lV' i| . ¦ ¦  I»l_tlfe ledenSKC flOViCC Švicarski listi so napovedali, da so vrgli Nemci od 5. junija proti zaveznikom tri milijone mož. Računajo, da je porabila Nemčija v vojnl 30.000 tankov in letal in ima še v rezervi najmanj tolikšno število tega orožja. Baltigke države Litvo, Letonako in Estonsko ja zasedlo 17. junija pol niilijona sovjetsklh vo jakov.  Predsednik vlade v Avstraliji, ki je angleški dominijon, je izjavil, da je Francija poražena in se začenja najtežja doba vojne. Dokler Anglija ne bo zasedena, je svet še lahko rešen. Ni si mogoče misliti, da bi bUo mogoče Anglijo zavojevati.  Angleška vlada bo nadaljevala z nakupom orožja v Ameriki, ki ga je pofprej vršila skupaj 3 Francijo.  Vsi moški v Angliji se naj takoj nauče rabiti orožje, je zahteval v svojem govoru bivši angleški poslanik v Berlinu Henderson.  V Londonu so prepričani, da se bodo skušali  Nemci izkrcati v Angliji ta ali prihodnji mesec.  Sklep angleške vlade, da se nadaljuje vojna do končne zmage, je sprejela angleška javnost z veliktm zadovoljstvom.  V Ameriki so prepričani, da se bo po zapro sitvi Francije za mir priključila Nemčiji in Ita liji še Japonska ter zahtevala svoj delež.  Nemška vlac"a namerava s svojimi pomorskimi edinicami zasesti nad severno Anglijo ležeči otok Island, kl pripada Danski, a so se usidrali  na njem po zasedbi Danske po Nemcih Angleži.  Islandija bi bila za Nemce važno oporišče za na(pad na Anglljo. Za sovjetsko Rusijo je danes največjega po- mena, da je na črti od Baltika do črnega morja vojaško in politično močna ter varna, ker je treba računati na zahodu z globokosežno prsmaknitvijo političnega težišča evropskih držav. Na Tihem oceanu je danes Severna Amerika varuh ameriških koristi ali interesov v Aziji, ker so vse sile angleškega imperija zvezane v Evropi radi vojne. Ameriška viada je spremenila 17. junija nevtralnostni zakon v tem smislu, da bodo mogla ameriška letala leteti naravnost iz Združenih držav v Anglijo.  Predsednik madžairske vlade grof Teleky je na seji parlamenta 17. junija naglasil, da bo pri- P01110^51 zmaga Nemčije tudi Madžarski do nje- nih zahtev Vlada Zedinjenih amerišklh držav zaenkrat ne namerava zavzeti nobenega službenega stališča glede na odločitev francoske vlade, da prekine sovražnosti z Nemčijo in Italijo. švedski prestolonaslednik je izjavil, da švedska dela na to, da bo tudi v bodoče ostala nevtralna, kar pa ne pomeni, da se bo odpovedala svoji neodvisnosti. Nemci so vkorakali tokrat četrtič v Pariz. Prvič se je zgodilo to 30. marca 1814, drugič leta 1815 in tretjič leta 1871. NemSko vojaško poveljstvo je postavilo po tokratnem vkorakanju v Pariz stražo na grobu Neznanega junaka in v Domu Invalidov ob krsti Napoleona.