Poštnina plačana v gotovini St£V. 12. V Ljubljani, v sredo dne 18. marca 1931. Leto IV. DELAVSKA PRAVICA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak CdrUk pop.; v »lu£a:u praznika dan popref — Uredništvo: Ljubljana, Mikloil-čeva c. — Nefranklrana pisma »e ne . IHSI — /6. >. 1911 Odkrilo povemo, da ne pišemo nuli kakšnih jubilejnih člankov, ker je tu s Iv ur luko o navadi, da se skoraj zdi človeku, da je bolj norčevanje, kakor pa resnost. Pa tudi tovariš Rutar sum je odločno proti takemu slavljenju. Vendar pa gremo preko oseh naših občutkov in predsodkov, k e r in o -r a m o. Spominjamo se namreč po! stoletja življenju tovariša, ki je že 20 let član vodstva naše centralne organizacije. Pa ne le član, ampak eden najbolj delavnih, zveslih in neustrašenih. Tovariš Rutar ima zares značaj delavskega voditelja, ki je osebno pošten in zvest Bogu. Kot tak globoko prepričan o potrebi krščanskega socialističnega gibanja, o njegovem velikem poslanstvu, pa tudi v neprestanih žrtvah, ki jim ne more uiti nobeden iskren in chI-krit pristaš. Vii.š pokret potrebuje žrtve voljnih voditeljev in članov. Tovariš Rutar je kol rojen proletarec moral v tovarno ze s 14. letom. Prvo svojo karijero je pričel v tovarni v Bistrici v Rožu. Rož je bil takrat popolnoma slovenski. Da bi Nemci lahko pričeli s ponemčevanjem Slovencev, so pričeli ustanavljali I industrije. Značilno je. da ni nastala j v žični tovarni o Rožu prva delavska \ organizacija izrazito strokovna, ampak ! se je borila bolj za priznanje svobodnega udejstvovanja in za to. da bi vodstvo tovarne ne odstavljalo zavednih slovenskih delavcev, kot IS letni mladenič je že bil Jože Rutar v prvih vrstah svoje organizacije. l\o je izbruhnil štrajk v tovarni je bil že med voditelji. Šlrajk se je s posredovanjem znanega prvoborca Grafenauerja in lov. Jožeta Gostinčarja likvidiral, pri čemur je obljubil ravnatelj, da ne bo zasledoval 'vodile! jev delavske organizacije. Toda besede ni držal. Vse zavedne slovenske delavce je odpustil, med temi tudi Jožeta Rutarja, na njihova mesta pa je pozvalo vodstvo od drugod nemške delavce, ki so se organizirali v socialni demokraciji. Kot laka je služila takrat nemškim šovinistom za potujčevanj e Slovencev. Z edinim svojim premoženjem, t. j. s pridnimi rokami, se je podal lov. Rutar v Ljubljano, kjer je dobil službo v Katoliški tiskarni. Tukaj pa je ostal le pol leta. Vleklo ga je nazaj v tovarno. Odpotoval je v Belo peč, kjer je dobil službo v tamkajšnji tovarni in kjer je ostal dve in pol letu. V odstrto je bilo /. njim zelo zadovoljno. Ko je pa pričel organizirati, je bil odpuščen. Prišel je zopet v Ljubljano v to-turno Globočnik, kjer je delal 10 let. Iz te tovarne je prišel po prevratu zopet v Katoliško tiskarno, kjer je še sedaj. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, kako težka in trnjeva je pot zavednega in značajnega proletarca. Pogumno je korakal naš tovariš po tej poti, zaradi tega se je vzgojil za odličnega in vzornega voditelja, kateremu je pri srcu edino dobrobit pokretu in organizacije, l ese! je. če je v pokretu vse o redu, žuhtsten, ce lega ni. Sebe in svojih zahtev ne pozna. I se le organizacija. Želimo tovarišu Jožetu, da bi sodeloval in nodil naš pokret še veliko, veliko let. Kako ie z rudarji Bodočnost naših rudarjev je še vedno nejasna. Za naše rudarje je važno, da se je pričelo za brezposelno zavarovanje interesirati tildi rudarsko glavarstvo, ki dela na to, da bi se pričeli pobirati prispevki za brezposelnost tudi od rudarjev čimprej. To namero moramo prav toplo pozdraviti. Škoda, da ni bila izvedena že pred leti. Eksistenčno vprašanje rudarjev pa zavisi od naročil. Največji odjemalec je država. Pogajanja bodo baje v dobrih 14 dne zaključena. Želeli bi, da bi dobila TPD zopet prejšnji kvantum. Govorice pa so, da namerava država dosedanji kvantum še znižati. Poudarjamo, da tega ne verujemo. Kajti v tem slučaju bi TPD sigurno izvedla obširnejšo redukcijo in sicer na ta način, da bi nekatere obrate sploh zaprla. To bi pomenilo za rudarje dotičnih obratov popolno katastrofo. S tem pa tudi občuten udarec ondotnemu gospodarstvu. Ministrstvo za šume in rude želi dobiti natančno sliko premogovne krize v celi državi. Za pravno področje rud. zakona za Srbijo sklicuje anketo za 21. marca t- 1., za ostale kraje pa je naročilo rudarskim glavarstvom, da izvedejo ankete na svojih področjih. O rezultatu teh anket bodo seveda morali poročati ministrstvu. Rezultati morajo biti zbrani do 27. t. m., ker se tega dne vrši konferenca za celo državo. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani sklicuje sicer tako anketo, vendar pa ni povabilo na njo Delavske zbornice, saj kolikor je nam znano. Čudno! Saj mora biti vsem znan zakon o zaščiti delavcev. Pri celotnem položaju je jasno samo to, da bodo skušali podjetniki prevaliti riziko te krize na ramena rudarjev. Da je "naša trditev pravilna, dokazuje postopanje vodstva premogovnika v Krmelju pri Št. Janžu, ki hoče dosedanje temeljne in akordne mezde znižati za 20%. Najboljše plačani rudar zasluži sedaj od 35—40 Din na dan. Delavec pa komaj 20 Din ali še manj. Če izvede podjetnik to namero, potem si lahko predstavljamo, kakšno življenje bodo imeli ti ljudje. V celoti se rešuje ta kriza prav za prav brez rudarjev. Zakaj? Ker jih ni. Namreč trdno in celokupno organiziranih ni. Prva delavska hranilnica in poso irmca r. z <>. z. v Ljubljani (Delavska zbornica) •Sprejema hranilne vlage na tekoči račun Jugoslovanska strokovna zveza Ze:ezničarski vestnik NEKAJ BESED 0 DANAŠNJIH AKTUELNIH ŽELEZNIČARSKIH ZADEVAH Mnogo se je že pisalo in debatiralo o delavskih razlikah, a delavci še danes nimajo denarja. Brali smo v časopisih, da je g. minister za finance odredil, da se poravnajo vse obveznosti iz prejšnjih proračunskih let. Predpisal je tudi obenem 'postopek, kako naj bi se ta izplačila izvršila. Med take obveznosti se prištevajo gotovo tudi razlike, ki so ostale neizplačane še od prevedbe delavcev na urnine v letu 1924. Kakor so prejeli nameščeni uslužbenci svoje razlike od prevedbe po novem zakonu o drž. prom. osebju, tako upravičeno pričakujejo tudi delavci razlike od svoje prevedbe. Do-sedaj ni bilo kredita in se je izplačilo teh vedno zavlačevalo. Delavci seveda pri svojih več kot skromnih prejemkih niso pozabili, koliko jim uprava dolguje. Zato so leto za letom vedno ponavljali svojo prošnjo za izplačilo dolžnih zneskov. Današnji režim se je zavzel, da uvede red in disciplino v državi, v prvi vrsti pa v državni upravi. Z ozirom na to. da je izpadla državna gospodarska bilanca za leto 1929. malo bolj ugodno in pa ker so se tudi davki bolj redno vplačevali, je bilo sklenjeno poravnati manjše obveznosti, ki jih ima država doma. Tako bodo prišle na vrsto tudi delavske razlike. Vendar pa zadeva še ni popolnoma rešena. Ni še namreč določeno, kdo bo vse prejel razliko izplačano. Ravnateljstva so prejela naročilo, da predložijo glavnemu ravnateljstvu spiske, v katerih naj se navedejo zneSRi, da bo izposlovalo od finančnega ministrstva potrebne kredite. V te spiske se sme vpisali le fizične delavce, ker so le ti imeli pravico do prevedbe. Ljubljansko ravnateljstvo na primer je pa uporabljalo na mestih nameščenega osebja tudi fizične delavce, ki so bili prevedeni. Ti imajo vsled tega ravno tako pravico do razlike, kakor vsi drugi. Nekatera ravnateljstva so na takih mestih uporabljala izključno dnev-ničarje, ki niso prišli pri prevedbi v poštev. V Ljubljani je pa primanjkovalo mest in kredita na zadevnih partijah in pozicijah, pa si je ravnateljstvo pomagalo z delavci. Sedaj obstoji težava, dobiti potreben kredit za izplačilo razlike tem uslužbencem. Zaradi tega se bo zadeva zopet nekoliko zavlekla. Upati pa je, da bo uprava uvidevna in ne bo preklicala sedaj naknadno svoje-časne odredbe ravnateljstev. S tem bi prišli prizadeti ob tako težko pričakovano razliko. Na pristojnih mestih bi bilo nujno potrebno zaprositi ugodne rešitve te zadeve. Druga nerešena zadeva so službene doklade za uslužbence, ki se nahajajo sedaj v administrativni službi, so pa preje opravljali strokovno službo. Nekaj mesecev so že prejemali doklado, pa jim je bila ustavljena v mesecu decembru. Gre pred vsem določiti, kaj je smatrati v smislu zakona »druga strokovna služba«. Pri glavnem ravnateljstvu je bila imenovana posebna komisija, ki je izdelala točne določbe, katere kategorije in zvanjn imajo pravico do doklade. Upamo, da nas te določbe ne bodo razočarale. Treba bi pa bilo na pristojnih mestih predložiti težnje uslužbencev. Sedaj pa nekaj besed o upokojencih. Pravilnik o voznih ugodnostih za osebje drž. prom. naprav v § 9. določa, da imajo železniški upokojenci pravico samo do 12 voženj po režijski ceni na leto. S tem so železničarji zgubili zopet nekaj svojih starih pravic. Ker je že prejšnji pravilnik o voznih ugodnostih omejil pravice do režijskih cen delavcem, iz-gleda, da uprava sistematično skuša reducirati vozne ugodnosti na minimum. Upravi sami najbrže ni mnogo na tem, da prikraj-šuje uslužbence na pridobljenih pravicah, mora pa ustreči ponovnim intervencijam gotovih krogov, ki se pritožujejo, da izrabljajo železničarji vozne ugodnosti v trgovske svrhe. Te pritožbe prihajajo na pristojna mesta že dolgo časa in na žalost se je ugotovilo, da niso popolnoma neutemeljena. Saj je bilo že več uslužbencem in upokojencem oziroma njihovim rodbinskim članom odvzeta pravica do voznih ugodnosti, ker so zlorabljali svoje legitimacije. Vendar je to tako majhen odstotek upravičencev, da bi človek ne pričakoval, da bodo zaradi tega kaznovani vsi železničarji. V tej zadevi so podvzeli upokojenci pri pristojnih oblastvih že več intervencij ter naprosili, da bi se pravilnik v tej točki spremenil. Že se je mislilo, da bodo te intervencije imele mogoče kaj uspeha, ker se upokojencem ni izdalo predpisanih legitimacij. Pa to so bile le prazne nade. Že koncem meseca februarja je izdalo ljubljansko žel. rav-■ nateljstvo glede izdaje teh legitimacij okrožnico, v kateri naroča, da naj postaje naroče za upokojence nove rumene legitimacije, ki dovoljujejo le dvanajst režijskih voženj na leto. Tej okrožnici je kmalu sledila še druga, ki določa, da v smislu odredbe glavnega ravnateljstva prestane veljavnost rdečih legitimacij s 15. marcem t. 1. Postaje so morale naročiti legitimacije najkasneje do 10. marca. Upokojenci seveda ne morejo vsi takoj prejeti novih legitimacij, zato bodo sedaj nekaj časa brez voznih ugodnosti. Društvo žel. upokojencev je še vedno pridno na delu, če bi se le na kakšen način dosegla sprememba pravilnika o voznih ugodnostih. Izgleda pa, da so vsa njihova prizadevanja zaman. Obrnilo se je celo z javno prošnjo na one kroge, ki so s svojimi intervencijami povzročili, da so jim bile odvzete stare pravice. Želimo jim od vsega srca, da bi njihova obupna prošnja ne naletela na gluha ušesa. Ne sme se namreč misliti, da so prizadeti le upokojenci, posredno se tiče ta zadeva tudi aktivnih uslužbencev, ker jih čaka na starost ista usoda. Zato je treba, da se tudi organizacije aktivnih uslužbencev energično zavzamejo za svoje bivše tovariše in jih podpirajo z vsemi legalnimi sredstvi. Osrednji odbor. Občni zbor osrednjega odbora Prometne zveze železničarjev Jugoslavije se bo vršil v smislu čl. 12. društvenih pravil v nedeljo, dne 12. aprila t. 1. ob 8 dopoldne v spodnjih prostorih hotela Miklič, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika lanskega občnega zbora; 2. poročilo predsedstva; 9. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo nadzornega odbora; (i. Volitev novega odbora; 7. event. prologi; 8. slučajnosti. Vse skupine in plačilnice poživljamo, da pošljejo delegate, ki se morejo izkazati s potrebnimi pooblastili. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor po 80 članov zastopa. Event. samostojne predloge je staviti v smislu pravil vsaj 5 dni pred občnim zborom predsedstvu P./. V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil občni zbor pol > ure kasneje in je sklepčen ob vsakem številu delegatov. — Osrednji odbor. Opozorilo. Opozarjamo skupine in plačilnice ter delegate in člane, da se bo vršil občni zbor osrednjega odbora 1’. v nedeljo, dne 12. aprila t. 1. že ob 8 dopoldne in ne kakor je bilo v okrožnici objavljeno ob 10. Vlakovne zveze so ugodne in je možno vsem delegatom priti pravočasno do 8 v Ljubljano. Delegati naj računajo, da bo event. trajal občni zbor ves dan. Maribor. Naša skupina P. Z. železničarjev Jugoslavije sklicuje v nedeljo, dne 29. marca 1991 ob pol 10 dopoldne v svojih prostorih v Mariboru, Koroška cesta štev. 1, redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročila zastopnikov osrednjega odbora; 8. poročilo odbornikov skupine; 4. poročilo nadzorstva; 5. volitev novega odbora in nad zorstva in 0. slučajnosti. Vse člane naše sku-pine prosimo, da se sigurno udeleže občnega zbora. Vabimo pa tudi člane in zastopnike bližnjih skupin in plačilnic naše organizacije, da se udeleže našega občnega zbora kot tovariši in dobrodošli prijatelji. Pragersko. Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor-naše skupine. Udeležba članov je bila povoljna, če upoštevamo, da so bili nekateri zadržani zaradi službe. Po vsestranskem in izčrpnem poročilu delegata osrednjega odbora P. Z. o splošnem položaju železnicarstva in o stanju perečih vprašanj in o delovanju Prometne zveze v minulem poslovnem letu, je posebej poudarjal, da je P. Z. šla korak naprej s tem, da je ustanovila za svoje člane železniško družino, stavbeno in kreditno zadrugo in tudi starostni podporni fond. Razjasnil nam je z izplačilom delavskih razlik, kje so ovire, da delavstvo teh razlik, do katerih ima vso pravico in katere je delavstvo ostalih štirih ravnateljstev že zdavnaj sprejelo, do danes še ni prejelo. Nadalje nam je pojasnil težkoče glede izplačila službene doklade osebju, katero je to že nekaj časa prejemalo, a mu je bila pozneje zopet ustavljena. Člani so z zanimanjem sledili izvajanjem delegata in smo uvideli, da je osreduji odbor storil vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, da so člani dosegli svoje pravice. Po vsestranski debati, ki je sledila izvajanjem delegata, so se vršile volitve odbora. Za predsednika je bil izvoljen Schigart Ivan, zvau. 1. kat.; za podpredsednika Lah Jože, mizar; za tajnika Jurman Ivan, uradnik III. kat.; za blagajniku Šoba Štefan, zvan. II. kat.; za odbornika Šimek Ivan, kurjač, in Marčič Franc, post. delavec; za računska preglednika Erker Franc, delavec in Polanec Matevž, zvan. 1. kat. Vsi so bili izvoljeni soglasno ter prejeli svoje funkcije z zavestjo, da bo novi odbor agilno vršil svojo dolžnost. Pozivamo člane, da se oklenejo svoje organi- zacije, da prihajajo redno in v čim večjem številu na seje in sestanke naše skupine. Dne 29. t. m. se bo vršil v Mariboru v prostorih mariborske skupine P. Z., Koroška cesta štev. 1, občni zbor te skupine. Tega občnega zbora se bomo udeležili tudi mi, da vidimo delovanje te skupine in da se navdušimo za nadaljnje delo. Občni zbor skupine Bistrica-Boh. jezero se je vršil dne 1. marca t. 1. Udeležba je bila naravnost izredna, kar je znak solidarnosti in stanovske zavednosti. Občnega zbora sta se udeležila kot zastopnika centrale tovariša Masič in Cimperman. Podpredsednik osrednjega odbora tov. Masič je v kratkih besedah pojasnil delovanje organizacije, kako je z najbolj perečimi današnjimi vprašanji, ki zanimajo vsakega železničarja, kakor so to delavske razlike, službene doklade in posamezne še ne popolnoma jasne določbe pravilnika o pomožnem osebju. Tajnik osrednjega odbora tov. Cimperman pa je pohvalil odbor zaradi izredno živahne delavnosti, ter priporočal članstvu, da naj ono po svojih močeh prispeva in podpira odbor pri požrtvovalnem delu. Ojiozoril je delavce, ki imajo polna leta za pokojnino, naj ne hitijo v pokoj, ker še ni urejen pokojninski fond in bi ti ostali za več mesecev brez prejemkov. Po poročilih predstavnikov Skupine se je razvil živahen razgovor o stanovskih potrebah, tako da je le prerano prišel čas odhoda. Članstvo le želi, da bi bili sestanki tudi med letom, da bi se moglo informirati o delovanju organizacije in njenih uspehih. Saj jim le to nudi novih sil za skupno delo. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kotnik Vinko, zvan. 1. kat.; podpredsednik Žmilek Josip, prog. del.; tajnik: Ravnik Franc, zvan. 11. kat.; blagajnik Žvan Simon, post. del.; odbornika: Šmukavec Florijan, prog. delavec in Bolim Anton, zvan. II. kat. Električni uslužbenci Žirovnica. Odbor tukajšnje skupine ima precej težko stališče, posebno blagajnik. Zaradi raztresenosti naših uslužbencev po vsej banovini mu je pobiranje članarine zelo otežkočeno. Na zadnjem občnem zboru smo (po oddelkih) izvolili zaupnike za pobiranje članarine in da javljajo mogoče nevednosti odboru; kajli le na ta način bo skupini redno delo omogočeno. Želeti bi bilo od zaupnikov, da so točni, od članov pa, da se zavedajo svojih dolžnosti uapram organizaciji. Le tedaj, ako bomo sami točni, bomo isto lahko zahtevali tudi od organizacije. Ne pustite se zavajati od nezavednežev, češ, ako boš ti kaj več dobil, bom tudi jaz. Varujte se takih, ki se s svojim zlobnim jezikom na škodo drugih silijo v ospredje. Tistim pa, ki mislijo, da je organizacija nepotrebna, samo tole: Zakaj niste že Vi izvršili našega započetega dela, ki se ugodno razvija? Mi bi vam bili zato zelo hvaležni. Zakaj čakate, kaj vam bo izvoJeVala organizacija? Prosim, da se tudi mogoče zraven še doda naše uspehe, če smo že kaj dosegli. Šesturni delovni •čas. Argentinska vlada je imenovala komisijo, čije nalogu je, da ugotovi, katera podjetja se morajo smatrati kot zdravju škodljiva. To ugotovitev ho vlada uzukonila, ker namerava vpeljati v takih podjetjih 6 urni nedeljeni delovni čas. Delovni čas v hišni industriji. Belgijskemu senatu je bil predložen zakon o hišni industriji. Ta osnutek predvideva sicer minimalno plačo, ne pa delovnega časa. /. ozirom na veliko brezposelnost med oblačilnim delavstvom, zahteva centralna organizacija oblačilnih delavcev, da se določi tudi za hišno industrijo zakonit delovni čas. Dejstvo je namreč, da je 50% hišnih šivilj in šivilj za perilo brezposelnih, dočim delajo ostale 12 do 14 ur. Zato je nujno potrebno, da poseže vmes država in skuša izravnati to ne- Kovinarji Koroška Bela, Občili zbor skupine kovinarjev' JSZ se je vršil 1. marca ob 15 v društveni dvorani. Na občnem zboru je zastopal JSZ centralni tajnik tov. Joško Rozman. — Dnevni red je bil: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo odbora. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Udeležba je bila kljub 'Slabemu vremenu še kar zadostna. Izvoljen je bil ponovno za predse laika naš požrtvovalni in agilni tovariš Povše Marko. Pripoznati mu moramo za njegov Irud iu za povzdig naše skupine najlepšo hvalo. Občni zbor je potekel v dobrem razpoloženju tovarišev z geslom: Na delo za naš obstoj! Po občnem zboru se je takoj vršila odborov a seja. Novo izvoljeni odborniki so prevzeli svoje funkcije. Pri nas imamo zdaj tridnevne duhovne vaje za fante m može. Naši člani skupine se jih pridno udeležujejo. Zelo lepo in potrebno za tovariše. enakost. V svojem elementu. Neki zdravnik je zdravil vse svoje paciente le z vodo. Ko se je vozil na ladji, je padel po naključju v morje. Takoj prihiti mornar in vpije: »Gospod zdravnik je padel v svojo omarico za zdravila.« Iz lekarne. Deček pride v lekarno s sledečimi besedami: »Imate sredstvo proti zobobolu?« Lekarnar pokima, prinese zelo veliko steklenico s salmija-kom in ukaže dečku, da globoko vdihne. Komaj je potegnil sapo vase, se je onesvestil in padel na tla. Ko pride k sebi, ga vpraša lekarnar, če je sredstvo pomagalo. Ta pa se P« tudi duhovno bolj notranje utrdimo, priredi vzgojni odsek v dneh 27. do 29. marca duhovne vaje za člane in članice. , Tudi pevski odsek se lepo razvija pod vodstvom tov. prof. Bogomira Avseneka, tako, da smemo reči, da imamo zares prav delavski pevski zbor v Ljubljani. Družabni odsek pa nam v presledkih ska-bi za družabno življenje članov im članic v naši družini. Do9edaj nam je priredil nekaj lepih družabnih večerov, katere so .po-setilii tudi starši naših članov. Dramatični odisek se pa pripravlja z lepo narodno igro »Graničarji«, poleg drugih, katere ima v načrtu. Izletni odsek pa pripravlja lepo število izletov, kateri je med drugimi tudi eden v Rus* a zunanja politika (Govor predsednika sovjeta ljudskih j komisarjev Molotova na kongresu sovjetov.) Pred vseruskim kongresom sovjetov je predsednik sovjetske vlade med drugim razložil tudi svetovni položaj sovjetske unije. Glede razorožitve je dejal, da se je nevarnost vojne po štiriletnem delovanju mednarodne razorožitvene komisije povečala. Rusija si ne dela niika-kih iluzij glede smeri in dela bližnje svetovne razorožitvene konference. Skušnje washingtonske in londonske konference uče, da te konference vojnih priprav nikakor ne ovirajo. Možno je, da se bo Rusija bližnje konference udeležila, seveda, če bo ta pristopila k stvarni razorožitvi. Rusija pa si nikakor ne bo dovolila oktroirati sklepov, ki bi se sprejeli brez njenega sodelovanja. Predsednik sovjetske vlade je nadaljeval: Osnova naše zunanje politike je in ostane utrditev miru. Pod tem geslom je bila sovetska unija rojena in pod to devizo se bo borila tudi v bodočnosti. V danih razmerah pomeni borba za mir predvsem boj proti nevarnosti intervencij. Tisti, ki bi «e drznili prelomiti mir in napasti sovjetsko Rusijo, bodo to bridko občutili na svoji koži. Predsedniku Molotovu se zdi, da skuša meščanstvo z vsemi sredstvi nasprotovati sovjetski vladi z organiziranjem gospodarske blokade in tudi z razširjanjem govoric o nekem ruskem dum-pingu in o prisilnem delu. Po mnenju sovjetov ni ne enega ne drugega. 0 dumpingu ne more biti govora že radi tega, ker sovjetska Rusija še zdaleka ni dosegla deleža na svetovni trgovini, ki ga je imela že nazadnjaška carska Rusija. Prisilno delo pa je uvedeno na ta način, da mora vsakdo delati, če hoče živeti, ker v sovjetski Rusiji brez dela ni jela! — Voditeljica političnega boja proti sovjetski uniji pa je Francija. Zveze z Nemčijo 1. 1929/30 niso bile najboljše, ker je vodilo nemško časopisje ostro kampanjo proti Rusiji. Do konca 1. 1930 pa so se ti stiki odločno zboljšali in tako stojimo danes pred poglobitvijo nemško-ruskih odnošajev. V tem potrjuje sovjete zlasti zadnji obisk nemških industrijcev. Prijateljstvo med obema državama ni potrebno le v njunem interesu, ampak je tudi potrebno v interesu miru. Odnošaji do Italije so zelo prisrčni, čeprav imata obe deželi čisto različne mesecu avgustu in sicer dvodnevni. Da bo članom in članicam omogočeno v polnem številu udeležiti se izleta, je odsek ustanovni poseben zletni fond, v katerega pridno nalagajo člani in članice. Poleg tega smo tudi imeli lepo število skioptičnih predavanj s terasnimi slikami. Št, Peterfao. socialne sisteme. Trgovski stiki z Italijo se bodo še razširili. Razgovori komisarja za zunanje zadeve z ital. zun. ministrom Grandijem v Milanu so bili zelo prijateljski. Molotov je nato slavil pravkar podpisani sporazum s Turčijo o črnomorski j mornarici in patetično nadaljeval: Sovjetska Rusija' je poskusila vse, da bi bili odnošaji z Anglijo prijateljski in ni njena krivda, če je bilo to prijateljsko razpoloženje moteno po angleški javnosti in časopisju. Angleški parlament je se- i daj torišče političnih hujskarij proti Rusiji. Sovjetska vlada po izjavi Molotova ne vodi nobene protiangleške propagande ne v Evropi ne v Aziji in zato želi, da tudi Anglija ne dela propagande proti Rusiji. Z angleškim ljudstvom hočejo živeti sovjeti v prijateljstvu. Sovjeti so ponudili zapadnim državam pogodbo o nenapadanju. Francija pa je to ponudbo vnaprej odklonila. Sovjetska vlada ve, da si je francoska vlada nadela nalogo, voditi boj proti sovjetom; prav tako je tudi poljska republika odklonila ruske predloge na predkonferen-ci za razorožitev. Poljska vlada še ni prišla do spoznanja, da je zanjo najboljše, če živi z Rusijo v dobrih odno-šajih. Tudi v Ameriki vodi vlada in javnost ostro borbo proti Rusiji. Oni ne sovražijo le vsega, kar se je v Rusiji zgodilo, ampak tudi vse, kar iz Rusije pride k njim. Če se bo še nadalje poskušalo odklanjati ruski uvoz v Ameriko, bo tudi sovjetska vlada prisiljena napraviti protiukrepe. O odnošajih Rusije in Vatikana je Molotov zaničljivo dejal: Ta si umišlja, da igra veliko politično vlogo in da more prevzeti vodstvo borbe proti sovjetom. Vsi duhovniki in misijonarji, ki so v službi Vatikana, so agenti in poročevalci različnih generalnih štabov. Njihov cilj je, da pride do vojne z Rusijo. Slučajno je prišel sovjetski vladi v roke dokument nekega zastopnika Vatikana na Dunaju. V tej listini se poudarja nujna potreba, da se skliče splošen protibolj-ševiški kongres in organizira vojni pohod proti Rusiji. Sovjeti se tega pohoda Vatikana prav nič ne boje in bodo znali ukreniti vse, da se tudi ta načrt onemogoči. * Vsak komentar bi bil docela odveč, ker je mizernost, v katero vodijo sovjeti Rusijo, iz samih gornjih izvajanj ruskega premiera preočitna. Kar se pa tiče natolcevanja o Vatikanu, je pač že od merodajne strani pojasnjeno, da taka listina ne eksistira. Izpad proti Vatikanu naj bi služil le protiverski propagandi. Govor Molotova je tudi zanimiv iz tega stališča, da je razvidno, da ni mogoče brez demokracije miru. Italija govori o miru, pa je oborožena do zob in izdatki za vojaštvo povzročujejo gospodarsko krizo; Francija oznanja mir s topovi, Anglija istotako, Amerika enako. Govor dokazuje tudi to, da je svetovno ozračje zelo napeto in da služi agitacija za mir agitaciji za oboroževanje. Naši izseljenci in Francija Velikokrat smo opozarjali na dejstvo, pred katerim ne moremo zatisniti oči, če bi tudi hoteli. Dejstvo je namreč, da se bodo morali naši ljudje še dolgo let izseljevati, če bodo hoteli živeti. Kruh žene naše ljudi na vse vetrove. Če se pokaže pri sedanjem splošnem zaprtju meja in dežel le najmanjša preseka in če se nudijo vsaj prilični eksistenčni pogoji, že hite tja naši ljudje. Dolžnost naša bi bila, da bi poskrbeli za naše izseljence v taki meri, da bi čutili, da domovina še računa na nje in da jih smatra za svoje sinove. To je sveta dolžnost nas vseh, zlasti pa države kot take. V tem oziru pa ne moremo pohvaliti niti naroda kot takega niti drugih faktorjev. Privatno se stori za izseljence vse premalo. Najbolj in edino se briga za nje družba sv. Rafaela v Ljubljani, kljub temu, da ne najde v naši javnosti dovolj razumevanja in vpo-števanja za svoje vzorno in požrtvovalno delo. Naša skrb bi se morala raztezati na vsa polja. Taka stremljenja bi morala podpirati država; zlasti bi morala gledati na to, da bi bili naši izseljenci v tujih državah zaščiteni na socialnem in gospodarskem polju. To je zelo velike važnosti. Dosedaj imamo samo eno tako konvencijo med našo in nemško državo. Kolik blagoslov je ta konvencija za naše delavstvo, bi mogli povedati vsi naši delavci, ne med zadnjimi sezonski delavci, ki bivajo v Nemčiji. Naravnost nepojmljivo je, da še ni sklenjena slična konvencija s Francijo. Saj je naša zvesta prijateljica in bi zato ne delala nobenih težav. Ker ni tega, morajo nositi posledice delavci sami in njihove družine. Po poročilih, ki so na razpolago, je i položaj za naše delavce v Franciji na-| ravnost slab. Delavci stanujejo često v slabih, ne-higijeničnih stanovanjih. Napram delodajalcem so nezaščiteni in izpostavljeni slabemu ravnanju. Tisti delavci, ki pridejo v Francijo potom francoske izseljeniške družbe, so dobesedno nesvobodni in ne morejo zapustiti slabega delodajalca ter poiskati novega. Ko pridejo namreč v podjetje, .jim odvzemo potne liste in vse druge dokumente, s čimer se ne morejo nikamor ganiti. Če pa kljub temu dezertirajo, jih zaprejo in izženejo iz države. Zato ni prav nič čudno, da so med jugoslovanskim delavstvom skoraj stalno na dnevnem redu procesi radi potvorjenih listin. Izmučeni in izpostavljeni, po- leg tega pa še slabo plačani — zaslužijo na dan 7 frankov, mesečno največ 275 frankov, zlasti pri poljedelskih delavcih, katerih je največ — nudijo naj« boljšo tarčo raznim izkvarjencem in za-vajalcem. Ti jim dobavljajo za drag denar potvorjene listine. Posledica je, da pridejo izseljenci ob denar, poleg tega jih pa tudi preganja oblast. Lansko leto je izšel novi zakon o zavarovanju delavcev, ki je zelo krivičen za naše delavce. Ta zakon ne upošteva vseh članov enako. Tujci imajo težje pogoje za dosego podpor. Zakon določa, da morajo plačevati v blagajno najmanj 6 mesecev, če hočejo biti deležni pravic tega zakona. Francoski zakon iz 1. 1927 določa, da postanejo otroci, ki so rojeni v Franciji, avtomatično francoski državljani. Kljub temu pa niso deležne njihove matere materinske zaščite in porodniških podpor, kakršne dobivajo francoske matere in svojke tistih državljanov, katere ščitijo konvencije. Velika krivica je tudi v tem, da morajo plačevati delavci prvih 6 mesecev dvojne prispevke, če hočejo, da bodo sploh zavarovani. Sedaj si pa predstavljajmo, v kako težkem položaju so družine tistih, ki so se v obratu težko ali smrtno ponesrečili ali pa, ki so zapadli dolgotrajni bolezni. Če hočejo doseči rento, se morajo spustiti v dolgotrajne in drage, povrhu pa še negotove procese, ker morajo dokazati, da je podjetnik kriv, da se je pripetila nezgoda. Tak dokaz je zelo težaven, ker imajo proti sebi podjetnika z vsem strokovnim osebjem vred. Naših izseljencev v Franciji je ca. 40.000, ki so brez zaščite. Ali naj bo tak položaj stalen? Želimo, da prouče naši merodajni faktorji natanko položaj naših izseljencev v Franciji; da sklenejo v najkrajšem času konvencijo, ki bo slična konvenciji z Nemčijo, tudi s Francijo in da nastavijo pri naših konzulatih uradnike, ki ste bodo pečali specielno s -ocialno-gospodarskim vprašanjem naših izseljencev. Taki uradniki morajo seveda imeti v ta namen potrebno kvalifikacijo. Poleg tega naj se podpirajo ma-terijelno in moralno tudi privatna izseljeniška društva. Prepričani smo namreč, da moremo nuditi le na ta način primerno zaščito našim izseljencem. Doma in po svetu Potres v Makedoniji je porušil okoli 1000 hiš. Mrtvih in težko ranjenih je bilo vseh skupaj okoli ‘200. Vlada je ‘.sklenila1 otvoritu za podpore prizadeti m krajem kredit v v išini 5 milijonov Din. Finančni minister je •bil pooblaščen, da odredi davčne oprostitve za potresne kraje. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je mudil dalij časa na zdravljenju v Davosu v Švici, se je v petek ponoči vrnil v Belgrad in bo zopet prevzel svoji resor. Sedaj ga je nadomestoval dr. Kumaniudi. Diplomatske spremembe so bile izvršene te dni. H rist ič, dosedaj poslanik v Haagu na Nizozemskem, je bil imenovan za poslanika v Atenah. Dr. S t r a žn ick y , dosedaj poslanik v Buenos Airesu v Argentini, je bil Ato m : Ne bo držalo! V zadnji »Delavski Pravici« pravi g. minister dr. Andrej Gosar, da je menjalno gospodarstvo naravnano na dobiček in da se samo po sebi n« ravna po kakršnihkoli drugih vidikih. To da leži v bistvu menjalnega gospodarstva. Predvsem je tu nejasna beseda »dobiček«, pa o tem pozneje. G. dr. Gosar poudarja, da je dobiček osnova menjalnega gospodarstva, nikjer pa ne obsoja načela dobička, k večemu govori o mejah dobička in o reformi tega gospodarskega reda, ne da bi se dotikal njegove osnove, namreč dobička kot takega. Dokler pa ta osnova ostane, je zaman govoriti o omejevanju dobička, ker je le-ta po svoji naravi sami usmerjen k neomejenosti. Saj to dr. Gosar sam priznava, da se moderni gospodarski red v načelu ravna po dobičku ne pa po drugih, n. pr. socialnih ozirih. On torej nehote sam pojm dobička stavlja v načelno na-sprotstvo z načelom socialnosti. On odklanja bodisi marksistično, bodisi krščansko socialno stališče, izraženo v znani delavski okrožnici papeža Leona XIII., ki zahteva, da mora produkcija dajati take mezde, katerih merilo se ravna po socialnih in moralnih potrebah človeka. Spričo tega nam je popolnoma nerazumljivo, kako hoče g. dr. Gosar reformirati sedanji družabni gospodarski red na podlagi dobička, ki se po njegovi last- ni izjavi v načelu ne ravna po drugih, n. pr. socialnih ozirih. Dr. Gosar rabi za dokaz dva zelo nedolžna dokaza, s katerima pobija tako boljše viško kakor tudi krščansko socialno rešitev. V tem bi se namreč najprej morali odreči marsikaterim potrebam, ki jih sodoben človek potrebuje za dostojno življenje, drugič pa bi se moral na kakšen način svet osvoboditi vsaj polovice prebivalstva, to se pravi, da bi morali vsakemu drugemu človeku na kakršenkoli način pomagati s tega sveta na onega. Kaj je s temi potrebami? Velik del človeštva živi dandanes brez vseh potreb, kakor n. pr. brezposelni, in je vsak srednjeveški rokodelec živel v primeri ž njimi naravnost luksuzno življenje. Drugi del ljudi pa ima najmanj 50 odstotkov potreb, o katerih se ne da reči, da lii bile potrebne za človeka dostojno življenje. Te potrebe so nastale čisto umetno, da hi mogla ‘svetovna produkcija razpečavati svoje odvisno blago in dajati dobiček svojim delničarjem. Tisti majhni del človeštva pa, ki te dobičke vleče, ima pa take potrebe, ki so naravnost nemoralnega značaja spričo dejstva, da ob njihovem luksuzu in radi njihovega luksuza proletarijat trpi. Danes imajo n. pr. pri nas v Sloveniji, ki ni bogata, ampak naravnost revua dežela, upravni svetniki povprečno mesečno Din 20.000 dohodkov in sicer brez vsakega truda. So pa taki, ki imajo še po več. Zato mislim, da bi nikakor ne bilo treba polovico prebivalstva niti pri nas niti drugod izbrisati, da bi mogli vsi dostojno živeti, ampak treba bi bilo le, da bi legalnim potom akcijonarji in pa upravni svetniki, o katerih je znano, da v mnogih slučajih sploh nič, niti mate-rijalno ne doprinašajo, odstopili prole-tarijatu samo polovico svojih dohodkov, pridobljenih brez vsakega pravega ali posebnega dela. Dr. Gosar dalje trdi, da bistva menjalnega gospodarstva vobče še nisem doumel. Če bi moral priznati, da je bistvo menjalnega gospodarstva naravnano na dobiček, potem ga res nisem doumel. Rad priznam to načelo, v kolikor ono izraža sodobno gospodarsko metodo. Toda s tem še ni rečeno, da je ta metoda pravilna in zdi se mi, da so druge gospodarske metode bile že preizkušene in da so še vedno dobre. Vzemimo zgled g. dr. Gosarja glede kupčije. Trgovec prodaja blago kakršnekoli vrste. Podlago mu tvori cena snovi blaga, plača delavca, tovarnarja, prevozni stroški, lastni trgovčevi režijski stroški itd. Gotovo, da ima tudi trgovec pravico do zaslužka, ker pač dela in ima zato do njega pravico. Dr. Gosar temu pravi dobiček, jaz pa pravim, da je to pravično plačila za delo vseh ti-lih, ki so k proizvodu — ki ga trgovec prodaja pripomogli. Osnovno načelo modernega menjalnega gospodarstva je n ara vnanje na dobi* ček. Ni pa treba, da bi to moralo ostati. Sodobna gospodarska kriza jasno kaže, da to osnovno načelo ne drži. Sam papež Leon XIII. je v svoji delavski okrožnici postavil povsem drugo načelo, kakor sem to že poudaril na L socialnem tednu (prim. Čas, 1. XXIII, str. 26—27). In to načelo se glasi: Le delo, naj si bo že telesno ali duševno in nezasluženo uboštvo imata pravico do dobrin te zemlje. »Kakor učinek sledi vzroku, ki ga je povzročil, tako je tudi pravično, da spada sad dela tistemu, ki je delo izvršil.« Če obdelujem kamen, tako da postane poraben za zidanje ali tlakovanje, si ne pridobim lastnine do snovi kamna, pač pa do njegove oblike. Če je bil kamen prej moj, je seveda celokupna vrednost obdelanega kamna prešla v mojo last; če je bil pa kamen koga drugega in če hoče dotični imeti snov obenem z novo obliko, tedaj mi mora obliko odkupiti. Če pa hočem jaz imeti obliko obenem s snovjo, moram pač jaz snov odkupiti. Če jih je več udeleženih pri oblikovanju, morajo pač le-ti dohodek (dr. Gosar bi rekel dobiček) med seboj deliti primerno delu vsakega »pomočnika«. V tej obliki je sfvar jasna, v zamotanem ustroju sedanje družbe je zadeva sicer težja, nikakor pa ni neizvršljiva. Dalo bi se sicer oporekati še marsikateri drugi trditvi dr. Gosarja, kakor n. pr. glede družinskih plač itd., pa mi za sedaj nedostaja časa. imenovan za poslanika v Haagu. Dr. Ivan S h w e g e 1, minister na ra^>oloženju je bil postavljen za poslanika v Buenos Airesu. Dosedanji poslanik v Atenah Bučkovič je bil postavljen na razpoloženje. Trgovinska pogodba s Češkoslovaško je bila podpisana ite dni v Pragi. Pogodba temelji na načelu največjih ugodnosti za obe državi. Jugoslaviji so se priznale posebne koristi glede izvoza živine. Na obeh staneh je bilo treba mnogo dobre volje in popustljivosti v času, iki nikakor mi primeren za sklepanje trgov pogodb. Novo ladjo za trgovski promet so krstili pretekli teden v Splitu ob navzočnosti kraljice Marije, katere ime nosi ladja. Ladja je bila zgrajena 1. 1907. na Angleškem. »Jugoslovanska nacija gre čvrsto naprej«. Kralj Aleksander je dal angleškemu časrni-karjiu Harnieonu sledečo izjavo: »V teh dveh letih so i smer i metode napornega dela rodile pozitivna dejstva v narodnem in državnem razvoju. To se jasno vidi in to ho de-' finitivno ostalo. Iz onega nereda in opasne zmedenosti v javnem življenju je moralo priti do pomiritve s strankarskimi borbami izzvane plemenske razdraženosti in do ureditve razmer v državi sploh. To so bile prve naloge novega režima. Z občutkom medplemenske enakosti in zaupanja je nastopil trenutek, da naš narodni problem pravilno postavimo in rešimo. Zakon z dne ‘i. oktobra 1921) o novem imenu kraljevine in o upravni razdelitvi države na banovine je prinesel dokončno rešitev teh vprašanj in zgodovinski vstop v novo dobo narodnega življenja. Naša tri složna plemena so dobila tako vse pogoje za močno nedeljivo jugoslovansko nacijo. S čvrstim zedinjenjem si moramo zagoloviti mir in svobodo. Z zadovoljstvom moram reči, da je vse to ves narod razumel in navdušeno pozdravil v celi VTsti spontanih manifestacij. Prav tako je bila z veliko ljulH>z-nijo sprejeta na dan (>. oktobra ganljiva zamenjava slavnih srbskih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi. Moj in kraljice nedavni obisk v Zagrebu je bil enako iskreno pozdravljen in sta se tudi ob tej priliki odločno potrdila isto mišljenje in isto rodoljubno čustvovanje, tako da mora biti vsakomur jasno, da so Hrvati z ljubeznijo v srcu zvesti svejemu rodnemu kralju in Jugoslaviji, ker je to dvoje nerazdeljivo.« Nj, Vel. kralj je nato nadaljeval z odločnim glasom: »Temu ‘ nasprotujoče Ir^jtve zlonamerno in neprijateljsko žalijo ves narod v njegovih najsvetejših občutkih in pomenijo klevetanje iskrenosti njegovega rodoljubnega srca. In vendar se to na žalost dogaja. Celo nekateri ugledni organi javnega mnenja popuščajo pred zlonamerno izkrivljenimi dejstvi. Kakor da bi bilo potrebno zakrivati zdravi razvoj dogodkov s potvorbami. To je brez dvoma slaba usluga mednarodni pomiritvi in utrditvi miru. Treba je priznati, da je to ali delo brezvestnih ljudi, ki si iz osebnih razlogov dovoljujejo ta težki greh nad svojim narodom*, ali pa delo nepoklicanih svetovalcev, ki dajejo nasvete dvomljive vrednosti narodu, ki jih v svoji gostoljubnosti trpi ponekod v svoji hiši. Vse to pa nas ni niti trenutek odvrnilo s pravega pota. Jugoslavija je danes pozitivna jugoslo-venska nacija., ki gre čvrsto naprej. Nepoklicani svetovalci in nezaželeni nasveti nam niso potrebni. Kar se tiče odnošajev kraljevine Jugoslavije do sosedov, smem ponoviti: Jugoslavija si želi miru in njena politika je iskre- na v službi mednarodnega miru. Kot balkanska država si mi že po svoji tradicionalni politiki želim mirnega in svobodnega »alkana zaradi organizacije njegove svobode in napredka. Nihče si iskreneje od nas ne želi tudi mirnega razvoja in popolne neodvisnosti ter integritete našega najmlajšega soseda, kraljevine Albanije. To niso samo naše želje, nego tudi resna politika za varnost in mir. Naše glavne skrbi so zdaj namenjene socialni in gospodarski ureditvi in napredku našega naroda. Tu je za nas manj težav in nevarnosti, nego za druge, vendar so problemi resni in jih je treba pravočasno rešiti. Odjeki svetovne gospodarske krize segajo tudi do nas. Moja vlada stori vse, da to odpravi. Naš optimizem v tem pogledu je popolnoma veder in gospodarsko blagostanje kraljevine mu daje prav.« Romunija bo dobila 50 milijonov dolarjev posojila za 40 let. Izdaje se bodo udeležile razne evropske (tudi nemške) in ameriške banke. Obrestovalo se bo po 7 in. pol odstotka.Porahiti se tima pa za zboljšanje železniških zvez iin sploh prometnih naprav. Kaj je dala Romunija v zastavo, še ni znano precej narodnega premoženja je že itak zastavljenega za prejšnja peso ji la. Na roke bo dobila Romunija le 20 milijonov, ker si bodo ostalo vsoto enostavno odtegnili številni -inozemski upniki Romunije. Na Norveškem so te dni izprtli 12.500 papirniških delavcev, ker strokovne organizacije niso hotele pristati na znižanje plač. Dolgotrajna pogajanja so se razbila iin tako so podjetniki Sklenili izpred vse delavstvo. Danska se bo docela razorožila, ker so vsi Danci prišli do prepričanja, da je zanje vzdrževanje kakršnekoli armade brezpomembno. Armado na suhem bodo reducirali na potrebno število obmejnih stražnikov, mornarico pa porabili za trgovino d n kolikor treba za obrežno policijo. Tako je sklenil danski parlament. Vsebina pomorskega sporazuma med Francijo iin Italijo je tale: Pogodba velja do leta 1936. Do tedaj lahko zgradi vsaka država po dve linijski bojni ladji po 23.000 ton in s 28 centimeterskimi topovi. Križark ne bo nobena država do tedaj zgradila novih. Manjših križark do 6.000 ton in 15.5 centi-meterskimi topovi pa sme vsaka država zgradili le toliko, kolikor zastarelih enot istega tipa bi med tem vzela tiz prometa. Podmornice se do 1. 1933 ne smejo graditi nove. O vprašanju pa.se bo razpravljajo še na svetovani razorožitvam konferenci. V Franciji se virsti afera za afero. Da pridejo na dan zlasti take, pri katerih so udeleženi raani ministra, skrbijo opozicional-ne stranke in poedini poslalici v parlamentu. Pred dobrim mesecem je padla Steegov« vlada največ le zaradi Oustricovega Škandala s katerim se je umazalo kar več ministrov. Novo vlado je nato sestavil prejšnji minister za delo, quu»i-f»eiaJiet Laval, Ul je prizadete magnate pognal z ministrskih stolcev in postavil nove. Že po nekaj lednih pa je udarila na svetlo nova afera, ki so tiče nečednih transakcij denarja iz državne blagajne v prazne kaše propadle aeroplanske družbe »Aeropostale«. Pri teh poslih je bil aktivno udeležen finančni minister Flaudin. Njegovi ministrski tovariši in socialisti na opozicija so zahtevali, da takoj odstopi. Flaudin pa se ni uda!, ampak je udaril nazaj in izjavil, da bo tudi on iznesel prav čedne aferce drugih ministrov in socialističnih poslancev, če bodo oni vztrajali na tem, da mora iti. Tega so se prizadeti ustrašili in se je z malim besednim bojem v parlamentu zadeva likvidirala in vlada je bila -rešena grozeče katastrofe. Take korupcijske afere se dogajajo lahko samo tani, kjer imajo dosti denarja, kot na Francoskem, kjer ne vedo kam z njim. Korupcijske afere so na dnevnem redu tudi v Ameriki. Pirav v zadnjem času so /.o- i pel odkrili eno, pri kateri je bila udeleže- ! na državna policija in celo nekateri sodniki, j Italijanska vlada je konfinirala znanega | župnika Rejc a. Razlogov za konfinacijo ni | drugih kot ta, da je bil župnik steber mo- j ralnega odpora slovenske duhovščine na Goriškem proti brezobzirnemu nasilnemu poitaljaučevanju slovenskega naroda na Primorskem. Kionfiniranih je bilo še več drugih Slovencev ,iz Trsta in okolice. Slovencem grozi še mnogo hudega. To in ono Tržič. V ponedeljek 23. marca ob 8 zvečer priredi tukajšnja skupina .JSZ delavstva v našem »Domu« na Skali filmsko predavanje. Ker je to predavanje zelo poučno za vse delavstvo, se vabi k obilni udeležbi. Logatec. Pri nas je sicer lepo število naročnikov Delavske Pravice«, pa tako malokrat se sliši od nas kakšen glas. Naj mi bo dovoljeno v tej številki napisati par vrstic, saj je pri nas več stvari, ki so vredne, da zve zanje svet. Silno razvita lesna industrija, ki je dobila razmah v letih po vojni, je tudi tu v krizi, kakor se splošno govori. Edini •zaslužek tukajšnjega prebivalstva je: prodaja lesa, vožnja in delo na žagah. Vse parne žage so omejile obrat in odpustile delavstvo, ki je bilo s tem postavljeno na cesto. Zato si lahko mislimo, kako občuten udarec je sedanji položaj za delavstvo. Je pa delavstvo tudi samo krivo, da ima tak položaj. Nikdar ni bilo sprejemljivo za ustanovitev svoje stanovske strokovne organizacije. Sicer smo imeli par let po odhodu Italijanov pri nas neke unije«, ali nekaj podobnega, ki je pokazala vse svoje delo v tem, da je priredila vsako leto kakšno veselico in to je bilo vse. Resničnega delavskega pokreta pa ni bilo. In ker se tega delavec ni nikoder učil, je ostalo pri tem, kot je bilo, t. j. ostalo je brez organizacije in brez vsake zavednosti. To delavca danes bridko tepe. Brez dela je doma, pa ni prijavljen niti pri Borzi dela, za katero je plačeval prispevke, da bi mu ona izplačala podporo v času njegove brezposelnosti. Prijavi se ne, ker tega ne ve, pove mu pa tudi nobeden. Večkrat se je skušalo poiskati stike in razumevanje za delavsko organizacijo, pa ni bilo nikoli zaželenega uspeha. Lansko leto smo imeli pri nas delavski tabor, ki je bil sicer dobro obiskan, a ni dobil pravega odmeva. Še nekaj! Ob tej priliki bi bilo dobro, da opozorimo merodajne ljudi, ki so krščanskega svetovnega nazora, da je med različnimi stanovi tudi delavec, ki mu je treba organizacije in da se ta osnuje, je dolžnost vsakega, ki se zaveda važnosti organizacije za stan. Končam za enkrat, želim le, da le besede, ki so zapisane z dobro voljo, rodijo uspeh, vsi, ki imajo pa razumevanje, pa naj pokažejo dobro voljo. Pojdimo na delo! — Delavec. Vrhnika. Redno sMoptično predavanje se vrši v četrtek 26. marca t. 1. ob H. uri zvečer v Rokodelskem domu. Vabimo vse tovariše delavce, da se udeleže predavanja in agitirajo za udeležbo. Vrhnika. Hiša na Novi cesti. Denarni zavod. — Na iraše vljudno in doka/, obzirno vprašanje v »Delavski Pravici; št. 52 od 24.decembra 1930 nismo prejeli do danes nobenega odgovora. Zadovoljimo se začasno samo z dejstvi. Dejstvo je, da se je g. ravnatelj že vselil v novo adaptirane prostore. Ali smerno slavili vprašanje, koliko znaša najemnina? — Dejstvo ja, da je prvotni proračun za re-uoviranje hiše prekoračen. Ali sinemo vedeti vsoto? - Dejstvo je, da bo treba se nekoliko denarja, da bo hiša popolnoma po načrtih popravljena. Ali bi nam hoteli povedati znesek? — Dejstvo je pa tudi, kolikor nam je znano, da je g. predsednik upravnega odbora odstopil. Ali bi nam hoteli povedati vzroke • <]-stopa s tako eminentno važnega mesta? Javnost hoče vse to vedeti. Prosimo, odgovorite, pojasnite vsote, ki so bile iz dane, a ne nosijo nikakih dohodkov! Vrhnika. Skupni sestanek organiziranega usnjarskega, lesnega in opekarskega delavstva se bo vršil v nedeljo, 22. marca t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma. Ker je na dnevnem redu važno vprašanje, opozarjamo vse tovariše, da se v svojem lastnem interesu udeleže tega sestanka in pripeljejo seboj tudi svoje tovariše. Pokažimo, da smo zavedni delavci. Vevče. Umrl je dne 6. februarja t. 1. naš-redni član Cankar Franc, star 67 let. Bil je tudi med tistimi nad 65 let starimi, ki so bili pretečeni mesec v poko jeni. Teda ni bilo dano našemu nepozabnemu tovarišu, da bi užival že tisočkrat zasluženo milostno pokojnino. Ravno tako nas je zapustila za vedno Keber Ana, ki pa je že pred letom dni izstopila iz služibe. Umrla je pred kratkim na porodu žena našega tovariša Smrekarja Fer-bila last staršev pokojnice. Istotako je umrla Pogačnik Magdalena, stara 91 let, ki je bila v papirnici zaposlena 45 let. Značilno je to, da je zemlja, na kateri sloji naše podjetje, bila last starišev pokojnice Dragi tovariši, ki ste izpili kelih trpljenja do dna, naj Vam bode Vsemogočni pravičen sodnik! Sorodnikom pokojnih pa naše naj-isikrenej&e sožalje. Krekova knjižnica bo izdala v kratkem svojo 4. knjigo. Za mesečno članarino 4 Din dobih lepo knjigo vsake Miri mesece. Pristopi čimpreje in za veliko noč dobiš knjigo, ki bo kras za domačo knjižnico, ki naj si jo ustvarja vsak naš tovariš, in tovarišica. Te knjige pa naj bodo res proletarske po vsebini in izdaja tel jv. Delavci, podpirajmo delavski tisk in širimo ga! 65 « Pierre 1’ Ermite: g Kako sem ubila svojega otroka | XXXI. poglavje. Eden ... dva ... tri... Tako so brzela mimo Dominika zadnja tri vojna leta, ki jili je preživel — v »Turkizu«, kamor se je bil za stalno vrnil. Eden ... dva ... tri... Kot bi štel ... Živel je enolično in brez vsakega hrupa, da si mirnejšega življenja vobče ni moči misliti. Saj sam ni bil naredil niti enega koraka, da bi se izognil vojaški službi! 0, ne! Storil je samo to, kar je delal vse svoje življenje, da so namreč drugi počenjali z njim kakor so hoteli. Nenadoma je zrasel pred Dominikom visok zid, ki je omamljivca in slabiča še bolj zmedel. Ne da bi sam vedel kako — dasi je po mnogih znamenjih lahko slutil, da mora biti za vsem ujčeva roka — je malo po malem splahnila vsa njegova odločnost in brez odpora se je oklenil varnega mesta, ki se ga je držal cela tri leta: vozil je tovorni avtomobil iz Nantesa v Angers in iz Angersa v Nantes ... Natanko je poznal to pot, vedel je za vse hotele in smehljajoče se trate ob cesti, znana mu je bila sleherna kočica, vsak ovinek in vsak klanec, kjer je bilo pač mnogo manj nevarnosti kot pa okoli Verduna in Douaumonta! Kolikokrat je že premeril to cesto! Vedno je bil veselega in vedrega obraza, bral je časnike in prevažal vojake, ki so odhajali na bojišče ali ki so se vračali domov; med njimi je bilo mnogo celo takšnih, ki so bili že dvakrat ali trikrat ranjeni, pa so še zmerom odhajali nazaj v strelske jarke, ko so se jim rane nekoliko zacelile. Dominik je imel lepo uniformo, ki mu jo je bil napravil najboljši pariški krojač. Vojaki, katere je vozil; pa so bili vsi blatni, in raztrgani... A kljub temu so ob vsaki priliki samo nje pozdravljali! To je Dominik jasno razumel. Z grenkobo je občutil, da je le šofer, voznik in služabnik pogumnih junakov! Kolikokrat ga je objela najhujša sramota, ko se je ustavljal pri tej ali oni gostilnici, ki jih je bilo vse trdo ob veliki cesti. Gostilničarji so bili priprosti in ne posebno premožni ljudje in so morali sami zaslužiti vsak denarček, če so hoteli kaj poslati svojemu sinu v vojno. Nobena gostilna ni bila nikdar tako polna, da se ne bi našel prostor za sirotnega prostaka. Če je bilo količkaj mogoče, je spal na postelji, če pa tu ni bilo prostora, so vrgli slamnjačo na tla, ali so mu postlali na klopi ali pa na starem biljardu. Samo v največji sili so jih odvedli v hlev in jim pogrnili plahte na mehki slami; dostikrat pa je gostilničar sam spal na slami in vojakom prepustil svojo postelj. • Za Dominika pa ni nihče nič skrbel. Niti zmenili se niso zanj, četudi je imel polne žepe denarja, ki ga je brez pomisleka trosil. To je bilo vsem znano. Ampak nekaterih ljudi in nekaterih stvari ni mogoče pridobiti z denarjem! Koliko noči je moral prespati na svojem avtomobilu, ker ga nihče ni maral poleg sebe! Vsi so se ga ogibali. Telesu radi tega sicer ni bilo prav nič hudo, ker se je dobro zavil v gorak kožuh; toda srce mu je zalivala pregrenka bolest. In kaj naj reče na vse to, komu naj potoži svoje gorje? Sam sebi se je prignusil. Nič več se ni čudil, da ga zaničujejo tudi drugi .. . Kdo pa bo mirno gledal takšnega krasnega, visokega mladeniča, ki se v lepi sinji uni- formi, prevezan s svetlim pasom in z volanom v roki pogumno vojskuje šest sto kilometrov za bojiščem, medtem ko že sredi Pariza ponoči in podnevi padajo bombe sovražnih topov in zrakoplovov ... Poleg tega je bil skoraj zmerom na dopustu. Res, da so bili to le zelo kratki dnevi, a dopust je bil vendarle. Ko je začel prihajati k svoji družinici v ^Tur-kiz«, so se mornarske žene močno začudile. Njihovih mož in sinov leto in dan ni bilo domov; le kdaj pa kdaj se je kateremu posrečilo, da je smel nekaj uric preživeti med svojci... Ko pa so videle, da mladi šofer skoraj vsak teden priteče domov, kakor da nima drugega dela, se jim je vzbudilo zaničevanje in preziranje do njega. Kmalu je povsod veljal za strahopetneža, celo ženske so ga imele za šlevo, ki ne zasluži, da ga solnce obseva ... Nič mu ni pomagala zlikana obleka, zakaj žene, ki so vedele, kaj je junaštvo, so ga zaradi tega le še bolj zaničevale. Po vsem otoku je število »padlih na polju slave« strahovito naraščalo. Vsak dan so prihajale žalostnejše vesti. Zdaj je padel kdo iz Noirmonti-erja, zdaj iz Barbatrea, zdaj iz Lepinea, zdaj iz Guerinniere; največ pa jih je izgubila Herbaudie-lea, ki je žrtvovala skoraj polovico svojih najbolj vrlih mornarjev ... Bridko starinsko znamenje, ki je stalo ob poti pred vasjo, ni bilo še nikoli tako pretresljivo žalostno kakor v onih dneh ... Tudi v La Chaiseskem gozdu je teden za tednom rastel seznam onih, ki so se žrtvovali na oltarju domovine. Župnik Carpentier je začel že devetnajststopetnajstega zapisovati imena padlih, med katerimi je bilo sedaj že premnogo svetlih imen najvišjega francoskega plemstva ... Na bojnih poljanah je tekla kri preprostih otočanov in odličnih plemičev, bogatih in revnih, Parižanov in navadnih mornarjev ... Sedaj so si bili vsi bratje, vse je družila žrtev in smrt za domovino ... Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč. Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.