GEOLOGIJA 45/2, 585–588, Ljubljana 2002
Geolo{ka zgradba ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic Geological structure of the region north of Šmarje{ke Toplice
Samo TROTOŠEK Bratov{eva pl. 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Klju~ne besede: detajlno geolo{ko kartiranje, Dolenjska, malm, kreda, Dinaridi, Slovenija Key words: detailed geological mapping, Lower Carniola, malm, cretaceus, Dinarides, Slovenia
Kratka vsebina
^lanek obravnava kratek pregled geolo{ke zgradbe ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic. V sedimentolo{kem smislu le‘i obravnavano obmo~je na t.i. postopnem prehodu Zunanjih v Notranje Dinaride, kjer se manjavata karbonatna in klasti~na sedimentacija, v strukturno-tektonskem smislu pa na prehodu Posavskih gub v Kr{ki bazen oziroma {e {ir{e v Srednjemad‘arsko cono. Omenjene razmere botrujejo kompleksni geolo{ki zgradbi, tako v strukturnem, kot v stratigrafskem smislu. Stratigrafski razvoj obsega v spodnjem delu karbonatne plasti zgornjega triasa, zgornje jure in spodnje krede. Nad karbonatnim razvojem le‘ijo erozijsko diskordantno odlo‘ene zgornjekredne prete‘no klasti~ne plasti, ki so ponekod razvite kot fli{.
Abstract
The purpose of this article is to review geological conditions of the northren region of Šmarje{ke Toplice in Lower Carniola, Slovenia. In a sedimentological sense, the investigated area is situated in a transitional zone between External and Internal Dinarides, which is characterized by the migration of the southwestern border of pelagic development of the Internal Dinarides during the Mesozoic era. Considering the structural classification of this part of Slovenia, the mapped area lies between two tectonic regions – the Sava folds in the north and the Kr{ko basin to the southeast in the broader Mid-Hungarian zone. The result of this transitional conditions is a very complex geological structure, both in a tectonic as well as in a stratigraphic aspect. The oldest rocks in in mapped area (about 6 km2) are represented by Upper Triassic dolomites, succeded by Upper Jurassic and Lower Cretaceus limestones. The further sedimentation is represented by the clastic sedimentation of Upper Cretaceus (marlstones, sandstones and breccias), which is in some parts developed as a flysh sequence.
Uvod
V slovenskem prostoru obstajajo {tevilna obmo~ja, ki so bila v preteklosti detajlno in sistematsko geolo{ko kartirana z razli~nimi metodami in razli~nimi nameni. Rezultati teh kartiranj so re{ili {tevilne strukturne, stratigrafske in regionalne geolo{ke probleme, ter odprili pot drugim podrobnej{im
raziskavam. Detajlna geolo{ka karta ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic predstavlja geo-lo{ke razmere na obmo~ju, ki je bilo doslej geolo{ko razmeroma slabo poznano. Karti-rano obmo~je le‘i v regionalnem smislu na t.i. postopnem prehodu iz Zunanjih v Notranje Dinaride, kjer se skozi ~as manjavata karbonatna in klasti~na sedimentacija, strukturno pa na prehodu Posavskih gub v Kr{ko
586
sinklinalo, oziroma {e {ir{e v Srednjemad-‘arsko cono. Rezultat omenjenih prehodov je kompleksna geolo{ka zgradba v sedimen-tolo{kem in strukturnem smislu. V prispevku so preliminarno podani le osnovni rezultati raziskav na posameznih obravnavanih pod-ro~jih geologije.
Metode terenskega dela
Zaradi relativno nepoznanih geolo{kih razmer je bilo potrebno raziskave ozemlja raz-{iriti na {tevilna podro~ja geologije. Kartiral sem v merilu 1:5000 in sicer z razliko od dosedaj uveljavljene prakse, na dve topografski osnovi hkrati. Prvo topografsko osnovo je predstavljal Temeljni topografski na-~rti (TTN-5) lista Novo Mesto 8, drugo pa Ortofotona~rt istega lista, ki je zaradi cik-li~nih snemanj skoraj 20 let mlaj{i. Na Orto-fotona~rt sem kartiral razkrita obmo~ja, na TTN-5 pa z vegetacijo prekrita obmo~ja (gozd). Kon~na geolo{ka karta, ki v tem prispevku ni predstavljena, je kombinacija obeh.
Umestitev v prostor
Sl. 1. Polo‘ajna skica kartiranega obmo~ja
Fig. 1. Location map of mapped area
Kartirano obmo~je (pribli‘no 6 km2) le‘i v regionalnem smislu na postopnem prehodu Zunanjih v Notranje Dinaride (Placer, 1998), v strukturnem smislu pa na prehodu Posavskih gub v Kr{ko sinklinalo. Po OGK lista Novo mesto (Pleni~ar & Premru, 1977) ozemlje sestavljajo zgornjekredene kla-sti~ne kamnine (lapornat apnenec z ro‘en-
Samo Troto{ek
cem – alodapi~ni karbonatni razvoj in zgor-njekredni fli{), ter cordevolski dolomit z algo Diplopora annulata, ki je v tektonskem stiku s krednimi plastmi. Pribli‘no 8 km proti jugozahodu le‘i na podro~ju Karteljevega (zahodno od Tr{ke gore) zunanji rob Dinarske karbonatne platforme, ki ga na tem mestu za ~asa spodnjega malma (oxfordij in sp. kimmeridgij) predstavlja zunanji barierni greben z t.i. aktinostromaridno cono (Turn -{ek, 1997). Proti severovzhodu iz zunanjega bariernega grebena proti kartiranemu ob-mo~ju, naj bi se v {irini od 2-5 km odlo‘ila pobo~na sedimentacija pregiba platforme, {e severneje pa naj bi sledil pelagi~ni razvoj najprej radiolarita proti koncu malma pa t.i. biancone apnenca v samem bazenu.
Geolo{ka zgradba ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic
Z detajlnim geolo{kim kartiranjem ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic so se pokazale {tevilne novosti v primerjavi z OGK lista Novo mesto (Pleni~ar & Premru, 1977). Na posebnem mestu gre omeniti malm-ske plasti, ki so biostratigrafsko raz~lenjene na spodnjemalmske in zgornjemalmske. Spod-njemalmski temnosivi biomikritni apnenci tipa mudstone z redkimi kalpionelami v spodnjem delu {e ka‘ejo na pelagi~no sedi-mentacijo, medtem ko mlaj{e malmske plasti (kimmerigdij in titonij), ki so razvite v obliki biointrasparitnih in biointramikritnih, pogosto tudi oomikritnih apnenecev, ka‘ejo na plitvovodno sedimentacijo. V zgornjem delu malmskih plasti se pogosteje pojavljajo celo intraformacijske bre~e polimiktne sestave v debelini do 50 cm. V apnencih najdemo tudi paleokra{ke zapolnitve in stromatolite. V teh plasteh dobimo fragmente alge Clypeina ju-rassica Favre in aberantnih tintinid.
Na podro~ju Mirne vasi in ob strugi potoka Radulja so bile odkrite na {ir{em pod-ro~ju doslej nepoznane spodnjekredne plasti v karbonatnem razvoju, ki so tektonsko lo-~ene od malmskih. Predstavljajo jih rjavi in sivi prete‘no biomikritni apnenci z orbito-linami tipa packstone ali grainstone in mi-liolidni apnenci. Zgornjekredne plasti so razvite v dveh tipi~nih razli~kih in sicer najni‘je v obliki lapornatega apnenca z ro‘enci co-niacijsko-campanijske starosti in vi{je v obliki campanijsko-maastrichtijskega fli{a in
Geolo{ka zgradba ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic
587
Sl. 2. Stratigrafski stolpec obmo~ja severno od Šmarje{kih Toplic Fig. 2. Stratigraphic column of area north of Šmarje{ke Toplice, Lower Carniola, Slovenia
588
njemu podobnim klasti~nim sedimentom. Lapornatemu apnencu z ro‘encem sem dokazal starost s pomo~jo globotrunkan (Glo-botruncana elevata, G. linneiana, G. arca, G. laparenti laparent). Fli{nim plastem je Pav{i~ (Troto{ek, 2002) s pomo~jo nano-planktona dolo~il zgornje campanijsko starost. Proti severu so fli{ne plasti razvite v obliki proksimalnih fli{nih razli~kov proti jugu v mlaj{ih plasteh pa gre prete‘no za drobnozrnate distalne razli~ke fli{a. Med posameznimi intervali Bouma sekvence prevladujejo intervali Ta inTd-e, medtem ko je predvsem interval Tc te‘je opazen. V fli{nih plasteh (laporovci) dobimo olistolite v velikosti nekaj kubi~nih metrov, ki skupaj s se-dimentolo{kimi kriteriji (tokovnice, razne laminacije, brazde, sledi vle~enja, imbrika-cije ...) dokazujejo smer paleotransporta iz Dinarske karbonatne platforme proti severu do severovzhodu (azimut 20°). V olistolitih se pojavlja bogata favna in flora, ki je bila deloma dolo~ena in ka‘e, da olistoliti pripadajo prete‘no malmskim in spodnjekrednim apnencem.
Strukturna zgradba ozemlja je izredno kompleksna. Meritve mikrotektonskih deformacij ka‘ejo v zadnji fazi kompresijo v smeri sever – jug. Odnos med kompetentnimi (karbonati) in nekompetentnimi kamninami (klastiti) se na povr{ju ka‘e v razli~nem stilu deformacij. Najmlaj{i prelomi so levozmi~ni prelomi pre~nodinarske smeri, ki sekajo vse ostale strukture.
Problematika
Posebno mesto v kratki razpravi namenjam »problemati~nim« malmskim plastem, ki morda nekoliko zamajejo paleogeografsko sliko takratnega prostora. Proti pri~akova-
Samo Troto{ek
nju se namre~ skoraj 10 kilometrov severneje od zunanjega bariernega grebena (severni rob Dinarske karbonatne platforme) na po-vr{ini vsaj 1 km2 pojavljajo v malmu plitvo-vodni sedimenti s stromatoliti, paleokra{ki-mi zapolnitvami, oolitnimi apnenci, algami in podobno, ki segajo po vseh dosedanjih interpretacijah ‘e v podro~je Notranjih Di-naridov. Bo~no se ob njih po podatkih OGK (Pleni~ar & Premru, 1977) v malmu pojavljajo pelagi~ni sedimenti s kalpionela-mi. Malmske plasti se tukaj torej razlikujejo od ~asovno ekvivalentnega razvoja platforme oziroma bazena in kli~ejo po dodatnih raziskavah.
Zahvala
Prispevek je nastal kot pregleden izrez diplomskega dela na NTF v Ljubljani. Posebej hvala mentorju S. Buserju za koristne napotke. Hvala V. Kastelic za kriti~ne pripombe in pomo~ pri prevodu.
Literatura
P l a c e r , L. 1998: Prispevek k makrotektonski rajonizaciji ozemlja med Ju‘nimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi.- Geologija, 41, 223-257, Ljubljana.
P l e n i ~ a r , M. & P r e m r u , U. 1977: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, list Novo mesto – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, Beograd.
R a j v e r , D. 2001: Geotermalne zna~ilnosti Kr-{ke kotline s poudarkom na geofizikalnih raziskavah. – Magistersko delo, Univerza v Ljubljani, 203 str., Ljubljana.
T r o t o { e k , S. 2002: Geolo{ka zgradba ozemlja severno od Šmarje{kih Toplic.- Diplomsko delo. Katedra za geologijo in paleontologijo NTF, 52 str., 13 tabel, 6 prilog., Ljubljana.
T u r n { e k , D. 1997: Mesozoic Corals of Slovenia. – Zbirka ZRC, 16, ZRC SAZU, 512 str., Ljubljana.