podjetja na slovenski zemlji; 2. finančno prevzeti ali podpreti vsa tista domača podjetja, ki bi prišla vsled vojnih posledic v težkočo; 3. nanovo osnovati vsa taka podjetja, ki bi postala vsled spremenjenih razmer in gospodarske vojske potrebna; 4. dati družbi narodnomoralično zaslombo s tem, da se določi de! čistega dobička za kulturne in dobrodelne naprave n. pr.: Cesarice Cite otroška bolnica, mirovna bazilika, zaklad za slovensko akademijo itd,
»Družba za prehodno gospodarstvo« stopi pred narod s posebno »ekonomično deklaracijo,« koje neobvezen osnutek predlagam kakor sledi:
1.	Družba ugotavlja, da tvori slovensko ozemlje vsled svoje gospodarske lege v srcu Evrope in na bregovih Adrije ter vsled izredne trgovske sposobnosti slovenskega ljudstva važen emporij za celo srednjeevropsko zaledje;
2.	Družba hoče tej idealni ekonomski presežnosti dati čimprej realno obliko: a) z ustanovitvijo ali sodelovanjem ob ustanovitvi strokovnih zavodov (trgovske in obrtne šole, trgovske akademije v Trstu) in vseh pospeševalnih naprav (štipendiji, trgovsko-obrtne razstave, muzeji, glasila, knjižnice); b) z ustanovitvijo vseh pogojev za intenzivno pomorsko in kolonijalno trgovino; c) z inicijativo za ustanavljanje ekonomskih podjetij po možnosti, potrebi kraja in časa, kojih vodstvo naj principi-ielno prevzamejo le domače, narcdne moči;
3.	Družba hoče uravnati vse svoje delovanje zgolj po ekonomskih principih z edinim smotrom ekonomske rasti naroda in njegovih družin; pri tem se bo posluževala vseh v modernem internacionalnem prometu običajnih metod ter iskala v svrho čim največjega in najhitrejšega ekonomskega uspeha sodelovanja z vsemi drugimi narodi, v prvi vrsti s tistimi, s katerimi nas vežejo prirodni in svetovnoekonomsko enaki ali kulturni interesi;
4.	Družbi hoče vzbuditi energično ekonomsko samozavest celega naroda, odgovarjajočo njega ugodni geografski legi in izredni trgovski darovitosti, z ustanavljanjem podružnic centralne družbe po vsem slovenskem ozemlju, katere naj zdru-
žijo v enotno telo vse lokalne ekonomske sile. Naloga podružnic bode osobito: 1. zasledovati lokalne ekonomske možnosti in potrebe ter redno poročati o njih centrali; 2. pripravljati ekonomski teren za gospodarske akcije in operacije centrale; 3. obujati v ljudstvu ekonomsko mišljenje in ekonomski nagon s knjižnicami, shodi, predavanji in tečaji, lokalnimi razstavami, izleti, narodnimi slavnostmi itd. Neprestano in neumorno se ima pri tem poudarjati in ponavljati sledeči kategorični aksijom: a) zakleta in edina sovražnica narodnega, ekonomskega napredka je domača, strankarska politika; b) ekonomija in politika sta dve različni socialni funkciji z različnimi smotri in sredstvi.	Ekonomist.
K snsttn siovensko-iiMl
srni.
Dne 21. i 22. aprila bit če prvi sloven-sko-hrvatski sastanak starješina u Zagrebu. Oni, koji budo viječali na tom sastanku, morat če u prvom redu da iznesu trezne načrte za zajednički rad Slovenaca i Hrvata, da možemo odmah bez mnogo lijepih riječi preči k radu. Zajednički poslovi pokazaju u tom pogledu trezno shvačanje mnogih radnika. Djačke organizacije morat če nadzirati posebni starješinski odbor, da se tako odstrani svaki tudji upliv nenarodnih elementa na katoličko srednješolsko djaštvo. Kulturni radnici morat če da prema zajedni-čkom načrtu: savremenim kulturnim i narodnim potrebama uprave svoje nastojanje. Osobitu pažnju trebat če (specijalno medju Hrvatima) svratiti na p r o s v j e t n i rad u narodu preko obnovljenih omladinskih društava prema demokratizmu vremena, u kojem živemo. — Samo na valjano iz-gradjenoj kulturi pojedinaca i naroda cva-sti če južnoslavenska politička stranka slovenskih i hrvatskih katolika.
U Ljubljani, 29. marca 1918. J. S.
IIKO li ZMi
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Zahodno bojišče. V krajnih bojih na obeh straneh Scarpe smo vdrli v najpred-nejše postojanke; ujeli smo več tisoč mož.
Anglež je pri Albertu in severno od njega nadaljeval svoje protinapade, a uspeha ni dosegel; njegove izgube so bile velike.
Iznova smo med Somme in Avro napadli.
Sovražnika smo vrgli iz starih postojank in iz vasi, katere je hrabro branil, čez Warfussee, Abancourt in Plessier proti zahodu in severozahodu.
Francoz je večkrat besno s protinapadi napadal posamezne odseke naše nove bojne črte med Montdidierjem in Noyonom; njegovi protinapadi so se z velikimi izgubami zanj izjalovili.
Odkar se je pričela bitka, smo ujeli 70.000 mož in zaplenili 1100 topov.
Na lorenški bojni črti se je okrepljeno streFanje nadaljevalo.
Z drugih bojišč nič novega.
Berlin, 29. marca zvečer. Na bojišču severno od Somme je bil včeraj dan miren.
Med Sommo fn Ancro uspešni boji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. marca. Uradno:
Na vzhodu in v Italiji nobenih posebnih dogodkov,
Wolffovo poročilo.
Berlin, 29. marca. Wolff: Francoski častniki ne prikrivajo, da so jih Američani razočarali; vojske niso navajeni in morajo njih bataljone pomešati med angleško in francosko pehoto; samostojno pa ne morejo nastopati.
Berlin, 28. marca. Wolff: Nemci so sporazum hudo udarili, ker so vzeli Montdidier in pričeli istočasno obstreljevati nad 40 km oddaljena kraja Saint Pol in Doullons. Osvojitev Montdidierja neposredno ogroža Pariz; obstreljevanje Saint Pola in Doullcnsa moli preskrbo sovražnika, ker so v navedenih krajih velika skladišča; zmeda za hrbtom angleške armade se je še vsled obstreljevanja okrepila.
Berlin, 28. marca. Wollf: Onstran dosedanje severne meje bitke so se tudi ob Scarpi raz\ili boji; med Sommo in Avro pa nemški napad napreduje proti zahodu. Angleški častniki pripovedujejo, da je vsled poraza angleška armada desorgani-zirana. Povelja so si nasprotovala, ko so se Angleži umikali. Franco-i so zelo razburjeni, ker so Angleži odpovedali.
Berlin, 28. marca. Wo!ff: Noyon, ki dozdaj ni bil poškodovan, se tudi svoji usodi bliža. Najtežji sovražni topovi uničujejo že dva dni Faubourg d'Amiens in Fauclibourg de Pariš, tam, kjer sta izpeljani cesti v Roye in Monididier. Nemcem obstreljevanje nič i»e škoduje.
XXX Angleško poročilo.
London, 28. marca. LIradno: Težak boj so nadaljevali cel dan ob celi ana, ški
črti južno od Somme do severovzhodno od Arrasa na približno 58 km dolgi bojni črti. Sovražnik je danes zjutraj zopet z veUko silo napadal na široki črti južno in severno od Scarpe; pred napadom je krepko obstreljeval; napad je kril z gostim dimom. Istočasno je napadal južno od Somme. Na novem bojišču vzhodno od Arrasa se je sovražniku posrečilo prebiti črto naših prednjih čet Na celi naši bojni črti so se cel dan besno bojevali, a vse napade sovražnika smo s težkimi izgubami zanj odbili. Pri Boyellesu, Moyennevillu, Ab-lainvillu, Boucquoyu in Puisietucu »o večkrat napadli naše čete, ki so odbile celo vrsto besnih napadov. Pri Dernancourtu se je posrečilo sovražniku, da je drugič vpadel v vas, a zašim protinapadom smo ga vrgli iz nje; izgubil je ob tej priliki veliko mrtvih in ujetnikov. Naše čete so se pri Arvillersu, Brelyju in Hanelu cel dan težko borile. Razni kraji so večkrat menjavali lastnika, a v glavnem smo našo postojanko držali. V tem odseku se je težki boj tudi nadaljeval.
Francosko poročilo.
Pariz, 28. marca zvečer. Sovražnik je z močnimi silami napadal v smeri proti Montdidierju; zjutraj je poizkušal zahodno in južno od mesta razširiti, kar je bil že pridobil. Z zanosnim naskokom smo ga napadli in vrgli z bajonetom iz vasi Cour-temaiche, Mesnil, St. George in Anesau-viller; te vasi trdno držimo. Na tej približno 10 km dolgi fronti smo nad 2 km napredovali. Na bojni črti Lassigny — levi breg Oise — sovražnik z ljutim bojem in ničesar pridobil, naše čete so ga odločno za-državale. Skupina naših letalcev je vrgla 24. marca tri in pol tone razstrelil v Lud-wigshafen, kjer izdeluje badenska tvorni-ca anilina strup. Od 22. do 26. marca so naši letalci sestrelili in uničili 37 nemških letal in 6 pritrjenih zrakoplovov.
Pariz, 28. marca popoldne. Uradno: Bitka se je sinoči in ponoči z nezmanjšano silo nadaljevala. Izgube Nemcev, katere so hrabre francoske čete v črti Lassigny-Noyon-levi breg Oise zadržale, so strašne. Nemci so osredotočevali svoje napore proti levemu francoskemu krilu; pri Montdidierju so se borili z velikimi silami. Borili so se na tej točki nečuveno ljuto. Francoski polki so se bili za vsako ped zemlje; napadalcem so zadajali težke izgube. Francozi niti za trenutek niso omahovali. Umaknili so se na višine, ki leže neposredno zahodno od Montdidierja. Na ostali bojni črti so od časa do časa grmeli tonovi,
XXX
Na veliki petek se bitka na bojišču severno od Somme ni nadaljevala: dan je bil miren. Pač so sc pa bili med Sommo in Ancro. Sinočnje nemško poročilo navaja, da so se Nemci med Sornmo in Ancro z uspehom bili. Iz bitke, ki so jo bili na veliki četrtek, so vdrli Nemci na obeh bregovih Scarpe v angleške postojanke in ujeli več tisoč sovražnikov. Doullens in Saint Pol Nemci obstreljujejo. Doullens je križališče več francoskih železnic; šteje 10.000 ljudi; Saint Pol je važna trdnjava z važnim kolodvorom direktne železniške proge St. Quentin-Calais. Angleži vozijo s flandrske fronte rezerve v luknjo med Albert in Montdidier večinoma čez St. Pol in Doullens; Nemci ti dve mesti obstreljujejo, da motijo promet. Nemci so pri Arrasu napadli: 1. zato, da za hrbtom groze levemu flandrskemu krilu angleške armade in 2. da Angleži s svojimi vojaki ostanejo tam. Nemška bojna črta se zdaj razteza od Arras? čez Bucquoy (severnozahodno od BapaUma) — Albert—Lihons—Montdidier —Noyon. Francozi se zdaj zelo hitro med Montdidierjem in Noyonom utrjujejo. Kljub mirnemu velikemu petku bitka na Francoskem še ni končana in se bo mogoče še več mesecev bila. Odkar se je velika bitka na zahodu dne 21. marca pričela in do 28. marca so Nemci ujeli 70.000 mož in zaplenili 1100 topov.
Poveljstvo sporazumnih armad na zahodnem bojišču ni bilo dozdaj enotno, kar je povzročilo veliko neprilik. Clemencau je zdaj povedal, da bo imenovan za gene-ralisima general Foch. Italijanski ministrski predsednik Orlando je izjavil, da bo Italija dala zaveznikom na razpolago vsa svoja pomožna sredstva in da v tej kritični uri prihili zaveznikom na pomoč, XXX
Generalisimus na zahodu, Geni, 29. marca. Clemenceau je ar-madnemu odseku francoske zbornice naznanil, da bo povišan v generalisima general Foch.
Francosko nadc na enotno vojno vodstvo.
Pariz, 28. Agence Havas poroča: V armadnem in zunanjem odseku je ministrski predsednik Clemencsau med drugim izjavil: Novo poveljstva, ki ima v smislu zborničnega sklspa nalogo, d? i r vede enotno zvezo med Francosko in brltausko armado, je odločeno, boriti se s sovražnikom za vsako ped zemlje in jo držati za vsako ceno. Vojni minister sc mudi ta-čas pri vrhovnem armadnem poveljstvu.
Boji pri Arrasu. Amsterdam, 29. marca. »Times« poročajo iz Francije: Boji se z največjo silo nadaljujejo; nemška moč se še ni izčrpala. Na severne angleške postojanke strašno pritiskajo. Posebni poročevalec angleške armade poroča: Nobenega znaka slabosti ni le zapaziti; preti Amiensu zelo napadajo. Včeraj je divjal težak boj za Lassi-gny, kjer so se bili L 1914. hudi boji; severnozahodno od Lassignvja so se morale zvezne sile umakniti, ker je sovražnik trajno pritiskal nanje. Hudi boji so se razvili danes zjutraj na vzhodnem delu bojišča. Nemci so z vzhoda in z juga napadali Arras. Ob 11. uri so poročali, da eo Nemci nekoliko napredovali. Danes popoldne je pričelo zmrzovati. Najbrže bo snežilo.
Nemci obstreljujejo Amiens.
Rotterdam, 29. Dopisnik »Times« poroča iz angleškega glavnega stana: Nemci slede le obotavljaje, najbrže ker čakajo na svoje topove ali pa so utrujeni. Noči potekajo skoraj mirnejše. Nemci obstreljujejo Amiens. Krasno vreme Nemcem zelo koristi.
Ogrožena francoska fronta.
Rotterdam, 29. marca. »Nieuwe CoU* rant« poroča: Novi nemški napad vzhodno od Arrasa in vpad nemškega cesarjeviča v Montdidier je za francoski fronti zelo nevaren, ker jim grozi z dveh strani ob-kolitev.
Beauvois ožje vojno ozemlje.
Genf, 29. marca. Beauvois in okolica so proglasili za ožje vojno ozemlje.
Angleži dovažajo nove čete.
Genf, 29. marca. Glasom pariških brzojavk so angleške luke od torka dalje zaprte. Domnevajo, da so začeli prevažati na Francosko nove čete iz svojih garnizij.
Sodba nevtralcev.
Curfh, 29. marca. »Neue Ziirichet Nachrichten« pišejo: Nemci so s pomočjo slavne avstro-ogrske artiljerije dosegli si« jajno zmago. Premoč nemškega vodstva se je brezpogojno pokazala. Po doseda« njem razvoju velike bitke na Francoskem se more pričakovati, da postane to le zaključna odločilna bitka v svetovni vojni. Dnevi Clemenceaua in najbrže tudi Lloy-da George so šteti. To je vprašanje prihodnjega tedna. Stojimo pred. veliko od ločilno končno zmago osrednjih velesil.
Kako sodijo Italijani.
Lugano, 29. »Corriere d'Italia« sma* tra preliod Nemcev čez Somme za dokaz, da so angleške čete izgubile glavo. Položaj je kritičen in pomirjevalno more vplivati le možnost, da se na ogroženo črto pritegnejo ojačenja. Nemci hočejo raztrgati zvezo med Francozi in Angleži; prizadevajo si priti na morsko obalo. Proti temu načrtu morajo Angleži nastopiti tako, da prizadenejo sovražniku čim večje izgube, čeprav na račun izgube obrambnega pasu.
Mir v Champagni samo navidezen.
Kolin, 29. marca. Poročevalec »Koln. Ztg.« na zapadnem bojišču, Wegener, je imel te dni pogovor z nemškim cesarjevi-čem, ki je izrazil svoje veliko veselje nad krasnim delom svojih čet. Wegener opisuje silen vtisk, ki ga napravlja neizmerna nemška vojaška moč in bojna pripravljenost in nadaljuje: Tudi v Champagni je mir samo navidezen. Tudi tu se splošno čuti latentna napetost.
XXX 120 km.
Krupp je izdelal nov top, ki strelja, kakor poročajo, 120 km daleč. Iz tega topa sedaj Nemci obstreljujejo Pariz. Ta vest je presenetila ves svet. Ko so Nemci obstreljevali Dunkerque, so se vsi čudili, da more top streljati: 40 km daleč. Takrat se je mnogo razpravljalo, če je tako orožje sploh mogoče. Kako malo pripravljeni smo pa bili na strel 120 km! In vendar! Napravimo si najprej sliko o potrebni eneržijU ki jo mora imeti kroglja, da v minutnem skoku premaga tako velikansko daljavo. 24 cm granata tehta okoli 200 kg. Dosedanji Kruppovi ladijski topovi bruhajo take granate z eneržijo približno 8500 meter-skih ton skozi ozračje. Vzemimo okroglo 10.000 in daljavo 16 do 20 km Če bi hoteli doseči daljavo 120 km, bi bila potrebna 6 do 8krat večja eneržija. Torej 60.000 do 80.000 meterskih ton. Največja Kruppova krogla, ki tehta 620 kg in ki se izstreli s približno 1000 m začetne hitrosti, razvija silo, ki odgovarja 25.000 do 31.000 meter-, skim tonam .Za novi Kruppov top bi tedaj rabili dvakrat do trikrat večji naboj, kot ga že delj časa vporabljajo za veliki Kruppov top. Taka količina smodnika pa končno šc ni izključena. Nazadnje se da napraviti tudi taka cev, ki prenese ta dvojni ali trojni naboj, ne da bi počila. Pravtako je mogoča nova oblika izstrelka, ki povzroča manj zračnega trenja, kot dosedanje
granate.
Zelo zanimivo je tudi, kako visočino doseže taka krogla. Granata, ki je padla v Pariz, je morala prileteti iz nedosegljive, bajne visočine; namreč iz višine 30, 40 do
Mučencem.
amislil sem se v blažen san in sem vesel, da vsa trpeča srca bi objel nocojšnji dan.
Kaj vidim: Vsi grobovi odprti so cvetovi. Iz vseh grobov iz vseh cvetov metulj prihaja nov.
Zemljan postal je danes nebeščan.
V izvoljenem sprevodu odpeli k večnemu so svodu:
»Ne zatiraj je nikoli! Ce je od sveta, zgodaj smrt jo vzame; če je od neba, huje se razvname v mučeniški boli . . .«
Utihnil zadnji je odmev. Če ni bil to ljubezni spev?
Pogledal sem za njimi —
vesel pogled; zašepetal za njimi boječ šepet:
»O, bratje! Kdo ste vi?« — »Mučenci davnih dni . . .«
Sedaj pa grem, da vsem trpečim vse povem.
Ali vsaka je beseda pretrda in pretuja. Ena vse pove: Aleluj al
Silvin Sardenko.
»Telo moreš umorili, m moreš..
Velika noč je praznik zmage: Kristus fe premagal smrt in svet, s Kristusom so zmagali prej ali slej vsi, ki so se ž njim borili za pravico in resnico.
Pred vsem mislimo pri tem na prve kristjane: tristo let so se borili za svobodo svoje vere; tristo let so bili — dasi so dajali rimskim cesarjem, kar je bilo njihovega: davke, pokorščino, življenje v vojski — vkljub vsemu temu brezpravni in dobri le v toliko, da so divje zveri, tigre in leoparde z njimi gojili in gostili.
Kdo še ni videl slike iz največjega amfiteatra, Koloseja, ki še stoji v Rimu: v. tej okrogli stavbi se dvigajo štiri galerije, na njih sedeži, do 60.000 gledalcev je, med njimi sam rimski cesar Neron s svojimi dvorjani in plemiči na vzvišenih prostorih; tam spodaj pa je ograda belega peska — vsaka ped zemlje pod njim je napojena s krvjo mučenikov — in ondi — kaj vidimo? Za žive in mrtve se bori kristan Ursus z divjim bikom, ki so ga spustili nadenj. Junak je zgrabil divjo žival za oba rogova, da bi ju mu omajal. Tiho je v velikanskem gledišču, vse napeto gleda ljuto borbo; čuje se le sopenje junakovo in hropenje bikovo... Izid je znan: po nadčloveškem naporu je borec biku rogovje razmajal in zver se je s krvjo oblita zvrnila na tla,..
Veliki teden, mo;e misli tako rade romajo v večni Rim. Velika sobota je, večer, noč pred vstajenjem. Svetloba polne lune obseva beli pesek v areni Koloseja, obseva bele stene, sije skozi neštete vhode in prehode te ogromne groblje. Poklekniva, brat moj, v areni ter poljubiva sveta tla! Skrivnostna je nocojšnja noč.
Na nebu svetla luna sne, na Oljsko goro žarke lije.
Da, d&: brez Oljske gore ne bi bila ta peščena tla videla svojih spoznavalcev, in ne bi bila imela bedna zemlja med Dravo in Drino svojih junakov ..,
Pa glej svetlega pramena tam na vzhodu, nad Oljsko goro! Kaj je to? Kaj šumi in doni v vrhovih slaroslavnih oljk? Velikonočno jutro je napočilo: zmaga! To je zmaga, ki svet premaga, naša vera! — In kaj doni in zvoni tako veličastno preko teh žalostnih zidov Ko'ose'a? Velikonočno jutro je, zvonovi z groba sv. Petra zvond: zmaga! To je zmaga, ki svet premaga, naša vera! — In kaj se tako budno budi, kaj tako tajno šepeta v bedni zemlji med Drino in Dravo? Velikonočno jutro je .., To je zmaga, ki svet premaga, naša vera, naše upanje, naša ljubezen!
Venceslav Belč,
Dan je bil vroč do neznosnosti. Solnee je sijalo s tako ostro in rezko lučjo, da je njegova svetloba, odbijajoča se od bele ceste, pekla in bolela v očeh. Izpod vsake stopinje se je dvignil oblak prahu, ki je silil v oči, v nos, v usta in se mešal z znojem, ki je v curkih lil s čela in z lic. Prah je legal na travo in grmovje in mu je pil zelenje in moril in dušil življenje; legal je na dušo in na srce in zamoril vsako lepo in prijazno misel in zadušil vsako sladko in prijetno čustvo.
Usta so mi bila vsa suha, nebo je peklo in gorelo, jezik je bil trd in okorel in zadeval se je v ustih kakor neroden in neprijeten osvalek; ustnice so bile polodprte.
Trudni koraki so me nesli naprej po cesti preko mehkega prahu, v katerega so se vdirale noge do gležnjev. Spremljale so me trudne in žalostne misli.
Ko sem prišel do ovinka, se je dvignil pred menoj velik oblak prahu, ki sc je počasi, trudno, zaspano, neslišno valil naprej po mehki cesti. Zdramil sem se nekoliko iz svoje lene utrujenosti in pohitel, da bi prehitel tisti prašni oblak; kmalu sem ga dohitel in se potopil vanj; iz njega se mi je začela pred očmi luščiti postava za postavo. Bila je to četa vojakov, ki so s počasnimi koraki podrsavali po mehkem prahu, brez veselja, brez volje, brez moči, gnani od nevidne, neusmiljene sile; obloženi so bili kakor tovorna živina; v obleko in obraz so bili vsi beli, pokriti z debelo plastjo prahu; hodili so tiho in brez besede, kakor bi bili nemL
»Odkod prihajatesem JU) nagovoril
»Iz jarkov I«
»Kam greste?«
»Na odpočitek!«
Začudil sem se njih glasu in se ga prestrašil, kajti pričakoval bi bil, da bi mi povedali to s tako jasnim obrazom in tako veselim glasom kot bi rekli: »Iz vic gremo v nebesa!«, a njih glas je bil truden in brez kaplje sladkega veselja; ko sem jih pogledal, sem zapazil, da je vsak obraz pust in brez najmanjšega žarka upanja.
»Ali se vračate vsi?«
V odgovor sta me dva začudeno pogledala in odkimala z glavo; drugi so strmeli v tla in šli svojo trudno pot,
»Ali se vas vrača vsaj polovica?«
»Ne!«
»Morda tretjina?«
»Komaj!«
»Koliko časa ostanete na odpočitku?«
»Kdo vel Morda mesec dni, morda niti teden časa!«
»In potem?«
»V jarke!«
Oblak prahu se je valil naprej po cesti in nas nesel s seboj brezzadostne, trudne, omahujoče. Šel sem z njimi, kot bi imeli iti skupaj na odpočitek zbirat moči za neznosno trpljenje in nečloveško grozo. V nemem molku, ki je šel z nami, se je že skrivalo tisto trpljenje in se je potuhnjeno plazila tista groza.
Zagledal sem se v moža, ki je stopal blizu mene. Skozi plast prahu je temnela zagorela polt njegovega obraza in črnina njegovih las; njegove polpriprte trudno-zaspane oči so bile kakor dva črna, tleča ogla; vse na njem ga je razodevalo cigana.
Pred seboj je držal v vrečico povite gosli. Vsaka njegova misel, vsa njegova skrb, cela njegova duša je bila pri njegovih goslih; gesta, s katero jih je držal pred seboj in jih nosil s seboj, je razodevala čudovito ljubezen in nežnost. Ko sem ga tako gledal, se mi je zazdel najprej kot otrok, ki brani svojo najljubšo igračo, potem kot mati, ki pestme svoje edino dete; za hip se mi je zazdel kot skopuh, ki tišči dragocen zaklad, naoosled pa sveč?r'k, ki nosi vzvišeno svetinjo.
*
Zvečer sem se vračal po isti cesti mimo barak, kjer so ostali na odpočitku. Nekje so pele gosli; ko sem prišel bližje, sem zagledal gručo vojakov, ki so ležali in sedeli po travniku pred eno izmed barak. Nekaj jih je ležalo z zaprtimi očmi, kakor bi spali, nekaj jih je nepremično strmelo v nebo, kakor bi bili zamaknjeni, nekaj se jih je zagledalo v črnolasega cigana, ki je slonel na steni in sviral na gosli, bili so kakor hipnotizirani. Cigan ja imel glavo sklonjeno, z levico je držal gosli in njegovi prsti so s čudovito nežnostjo pretipavali strune, kakor bi jih hoteli dramiti z vso obzirnostjo in previdnostjo; desnica jih je gladila in božala z lokom v tako mehkih gestah, kakor bi jih gladila trpla, mehka roka. In gosli so jokale in plakale, kakor bi plakala do greze in obupa razboljena duša. Tisti obupni plač je vplival name s tako sugestivno silo, da sem nezavedoma in nehote sedel v travo kraj ceste, ves truden sklonil glavo in zatisnil oči. Ničesar drugega ni bilo v meni in krog mene, v mojih mislih in čustvih in v duši in srcu, ničesar drugega med nebom in zemljo kakor samo glasovi, samo valovi tistega pla-kanja. Poslušal sem in razumel vsak zvok, vsak glas kakor jasno in razločno besedo.
»O, mati! Mati! Mati moja! Tvoje oči so motne od joka in Tvoj obraz je razoran od solza in od skrbi! Tvoj hrbet je upognjen pod pezo življenja in sklonjena je Tvoja glava pod življenja bridkostjo. O, Ti mati moja, stara, sivolasa, uvela, do kosti izsušena. Trpljenje Ti je izpilo zadnjo kapljo krvi in žalost Ti je tipihnila zadnji žarek veselja. O, Ti uboga, Ti udova, Ti zapuščena! Tvoje misli romajo za menoj, vse trudne in žalostne, in me iščejo noč in dan, neprestano me kličejo in vabijo! O, jaz jih slišim, a jih re smem poslušati; srce mi trgajo iz prs. Krvave solze bi jokal, a moje oči so izsušene kakor dva usahla studenca. — O, mati! Mati! Mati moja! Kakor leščerba, ki ji pohaja olje, ki plapola trudno in težko in se ne more raz-plamteti in ne more ugasniti, — tako plapola plamenček Tvojega življenja, trudno, težko; kmalu zaplapola zadnjič, komaj vidno, potem bo še samo tlel, tlel, — trpel in ne bo mogel zlahka ugasniti.
O, mati! Mati! Mati moja! *
O, Ti moja predraga in presladka, Ti moja ljubezen, Ti duša vseh mojih misli in vsega mojega hrepenenja, Ti solnee mojega hrepenenja, Ti solnee mojega življenja, Ti moja sreča, moja radost, moje veselje.
O, Ti moja, moja, moja I Predraga in presladka! O, Ti polna mladosti, polna življenja, polna ljubezni, polna lepote I Tvoja lica — dvoje razcvitajočih se rož; Tvoji ustnici — dvoje presiadkih črešenj; Tvoji zobje — dvoje vrst prebelih biserov; Tvoje oči — dvoje čudežnožarečih zvezd! n Tvojih dvoje oči, strmačih v daljavo.
prikriva na čelo prislonjena roka, mehka in topla, njeni predrobni, prelepi prstiči podrhtevajo v nemirnem hrepeneneju. O, kako bi se Tvoji beli prstiči poigravali s črnimi kodri mojih las; kako bi jih gladili in božali, kakor materina roka kodrasto glavico svojega ljubega deteta.
O, Ti moja predraga, Ti moja presladka, vse moje misli Te neprestano iščejo, vse moje želje Te kličejo noč in dan — in Te ne prikličejo!
Jaz Te gledam v ton hipu: z roko nad očmi strmiš v daljavo za zahajajočim soln-cem in poslušaš ta moj glas, ta klic mojega srca; in Tvoje srce odgovarja in jaz še poslušam, jaz slišim Tvoj glasi —
O, vi sladki večeri, polni miru in pokoja, polni dobrodejnega, omamnega mraku, po cvetju dehteči, po senu, po žitu, po sadju; odmevajoči fantovskih pesmi, samozavestnih, ponosno radostnih; odmevajoči dekliškega smeha, tihega, sladkega, mehkega, srebrnozvenečega.
O, vi večeri, preilvajoči se v noč, polno tišine, polno temno-blede mesečine, polno čarobnih sanj, polno počitka, sladkega, krepkega kakor močno, črno vino.
0, ve mlada jutra, polna luči, polna moči, zdravja, življenja, svobode, prostosti; odmevajoče prekipevajočih vriskov, prelivajoča se v dan, poln svobodnega, prostega dela, poln mogočnih, samozavestnih vzmahov, poln krepko donečih korakov, hitečih v prostost in svobodo, — v prostost in svobodo — v svobodo — svobodo!
*
Hipoma je vse utihnilo in se ustavilo, a že čez hip so se tisti plakajoči vzkliki prelili v tekoče podobe, ki so hitele mimo mene kakor pestrobarvane, živoplastične kinematografične slike.
Zrdečilo se mi je pred očmi in začel je curljati krvav studenček, ki je rastel in se razrastel in razširil v potok, v reko, v veletok, v morje; vse je bilo rudeče, vse sama živa kri, rdeča, živa, človeška kri. In tisto krvavo morje se je vznemirilo in razburkalo, je vzvalovilo in zadivjalo in se razpenilo; divjal je strašen krvav vihar, Vse je kipelo, vrelo.
In po viharnem, krvavem morju je za« gomazelo vse živo človeških trupel, človeških udov, človeških glav, potapljajočih se, umirajočih, vzdihujočih; gledal sem odmev njihovih vzklikov kakor bi gledal odseve ostrih, krvavečih, v žgočem solncu bliskajočih se mečev.
Peneče, kipeče morje je zagorelo, je vsplamtelo v krvavem ognju; valovi so se spremenili v plamene; vsa živa, kipeča, razpenjena kri se je razvnela v krvavi po žar. Vse je gorelo, plamtelo.
Polagoma je začel plamen ugašati; počasi je ugašal, ugašal in je naposled ugasnil. Vse pokončano, požgano.
V	krvavo požgani puščavi vse posejano mrtvih trupel, vse polno požganih, porušenih domov.
Vse mrtvo, vse krvavo temno. Moč smrti:
mir, poln neznosne groze.
Tišina, groznejša kot blaznost, straš-nejša kot smrt.
Zašumelo je kakor vihar nebrzdanega morja, kakor glasen šum žive krvi. Zaje-čalo je kakor bi se zlilo v en sam stok ječanje milijon src; ječalo je, jokalo, klicalo, kričalo; glas se je razdivjal v grozno, bla zno, uporno, obupno kričanje.
Oglasilo se je kakor klic davljenega, z nogo po tleh teptanega, ki se mu je za hip posrečilo osvoboditi se, dvigniti sc, za-klicati obtožbo, obsodbo.
Ghs valovi, raste in se razraste * uporen klic enega, tisočev, milijonov; glas
razdivjan, razbrzdan, obupen, uporen; _
vsemogočen, zmagoslaven, vriskajoč; _
omahujoč, obupujoč, obupne groze poln.
V	hipu utihne in se dvigne v uporen krik, blaznodrzen klic po pravici, po prostosti.
Človek! Človek! Človok sem! Hočem pravice!
Jaz sem osebnosti Osebnost! Osebnost! Hočem svobode!
Hočem pravice, pravice, prostosti, svobode!
In tista osebnost človeška, vsa zatrta in davljena, se je dvignila in se upira, zakričala je in zaklicala in zaprosila blazno-iskreno, divje obupno.
Zašumelo je kakor vihar nebrzdanega morja, kakor obupno uporen klic tisočev, množice, ljudstva, človeštva.
In je zaklicalo, — bil je človeške osebnosti glas —:
Hočem postave, pravice, prostosti, svobode, hočem smeti živeti, umreti človeško, — človeško, — človeško. _
*
Oster brizg, ki se je oglasil dvakrat zaporedoma, je presekal in udušil tiste glasove in pregnal moje sanje: razklenil sem roke in dvignil glavo. Vojaki so odhajali v barako; cigan je nosil svoje gosli s svečanostjo in ljubeznijo, možje so se mu molče nmikalj. ""*' '
Jaz sem gledal za njim, kako Je nosil pred seboj svoje gosli, kakor bi nosil v njih svojo vtelešeno dušo, ki je razodevala v strunah vse tiste misli in čustva, katerih bi v navadnem in vsakdanjem jeziku ne mogel in ne smel tako glasno in očitno razodevati. Tedaj sem šele dodobra doumel vso njegovo skrb in ljubezen, s katero je prenaša! s seboj svcja gosli.
Vstal sem ia ... svojo pot.
Srečala sta me dva vojna žandarja na konjih ?n zahtevala od mene legitimacijo; med tem ko sta onadva pregledovala legitimacijo, se mi je zbudila čudna misel: Čudno pač, da ni take postave, da bi moral človek nositi s seboj v listnici spravljeno svojo dušo in jo na zahtevo razgrnil pred vsakim žandarjem za legitimacijo; in duša bi morala nositi neizbrisen pečat neoporečne suženjske skromnosti in molčečnosti misli, duše, srca, Spomnil sem se tiste ciganove duše, skrite v goslih, ki se oglaša v odmevu strun tako razločno in jasno, da jo mora umeti vsako človeško srce, samo postava in zakon je — hvala Bogu — ne umejeta!
Moja pot je bila dolga in utrudljiva; ko sem stopa! že nad uro časa navkreber, sem začutil tako utrujenost v glavi in v nogah, da sem se zleknil pod grm v senco {n se zagledal v nebo. Luč je bila še vedno tako ostra, da je žgala v oči.
Zaprl sem oči.
Zopet so se začeli oglašati tisti zvoki, tisti glasovi, vzdihi, jok, klic, vpitje; najprej kakor brnenje strun v možganih, tiho,, tiho; potem kakor odmev godbe od n^kje daleč, tiho, a vedno bolj blizo in vedno bolj glasno.
Oživljati so začele tiste podobe in so flitele mimo duše.
Naposled je prišel tisti cigan in nosil gosli pred seboj; njegov pogled je bil žalosten kakor bi nosil svoje dete k pogrebu.
Krog njega se je razvila gnječa in zaslišal sem glas. Nisem vedel in razumel, kako, kedaj in zakaj, — gosli so bile obsojene na smrt.
Gosli so plavale v zraku, obdane z glorijolo; pred njimi je stal cigan — ne kakor spovednik pred zločincem, temveč kot svečenik pred svetinjo. Zgrudil se je na kolena in je jecljal:
O ve blagoslovljene!« —
Klečal je pred veliko podobo, pred vzvišenim simbolom svoje duše, po svobodi, po prostosti, po pravici, po človečan-»tvu hrepeneče.
Plakal je krvave solze, ker je bila njegova duša obsojena v molk, v smrt.
Jaz sem sklonil glavo globoko, globoko na prsa, da sem slišal nagle in nemirne utripe svojega srca. Zahrepenel sem s čudno silo, da bi se moja duša vtelesila v čudežnih goslih, ki bi plakale krvavi jok, ki bi govorile v prečudežnih besedah, da bi ob njih glasu vsa srca zatrepetala, za-plakala, se razjokala in se po vsej pre-•tani bridkosti razvriskala v pijanem veselju, Vsa živa srca bi razumela tiste glasove, samo mrtva postava bi jih ne umela, in če bi ji kdo na tiho zacepetal kaj o besedah človeške duše in govoru človeškega •rca, bi izbulila oči za hip vsa prestrašena in začudena, potem bi malobrižno sko-miznila z rameni in se ne menila za take otroške malenkosti.
Pozno je bilo, ko sem se zbudil in vstal ter nadaljeval svojo strmo pot; nesli so me trudni koraki in spremljale težke misli.
Ivan Dolenec:
Krekova moli.
Nisem je poznal; veliko je število njih, ki so dobro poznali, Če ne očeta, pa vsaj mater našega Kreka; ti nam bodo pokazali, kakšna je bila rodbina, iz katere je izšel veliki mož. Tu naj sledi samo nekaj potez, s katerimi je očrtal pokojnik sam svoje razmerje do matere.
»Lepa je selška dolina; a noben kraj v njej mi ni tako drag, kot griček Sv. Miklavža, ker pod njim počiva moja mati.« Tako je govoril dr. Krek na izobraževalnem tečaju za Orle leta 1908. v Škofji Loki ob priliki, ko jim je omenjal ljubezensko vprašanje. »Zapomni se mladenič: Ljubezen ni za »špas«! Če si rekel dekletu: »Deklica, ti si moja!«, potem je ona tvoja za vse življenje. Lahkomiselnosti nasproti ženskemu spolu te mora varovati globoko spoštovanje in hvaležnost do one, ki je dala toliko svoje krvi, da je podarila življenje tebi.«
Ob drugi priliki je pripovedoval o materi, da je bila velika prijateljica revežev. Pri njej so imeli berači shranjene svoje malhe, ker ona ni imela za reveža samo daru, res daru uboge vdove — z mesečno pokojnino 9 goldinarjev, tako da jo je moral ob času Krekovega bivanja v Avgusti-neiu knezoškof Missia podpirati — ampak tudi prijateljsko besedo; povprašala ga je po njegovih družinskih razmerah, njegovih željah, po zdravju itd, Ali ni s tem dobro
označena žena, ki nam je dala našega ljudskega tribuna?
Imela je malo trgovino, »če bi mi kdo hotel podariti grunt, da bi ga morala delati, ga tožim na krvav pečat,« je rekla z ezirom na trpljenje kmetskih gospodinj, ki so matere, kravje dekle in poljske delavke eni osebi. S temi trpinkami je sočustvoval tudi sin. Če smo kdaj na naiih slavnostih razpošiljali razglednice, je on kupil samo eno: poslal b je Mežnarjevj materi, svoji počitniški gospodinji, na Prtovč.
L. 1907. je govoril na slavoosti, ki so jo priredila dunajska katoliška slovanska društva. Pričel je slovenski: »Jagnjiče božje, daj nam svoj miri Te besede so se mi utisnile v srce pri slovanski službi božji na otoku Krku pri blskupu Mahniču, kamor sem šel iskat miru po najbridkejši izgubi, ki me je zadela v življenju, po smrti moje matere.« Nadaljeval je v češkem, poljskem in hrvaškem jeziku.
Po materini smrti so na mestu, kjer je stala hiša Krekovega očeta, zgradili »Selški dom«; dr. Krek pa je bil brez doma. Blagroval Je vsakega, ki ima dom in ki rad zahaja nanj, ker ni nič lepšega kot rodbinsko življenje,
Obiščiva še Krekovo mater na novem selškem pokopališču! Dolga leta že nisem videl njenega groba, a mislim, da te bom v glavnem vendar še pravilno vodil tja. Ob vzhodnem zidu je ograjen prostor; vzidana črna plošča nepravilnih obrisov, kot del razbite večje plošče, okrašena z belim golobom, nosi ime materino, letnico smrti in besedo: Pax! V slogu grobov po katakombah je dal okrasiti materin grob on, ki je natanko poznal in visoko cenil, lahko rečemo ljubil lepe čase prvega krščanstva, družbo zatiranih, po večini revežev, ki so pa v bratski ljubezni živeli v neomajnem prepričanju, da imajo prav in da je bodočnost njihova.
XXV—XXX—L.
Peter Bohinjec.
Lansko leto je minilo petdeset let, odkar se je ustanovilo Dramatično društvo, trideset let, odkar je naše gledališče pogorelo, in petindvajset let, odkar se igra v novem deželnem gledališču. Torej znamenito, jubilejno leto. To leto smo žal bili brez gledališča. Dramatično društvo je spalo in na pozorišču deželnega gledališča je igral kino. Leto po teh jubilejih nam je prineslo novega upanja, da bo slovensko gledališče oživelo. Dobro je, da se pri tej priliki ozremo malo v preteklost, v zgodovino našega Talijinega hrama.
Že v prvih stoletjih najdemo sledove verskih iger, ki so imele namen versko-nravne vzgoje. Predstavljali so igre iz življenja Gospodovega, Marijinega, apostolov, svetnikov. V 14. in 15. veku so jih začeli igrati v ljudskem jeziku, zunaj cerkve, na pokopališču ali trgu, in najodličnejši ljudje so si šteli v čast, ako so smeli sodelovati. Začeli so zidati tisti čas tudi posebna poslopja za predstave.
V stari Emoni je bil rimski amf i teater. Duhovne komedije iz sv. pisma pa najdemo pri Slovencih h koncu 16. veka, ko so v dobi protireformacije prišli jezuiti v Ljubljano. Prirejali so po dijakih igre iz svetopisemskih zgodb (od 1602. dalje). Pasijon-ske igre so negovali zlasti kapucini v Ljubljani, Kranju in osobito v Škofji Loki (od 1721 dalje) v slovenskem jeziku.
Deželni glavar Volk Turjaški je upe-Ijal igre v svojem dvorcu in leta 1660. že zasledimo v Ljubljani laško opero. V mestni hiši so igrali nemški igralci, pa tudi v deželni hiši so se kosali umetniki, na javnem trgu pa so predstavljali igre za preprosto ljudstvo in 6. februarja 1670. so igrali dijaki igro »Raj« v slovenskem je-ziku (in lingua vernacola).
Leta 1765., ob priliki prihoda cesarja Josipa II. so staro jahalnico prezidali v gledišče, ki se je 1846. prezidalo, 17. februarja 1887, pa že pogorelo.
Do konca 18. veka se je igralo v deželnem gledišču le v latinskem in nemškem jeziku. Znani slovenski mecen baron Žiga Zois je nagovoril zgodovinarja Linharta, da je spisal v slovenskem jeziku igro »Žu panova Micika«, ki se je prvikrat pred stavljala 28. decembra 1789. Po Zoisovi smrti je slovenska dramatika zopet zaspala.
Šele leta 1848., ko je posijalo tudi Slovencem solnce svobode, so osnovali pod vodstvom dr. J. BIeiweissa v Ljubljani »slovensko društvo«, ki je prirejalo tudi besede in glediške predstave v deželnem gledišču.
Po ustavnem življenju v Avstriji se je začelo svobodno gibanje in porajale so se čitalnice, ki imajo velik pomen za slovenske predstave, zlasti narodna čitalnica ljubljanska, osnovana 30. avgusta 1861., ki je bila središče in shajališče slovenskih prvakov in je priredila v šestih letih 23 predstav, dokler se ni ustanovilo leta 1867. dramatično društvo, ki se je preosnovalo leta 1872. In 1891. Društvo si je pridobilo veliko zaslug za prireditev iger, izposlo-valo mesečne predstave v deželnem gledišču od 10. oktobra 1869, dalje, dokler ni končno doseglo stalno narodovo gledišče v Ljubljani. Čez šest let je smelo igrati že po šestkrat na mesec, prebilo je hude boje z nemškimi deželnimi odborniki, dokler ni 17. februarja 1887 staro gledišče zgorelo.
Takoj sc jc dež, odbor začel zanimati za novo gledišče in inžener J. V. Hrdsky pa arhitekt Hruby sta napravila načrte. Leta 1892. dne 29. septembra že je bila
prva otvoritvena predstava z »Jurčičevo tragedijo »Veronika Deseniška«.
»Tu se poveličuje vse, kar je lepo in vzvišeno, blago in dobro, in uničuje, kar je podlo, neplemenito in zlo.« Tako piše Ant Trstenjak v svoji knjigi »Slovensko gledališče« (str. 180) o priliki otvoritve slovenskega gledišča. Marsikdaj je Talijio hram krenil s te poti, igrale so se v njem stvari, o katerih bi ne mogle veljati Trste-njakove besede* vendar pa je nudil tudi res umetniških iger, fe dvigal kulturni niveau, in izobraženo občinstvo je imelo v njem mnogo tudi plemenitih užitkov. In ravno zdaj, ko divja vojni vihar, ko se rušijo stari zidovi kulture in trka vprašanje vsakdanjega kruha na vrata z vso močjo, je treba nove orijentacije, je treba dvigati duše in zbrati duševne moči za preporod slovenskega naroda. Kako bi torej ne ra-stla potreba od dne do dne, da se spet otvori slovensko gledišče?
Odlikovan.
Ivan Baloli.
Gospod župan je sedel pri svoji pl« salni mizi in čital časopis. Odzvonilo je ravnokar poldne in pismonoša je prinese! časnike in uradne dopise. Stranke so od« šle, vsi občani so bili pri obedu, le županu se še ni mudilo. Odprl je cel kup uradnih dopisov ter jih položil na mizo. Vzdih-nil je:
»Vedno več zahtevajo od nas; ne vem,
kaj bo iz tega. Če vse izvršim, me bo ljudstvo križalo, če pa ne, se pa višjim zamerim.«
Čital je časopis, da bi zvedel, kaj je novega. Oči so mu obstale na napisu, ki se je glasil: Odlikovanja. Bral je dolgo vrsto imen vseh stanov, ki so prejeli različna odlikovanja — svojega imena pa nI našel med njimi. Poznal jc marsikoga med odlikovanimi. Zopet je odložil list. Del je roke križema skupaj in se zamislil: Čudno je, da se mene nihče ne spomni. Ni mi ravno toliko na tem, toda ko berem tega in onega, ki jih dobro poznam, da nimaj« nobenih zaslug, pa me vendar boli, da me gori ne poznajo. Od jutra do večera de-lam neprestano, zanemarjam kmetijstvo^ vstajam ob petih in hodim ob enajstih spat, pozabljam na jed, se kregam in prepiram z ljudmi, letam od hiše do hiše, od vasi do vasi, pa nimam drugega kot nehvaležnost in jezo. Najrajše bi vse skupaj pustil, k» bi mogel in smel, pa naj si drugega hlapc<l izberejo. Trikrat toliko bi jim plačal, ko? likor mi da občina, samo da bi bil rešen tega bremena. Pa kaj hočem? Potrpeti moram in se naprej prepirati z ljudmi. O saj vem, kdo je kriv, da nič ne dobim — Jure — moj prijatelj! Ta me črti irj zavida, ker ni on župan, ta priseljenec, ki druzega ne dela, kot da me opravlja in obrekuje, da nič ne delam, da nisem za nič in tako naprej. No, če bi bil on župan! Še ene prošnje ne zna pravilno sestaviti. Ampak čudno je, ljudje imajo do njega zaupanje. Sto prošenj jim je že naredil, a kakšnih! Vselej se jezim, kedar kakšno v roke dobim. Seve — če je uslišana, ker jo jaz priporočim, tedaj pravijo ženske: kaj bo naš župan, Jure — ta zna, ta je učen, če pe ni, sem pa jaz vsega kriv.«
Župan je bil vidno razburjen. Obrnil je list, pustil odlikovanja in čital o vojski.
V tisti vasi je živel vpokojeni orožnik, kateremu so rekli zaradi hiše po domače — Juretov gospod. Kp je stopil v pokoj, se je preselil v rojstno vas svoje žene. Ker ni imel posestva, je imel obilo časa, bral je knjige in časopise ves dan, se sprehajal, občeval z ljudmi, poučeval može — in ljudje so ga radi imeli ter mu zaupali in verjeli. Hodili so k njemu za svet v tej in oni zadevi, in rad jim je postregel, ker je imel skušnje iz svoje službe. Napravil je sto prošenj na razne kraje — in njegova žena je marsikaj na tihem dobila, za kar on še vedel ni. Denarja ni sprejemal. Djal je, da dela za narod, za ljudstvo — ker župan ni za nič. S tem se pa nista mogla. Za vsako malenkost ga je naznanil. Če je gnojnica tekla po cesti, če ni bilo po noči miru, če niso bile gostilne ob pravem času zaprle — v$ega je bil župan kriv in takoj je dobil od glavarstva nos in ukor. Sam čudež bi bil, če bi potem prišlo — odlikovanje.
Zupan je med tem časom zadremal — in neviden duh je stopil pred njega, ki mu je govoril tako-le:
Ti si želiš odlikovanja? Saj ga že imaš! Delo je tvoje odlikovanje! Poglej v svoj dnevnik! Tam ti kaže številka že skoro tri sto, toliko aktov si rešil, toliko prošenj odposlal. Ali misliš, da je odlikovanje na prsih res vselej znamenje pravih zaslug? Ti vidiš častnike, katerim se na junaških prsih sveti pet redov ali še več, ali misliš, da so samo ti junaki? Ali jih ne počiva na bojnem polju veliko, ki nimajo nobenega? In — aH ti nimajo zaslug, ker so padli za domovino in zanjo dali svoje življenje? Poglej sebe! Najboljša svoja leta si dal ljudem. Kdo je vsiajal po noči, ko je prišlo vojaštvo in zahteval« prenočišča? Ti! Trkal 9i na vrata in.budil ljudi; ljudje so te kleli, da jim ne daš piiru, vojaki so
ti pa očitali, kakšne ljudi da imaš v občini. Pa glej tam na mizo! Cel kup prošenj leži na njej in vse si spisal sam. Zase nimaš časa, da bi uredil svoje stvari, samo da ljudem ustrežeš. Ali misliš, da imajo zasluge samo tisti, katerih imena se javno tiskajo? Ne bodi otročji! Ali ne veš, kaj je že dala tvoja roka na tihem v tej-le občinski sobi, ko ni bilo nobene priče, ali ne veš, kolikokrat so romali na tihem gorki lončki iz tvoje kuhinje k bolnikom in sirotam, za katere sta vedela le ti in tvoja žena? Pa ti imaš sovražnike! Prav — bodi ponosen na to! Razdirati je lahko — zidati je težko, ali še nisi slišal tega? Bodi mož! Delaj in trpi — ti si že odlikovan —
Nekdo je močno potrkal.
»Naprej!« je zaklical župan in vzdih-nil: »Ne vem, ali se mi je zadremalo ali kaj, ampak ta človek, ki je bil zdaj pri meni, je pametno govoril.«
»Naprej!« je zaklical župan še glasneje ter si pomel oči.
V	sobo je stopil star mož z belim papirjem v roki, Obstal je pri vratih, kot bi se bal.
»Kaj bo?«	t .
»Kaj bo?« je zaklical glasneje, ko je spoznal moža, da je gluh.
»Ko bi mi to prošnjo priporočili,« je odgovoril in stopil bližje.
Zupan je vzel polo papirja v roke in
Čital:
Slavna deželna komisija!
Na podlagi plačilne pol- št. 5448 usoja »1 podpisana...... vsled ajej nenakazane
E odpore do slavnoiste predlagati nje pod-repljajočo prošnjo z razlogi kot sledi:
Je sicer posestnica malega in do grla »adolženega zemljišča, blagoslovljena z mnogoterimi dela nezmožnimi otročiči po številu (4) štiri, v imenovani družini ni nikogar v svrho delazmožnosti, sama kot taka nahaja se vrhutega bolehna in vsled protina pohabljena tako, da je nje položaj v celoti obiteljskega razvoja zelo ogrožen in se torej ne čuti povsem vpoklicana na dolžnosti nje izvrševalnosti, iz tega sledi nje pojav na pritegnitev omenjenih podpornih sredstev. Kot lastna mati čuti v tem možnost temeljem zakona, da se jej po možnosti nakaže na lasftno osebo prezrti prispevek.
V	to prosi vnovič na podelitev ter se uljudno in hvaležno bileži
N. N.
Župan je vrgel papir na mizo. Poznal ie pisavo in dobro vedel, kdo je pisal prošnjo. Razumel je, za kaj se gre.
»Očka, ali je vaš v vojski?«
»Ne, v Braziliji.«
»Ne bo nič za enkrat« »Ne?«
»Ne! Saj ni v vojski. No — bom jutri naredil,« je potolažil očeta. »Ampak recite Juretu, da je osel.«
»Bom,« je hitro odgovoril možiček in dobro slišal. Odšel je.
Županu je bilo pa že žaJ. Hitro je odprl vrata za njim ter zaklical: »Recite mu, da ni osel.«
»Bom.«
Možiček je počasi korake! in štorkljal ! H.po stopnicah.
Pa se je zopet zamislil župan.
Odprl je še enkrat vrata. Možiček je bil ravno na zadnji stopnici.
Zaklical je z vsem glasom: »Nič mu ne recite!«
»Ne bom.«
Umirjen se je vs*:'oi župan zopet na svoj stol. Tedaj prileti gori po stopnicah njegova hčerka in pravi: »Ata, zakaj ne greste jest, eno uro vas že čakamo. Je že vse mrzlo.«
Sedaj šele se je spomnil, da je lačen.
Vzel je klobuk in šel domu.
Na pragu ga sreča nj«$ova žena in ga pozdravi:
»Še na jed si pozabil. Pusti no že te ljudi pri miru, Kaj misliš, da boš križ dobil?«
Odgovoril je mirno; »Saj ga že imam.«
Ona pa teh besed ni razumela.
Skozi severna m
Pred par dnevi sem se vrnil iz vojaško-službenega potovanja na severno bojišče. Zanimala me je ta pot, ker sem že toliko slišal o tamošnjih bojih, kjer trohni v pusti gališki zemlji toliko slovenskih junakov. Peljal sem se z Dunaja skozi Krakovo, De-bice in Rodzwadow v Lublin. Kmalo od Debice sem opazil iz vlaka stare strelske jarke, ki so že tako obraščeni in zastarani, da so komaj podobni temu, za kar so služili. Razvalin in pogorišč je le malo opaziti. Večinoma so ljudje postavili že nove Hišice. Opazil sem pri tem, da so nove hiše zgrajene ravnotako kakor stare. Ni opaziti čuta za udobnejša in prostornejša stanovanja. Polje je vse lepo obdelano, le tu in tam stoji sredi njive samoten križ na obraščeni gomili junakov. Človek dobi nehote vtis, da je čas tako zgodaj ozdravil •ojne rane.
V Rodzwadowu sem čakal na vlak. Ogledal sem si med tem vas. Vsa, precej velika vu je en» sama razvalina. Samo
cerkev je nanovo prezidana in zelo lična, dasi znotraj še ne opremljena. Prebivalci so večinoma umazani Judje, ki za zelo drag denar prodajajo žganje ondotnemu in mimovozečemu se vojaštvu.
V Lublin sem prišel pozno zvečer in se mi je posrečilo takoj dobiti prenočišče pri dobri poljski gospodinji, ki mi je postregla z belo kavo in svežim pšeničnim kruhom za 2 K. Ko sem drugi dan ogledoval mesto, sem opazil, da je z živili zelo dobro preskrbljeno. Delikatesne trgovine so dobro založene s špehom in mesnino, špeh stane 9 K funt. Drugo prekajeno meso 6 K. Jabolka funt 3 K. Pivo vrček 1 K 60 vin. V restavraciji sem si naročil navadno kosilo. Dobil sem izvrstno juho, kos belega kruha, celo gosje bedro in makarone za 6 K. Kruh se tam lahko kupi. Ljudje iz okolice prinašajo v koših in vrečah do 2 kg težke hlebe in jih ponujajo na trgu po 3—5 K.
Skoraj s težkim srcem sem se poslovil od kraja, kjer je doma kruh. Na postaji pa so nas vse pretipali, če ni kdo tega božjega daru, naložil preveč v nahrbtnik. Samo 3 kg kruha se sme nesti ven, 5 kg mesnine, 2 perutnini itd.
Ustavil sem se zopet v Kowlu. Tudi tam sem dobil na mizo h kavi be'e štruce v košari, a so bile manjše in po kroni. — Mesto samo je dolga vas. Majhne lesene hišice, v katerih je na stotine delikatesnih trgovin. Mesto ni posebno trpelo, le kolodvor je ves razbit in požgan in le površno prirejen za veliki promet.
Od tu sem potoval naprej v Vladimir — Wolinsky, kjer sem končno našel poveljstvo, pri katerem sem imel opravka. Tam v'adajo orave vojne razmere, Zemlja je močvirna in ljudje so navezani na tujo aprovizaeilo. Zato se tam deli koruzni kruh v taki množini, kakor pri nas. Vas je do skrajnosti zamazana in vredna Judov, zanikarnih in umazanih, kakršnih še nisem nikjer videl!
Nazaj grede, sem se peljal po drugi progi, ki se pri Ivangorodu loči od orej-šnje in f»re skozi Radom, Kielce proti Krakovu. Ze'o me je zanimala morfočna trdnjava Ivangorod, kjer so se bil! tako strašni boji, da se sledovi še sedaj zelo poznajo. Čez reko Wis'o drži lesen železniški most, kateri ie kar škripal, ko se je počasi pe'ial doltfi vlak po njem. Okoli tam je ze'o veliko grobov, ki so videti zapuščeni, dasi se je svoj čas ^obiralo za okrasitev vojnih grobov. — Na poznejših postajah sem vlde\ veHko, s krompirjem naloženih vagonov, a žal, nisem mo<el zvedeti, kam je ta živež namenjen. Najbrž je to tisti semenski krompir, ki je nam odločen, ali vsaj obljub-Hen, tudi kran;sk'm poljedelcem. A mirMm, da ga bodo slednji malo videli, ker ima pred seboj še tako do'go vožnjo — skozi več lačnih dežel. Sp'oh imajo ljudje tam še dosti kromnirja, Skoraj pred vsako h'šo je videti dolge zasipe v katerih hranijo krompir. Na postajah so nam 1'udje povsodi oonuiali kruh po 4 K hlebec in *o si ffa nekateri nabavi'i ce'e zaloge. Na reki ocstaii sem izstopil in šel v ko'0-dversko kantino, kjer sem videl na oultu cel rerhas kuhanih jajc. ki so se dobivali po 40 vin., klo^nse tn salame so se tam prodaja'" no 13 K kilogram, „
Tudi jaz rem si n?bavil nekaj te rohe in drk'er je b;,o ka' zaloge, so se mi vzbujali tukaj v Duri. Novem mestu priletni sonnvri m oo*ovfiTve. Ko na je 7a'o<[a poš'a, so Jzg;n;" tudi leni spomni. I aren č'ovek je črnogled ir •J*-np<? rni je v cr,0. mlnti ssran še r>u$fa O^li-Hn in že tolikokrat v vojni poteptana Poliska.
Ivan M a t i č i č.
Mračen dan zamira na r?zvuvnni poljani, Tihi s&n gre po neizmernem tfrob;šču junakov, ki so se upirali mesece in leta tem krvavem vihram, a so končno oodlegli In omahnili... Duša plaka v neizrečeni boli krvavih spominov, v prsih grize erv brezupnega hrepenenja. —
Dva brambovca se leno pretezata v umazanem jarku.
»Ha-ha! Tako mi žge in kljuje v prsih, da bi kričal bolečine!« zastoka starejši.
»Kaj ti je?« vpraša mlajši.
»Ne vem kaj je to. Odkar sem se vrnil z dopusta, mi ni več obstanka. S tako silo me žene domov, da bi preskočil ali prodrl cele trdnjave, bi potrgal najtrše spone in verige in šel v prostost k svojim dragim.«
»Kako dolgo te ni bilo prej doma?«
»Po dveh letih sem prišel. Žena se me je skoro prestrašila, ker me ni Imela menda več v mislih; otroci so me zrli od strani in žalostno. Podivjal sem, skoro štirinajst mesecev nisem dal glasu, briga! me ni ne dom ne družina.«
»A zdaj si delal doma?«
»Ne, Jedel sem in postopal, tako kot znam: bil sem v pohujšanje otrokom ln v spodtiko sosedom. Kaj bi delal za druge na svojem polju, sem si mislil. Zadnji dan ob slovesu pa se mi vrže mlajša hčerka okrotf vratu: »Ata, s čim sao grešili, da
nam gre tako hudo?« Žena me motri s solznim pogledom in — v meni se omehča kamen, da zaječim kot otrok. Streznil sem se in sem odšel težkih korakov kot gnan v ječo in prokletstvo, kjer se mi trga srce v brezupnem dolgočasju. Zdaj šele čutim klic z doma: v hlevu me je zrla živina, kolikor je je še, s prijaznimi očmi: »Pridi, pridi, gospodar, da ti služimo in sc potimo za tvoj dom vsaka po svoji moči!« V vinogradu sem bil in na polju: tiho so dihale in vabile njive: »Pridi, pridi, pognoji nas s svojim znojem, zrahljaj nam trdo skorjo, natrosi nam semena, da rodimo stoteren sad koi nam je prisojeno.« — Zdaj čujem ta klic in v meni vre in kljuje, da bi kričal bolečine!«
»To je hrepenenje, ki razjeda v prrih najhuje zdaj na pomlad, ko vzklije roža in cvet.«
»S čim smo grešili, da nam je tako kruto iztrgan in pomandran ta čisti cvet?«
»Ne vprašuj po tem, ker to grize in razjeda do krvi. Bil sem cvet v poljani, poln življenja in moči, poln mladih nad .., Šel sem po beli cesti za poljem, s cvetjem nastlani; v prsih je kipelo življenje, v srcu žgala mlada ljubav, brez greha, brez zle slutnje. — Pa završalp je in treščilo od vzhoda do zahoda. Pognala me je železna pest z bele ceste, strgala mi iz rok nežne liste, izruvala iz prsi mlade nade in ljubav in me pahnila v vrtinec prokletstva in gfcrja.« — Po teh besedah zakolnc fant in pljune. — »Vedno nižje se pogrezamo in padamo. Težka naša dejanja se vsesavajo v kri, neskončni dnevi brezdelja in brez-božnosti razdivjajo naša srca, razjedajo duše ip razpasejo grešne misli, ki blodijo v temnih zmotah sovraštva in padajo iz mraka v mrak. — Četrta pomlad diha v poljani in hrepenenje se budi in klije, hrepenenje, ki žge in kljuje, hrepenenje, ki kriči in vpije do neba, ki kliče po življenju in svobodi. Hrepenenje, ki kipi kvišku kot silna in vroča molitev iz brezmejne boli brezupa in nemoči, proseča milosti, da vstanejo naša srca iz trpljenja zmot, iz teme v življenje in pomlad ... Obsojenci, v trpljenje pahnjeni, v gorjč pognani, smrti izročeni — čakajoči Velike noči in vstajenja, da se dvignemo očiščeni in oprani k delu in nadam.«
»Da vstanemo poveličani v življenje in svobodo.« —
Ženski vesftsiik.
ž Ženski poklici. Strežba dojenčkov.
Neverjetno malomarno se je doslej postopalo nasproti odgoji dojenčkov, doč;m se mora vsak opankar učiti tri leta svojega posla, so se izročali — in se innogokje še izročajo dojenčki v varstvo in nego komaj šoli odraslim deklicam ali s!cer vsaki ženski, ki hoče za majhen denar služiti. Šele zadnji čas pred vojno, posebno pa tekom vojne je začela javnost spoznavati, kako neodpustno je tako lahkomiselno ravnanje s temeljnim virom vseh narodnih moči: z naraščajem. Soc;alni in dobrodelni činitelji so se lotili skrbstva za dojenčke pomoči potrebnih slojev; obenem se je poskrbelo tudi za izšolanje strežnic in bolniških strežn;c za dojenčke v premožnih zasebnih hišah. Tako imajo na Nemškem po vseh zveznih državah eno- do dveletne tečaje, v katere sprejemajo 19-do 40 letne ženske, ki se hočejo izšolati za strežbo zdravih ali bolnih dojenčkov. Pouk je teoretičen in praktičen in se vrši v domovih za dojenčke, v otroških bolnišnicah ali na otroških oddelkih v splošnih bolnišnicah, vedno pod zdravniškim vodstvom. Zahteva se najmanj dobra ljudsko-šolska izobrazba (8 razredov), neomade-ževana preteklost, telesna sposobnost. Strežnice zaslužijo v družinah ob popolni oskrbi 30 do 60 mark mesečno, bolniške strežnice še več. Dekleta in žene s srednješolsko ali višjo izobrazbo morejo postati oskrbnice za dojenčke v občinski ali državni službi. Od njih se zahteva poleg usposobljenosti v strežbi dojenčkov in pa bolnikov obsežno socialno znanje in ljubezen do poklica. Njihova naloga je, da v skrbstva potrebnih družinah nadzorujejo nego in prehrano dojenčkov, poučujejo matere, ki se večinoma drža starih, v marsičem napačnih navad v odgoji dojenčkov, ter sploh skrbe, da kolikor mogoče odstranijo zdravju škodljive nedostatke v družinah. Razen delovanja po družinah morajo oskrbnice voditi posvetovalnice za matere z dojenčki. Važno vlogo imajo tudi z ozirom na dovoljevanje državnih podpor porodnicam in sploh pri izvrševanju odredb za naraščanje prebivalstva. Orga-nizatorično posebno nadarjene, strokovno in socialno najboljše izšolane, izkušene žene morejo postati okrožne oskrbnice. Kot izobraževališča za oskrbnice na Nemškem pridejo v poštev ženske (socialne) šole v Charlottenburgu, Kolinu itd. Lepo piše Jožefina Levy - Rathcnau v knjigi »Die deutsche Frau im Beruf« (W. Moe-ser, Berlin S., 1917): »Ženstvu se je v strežbi dojenčkov odprl delokrog, ki za-| hteva bistveno ženske lastnosti in oheča : toliko notranjega zadovoljstva, da se ne smemo strašiti nobenega truda, da pridobimo zanj sposobne moči. Tudi mnoge iz-
med tistih žena, ki jih je vojna duševno globoko zadela, naj bi si tu iskale živ-Ijenske naloge.« — Slovenci doslej nismo imeli nobene ustanove za povzdigo strežbe dojenčkov; zadnji čas se je ustanovil odbor za skrbstvo mater in dojenčkov, ki bo otvoril tudi svojo posvetovalnico. Upati smemo, da bo odbor na globoko in na široko zasnoval svojo nalogo in nain sčasoma ustvaril domače zavede, kjer se bodo mogle naše žene in dekleta vežbati v strežbi dojenčkov in skrbstvu zanje. Saj je nekam čudno, da se je pri nas doslej že izredno veliko storilo za pouk o vzreji mlade živine in prešičev, za odgojo dojenčkov pa še nič. Zato se tudi živini marsikje boljše godi nego otrokom.


*	Prihodnje ljudsko štetje. »Narodni jPolitika« opozarja na prihodnje ljudsko štetje in povdarja pomen izida za posamezne narode Avstrije. List odklanja ob-čevalni jezik kot temelj štetja in trdi, da so bili na temelju občcvalnega jezika vsi češki pripadniki armade, zelo veliko čeških nastavljencev na železnicah, pri poštnih uradih, policiji, namestništvu, financi itd. pri prejšnjih štetjih prisiljeni, da so se priznali za Nemce. Zato je treba paziti, da se take stare zlorabe pri novem štetju ne ponove. List zahteva tajno, svobodno in brez pritiska izvedeno ljudsko štetje na temelju materinega jezika. — Če bi se tako štelo, potem bi se tudi na naši narodni meji štetje čisto drugače končalo in »Nemci« bi izginili kot sneg pred toplim po-mladnim solncem,
V Kočevju kakor tudi v sosednjih občinah ni slovenske službe božje za on-dotne mnogoštevilne Slovence. Nasprotno pa so nemške pridige v Ljubljani, Novem mestu itd.
*	Dolžnost kranjskega deželnega Šolskega sveta je, da v najkrajšem času odpre v Kočevju slovensko ljudsko šolo, ker je tamkaj dovolj slovenskih otrok, ki mo-rajo sedaj obiskovati nemško šolo. Isto j« potrebno tudi v sosednjih občinah.
Resna znamenja prihajajočega viharja. »Schulverein« je izdal pod gornjim naslovom oklic na svoje skupine, v katerem pravi: »Skrajni čas je, da tudi mi še ožje strnemo svoje vrste in storimo vse, da nas ta resni boj ne najde neoboroženih. Kot prva dolžnost vsake skupine, kateri naj se pod nobenim pogojem ne umakne, je, da poberemo takoj članarino in pošljemo ves razpoložljivi denar osrednjemu društvu. Ob nemški zvestobi in nemški požrtvovalnosti se bo žalostno razbil vsak tuj napor! Soplemenjaki! varujte nemške domovino!« — Tako se glasi nekaj stavkov v tem oklicu. In mi Slovenci? Narodna zavest je v nas Ie napol budna. Mnogo podružnic »Slovenske Straže« — spi. Resna so znamenja prihajajočega viharja, na katerega moramo biti pripravljeni!
»Slovenski Straži« so darovali: Ne. imenovani iz Dobrne pri Celju z geslom: »Slovenska Straža straži tudi nas zapušče-ne dobrnske Slovence,« 44 K; Mihael Saje, župnik, Skaručina, 4 K; zbirka slovenske-ga omizja v hotelu »Trabesinger« v Celovcu povodom slovesa Čehov in Hrvatov iz Celovca, 57 K; Podružnica Ligojna pri Vrhniki, 20 K 40 v.; neimenovan v Ljublja-nI potom uredništva »Slovenca« 10 K.
OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da f« dospela večja pogilfatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE.
Prosim torej, kdor je stroj naročil ali sc za istega zanimal, da se oglasi čira preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7.
___Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. 294
mlm&l _ Nekaj stavbnih pare®!
sredi Rožno doline, ki so sedaj njive, oziroma trav. niki, se proda. Posamezne parcele merijo od 30C do 700 metrov. Kupci naj se čimpreje oglasijo » pisarni dr. Petana, nasproti Dunajska mitnice, oi 8. do 1. ure dopoldne.
Izurjenega	1029 '

ki zna tudi dobro strojepisje, sprejme dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani.
Mm za niaiiufaliliiTo
ali r.lične, večjo množino knpi
PETER LASSNIKA nasl.
Ljubljana, Marijin trg.	1028
za sajenje.....po K 7'— litet
prav droben....... i5-_ kg
kakor tudi druga semena, namreč:
Korenje, rumeno, saalfeldsko po	110 — kg
Detelja, domača .... „	n*_ u
Detelja, lucerna, I. vrste . „	28 —
Detelja, lucerna, II. vrste . „	18— „
priporoča »emenska trgovina
Al. Korsika, LjuSillana.
»slano*
Tvrdka Jožef Rcich, parna barvarna '■:■ kemična pralnica, uljudno prosi ';vojc naročnike, naj po r voje predmete, ki so jih do konca januarja 1918 dali v barvanje ali čiščenje, čimpreje pridejo, ker so prevzemnice, kakor je na njih razvidno, veljavne samo 3 mesece. Da se izognejo neljubim dogodkom, ki bi utegnili na'-tati vsled gori orne-njenega vzroka, se cenjcne naročnike šc enkrat uljudno naproša, da pridejo po svoje stvari.
Istočasno si podpisana tvrdka usoja opozoriti slavno občinstvo, da sc ji jc z velikim trude o posrečilo dobiti prvovrstne snovi za barvanje oblek iz svile, volne, bombaževino in platna, razparane ali nerazparane, tako da more odslej v dveh do treh tednih po najnižjih cenah barvati po želu črno. višnjevo, rujavo, zeleno i. t. d.
Podpisana tvrdka se najtopleje priporoča slav-flemu občinstvu in upa, da sc bo živahno posluževalo njene barvarne.
JOŽEF REICH, parna barvarna in kemični očiščevalni zavod v Ljubljani. — Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. — Podružnica; Selenburgova ulica._
~ FršštotieSš jrspa dražba
raznih z opeko kritih šup se bo vršila Veliki ponedeljek, 1. aprila t. 1., ob 3. uri popoldne na Črnučah na opeka-ni.
Rcflektanti si l?hk" ogledajo šupe, od katerih je »na dolga 60 m, širok* 7 m, druga pa dolga 12 m, Uroka 6 m, ter več manjših, vsaki dan do dražbe.
Franc Peterca.
Odvetnik
Di. Sttl \m
vljudno naznanja, da je premestil svojo pisarno z Dunaja
#79 V KRŠKO NA DOLENJSKEM.
Vsakovrstne	SLAMNIKE, slamnate torbico
(cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. (88 FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, poita Domžale pri Ljubljani.
B GORICA :: p RATIFI !?JUB.LJ£N« Stola* ul. 2-4 T. DAIJCL staritigSt.28
TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA. Molka in ženska DVOKOLESA le s staro pneu-natiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMOFONI, ELEKRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. Posebno nizka cena za preprodajalce.
V svrho zopetnega obratovanja neke vsled fojske zatvorjene opekarne, opremljene s stroji, ta dve peči (Ringolen) za izdelovanje zidakov in tarezne opeke, se sprejme takoj izkušen
apeftarslfi mafsier.
Skrbeti mora za petrebne opekamiške moči, pgalce, vlagalce itd., strojnika pa priskrbi podjet-feištvo. Ponudbe z zahtevo plače pri prostem stanovanju, kurjavi in svečavi, zagotovitvi živil naj te pošiljajo na Emila TSnnies, Ljubljana. 1013
Sorejme se proti dobri p ači zanesljiv
HLAPEC
\ paru konj. Priglasiti se ie pri stavbeni tvrdki G. TSnnies, Ljubljana, Dunajska cesta 35.
ŠPREJME SE"~
pri Reševalni postaji v Ljubljani.
1014	lahko tudi invalid,
Kupim več MLADIH PRAŠIČKOV; kravo, Jobro mlekarico in več druge goveje Eivine za pleme. Ponudbe: Jak. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. 13.
Za večje posestvo se išče takoj
mai&r (nprauniiil
ki bi prevzel oskrbovanje živine. Prosto stanovanje, kos zemlje in plača po dogovoru. Oženjeni t več delavnimi močmi imajo prednost. Pripravno tudi za lahko pohabljene invalide. Ponudbe pod »Stalna sl'J«ba« 1023 na upravo »Slovenca«.	i
IfeMSET" Rnrtlinph itritfinit kmetskega stanu, IP^ Sliplliti-I IHli&M SE SPREJME za oskrbovanje, ozir. obdelovanje kmetskega posestva pod ugodnimi pogoji. Naslov: JAK. "OGAČNIK, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta St. 13. 1015
Sprejme se na veliko posestvo na deželi tak<-j
knfetarioa,
ki jo veseli kmetijstvo, zlasti perutninarstvo Vprašanja na upravo »Slovcnca< pod »Pridna in zanesljiva« 1022.
IŠČE SE
mesarski pomočnik
ki bi sam vodil vse, pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo pod štev. 993,
lept, čiste in zdrave kakovosti sc dobi pri 952	tvrdki
J. Knez
V LJUBLJANI, Marije Terezije cesta 3.
mm
i®
t
z dobrim spričevalom, ki se je ravno izučil, išče služ?ie i;je na drželi ali v mestu. — Vprašanja pod i>, Z, poštno ležeče Zidnnniost.
SPREJME SE
lovski čuvaj
ki se dobro razume na pokončavanje b'sic itd., za večji revir na HRVAŠKEM, proti dobri plači. Prosto stanovanje in kos zemlje za obdelavanje. — Natančneje se izve pri tvrdki	1046
L I. NAGLAS, Kongresni trg 12 v Ljubljani.
Ročni mlin za zdrob in moko!
Cena:
1.	vrsta 155 K
2.	vrsta 115 K
Teža: približno 15 kg
m. —
vajen konj in vešč vseh poljskih del, zmožen voditi samostojno gospodarstvo, se proti dobri plači in hrani sprejme pri Jerneju Jelcniču (Majarončku) v Ljubljani, Stara pot 1.	1027
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K. Zavijanje in poštnina računi se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo moko! — Stroj sc naroča pri tvrdki
1048	D. STUCIN,
Dunaj, XVIII. okraj, Hohnegasse štev. 4.
! Naznanilo otvoritve !
Dne 1. aprila se zopet otvori
v TOMAČEVEM PRI LJUBLJANI staroznana gostilna
pri „Kova£u."
Velecenjenim starim in novim gostom iz Ljubljane in okolice se najvljudneje priporoča v obilni obisk z velespoštovanjem	1030
JOSIP CUNDER, gostilničar.
Delavci
od 15 let naprej se takoj sprejmejo za popravljanje proge. ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA V LJUBLJANI.	1045
Kupim zopet
v vseh, tudi malih množinah
Šelak, orange .....	K 115-— za kg
Šelak, rubin ......	» 85-—	»	»
Kairo v kosih .....	» 100-—	»	»
Vinska kislina, kristal. . ,	» 65-—	»	»
Gumi arabicum, prima . ,	» 40-—	»	» Anilin-barve, temnovišajeve
in črne .......	» 25-—	»	»
Žveplo v palicah . ...	» 2b-—	»	»
Boraks v kosih .....	» 25-—	»	»
Salmijak v kosih ....	» 24-—	»	»
Sirirkovo platno St. 0-6	K 1-— za polo.
KUPIM TUDI: bakreni vitriol, beli emajl-lak, laneni firnež
i. t. d.
Jurij Faludi, Budapest,
V. Lipot-korut 12.
Prosijo se dopisi v nemščini. Naslov za brzojavke: Indicator Budapest,
S
IfSF- jj®- Pl ANINO
skoraj nerv, avtomatičen na pero z vmečkom 10 v., sc proda. Poizve se pri FR. P. ZAJEC, Ljubljana, 1044	Stari trg št. 9.
U. 93/18/4
V imenu Nleocveaa Veličanstva rajal
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku je v kazenski zadevi zoper posestnika Janeza Kosmača iz Lahovč št. 77 in zoper Frančiško Omersa, pose6t. hči, od tam št. 58, razsodilo:
Oba obtoženca sta kriva, da sta dne 24. februarja t. 1. v Lahovčah, izrabljaje po vojni nastale razmere, zahtevala, in sicer Janez Kosmač od Frančiške Klanšck in Frančiška Omersa od Katarine Torkar za krompir po 1 krono za 1 kilogram, tedaj očitno pretirane cene, in s tem zakrivila prestopek draženja živil po § 20/1 ces. naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak. in se obsodita po tem paragrafu z vporebo § 266. k. z. vsak na 48 ur v zapor in na 20 K globe.
C. kr. okrajna sodnija Kamnik, odd. III.,
dne 18. marca 1918.	968
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini 1
Svileno blaga
modno volneno blago, platnene namizne prte in brisače, ponuja tvrdka PROKOP SKOI?KOVSKY & Sin Humpolec, Češka.
Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem.
-VII

v večjih kosih pri tvrdki
A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15.
Srbešsco, flššaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito 7ajamfeno ,,Skaboform" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11"—. Zaloga za Ljuhliano in okolico: Lekarna pri zia'em eleuu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Panito na varstveno znamko „Skabofonn"!
nove in stare §£&fi§5$i vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovili zamaškov
93
o o
ime
vseh vrst za nrade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavenk - štambilijev
LfaiMfana, Dvomi 2rg št. 1.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljc-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E. KOTZBEK V KRANJU.
Ura z zapestnico
z varnostnim steklom
ponlkljana K S0._, 40.-, 60.-, 60.—, 80—
z varnostnim steklom K 2-—, radij K 10 — več.
Žepne ure K 24 -, 30--, 40-—, 60--, 80-—.
PoSilja sc z Dunaja proti vposlatvi zneska poleči K 1-80 za poStnmo tudi na bojlsce.
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/32.
Tovarniški cenik pro.tl vposlatvi K 1"-% Dlnamo žepna svetilka tt 30-—.
Dne 8. in 22. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne bo pri stalni konjski bolnišnici v Kranju javna
dražba počitua potrebam Konj. — K dražb
so vabljeni kmetje, ki se podvržejo pogojem. Pogoji so bili že objavljeni v razglasih, ki so bili izročeni c. kr. okrajnim glavarstvom ir občinskim uradom.
Gantner 1. r„ ritmojster, poveljnik c. in kr. stalne konjske bolnišnic* v Kranju.	992
Nadomestilno	!
E
toaletno milo I
i
parfumirano	=
i
v elegantnih kartonih,	j
fino opremljeno	l
ducat K 1»,	j
KST Trgovci večji popusti "£21 Ij Dobiva se pri tvrdki	l
MILHN HOCEVHR |
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
mente
cerkveno orodie, celotne cerkvene
===== oprave itd......'--i
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Jablon6 ob Orlici, češko.
Hraniš a deželna podružnica
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani. Marije Terezije Gesta 12/18
sprciBiiia zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndi z vojnim rizik o, JPnž otroških dot, rentna in ljuflsMa, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Mizke premije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Loreicjskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 meiecni rabi porriade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju »as, za njih rast in negovanje, za ojačitev las.šca, pri moških krepko pospesuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni b!es«in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do naj višje starosti.
MEHSBBam ILDii£sle pa 6, £0 ia 15 Itrcil. ——
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila.
i 1.1, it
,'OMa .
O.C M C .E
JJ O 4) 41 m 5
t a>n fi
3	o5 <0 •T o^t o >
« <n	" - o.
:	c « c
:	o;« > u =5b-
«3	S "S «3 iS ,
oŠ^i
^ in m k. u
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo spre- m lj 0] brez odbitka rentnega davka, katerega jema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	jO plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti In daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči rnčun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice sc eskomptujejo najboljše.
= w o g o 2
o ~<o r p? *
8iO_. T B
s^-ego 51
«n -.0=000)
o 5 tr _B u
PǤ2Bft
50 km. Granata je morala tedaj romati zelo »globoko« v ozračje, predno je padla v Pariz.
Nastaja mnogo zanimivih vprašanj, n. pr.: kako velika je možnost zadetka in kako velika razpršitev? V prejšnjih desetletjih bi bil tak top brez pomena, ker niso mogli videti cilja. Danes je to potom aero-planov mogoče. Nadaljno vprašanje je, kako dolgo je cev porabna. Manjši angleški ladijski topovi preneso okroglo 350 strelov, največji samo 130. Koliko strelov prenese 120 km top? To bo pokazala bodočnost.
Drugo zanimivo vprašanje je, koliko Saša potrebuje krogla, da preleti tako velikansko daljavo. Granata ne leti naravnost, marveč napravi lok, ki meri 140 do 160 km. Imeti bi morala 2400 do 2800 m začetne brzine, da razvije prej omenjeno visoko silo. Potrebovala hi tedaj približno 20 minut ali še manj, da prileti na svoj cilj. Brzovlak rabi 2 uri, avtomobil bi moral biti že pravi voz za dirke, da bi to pot napravil v eni uri.
Kakor bravec vidi, gre tu samo za domnevanja. Tembolj bomo razočarani, če bodo vsa ta domnevanja napačna in če se bo razrešitev tega čudeža izkazala * samo« kot znano — Kolumbovo jajce.
Pariz še vedno v ognju.
Genf, 29. marca. Kakor poročajo listi, Nemci še vedno obstreljujejo Pariz s svo-Stni dalekonosnimi topovi. Število žrtev narašča od ure do ure.
Beg iz Pariza.
Madrid, 29. marca. Biarritz, Borde-aux in Lyon preplavhajo begunci. Pariz je zapustilo že 250.000 ljudi.
Madrid, 27. marca. Barcelonski jutranji listi poročajo, da se namerava francoska vlada preseliti v Bordeaux. Begunci poplavljajo celo južno Francijo. V Toulo-au prenočujejo begunci na cestah, ker so na stanovanja že prenapolnjena.
Haag, 29. marca. Poročevalec »Daily Newsa« poroča: Iz ozemlja, kateremu grozi vojska, so že skoraj vse civiliste izselili. Na tisoče starcev in stark vozi na malih vozičkih svoje uboštvo s seboj. Gonijo s seboj živino; bolnike nosijo na nosilih.
Zmeda v Parizu.
Berlin, 29. marca. V Parizu je vse tako zmedeno, kakor je bilo leta 1914. Ceste so izumrle, trgovine in gostilne so zaprte. Vlada nastopa z drakoničnimi sredstvi.
Francoska mesta izpraznujejo,
Pariz, 29. marca. Kraje med Arrasom, Amiensom in Compiegnem pag'o izpraz-nujejo. Tudi iz Amiensa odstranijo vse civilno prebivalsvo.
XXX
Vpoklic angleškega parlamenta.
Rotterdam, 29. marca. Angleška vlada namerava kmalu sklicati parlament, ker noče z ozirom na položaj na bojišču prevzeti edina vse odgovornosti.
Razširjenje vojaške dolžnosti v Angliji.
Rotterdan, 28. marca. »Daily Tele-graph« poroča: Vlada bo parlamentu predložila zakonski načrt, s katerim se pomnoži Vojaška službena doba do 45. ali pa morebiti celo do 55, leta. Odpraviti nameravajo tudi gotovo vrsto oprostitev od vojaške službe.
XXX Vojna posvetovanja entente.
Pariz, 28. Interaliirani svet, ki je zboroval 25, 26. in 27. marca, je 27. marca tvečer dovršil svoja dela.
Curih, 29. Z italijanske račje poročajo, da so vojaški atašeji aliiranih držav na poti v Versailles, kjer se bo o Veliki noči vršil izreden vojni svet.
Pomoč Amerike.
Washington, 29. marca. Lloyd George Je brzojavil v Ameriko, naj hitro odpošljejo rezerve na francosko bojišče. Ameriška vlada pričakuje, da bo še letos odposlala en milijon ali pa še več mož na evropsko bojišče.
Nowyork. (K. u.) Reuter: Angleški Veleposlanik lord Reading je prebral na nekem banketu poslanico Lloyda Georga o nemški ofenzivi, v kateri pravi, da bo gotovo velika republika vse storila, da odpošlje svoje čete in ladje hitro v Evropo.
Francozi Britom.
Pariz, 28. Clemenceau je brzojavil Lloydu George: Nikdar ni Francija bolj občudovala britanske hrabrosti, nikdar bolj zaupala njenim voditeljem. Mirno, trdno in zaupno gledamo nasproti jutraj-šnjemu dnevu.	_
Mm poročila.
Tovorni promet med Nizozemsko in Nemčijo prekinjen.
Berlin, 28. »Lokalanzeiger« poroča: Nizozemska vlada je danes nenadoma zaplenila vse zaloge premoga, ki so jih imeli trgovci. Blagovni promet iz Nemčijo na Nizozemsko so tudi ustavili. Osebni ?romet vzdržujejo le na eni sami progi in 'e smejo voziti Um le odlični ooDotnikL
Angleški uspeh ob Evfratu.	|
London, 29. marca. (K. u.) Uradno poročilo iz Mezopotamije z dne 26. t. m.: Zelo uspešno operacijo so izvedle naše j čete ob Evfratu, severozapadno od Hita. Vse turške bojne sile na tem bojišču so ujete ali uničene. Z nočjo smo z naskokom vzeli glavne postojanke sovražnika severno od Clian Baghradža. Doslej so našteli 3000 ujetnikov, med njimi 1 divizijski poveljnik, dva polkovna poveljnika, okoli 200 drugih turških častnikov, 1 nemški častnik in nekaj nemških podčastnikov. Zaplenili smo 10 topov, 2000 pušk, obilo strojnih pušk, 600 živali in množino drugega vojnega materijala. Maše lastne izgube so zelo majhne.
PaSItilne norice.
-f Shod S. L. S. v Boh. Srednji vasi. V sredo dne 3. aprila priredi S. L. S. političen shod v Bohinjski Srednji vasi. Shod cs bo vršil ob 3. uri popoldne v prostorih hotela »Triglav«. Poroča državni poslanec Jos. vitez Pogačnik o političnem pclo"aju.
-f Kr.:e*s!:3 zvesc za kamniško dska-nijo vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 7. aprila 1918 popoldne ob 3. uri po litanijah v Dobu. Dnevni red: 1. Sprememba pravil § 4, § 10 in § 22 zvezinih pravil. ?. Slučajnosti. Na tem občnem zboru se bo ustanovila Kmetska zveza za cel politični okraj, zato se vrši mesto v Mengšu v Dobu, da se bodo shoda lažje udeležili kmetovalci in zaupniki iz Morav-ške dekanijp,
-r Mir pred vratrai ? Na posvetovanju avstro-ogrskih in nemških bančnih zastopnikov v Berlinu, kjer gre za gospodarske pogodbe osrednjih držav z Ukrajino, je padla nasproti vodilni osebnosti nemške državne banke naslednja opazka: »Ekscelenca, če bo šlo tako dalje, bomo imeli še letos mir.« — »Morda že poleti!« se je glasil odgovor,
+ Nova postava o vojaških preskrb-ninab. Dosedanja postava o preskrbninah vojaških oseb je stara 42, za njih svojce pa 30 let. Zdaj so izdelali o tej zadevi nov zakonski načrt, katerega bodo kmalu po-stavodajalnim zastooorn predložili,
+ Sv. oče za tuberkulozne vojna ujetnike. »Information« piše: »Osservatore Romano* priobčuje odgovor avstro-ogrske-ga vojnega ministra glede prizadevanj svetega očeta, naj se tuberkulozni ujetniki pošljejo domov. Odgovor se glasi: »Na željo c. in kr. vojnega ministrstva, na ktere-ga se je dunajska apostolska muncijntura direktno obrnila, naj se doseže, da se odpošljejo domov tuberkulozni italijanski vojni u:ctniki, si dovoljuje c. in kr. zunanje ministrstvo aoostolski muncijaturi sporočiti sledeč odgovor imenovanega c. in kr, ministrstva: Avstrijsko • ogrska vojaška uprava, ki je sprejela z največjim zadovoljstvom in priznanjem inicijativo sv, očeta, naj sc raztegne dobrota izmenjave tudi na druge kategorije oskrbe potrebnih vojnah ujetnikov, se je rade volje pridružila želji sv, stolice, na podlagi katere naj se omogoči tuberku^znim vojnim ujetnikom brez direktne kompenzacije vrnitev v domovino. Da se izvede v visoki meri karitativno j delo sv, stolice, je c. in kr. vojno mini-! strstvo odredilo, ^e da bi zahtevalo ocl i kraljeve italijanske vlade direktne kompenzacije, da se odpošljejo taki ujetniki potom posebnih vlakov v domovino nemudoma in je odposlalo že 23. t. m. prvi transport tuberkuloznih. Avst/o-ogrska vojaška uprava smatra to tuberkuloznim vojnim ujetnikom posvečeno skrb za nov, zelo važen napredek v prizadevanju za lajšanje trpljenja ujetnikom in izraža svo'e upanje, naj bi Vaša svetost obranila tudi za avstro-ogrske vojne ujetnike v Italiji svojo očetovsko blagohotnost, katero je Vaša Svetost tolikokrat že pokazala. Pri tej priliki smatra c, in kr, vojno ministrstvo za svojo dolžnost, da izreče svojo naj-globokejšo zahvalo za uspešne korake, ki jih je napravila sv, stoJica tako velikokrat in tako rada, da doseže Vaši oskrbi priporočenim avstro-ogrskim vojnim ujetnikom vrnitev v domovino.«
-f Izjave grofa Czernina. Zunanji minister grof Czernin bo v torek deputaciji dunajskega občinskega sveta podal pojasnilo, koliko vplivajo zadnji mirovni sklepi na prehranjevalni položaj. Grof Czernin bo to priliko porabil, da bo govoril tudi o splošnem političnem položaju, ker zaradi praznikov ni bilo mogoče sklicati dclega-cijskih odsekov. Delegacije bodo tekom aprila zopet pričele zborovati.
-f Poljski zbori generala Michellsa, Poljski general Michelis v Rusiji je baje stavil regentskemu svetu na razpolago svoja dva zbora, ki sta v Besarabiji in štejeta okoli 60.000 dobro izvežbanih mož. Da uredi 6voje razmerje do osrednjih držav, je Michelis pripravljen stopiti v zvezo z nemškimi ln avstrijskimi poveljstvi.
-f » Ukrajine. Rada v Kijevu je francoski in angleški vojaški misiji priporoma, nat zapustita Ukrajina
-f Proti Lichnowskemu. V nemškem državnem zboru je narodnoliberalni poslanec Held vložil interpelacijo, v kateri zahteva, naj se proti bivšemu poslaniku v Londonu, knezu Lichnov/skemu zaradi znane spomenice uvede kazensko sodno postopanje. Na to pripominja »Vorwarts«, da se je proti razširjevalcu Lichnowskove spomenice, nekemu stotniku nadomestnega generalnega štaba, že pred dvema instancama vršila pravda. Obe inštonci sta pa stotnika oprostili, najbrže zato, ker sta spoznali, da je ravnal stotnik iz povsem čistih in poštenih razlogov, ne da bi mu le izdaleč hodilo na misel, škodovati domovini.
+ Za poveljnika Odese je imenovan polkovnik vitez Urbanski, ki je žc odpotoval na svoje novo službeno mesto.
-'r Gonja proti rumunskemu kralju. Poročali so, da bodo mir z Rumunijo z ozirom na kraljico podpisali v trgovinskem ministrstvu in ne v kraljevem gradu. »Kolnische Zeitung«, ki velja za pol-uradno glasilo nemškega kanclerja, piše: Naše občutje nam pravi, da bi ne bili smeli veliko premišljevati, kaj naj store s kraljem Ferdinandom in njegovo dinastijo. Odstaviti bi ga morali. List očita kralju zavratnost in odjenljivost nasproti vojnim hujskačem, kraljici Mariji pa, da sc jc čez mejo izpostavljala za sporazum. Dedič krone je manjvreden. Tej rodbjni se mora vladarstvo nad Rumunijo vzeti, V zadnji uri svarimo, naj se v Bukareštu ne napravi napaka, ki bi se prej ali slej nad nami maščevala.
Albert grof Coronini-Cionberg piše v »N, F. P,«: Z ozisora na zanimiva izvajanja grofa Barbo-Waxensteina o jugoslovanskem vprašanju v vašem cenjenem listu bi si dovolil nekaj opazk, Med Slovenci in Srbohrvati ne obstoja le v jezikovnem oziru, marveč na polju celokupne kulture silna razlika, tako da si spojitve teh plemen v enotno državnost, kakor naj bi pač bila jugoslovanska država, o kateri san ajo, niti misliti ni mogoče, Srbi imajo sicer iz-obraženejši jezik in bogatejšo literaturo, toda na vseh drugih poljih stojs Slovenci absolutno nad svojimi jugoslovanskimi brati. Stoletni trajni in tesni stik z Nemci je povzročil, da stoje clancs Slovenci skoraj na tisti kulturni stopnji kakor Nemci ter so med vsemi slovanskimi plemeni najbolj omikani. Zares, kdor iz nemških krajev pride na Kranjsko in ne pazi na jezik, ima čut, kakor bi se gibal v nemški deželi. Zato je za neprizadetega opazovalca naravnost nerazumljivo, kako morejo Slovenci želeti, da bi prišli s Srbi v sporedno ali celo podrejeno državnopravno razmerje; ako bi prišlo do tega, bi nesporazuin-Ijenj in sporov ne bilo konca.
Ob razmotrivanju jugoslovanskega vprašanja pa ne smemo pozabiti še druge, velevažne zveze. Jugu monarhije ne preti samo jugoslovanska, marveč tudi, in šc bolj italijanska nevarnost. Kaj imamo od italijanske strani pričakovati v uri stiske, nas uči sedanja vojna. Tudi v bodoče moramo računati s tem, da se bo italijanska • velesila s svojo milijonsko armado pod i vplivom iredentistične omamljenosti od-j pravila na roparski pohod proti našemu i jugozapadnemu krilu vselej, kadar se ji I ho zdela prilika za to ugodna. Da odbijemo j italijanski val, potrebujemo trdnega nasipa ! in vprašanje je, če bo južno nemštvo dovolj rnočno, da ustvari tak nasip. (Tukaj dostavlja uredništvo »Neue Fr. Presse«: »Združeni nastop Nemcev v Avstriji jc močan nasip.«)
Ne odrekamo goriškemu grofu Coro-mniju ljubezni do naroda in »dobre vere«. ; Toda toka sedanjega časa g, grof ne ra-j zume. Vprašanje, kdo je kulturno višji ali j Slovenec ali Srb, ne prihaja danes v po-i štev. Danes je nujna življenska potreba," da ' se Slovenci, Hrvati in Srbi združimo v svobodno državo, kjer se bodo plemena svobodno lahko kulturno razvijala. Ravno razcepljenost in suženjstvo je bilo vzrok, če se ni moglo to ali ono pleme jugoslovanskega naroda tako razviti, kakor bi bilo ootrebno. In v najneugodnejših razmerah so ravno Srbi živeli. Da jc Kranjska čisto pod nemškim kulturnim vplivom ^ — je precej smela trditev, in ni za nas noben kompliment.
Sicer pa Nemci ne mislijo na noben kompromis z nami, za nje prihaja v poštev na jugu le nemški zid. Zato moramo napraviti z Nemci čiste račune in to jc: roko proč od našega ozemlja, zahtevamo svobodno neodvisno jugoslovansko države bov, Hrvatov in Slovencev._
iz seje dež. odbora kranjskega.
28. marca 1918. Navzoči: Deželni glavar dr. Ivan Suster-žič, deželni odborniki: msgr. dr. Evgen Lam-pe, dr. Karel Triller in dr. Ivan Zajec.
Vojaški domovi! Po preblagih intencuah Njegovega Veličanstva cesarja nakloni deželi , Ivranjska 20.000 kron za vojaške domove. Na vso občinstvo se izda poziv, da ae udeleži nai-
intenzivneje z lastnimi prispevki in z agitacijo pri občanih.
Ustanove velikega admirala Hausa za c, in kr. mornariško akademijo. Deželni odbor soglasno sklene, imenovati svojedobno ustanovljene ustanove po velikem admiralu Antonu Hausu v večni in hvaležni spomin njegovih nevenljivih zaslug za obrambo skupne domovine. Razpišejo se 4 prosta mesta.
Uradne ure pri deželnem oducru v po. lolnf.m času. S 1. aprilom t. 1. se uvedejo uradne ure pri deželnih uradih od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne, To velja za tiste deželne urade, ki imajo doslej posebne zimske uradne ure. Uradni predstojniki imajo pravico, v kolikor dopušča služba, dajati dopuste v aprovizačne namene. Uradne ure v predsedstvu določi posebej dežela glavar.
Zastopnikom deželnega odbora v okrajni preskrbovalni komisiji v Radovljici se vsled smrti dosedanjega zastopnika kanonika Janeza Novaka imenuje Martin Drolc, župnik v Bohinjski Beli,
Deželno giedaiišče. Prošnja Hrvatskega gledališkega društva v Osjeku za dovolitev predstav v deželnem gledališču se glede na poročilo deželnega stavbnega urada, po katerem bi bilo treba izvršiti večja popravila na odru, kar bi zahtevalo dva mescca časa — odkloni.
Dregkjske dckkde za učiteljstvo. Ministrski predsednik vitez Seidler se brzojavno naprosi, naj zastavi svoj vpliv, da od poslanske zbornice v se;i dr,e 15. t. m. sklenjeni zakonski načrt glede draginjske podpore učilclj-t,Lvu leta 1918 zadobi čimpreje, in sicer nespremenjen zakonito moč. Vlada se nujno opozarja, da bi dežela nikakor ne mogla nosili več kot 30% (trideset odstotkov) od poslanske zbornice določenih učiteliskih dra-ginjskih doklad in da hi deželni odbor moral odkloniti vsako odgovornost, čc bi se v tem oziru kaj spremenilo v zakonskem načrtu v breme deželam. Obenem se nujno prosi, da se deželi čimpreje izplačajo v dotični vladni predlogi predvideni preodkazi iz državnih davkov za leto 1917. Ln 1918., in sicer predujemoma, dokler državni zbor ne rc£i dotične vladne predloge. — Ta brzojavka se naiuani drugim deželnim odborom, odnesno upravnim komisijam s povabilom, naj tudi kaj podobnega ukrenejo.
Aprovizačni odbori. Deželni glavar poro* ča o nadaljnjih nakazilih podpor nekaterim aprpvizačnim odborom, kar se vzame soglasno na znanje.
Dcžc'na drevesnica v Mokricah se proda za kupnino 13.500 K, ker je v sedanjih razmerah obrat docela nemogoč.
Otvoritev r.aralelke aa IV. tleski ljucfoki šo-H v Ljubljani za dnSevno zaostale otroke, Predlogu c. kr. deželnega šolskega sveta, da so ca IV'. dečki ljudsik šoli v Ljunljani o tvori druga paraleika za izobrazbo sposobne duševno zaostale dcce in da se v to svrho nastavi provizorična učna moč z mesečnim pri-boijškom 40 K, se pritrdi.
Nadaljevalni kum za učitelje s predčas-nLfii zrelostnimi izpričevali. Predlogu c. kr. dež. šol. cveta, di se one učne moči s predčasnimi zrelostnimi izpričevali, ki se pritegnejo k obiskovanju nameravanih nadaljevalnih učnih kurzov, nadomestijo za čas obiskovanja tok kunov s oiiplentoričnimi učnimi močmi in tozadevni stroSki pokrijejo iz norvnalnošolskc-ga zaklada, se pritrdi. Podpore za obiskovanje nadaljevalnih kurzov ss pa nc obljubijo.
Občinska bolnica v Krškem^ Predlogu županstva občiae Krško, naj bi se krška bolnica podeželila, se ne ugodi.
!!n@¥i!© novice.
—	Srečne in vesele velikonočne praznike vo3Či dopisnikom, prijateljem in naročnikom	»Slovenec«.
—	Kranjski deželni predsednik tajni svetnik. Dunaj, 30. marca. (K. u.) »Wiener Zeitung« objavlja podelitev dostojanstva tajnega svetnika deželnemu predsedniku grofu Henriku Attemsu Svetokriškemu.
—	Uspeli slovenskega učenjaka. — Z Dunaja nam poročajo: Našemu rojaku dr. Ivanu M a t k a se je posrečilo najti vzrok in specifično sredstvo za najstrašnejšo komplekacijo •— malarijo. Ista obstoji v tem, da posamezni bolniki po kininu dobč silno vročino in nevarno razkrojevanje krvi. Umrljivost teh nesrečnih slučajev ie bila doslej 40—60 odstotkov. Slučaj je hotel, da je dr. Matko prvikrat poskusil to novo sredstvo na Slovencu vojaku, prostaku Škorjovec iz Zilike na Štajerskem, katerega je predstavil 8. januarja v dunajskem zdravniškem društvu. Za izvedbo tega dela jc dobil dr. Matko 200 K nagrade iz znanstsvenega zaklada kneza Licchtensteina, — Zdravniški znanstveni listi so se obširno bavili s tem izrednim uspehom našega rojaka, katerega prijatelji menijo, da utegnemo slišati še o novih uspehih. Čestitamo svojemu vrlemu dunajskemu rojaku!
—	Iz Tržiča. V nedeljo, dne 10, t. m., jc inaclo v »Našem Domu« društvo sv, Jožefa redni občni zbor. Iz poročila tajnika jc bilo slišati, da je imelo društvo 5 predavanj, igrati se ni moglo, ker ni še odra v novi dvorani, število društvenikov se jc skrčilo, ker jih je pobrala vojska. Poročilo blagajnika je b' o zelo ugodno. Na predlog podpredsednika Vidica sc jc sklenilo takoj po praznikih pričeti s predavanji. Prvo bo v torek, dne 2. aprila, po vcče.ni po-božnosti. Društvo je obhajalo minolo leto dvajsetletnico obstoja. -— 16. t. m. je imela jugoslovanska strokovna organizacija občni zbor. Članov je imel a koncem decembra 1916 132, koncem decembra 1917 pa 163, Kljub vojni je število članov naraslo. Denarnega prometa je bilo lansko leto 5743 K 36 vin, in sicer dohodkov 2871 K 68 vin, in izdatkov 2532 K 75 vin., tako da se je centrali v Ljubljani odposlalo 284 K n3 vin. V tem lelu ic krščan-
J
sko socialno delavstvo dobilo svoj konsum in s tem je poskrbljeno tudi v gospodarskem oziru zanj.
—	Finančna uprava uradne ure. Pri davčnih uradih Ljubljana iresto in Ljubljana okolica kakor tudi pri carinski ekspozituri na glavni Rošti v Ljubljani so uradne ure pričenši s 1. aprilom 1918 zopet tiste, kakor so bile pred 1. oktobrom 1917.
—	Voščilo slepih vojakov. Prejeli smo voščilo, pisano s slepo pisavo: »Vsi slovenski oslepeli vojaki iz Nemškega Gradca pošiljajo svojim dobrotnikom velikonočne pozdrave.«
—	Prepovedana knjiga »Vojska na Balkanu« 191213, ki sta jo sestavila profesorja dr. V. Šarabon in A. Sušnik in katere prodaja je bila žc od začetka svetovne vojne prepovedana, se sme v smislu odredbe c. kr. polic, ravnateljstva v Ljubljani z dne 27. marca t. 1. št. 13^2 zopet prosto prodajati. Knjiga velja z 10% dra-ginjsko doklado vred broširana 7 K 15 v, vezana v platno 11 K. Ta cena velja le toliko časa dokler ne bo Katoliška bukvama
• dvignila cene tudi vsem ostalim knjigam, do česar j^ knjigarna prisiljena vsled nastalih razmer. Katoliška bukvama v Ljubljani.
—	Tečaj za izobrazbo oskrbovalnih sester na c. kr. strežniški šoli na Dunaju.
Začetkom aprila t. 1. se prične na strežniški šoli v splošni bolnišnici na Dunaju III. šestmesečni tečaj za izobrazbo oskrbovalnih sester (posebno za službovanje v oskrbovalnicah za tuberkulozne in v oskr-bovalnicah za dojence). Tečaja se lahko udeleže bolniške strežnice in absolven-tinje socijalnih tečajev z zadostno izobrazbo v strežbi bolnikov, dalje otroške strežnice (bolniške strežnice s praktičnimi izkušnjami v strežbi dojenčkov). Prosilke morajo biti nad 24 let stare in telesno usposobljene; imeti morajo primerno splošno izobrazbo in smisel za socijalno delo. Šolnina znaša 10 K na mesec; gojenke dobe brezplačno stanovanje in hrano v šolskem internatu, tudi jim more c. kr. ministrstvo za notranje zadeve dovoliti pripomoček do 50 K na mesec. Prospekte in formulare za vsprejemne prošnje je dobiti pri ravnateljstvu splošne bolnišnice (Direktion des AUgemeinen Krankenhauses, Wien IX, Alserstrasse 4). Absolventinjam dosedanjih tečajev so pripoznale oskrbovalnice naslednje prejemke: začetna mesečna plača 120 K (po 12 službenih letih naijvišja mesečna plača 200 K), dalje prosta štacija ali mesto ter primerna odškodnina v gotovini, nadomestilo izdatkov pri službenih vožnjah in potovanjih, pravico do bolniškega in penzijskega zavarovanja za slučaj trajne delanezmožnosti. Ker še izdaleka nimamo dovelj oskrbovalnih sester, otvarja ta tečaj ženskemu spolu pridržan poklic v interesu splošnosti ter mu tudi za čas po vojni za-sigura varno eksistenco in splošno pri-poznano mesto v družabnem življenju.
Primorske novice.
p Zajednica presv. Srca Jezusovega
«v Trstu ima mesečni shod v torek dne 2. aprila ob pol 10. uri dopoldne v Marijinem Domu, ulica Risorta 3. Ker so na sporedu važni predmeti, med drugim tudi volitev novega predsednika, prosimo polnoštevil-ne udeležbe.
p Županska zveza goriška je naznanila sejo na 4. aprila dopoldne v Gregorčičevem domu. Ker se udeležita te seje dva odposlanca »Osrednjega odbora« z Dunaja, prosimo, da bi se zbralo ta dan kolikor le mogoče mnogo gg. županov in sicer popoldne po dohodu vlaka, kajti dunajska odposlanca ne moreta priti prej v Gorico. Udeleži'.a se najbrže dan poprej tudi sestanka »Kranjskega pomožnega odbora« in utegnejo priti ljubljanski načrti in sklepi v razgovor in sklepanje tudi v tej seji Žup. zveze, tako da bi prišlo čim prej do definilivn'h sklepov sporazumno med Gorico, Ljubljano in Dunajem. Čas hiti, in ne smemo dopustiti, da bi nas prehitel. »Osrednji odbor.«
Liuhlianske novice.
lj Šentpelersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi na belo nedeljo, dne 7. aprila 1918. L, točno ob 7. uri zvečer v veliki in v mali dvorani »Uniona« II. družabni večer. Sodelujejo društveni mešani in ženski pevski zbor pod vodstvom gospoda Ivana Zdešarja ter društveni orkester pod vodstvom gospoda jur. Jos. Be-žeka. — Vstoppina za osebo 2 K. Vstopnice se dobe v predprodaji od Velike nedelje dalje pri gdč. Strahovi (Sv. Petra cesta Št. 77), v Katoliški bukvami in v prodajalnah I. del. konzumnega društva v Zvezdi in na Zaloški cesti št. 15. — Čisti dobiček je namenjen Šentpeterski Vincencijevi družbi, Eiizabetni konferenci ter pomožni akciji za obnovitev Goriške.
lj Šentpeterska Vincencijcva konfe-fcnca ima redno sejo v torek, dne 2. aprila točno ob 7, uri zvečer. Radi važnosti predmeta — razširjenje ubožne akcije — orosimo za polnoštevilno udeležbo.
lj Tridesetletnico praznuje danes na veliko soboto podfaktor naše tiskarne g. Hinko Zirkelbach, odkar je bil oproščen kot stavec. Zanimivo je, da jc bila pred 30. leti velika sobota tudi 30. marca. G. Zirkelbach je bil prvi vajenec Katoliške tiskarne in deluje v naši tiskarni že 35. leto. Lepo število let je g. Zirkelbach tudi mctcur »Slovenca«. Dolgo let deluje kot marljivi tajnik pri Osrednjem slovenskem čebelarskem društvu. Zasluženemu možu, ki ves ta čas ni nikoli izostal od dela vsled bolezni, čestita »Slovenec« najiskrenejše.
lj Brezobzirnost in protekcija. Poročajo nam: Zopet so stali ljudje za meso nocojšno noč na trgu že od štirih popoldne. Toda mnogi telečjega mesa niso dobili in so morali iti prazni domov. Pač pa so dobili telečje meso ljudje s protekcijo in celo večje množine, ki so pozneje prišli in to ob navzočnosti tržnih stražnikov. Istotako smatrajo »gotovi ljudje« za svojo dolžnost, da hrulijo brez vsakega povoda — menda samo za zabavo — ubogo občinstvo. Za danes ne bomo navajali imen. Drugič bomo te brezobzirneže javno z imeni postavili pred sodbo občinstva.
pr Slovenski sotrudniki v »Hrv. Pro-svjeti.« Zadnja številka »Hrvatske Pro-svjete«, glasilo Kola hrv. književnikov v Zagrebu, prinaša književne doneske Ivana Preglja in Ks. Meška.
pr »Luč«. Dijaška slovensko-hrvatska »Luč« izide dne 1. junija t. 1. Rokopisi se pošiljajo na naslov: dr. Sljepan Markulin, odvetnik, Zagreb, ICurelčeva ul. 3.
pr Seniorski Vijesnik«, glasilo hrvatskih in slovenskih starešin, bodo prejeli vsi starešine, ki so prijavili svoj naslov uredniku slovenskega dela »Vijestnika« v Ljubljani. -Sen. Vijestnik« se tiska kot rokopis in pošilja posameznikom v pismenem ovitku. Uredništvo: Zagreb, Vlaška ulica št. 16.
pr »Djački Vijesnik«, organizatorični pendant >-Duči,« katerega je bosenska vlada za področje Bosne in Hercegovine prepovedala, se naroča v upravništvu: Zagreb, Kaptol 27.
p. Cerkveni Glasbenik. 1918. 1., 2., 3. štv. — Vsebina: Josip Klemcnčič: V vedno večjo usovršitev. Ob 401etnici Cerkvenega Glasbenika; Fran Ferejančič: Cerkveno-glasbena liturgika (dalje;) Stanko Premrl: 0 izbiranju primernih cerkvenih pesmi za bogoslužje; To in ono iz cerkvenoglasbene prakse; Stanko Premrl: Nekoliko statistike
0	orgijah v ljubljanski škofiji; Organistov-ske zadeve; Pregled cerkvenoglasbenih listov; Dopisi; Koncertna poročila; Razne reči; Listnica upravništva; Oglasnik: Tri velikonočne pesmi za mešani zbor z orgijami, zložil Stanko Premrl (Fr. Kimovec); Prošnja in poziv čč. župnim uradom. — Glasbeno prilogov obsegu 8 strani, ki z Dunaja še sedaj ni d o -šla, dobe p. n. naročniki prihodnjič, takrat pa dve skupaj. — Cerkveni Glasbenik izhaja med vojsko po dve do tri številke skupaj in stane letno 5 K, za dijake 4 K. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. nadstr.
~ LitilM sproviii.
Ureditev prodaje govejega mesa v Ljubljani,
Počenši z drugim tednom uvede mesfna aprovizacija za poskušnjo način oddaje mesa, s katerim naj bi se preprečilo vsako nastavljanje in čakanje pred mesnicami in stojnicami. Pri mesarjih, na stojnicah in v mesnicah dobe drugi teden goveje meso lc oni, ki so prejeli od mestne aprovizacije pred kratkim bele izkaznice. Mesarji bodo-oddajali meso na teden ie 2 dni in sicer v sredo in v soboto, dočiin bodo druge dneve raesni-ce govejih mesarjev zaprte. Vsakokrat dobi stranka tolikrat 15 dekagramov govejega mesa, kolikor šteje rodbina ljudi. Udeleženci raznih ubožnih akcij dobe tudi po 15 dekagramov mesa na osebo,_ kakor drugi ljudje po mesnicah. Ti pa ne dobe mesa pri mesarjih, marveč v cerkvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti štev. 15. Pri teh se bo meso oddajalo tako, da bo nekaj prodaj po znižanih ccnah, druge pa po istih cenah (maksimalnih), kakor pri mesarjih. Za oddajo mesa od torka, dne 2. aprila in do vštetega pondeljka, dne
8.	aprila se razglaša naslednji red:
Bele izkaznice za goveje meso
dobe meso v sredo, dne 3. in v soboto, dne 6. aprila od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldne pri onih mesarjih, katere imajo označene na svojih izkaznicah. Izjema je samo za one, kateri imajo na svojih izkaznicah označenega mesarja Lovžeta, pri katerem ne dobe mesa, ker ima zaprto mesnico. Namesto pri tem mesarju dobe meso pri mesarju Klemencu (Ja-ger) v Kresiji. Cena mesu je maksimalna.
Izkaznice ubožnih akcif
dobe meso v cerkvi sv. Jožefa po maksimalnih cenah v naslednjem redu: Zelene A štev.
1	do 226 v nedeljo, dne 7. aprila od 8. do
9.	ure dopoldne; zelene izkaznice B štev. 1 do 1200 v pondeljek, dne 8. aprila od 1. do 6. ure popoldne; zelene R Stev. 1201 do 2400 v sredo, dne 3. aprila od 1. do 6. ure popoldne; rumene C štev. 1 do 1300 v torek, dne 2. aprila od 1. do 6. ure popoldne; rumene C štev. 13Q1 do 2540 v četrtek, dne 4 aprila od 1. do 6. ure popoldne; rumene C štev. 1 do »300 v peiek, dne 5. aprila od 1. do 6. ure popoldne; rumene D štev. 1 do 420 v nedeljo, dne 7. aprila dopoldne od 9. do 11. ure. I uradniška skupina Stev, 1 do 440 v soboto, dne 6, aprila od 1. do 3. ure popoldne; '
II.	uradniška skupina štev. 1 do 154 v soboto, dne 6. aprila od 3. do 4. ure popoldne;
III.	uradmška skupina štev. 1 do 151 v sredo, dne 3. aprila od 5. do 6. ure popoldne; III. uradniška skupina št. 1 do 151 v soboto, dne 6. aprila od 4. do 5. ure popoldne; IV. uradniška skupina štev. 1 do 171 v četrtek, dne 4. aprila od 5. do 6. ure popoldne: IV. uradniška skupina štev. 1 do 171 v soboto, dne 6. aprila od 5. do 6. ure popoldne; na Poljanski cesti štev. 15 dobi meso po maksimalni ceni rumena izkaznica C štev. 1301 do 2540 v ponedeljek, dne 8. aprila od 1. do 6. ure popoldne.
Izkaznice ubožnih akcii
dobe meso na Poljanski cesti štev. 15 po običajno znižanih cenah v naslednjem redu: zelene A štev. 1 do 228 v sredo, dne 3. aprila od 1. do 2. ure popoldne; zelene B štev. 1 do 1200 v četrtek, dne 4. aprila od 1. do 6. ure popoldne; zelene B štev. 1200 do 2400 v soboto, dne 6. aprila od 1. do 6. ure popoldne; rumene D štev. 1 do 420 v sredo, dne 3. aprila od 2. do 4. ure popoldne; I. uradniška skupina štev. 1 do 440 v sredo, dne
3.	aprila od 4. do 5. ure popoldne; II. uradniška skupina štev. 1 do 154 v sredo, dne 3. aprila od 5. do 6. ure popoldne. — Opomba. Stranke, ki dobe meso pri mesarjih, morajo prinesti s seboj belo izkaznico in izkaznico za meso (rodbinsko izkaznico). Stranke iz ubožne akcije, ki dobe meso v cerkvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti, morajo prinesti s seboj izkaznico za ubožno akcijo in izkaznico za meso. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se brezpogojno ravna po tem razpisu. Razdelitev mesa se je na mesarje izvršila na sličen način, kakor razdelitev moke na prodajalcc. Zato vsaka stranka zanesljivo dobi meso, kakor dobi brez čakanja za" nesljivo moko.
a Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo meso po normalnih cenah v cerkvi sv. Jožefa dne 2. aprila od 1. do 6. ure popoldne. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure Stev. 1 do 130, od pol 2. do 2. ure štev. 131 do 260, od 2. do pol 3. ure štev. 261 do 390, od pol 3. do 3. ure štev. 391 do 520. od 3. do pol 4. ure štev. 521 do 650, od pol
4.	do 4. ure štev. 651 do 780, od 4. do pol 5. ure štev. 781 do 910, od pol 5. do 5. ure št. 911 do 1040, od 5. do pol 6. ure štev. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. ure št. 1171 do 1300.
a Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1201 do 2400 prejmejo tneso po normalnih cenah v sredo, dne 3. aprila popoldne od 1. do 6. ure v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. ure štev. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. ure štev. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. ure štev. 1561 do J 680, od 3. do pol 4. ure štev. 1681 do 1800. od pol 4. do 4. ure štev. 1801 do 19120, od 4. do pol 5. ure štpv. 3921 do 2040, od pol 5. do 5. ure štev. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. ure Stev. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. ure štev. 2280 do 2400.
XXX
a Preracg na rumene izkaznice črke C ubožne akcije sc bo oddajal iz mestnega skladišča v Narodnem domu. Nakazila za premog se bodo izdajala na mestnem magistratu, srednja hiša, pritličje, in sicer: Za stranke z rumenimi izkaznicami črke C št. 1 do 250 dne
5.	aprila, št. 250 do 500 dne 6. aprila, št. 500 do 750 dne 8. aprila, št. 750 do 1000 dne 9. aprila, št. 1000 do 1250 dne 10. aprila, št. 1250 do 1500 dne 11. aprila, št. 1500 do 1750 dne
12.	aprila, št. 1750 do 2000 dne 13. aprila, št. 2000 do 2250 dne 15. aprila, št. 2250 do 2500 dne 16. aprila, št. 2500 naprej dne 17. aprila, vsakokrat od 10. do pol 1. ure popoldne. — Vsaka stranka dobi 100 kg premoga, ki stane 4 krone. Prinesti pa mora s seboj: 1. rumeno C-karto ubožne akcije, 2, rumeno izkaznico za premog.
a Premog na rumene izkaznice (za štedilnike) se bo oddajal po sledečem redu. Na vsak odrezek št. 4 rumene izkaznice se dobi 50 kg premoga, ki stane 3 K 75 vin. Na tri odrezke rumenih kart se premog ne sme prodajati. Za slučaj, da bi kakemu trgovcu zmanjkalo premoga, naj se zglasi takoj v mestnem knjigovodstvu radi novega nakazila. Strankam in. trgovcem se naroča, da se strogo drže določenega reda. Trgovci morajo takoj po končani prodaji predložiti vse odrezke v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko jim ie ostalo premoga. Zamudnikom se bode naložila globa. Premog se dobi v sledečih trgovinah: Na izkaznice za 1. okraj: a) pri g. Strupiju, Radec-kega cesta 14: na št. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na št._3 dne
3.	aprila dopoldne, na št. 4. dne 3. aprila popoldne; b) pri g. Požlepu, Komenskega ulica 21: na št. 5 dne 2. aprila dopoldne, na št. 6 dne 2. aprila popoldne, na št. 7 dne 3. aprila dopoldne, na št. 8 dne 3. aprila popoldne. — Na izkaznice za II. okraj: a) pri g. Komarju, Krakovska ulica 13: na št. 1 dne 2, aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na št. 3 dne 3. aprila dopoldne, na St. 4 dne 3. apr. popoldne, na št. 5 črne 4. aprila dopoldne, na št. 6 dne 4. aprila popoldne, na štev. 7 dne 5. aprila dopoldne, na št. 8 dne 5. aprila popoldne; b) pri g. Richterju, Trnovska ulica: na št. 9 dne 2. aprila dopoldne, na št. 10 dne 2. aprila popoldne, na št, 11 dne 3. aprila dopoldne, na št. 12 dne 3. aprila popoldne, na št, 13 dne 4. aprila dopoldne, na št. 14 dne
4.	apr. popoldne. — Na izkaznice za III. okr.: Pri g. Richterju, Trnovska ulica: na št. 1 dne
5.	aprila dopoldne, na št. 2 dne 5. aprila popoldne, na štev. 3 dne 6. aprila dopoldne, na št. 4 dne 6. aprila popoldne, na štev. 5 dne 8. aprila dopoldne, na št. 6 dne 8. aprila popoldne, na št. 7 dne 9. aprila dopoldne, na št. 8 dne 9. aprila popoldne, na št. 9 dne 10, aprila dopoldne, na št. 10 dne 10. aprila popoldne, na št. 11 dne 11, aprila dopoldne, na št. 12 dne 11. aprila popoldne; Na izkaznice za IV. okraj: al pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba: na št. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na št. 3 dne 3. aprila dopoldne, na št. 4 dne 3. aprila popoldne, na št. 5. dne 4. aprila dopoldne, na St. 6 dne 4. aprila popoldne, na št. 7 dne 5. aprila dopoldne; b) pri g. Richterju, Trnovska ulica: na St. 8 dne 12. aprila dopoldne, na št. 9 dne 12. aprila popoldne, na Stev. 10 in 11 dne
13.	aprila dopoldne, na št. 12 dne 13. aprila popoldne, na št. 13 dne 15. aprila dopoldne, na Stev. 14 do 19 dne 15. aprila popoldne. — Na izkaznice za V. okraj: a) pri g. Uherju, Slomškova ulica 12: na št. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na št. 3 dne 3. aprila dopoldne, na St. 4 dne 3. aprila popoldne, na št. 5 dne 4. aprila dopoldne; b) pri g. Schifferiu. Dovozna ccsta 4: na St. 6 dne 2. aprila dopoldne, na št. 7 dne 2. aprila
popoldne, na It. 8 dne 3. aprila dopoldne, na st. 10 dne 3. aprila popoldne, na Stev. 9 in 11 do 15 dne 4. aprila dopoldne. — Na izkaznice za VI. okraj: a) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21: na št. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na St. 3 dne 3. aprila dopoldne; b) pri g. Lampretu, Kolodvorska ulica: na št. 4 dne 2. aprila dopoldne, na št. 5 dne 2. aprila popoldne, na št. 6 dne 3. aprila dopoldne, na štev. 7 do 13 dne 3. aprila popoldne. — Na izkaznice za VIL okraj: a) pri g. Tavčarju. Dunajska cesta: na St. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila pop.I-dne, na št. 3 dne 3. aprila dopoldne, na št. A dne 3. aprila popoldne; b) pri Treotovi, Ce-sta na Kudolfovo železnico: na št. 5 dne 2. aprila dopoldne, na št. 6 dne 2. aprila popoldne, "a št. 7 dne 3. aprila dopoldne, na št. 8 m wTfine f aprila PpPoldn*. — Na izkaznice za /H« okrai: P" Zdravje, Ahacljeva cesta 10: na št. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na St. 3 dne 3. aprila dopoldne, na št. 4 dne 3. aprila popoldne; b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica 33: na št. 5 dne 2. aprila dopoldne, na St. 7 dne 2. aprila popoldne, na št. 8 dne 3. aprila dopoldne, na št. 9 dne 3. aprila popoldne, na 8t, 10 in U dne 4. aprila dopoldne; b) pri gosp. Karblnu, Selo: na št. 12 dne 2. apriia dopoldne, na št. 13 in 14 dne 2. aprila pokoldne. — Na izkaznice za IX. okraj: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 13: na St. 1 dne 2. aprila dopoldne, na št. 2 dne 2. aprila popoldne, na st. 3 dne 3. aprila dopoldne, na St. 4 dne .3. aprila popoldne, na št. 5 dne 4. aprila dopoldne. -r Na izkaznice za X. okraj: pri d. Un-ger)u, Kraniska stavbna družba: na št. 1 dne 5. aprila dopoldne, na št. 2 dne 6. aprila dopoldne, na št. 3 dne 6. aprila popoldne, na St. 4 dne 8. aprila dopoldne, na št. 5 dne 8. aprila popoldne, na št. 6 dne 9. aprila dopoldne, na st. 7 dne 9. aprila popoldne, na št. 8 dne 10. aprila dopoldne, na St. 9 10. aprila popoldne.
Fcllerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko	HJ-a,
FMJID"
tolaži
boiecioe
12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Fellcr, Stubica. Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). — čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil
Psi zdravljenju bolezni na jetrih, žolč-nega kamna, bledice in bolezni na obistii
je raba naravne »Franz Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo, ker povzroči že po kratkem času brez bolečin redne mehko odvajanje.
Proda se nekaj belih
damskih bluz
cena od K 45 do K 68. — LJubljana, Marije Terezije cesta št. 13, II. nadstr., vrata 107.
Eleganten "j*- OTROŠKI VOZIČEK (za ležati), dalje	ŠPORTNI VOZIČEK, OBLEKA IZ
LISTRA za triletnega dečka ter iz bele volne pletena	DVOJNA ODEJA in J*- ČEBULA
1057	sc prodajo do srede.
ELIZABETNA CESTA 7/IO — 1/9.
Oddaja melasne krme.
Deželno mesto ra krmila bo oddajalo z mesecem aprilom melasno krmo, namenjeno v prvi vrsti » konje. Narotaiki naj se zglase s svojimi naročili pri imenovanem uradu in naj sporoče, kake množine želijo dobiti mesečno. Melasna krma se je izkazala kot prav dobro sladkornato krmilo za konje. Tu<Ji v deželi imamo že najboljše izkušnje s to krmo
IŠČEM ............... ........... ........
LJUBLJANA, Gradišče 8, II. stopnjice, ^_III. nadstropje._
Podobarskega pomočnika
ki je zmožen figuralnega dela v les ali katnenj«, sprejme takoj IVAN PENGOV, podobar v LJubljani, Kolodvorska ulica 20.
SPRF7**
SE
proti popolni oskrbi v hiši. Naslov pove uprava lista pod štev, 1055. (Znamka!)
SPREJMETA SE V SLUŽBO
ki se razumite pri bilnih opravilih. Razen plače dobite tndi stanovanje in hrano v hiši, — Zglasiti se
ie pri A. ZANKL SINOVI, 1058 Ljubljana, Resljeva cesta št. 1.
Javna zahvala.
Na sestanku združenih kranjskih uradniških organizacij v Ljubljani dne 16. t. m. se je soglasno sklenilo, izreči tovarni C. POLLAKOVI v Ljubljani za dobavo obuval stalnim na-stavljencem in njih rodbinam naj-ISKtenejso zabvalo.
Tovarna C. Pollakova je Izkazala uredništvu s preskrbo čevljev v najbolj kritični dobi največjo uslugo.
Z* združen« uradniške organizacije:
Maks Lllleg, t č. načelnik.