PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu ■ maja 1945, njegov Predhodnik partizanski DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na klostil. Od 5. do 17. se-P embra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu->- od 18. septembra 1944 p 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri idriji, do 8. maja 1945 P3 v osvobojenem Trstu, JerJ® 'zšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-Pzanski DNEVNIK v zadnjem Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 242 (13.473)
Trst, petek, 20. oktobra 1989
Že drugi dan po katastrofalnem potresnem sunku se je večina prebivalstva vrnila na delo
San Francisco pogumno reagiral na potres Največ žrtev je terjala hitra cesta 1-800
V »železobetonskem sendviču« je še dvesto avtomobilov in nekaj avtobusov, vendar ni preživelih - Po uradnih vesteh je bilo v mestu 273 žrtev, 2.500 ranjenih, 5.000 brezdomcev in za dve milijardi dolarjev gmotne škode
SeS{r. 9°spa Iz Novata pomaga sestri, ki je živela v mestni četrti Marine. Ia„ /n° imetje je v glavnem razstavljeno na ulici, saj se je njena hiša »sesed-k* bila iz kartona. Podobno se je zgodilo tudi v drugih krajih ob ___ein kalifornijskem zalivu	(Telefoto AP)
NEW YORK — Kalifornijsko mesto San Francisco je odločno reagiralo na posledice torkovega potresa, trud prebivalstva, ki se je že včeraj vrnilo na delo, pa spremlja na stotine manjših potresnih sunkov. Zemeljske plasti počasi utrjujejo svojo novo lego, najbolj zaznaven premik po torkovem pa je dosegel jakost 4,6 stopinje po Richterjevi lestvici. Že včeraj so ponovno vzpostavili linije podzemne železnice, telefonske povezave so v glavnem popravljene, trudijo se, da bi čim prej rešili vprašanje plinskih napeljav. Brez teh bo ostalo mesto v temi, saj iz varnostnih razlogov niso še priključili električnega toka.
Najhujši potres, kar jih v zadnjih 83 letnih pomnita San Francisco in širše kalifornijsko območje vzdolž prelomnice sv. Andreja, je terjal po uradnih podatkih 273 žrtev. Več kot 2.500 ljudi je bilo ranjenih, brez strehe na glavi pa je 5.000 oseb. Mestne oblasti so posredovale te informacije tudi z namenom, da bi pomirile prebivalstvo, ki je vsekakor vzorno reagiralo na tragično sosledje dogodkov. Število žrtev pa bo nedvomno višje, saj morajo reševalci
še razkriti »avtocestni sendvič«, pod katerim je še dvesto sploščenih avtomobilov in nekaj atobusov.
Reševalci so računali, da je sedel v vsakem avtomobilu po en potnik, ki prav gotovo ni preživel padca težkih železobetonskih plošč. Psi in naprave, ki delujejo na podlagi zaznavanja telesne toplote so potrdili to žalostno ugotovitev. Včeraj popoldne so sicer »slišali« glas izpod ruševin hitre ceste Nimitz (hitra cesta 880), ko so se reševalci le dokopali do ostankov avtomobila pa so ugotovili, da je bil to glas iz CB.
Torkov potres se je iz naravne katastrofe dejansko sprevrgel v tragično testiranje načrta za potresno izredno stanje. Gre za mestni načrt, ki se je zrušil pod težo neizpodbitnih dejstev. Strokovnjaki so ugotovili, da bi se ob potresnem sunku, ki ne bi dosegel jakosti »big onea«, porušila China Town. Strukture kitajske mestne četrti pa so sorazmerno dobro prenesle zemeljske tresljaje, kar pa se ni zgodilo v turističnem okrožju Fishermans Wharf, kjer so se lesene hiše zrušile na cesto. V modernejših strukturah, velikih palačah in hotelih so največ škode
povzročile steklene plošče, brez katerih je sleherna »hi-tech« arhitektura menda neuresničljiva. Prava polomija mestnega načrta pa je bila večpasovna dvonadstropna prometnica 1-880, ki povezuje San Francisco z Oaklandom. Po tej poti naj bi smeli v primeru potresa izključno rešilci in gasilci, sedaj pa bo »Frisco« ostal brez svoje največje prometnice vsaj za 18 mesecev. Sicer pa so strokovnjaki mnenja, da bodo most porušili in ga zgradili na novo.
Potres v San Franciscu je vsekakor zabeležil že prve politične zdrahe med županom Artom Agnosom in podpredsednikom Quayleom, povzroča pa nemalo skrbi zavarovalniškim mogotcem. O Kaliforniji je govor v Londonu, kjer se pri Lloydih računa, koliko jih bo stal torkov potres. Vprašanje gmotne škode je seveda pereče tudi v ZDA, kjer so pa ugotovili, da bo zemeljski premik stal državo vsaj dve milijardi dolarjev. Največ denarja bodo morale vsekakor odšteti prav zvezne oblasti, saj so dobršen del škode utrpele in povzročile prav javne strukture.
Močan potres prizadel tudi severno Kitajsko
PEKING — Po San Franciscu je predsinočnjim prišla na vrsto tudi Kitajska. Malo po eni uri zjutraj po pekinškem času se je severno od Pekinga zemlja stresla z jakostjo šeste stopnje po Richterjevi lestvici. Močan potres, ki mu sicer ne moremo pripisati nikakršne odvisnosti od razdiralega premika prelomnice sv. Andreja, je povzročil veliko gmotne škode v po-krajnah Shanxi in Habei, potresni sunek pa so zaznali tudi v 500 kilometrov oddaljenih krajih.
Zaradi potresnega sunka se je zrušilo več kot 8.000 hiš, ker je potres prizadel pretežno kmečka naselja pa so bile posledice zemeljskih tresljajev sorazmerno blage. Po prvih vesteh, ki jih je posredovala tiskovna agencija in kitajski dnevniki, je potres terjal 29 žrtev, ranjece pa štejejo na desetine.
Podatki so seveda še zelo nepopolni, zato bi se lahko v prihodnjih urah število žrtev še dvignilo, vendar kaže, da bodo posledice omejene prav zaradi krajev, ki jih je prizadel potres.
Prebivalstvo je vsekakor zapustilo svoje domove, še posebno zaradi panike, ki so jo povzročali nadaljnji sunki. Že nekaj ur po potresu so jih zabeležili pet, ki so presegali četrto stopnjo po Richterjevi lestvici.
Po jakosti je bil to najhujši potres po tistem, ki je le leta 1976 prizadel mesto Tangshan in bližnjo okolico. Takrat je izgubilo življenje več kot 250 tisoč prebivalcev, mesto pa je bilo popolnoma porušeno.
Helikopter preletava Bay Bridge, po velikosti drugi most v San Franciscu	(Telefoto AP)
Predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan o aktualnih dogajanjih v Sloveniji to Jugoslaviji
Na 3. STRANI
V Beogradu zaseda CK partije
BOGO SAMSA * v
LJUBLJANA - BEOGRAD — Politično življenje
v Sloveniji in Jugoslaviji je izredno pestro in živahno. Sledijo si sestanki in polemična zasedanja, ki bodo morali v teh dneh odgovoriti na nekatera zapletena in pereča vprašanja.
Danes in jutri bo v Beogradu zasedal centralni komite ZKJ. Na dnevnem redu ima tri pomembne dokumente: gospodarsko in politično reformo in novi statut Zveze komunistov. Poleg tega bo odločal o točnem datumu kongresa in o predlogu predsedstva, da bo kongres januarja v Beogradu, mestu, ki ponuja najboljše pogoje.
Vse to pa so bistvena sporna vprašanja ZKJ, zato bo sedanje dvodnevno zasedanje tudi preizkusni kamen ali se je v Beogradu sploh možno o kaki stvari dogovoriti. Na eni strani imamo namreč opraviti s centralističnimi stališči, ki temelji na odločilni vlogi partije, na drugi pa z izrazito novimi in demokratičnimi pogledi, zato je ta stališča težko uskladiti.
Slovenski komunisti imajo pri vsem tem zares vodilno vlogo in v ponedeljek bodo predstavili na tiskovni konferenci program za enajsti kongres ZK
Slovenije z naslovom »Za evropsko kakovost življenja«. Program je izrazito moderen in bo prav gotovo povzročil veliko hrupa v jugoslovanskem prostoru.
Odmeven pa bo seveda tudi v slovenskem, ko bo o njem v četrtek razpravljal CK ZKS. S tem pa se slovenski komunisti že spuščajo na volilni teren, pripravljajo volitve, kar je na drugi strani povezano z odnosi s SZDL Slovenije, ki ima popolnoma enake namene. SZDL je že razpravljala o svojem programu, članstvu in spremembi naziva v Socialistično zvezo, s tradicionalnim znakom Osvobodilne fronte. Skratka, SZDL postaja volilna stranka z veliko možnosti na uspeh, o vsem tem pa bo govorila v sredo najprej na seji izvršnega odbora, nato pa v ponedeljek, 30. oktobra, na širši seji predsedstva.
S tem se odpira novo zanimivo vprašanje zapletenih odnosov na levici, kjer sta tako ZK Slovenije kot SZDL in kjer se vodilni ljudje na vrhu in še predvsem v bazi v vaških skupnostih delno prekrivajo, marsikje pa tudi ne in gre torej za različna subjekta, čeprav se oba sklicujeta na socializem.
To vprašanje je povrh vsega povezano s še neizdelanim volilnim zakonom in okroglo mizo, ki naj bi bila nekak mini parlament po poljskem vzoru in po mnenju nekaterih resnična oblast v razdobju do vo-
litev, tako da bi bili sklepi obvezni za vse. Najbrž bo prišlo na okrogli mizi do težav in zelo možno je, da se bo že danes razbila, kar ne bi bilo nič tragičnega. Bistvena so pravila igre za bližnje volitve.
Volilni sistem namreč še ni dogovorjen in o njem niso dokončno odločali, ko so sprejemali ustavna določila. Ni sporno, da naj bi pri volitvah za predstavnike občin veljal večinski sistem, nekako po britanskem vzorcu. Še daleč do dogovora pa je volilni sistem za izvolitev poslancev v družbenpolitični zbor, ki naj bi po novem imel več oblasti in najbolj legitimno predstavništvo. Obstajajo razne možnosti in tudi proporcionalni sistem po nekakšnem italijanskem vzorcu.
Pri vsem tem pa sta odločilna razmerje sil in nova razporeditev politične podobe Slovenije po spomladanskih volitvah. Vsi se namreč zavedajo, da je treba preprečiti razkol slovenskega javnega mnenja, na levo in desno, na bele in rdeče, saj je resnična paleta precej bolj zapletena in bogata in s tem tudi konstruktivna, kot bi bil direkten spopad, ki bi spravil na dan stare in že preživete dileme. Tudi zaradi tega je sprejem novega volilnega sistema tako zapletena in pomembna stvar in prav zato se to vprašanje s tako prizadetostjo obravnava na raznih ravneh.
Današnji Bild o domnevnem zavrnjenem odstopu premiera Stopha
Egon Kren/ včeraj prvič z delavci v novi vlogi vodje partije v NDR
VZHODNI BERLIN — Le dan po neuradnem ustoličenju na mestu partijskega in državnega poglavarja Nemške demokratične republike (uradno bo to postal v torek, ko ga bo potrdil vzhodnonemški ljudski parlament) je Egon Krenz že imel prve stike z vzhodnonemško realnostjo. Tako uradna vzhodnonemška tiskovna agencija poroča, da je Krenz obiskal neko tovarno strojnega orodja v Vzhodnem Berlinu (na sliki AP), kjer pa so mu delavci zastavili celo vrsto vprašanj, ki zadevajo najbolj pereče gospodarske in politične probleme.
Ob Krenzovem imenovanju za novega partijskega šefa NDR so prišle čestitke iz Moskve od Mihaila Gorbačova, iz sosednje Zahodne Nemčije pa so komentarji mnogo bolj previdni. Tako je zunanji minister ZRN Genscher pozval novo vzhodnonemško vodstvo, naj se začne pogovarjati z vsemi opozicijskimi skupinami v državi in se odloči za korenite politične reforme.
Prav reforme pa so dokaj vprašljive, saj je znano, da je Egon Krenz precejšen dogmatik, politični opazovalci pa tudi ugibajo, če ni bil imenovan le za prehodno obdobje, v katerem naj bi poiskali bolj primerno osebo za izpeljavo potrebnih reform v državi.
Do določenih sprememb počasi že prihaja in morda je še najpomembnejša ta, da je centralni komite partije na svoji zadnji seji zadolžil notranjega ministra, da brez odlašanja pripravi zakonski predlog, ki naj bi državljanom NDR omogočil svobodna potovanja v tujino. Tiskovna agencija ADN piše, da je ta predlog obravnaval tudi ministrski svet pod vodstvom premiera Stopha. V zvezi s Stophom velja še povedati, da današnji Bild prinaša vest iz »dobro obveščenih diplomatskih krogov«, da naj bi istočasno s Honec-kerjem ponudil svoj odstop tudi Stoph, vendar pa tega niso sprejeli. Zanimivo je, da je Bild pred tednom napovedal Honeckerjev odstop točno na dan, ko se je to res zgodilo.
V Ljubljani ustanavljajo zvezo za enakopravnost
LJUBLJANA — Proti koncu noveiD; bra nameravajo v Sloveniji ustanoviti Zvezo za ohranitev enakopravnosti državljanov, katere člani naj bi bili vsi. ki so jugoslovansko usmerjeni, negi6' de na nacionalno pripadnost in po sedanjih številkah jih je okrog 400.
Včeraj je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev omenjene zveze Dragiša M. Marojevič ocenil vlogo 1° namen zveze, ki bo delovala na območju Slovenije in znotraj SZDL, vendar kot njena alternativa. »Na ta način želimo vplivati na odpravljanje vseh popačenih pogledov in razumevanj, k1 se pojavljajo. Prekiniti hočemo s tem. da obstaja "južnjaška in bosanska nacija", vsi narodi in narodnostni, ki %■}' vij o v Sloveniji morajo končno dobiti svoje ime in priimek. To pa ne pom6' ni, da želimo pregone v Sloveniji in da se nameravamo boriti proti sloven; skemu ljudstvu,« je še dejal Marojevič in dodal, da to kajpak ne pomeni, da bodo člani Zveze enakopravnosti državljanov v Sloveniji pridigali srbstvo, bosanstvo, črnogorstvo.
Mazomecki dobil Andreottijev o zagotovilo o konkretni pomoči
Tiskovna konferenca o usodi koprske TV
RIM — Prvi dan uradnega dvodnevnega obiska poljskega premiera Mazowieckega v Rimu je bil natrpan s srečanji, od katerih je poljski državnik pričakoval predvsem konkretno pomoč pri reševanju hude poljske gospodarske krize.
Že zgodaj dopoldne je poljskega gosta sprejel predsednik Cossiga, nato pa je sledilo delovno srečanje z ministrskim predsednikom Andreottijem. Ta je poljskemu kolegu pojasnil vsebino italijanske pomoči, ki jo je že odobril ministrski svet in bo znašala približno 400 milijard lir. Med pogovorom je Tadeusz Mazowiecki poudaril, da so postali odnosi med Italijo in Poljsko v zadnjem obdobju tako tesni, da lako služijo za zgled drugim.
Poljski premier se je nato srečal še s predsednikoma senata in poslanske zbornice Spadolinijem in Iottijevo, popoldne pa se je sestal tudi s predstavniki Confindustrie in pooblaščenim upraviteljem Fiata Cesarom Romitijem. Na teh srečanjih je bil govor o sodelovanju italijanskih podjetij s poljskimi partnerji.
Danes bo Mazowieckega sprejel papež Janez Pavel II. Oba sta prijatelja še iz mladih let, napovedali pa so tudi, da bo šef poljske vlade papeža povabil, da že četrtič kot vrhovni poglavar katoliške cerkve obišče Poljsko. Zadnjič je bil papež na Poljskem leta 1987, v Vatikanu pa so njegovo novo potovanje v domovino načrtovali za leto 1991. Po obisku poljskega premiera pa se lahko zgodi, da bo do tega potovanja prišlo že prej.
Andreotti in Mazowiecki med včerajšnjim srečanjem (AP)
LJUBLJANA — Direktor ljubljanske televizije Stane Grah je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da je skupščina sklenila prenesti pogodbo med družbo Ponteco z RTV Ljubljana na TV Koper-Ca-podistria. To ni nikakršen računovodski niti kratkoročni sklep, temveč dolgoročna rešitev, ki poudarja vlogo obeh narodnosti, slovenske in italijanske, in njuno sodelovanje. Narodnosti sta subjekta tako glede programskih, načelno političnih, kot tudi gospodarskih odločitev, saj bo z ekonomskim efektom rešen problem koprske televizije in še nekaterih drugih manjšinskih subjektov. S tem pa se zastavlja tudi za RTV problem nadaljnje organiziranosti znotraj medijev. Do tega sklepa je prišlo po daljših razpravah, ki pa so v bistvu tako rešitev samo pospešile, saj gre za kvalitativno novo razdobje in izraz iskanja dolgoročne rešitve.
Stane Grah je podrobneje govoril tudi o ustanovitvi podjetja »Teleca-podistria«, o odnosih med komercialnim in narodnostnim programom in povezavi tega programa z dohodki od naročnine ter o vseh zapletenih finančnih in drugih, s tem prehodom povezanih vprašanjih.
Na tiskovni konferenci so podrobneje obravnavali vlogo TV v bližnji slovenski volilni kampanji. Novi odgovorni urednik Jure Pengov je orisal nekatera osnovna načela volilne kampanje po slovenski televiziji, ki izhajajo iz enakega postopka za vse subjekte, saj mora tudi televizijska propaganda omogočiti demokratične, svobodne in neposredne volitve. V konkretni praksi pa gre za zapleteno vprašanje televizijske volilne propagande in pravil igre, ki naj zagotovi popolno enakopravnost vseh subjektov.
Prva javna zasedanja preiskovalne komisije
Pred rimskimi volitvami žolčna polemika v vrstah KD
RIM — Parlamentarna preiskava v zvezi z letalsko nesrečo pri Ustici je včeraj prešla v novo fazo. Po sklepu parlamentarnega urada predsedstva so avdicije medparlamentarne komisije za pokole javne. Na včerajšnjem prvem javnem zasedanju komisije je bilo najprej na vrsti zasliševanje generala letalstva Žana Tascia, ki je v času letalske nesreče poveljeval tajni skuž-bi letalstva SIOS.
Zasedanje komisije se je začelo v vzdušju velike živčnosti, ki so ji v precejšnji meri botrovale neskončne polemike ne le med strankami, temveč tudi znotraj komisije same. Zasliševanje generala Tascia se je začelo s poldrugo uro zamude, ker je prišlo do številnih besednih spopadov med komisarji. V razpravi ni manjkalo pripomb na dosedanji potek del medparlamentarne komisije. Posebno živahno razpravo pa je izzval predsednik Gu-altieri, ko je naznanil, da je komisija prejela včeraj opoldne kar 58 novih dokumentov, od katerih so nekateri označeni kot strogo tajni. Večino teh dokumentov je poslal general Pisano po zadnjem zasliševanju. Nekateri člani komisije so zahtevali takojšnjo razpravo o teh dokumentih, čeprav ni bilo materialnega časa, da bi jih kdo že pregledal in proučil. Spet se je oglasila tudi zahteva, ki jo je oblikoval radikalec Teodori, da minister Martinazzoli poskrbi za odstavitev generala Pisana.
Včerajšnje zasliševanja generala Tascia naj bi v prvi vrsti osvetlilo vlogo tajnih služb v celotni zadevi Usti-ca. Iz pričevanja generala Tascia na prvem zasliševanju 26. julija namreč izhaja, da je SIOS v bistvu ugotovljala osnovne podatke nesreče, to je datum in dinamiko in nič drugega. Tudi včerajšnje zasliševanje ni prineslo nič bistveno novega. General Tascio je ponovil staro verzijo, da se je njegova služba omejila po naročilu SISMIJA na izključno tehnično operacijo.
D. K.
General Žano Tascio	(AP)
RIM Bitka za Rim postaja vsak dan bolj silovita. Medtem ko je Forla-ni začel z obhodom rimskih ljudskih četrti razlagajoč, kako bi morebitni poraz njegove stranke na rimskih občinskih volitvah zamajal tudi trdnost Andreottijeve vlade ter pahnil vso državo v negotovost, se zeleni vozijo po mestu naokrog v električnem avtomobilu, nosilec liste Gianfranco Amen-dola pa razlaga, da njegovo prevozno sredstvo ne uničuje ne pljuč ne ušesnega bobenčka. In medtem ko se je Craxi odpravil proti severu, da bi z izredne skupščine socialistične sekcije v Lambrateju, ki je bila včeraj žrtev zažigalnega atentata, podčrtal neizprosnost boja proti mamilom ter polemiziral s prizanesljivci in nasprotniki njegove stranke, se je Occhetto obrnil na tiste rimske katoličane, ki so vsa ta leta z muko prenašali petstrankar-sko oblast.
To so le drobci bogate predvolilne kronike, ki jo poleg besednih dvobo-
jev v zvezi z rimskimi zadevami označujejo tudi pobude, ki preraščajo krajevno raven in zadobivajo vsedržavno odmevnost. Med te gre prišteti Bodratovo izjavo o »tolpi štirih«, ki naj bi predstavljala pravo vlado v senci znotraj Andreottijeve vlade. Okrog te izjave se razcvetajo vsak dan nove izjave.
Zanimivo je, da se pred rimskimi volitvami dogaja nekaj podobnega, kot se je dogajalo pred evropskimi volitvami. Medtem ko so stranke vladne koalicije tedaj čakale na volilni izid, da bi premostile vladno krizo, tako čakajo sedaj na izid rimskih volitev za imenovanja svojih predstavnikov v velike državne ustanove, kot so 1R1, ENI, RAI, EFIM, ENEL itd.
Nekakšno novost celotnega predvolilnega direndaja predstavlja tokrat silovita polemika znotraj stranke relativne večine, ki ji razne reziskave javnega mnenja napovedujejo pekoč
V zapor zaradi Calvijeve torbe
RIM — Pod obtožbo, da je sprejel torbo z nekaterimi tajnimi dokumenti bankirja Roberta Calvija, ki so ga po izginitvi pred sedmimi leti našli obešenega pod nekim londonskim mostom, so v sredo ponoči v Rimu aretirali podjetnika Flavia Carbonija (desno na sliki AP).
Zaporni nalog je na zahtevo namestnikov državnih prav-dnikov Francesca De Lea in Olge Capasso podpisal rimski preiskovalni sodnik Mario Almerighi. Carboni se je znašel v zaporu v okviru velike preiskave o mednarodni trgovini z mamili in o drugih nezakonitih poslih, v katerih so sodelovale skupine Libanoncev in Italijanov. Gre za približno štirideset oseb, katerim naj bi sodili že v kratkem.
V okviru te preiskave so našli tudi nekaj dokumentov, ki naj bi jih pobegli bankir imel pri sebi, ko je pobegnil po polomu zavoda Banco Ambrosiano. Po odkritju teh dokumentov je eden od osumljencev v preiskavi o trgovini z mamili začel sodelovati in preiskovalci so tako prišli do Carbonija, ki je bil leta 1982 že obtožen pomoči Calviju pri begu, odgovarjal je že za finančne prekrške, lani pa je bil priprt zaradi suma, da je vpleten v trgovino z mamili.
poraz (z 29 odstotkov naj bi zdrkn , na 23%). Bodrato, ki je silno razbur vode, se je sicer za silo umiril m > _ včeraj celo spremljal in predstava silca liste Garacija na pomeni]1''; volilnem shodu v univerzi La ^aPpnje za ter s tem dal uradno privol] ^ strankine levice kandidaturi da Nihčeta«, kot vsi vprek imeni] Kj
glavnega kandidata. Zato pa je b ministrski predsednik Goria, ki ]e Pozval demokristjanske senatorje, ..^ jih pri oblikovanju zakona o mam a vodi resnična skrb do tega	eSj,
in pravičnost, ne pa politični int še zaostril svojo napadalnost in n Rji vedal, da se bo z vsemi silarrn^^
osW
vedal,
za spremembo zakonskega
kadar bo prešel v razpravo v P° 0. sko zbornico. Gorii je priskočil fcat moč ugledni demokristjanski ‘a Cabras. Izjavil je, da se znotraj‘ S zg-ke ni nikoli poglabljalo vsebin konskega osnutka. Sicer pa tez pravičnejšem zakonu, zartrjuje ras, ne pomeni obrniti hrbet via \(r pravičnejši zakon se zavzema/ vilna krščanska gibanja, skupn jjš-združenja, je še dodal Cabras. ^so ča Gorie in Cabrasa v rpsnL Mita uradna stališča leve struje. fJ prek° se jima namreč ni pridružii- je svojega zvestega	d°„
nasprotno dal razumeti Fot ‘P gaja ne namerava zaostrovati pot :eqoVa da mu je še kako Potre^.nCjreotti ,fl pomoč, sicer ga bosta An
: pomena petosti j dalisti.
"Toaleto
Gava prej ali slej pomendrata. 0ea Vedno več napetosti ]e . ^jn r komunisti in socialisti. R naj včeraj spet pozval sociaIIh.najiciji
tal#'
za:
raj v isti sapi pa je govori s0C,-, med KP1 in PSI. »Medtem	na
tična volilna kampanja s v hlevi, naj KPI spremeni ime■	a zu
tvu izgine s političnega,pn^	\
htevamo mi,« pravi Rel	b> “ v
bolj preprostega irt resnf£zniš(V° spremenila svoja za Rimu.«
DUŠAN kal
Ves čas govorimo o krizi, o krizi Jugoslavije, Slovenije, krizi socializma- Je to širša kriza ali nekaj specialnega, saj vse kaže, da je v krizi Celotni svet realnega socializma?
»Našo slovensko in jugoslovansko *rizo lahko razumemo samo kot sistemsko krizo in učinkovit odgovor je z9°lj v korenitih družbenih reformah, kl skušajo ohraniti ideje socializma v spremenjenih okoliščinah. Žal je zakonitost, da so v krizi vse dežele, ki so tako ali drugače socialistične. Sociali-Zeui je bil uspešen ob intenzivni industrializaciji, razvijanju proizvajalnih S1k toda bolj kot breme in ne kot Prednost je obravnaval vse ono, kar danes razumemo kot demokratizacijo m individualnost človeka. Ta faza se i® tudi pri nas predolgo ohranjala, ko ni bilo več niti objektivnih možnosti n potrebe in ko so v ospredje prišli Problemi ekonomske učinkovitosti in demokracije.«
Je kriza realnega socializma tudi kr*za marksizma?
»Nedvomno je realni socializem v jizi. z marksizmom pa je seveda ako, kot ga kdo razume. Če ga obravnava kot zaprtega, kot dogmatizirano Uozofsko miselnost, potem je tudi Marksizem v krizi. Toda mi ga nismo nikoli jemali na tak način, za nas je n odprt sistem, sposoben slediti milnim tokovom, sproti odgovarjati na 2zive v družbi in iskati uporabne odbore. Brez nedogmatskega pogleda n® bi bilo leta 1948, ne samoupravljanju, niti vseh reform. Vedno se je ra-Uhalo na objektivne materialne razbere v Jugoslaviji in seveda tudi na Vebke razlike, ki obstajajo v naši drža-
Oprostite, toda govorite o odpr-in negativnih praktičnih učin-. '®- In ali ni Jugoslavija, ki se je $ela 1948 prva ločila od nekega milnega toka, sedaj v primerjavi z rUgimi v veliki zamudi?
»Vrzel med teorijo in prakso ni naša specifika, to se dogaja povsod. Naš Pr°blem pa je, da je ta razlika zelo ebka. Ta vrzel je vplivala tudi na te-?bjo, pogosto retrogradno, bilo je veli-sporov znotraj jugoslovanskega fi-®zofskega, miselnega prostora ljudi. , Zemimo samo primer revije Praksis, . r so hoteli reinterpretirati idejo sofizma, ki je danes ideja in filozofski P *n mišljenja v napredni strukturi v r°Pe. Marsikaj od tega so jugoslo-[?ski komunisti spoznali že prej, tj a v praksi se drugje dogajajo stva-' Pri katerih Jugoslavija zaostaja.« r oh an J»učan je v tej zvezi zelo pod-,j ?no orisal stanje v raznih vzhodnih ,^zavah in obstoječe razlike, iz česar sledilo logično vprašanje.
možno, da se tudi v Jugoslaviji pijejo različni sistemi?
zc*aj menim, da to ne bi šlo. ^uttio enotne temelje ključnega siste-satj' enoten gospodarski sistem, zapi-lai , v zvezni ustavi. Glede krize pa kj; 2° odgovor reduciramo na dve vprašanji: za kakšen socialiste in ]
odgovora sta: prvi pogled
!n kakšno Jugoslavijo gre? Dva u a odgovora sta: prvi pogled pr.| Pravno postavlja problem gos-t<jrfdrS^e in politične demokracije in retJ Povezuje gospodarsko reformo z političnega življenja, ali še ®bl tretne5e " pluralizem lastninskih Hj4 k s Pluralizmom političnega življe-nQ ' gospodarsko konkurenco s politič-sic'er Onkurenco idej. Drugi pogled pa vklh govori o gospodarski reformi dari Cn° s trgom toda navznoter ven-rp0ie ohranja takšen tip politične de-s>steraciie' ki je bližje enopartijskemu čeprtIlu in partijskemu monopolu, to ni več klasični enopartijski bvejj” in model. In na temelju teh s 9^°balnih pristopov in modelov hopj. al v Jugoslaviji polarizira, konte^1'8, Preverja, išče zavezništva, l"ak§n Povezovanja in razlikovanja. večji ® stvari so v krizi razumljive, ^harv^em pa je po mojem to, da ni j2 ’Zrn°v, skozi katere bi se razli-Potep. Za*e kot normalna stvar in bi V” normalni poti iskali neko s4tne ' Preseganje razlik. Razlike skup P° sebi niso nujno zlo, ki to VSa.St razbijajo.«
»■j-g, a r3zllka je torej konflikt? ^lik^ie- Mi nismo navajeni živeti z ^teiUen ?1 z razliko, ne da bi to takoj kak 11 V Pohtični konflikt.«
*%, j” Se bo razvil politični plurali-“kfisp111 kulture razlikovanja? Uu^Viip11, ^a tezko. Toda interes Ju-Pni° velikd!, se Okoplje iz krize, je ^htifp N da postaja demokracija v življenju prevladujoča.«
0	ločevanju partije od la6siličuioSestoPu z oblasti. To ZKS st? 1 toda hkrati se bori za ob-
Intervju s predsednikom CK ZK Slovenije Milanom Kučanom
Za evropsko kakovost
Aktualna dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji, stanje v ZK in njene perspektive ter pogled v Evropo pod drobnogledom predsednika slovenskih komunistov
Bogo Samsa
»Jugoslovanska država, sedanja socialistična, je nastala v krilu revolucionarnega in narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je rodilo in zmagalo pod vodstvom komunistov. Ta tip države se je gradil po načelu diktature proletariata, ko sta bili država in partija eno, z vsemi posledicami. V nas je kmalu prodrlo spoznanje, kar je rezultat avtentičnosti jugoslovanskega gibanja, da je treba ločiti državo od partije. In tako se je partija preimenovala v zvezo komunistov. Mi smo šli pred tremi leti dlje in smo povedali, da je treba ločiti partijo od države. Na temelju tega je nastalo naše geslo o sestopu partije z oblasti. Toda sestopamo z oblasti, v kateri smo imeli monopol, ko smo bili monopolna in monis-tična organizacija. Za oblast se želimo boriti iz novih izhodišč, pluralističnih, ob enakopravnem tekmovanju z drugimi političnimi subjekti, ki nastajajo v slovenskem političnem prostoru, in si tako ustvariti novo legitimiteto na demokratičnih volitvah. Ne odpovedujemo se oblasti, ampak načinu njenega pridobivanja.«
Aprila bodo torej volitve, na katerih lahko izgubite oblast?
»Teoretično je tako. Na teh volitvah je nevarnost, da se ljudje ne bi odločali za nekaj, za programe, ampak proti nekomu. Torej proti vsemu temu, kar jih je štirideset let obremenjevalo, ali se je vsaj zdelo, da obremenjuje naše življenje, in vse to je personificirano v partiji. Toda prepričan sem, da bo prišlo do opredeljevanja, do močnih razlik.«
S tem pa smo že pri raznih raziskavah in velikem zaupanju, ki ga imajo ljudje zlasti v Kučana, toda nizkem odstotku v prid partije. In še vprašanje, kaj ljudje na primer razumejo pod oznako socialdemokrati?
»Največje zaupanje imajo ljudje v vodilne komuniste, ki ne skrivajo, da so komunisti. Vendar so tudi drugačni odgovori. Pri Slovencih prihaja do drugačnega formiranja politične zavesti. Ob iskanju izhoda iz krize se ljudje ozirajo, s kom bi se lahko identificirali. So razlike pri ocenah in to pomeni, da moramo do našega kongresa še veliko narediti za populariziranje programskega dokumenta, ki bo prikaz vsega, kar smo naredili. To pa smo naredili v določeni kontinuiteti, saj so se naša razmišljanja začela že prej in so se prelila v ustavne spremembe. Preveč se govori o spornih spremembah, mislim pa, da so najpomembnejše one iz sfere družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja, politične demokracije.«
Če so ti politični amandmaji najvažnejši, zakaj potem konflikt zaradi spornih, ali ne bi šlo lažje brez tega?
»Mi smo na ustavna dopolnila gledali kot na celoto in tudi v kontekstu razmišljanj o bodoči slovenski in jugoslovanski ustavi. Prvi pa smo povedali, da potrebujemo novo ustavo, prav slovenski komunisti. Toda tako oster spor ni nastal zaradi amandmajev, temveč zaradi jugoslovanskih konfliktov, ki pa se nanašajo na tisti dve tendenci, o katerih sem govoril malo prej. Amandmaji konkretizirajo položaj Slovenije v Jugoslaviji in to ni nobena separatistična tendenca.«
Slovenski komunisti so vedno pozorno spremljali manjšinsko vprašanje in tudi sedaj, med krizo, polemikami in spori, niso nikoli pozabili na manjšine doma in v sosednjih državah. Ta pozornost je važna, a kje je njen globoki, tudi zgodovinski vzrok?
»Nacionalno vprašanje je bilo v ospredju zanimanja že pred drugo
svetovno vojno, ko je Slovencem grozil fašizem iz Italije in prek Avstrije nacizem iz Nemčije. Kot se je pokazalo leta 1941, je bilo to vprašanje biti ali ne biti, vprašanje obstoja ali iztrebitve slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je lahko zrasla iz teh korenin, iz temeljev, ki so bili postavljeni na Čebinah. Po vojni so stvari zgodovinsko tekle, kot so pač tekle, deli slovenskega naroda, vsi osvobojeni s partizansko vojsko, ki je bila v drugi svetovni vojni na strani zmagovalcev, so na političnem zemljevidu Evrope ostali spet razdeljeni na štiri države, z matično državo v Jugoslaviji in z deli na Madžarskem, v Avstriji in Italiji. Vsa ta leta smo pazili, da je jugoslovanska zunanja politika kot dejavnica mednarodnega političnega življenja vedno imela ustrezno razumevanje in občutek odgovornosti za položaj manjšin jugoslovanskih narodov, torej tudi za položaj slovenskega naroda v teh državah. Vedeli smo, da je zgolj to premalo, da taista načela, za katera smo se zavzemali, da jih jugoslovanska zunanja politika uveljavi do manjšin v Italiji in Avstriji ali na Madžarskem, zahtevajo tudi ureditev položaja pripadnikov madžarskega in italijanskega naroda pri nas. Ne zaradi recipročnosti, ampak ker smo to jemali in še jemljemo kot načelno vprašanje enakopravnosti manjšin - še posebej, če je odnos med večino in manjšino odnos dveh narodov, enega, ki ima večino, in drugega, ki je v manjšini - da zares demokratična ureditev položaja manjšine zahteva od večinskega naroda, da tej manjšini prizna več pravic, kot jih zahteva zase. Načeloma smo tak položaj Italijanov in Madžarov v Sloveniji zagotavljali. O tem, ali je bilo to vedno uresničeno v praksi, bi se dalo govoriti. Mislim, da ni bilo. Zdaj smo to tudi zapisali v svoj programski dokument, strah in nezaupanje do manjšin je bilo čutiti tudi pri nas, kot ju je v Italiji in Avstriji do Slovencev, toda demokratične družbe in perspektiva, kakršno zdaj odpira Evropa, pomenijo, da bosta ta prastrah in nezaupanje izginila in da bo upočasnjen naravni proces gospodarske asimilacije, ki je hitrejši v zaprtih družbah in državah in veliko počasnejši v odprtih. Odprta meja med Slovenijo in Italijo pa je pokazala, da je prav to precej zadržalo proces naravne asimilacije Slovencev v Italiji.«
Ali dajejo manjšine slovenskemu narodu zadostno stimulacijo in impulze iz okolij, v katerih živijo, ali ne?
»Običajno smo navajeni gledati samo na tok, ki teče iz matice k manjšini. Z odpiranjem Slovenije prek Jugoslavije v Evropo postaja veliko pomembnejši tudi povratni impulz iz Evrope prek naših manjšin, ki so svojo gospodarsko in politično misel ter filozofijo oblikovale v drugih družbenih sistemih, ki imajo izkušnje, kakršnih mi nimamo. Sedanje generacije v matici živečih Slovencev nam lahko posredujejo izredne dragocene informacije in izkušnje in za to si praktično že prizadevamo. Nikoli še nismo imeli toliko političnih stikov prav s sosednjimi predeli, kjer živijo Slovenci. Od nekdaj so boljši odnosi z Italijani in manj z Avstrijci, ker je položaj na Koroškem zgodovinsko in tradicionalno drugačen od tistega v Italiji. Toku, ki je tekel od matice k manjšinam, in kateremu smo posvečali največ pozornosti, čedalje enakopravneje križa pot tok, ki teče od manjšin k matici, v kulturnem, političnem, socialnem, civilizacijskem in informacijskem pogledu.«
Kaj za Slovenijo pomeni Evropa?
»Zanjo to pomeni doseganje tistih standardov življenja in dela, ki so zna-
čilni za povprečje tega, kar razumemo z Evropo. To so stvari, ki se grade na človekovi individualnosti, na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, na njegovi gospodarski in politični pobudi, svobodi gibanja blaga, storitev, informacij, idej, vsega, kar je povezano s helsinško listino. Vemo, da je vstop Slovencev v Evropo zagotovljen z vstopom in odpiranjem Evrope v Slovenijo. Zato smo v prejšnjih letih toliko poudarjali, da si evropeizacija jugoslovanske zunanje politike ni v ničemer navzkriž z jugoslovansko globalno politično usmeritvijo, niti z našo politično usmeritvijo med neuvrščene in neblokovske države.«
Ali bi Tito in Kardelj antistalinis-tlčno razmišljanje v ZKS podprla ali bi mu nasprotovala?
»Kakršnokoli prenašanje ljudi v nove zgodovinske položaje, v katerih jih nikoli ni bilo, je tvegano. Kdor pozna način razmišljanja, zlasti Titovega in tudi Kardeljevega, ve, da sta bila po svoji temeljni filozofiji reformatorja. Že sama narava te revolucije, spori med vojno so dokazali, da so bili to ljudje, ki so iskali avtentično podobo socializma v Jugoslaviji. Koliko so domače in svetovne razmere dopuščale, da se je lahko seglo prek tradicionalnih okvirov razmišljanja, je drugo vprašanje. Težko bi odgovoril na vprašanje, ali bi ta človeka podprla to, kar dela danes ZKS, da pa se s položajem v Jugoslaviji ne bi zadovoljila in da bi iskala demokratično opcijo rešitve tega konflikta, o tem sem trdno prepričan.«
Ali bo sploh kongres in kakšen bo videti? Kakšen je jugoslovanski trenutek?
»Kongres je nesrečno začet v krizi, ki je hkrati kriza partije. Po nekaterih mnenjih, h katerim se tudi sam nagibam, je stanje v ZKJ med najmočnejšimi spodbujevalci jugoslovanske krize in razumljivo je, da imajo ljudje različne predstave o tem, kje je izhod iz nje. Del ljudi v naši organizaciji misli, da je rešitev izredni kongres. Mi smo bili drugačnega mnenja - da to ni izhod, da se v kriznih razmerah z izrednimi kongresi, ki imajo ambicijo prevzeti programatski značaj in dati novo politično platformo, stvari ne urejajo, ker so preveč kratkoročne in improvizirane. Izredni kongres ima smisel, če bi se želelo zamenjati vodstvo, toda tega je po statutu mogoče zamenjati tudi drugače. Prelaganje izrednega kongresa na konec leta in zdaj v januar, ker so mu dodali še redne funkcije, pomeni, da se iz njega dela hibrid, da bo to izredni kongres z rednimi funkcijami, ki niso uspele urediti ključnega problema, da vsebinske priprave na novo programsko platformo ne bi bile improvizirane. Petkova seja si je zastavila za cilj verificirati za javno razpravo prve programske dokumente. To so partijska izhodišča za gospodarsko reformo in reformo političnega sistema ter osnutek statuta. Če te papirje primerjam z našimi prejšnjimi dokumenti, mislim, da so novota, vendar daleč za potrebami našega časa in daleč od radikalnih družbenih sprememb, ki bi radikalizirale tudi spremembo partije, ne kot monopolnega, ampak kot enega pluralnih političnih subjektov. Razprava na seji CK pa bo pokazala, kakšna je večinska zavest ZKJ, ali si res želi korenite spremembe, ali je vrzel med besedami in resnično pripravljenostjo še vedno tako velika ali se je zmanjšala. Če bodo na tej seji postavljene korenitejše zahteve, kot so v osnutkih dokumentov, bo to dobro znamenje, če pa bo šlo v glavnem za poskus branjenja tega, kar je v dokumentih zapisano, ali celo nji-
hovega popravljanja, pa bo to slabo znamenje.«
Ali se to, kar se dogaja v Sloveniji, lahko razširi na druge republike in ne samo na Hrvaško? Ali vsa ZK Srbije razmišlja tako kot Miloševič in ali vsa ZKS razmišlja tako kot Kučan?
»Mislim, da vsi slovenski komunisti ne razmišljajo tako kot mi, in to je razumljivo. Najbrž tudi v Srbiji ne razmišljajo vsi tako kot Miloševič, čeprav so možnosti, da se te razlike jasneje izrazijo, manjše. Tudi na seji CK v zvezi s Popitovim pismom se je ponudila priložnost, da se slovenska in jugoslovanska javnost prepriča, kakšne so razlike znotraj ZKS. Prepričani pa smo, da velika večina slovenskih komunistov razmišlja približno tako.«
Kako se lahko stvari razvijajo naprej?
»Svoj pogled bomo zgoščeno izrazili v osnutku našega programskega dokumenta, ki bo konec meseca na CK ZKS. To je razmislek o bodoči podobi socializma in Jugoslavije iz slovenskega zornega kota. Ne mislimo, da je treba natanko tako videti in razumeti vse stvari tudi drugje v Jugoslaviji. Vemo, da se je treba v državi dogovoriti, bodisi da gre za partijski program na kongresu, bodisi da gre za jugoslovansko ustavo. Mislimo, da bi morali v tej fazi navezati normalen dialog, zdaj je v Jugoslaviji pogovor mnogokrat onemogočen, ne le otežen.«
Ali ima ZKS redne stike z levičarskimi strankami v Evropi in kakšni so ti stiki?
»Zelo veliko stikov imamo z vso levico, največ z italijanskimi levičarskimi silami, pa v deželah, s katerimi tesneje sodelujemo, na primer z nekaterimi nemškimi deželami, kot Bavarska, Schlesvvig-Hollstein, Baden-Wiirten-berg, Katalonija. Komuniciramo tudi z laburisti v Angliji, drugje pa so ti stiki občasni, med vzhodnimi državami z Madžarsko in Poljsko, na Poljskem s Katowicami, in to je v glavnem vse.«
Ali sl je v zadnjih petih letih več Slovencev želelo izkaznico ZK ali manj?
»Slovenski politični prostor se zdaj tudi formalno pluralno strukturira. Pozitivni program razvoja se je najbolj celovito izoblikoval v ZK in SZDL, torej pri tistih institucionalnih političnih silah, ki tudi formalno nosita odgovornost za to, kar se bo v Sloveniji zgodilo, četudi nam je odrekana legitimnost. Novi politični subjekti nimajo nobene odgovornosti. Jemljejo si legitimnost, ki ni nikjer preverjena. V njihovih programih je zapisana, poleg bolj radikalizirane zahteve po Evropi, ki jo dostikrat vidijo brez Jugoslavije, kar je povsem nerealno. Kot da bi Evropa komaj čakala na ljudi, ki so razdejali lastno hišo, zdaj pa naj bi jih vzeli Evropejci za podnajemnike, ne da bi imeli zagotovilo, da tudi njihovega doma ne bodo razdejali. Nikjer sosedi nimajo radi človeka, ki je požgal lastno hišo. Tisto, kar je pozitivnega v tem programu, se zelo ujema z našim. Imajo pa to prednost, da mobilizirajo ljudi na temelju protikomunizmu, kajti v glavah naših ljudi se je vse to, s čimer so zdaj nezadovoljni, perso-nificiralo v ZK. Zveza komunistov je imela 40 let oblast, pripeljala nas je do sem, kjer smo, v gospodarsko krizo, v dejstvo, da danes naš inženir zasluži na mesec toliko kot njegov kolega v Avstriji v 4 ali 5 dneh. To povzroča nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo pa zbuja tudi razmišljanje, da so slovenski komunisti spravili Slovence v takšno Jugoslavijo, v kakršni ne moremo uporabljati svojega jezika, biti enakopravni itn. Njihova glavna programska postavka je zrušiti komuniste.
V tem položaju se Slovenci ne opredeljujejo s formalnim včlanjevanjem. Imamo nenehen osip, resda ni velik, ampak stalen. Vsaka podobna stvar, kot se je zdaj zgodila v Beogradu ali v procesu v zvezi z jezikom, pomeni in-cidentno povečan odliv. Tudi v obrazložitvah ljudje pišejo: "Izstopamo iz ZKJ, želimo ostati v ZKS". Značilno za Slovence je, da ne vstopajo v politične subjekte. Trenutno je ponudba na političnem trgu večja od povpraševanja in ljudje se bodo odločali na podlagi programa in tistih, ki bodo program predstavljali pred volitvami. Ža predstavitev našega programa je kongres zelo pomemben. Položaj je tak, kot je skoraj v vsej zahodni Evropi: eno je formalno članstvo v političnih organizacijah, drugo je boj za glasove na volitvah. Resničnih glasov na volitvah pa je dostikrat več, kot je formalnega članstva v partijah, a včasih tudi manj, kar pomeni, da volilno telo odloča drugače kot strankarsko.«
Ostre kritike WWF na račun načrtovalca in občinske uprave
Avtocestni odsek Padriče-Katinara bo nevaren za voznike in naravo
Razgovor z nosilcem liste Šavronont
»Korak Slovenske skupnosti nima polemičnih namenov«
Svetovni sklad za naravo WWF je napovedal vojno načrtu za izgradnjo zadnjega odseka hitre ceste, ki bo povezoval Padriče s Katinaro in peljal mimo Bazovice in Ricmanj. Kritikam WWF se je pridružila Zelena laična mestna lista, vrhunec debate in polemike pa bo jutri, ob 17.30 v hotelu Sa-voia Excelsior. Govorili bodo občinski svetovalec omenjene liste Paolo Gher-sina, član vodstva WWF Alberto Rus-signan, deželni predsednik WWF Da-rio Predonzan in odgovorni pri tržaškem WWF Fabio Gemiti; k udeležbi so povabili tudi tržaškega župana in deželnega odbornika za prevoze oziroma za prostorsko načrtovanje. Prireditelji upajo tudi v prisotnost načrtovalca avtocestnega odseka inženirja Vin-cenza Malaspino, ki so ga na včerajšnji tiskovni konferenci ostro kritizirali in ga v bistvu izzvali na odprto soočanje. Sklad WWF je že izdelal svoj alternativni načrt in s tem želel dokazati, da Malaspinov načrt sploh ni edina in še toliko manj najboljša varianta.
Avtocestni odsek od Drašce do Kati-nare se je dejansko rodil med polemikami in številnimi težavami. Prvi načrt so izdelali že leta 1977, po številnih popravkih pa so ga odobrili komaj aprila lani. Šest mesecev kasneje je prišlo do sestanka med županom Richet-tijem, deželnim odbornikom Di Bene-dettom, podjetjem AN AS, inženirjem Malaspino in predstavniki WWF. Inženir Russignan trdi, da je takrat Di Be-nedetto dejansko pritrdil predstavnikom WWF in zato je tržaška občinska uprava zaprosila načrtovalca, naj načrt popravi. Predstavniki VVVVF pravijo, da je načrtovalec predstavil popravljeno verzijo konec letošnjega junija, z njo pa so se lahko seznanili samo tako, da je posegel svetovalec Ghersina.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta tako Ghersina kot Russignan izrekla dokaj odločno sodbo: načrt je treba ponovno narisati. Avtocesta, kot jo načrtuje Malaspina, bo izjemno nevarna, istočasno pa ne spoštuje okolja in zakonskih določil s tem v zvezi. Inženir Russignan je z zelo konkretnimi primeri izpodbijal Malaspinov načrt. Vseh kritik ni mogoče navesti v enem samem članku, opozoriti pa moramo na tri bistvene pomanjkljivosti, ki naj bi ogrožale varnost avtomobilistov in okolje.
Sklad VVVVF odločno napada načrtovan ovinek pri Katinari in ga poimenuje kar za »ovinek smrti«. Ovinek naj bi v premeru meril 200 metrov, kar pomeni, da bi bil ostrejši, kot je to dovoljeno na osnovi pravil, ki jih določa raziskovalni inštitut CNR. Ovinkasti del ceste bo slonel na 28 stebrih, ki bodo visoki do 60 metrov. Izpostavljen bo burji, dežju in poledici. Tovornjak, ki bi zaradi prevelike hitrosti (oigejitev bo na 50 kilometrov na uro) zavil s ceste, bi zgrmel v pravi prepad, in to v bližini naftovoda, metanovoda in električnih kablov. Pripomniti je treba, da bodo tovornjaki vozili navzdol, kar je še bolj nevarno.
Inženir Russignan je nadalje napadel veliko križišče pri Bazovici. Tu naj bi bilo kar osem odcepov, in to brez preračunanih prednosti. Naj omenimo, da bi poseben odsek peljal celo do igrišča za golf pri Hudem letu, kar je seveda za avtocesto povsem nenavadno, kot je tudi sumljiva skrb oblasti za
omenjeno igrišče: dvomimo namreč, da bodo šoferji tovornjakov zahajali na partije golfa... Vsekakor bo križišče kaotično in nevarno, predvsem če bo kdo malce preveč pritisnil na plin, (kar je na avtocesti normalno).
Prav tako bo po mnenju WWF nevaren ovinek pri Centru za znanstvene raziskave, saj je preozek v razmerju s predvideno dovoljeno hitrostjo (100 km na uro). Tezo potrjujejo tudi norme znanstvenega centra CNR.
Na včerajšnji tiskovni konferenci pa so hudo ošteli načrtovalca zaradi študije o posledicah, ki jih bo imela avtocesta na okolje. Russignan je pokazal 11 strani dolgo študijo in dejal, da je to smešno skromen prispevek, saj konec koncev predvideva študijo zakon. Avtocesta bo stala 110 milijard lir in je zato nemarnost načrtovalcev neupravičena. Russignan je v dokaz pokazal podobno študijo, ki so jo opravili za
avtocestni odsek pri Milanu (podobna je tudi dolžina ceste), ki obsega na stotine strani.
Občinski svetovalec Ghersina je včeraj predlagal sestanek med predstavniki občinske uprave, Dežele, ANAS, načrtovalcem in naravovarstveniki. Imenujejo naj tudi posebno tehnično komisijo (župan Richetti se namreč sklicuje prav na tehnično plat problema), ki naj preveri in oceni načrt. Študijo o posledicah, ki jih bo imela avtocesta na okolje pa naj pošljejo v Rim na ministrstvo za okolje. Načrt naj pričnejo izvajati komaj potem, ko bo deležen vseh blagoslovov... Kaj pa bo, če pristojne oblasti tega ne bodo storile? Naravovarstveniki bodo šli na sodišče, in to v prepričanju, da načrt ne upošteva niti zakonskih norm. Bitka bo vsekakor ostra, (am)
Na sliki (foto Križmančič) odsek hitre ceste med Rovtami in Katinaro.
Na glasovnici za nedeljske upravne volitve v miljski občini bo prvič v povojni zgodovini tudi simbol Slovenske skupnosti, ki je doslej posredno ali neposredno podpirala slovenske kandidate na Listi Frausin. Letos pa se je nekaj zataknilo, tako da kljub prizadevanjem voditeljev Društva Slovencev miljske občine ni prišlo do političnega sporazuma in torej do enotnega volilnega nastopa, ki bi bil za specifične miljske razmere še kako dobrodošel in potreben. Nosilec kandidatne liste lipove vejice je 44-letni delavec v ške-denjski železarni Danilo Šavron, doma iz Štramara, tajnik občinske sekcije SSk in aktivist v slovenskem kulturnem društvu (DSMO).
»Osebno in tudi v imenu stranke, ki jo zastopam, moram obžalovati, da ni prišlo do enotnega volilnega nastopa slovenskih predstavnikov, za katerega se je marsikdo resnično potegoval. Sporazum je spodletel, zato je SSk ubrala pot, ki ji po svoji naravi institucionalno pripada, to se pravi pot samostojnega volilnega nastopa. Ta razkol, če ga lahko tako imenujemo, pa ne sme imeti negativnih posledic na naše društvo, na njegovo dejavnost, ki mora ostati enotna kot je bila vseskozi doslej«. Šavron je glede tega torej precej optimistično razpoložen in priznava, da je Lista Frausin doslej po svojih zmožnostih, kljub nekaterim pomanjkljivostim, dosledno ščitila Slovence in njihove pravice, »zato tudi v svojem volilnem programu SSk ni hotela ustvarjati in razpihovati nepotrebnih polemik, ki bi škodile vsem Slovencem«.
Za izvolitev enega občinskega svetovalca bo potrebno zbrati približno 300 glasov (morda še nekaj manj), medtem ko je SSk na zadnjih deželnih volitvah v Miljah s svojim simbolom prejela 115 glasov. Izvolitev kandidata SSk torej ni za vogalom, kot odkrito priznava sam Šavron, ki glede tega ne
Predstavitev brošure krožka Istria
Istrska kultura je veren odraz nenehnega prepletanja narodov
V Istri so se od nekdaj prepletale razne kulture, kar pravzaprav predstavlja eno izmed bistvenih značilnosti tega območja. Ta misel, ki so jo v različnih kontekstih povzeli vsi sodelujoči, se je kot nekakšna rdeča nit vila skozi razpravo ob predstavitvi tretjega zvezka predavanj o istrski kulturi, ki jih je v preteklih letih tržaški Krožek za istrsko-beneško kulturo Istria prirejal v Miljah.
Kot sta na predstavitvi, ki je bila v sredo na sedežu inštituta Gramsci, v imenu organizatorjev poudarila Marino Vocci in Giorgio Depangher, predstavlja brošura z naslovom »Popoli e culture in Istria: interazioni e scambi« (Narodi in kulture v Istri: interakcije in izmenjave) največji dosedanji založniški napor krožka Istria. V bistvu gre za objavo referatov z okrogle mize, ki jo je krožek organiziral novembra 1987 v Miljah, in nekaterih zanimivih razmišljanj na zastavljeno temo. Kot dodatek pa so v brošuri objavili tudi nekaj dokumentov bolj politične narave, ki se nanašajo na položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Vsebina brošure je torej po eni strani precej pestra, istočasno pa so referati z okrogle mize zasnovani zelo strokovno. V teh okvirih se je gibala tudi razprava na predstavitvi. O delovanju ter o načrtih krožka Istria sta uvodoma govorila Vocci in Depangher, ki sta mu pripisovala nesporno zaslugo, da si je med prvimi v Italiji začel prizadevati za
ovrednotenje istrske kulture, in to še takrat, ko se je o tem v javnosti zelo malo govorilo. Kot izhodiščno točko pa je krožek vseskozi postavljal nujo po medsebojnem spoznavanju in soočanju vseh jezikovno-kulturnih skupin, ki so, oziroma, ki še oblikujejo istrsko stvarnost.
Vsebino referatov, ki so zasidrani v bolj ali manj oddaljeno preteklost Istre in njenih sosedov, sta na predstavitvi brošure podrobneje analizirala profesorja Mario Doria in Franco Colombo, ki sta si gradivo nekako tematsko porazdelila. Lingvistični del je prevzel prvi, medtem ko se je drugi posvetil bolj zgodovinsko-pravnim vidikom.
Med specialiste, ki se prvenstveno posvečajo raziskovanju preteklosti, so uvrstili - kot je sam naglasil - novinarja Luciana Ceschio, ki je že zaradi poklica bolj usmerjen k sedanjosti. Zato je Ceschia govoril predvsem o dilemah, skupnih vsem, ki so se rodili na narodnostno mešanih ozemljih in ki so »mešane krvi«. Edini izhod - je poudaril novinar - je v odkritem soočanju vseh komponent, ki mora sloneti na medsebojnem poznavanju ter spoštovanju. Ker krožek Istria že od svojega nastanka deluje prav na teh načelih in v tem duhu, je njegov doprinos v tem dolgotrajnem procesu odstranjevanja zaprek med sosedi izredno dragocen. (hip)
S predavanjem prof. Olge Bertok
Stekel je izpopolnjevalni tečaj za vzgojiteljice otroških vrtcev
S prvim iz niza predavanj profesorice Olge Bertok, docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani, se je predvčerajšnjim na Opčinah začel izpopolnjevalni tečaj za vzgojiteljice slovenskih otroških vrtcev. Ljubljanska izvedenka je predavala o za nas še posebno zanimivi in občutljivi temi, in sicer o pomenu jezika kot sporočilnega sredstva. Teoretični del tečaja je združen tudi s koristnimi praktičnimi jezikovnimi vajami, ki potekajo po ločenih skupinah in pri katerih sodeluje tudi prof. Vida Udovič.
Tečaj za vzgojiteljice slovenskih otroških vrtcev, ki poteka v prostorih osnovne šole France Bevk na Opčinah, se bo nadaljeval se prihodnji teden, in sicer v sredo, 25., in v petek, 27. oktobra.
Na sliki (foto Križmančič) udeleženke tečaja za vzgojiteljice slovenskih otroških vrtcev med prvim predavanjem profesorice Olge Bertok preteklo sredo na Opčinah.
Drevi ob 21. uri na Pomorski postaji
Na razstavi antikvariata dražba v dobrodelne namene
V dobi vse večje uporabe elektronike je takšen star gramofon seveda le okrasni predmet. Na letošnji prodajni razstavi antikvariata, ki je od torka odprta na Pomorski postaji, si številni obiskovalci še posebej radi ogledujejo prav te veličastne predhodnike sodobnejših aparatov, ki pa delujejo bolj »mrzlo«.
Da starinski predmeti privlačijo tržaško publiko, je potrdil tudi dosedanji obisk na sedmem sejmu. Drevi ob 21. uri bo med drugim na sporedu dobrodelna dražba, katere izkupiček je namenjen Italijanskemu združenju za raziskovanje rakastih obolenj. Zato bo razstava danes odprta do 23. ure, prav tako v soboto, medtem ko bodo v nedeljo uvedli enotni urnik od 10. do 19.30. V ponedeljek, zadnji dan odprtja sedmega prodajnega sejma antikvariata, pa bo urnik naslednji: od 10. do 13. ure ter od 15.30 do 19.30. (Foto Magajna)
Danilo Šavron
skriva težav za dosego tega cilja. >Ne glede na uspeh naše volilne poteze Pa sem vseeno zadovoljen, da se je okrog naše pobude ustvarilo v slovenskem življu precejšnje zanimanje, kar nam je vlilo poguma, da vztrajamo na p°“' ki smo jo hočeš nočeš ubrali.« Do pr°" blemov pa bi gotovo prišlo, če bi tm prav svetovalec SSk jeziček na tehtni' ci med Listo Frausin in morebitno pet' strankarsko alternativno koalicij0, »Tega vprašanja si doslej nismo p°' stavljali. SSk je narodna in ne ideol°s' ka stranka, zato bomo v prvi osebi zainteresirani, da se bo v Miljah na vseh
V Miljah
Danes zadnji volilni shodi
V	Miljah se bo danes opolnoči formalno zaključila volilna kampanja za nedeljske in ponedeljkove upravne volitve. Lista Frausin je imela sinoči sklepni politični shod na Marconije vem trgu, na katerem je med drugimi govoril vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Italije Gianni Cu-perlo, v slovenščini pa sta pozdravila Kiljan Ferluga in neodvisni kandidat Boris Gruden. Slovenska skupnost pa bo imela danes tri shode, in sicer ob 17.30 pri Korošcih, ob 18. uri v Štramaru (Zlata Krona) in pol ure kasneje prav tako v Štramaru na Ul. Flavia. po 20.30 pa se bosta predstavnika SSk udeležila volilne debate na zasebni TV postaji Teleguattro-Volilno kampanjo kartela PSI' PSDI bo sklenil podtajnik pri notranjem ministrstvu Valdo Spini-ki bo govoril ob 17.30 na Marconije vem trgu. Pol ure kasneje Pa bo na istem trgu v imenu liste »Zeleni v Miljah« govoril poslanec parlamentarne skupine Zelene mavrice Gianni Tamino. i® politična skupina uživa podpor deželnega svetovalca Zelene list _ Andrea Wehrenfenniga, deželnega svetovalca Zelene mavrice p1 orgia Cavalla in tržaškega občin skega svetovalca Paola Ghersin^
V	zvezi s torkovim srečanjem Miljah s senatorjem KPI Chiaran tejem o vprašanjih zaščite Sloven cev so člani Društva Slovence miljske občine in kandidati SS Vatovec, Šavron in Žigon izd® tiskovno sporočilo, v katerem o sojajo »zlorabo srečanja za volil kampanjo Liste Frausin ozirom komunistične partije«.
avneh ohranila slovenska beseda. ibčane pa nas seveda zanimajo j lerešena upravna vprašanja, ki l1 las res ni malo. Nam ni vseeno, ,
las res ni malo. Nam ni	vot
' Miljah voda skoraj trikrat drazj r. Irugod, da je javna razsvetljava ejj
ikje pomanjkljiva in da ^om? iste-
ga plina.«	. 0 je,
Zanimivo in po svoje zPaC1 n d® kot nam je podčrtal sam Savr ^in sta si volilna programa Liste cra *aIij3 SSk glede manjšinskega VP- aC(e',a zelo podobna. Tudi SSk si Pr tet za zaposlitev (v občinskih ur ^eii' službah) zadostnega števila uj0poW*' cev z znanjem slovenščine, za jn /a tev dvojezične toponomastiK • gjjeh1 uravnovešen gospodarski in nov’e razvoj občine. Nujno potrebn ^ d°' konvencije za metanizacijo 1 j0vod®-končno ureditev vprašanja y strank® veliko pozornost pa namen) $e je problematiki zaščite okolja. ^ preže izrekla proti termocentra geve-mog, njeni predstavniki, če za gitr. da izvoljeni, pa se bodo bor ^ jolih uresničitev naravnega par ..^gi zf Oreha ter za ohranjanje kmei J tenJe mljišč in za splošno °v kmetijskih dejavnosti.	-cmCE
SANDORTE*
Na včerajšnji seji deželne komisije za industrijo
Nič spodbudnega iz razprave o položaju in perspektivah Ireta
Posvet o bančno-zavarovalnem marketingu
Varčevanje v službi kakovosti življenja
Deželna svetovalska komisija za vPrašanja industrije se je včeraj ukvarjala s položajem nekaterih pomembnih industrijskih obratov, ki se Ze nekaj časa soočajo s hudo krizo ali Um celo grozi zaprtje. Beseda je tekla Predvsem o obratih Cogolo, Selečo in lret, o čemer je uvodoma obširno po-n>čal odbornik za industrijo Ferruccio ^aro. Odbornik je v začetku podčrtal, na je tovarna lret v zadnjem času do-•nvela pomemben tehnološki razvoj, Posebno na področju kvalificirane teh-n°l°gije s proizvodi, ki so bili pretežno namenjeni vojaškim potrebam. Za-radi znanih dogodkov (Saro je pri tem 12recno omenil sklep rimske vlade o omejevanju izvoza vojaških proizvo-n°v in aretacijo nekega uslužbenca, ki !e obtožen vohunstva) se je nato polo-Zal v tovarni močno zaostril. Obrat po odbornikovem mnenju ni utegnil postaviti na noge nove proizvodnje ozi-roma jo prekvalificirati, kar mu bi od-P-lo pot, da bi se uspešno vključil v C1 Vilni sektor, posebno na področje Proizvodnje radijskih telefonov. Kot Poroča uradna deželna tiskovna agendi9. je Saro tudi dejal, da je trenutno ,e v teku težko iskanje podjetnika, ki 1 izvedel proizvodno preosnovo obra-a. V nasprotnem primeru - je dejal Nro - bo potrebno oblikovati načrt, ki 1 imel za cilj mobilnost in zaposlitev edanjih uslužbencev. Glede bodočnosti Ireta je bil torej odbornik precej Posimistično razpoložen in je namignil na možnost, da bi nekatere uslužbence zaposlili v novem obratu Telettra v t^iču, konkretnih upanj pa ni dal.
Diskusija, ki je bila precej živahna, ?e.je nanašala predvsem na položaj in ^hzno stanje nekaterih večjih obratov y videmski in pordenonski pokrajini.
razpravi se je glede Ireta oglasil komunistični predstavnik Ugo Poli, ki je ahteval konkretna jamstva o zaposlit-1 delavcev in tudi o zaščiti njihove Profesionalnosti. Na Sarovo poročilo
pa se je v tiskovnem sporočilu navezal svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki je sicer priznal odborniku za industrijo osebno angažiranost za rešitev tega vprašanja, »čeprav je že vsem jasno, da obstaja politična volja za zaprtje Ireta«. Brezigar omenja pri tem znani dekret ministra Formice in tudi neke vrste blokado gospodarskega sodelovanja z Etiopijo, kljub temu da je jugoslovanski poslovni partner zapustil obrat. Po mnenju predstavnika SSk ni bilo in še danes ni jasne politične volje pristojnih teles za rešitev Ireta, »pri čemer je tudi opaziti različna merila pri obravnavi kriznih situacij v raznih obratih«. Primer Ireta je glede tega zelo značilen in je odraz politične volje, ki po Brezigarjevem mnenju ni odvisna samo od deželne uprave.
Na zelo negotovo usodo Ireta so v začetku meseca že opozorili komunistični svetovalci Ugo Poli, Miloš Budin,
Perla Luša in Giannino Padovan, njihov poziv pa je naletel na gluha ušesa pri deželni vladi, če izvzamemo seveda včerajšnje poročilo odbornika za industrijo Sara. Komunistični senator Spetič pa še čaka na odgovor ministra za državne udeležbe Fraccanzanija, kateremu je predložil interpelacijo s pozivom vladi, naj prispeva svoj delež za rešitev hude krize v Iretu.
Za kroniko naj omenimo, da ima od včeraj deželna komisija za industrijo novega predsednika, ki je demokristjan Adalberto Donaggio. Ta je prevzel mesto strankinega somišljenika Giancarla Cruderja, ki je bil pred kratkim izvoljen za odbornika. Za podpredsednika komisije je bil izvoljen socialist Franco Vampa, ki je nasledil socialdemokrata Cisilina, ki sedaj sedi v deželni vladi. Donaggio, ki je doma iz Trsta, je tudi predsednik pokrajinskega združenja trgovcev.
Prirejata ga Pokrajina in Tržaška univerza
V torek posvet o razvoju kmetijstva
Na Pomorski postaji bo v torek posvet o tržaškem kmetijstvu in njegovi prihodnosti, ki ga prireja Pokrajina Trst v sodelovanju s krajevno univerzo. Srečanje, ki se bo začelo ob 9. uri, je včeraj napovedal podpredsednik Pokrajine oziroma odbornik za kmetijstvo Giovanni Cervesi, ki je navedel tudi imena poročevalcev. To bodo univerzitetni profesorji Claudio Calzolari, Costantino Gregoretti, Paola Pagnini Bazo in Mario Prestamburgo.
Glavne teme poročil in razprave bodo zadevale najbolj pereča vprašanja kmetijstva in okolja v tržaški pokrajini. Predavatelji bodo obravnavali probleme, kot so kakovost živil, varstvo okolja, pomen, ki ga ima regulacijski načrt za razvoj kmetijstva, predlogi za naravno varstvo tržaškega Krasa in razvojne težnje kmetijskega sektorja v naši pokrajini. Temu zadnjemu vprašanju se bo še posebej posvetil prof. Prestamburgo, ki je po naročilu pokrajinske uprave izvedel posebno raziskavo o razvojnih smernicah kmetijstva na Tržaškem.
Odbornik Cervesi je ob predstavitvi pobude podčrtal prizadevanja in delovanje pokrajinske uprave v korist kmetijstva in izrazil prepričanje, da bodo predlogi s posveta nedvomno dobrodelno vplivali na nadaljnje usmeritve in odločitve. Cervesi je nato napovedal tudi drugo podobno srečanje, ki bo v prvih mesecih prihodnjega leta in ki bo obravnavala biološko kmetijstvo.
V kongresnem centru hotela Savoia Excelsior se je včeraj začel dvodnevni posvet o tržnih perspektivah zavarovalnic in bank, ki ga je priredila tržaška družba Trieste Consult v sodelovanju družbo Olivetti.
Zavezništvo med zavarovalno polico in bančnim okencem je bilo v bistvu že zdavnaj »podpisano«, pravijo poznavalci, tako da bančniki in zavarovalci že leta plodno sodelujejo. Danes pa jih tudi objektivne razmere silijo k skupnemu nastopanju na vedno širšem tržišču varčevalcev, katerim lahko ponudijo mešane »proizvode«. Gre predvsem za tako vrsto varčevanja oziroma investiranja, ki prinaša življenjsko in razne druge vrste zavarovanja ter se po izteku zavarovalne dobe lahko spremeni v dodatno pokojno, po kateri je vse več povpraševanja.
Včerajšnji prvi dan 5. vsedržavnega posveta o bančnem in zavarovalskem marketingu, ki ga je vodil predsednik Italijanskega združenja za tržne študije Maurizio Bonomo, je odprl predsednik Trieste Consult Gianfranco Viato-ri, sledila pa so poročila predstavnikov največjih italijanskih bančnih oziroma zavarovalskih zavodov in družb, ki so svoja izvajanja usmerili predvsem na področje izzivov, ki jih tako imenovanim pluri ali polifunkcional-nim bančno-zavarovalnim skupinam postavlja nova Evropa po letu 1993.
Ena izmed najzanimivejših ugotovitev včerajšnjega dne je bila vsekakor ta, da je italijanska družina vse bolj zahtevna glede vlaganja svojih prihrankov. Želi torej varčevati na »inteligenten« način, kar je med drugim tudi posledica nazaupanja v kolektivnost oziroma v (vse manjšo) možnost, da bi zanjo skrbela država. To pa povzroča večjo kritičnost in zahtevnost odjemalca bančnih in zavarovalnih storitev, ki ga hkrati navdajajo nove motivacije: na mesto tradicionalnega odnosa med obrestovanjem in varnos-
tjo investicije stopa danes bolj globalno gledanje na investicijo kot na sredstvo za večjo kakovost življenja. S tem v zvezi je značilna tudi nedavna raziskava družbe Eurisko, po kateri tradicionalne oblike varčevanja družin (na hranilnih knjižicah in tekočih računih) skokovito izgubljajo na privlačnosti.
Evroposlanka Bineti obiskala padriški Center za raziskave
Novoizvoljena evropska poslanka Rosi Bindi je včeraj v spremstvu pokrajinskega tajnika KD Sergia Tripa-nija obiskala Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Srečanja z evroposlanko so se udeležili izredni komisar Centra Domenico Romeo, generalni direktor Mirano Sancin in najvišji funkcionarji Konzorcija za upravljanje Centra, ki so gostji orisali razvojne načrte te znanstvene ustanove in nekoliko podrobneje pojasnili projekt o sinhrotronskem pospeševalcu »Elettra«.
Po ogledu glavnih objektov raziskovalnega centra, se je Rosi Bindi, ki je podpredsednica komisije za kooperacijo in razvoj pri Evropskem svetu, sestala še z odgovornim za Mednarodni center za genetsko inženirstvo in bio-tehnologio Arturom Falaschijem. Z njim se je pogovarjala predvsem o vključevanju tega centra v projekte, ki jih finansira EGS, in o ostalih možnostih sodelovanja med Centrom in strukturami EGS.
Ob zaključku kratkega obiska je poslanka Bindi govorila še o pomenu znanosti in razvojnih načrtov v korist držav v razvoju, tudi glede na dejstvo, da bodo v kratkem obnovili pogodbo, ki jo je EGS v mestu Lome sklenila s številnimi državami v razvoju.
Razpravljali bodo o novi ureditvi KZE
Odborniki za zdravstvo iz vseh dežel se bodo danes srečali v Trstu
Zaskrbljeno tiskovno poročilo sindikata UIL
Kljub izjavi družbe Fincantieri ostajajo dvomi o usodi Arzenala
V hotelu Savoia Excelsior se bodo danes ob 10. uri sestali odborniki za vravstvo iz vseh italijanskih dežel. Govorili bodo o problemih v zvezi z novo reditvijo krajevnih zdravstvenih enot na teritoriju. Ob koncu srečanja bo o logovih rezultatih poročal tisku deželni odbornik za zdravstvo Brancati.
2 Odgovorni za zdravstvo italijanskih dežel se bodo popoldne udeležili vsedr-a''nega seminarja o naj novejših tehnoloških pripomočkih na področju zdrav-t ki bo v konferenčni dvorani padriškega Centra za znanstvene in tehnološke piskave pri Padričah. Uvodni poročili bosta podala sam Brancati in generalni ? krik Vsedržavnega zdravstvenega sveta Nicola Falcitelli. Seminar, ki se bo čei ob 15.30, se bo zaključil jutri.
Mešani zbor Primorec-Tabor jutri v novem kulturnem domu v Hrvatinih
Pr r/Ufn °b 20. uri se bodo v veliki dvorani kulturnega doma v Hrvatinih r6p t avjir s celovečernim koncertom člani mešanega pevskega zbora Primo-tv 'Tabor. Nastop tržaškega zbora je za krajevno skupnost in gostiteljsko druš-rjp. Božidar Kolarič posebno pomembno, saj se s koncertom otvarja kulturna hrl?Vriost v tem kraju, kjer je pred nedavnim zrasel nov kulturni dom. Pevci nn( Podstavili večer slovenskih ljudskih pesmi iz obrobja Slovenije, kjer se §£ ® ljudsko izročilo prepleta z dediščino sosednjih narodov. Zbor vodi Matjaž A vezno besedo pa bo imela Edita Frančeškin.
Zagotovila družbe Fincantieri, da ne bo zaprla tržaškega Arzenala, očitno marsikoga niso prepričala. Kot smo poročali v včerajšnji številki, so kljub zagotovilom vodstva družbe, delavci še vedno izredno zaskrbljeni nad usodo obrata in seveda tudi nad lastno. Tiskovno sporočilo s podobno vsebino pa je izdal tudi UILM, pokrajinski sindikat kovinarjev UIL.
V njem še enkrat poudarja, da je namen družbe Fincantieri UIL razkrila že pred dnevi, ko je bila obveščena iz verodostojnih virov. Ker so bila zagotovila družbe Fincantieri nekoliko meglena - pravi UIL - bi bilo zaželeno, ko bi jih potrdili neposredno iz krogov zavoda IRI in minister za državne udeležbe posl. Francanzani.
Razlogi za takšno nezaupanje pa ne izvirajo samo iz zadnjih dogodkov, temveč so precej globji. Kot trdi UIL, Fincantieri že dalj časa izvaja precejšnjo diskriminacijo do tržaškega Arze-
nala. Kako to - se na primer sprašuje sindikalna organizacija - da so predračuni za popravila ladij v Trstu vedno višji od predračunov drugih obratov? Sum, da bi na oddelku za popravila ladij pri Fincantieri želeli zagotoviti delo drugim obratom, ki prav tako sodijo v okvir te družbe, ni popolnoma iz trte izvit.
Sindikalna zveza UIL nadalje zahteva pojasnila v zvezi z rekonstrukcijo petih trajektov, ki naj bi jo izvedli v ladjedelnicah v Palermu in Genovi, medtem ko so Trst popolnoma izzvzeli iz tega projekta. Do nedavnega so namreč pri Fincantieri sindikatom stalno zagotavljali, da bosta v okviru družbe oddelka za rekonstrukcijo ladij izključno v Trstu ter Palermu.
Zato UIL sprejema v vednost izjave družbe Fincantieri, vendar pa vsa dejstva, na katera je opozoril tovarniški svet Arzenala, dokazujejo, da se celotna zadeva razvija v drugo smer.
Na tržaškem velesejmu
V	nedeljo dan krvodajalcev
V	nedeljo bodo v Trstu proslavili 26. pokrajinski dan krvodajalcev. Ob 9.45 bo pričela v kongresnem centru Tržaškega velesejma slovesnost, ki se je bodo udežili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Med slovesnostjo bodo podelili več kot 400 priznanj najbolj zaslužnim krvodajalcem, prvič pa bodo priznanja prejeli tudi tisti, predvsem mladi, ki so letos prvič darovali kri in ki dajejo upati v bodočnost krvodajalstva.
Čeprav je torej med krvodajalci tudi vedno več mladih, morajo v Trstu še vedno »uvažati« kri iz Furlanije in drugih dežel. Krivda pa ni toliko v pomanjkanju krvodajalcev, kolikor predvsem v dejstvu, da tržaški specializirani zdravstveni centri niso sposobni sprejeti ponujene krvi oziroma zadostiti povpraševanju po tej dragoceni življenjski tekočini.
Smrtna nesreča včeraj na avtocesti Trst-Benetke
Prileten Tržačan pod tovornjak
de r®nutek neprevidnosti je bil uso-vče Za Poletnega Tržačana, ki je bil sre5ai Popoldne žrtev prometne ne-flt 6 na avtocesti Trst-Benetke. An-?1/l IS,aseddu> 64 let- Ul. Cologna p0i V Se je včeraj malo po dveh po-tojj. ®e peljal s svojim starim talbo-je v P° avtocesti proti Trstu, ko mu o (j j. aHžini Porpetta vozilo nenadno Zavedalo. Naseddu je previdno strgal avtomobil na skrajno desno ttekg' Ce$tišča na emergenčni pas in f°k J,^asa sam skušal ugotoviti vz-Se jp°avare, ko pa mu to ni uspelo, ie z °dločil, da poišče pomoč. Stopil 9H, avta in začel mahati mimoido-ho 'Promet ob tisti uri ni bil poseb-|Ur»' *t)> dokler se ni ustavil manjši ie z videmsko registracijo, ki ga 'Nsc.. avljal delavec Šanson iz Tal-
na, je šele v zadnjem trenutku zagledal pred sabo pešca: z vso silo je pritisnil na zavore, a bilo je zaman. Desni sprednji del težkega vozila je Tržačana z vso silo zbil na asfalt, kjer je obležal v mlaki krvi. Bil je v trenutku mrtev.
Tragedija se je odigrala pred očmi zaprepadenega voznika furgona, ki je želel Tržačanu pomagati v sili, a je vsaj posredno prispeval k temu, da je prišlo do nesreče. "Mož je tekel proti meni," je kasneje ves iz sebe pripovedoval agentom prometne policije iz Cervignana, "in ni opazil kamiona. Ko se ne bi ustavil, da bi mu pomagal, bi morda Naseddu bil še živ..."
Na sliki 64-letni Andrea Naseddu.
Ko Sa-
Vgjbsj je Naseddu videl, da se je ™01j ” Ustavil nekaj desetin metrov * nieZPrei' )e takoj začel tekati pro-|/u' da bi mu razložil svoje te-Nl rt*6 9a zaprosil, da bi ga pospre-6 ®aibližjega telefona. Ko je bil N, S(i P metrov oddaljen od furgo-ban, e z9°dila tragedija. Tržačan reč med tekom zavil z emer-ua 9® Pasa malce na levo, nekaki Pas eno črto, ki to61 emergen-vaUtu 1°d pestišča, in to prav v tre-i K s' o je privozil velik kamion fitpi aL^oUco. Šofer kamiona, 33-°nio Campagnola iz Mila-
Na razstavi Expomodel na ogled tudi makete nekdanjih železniških postaj
Razstava modelov Expomodel, ki je te dni na Tržaškem velesejmu, privablja veliko obiskovalcev. Ponudba je pestra, bogatijo pa jo tudi predmeti iz Enrigue-zevega muzeja in vojaški stroji, ki so last italijanske vojske.
Na svoj račun pa lahko pridejo tudi ljubitelji miniaturnih vlakcev in modelov. Železničarski muzej razstavlja maketo stare železniške postaje pri Čampu Marziu. Ogledamo si lahko tudi maketo miljske postaje, železniški odsek (seveda v miniaturi), ki je leta 1910 povezoval Trst, Buje in Poreč, in vrsto modelov, ki so last tržaških ljubiteljev. Expomodel dokazuje, da ni le razstava "igrač", ampak prireditev, ki omogoča obiskovalcem, da se seznanijo z zgodovino in zgodovinsko pomembnimi dogodki, kot so prav gotovo bile gradnje železniških prog.
Predstava »Bodi luč!«
v italijanski postavitvi
Sakralno predstavo »Bodi luč!« so priredili tudi za italijansko govoreče gledalce, ki ji bodo lahko sledili konec tega in naslednjega tedna v raznih cerkvah po Tržaškem. »Sia la luce« je namreč italijanska priredba gledališke predstave, ki so si jo omislili in uresničili člani Radijskega odra na neposredno pobudo tržaškega škofa Bellomija. Ta sakralna predstava, ki sloni na recitacijah in na mimiki precej številčne skupine interpretov, je nastala v okviru pobud Ljudskega misijona tržaške škofije.
Pravzaprav gre za predstavo, ki se je vsakič spreminjala, ker se je morala prilagajati novemu okolju. Kot rečeno, so igro s sakralno vsebino izvajali v raznih cerkvah, ki so bile seveda različne velikosti in drugače razporejene. Zasnova ter potek predstave pa sta ostajala ista, saj gre za prepletanje branja odlomkov iz Svetega pisma ter glasbenih vložkov, ob katerih imata pomembno vlogo še gib in igranje luči.
Glavni namen predstave pa ostaja tudi v italijanski postavitvi vabilo gledalcem, da bi se še enkrat zamislili o tako univerzalni temi kot so razpoznavanje dobrega ter zlega, odnos človeka do samega sebe in do drugih ter vprašanje transcendence. Pri oblikovanju predstave so sodelovali skupina »II Gruppo amici di S. Giovanni«, Gledališki krožek Skk, Gioia Meloni ter Gianmaria Bugatto.
Predstavo je režiral Adrijan Rustja izvajali pa jo bodo jutri ob 20. uri v cerkvi Sv. Mateja v Zindisu, v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v cerkvi Sv. Hieronima na Čarboli, v petek, 27. t. m., ob 20.30 v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ul. Cologna in še v nedeljo, 29. oktobra ob 20.45 v cerkvi Jezusovega srca v Ul. del Ronco v Trstu.
Na sliki: (foto Halupca) prizor s predstave.
Vpisovanje se zaključi v ponedeljek
SKD Tabor pripravlja tečaj izraznega plesa
Z mesecem novembrom namerava Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin organizirati za mlade od 9. do 15. leta starosti ure sodobnega modernega plesa, za katerega se je močno udomačil tudi naziv »izrazni ples«. Ta smer plesne umetnosti se je pojavila na začetku tega stoletja v Ameriki, v Evropi pa med obema vojnama in skoraj istočasno pa tudi v Sloveniji.
Zakaj naziv »izrazni ples«?. Ker je gib izrazno sredstvo, ker gre za gibalno ustvarjanje na določeno temo. Ples naj bi vseboval neko sporočilo, naj bi bil več kot golo nizanje ponavljajočih se figur. Plesalci se odzivajo na čas, prostor, razpoloženja, občutja. Tehnična izurjenost (na osnovi različnih sodobnih tehnik in na osnovah klasičnega baleta) ni absolutni pogoj za ples, čeprav nam dobro pripravljeno telo in obvladanje le-tega daje večje možnosti za gibanje in s tem tudi za iztažanje. Vsakdo lahko uživa v ritmu, improvizacijah, kot tudi v vodenem izraznem gibu. Zaželeno je čim večje individualno angažiranje plesalcev, kajti zastavljena ideja o postavitvi plesa se razvija skupno. Vsakdo prispeva del svoje ustvarjalnosti, temperamenta, sposobnosti posnemanja... To naj bi bil
ples, ki plesalca čustveno zajame, hkrati pa tudi sprošča.
Ta smer ima med otroki in mladino v Sloveniji veliko ljubiteljev, kar se kaže tudi v lepem številu plesnih skupin. Te se ne formirajo samo v večjih centrih, ampak tudi v manjših krajih. Najboljše skupine pa se ob izteku leta srečajo na osrednji prireditvi z naslovom »Dnevi plesa« v Ljubljani.
Z urami izraznega plesa bi pričeli prihodnji mesec. Vsi interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bo potekalo vpisovanje do ponedeljka, 30. oktobra, ko bo ob 15. uri sestanek s starši in bodočimi gojenci. Ure izraznega plesa bo vodila Milojka Garza-rolli iz Sežane, učiteljica modernega plesa, ki se je šolala in izpopolnjevala v Ljubljani.
M. G.
Uprava občine Dolina obvešča, da bo danes, 20.10.1989, od 8. do približno 11. ure, prekinjena dobava vode v Borštu in Zab-režcu zaradi popravil na vodovodnem omrežju s strani podjetja ACEGA.
Mladinska pevska skupina Pinko Tomažič znova na delu
Kot mnogi drugi pevski zbori je tudi Mladinska pevska skupina Pinko Tomažič začela z rednimi pevskimi vajami, ki potekajo ob sredah zvečer v Partizanskem domu v Bazovici.
Povsem razumljivo je, da je zbor ob začetku vaj želel najprej odpraviti nekatere začetne težave in da so se člani zbora lotili nove sezone odločeni in prepričani, da morajo z delom v zboru nadaljevati, saj je le-ta nastal iz želje, da bi se tudi mladi, slovenske in italijanske narodnosti, vključili v izvajanje borbenih in partizanskih pesmi, seveda na svoj način, s svojim dojemanjem te problematike in tudi s svojim osvajanjem pesmi, ki so nastajale v dobi, ko sami še niso bili rojeni. Obdobje predstavlja za nas Slovence trd, a uspešen boj za obstoj in napredek, za vse napredne sile pa uspešen boj in tudi zmago proti nacizmu, fašizmu, za mir in demokracijo v svetu.
Skupino so mladi ustanovili v septembru leta 1984. Vpis mladih pevcev je bil precej velik, kar dokazuje, da je bila močno občutena želja, da tudi mladi, ob podpori in sodelovanju s Tržaškim partizanskim pevskim zborom, izpovejo s pesmijo svojo privrženost idealom narodnoosvobodilnega in odporniškega gibanja, istočasno pa da pokažejo in tudi izvedejo zamisel o
__________gledališča_______________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Danes ob 15.30 in 20.30 (red prost) ponovitev Shakespearovega dela RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 24. t. m. do 5. novembra bo II Pic-colo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Bat-tistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simfonična sezona 1989-90 - Danes,
20.	t. m., ob 20.30 (red B) ter jutri, 21. t. m., ob 18. uri (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa. Urugvajski pianist H. Francesch bo izvajal Schrekerje-ve, Ravelove in Mozartove skladbe.
V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 izredni koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
GLEDALIŠČE SCUOLA DEI FABBRI
Zaradi izrednega uspeha je Zadruga La Collina podaljšala uprizoritve Kroet-zovega dela ROBE DE OMINI do sobote,
21.	t. m., vsak dan ob 20.30 in v nedeljo,
22.	t. m., ob 16. uri. Režija Mario Uršič, nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin.
Berite
»Novi Matajur«
drugačnem dojemanju pesmi, ki so nastale v tem času, kot tudi pesmi, ki nastajajo med narodi, kateri se še borijo za svojo svobodo.
Lepi so spomini na nastope, ki jih je imela Mladinska pevska skupina sama ali pa v sodelovanju s TPPZ. Po tej poti nameravajo pevci tudi nadaljevati, prepričani, da lahko s svojo dejavnostjo bogatijo pevsko ustvarjalnost naših zborov ter dajejo nov zagon partizanski in borbeni pesmi.
Vaje so torej stekle, prvi nastop mladih pevcev pa bo 18. novembra v dvorani Verdi v Miljah, kamor jih je povabila krajevna sekcija VZPI-ANPI.
Še prej (6. novembra), pa bodo pevci že petič priredili svoj »lov na zaklad«, ki je pritegnil vedno veliko mladih in ki je bil tudi priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in utrjevanje prijateljskih vezi.
Gre prav gotovo za edinstveno pevsko skupino, ki združuje mlade obeh tu živečih narodnosti, ki skupno prepevajo slovenske in italijanske borbene pesmi in ki žele tudi na ta način dokazovati, da je medsebojno sožitje možno in koristno, da si mladi ne žele pregrad, temveč da hočejo skupno živeti v miru, sožitju in v spoštovanju idealov, za katere so toliki, prav tako mladi, dali tudi svoje življenje.
NEVA LUKEŠ
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
EXCELSIOR - 15.00, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kirn Basinger.
EXCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora e, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sflda finale.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Leviathan.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Super maschio per mogli viziose, porn., O □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 La bestia, r. Valerian Borovvczjk, □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 17.00, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □
EDEN - 15.30, 22.00 Intimita bestiali di mia moglie, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Arma letale 2, i. Mel Gibson.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Romuald &Juliette, r. Coline Serreau, i. Daniel Auteuil, Firmine Richard.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Ladri di sapo-nette, r. M. Nichetti.
RADIO - 15.30, 21.30 Criminalmente sexy, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
SKD Igo Gruden prireja dne 29. t. m. ob 17.30 gostovanje KUD Klasje iz Štanjela z igro Petročiča-Škrbinška VOZEL. Režiser Bojan Solgaršek. Vabljeni!
čestitke
Danes praznuje rojstni dan SVETKA KRIŽMANČIČ iz Bazovice. Vse najboljše, predvsem zdravja, ji želijo vsi njeni, posebno pa vnuki Kristina, Jana, Marko in Samo.
V Trnovci na št. 5 praznuje naša FRANKA rojstni dan. Nono in nona ter vsi ostali ji kličejo še mnogo mnogo
^SLOVENSKO rSTALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
PONOVITVE: jutri, 21. oktobra, ob 20.30 - RED F in v nedeljo, 22. oktobra, ob 16. uri - RED G.
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGBI
koncerti
VERDI
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji Pokrajine Trst, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN.
V	cerkvi Santa Maria Maggiore bo v
ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri koncert simfonične glasbe in zborovskega petja z naslovom CERKVENA GLASBA SKOZI STOLETJA. Pod vodstvom dirigenta O. Di Piazze bodo organist L. Falilone in violončelist F. Ricardi di Netra ter orkester C. Monteverdi iz Rude in zbor G. Faure iz Romansa dJsonzo izvajali skladbe Carpentiera, Haydna, Mendelssohna, Batholdyja, Liszta in Gounoda.
izleti
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo udeležence izleta na Reko in Krk, da je odhod avtobusov danes, 20. t. m., ob 7. uri s Trga Oberdan (deželna palača).
SPDT prireja v petek, 27., in v nedeljo, 29. t. m., izlet v MARANO LAGUN ARE. Nedeljski izlet je že zaseden, za petek pa je na razpolago še nekaj mest. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) še danes. Vpisati se je treba osebno, cena izleta pa je 40 tisoč lir, ki vključuje prevoz z avtobusom, vožnjo z ladjo po laguni in kosilo. Vabljeni!
Slovenska gobarska družina - Trst prireja v nedeljo, 22. t. m., gobarski pohod za člane od Volnika do Samatorce. Pohod bo vodil goriški strokovnjak za koprenke inž. Gabrijel Seljak. Zbirališče na glavnem trgu v Velikem Repnu ob 8.30. Prosimo točnost.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 20. oktobra 1989
RAŠA
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob
21.39	in zatone ob 13.11.
Jutri, SOBOTA, 21. oktobra 1989
STOJSLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 1.26 naj višja 14 cm, ob 5.33 najnižja 4 cm, ob 11.17 najvišja 27 cm, ob 19.16 najnižja -36.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1021,1 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Delfrate, Edo-ardo Breggion, Andrea-Antonio Tafuro, Sebastiano Pollesello, Alida Fabris
UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Picciga, 81-letna Maria Fabbri, 74-letna Paola Mankoč vd. Zecchini, 55-letni Tonino Cavenaghi, 78-letna Maria Zei, 70-letna Argia Marchesich, 75-letni Renbato Basi-aco, 79-letni Mario Vitali, 85-letna Maria Valentich, 88-letna Carla Miach vd. Frin-ghelli, 69-letna Antonia Radin, 76-letna Egidia Tremul, 69-letna Lina Marši, 81-letna Maria Coslovich vd. Coslovich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. oktobra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5L Trg. sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrolo-gio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do
12.30	in od 14.00 do 18.00.
V	sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti.
Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 26. t. m., svoje grafike tržaška umetnica ELETTRA METALLINČ.
V	galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA.
V	galeriji Malcanton je do 27. t. m.
odprta razstava ANNAMARIE D ONOF-RIO DI BIASE.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo jutri, 20. t. m., ob 18. uri odprtje razstave grafičnih listov akademskega slikarja HAMA ČAVRKA. Razstava bo trajala do 31. novembra.
razna obvestila
KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo danes, 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure.
SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure.
_________mali oglasi _
PRODAM BMW 320, 1. 1980, v dobrem stanju. Tel. 299726 ob urah obedov.
PRODAM prodajalno sadja in zelenjave v centru mesta z licenco in oprem0-Tel. 228390.
PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. 327438.
PRODAM akacijeva in hrastova drva p° ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. (0481) 884161.
PRODAJAMO licenco za obratovanje v gostinstvu in za tobakamo. Tel. na št-232505 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik '64, v dobrem stanju, brez evidenčne tablice i® čelado za 1.200.000 din. Tel. 229246.
PRODAM motor honda XLV 750, prevoženih 16.000 km, v odličnem stanju-Tel. v večernih urah na št. 200339.
SLOVENSKO PODJETJE išče elektronskega tehnika z znanjem informatik® Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Tehnik".
NEPREMIČNINSKA družba išče uradnico /uradnika z višješolsko izobrazbo-Pismene ponudbe poslati na uprav0 Primorskega dnevnika, Ul. Montecd® 6, 34137 Trst, pod šifro »Nepremičninska družba«.
DVA MILIJONA lir da tuj zbiratelj z* lepak Radenske vode s tekačem. Tel-572734.
PRENOVLJENO gostilno dajem v najem. Tel. 824685 v uradnih urah.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo. Tel-po 20. uri na št. 421508.
ZAPOSLIMO frizerko sposobno vzpostaviti dobre stike s strankami - trgovinska delovna pogodba. Javiti se v parfumeriji Ravo, Ul. S. Lazzaro 17, tel-(040) 631306.
ŠTUDENTOM oddam trisobno sodobn0 opremljeno stanovanje, štiri ležišča, v bližini nove univerze. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Študent«.	.
V KRIŠKO-NABREŽINSKEM BREGE kupim zemljišče ali manjši vinograd-Pismene ponudbe poslati na uprav0 Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kriški breg«-
KONZULENT za delo nudi podjetjem upravljanje odvisnega osebja in vodenje plač. Tel. od 16. do 18. ure na št 366286.
50-letniki z Opčin, iz Banov in od Ferlugov ponovno sklicujejo sestanek danes, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD Kraški dom obvešča, da se bo v torek, 24. t. mv pričel tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar, pri kateri poteka tudi vpisovanje in sicer še do jutri, 21. t. m. (tel. 327488). Tečaj se bo odvijal v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 20. uri.
V Barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri prof. Jože Pirjevec predaval na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA. Vabljeni.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - obvešča, da je zaradi sodelovanja pri predstavi Bodi svetloba, občni zbor odložen do naslednje sobote, 28. t. m. Jutri, 21. t. m., ob 18.30 pa bo na programu film GREEMLINS. Vsi prisrčno vabljeni.
KK Adria, odsek za žensko telovadbo obvešča, da se je začela rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 21. uri v šolski telovadnici na Melari.
Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos tečaj telovadbe za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje.
V pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle.
Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529.
šolske vesti
Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 prinaša popravljeni razpis natečaja za petletno dodelitev učnega osebja deželnemu pedagoškemu zavodu IRRSAE. Razpis in informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 29. oktobra.
Učitelji in starši osnovne šole Karel Širok vabijo na sestanek v ponedeljek,
23.	t. m., ob 18. uri v Ognjišču, da bi se pomenili o pripravah na proslavo ob 100-letnici Širokovega rojstva.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja dijakov in profesorjev v peti letnik dopolnilnega tečaja za šolsko leto 1989/90 v petek, 27. t. m., ob 16. uri na šoli. Pouk se začne v ponedeljek, 30. t. m.
Darujte v sklad
Mitje Čuka menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar..
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1355,750 1345.— 736,350	734,—
216,880	214,—
652,250	649.—
35,040	34,50
2173,800 2150.—
1961.000	1945,—
188,930	186,—
8,234	7,70
1157.000	1110.
prispevki
Ob plačanju članarine daruje Ant°® Pertot 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Andreja P®' čarja daruje Vida Ražem 15.000 lir z. Podporno pogrebno društvo v Bazovic’-Namesto cvetja na grob Andreja P® čarja darujeta družini Križmančič m Kralj 20.000 lir za Podporno pogreb® društvo v Bazovici in 20.000 lir za Skup nost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Andreja P, čarja darujeta Ema in Miro Žagar 20™ lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Andreja P čarja darujeta Magda in Andrej Kr1 mančič 50.000 lir za SKD Lipa.
Namesto cvetja na grob Andreja " čarja daruje družina Rismondo 20.000 za osnovno šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Juštine Kr mančič darujejo Milka, Sabina in E®1
30.000	lir za KD Lipa.	-j
Namesto cvetja na grob Juštine Grg vd. Križmančič daruje Gospodarska z druga iz Bazovice 50.000 lir za ŠZ Sl<)9
V	spomin na Marijo Pipan daruj J Silva in Karmelo 20.000 lir ter Fran Stefančič 20.000 lir za kriški spomenik-
Namesto cvetja na grob Alojza Seg®. ka darujejo Fani in Vilko Rebula Pe polaj) 50.000 lir ter Karla in Angel K° ta 20.000 lir za kriški spomenik. .
V	spomin na strica Viktorja Treti darujejo Albi, Danilo in Boris J®1
30.000	lir za kriški spomenik.	.gla
V	spomin na Danico Starc dariti\-
Lojzka in Zvonka 10.000 lir za kontu ^ sko cerkev in Marija Sonce 20.000 b ženski zbor Prosek-Kontovel.	cirk®
Namesto cvetja na grob Viljema P j. darujeta Lucio in Lina 50.000 lir za M ski dom v Križu.	j v
V	spomin na brata Cirila, ki je ur® jy Argentini, daruje Nandi Cotič 100.0
za Ljudski dom v Križu.	:eta
V	spomin na Alojza Sedmaka dat J p
Marija in Albino 20.000 lir za k Ljudski dom.	rllje
Družina Vodopivec iz Doline d j.
10.000	lir za Glasbeno šolo Godbe na
hala iz Ricmanj.	-jpa
V	spomin na Viljema Sirka, Gu® rjjo Savija, Alojza Sedmaka, teto Vik ,c Štolfa, strica Angela, vse nedavno v s6-Kocjanove, na drage starše, brate
stre darujeta Berto in Milka Švab vp lir za kriški Ljudski dom, 50.000 lir \(. Vesna, 50.000 lir za bolnico Franj
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk. pusti8 Namesto cvetja na grob Pine ^ [ji
darujeta Eda in Ervin Gombač laza SPDT.
________________________19. 10-
fixing b
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ......... 9,596
Švicarski frank..... 841,640
Avstrijski šiling...	104,590
Norveška krona...... 196,970
Švedska krona....... 211,800
Portugalski eskudo .	8,607
Španska peseta ...... 11,544
Avstralski dolar.... 1055,500
Jugoslov. dinar .... —
ECU................ 1510,800
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd tržaška kreditna banka
Telet.: Sedez	a3\
Agencija Domj al1.6 Agencija R°ia

I
Posebna loža v Scali za sovjetske družine
. Sinoči si je nekaj desetin milijonov sovjetskih družin lahko ogledalo j**°zartovo opero Cosi fan tutte, ki jo dirigent Riccardo Muti (na sliki v Moskovskem gledališču z ženo Cristino in gospo Raiso Gorbačovo) označuje Kot »mojstrovino italijanskega Mozarta«.
Opero so posneli v lanski sezoni v Scali in jo je včeraj oddajala sovjet-l*a televizija na prvem kanalu. Istočasno je kakih 2000 gledalcev sledilo ^ozartovi umetnini v gledališču Bolšoj. S to oddajo so dejansko začeli ures-oh 6Va** dogovor, ki sta ga RAI in Gosteleradio sklenili julija lani in ki 0|)eta še vrsto zanimivih pobud.
Moskovski Bolšoj in milanska Scala sta v resnici postavila zanimiv »kul-Urni most« med tema kulturnima prestolnicama. Obe gledališči se lahko Postavljata s svetovnim slovesom, zato je bilo tveganje le teoretično, občin-*v° pa je s svojim navdušenjem le potrdilo, koliko ceni ansambla. Poleg "Mozartove opere predstavlja Scala v Moskvi še Puccinijevo Turandot, Belli-nijevo Capuleti in Montecchi ter Ciulejevo Adriano Lecouvreur.
filmske novosti
eva fornazarič
Dilema o neizrečeni ljubezni
9«il
mmmmmm
Marcello in Massimo na setu, v filmu pa oče in sin - predstavnika dveh generacij, ki se skušata spoznati v enem dnevu in tako nadoknaditi trideset
let popolne odtujenosti
Očetje in sinovi so bili in najbrž tudi bodo ena temeljnih prvin neštetih filmov. V imenu odnosov med dvema generacijama moških, ki so si tudi v sorodstvu, so resnici na ljubo posneli ogromno filmskega materiala. Večkrat zaman, občasno pa z dovoljšnjo mero ironije in psihološke poglobljenosti.
V slednjo kategorijo boljših filmov (v kateri bi sicer našli najnovejšega Indiano Jonesa) prav gotovo spada tudi Scolovo delo Che ora e (Koliko je ura) s Massimom Troisijem in Marcel-lom Mastroiannij em.
Po Splendorju se je Scola lotil razmišljanja o tem, česar si ljudje ne pravijo, ker se sramujejo najglobljih čustev. Oče in sin, Marcello in Michele, sta v tem primeru osebka, ki se »poznata« trideset let, v resnici pa sta si povsem tuja. Marcello je pravkar prestopil prag krize, ki kdaj napade še-stdesetletnike, ko jim ogledalo vrača podobo rahlo izmučenega moškega, ki se mu na obrazu poznajo znaki nespečnosti, alkohola in cigaret, morda celo občasno »divjega« življenja. So moški, ki so si izoblikovali življenje ne po meri, toda po standardih, ki jih določajo drugi, največkrat avtorji reklam. Visok življenjski standard pomeni lahko tudi to, da moraš svoje obnašanje prikrojiti viskiju in avtomobilu, ki so ga v resnici izbrali drugi.
Scola je očitno zlil samega sebe v Marcellov kostum, težje pa mu je šlo od rok »delo« z Michelejem. Prav zaradi tega je najbrž povsem trezno ukrepal, ko je dovolil Massimu Troisiju, da mu je pomagal pri sestavi scenarija. Ni ga skušal potisniti v kalupe, ki so mu tuji. S koscenaristko Beatrice Ravagliolijevo sta si izmislila celo življenj episno podrobnost (Michele je živel pri starih starših v Neaplju), da je lahko opravičil Troisijeve monologe v neapeljsko obarvani italijanščini.
Med očetom in sinom ni navideznih sporov. Ko Michele pred vojašnico, v kateri služi vojaški rok, pričaka Mar-cella, se spustita v brezvezen in rutinski pogovor, ki ju ne bo obogatil. In
tako bi se lahko nadaljevalo v nedo-led, ko ne bi prišlo med moškima do ratkega stika. Iskrico sproži oče, ki je izkoristil sinovo prisilno odsotnost, da mu je do zadjega kotička napolnil bodočnost. Naročil mu je avto in stanovanje, poskrbel je za zmenek »z nekim prijateljem odvetnikom«, ki naj bi ga vzel v službo. Še malo pa bi mu priskrbel še nevesto.
Kar je preveč, je preveč tudi za dobričino, kot je Michele, ki ni prav nič
podoben fantu, o katerem govori Marcello. Tako se v drugi polovici filma, ki je zgrajen po strogih binarnih sistemih, ko ima vsaka teza svojo antitezo, vsaka izboklina svojo udolbino.
Korak za korakom, včasih ob smehu, drugič ob rjovenju Marcello in njegov sin Michele odkrijeta, da lahko do večera nadoknadita trideset let molčanja. Težak podvig, ki pa ni nemogoč.


današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
? 00 Aktualno: Uno mattina .!?•") Nan.: Santa Barbara b-30 Jutranji dnevnik b.40 Dok.: Laurel & Hardy 1? n 'v’reme in dnevnik •‘■05 Nanizanki: Cuori senza e ta, 12.30 La signora in , giallo
14 n dnevnik - tri minute 00 Rubrika: Fantastico Bis 30 Glasbena oddaja: Tam i, Tam Village 00 Aktualno: Novi kazenski postopek in njegovi Ifi n Pr°tagonisti ■00 Risanka: Lispettore
&0 Festival mlad. filma tfi n *z parlamenta in vesti 05 Nan.: Santa Barbara, jg 19.10 E proibito ballare 2q J0 Almanah, dnevnik
0 Film: Correva nel vento (pust., ZDA 1980, r. Ke-ith Merrill, i. Trevor 25 1n Howard, Nick Ramos)
0 Nanizanka: Hitchcock
22 4« Rresenta
22 c? dnevnik
0 Nočni rock, nato Effetto
24.00	n°tte
01	s Dnevnik in vreme 0.3s ^brika opolnoči SP v gimnastiki
	{ RAI 2	RAI 3		RTV Ljubljana 1	|	(Wj) TV Koper
7.00	Risanke
8.10	Film: II nemico (krim., It. 1942, r. G. Giannini)
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol,
15.00	Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.10	Iz parlamenta - vesti
16.20	Film: La congiura dei
polenti (zgod., Fr.-It. 1961, r. A. Hunebelle)
18.00	Variete: Gli antennati
18.30	Večerna športna oddaja
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	Film: L evaso (dram., Fr. 1971, r. Pierre Granier-Deferre, i. Alain Delon, Simone Signoret)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Zabavna oddaja: Si fa per ridere
23.10	Aktualno: Srečanje z norveškimi princi, nato (23.50) Dnevnik
0.05 Film: Commando d as-salto (vojni, Fr. 1979, r. Raoul Coutard, i. Bruno Cremer, Laurent Malet)
12.00	Gledališka predstava: Carlo Gozzi
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Aladinova svetilka
15.30	Film: Gli uomini, che mascalzoni! (kom., It. 1932, r. Mario Camerini, i. Vittorio De Sica)
16.35	Dok. oddaja: Drobci
16.55 Odprti prostor
17.15	Nanizanki: 1 mostri -AAA villa stregata ven-desi, 17.45 Vita da stre-ga - La vecchia čara Sheila
18.15	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanka: Blob
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualno: Telefone giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj
23.00	Nočni dnevnik
23.20	Film: Nel corso del tempo (dram., ZRN 1975, r. Wim VVenders, i. Riidi-ger Vogler)
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik, 11.00 Alpe Jadran, 11.30 nadaljevanka Ellis Is-land (zadnji del)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.). Tednik,
17.40	Alpe Jadran
18.10	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Janko in Metka, 18.30 nanizanka Pika Nogavička
19.00	Risanka, 19.12 TV Okno
19.17 Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarna oddaja: Po stopinjah
21.00	Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 19. del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Ex libris: 150 let fotografije
23.05	Za goste iz tujine
23.10	Film: Talent za umor (krim., VB 1984, r. Alvin Rakoff, i. Angela Lans-bury, Laurence Olivier)
0.30 SP v gimnastiki - finale (posnetek iz Stuttgarta)
2.30	Video strani
13.30 13.40 14.45
15.30
16.00
16.10
18.00
18.50
19.00
19.30
20.00 20.10
20.30
22.40
22.55
TVD Novice Rubrika: Mon-gol-fiera Golf - evropski turnirji Športna oddaja: Juke Box (pon.)
TVD Novice
Rubrika: Veliki tenis
(pon.)
Košarka: turnir McDonaldi Open, Denver Nuggets-Barcelona (prenos iz Rima)
TVD Novice Odprta meja TVD Stičišče Rubrika: Pillole Sportime Magazin Košarka: turnir McDonaldi Open, Jugoplasti-ka-Philips Milan (prenos iz Rima)
TVD Novice Nogomet: prvenstvo ZRN, Kaiserlautern-St. Pauli (posnetek)
RTV Ljubljana 2
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik, 19.55 Premor
20.00	Koncert Simfonikov RTV Ljubljana (iz CD)
22.00	Skupščinska kronika
22.20	Videonoč
£3
Čarale s
	RETE 4		ITALIA 1
raniasnan-
9.00	°la. 8.00 Hotel Aktualni oddaji: Agendi,* 5 * * * 19 matrimoniale, 9.30
10.00	7j rco e °ffro
lQ -jn pravniški pregled
° Kvizi: Časa mia, 12.00 ?*, 12.45 II pranzo e ser-lto. 13.30 Čari genitori l4°i^i knrica Bonaccorti), 4-l5 II gioco delle cop-v , (vodi Marco Predo-
l5'°0Ak	,
ktualni oddaji: Agendi® matrimoniale, 15.30
16.00	L-jrco e offro
lfi.3o pravniški pregled
JJualno: Canale 5 per •°0 k, ■
,,VIZ1: Doppio slalom, O]? ■ Babilonia, 18.00
19 on 11 Prezzo e giusto, -V uo 11 gioco dei 9, 19.45 ■30 v/ m°9lie e marito
Finalmente ve-
7» rpiv 1 lv°dita J ohnny Do-•Oo y 1 ,ln Heather Parisi)
n stanlete: Maurizio Co-
0.50 vanzoShow
?'5s Fibie|e: S°gm d oro
1,00	M,mske novosti
2	00^Zanki: Petrocelli,
'°u Grant
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli - II ritorno delle Doo-Wop Girls
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California -Sentimenti che mutano
15.40	Nadaljevanka: La valle dei pini
16.30	Nanizanka:	General
Hospital
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00	Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanki: Quincy - L'-ultimo dei dinosauri,
20.30	L ispettore Morse
22.30	Rubrika o filmu: Ciak
23.20	Film: Mamma Roma
(dram., It. 1962, r. Pier Paolo Pasolini, i. Anna Magnani, Franco Citti)
1.20	Nanizanki: Ironside, 2.20 Agente speciale
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.15 Valentina
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Rubrika: Calciomania 0.40 Košarkarski turnir
McDonalds Open
2.10	Deejay Television
nes, 17.00 Cuore di piet-ra, 18.00 Ouattro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Due sporche ca-rogne (krim., Fr. 1968, r. Jean Herman, i. Alain Delon, Charles Bronson)
22.30	Šport: Forza Italia
23.30	Rubrika o motorjih
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti
23.05	SP v gimnastiki
TELEFRIULI
ODEON
9.30	Nanizanka: Ouattro in amore
10.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale
13.00	Variete: Sugarcup
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-
TMC	13.30	
8.30 Dok. o naravi	15.30	
9.00 Nanizanka: Get Smart	17.15	
9.30 Nadaljevanka: Adamo	iq nn	
contro Eva	19.30	
10.15 Nanizanka: 11 giudice	20.00	
10.45 Nad.: Terre sconfinate	20.30	
11.30 Rubrika: Ženska TV		
12.30 TV film: Una famiglia	22.00 22.30	
americana (dram., r. Tos-	23.00	
hiuky Uno, 3. del)		
13.30 Vesti in šport	23.30	
14.30 Glasba: Clip clip	0.30	
15.00 Risanka: Snack	1 15	
15.30 Kviz: Girooiromondo		
16.00 Film: L'assedio di Sidney		
11.30	Nanizanka: Firehouse Sguadra 23
12.00	Rubrika: 11 salotto di Franca
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Dnevnik Nanizanka: Gente di Hollywood Musič box
Nad.: I ragazzi di cellu-loide, 18.00 Cristal
(6. del)
atro del West
Franca
Street (dram., VB 1960, r. Baker-Berman, i. Donald Sinden)
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val -radio za vas; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU, 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puz-zle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time,-
21.00	Nočni val, nato Nočna glasba.
Prebivalci Goriške so leta 1987 razpolagali poprečno s 16,2 milijona
Zadnja številka Economia Isontina prinaša, poleg običajnih člankov o dejavnosti Trgovinske zbornice in raznih statističnih podatkov tudi daljši članek o tem, s kolikim bogastvom smo razpolagali na Goriškem v letu 1987 koliko smo porabili za nakup potrošnik dobrin, kakšno mesto zasedamo v deželnem in državnem merilu, zmeraj upoštevajoč poprečni razpoložljivi znesek na prebivalca.
Vse to v primerjavi s stanjem leta 1985. Analizo so pripravili pri Trgovinski zbornici, upoštevajoč izsledke zavoda Santo Spirito, ki se sicer nanašajo na celotno pokrajino in Deželo. Pri Trgovinski zbornici so šli še dlje in kriterije aplicirali za posamezne občine na Goriškem.
Žal se podatki nanašajo na leto 1987 in bolj ažurnih menda ni na razpolago.
Najprej ugotovitev glede premožnosti, oziroma, kako bogati smo bili v poprečju na Goriškem. V glavnem dosegamo deželno poprečje 16,2 milijona lir na prebivalca (Furlanija je v državnem okviru na drugem mestu, takoj za Emilijo-Romagno). V nekaterih občinah so precej nad omenjenim poprečjem, precej pa je tudi takih občin, kjer je razpoložljivost precej nižja.
Sicer bi veljalo obrazložiti, kaj se razume pod pojmom poprečni razpoložljivi znesek denarja. To je seštevek vseh bruto osebnih dohodkov odvisnih delavcev (niso všteti prispevki za socialne dajatve), dohodki od kapitala, podjetniški dobički, zemljiški dohodki, nakazila izseljencev , pokojnine
itd. v deželnem, pokrajinskem, oziroma občinskem merilu.
Seštevek teh vsot, deljen s številom prebivalstva, da poprečni razpoložljivi dohodek. Kakor pač vsaka statistika, je podatek približen. V številu prebivalstva so zapopadeni vsi, torej tudi otroci, ki običajno nimajo nobenega dohodka, kakor odrasli občani z minimalnim ali nobenim dohodkom, kakor tisti, ki imajo po nekaj deset milijonov lir dohodka letno. Tako pojasnilo srni bili dolžni, zaradi pravilnega razumevanja.
Če se povrnemo k analizi, je treba povedati, da je znašal poprečni razpoložljivi dohodek v goriški pokrajini, leta 1985 13,69 milijona lir na prebivalca, dve leti kasneje pa 16,23 milijona lir s porastom 18,6 odstotka.
Kakšna je razvrstitev občin na Goriškem, ali z drugo besedo, v kateri od občin imajo prebivalci več pod palcem ? Na prvem mestu je še vedno občina Gorica, kjer je znašal poprečni razpoložljivi dohodek leta 1987 18,88 milijona lir (in 15,46 milijona lir v letu 1985), na drugem mestu je Tržič z 16,61 milijona (13,34), sledi Gradišče 16,55 (13,53). Na četrtem mestu je Gra-dež, sledijo Doberdob, Števerjan, Dolenje, Koprivno itd. Najbolj revni so, na osnovi omenjenih izračunov v Vile-šu, kjer je poprečni razpoložljivi dohodek na prebivalca znašal 12,92 milijona lir (11,92).
V Doberdobu, Sovodnjah in Štever-janu so nekako na sredi lestvice. Do-
berdob je na petem mestu z 14,74 milijoni (13,60), Števerjan na sedmem mestu s 14,71 milijoni (leta 1985 13,53 in na petem mestu), Sovodnje na enajstem mestu s 14,28 milijoni (leta 1985 13,17 in 9 mesto).
Pri Trgovinski zbornici so opravili tudi analizo porazdelitve poprečnega razpoložljivega dohodka po štirih območjih: za Goriško, za Tržiško, za Gradiščansko in Krminsko. Najbogatejše je Goriško območje (poprečni razpoložljivi dohodek 18,87 milijona (15,25), sledi Tržiško s 15,28 (13,00) Gradiščansko, 14,74 (12,57) in Krminsko 14,35 (13,25).
Najbolj izrazit porast so ugotovili na Goriškem območju, kar je mogoče razumeti kot posledico zmanjšanja števila prebivalcev ob istem številu zaposlenih.
Statistiki so skušali ugotoviti tudi, kako in za katere dobrine smo porabili denar. Podatki veljajo kajpak v pokrajinskem merilu. Poprečno smo 20,8 odstotka razpoložljivega zneska uporabili za prehrano, 11,3 odstotka za oblačila, 16,3 za stanovanje, elektriko in ogrevanje, 9,7 za opremo stanovanja in drugo opremo, 11 odstotkov za prevoz in komunikacije, 30,9 odstotkov za zdravstvo, šolstvo, higieno itd.
V primerjavi z državnim poprečjem smo porabili več za obleko in obutev, stanovanje, ogrevanje in elektriko, opremo, zdravstvo in šolstvo. Manj od državnega poprečja pa smo porabili za prehrano, prevoze in komunikacije.
Odločitev pokrajinske uprave
Razstava Theatrum Adriae bo na ogled do 19. novembra
Razstava Theatrum Adriae na goriš-kem gradu je med najbolj odmevnimi kulturnimi dogodki letošnjega goriš-kega poletja. Zaradi izjemnega zanimanja publike, še bolj pa zaradi odmevnosti, na katero je razstava naletela pri raznih strokovnih združenjih, so se na pokrajini odločili za enomesečno podaljšanje razstave. Torej, na ogled bo še do 19. novembra.
Zanimanje za izredno bogato razstavo starih zemljevidov in drugega kartografskega materiala, ki se nanaša na naš prostor, to je na prostor med Alpa-
KD Oton Župančič ZSKD
vabita v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v dom Andreja Budala v Štandrežu na
Večer
makedonske
pesmi
z nastopom mešanega pevskega zbora KOČO RACIN iz SKOPJA
Prireditev sodi v okvir proslav ob 100-letnici rojstva pisatelja in narodnega buditelja Andreja Budala.
Okrogla miza na sila aktualno temo
Nezaposlenost in pomanjkanje delovne sile
Goriška federacija PSI prireja drevi ob 17.30 okroglo mizo v sejni dvorani Trgovinske zbornice na temo "Protislovja v gospodarskem razvoju na Goriškem: brezposelnost in iskanje delovne sile. Možna zaposlitev". Kot pojasnjuje socialistični pokrajinski tajnik Pini, so danes na Goriškem opazna očitna in kričeča protislovja na področju zaposlovanja. Po eni strani imajo namreč podjetja precejšnje težave v iskanju kvalificirane delovne sile za svoje potrebe v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, po drugi pa ostaja število brezposelnih še vedno blizu 5 tisoč, tako kot v najtemnejšem obdobju gospodarske recesije v prvi polovici 80. let. V sedanjem obdobju ponovnega razvoja narekujejo ti podatki potrebo po konkretnejšem načrtovanju, ki naj uskladi povpraševanje in ponudbo delovne sile.
Ta vprašanja bodo torej v središču razprave, ki jo bo uvedel tajnik PSI Pini. O posameznih vprašanjih s pod-
ročja zaposlovanja bodo poročali ravnatelj Deželne agencije za delo Cesa-re Pironti, ki bo govoril o deželnih instrumentih za zaposlovanje socialno šibkejših osebkov, posl. Roberta Breda o problemih žensk na delu, predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevi-lacgua o vlogi Goriškega sklada pri zaposlovanju ter pokrajinski tajnik CISL Vittorio Brancati o predlogih sindikata za gospodarski razvoj na Goriškem. Poleg tega so v razpravi predvideni posegi še drugih predstavnikov strank, sindikatov, združenj gospodarstvenikov in javnih ustanov.
Tečaj o zgodovini Goriške 1866-1918
Danes popoldne bo tretje srečanje izpopolnjevalnega tečaja o zgodovini Goriške v obdobju 1866-1918 za učite-
lje in profesorje obveznih šol. Današnji spored obsega predavanje prof. Paola Zillerja o upravnih institucijah na Goriškem in o političnem življenju, predavanje Sergia Tavana o umetnosti na Goriškem od leta 1849 do 1919 ter predavanje Lugija Tavana o cerkvenih institucijah in verskem življenju. Predavanja bodo ob 16. uri v avli zavoda Fermi v Ul. Diaz.
Večer madžarskih plesov in glasbe
V Verdijevi dvorani bo drevi ob 20.30 večer madžarskih plesov in glasbe. Nastopila bosta plesni ansambel Kaposvar in ansambel za ljudsko glasbo Kerekkoto. Večer prireja goriška občinska uprava. Vstopnine ne bo.
Omenjena ansambla sta te dni na turneji v Furlaniji-Julijski krajini.
Prijetna planinska, družabnost pri gostoljubnih Štekarjevih
Cerani in Traversa osumljena več kot 180 davčnih prekrškov
mi in Jadranom, ni prisotno samo prl zbiralcih starih dokumentov, arhivarjih, preučevalcih krajevne zgodovine. Izredno zanimanje za razstavo je prisotno pri strokovnjakih, ki se poklicno ukvarjajo z načrtovanjem in urejanjem prostora. Ob tem velja zabeležiti še to, da je razstava prerasla deželni okvir in se zanjo zanimajo tako v sosednji Sloveniji, kakor na Koroškem.
V zadnjih dveh tednih si je razstavo ogledalo nekaj sto "strokovnjakov" 5 tega področja. Zabeležili so obisk skupin geometrov, inženirjev, sodelavcev katastrske in geodestske uprave iz Nove Gorice, Celja, Novega mesta. Kopra, Kranja. Prišli so številni strokovnjaki in upravitelji s Koroškega.
Nekaj skupin je napovedano tudi za prihodnje dni. Razstavo si bodo ogto' dali tudi dijaki višjih srednjih šol.
Ob rojstvu
KAREN
izreka iskrene čestitke Nerini in Klavdiju, novorojenki pa želi vso srečo v življenju
ŠD Sovodnje
Nerini in Claudiu se je pridružila mala
KAREN
Srečnima staršema čestitata, novorojenki pa želita čimveč sreče v življenju
KD Danica in Zadruga Vrh
kino
J
Gorica	, .
CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - 1 tima crociata«. M. Ford in S. Conne y-
VERDI 20.30 Večer madžarske glasbe in plesov. Jutri: 18.00-22.00 »Batman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Eccitazioni co lettive bagnate«. Prep. ml. pod lotom.
Tržič	on0.
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri lo-u 22.00 »Creature degli abissi«.
TEATRO COMUNALE - OBČINSKA
GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »Patom
Za tiste, ki vodijo točno evidenco, je bila nedeljska družabnost goriških planincev pri Štekarju dvanajsta. Udeležencem bo ostala v spominu kot prijetno popoldne v prijateljski družbi, ob spremljavi harmonike, petja, nastopa članom animatorsake skupine KD Briški grič.
Res je, da nedeljsko jutro, glede vremena ni obetalo nič dobrega, vendar se je do dopoldneva povsem zjasnilo in tako so se že v prvih popoldanskih urah pričeli zbirati pri Štekarjevih v Ronku prvi člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva. Sredi popoldneva in do večera se je sicer prostrano dvorišče napolnilo, da je Zorko le s težavo sproti napekel dovolj kostanja in je zaloga, dokajšnja, skopnela že pred mrakom.
Ob tem naj povemo, da bo pri Štekarjevih jutri popoldne spet srečanje planincev, bivših borcev in aktivistov, prijateljev in sorodnikov. Pravzaprav se bosta popoldne zvrstila dva ločena,
a istočasno po pomenu povezana dogodka. Ob 16. uri bo odkritje zasebnega spomenika, ki ga je postavil Avgust - Gušte Štekar v spomin vseh sotrpinov v taborišču v Buchenvvaldu in to ob svojem življenjskem jubileju. Po slovesnosti pri spomeniku bomo z Guštom nazdravili v kleti.
Aretacija 27-letnega Pierpaola Geranija in 29-letnega Fabia Traverse, zaradi domneve, da sta zagrešila celo vrsto tudi težjih fiskalnih prekrškov, je močno odjeknila v mestu, kjer sta oba zelo znana. Čeprav sta še razmeroma mlada, namreč že precej let delujeta na gospodarskem področju, kjer sta ali pa sta bila soudeležena v celi vrsti poslovnih dejavnosti, tako v import-ex-portu, kot pri finančnem posredovanju in na drugih poslovnih področjih. Te njune, po mnenju mnogih preveč "sproščene" dejavnosti, je dopolnjeval "yuppijevski" življenjski slog z razkazovanjem statusnih simbolov kot so dragi avtomobili in zahajanjem v ti. boljšo goriško družbo.
V zaporu sta se znašla zaradi posledic fiskalnega pregleda, pri katerem naj bi ugotovili utaje plačila davka IVA za leti 1984 in 1985. Odv. Gian-nattasio, ki zagovarja Traverso, nam je včeraj dejal, da ne razume vzroka za aretacijo in zapor, ko pa se prekrški nanašajo na časovno že tako oddaljene dogodke in ko v vsem tem času obtožencema niso odvzeli potnih listov niti kako drugače omejili njune svobode. »Skupaj z odvetnikoma Vol-lijem in Lippijem smo že vložili priziv na sodišče prostosti in zahtevali preklic zapornega naloga. Kolikor mi je
znano, ju bodo zaslišali šele v torek in bosta dotlej najbrž morala ostati zaprta«. Odvetnik nam je tudi potrdil, da je seznam obtožb na njun račun izredno zajeten. Dolžijo ju več kot 180 prekrškov. Šlo naj bi v glavnem za oblikovanje in izdajanje lažnih dokumentov ter faktur za poslovne operacije, ki jih po mnenju preiskovalcev v resnici ni bilo. Namen tega naj bi bil utajevanje dohodkov in davka IVA. Poleg glavnih obtožencev v zaporu pa utegnejo biti v afero vpletene še druge osebe, saj je na seznamu obtožb tudi združevanje v zločinske namene, pri katerem morajo nujno biti soudeležene vsaj tri osebe.
Sodnik zaslišal agenta Schioppo
Pasguale Schioppa, 23-letni policist, ki so ga pred enim tednom aretirali, ker naj bi avgusta med prepirom zakrivil smrt očeta, ostaja v zaporu. Preiskovalni sodnik dr. Leghissa ga je včeraj dopoldne zasliševal skoraj štiri ure, vendar o vsebini zasliševanja zaradi preiskovalne tajnosti ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Zaenkrat ostaja Schioppa v zaporu, ker sodniki menijo, da bi v nasprotnem primeru lahko bilo ogroženo dokazno gradivo. Branilec odv. Bevilacgua ni še vložil prošnje za izpustitev na prostost, najbrž pa bo to storil v prihodnjih dneh.
razna obvestila
KD JADRO v Ronkah prireja 3. tečaj klekljanja. Odvijal se bo ob sredah med 15. in 17. uro. Pohitite s prijavami, ker se bo tečaj pričel v prihodnjih tednih.
Slovensko stalno gledališče Iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Abonmaje vpisujejo tudi poverjeniki na višjih srednjih šolah in v kulturnih društvih.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - UL Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
rossa«.
Nova Gorica	. z
SOČA - Nova Gorica 18.00 »Ostani mano«, 20.00 »Opojnost«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »Okus sta hu«. Ob 22. uri »Lahko na vsak nac DESKLE 19.30 »Vampirske ptice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 %
Provvidenti - Travnik 34 - tel.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU j Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 41U'
pogrebi
3
rlani
Danes v Gorici ob 8.30 Pietro F 'VJ1o iz bolnišnice Janeza od Boga na g y pokopališče, ob 10. uri Albin pa ke'v v hiše žalosti v Ul. Blaserna 50 v ce jZ Podturnu, ob 11.30 Gino PauI splošne bolnišnice v Podgoro, o	^0\.
Cecilia Russian vdova Braidotti nišnice Janeza od Boga v Moš.
t
.	/ ,i p
Po težki bolezni nas Je til naš dragi
Albin Pahor
Pogreb bo danes ob 10. ur* iev sv-žalosti v Ulici Blaserna 50 v ce ^e-Roka v Podturnu. Kasneje b°msel0. ga dragega prepeljali v Opat]6 ^e\-
Namesto cvetja darujte v 4° ytut v ne namene ali za Onkološki i Ljubljani.	. pa-
Žalujoči žena Magda, °U°gejita.
njel in Eleonora, sestra brat Mario in tašča Fani
Gorica,
1989
Buenos Aires
oktobr3
S svojim peresom je španski pisatelj rušil frankizem
Celi Nobelova nagrada za literaturo
Camilo Jose Cela
Španski pisatelj Camilo Jose Cela je dobitnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Vest o podelitvi prestižne nagrade je včeraj sporočila švedska Kraljeva akademija znanosti v Stockholmu, ki je v utemeljitvi med drugim poudarila, da je Cela prejel nagrado zaradi svoje »bogate in intenzivne proze, ki skupaj z zadržanim sočutjem gradi vznemirljivo vizijo človeške ranljivosti.« »S Celo smo nagradili vodilno figuro španske literarne prenove v povojnem času,« je še zapisano v utemeljitvi, v kateri so se švedski akademiki spomnili tudi na zgodovinsko in kulturno zaledje - špansko državljansko vojno - v katerem je deloval pisatelj (»prisiljen je bil k boju in je bil tudi ranjen,« piše izrecno v motivaciji nagrade) in iz katerega je tudi črpal snov za svoja dela.
Camilo Jose Cela se je rodil leta 1916 v mestu Padron v Galiciji. Njegov oče je bil domačin, mati pa an-glo-italijanskega porekla. Zaslovel je med drugo svetovno vojno, leta
1942, s svojim prvim romanom La fa-milia de Pascual Duartes (Družina Pascuala Duartesa). Že v tem prvem delu je zaznati vse bistvene komponente njegovega pisanja, ki ga prežema predvsem realistični pogled na svet. Roman so prevedli v številne tuje jezike. Za tem prvim delom je napisal še približno 70 knjig (deset romanov, zbirke povesti in novel, esejistika). Med drugimi njegovimi deli velja omeniti predvsem roman La colmena (Panj) iz leta 1952, La ca-tira (Blondinka), Viaje a la Alcarria (Potovanje v Alcarrio), ki sta tudi iz prvega obdobja njegovega ustvarjanja, in roman Mazurca por dos mu-ertos (Mazurka za dva mrtva) iz leta 1983. Nobelovec je že od leta 1957 član španske Akademije znanosti in umetnosti, pred petimi leti je prejel najvišjo špansko nagrado za književnost, Premio nacional, pred dvema letoma pa še nagrado Asturškega princa.
Cela je izvedel, da je prejel Nobelovo nagrado v Guadalajari pri Madridu. Bil je seveda presrečen, a
je v izjavi španskemu radiu takoj priznal, »da živi mnogo pisateljev španskega jezika v Španiji in v Latinski Ameriki, ki bi tudi zaslužili tako prestižno priznanje.« Zato pomeni njegova Nobelova nagrada priznanje vsej španski literaturi, je še dodal.
Nagrada Camilu Joseju Celi ni bila nepričakovana. Po mnenju številnih izvedencev je bil Cela med kandidati za nagrado, pa čeprav je bila španska književnost pred kratkim (leta 1982) deležna Nobelove lovorike z Gabrielom Garcio Margue-zom. Francoski strokovnjak za špansko literaturo Claude Couffon je včeraj izjavil, da je Cela povsem zaslužil Nobelovo nagrado. »Nobelovec je ključna osebnost španske povojne književnosti, je talentiran rušilec, ki je odprl špranjo v povojnem frankizmu; s svojim lepim in včasih tudi "bogokletnim" pisanjem je do temeljev stresel takratne tabuje in nam posredoval presunljivo in sarkastično pričevanje o španski družbi.«
Knjiga je izšla pred dnevi pri celovški Mohorjevi založbi
Die Karntner Slowenen Mirka Bogataja
, Biografija koroškega Slovenca Mir-Ka Bogataja, avtorja knjige Die Karn-tr>er Slowenen (Mohorjeva založba), je Po svoje podstat in vzvod malone 400 s|rani obsegajočega besedila. Rojen v slovenski družini, stare starše so nacis-o po prvih poganjkih koroškega partizanstva izselili, njegov oče je - v avtorjevi interpretaciji - postal talec in !®rtna žrtev partizanov, očim je bil v uachuauu in si je komaj rešil življenje.
Nato, po vojni ne nenavadna pot koroškega slovenskega intelektualca: slovenska gimnazija, učiteljevanje, novinarstvo in publicistika, zagnano ukvarjanje s športom, mesto med pobudniki revije »Mladje«, predsedovanje slovenski športni zvezi. Od leta 1984 je “Ogataj glavni urednik slovenskih oddaj celovškega radia, od letos tudi TV oddaj.
Nenavadno pa je avtobiografsko ozadje te knjige, zakaj mož z vsemi atributi tistega, čemur običajno pravimo zavedni koroški Slovenec, se je v Jezikovno, narodnostno mešanem zakonu v svoji družini »kot marsikateri Partner v 'koroškem zakonu" odrekel V družini svojemu jeziku in svoji kul-un«, kot piše na knjižnem ovitku.
, Homo duplex? Kdor količkaj pozna Koroške razmere nasploh, koroško-slo-enske pa še posebej, ne bo prehitro alučal kamna obsodbe. Kot kaže razi-jkava skupine avtorjev o dvojezičnosti d identiteti, takšno ravnanje na kotah ^ družbeno-psiholoških koordinati ni posebno izjemno, čeprav bržko-[6 Pe prevladujoče. Razlogi, opraviči-n7 izgovori so si konec koncev podob-; otrokom bo laže v življenju, službi n družbi, če bodo enojezično nemški... v Potlej pa očeta nekega dne hči Eva b Pismu iz francosko-bretonskega fj^nnesa vpraša: »Zakaj si mi zatajil ®l samega sebe?«
v Ddgovor ali mestoma poskus odgo-
ra je pričujoča knjiga. Za Bogataja
je steber odgovora dogovor z ženo, da bosta odločitve o narodni pripadnosti, politiki, veri in svetovnem nazoru prepustila Evi in drugima dvema otrokoma. Drugi odgovor je večina strani v knjigi, od esejističnih premišljevanj o Slovencih, najmanjšem slovanskem narodu, o narodu hlapcev in kajžarjev, vkleščenem med germanske in romanske narode, o samopomilovanju, pa do vrste informativnih poglavij iz razmišljanj o šolstvu.
Tretjina knjige je zgodovinski oris zgodovine koroških Slovencev od začetkov, naselitve Slovenov do narodnega ozaveščanja v 19. stoletju, prvih narodnostnih bojev in asimilacijskih potez pa uspehov do ideje o zedinjeni Sloveniji, prek časov med dvema voj-
nama in po drugi vojni vse do najnovejših časov. Sledijo poglavja o kulturnem sožitju dveh narodov, o vlogi katoliške Cerkve, slovenski kulturi na Koroškem, sedanjem poselitvenem prostoru koroških Slovencev, Rožu, Podjuni in Zilji, o športu in slovenskih radijskih pa TV oddajah, o sedanjem položaju Slovencev na Koroškem, političnih in kulturnih organizacijah, gospodarstvu, o »prastrahu« in (možnih) poteh do sožitja.
Po tematiki, slogu, literarno-publi-cističnih zvrsteh je Bogatajeva knjiga večnadstropna: epistolarna, ko gre za hčer in družino, poljudnoznanstvena, ko gre za zgodovino, informativno-fo-tografska, kadar je govor o slovenskih inštitucijah, organizacijah, študijsko-
problemska, ko gre za šolo, izčrpno in-formativno-biografska ob avtorjevih dveh ljubih toriščih delovanja, športu in RTV. In aktualna, saj sega v najnovejši čas, ko so koroški s sprejemom novega zakona o šolstvu v marsičem vnovič na razpotju.
Poznavalci dogajanja bodo prejkone tu in tam imeli kakšne pripombe, ko gre za sodbe o novejšem dogajanju, recimo po letu 1945. Drugače tudi ne more biti ob še vedno perečem vprašanju presihanja števila koroških Slovencev ob hkratnih pojavih rastoče samozavesti na ravni funkcionalne dvojezičnosti, ki slovenščine in slovenske zavesti ne deva v nič.
JOŽE ŠIRCELJ
Koncert v spomin na Giulia Viozzija
V organizaciji ustanove Cappella civica ter v sklopu koncertov »Mladi glasbeniki v katedrali« smo v torek zvečer prisostvovali v stolnici sv. Justa v Trstu koncertu, s katerim so se nekdanji dijaki - danes uveljavljeni tržaški glasbeniki - Bibalo, Sofianopulo in Zanettovich s hvaležnostjo spomnili svojega mentorja, pred petimi leti preminulega tržaškega profesorja Giulia Viozzija. Spomin skladatelja, ki je bil dobro znan in cenjen tudi v slovenskem kulturnem krogu v zamejstvu in v naši matični domovini, kjer so bila večkrat izvedena njegova vokalna in instrumentalna dela, je s svojo prisotnostjo počastiloštevilno občinstvo.
Izvajalci torkovega koncerta so bili organist Mauro Macri, Mešani zbor Cappella civica in simfonični orkester iz Bekescsaba, ki ga je vodil Marco Sofianopulo.
Program je uvedla orgelska skladba Preludio ed Elegia Antonia Bibala, inventivno glasbeno delo, ki mu ni tuj Frančkov orgelski slog. Sledil je introito Sapientiam justo-rum Marca Sofianopula za zbor in orkester, nato pa dva stavka iz Viozzijeve Maše sv. Eufemije, Kyrie in Agnus dei. Med tema stavkoma pa sta spored izpolnila Daniela Zanet-
tovicha Gloria in Alleluja ter Sofianopula Sanctus. Koncert je zaključila Viozzijeva orgelska skladba Umoresca.
Če so skladbe Bibala, Zanettovicha in Sofianopula izpovedovale tri že zrele glasbene ustvarjalce pa sta izstopala predvsem stavka omenjene Viozzijeve maše s svojo neposredno sugestivno močjo in iskrivostjo, kar smo vedno cenili v skladbah prezgodaj preminulega tržaškega glasbenega ustvarjalca. Viozzi je v svojih skladbah poleg instrumentalnega izvrstno obvladal tudi vokalni stavek, v katerem je mestoma zaslediti sozvočja, ki so običajno lastna slovanskemu glasbenemu občutju. In ob tem smo se spomnili še ene izmed značilnosti Viozzijeve glasbe, da je znal z majhnimi sredstvi veliko povedati.
Pevski zbor Cappella civica in ne preveč številen, a dobro uglašen orkester sta pod zanesljivim vodstvom Marca Sofianopula prepričljivo izvedla skladbe koncertnega programa, ki se je tekoče odvijal v akustično idealnem prostoru.
GOJMIR DEMŠAR
Danes v Mariboru začetek letošnjega Borštnikovega srečanja
Danes se v Mariboru začenja tradicionalno Borštnikovo srečanje, že 24. po vrsti. Na festivalski prireditvi slovenskih gledališč bo letos na programu enajst tekmovalnih predstav, vrsta gostovanj, simpozijev in koncertov. Med enajstimi tekmovalnimi predstavami bosta kar dve predstavi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, in sicer Cankarjeva Lepa Vida v režiji Mete Hočevarjeve (ki je prejela Sterijevo nagrado za umetniško stvaritev v celoti) in Striček Vanja A. P. Čehova v režiji Dušana Jovanoviča.
Borštnikovo srečanje se bo začelo dopoldne s slavnostno sejo sveta BS, ki ga vodi Matjaž Kmecl, pred uradno otvoritvijo pa bodo odprli tudi razstavi Francoska gledališka fotografija in Zgodovina francoskega lutkovnega gledališča. Zvečer bo po otvoritvi, na kateri bo spregovoril predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan, na sporedu prva tekmovalna predstava, Koršičev Modri angel v izvedbi Drame SNG Maribor.
V tekmovalnem programu bodo poleg otvoritvene predstave in dveh predstav SSG v konkurenci še Brechtova Opera za tri groše (Ljudsko gledališče Celje), omnibus 5 1/2 Eksperimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane, Claude-lovo Marijino oznanjenje (Mestno gledališče Ljubljansko) Bernhar-dov Komedijant (Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice), Bartolov in Rakuščkov Don Lo-renzo (AGRFT, Ljubljana), Jovanovičeva Zid, jezero (Drama SNG Ljubljana), Filipčičeva Božanska komedija (Prešernovo gledališče Kranj) in Genetovi Služkinji (ko-reodrama). SSG bo Cankarjevo Lepo Vido predstavilo v ponedeljek, 23. oktobra, Čehovega Strička Vanjo pa 29. oktobra.
Ob tekmovalnih predstavah bodo na ogled tudi predstave neslovenskih gledališč: nastopili bodo zagrebški Teater u gostima, Theater Washington Scene iz ZDA, Schauspilhaus der vereinig-ten Biihnen iz Gradca in drugi.
Petek, 6. oktobra
Dr. Pelikan je držal besedo in v mojih očeh p®kako rešil ugled svoje fakultete in katedre. , >hesel mi je obljubljeno bibliografijo. Greva na r. Z0 in govoriva o razmerah na univerzi in na 2&e.skem. Občudujem te mlade ljudi, ki morajo tako rekoč znova brez učiteljev in vodni-k Vl “Zavedam se,« pravi skromno, »da pouk pri s hi na bogve kakšni višini.« ho t ■k »-DO grem v državno agencijo za književ-Uit, c*n glsdališče, ki je prav nasproti slavne opa-jJ Emmaus. Ustanovil jo je Karel IV. kot nekakih Protiutež univerzi. Tam središče latinske klic l^' tu slovansko-glagolitske. Menihe je pote a iz Dalmacije in tudi zaradi tega imam do ptt erkve še posebno simpatijo. Na žalost je začeli ' SPrašujem se, ali je bila odločitev, da pro-uničeno v vojni, restavrirajo na povsem g6ren in drzen način, zares posrečena.
Irid ^r' i-adkom greva na kosilo v pivnico iz ri sJSet.ih let, s čudovito stekleno steno, na kate-pi^a Prizori iz meščanskega življenja. Ob pivu in dok ^ni slovaški specialiteti se razgovoriva o so-1 književnosti na Češkem, o mladih avtorjih,
Praški dnevnik (3)
Jože Pirjevec
ki pišejo za gledališče. Pravi, da je Steigerwald eden od najboljših in da ga že prevajajo na Dunaju.
Popoldne telefoniram slikarju Jaroslavu Chu-domelu. Videl sem veliko razstavo njegovih grafik in pastelov, ki so mu jo priredili v eni od centralnih galerij, in bi rad od njega kaj kupil. Zmeniva se, da bom prišel k njemu na dom, na skrajno periferijo mesta. Ker se bliža ura nogometne tekme med češko reprezentanco in Portugalci, taksija nikjer. Tako se odpravim na dolgo pot s tramvajem, skozi praške okraje in predmestja. Za bleščečo kuliso historičnega centra se skriva dokaj siva stvarnost, že desetletja nepobarvane in neometane hiše, priče nekega poniž-
nega uboštva, da me stisne pri srcu. Peljem se mimo pokopališča in krematorija, iz katerega se mogočno kadi. Spomnim se na tistega povratnika iz Rižarne, ki je tudi govoril o velikem dimu, ko so prižgali krematorijsko peč.
Iz te turobnosti me rešijo Chudomelovi pasteli, njegove krajine, tihožitja, ki spominjajo v svoji elegični ubranosti na Hlavatyjeve akvarele. Zgleda, da je v češkem značaju nekaj, kar vabi k tihemu, intimnemu pogovoru z naravo. »Cvetje,« pravi Chudomel, »slikam samo takrat, ko sem srečen. In ker sem srečen malokrat, imam malo florealnih motivov.« Tudi zaradi teh besed se odločim za list z veliko stekleno vazo, v kateri je šop poljskih cvetic.
. r i
Pogled na grad Karlštejn z južne strani
Sobota, 7. oktobra
Peljem se v Karlštejn na ogled slavnega srednjeveškega gradu, enega od simbolov češke državnosti. Karel IV. luksemburški je namreč ukazal med leti 1356 in 1367 zgraditi to ogromno trdnjavo, zato da vanjo shrani kronske dragulje svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti in češkega kraljestva. Vreme se je na žalost pokvarilo, rosi in v prenatrpanem, zanemarjenem vlaku ni prav prijetno. Ko izstopim, se s skupino nemških in ameriških študentov zaman oziram po prevoznem sredstvu, ki bi povezoval železniško postajo z gradom. Čeprav še vedno dežuje, je treba vzeti pot pod noge in se povzpeti navkreber do štiri-pet kilometrov oddaljene trdnjave. Seveda se napor in tudi prehlad, ki že vem, da bo neizbežen, splačata. Karlova trdnjava je zares mogočna, na sebi ima nekaj skrivnostnega, nekaj kar me spominja na samostan v Ecovem romanu »Ime rože«. Kakor se je tam sredi posvetnih zgradb in cerkva dvigala biblioteka s svojimi
skrivnostmi, tako se tu dviga ogromen, nebotičniku podoben stolp, v katerega je vladar spravil svoj zaklad. Draguljev danes sicer ni več: cesarske insignije so na Dunaju, krona sv. Vaclava je na Hradčanih, obstaja pa še kapela, vsa v zlatu in poldragih kamnih, ki je ena od čudes srednjeveške Evrope. Na žalost jo poznam samo s fotografij, kajti baje jo obnavljajo, in zato je za navadne smrtnike nedostopna prav tako kot je bila pred šeststo leti.
Zvečer grem v Laterno magiko, ki jo danes igrajo na Novi Sceni. To je gledališki center, ki so ga zgradili ob Narodnem Divadlu, v samem središču Prage, ne brez tiste grandezze, s katero je Karel IV. postavil svoj grad. Gre za ogromno, iz stekla in kristala zgrajeno stavbo, z notranjostjo vso v živo zelenem marmorju in svetlo modrem usnju. Laterna magika je tudi nekaj posebnega: Spektakel, v katerem se pantomima, balet in glasba spajajo s filmom v nenavadno kombinacijo. Zgodba pripoveduje o dveh clownih in njihovih dogodivščinah v svetu in v cirkusu, ki se razvijajo zdaj na ogromnih platnih kot filmska projekcija, zdaj na odru z živimi ljudmi. Prehajanje z ekrana na sceno je tako dobro tempirano, tako spretno izpeljano, da ustvari nenavadno iluzijo sveta, v katerem je vse mogoče.
Brez dvoma mogočen Spektakel, zanimiv in presenetljiv, pa vendar primeren predvsem za turiste. Teh v dvorani ne manjka: sumim celo, da povprečni Čeh v Laterno magiko bolj težko pride, saj so vse razpoložljive vstopnice že vnaprej prodane raznim potovalnim agencijam.
Nedelja, 8. oktobra
Danes odpotujem. Še enkrat se grem poslovit od Hradčanov in od katedrale sv. Vaclava. Tudi tu je kapela, okrašena z poldragimi kamni (podobna tisti v Karlštejnu), seveda zaprta. Posto-jim pri fontani sv. Jurija, ki jo je postavil naš Plečnik, eden od oblikovalcev sedanje podobe tega starodavnega sedeža čeških kraljev. Pokukam v zlato uličko, liliputansko naselje nekdanjih dvornih zlatarjev, ozrem se z balkonov Stare Palače na Prago, ki se razteza pod mano s svojimi črnimi gotskimi stolpi, opečnatimi strehami in srebrino Vltavske vode.
KONEC
Po prvih tekmah drugega kola evropskih nogometnih pokalov
Igralci Real Madrida ogorčeni nad sojenjem
Tako je Rijkaard, ki se je nato huje poškodoval, povedel Milan v vodstvo
MADRID — Če so v prejšnji sezoni pokala prvakov sodniki v nekaterih primerih oškodovali Milan, saj so jim v dveh bistvenih tekmah razveljavili dva povsem regularna gola, so jim tokrat ' gospodje v črnem" naravnost nesramno naklonjeni. Saj ne, da bi to delali namerno (kot niso tega počenjali lani), vendar pa ostaja dejstvo, da je sodnik s svojo odločitvijo, ko je dosodil Milanu povsem neobstoječo enajstmetrovko, odločilno pogojil potek in končni rezultat te tekme. Ce pa še pomislimo, da je dvojna tekma med Milanom in Real Madridom nekakšen anticipiran linale (v tej konkurenci so ostale le Bayern, Eindhoven in Benfica) razumemo, da so vodstvo in igralci Real Madrida naravnost ogorčeni na sodnika in da že govorijo o "mednarodni nogometni spletki". Vsekakor je škoda, da je tako odločilno tekmo skvaril sodnik, ki ni videl, da je madridski vratar Buyo spotaknil Van Bastna izven in ne v kazenskem prostoru.
V pokalu prvakov je bilo še zanimivo srečanje med Steauo in Eindhovenom, katerega so osvojili Romuni z minimalnim izidom 1:0. Zanimivo je še, da so igralci Bayerna premagali prvake Albanije le s 3:1, kar pa vseeno ne bi smelo ustvarjati nikakršnih problemov tehnično in taktično solidnim Zahodnim Nemcem.
Polemike pa sedaj nastajajo zaradi mehanizma žreba, ki predvideva nosilce skupin le v prvem kolu. Tako pa se lahko zgodi, da so pari osmine finala pokala prvakov Milan - Real Madrid, Steaua -Einhoven, Malmoe - Malines, torej tekme, ki bi lahko spadale v polfinale ali
celo v finale tega evropskega tekmovanja.
Pokal pokalnih zmagovalcev
V	pokalu pokalnih zmagovalcev sta tako Partizan kot Sampdoria osvojila zelo ugoden izid. Boškovovi varovanci so namreč že v torek izenačili v Dortmundu z 1:1 in so torej absolutni favoriti za napredovanje, Partizan pa je tesno izgubil z Nizozemci Groningena. Kaže, da so Beograjčani pravi "abonenti" na visoke izide, saj so že v prejšnjem kolu izgubili s Celticom s 5:4. Rezultat bi lahko bil ugoden, če bi ne bil sad srečnega naključja, saj bi si Partizan zaslužil gladek in nikakor ne tesen poraz. Sicer pa s tako igro, kot jo je pokazal v sredo, ne bo prišel daleč.
Pokal UEFA
V	pokalu UEFA je marsikaj že odločeno. Juventus, Crvena zvezda in Napoli ne bodo imeli problemov z napredovanjem v naslednje kolo, edina, ki tvega pa je Fiorentina, ki je očitno v hudi tehnični in psihološki krizi. Baggio in tovariši so doma (sicer v Pistoii) le izenačili 0:0 proti povprečni francoski ekipi Sochaux, kar je hujše, pa so igrali popoloma brez idej in navdušenja. Stolček trenerja Gi-orgija se zelo maje, morda pa ga bo lahko rešilo le napredovnje, ki nikakor ni nemogoče.
Juventus je z dobro igro v Parizu premagala Pariš Saint Germain, ki uvršča stare jugoslovanske "bojevnike" Safeta Susiča in Zlatka Vujoviča, trenira pa jih Ivic. Zoffovi varovanci so zaigrali popol-
noma prerojeno in so dokazali, da ne bodo imeli težav z napredovanjem v osmino finala pokala UEFA. Francozi so bili sicer požrtvovalni, vendar pa so bili Turinčani vsestransko boljši nasprotniki.
Napoli je na tujem izenačil s šibko švicarsko ekipo VVettingena ter celo tvegal poraz, vendar pa doma nikakor ne more izgubiti, sicer bi ne igralci odšli... "živi in zdravi" s stadiona, pa čeprav je neapeljska publika po splošnem mnenju najbolj
korektna v Italiji. Crvena zvezda je doma gladko odpravila Sovjete Žalgirisa, vendar pa bi lahko bila njena zmaga dosti bolj gladka. Res je škoda, da so Beograjčani prejeli zadetek prav po nepotrebnem, saj je velika razlika med izidom 4:0 in 4:1. Tisti gol lahko spremeni potek tega dvojnega srečanja, saj zadetek na tujem velja dvojno.
Včerajšnji izid v pokalu UEFA: Sion (Fr.) - Karl Marx Stadt 2:1 (0:1).
Zaključek jesenske kupoprodajne sezone
Novosti pri Triestini
TRST — Včeraj se je zaključila jesenska nogometna kupoprodajna sezona, ki velja za nekakšen "popravni izpit" za tiste ekipe, ki so do sedaj razočarale in se morajo ojačiti. Včeraj je bila posebno aktivna Triestina, ki je ostopila Domenica Giacomarra Veroni, v zameno pa je od tega prvoligaša dobila Fabia Marangona (letnik 1962) in Antonia Terraciano (letnik 1966) ter še nekaj milijonov lir. S tema dvema branilcema se je tržaški drugoligaš vsekakor ojačil in je še finančno zaslužil, saj ta igralca prihajata iz A lige, kjer se je posebno proslavil Maran-
'S
o*
seje k Avellinu.	Domenico Giacomarro
gon.
Ta podaljšek poletne nogometne kupoprodajne sezone je bil še kar bled, saj je novosti malo. Udinese je prodal Storgata Cosenzi, Galderisi je šel k Padovi, Cinello pa od Cremone-
kratke vesti - kratke vesti_____
Roma premagala Kostariko
RIM - Včeraj je v prijateljski nogometni tekmi italijanski prvoligaš Roma premagal reprezentanco Kostarike z 2:1 (1:0). Gola sta za domačine dosegla Conti v 7' in Baldieri v 80', medtem ko je končni izid štiri minute kasneje zapečatil igralec Kostarike Caiasso.
Tekma je spadala v okvir turneje reprezentance te srednjeameriške države, ki se je že pred časom presenetljivo uvrstila v finale SP in ki so na sporedu junija prihodnjega leta. Gostje so se izkazali za še kar solidne, vendar pa je bila Roma v vseh ozirih boljša.
Danes začetek turnirja McDonalcTs
RIM — Danes se v Rimu začne košarkarski turnir McDonaldi, ki se ga udeležujejo nič manj kot mitična ameriška peterka NBA Denver Nuggets, španska Barcelona, splitska Jugoplas-
tika in milanski Philips, s katerim bo danes prvič nastopil Benoit Benjamin.
Danes bosta na sporedu sledeči tekmi: Denver - Barcelona (direktni prenos, TV Koper ob 18. uri) in Jugoplas-tika - Philips (20.50, TV Koper - direktni prenos). Finalni srečanji bosta v nedeljo.
Gimnastično SP: zlato Korobčinskemu
STUTTGART — Sovjetski telovadec Igor Korobčinski je osvojil svetovni naslov v mnogoboju s skupno 59,250 točke. Za las je prehitel rojaka Mogilnega (59,150), tretji pa je bil Kitajec Jing (58,800). Deseto mesto je osvojil Italijan Chechi (58,300).
Zmaga Udineseja
ROVIGO — Videmski prvoligaš je včeraj odigral prijateljsko tekmo v Ro-vigu, kjer je premagal domačo enajsterico, ki nastopa v meddeželni ligi, s 3:0 (2:0). Dva zadetka je dosegel Balbo, enega pa Gallego.
Ker ni v pravi formi
»Praja« ne pride k San Benedettu
Dražen Dalipagič ne pride v Gorico. Po vrsti nasprotujočih si vesti in ko je vse kazalo, da je dogovor z goriškim San Benedettom že sklenjen, je včeraj zgodaj popoldne prišla iz Beograda vest, ki je za goriški klub pomenila hladno prho: popularni Praja, od katerega so si pri San Benedettu obetali odločilen doprinos za preporod, se je dokončno odrekel dresu goriške eki-
pe.
Še včeraj dopoldne je kazalo, da bo Dalipagič prišel v Gorico in morda nastopil že na nedeljski prvenstveni tekmi proti turinskemu Ipifimu. Pri San Benedettu so namreč dali razumeti, da je uradna potrditev Dalipagičevega prihoda v Gorico stvar le še nekaj ur.
Toda optimizem je bil preuranjen. saj je za drugačen razplet bil odločilen zadnji pogoj, ki ga je postavil igralec. Dalipagič je namreč pred podpisom pogodbe želel preveriti še svojo kondicijo po daljšem obdobju, odkar ne igra v prvi ligi. Letos namreč nastopa s klubom Novi Beograd v republiški ligi, kjer je seveda igranje dosti manj zahtevno. Praja, ki bo novembra dopolnil 38 let, je zato hotel preveriti svojo kondicijo in možnost vsaj še enoletnega vrhunskega nastopanja v italijanskem prvenstvu prve lige. Opravil je poskusni trening pri beograjskem prvoligašu IMT in prav ta poskus ga je, kot je sam sporočil goriškemu klubu, prepričal, da zavrne ponudbo San Bendetta.
To odločitev je potrdil tudi novinarjem, ki so včeraj bremenili telefonske zveze z Beogradom, da bi ob pomanjkanju vsake nadaljnje uradne informa; cije s strani San Benedetta izvedeli kaj več o zadevi. Dalipagič je dejal, da bi bil zelo rad prišel v Gorico in da je s klubom dosegel tudi zadovoljivo rešitev finančne plati pogodbe. Drugačna odločitev naj bi torej bila edino sad spoznanja, da goriški ekipi ne bi mogel nuditi takega doprinosa, kakršnega so si od njega pričakovali.
Kaj sedaj, se sprašujejo pri San Benedettu. Ben Colemana, za katerega so se tudi zanimali, je prav včeraj podpisal pogodbo z NBA moštvom Mil; waukee. Nekaj možnosti je spet, da bi se v Gorico vrnil Aleksinas, ki ostaja v bistvu edini kandidat. Po vsej verjetnosti pa bo poleg Vargasa ostal v Gorici še naprej Johnson, ki pa v nedeljo ne bo igral, saj se bo predvidoma vrnil v Gorico šele v začetku prihodnjega tedna.
Proti Ipifimu bo v nedeljo San Be-nedetto nastopil tudi brez poškodova-necja Giuseppeja Ponzonija. tmm)
Po nedavnem deželnem rekordu atletinje Bora Infordate
C. Coslovich: Ko sem zbila trenena...
Nekako bo držalo, da so bili doslej Piščanci znani samo zaradi obvestil o Boletovi osmici. V zadnjih dneh so dobili novo osebnost v atletinji Bora Infordate Claudii Coslovich, ki je doma v tem malo znanem in obiskanem kraju nad Rojanom.
Claudia Coslovich je pred kratkim dosegla nov deželni mladinski rekord v metu kopja. Ima 17 let in obiskuje 4. razred trgovske akademije »Žiga Zois«.
Ob koncu sezone je kratka ocena enoletne dejavnosti skoraj obvezna.
»Presenečenje je bil pravzaprav že met preko 47 m, ker se je za letos načrtovalo 45 metrov. Ko sem v začetku oktobra dosegla 47,02 m, sem bila prepričana, da bo letos to moj najdaljši met.«
Si ob tem dosežku morda pomislila na deželni rekord, ki ni bil več tako daleč?
»Zavestno vsaj ne. Točno nisem niti vedela, koliko znaša znamka rekorda in zadnji rezultat 49,62 metrov sem sprejela prej kot novo presenečenje kot pa rekordno dolžino... No, deželni rekord je vsaj nadomestilo za državno prvenstvo, na katerem zaradi poškodbe nisem mogla nastopiti.«
Kakšen je tvoj odnos do domačega športa?
»Doslej sem trenirala štirikrat na teden, kmalu pa bom po petkrat. Če temu dodam še šolske obveznosti, je jasno, da domačim športnim dogodkom lahko sledim le preko Primorskega dnevnika in tednika Trieste šport. Sicer sem pred leti nekaj časa jadrala pri Sireni, eno leto pa sem tudi igrala odbojko pri Boru.«
Atletika je pri Boru od vedno zadeva maloštevilnih, vendar dobrih atletov. Kakšen recept bi jo lahko postavil na bolj poljudno raven?
»Stvar bi se lahko korenito popravila, če bi se šolski zavodi masovno udeleževali študentskih tekmovanj. Žal pa se na atletiko gleda nekoliko postrani.«
Cilji za prihodnjo sezono?
»Glede možnega rezultata je sedaj prezgodaj za ugibanja. Napredovati je seveda vedno težje. Emotivna cilja pa sta uspešen nastop na državnem prvenstvu, kjer računam na eno od kolajn in pa nastop za državno reprezentanco. Letos sem v Italiji druga med mladinkami, prav pred dnevi pa je leto mlajša atletinja, ki bo v prihodnji sezoni mladinka kot jaz, dosegla za nekaj centimetrov daljši met od mene. Konkurenca je torej že na razpolago.«
Kako to, da si se opredelila prav za kopje?
»Pri atletski šoli smo nekoč igrali med dvema ognjema in naneslo je, da sem zbila trenerja Iveka Pertota. Po moči udarca je nekako izbral kopje kot najbolj primerno za moje sposobnosti. Pertot je še sedaj moj trener, ki dopolnjuje trenerski načrt, v katerem je prof. Toplak iz Ljubljane zadolžen za tehniko.«
Konec meseca bo Bor Infordata priredil na Kolonji atletsko tekmovanje, na katerem bo Claudia Coslovich letos zadnjič metala.
BRUNO KRIŽMAN
Burja ni zaveznik jadralnega padalstva...
Alpinistični odsek SPDT prireja kot absolutno novost v zamejstvu tečaj jadralnega padalstva, katerega vodijo priznani strokovnjaki iz Bovca, ki so pred kratkim celo odprli jadralno šolo. Tečaj bi moral startati že pred dvema tednoma na Vremščici, venda pa so ga morali organizatorji že dvakrat preložiti zaradi slabega vremena. Najprej je namreč pihala močna bur-ja, teden kasneja pa je vztrajno deževalo.
Zato bo prva vaja tečaja jadralnega padalstva to nedeljo, 22. t. m., na Vremščici, zbirališče tečajnikov in sploh vseh interesentov, je ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici, od koder se bodo vsi skupaj podali na Vremščico nad Senožečami. V primeru slabega vremena, torej dežja in predvsem bur-je, ki je največji sovražnik jadralnega padalstva, tečaj odpade.
V	Bologni je favorit Hollyhurst (sk. 1), nedavni zmagovalec podobne sheme. Z njim se bo zanesljivo boril Fiaccola Effč (sk. 2), ki je v odlični formi. Kljub slabi štartni številki se med boljše lahko vrine Jefs špice (sk. X).
V	drugi bolonjski dirki je favorit Gaio d’Assia (sk. 1). Omenimo naj tudi konja Fersida (sk. X), ki je napredoval za več kategorij. Pozornost zasluži tudi Erz di Jesolo (sk. 2).
Če se bo dokopal do čela dirke bo v Montecatiniju največ možnosti za zmago imel Elvezio (sk. 1). Gogol Om (sk. X) je nevaren, čeprav štarta v drugi vrsti. Od sk. 2 bi lahko presenetil regularni Gasser.
V	Padovi je Cortez OM (sk. 2) v sijajni formi in si zasluži naziv favorita. Vrsta dirke je nadvse ugodna tudi za Gardesia (sk. 1). Elleborina (sk. X) ni v- formi, a sodi vseeno med boljše.
Garrinchi (sk. 2) razdalja ustreza, vrh tega se je na zadnjih dirkah izkazal. Od skupine X zgleda najbolj zanesljiv Febrero. Za zmago se lahko poteguje tudi Effetto (sk. 1).
V	Rimu bo galop, glavni favorit p® je Pen Mar (sk. 2), ki ima ugodn težo. Od skupine X naj omenimo k°' nja Vincas Oportet, ki je v odlit® formi. Preseneti lahko VVhisper A1' row (sk. 1), čeprav je zelo obtežen.
Dirka tris
V	San Siru bo nastopilo 25 koDJ’ Naši favoriti: št. 2 Fibcora MO: St-. Felussov; št. 12 Caravan OM. Za si temiste: št. 23 Gabbiano Red; St. 4 Ghion A2; št. 14 Day CM.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X	2
1
X	2
1
X	2
2
X	t
x2i
danes igra za vas - danes igra za vas
Livio Semolič
totocalcio
Atalanta - Ascoli Cesena - Udinese Fiorentina - Sampdoria Genoa - Juventus H. Verona - Cremonese Lazio - Bologna Lecce - Bari Milan - Roma Napoli - Inter Brescia - Piša Reggiana - Avellino Montevarchi - Empoli Juve Domo - Ospitaletto
Livio Semolič (letnik 1961) je košarkarski sekciji goriškega združenja Dom. Že
ik Pr
že dobrih petnajst let aktiven Sp®r. ® o0)e9
nusai nai aiw acivuji ^unancija aui učenja uum. z,c v mladih letih se jI P gib
igranja posvetil trenerstvu, najprej z minibasketom, nato tudi s član ,-^efP po, s katero je v sezonah 86/87 in 87/88 dosegel drugo mesto v Pr0!?0seiiciie' prvenstvu. Semolič, sicer doktor političnih ved, je tudi odbornik. a(letske letos pa skrbi za mladinski sektor in je Brumnov pomožni trener ekipe. Angelo Kermec je pravilno napovedal 10 izidov.
Na deželni ravni igrajo vse slovenske moške šesterke v C-2 ligi
Po dveh sezonah spet v znamenju številnih derbijev
AUTOGAS 'SERVICE
J '■
Pri Boru Cunja Avtoprevoz prednost mlajšim
Pri šesterki Bor Cunja Avtoprevoz je prišlo pred skorajšnjim pričetkom prvenstva do precejšnjih novosti. Dosedanjega trenerja Massima Iesuja je zamenjal Mauro Giacca, ki bo obenem tudi igral. Tako trener kot tudi nova igralca Roberto Aiello in Luca De Carli so v preteklem prvenstvu igrali za tržaški DLF v C-2 ligi. Četrti novi igralec Borove ekipe je Alessandro Rudes, ki je doslej branil brave tržaškega Interja 1904. Slednji je po težki prometni nesreči šele pričel na lahko trenirati, žal pa se je prav v sredo zvečer težje poškodoval še kapetan ekipe Diego Batič, ki bo moral verjetno tudi precej časa počivati.
Trener Giacca, ki ima za sabo lepo igralsko pot pri Are Linei, Novilinei, Solarisu (B liga) in Nuovi Pallavolo Trst, nam je povedal naslednje: »Pričeli smo trenirati v začetku septembra. Pred pričetkom prvenstva bomo imeli za seboj dva meseca vadbe, ki je bila najprej kombinirana s telesno in teh-
nično pripravo. Na samem začetku je bil večji poudarek na telesni pripravi. Ekipo sestavljajo starejši in bolj izkušeni odbojkarji, toda program dela sem sestavil nekoliko bolj dolgoročno. Ne gre pozabiti, da je v ekipi šest mladih obojkarjev, starih v povprečju 20 let, in prav ti bi morali biti v bližnji prihodnosti nosilci Borove igre. Mladim sem posvetil več pozornosti, ker glede na starost lahko tehnično in taktično še precej napredujejo. Doslej smo odigrali kvalifikacijski tekmi za turnir Prijateljstva ter preteklo soboto še srečanje s Pallavolo iz Trsta za deželni pokal. Načrtujemo tekme s Fin-cantierijem, Torriano, Ferroallumini-om, goriško 01ympio in drugo postavo Volley Ballom iz Vidma. Šele po teh prijateljskih tekmah in prvih prvenstvenih nastopih se bo pokazalo doslej opravljeno delo. Mislim pa, da bo ekipa šele v prihodnji sezoni res zaigrala tako, kot si želim in pričakujem.«
(G. F.)
David Starc
V soboto, 28., tega meseca se bo začelo moško odbojkarsko prvenstvo C-2 lige, v katerem bodo letos nastopali vsi trije slovenski deželni ligaši, potem ko je ob koncu lanske sezone Plympia izpadla iz državne C-l lige, četrtoligaš Soča Sobema pa se je vrnil na pokrajinsko raven.
Po dveh sezonah se bodo ekipe Bora Cunje Avtoprevoza, 01ympie in Vala Mebla Imse tako znova znašle v isti ligi in obnovila se bo vrsta, med igralci, a tudi med gledalci, dokaj občute-hih derbijev.
Površni opazovalec bi lahko sodil, da se je pri teh naših klubih v zadnjih latih bore malo premaknilo na bolje, če so pač znova skupaj v isti ligi. Drži sicer, da v zadnjih dveh letih ne Valu ne 01ympii ni uspelo ohraniti težko Pridobljenega statusa državnega Ugaša, toda po drugi strani je tudi res, da so naša društva v neravno rožnati pa-horami moške odbojke v FJK (ko se raznorazne ekipe iz leta v leto rasfor-rrhrajo in obnavljajo na krhkih temeljih) med najbolj trdnimi stvarnostmi.
Letošnjo sezono naših ekip označuje dokaj temeljita preobnova igralskega Ladra. Val je pot pomladitve dokaj uspešno ubral že lani, 01ympia pa se mu 1® Pridružila letos. Za obe tile naši društvi (ob sodelovanju ostalih slovenskih ekip na Goriškem) tak korak ne Predstavlja pretiranega tveganja, saj razPolagata s trdnima mladinskima °dsekoma, ki sta med najbolj rodovit-ruuia v deželi. Pri Boru so se morali že drugič v tem desetletju zateči k do-Polnitvam z igralci večinskega naroda, Qa omogočijo igralcem dveh svojih 9®Ueracij (letnikov 1962, 1963 oziroma s”69,1970), edinih, ki so jih spričo Plošne krize tržaške mladinske odej ke s težavo pripeljali do določenega nivoja znanja, da se še naprej dokazu na tekmovalni ravni, ki jim je las-
Za vse tri šesterke se obeta težka zona, v kateri pa bi morala biti za-°sčenja vsekakor večja od razoča-
anj.
sliki: derbi med valovci in bo-i ,Vci (prizor z lanskega dvoboja v »ovadnici goriškega Kulturnega v^hia) bo letos na sporedu že v pr-
Devinski in bistriški sinučaiji pobrateni
,r^IRSKA
Pred‘ioiva BISTRICA - Potem, ko so Pri hemi tedni podobno slovesnost rj avili v Nabrežini nri Trstu, so
Preg
Nabrežini pri Trstu, so
stnux 'Pucvi predstavniki domačega čari grškega kluba Snežnik in smu-v Dri lz devinsko-nabrežinske občine jana 2tn°sti županov obeh občin, Bo-Prutrič rezi9aria in Janeza Kirna, še °heh L, Podpisali listino o pobratenju sta ^Prijateljskih klubov. Tudi tokrat S!hUčaeSetletno bogato sodelovanje Pred=JjeY °beh strani meje potrdila (SK n. brhka obeh klubov Mario Kralj Sriežjj^nlj in Lado Čeligoj v imenu
Odbojka
k°nt0 Vmder 18 žei
(15:4 ie L ‘ ALTURA
Grašič T^VEL: Pertoi „ TUd: J°gan, Cebulec,
Slovel SV?em ’
ierotnika P,aletel “= Sr/a; Z dobrimi
‘a hiknv otnice. tak
ilriaa čLVPrašljiva.
,15. odfjxbulec. ki je
(J a čnimi servisi
01ympia začenja šMetno načrtovanje
01ympia je lani zaradi nekaterih nerodnih porazov izpadla v nižjo ligo, letos so zato pri društvu sklenili, da bodo članski ekipi vlili novih svežih moči. To nam je potrdil tudi trener Vojko Jakopič: »Letos smo privabili v člansko ekipo kar štiri igralce, ki so v lanski sezoni nastopili v prvenstvu un-der 16. Povprečna starost se suče okrog 19 let, če seveda izvzamemo kapetana Mirka Špacapana.
V poldrug mesec dolgem pripravlja-nem obdobju smo veliko garali, največ pozornosti smo polagali na individualno tehniko. Odigrali smo deset prijateljskih srečanj, v katerih smo lahko ugotovili šibke tbčke naše igre. Te so preskromen blok in obramba servisa in udarca. V prvi šesterki sta stalna člana dva perspektivna šestnaj-stletnika, zato bomo potrebovali še dodatno obdobje za uigravanje«.
Kakšni pa so cilji ekipe? »Nimamo velikih ambicij, saj smo pomladili ekipo in se bomo zato potegovali za ob-
stanek v ligi. Pomladitev spada v štiriletno društveno načrtovanje, v katerem bi se sedanji igralci morali razviti v homogeno in kvalitetno ekipo. Izpopolnili bomo vse igralske elemente, ki jih še slabo obvladajo.
O letošnjih nasprotnikih nimam veliko podatkov. Igrali smo sicer že proti Valu, Vivilu, Turjaku, Fincantieriju in Boru. Med temi bo nedvomno izstopal Fincantieri, ki bo razpolagal z dobrim igralcem tržaškega Ferroalluminia. Tudi Vi vil je dobra ekipa, vsekakor pa bo prvenstvo zelo izenačeno.
Moram priznati, da je bil žreb razporeda srečanj res ugoden. V prvih dveh kolih bomo namreč igrali proti novincem v ligi, zato imamo vse pogoje za spodbuden pričetek prvenstva.«
Pa še to. Ko smo pred časom poročali o pripravah 01ympie smo nepravilno zapisali, da je odgovorni za člansko ekipo Andrej Terpin. To funkcijo namreč opravlja Dario Maraž.
Luka Marassi
Val Meblo Imsa za uvrstitev čez sredino
BOR CUNJA AVTOPREVOZ
Sergij Stančič	1962	185	tol
Diego Batič	1963	175	pod
Marko Marega	1970	188	cen
Dario Melon	1968	184	cen
Romano Pernarčič	1962	183	tol
Paolo Pernarčič	1969	192	cen
Sergij Budin	1959	184	cen
David Starc	1969	189	tol
Mauro Giacca	1959	186	uni
Roberto Aiello	1960	180	pod
Luca De Carli	1969	188	tol
Alessandro Rudes	1969	198	cen
TRENER: Mauro Giacca
VAL MEBLO IMSA
Fabjan Koršič Marino Buzzinelli Damjan Lutman Aleš Feri Mitja Feri Andrej Vogrič Rajko Petejan Marko Tomšič Rado Lavrenčič Valter Prinčič Diego Petejan Maurizio Superga
1972	188	cen
1970	192	cen
1960	188	tol
1971	186	tol
1972	183	tol
1966	180	pod
1960	183	tol
1970	178	pod
1958	183	cen
1969	188	tol
1972	185	uni
1970	184	uni
TRENER: Rajko Petejan
OLVMPIA
Valter Prinčič
Združena briško-štandreška ekipa Val Meblo Imsa bo v prvenstvu C-2 lige tudi letos nastopila znatno pomlajena, saj se srednja starost igralcev suče okrog 19 let.
Pred pričetkom napornega prvenstva nam je novi trener Rajko Petejan povedal: »Igralci imajo polno dobre volje in se med treningi res potrudijo. S pripravami smo sicer še nekoliko v zamudi. To je povsem razumljivo, ker smo letos spremenili način treniranja in bomo zato potrebovali nekaj več časa, da bomo dosegli zadovoljivo uigranost. Nasplošno nam primanjkuje tehnike.
V predprvenstvenem obdobju smo odigrali vrsto prijateljskih srečanj, nastopili smo na finalnem delu Pokala prijateljstva, prejšnjo soboto pa smo uspešno pričeli deželni pokal, saj smo z gladkim 3:0 odpravili Turjak. Najbolj spodbudno je nedvomno dejstvo, da razpolagam kar z enajstimi popolnoma enakovrednimi igralci. Na igriš-
če bodo stopili prav vsi, zato se bom bolj angažiral kot trener in ne kot igralec. Manjši problem bom imel verjetno le z Valterjem Prinčičem, ki je oblekel vojaško suknjo«.
Petejana smo povprašali tudi o ciljih, ki sta si jih ekipa in društvo zadali pred pričetkom prvenstva.
»Namen in upi društva so doseči prvo polovico lestvice. Vsekakor bo letošnje prvenstvo precej izenačeno. Med favorite bi vključil tržaški Bor, s katerim se bomo spoprijeli že v prvem kolu. Začeti prvenstvo s slovenskim derbijem ni prav enostavna stvar, mislim pa, da bo že to srečanje prikazalo pravo moč obeh ekip.
V naslednjih dneh bomo še urili tehniko, saj sloni naša igra predvsem na tej prvini in ne na običajni moči. Mislim, da bo prvenstvo zanimivo, pretirano taktirizanje pa ni umestno, saj bomo zmago dosegli le z boljšo in preudarnejšo igro«.
Mirko Špacapan Simon Terpin Andrej Terpin Luka Marassi Gregor Šiligoj Damjan Dorni Janez Terpin Ivo Cotič Štefan Bensa Marjan Vogrič Peter Černič Martin Komjanc
1953	190	cen
1965	189	cen
1966	176	pod
1969	185	tol
1971	180	tol
1973	188	cen
1973	184	tol
1972	184	uni
1973	180	tol
1970	175	pod
1972	186	tol
1965	182	tol
TRENER: Vojko Jakopič
SPORED 1. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - VAL MEBLO IMSA; Vi vil Villa Vicentina -Volley Bali Udine Videm; Volley Pordenone Pordenon - Libertas - Sacile; Libertas Turriaco - Fincantieri Tržič; Intrepida Mariane - OLVMPIA; Prata Pordenon - Rozzol Trst; Torriana Belca - PAV Remanzacco.
V Vidmu jutri z za zdaj vodilnim v košarkarski D ligi
Težko gostovanje za Bor Radensko
w.i
Pred začetkom prvenstva so vsi izvedenci menili, da je jutrišnji nasprotnik Bora Radenske, Virtus Videm, eden glavnih favoritov za napredovanje v višjo ligo. Po treh kolih D lige so Videmčani vlogo favorita tudi povsem upravičili, saj so brez poraza na vrhu lestvice, čeprav so dve tekmi igrali v gosteh: najprej so na Proseku premagali Autosandro z 89:72, nato so si doma privoščili Latisano s 83:48, v soboto pa so odpravili še Nerveso v gosteh s 70:54. Videmsko moštvo torej daje povprečno po 80,6, prejema pa le 58 točk na tekmo, kar spet kaže, da je ta ekipa zelo solidna tako v obrambi kot v napadu. Glede posameznikov naj bi predvsem omenili zelo uspešnega strelca Coccola (ki stalno daje več kot 20 točk), Spessotta in Bianchinija, ki sta še zlasti dobra v obrambi.
Košarkarje Bora Radenske jutri gotovo čaka izredno težka naloga. Tekma pa ni že vnaprej izgubljena. Nasprotno! Naši košarkarji so v soboto zasluženo in prepričljivo premagali dotlej vodilno Intermuggio. Kar pa je pomembneje, so glede igre in forme
pokazali dokaj šen napredek. Očitno so se naši otresli treme s prvih dveh kol in zaigrali tudi taktično bolj zrelo ter so bili, po našem, predvsem boljši v obrambi, kar je seveda neobhodno potrebno za uspeh v košarki.
Če bodo borovci igrali tako uspešno kot v prejšnjem kolu proti Miljčanom,
in če bo Fabrizio Korošec tudi tokrat metal s tako natančostjo, potem zares lahko upamo na podvig naših fantov.
Tekma Virtus Videm - Bor Radenska bo jutri v Cussignaccu (Videm) s pričetkom ob 20.30. (jan)
Na sliki: razpoloženi strelec Korošec med metom na koš (foto Križmančič)
obvestila
SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA
vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmu-čarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ 01ympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo.
ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS
obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle v torkih in petkih od 21.00 do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477.
SPDT
prireja v petek, 27., in v nedeljo, 29. t. m., zanimiv naravoslovni izlet v Marano Lagunare. Nedeljski izlet je že zaseden, za petek pa je na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) še danes. Vpisati se je treba osebno, cena izleta pa je 40 tisoč lir, ki vključuje prevoz z avtobusom, vožnjo z ladjo po laguni in kosilo. Vabljeni!
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI
obvešča, da tudi 24. t. m., iz tehničnih razlogov, odpade plavalni tečaj v Hotelu Maestoso v Lipici.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JE.	dnevnik
20. oktobra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L J ZTT	Član italijanske
in ,iska ^	T,„	|p “:rr=r.PF,EG
Po zasedanju tristranske mešane komisije za Namibijo
V namibijski prestolnici pogovor udeležencev novembrskih volitev
VVINDHOEK — Včeraj je v namibijsko prestolnico VVindhoek prispel južnoafriški zunanji minister Pik Botha, ki se bo tam srečal s predstavniki vseh namibijskih strank, ki bodo sodelovale na novembrskih ustavodajnih volitvah v Namibiji. Namibijsko stran bo zastopalo deset strank, prisoten pa bo tudi predstavnik OZN za Namibijo, Finec Martti Ahtisaari. Srečanje bo. vodil južnoafriški upravitelj te dežele Louis Pienaar.
V sredo zvečer pa je v Pretoriji zaključila delo tristranska mešana komisija, v kateri sodelujejo Kuba, Angola in Južnoafriška republika. Na zasedanju, ki je bilo najdaljše doslej, od kar so komisijo decembra lani ustanovili, so sklenili, da je treba takoj rešiti vse probleme v zvezi z nekaterimi predstavniki razpuščene polvojaške policije »koevet«, ki so se zdaj priključili namibijski civilni policiji.
Komisija je tudi pozvala komisijo OZN za begunce, da prevzame nadzor nad naselji bušmanov. Poleg tega so na zasedanju v Pretoriji pozvali vse, ki sodelujejo v namibijskih dogodkih, da '	' '	' ' določila, ......
Aretacije v sklopu obsežne akcije rimske policije
Uspehi preiskovalcev v boju proti mafiji
dosledno spoštujejo
ki jih
redvideva načrt OZN za neodvisnost Namibije. Pri tem je bil tudi govor, naj bi organizacija ljudstva jugozahodne Afrike SVVAPO izpustila nekatere osebe, ki naj bi jih imeli zaprte.
Včeraj pa je predstavnik organizacije SVVAPO po radiu v VVindhoeku te trditve zanikal in izjavil, da organizacija nima nobenih zapornikov, svojih vojaških enot pa naj tudi ne bi imela na mejnem področju med Angolo in Namibijo, temveč naj bi bile njihove enote izključno nad 16. vzporednikom, kot to predvideva tudi načrt Organizacije združenih narodov.
Pik Botha (levo) z vodjem namibijske patriotske fronte Katjionguaom in južnoafriškim direktorjem za zunanje zadeva Van Heerdenom (Telefoto AP)
RIM — V sklopu obsežne preiskave o preprodaji heroina in kokaina na relaciji Sicilija-Rim-Kanada, je rimska policija včeraj aretirala šest oseb. Tri ljudi so aretirali v Rimu, dve v Cata-nii, eno pa v Sirakuzah. V vseh šestih primerih gre za osebe, ki so imele že opravka s pravico, poleg tega pa so bile člani večjih mafijskih organizacijah. Preiskavo, ki se je delno zaključila z aretacijo šestih mafijašev in tihotapcev z mamili, so odprli pred enim
letom. Že lani so odkrili v rimski mestni četrti Laurentino neko postojanko, ki je služila sicilski mafiji, da je izkoriščala geografsko lego Rima, na pol poti med italijanskim Severom in Sicilijo, kjer je dobivala pošiljke mamil neposredno iz Kanade. Preiskovalci so menda že na sledi tudi ostalim članom organizacije, ki je imela številne podružnice v tujini, predvsem na področju preprodaje kokaina.
Še odprta afera Hamer
PARIZ — Družina Dirka Hamerja, ki je umrl 1978. leta med počitnicami na Korziki, je apelirala proti prvostopenjski razsobi prizivnega sodišča iz Bastie, ki ni obsodilo Viktorja Emanuela Savojskega zaradi namernega umora. Hamer je umrl, ker ga je »po tragičnem naključju«, kot so dejali odvetniki, ustrelil Viktor Emanuel Savojski. Do streljanja je prišlo na jahti rimskega zdravika Pendeja, ki je sodnikom izjavil, da je bil strel namenjen njemu, saj sta se hudo sprla z Viktorjem Emanuelom in ta je hotel prerekanje zaključiti kar s smrtjo anatagonista. Po francoskem pravu gre torej za namerni umor, saj je povsem nepomembno, če so krogle zadele osebo, kateri so bile namenjene, ali nedolžnega turista, ki je spal v bližini.
Sisulu za upor v Sowetu zvedel po nekaj letih
SOVVETO — V intervjuju za Washington Post je 77-letni vidni predstavnik tajne južnoafriške organizacije Afriški nacionalni kongres Walter Sisulu povedal, da je o krvavem zatrtju upora v Sowetu leta 1976 zvedel šele leta 1980. Sisulu, ki so ga v nedeljo izpustili iz zapora, je bil namreč skupaj z Mandelo leta 1964 obsojen na dosmrtno ječo, kazen pa je prestajal v enem najhujših južnoafriških zaporov na Robben Islan-du, kjer zaporniki poleg številnih drugih neprijetnosti do leta 1980 niso smeli prebirati časopisov.
Strmoglavilo vojaško letalo 57 mrtvih v SZ
MOSKVA — Predsinočnjim je iz nepojasnjenih vzrokov in v neznanem sovjetskem kraju strmoglavilo tovorno letalo iljušin-76. Tiskovna agencija TASS je posredovala vest, ni pa navedla večjih podrobnosti, čeprav je omenila, da so v nesreči umrle vse osebe, ki so bile na krovu letala.
Na iljušinu je bilo 57 oseb. Večina so bili člani azerbajrižanskega padalstva, cilj njihovega potovanja pa je bil menda Gorski Karabah, kjer bi bili morali skrbeti za javno varnost.
Sovjetsko obrambno ministrstvo je odprlo preiskavo o nesreči in izrazilo svoje sožalje sorodnikom petdesetih padalcev in sedmih članov posadke. Iljušine-76 običajno uporabljajo za prevažanje blaga, občasno pa služijo tudi za vojaške transporte. Čeprav je agencija TASS poročala o nesreči z navedbo izredno skromnih podatkov, je letalo strmoglavilo najbrž sredi noči na poti v avtonomno pokrajno Gorski Karabah, kamor v zadnjih tednih redno pošiljajo vojaške odrede.
Lepota v prtljažniku
Britanski fotomodel Gail McKenna odpira poln prtljažnik lepotic na novem modelu mercedesa brabus, ki so ga včeraj predstavili na londonskem sejmu
Motorfair '89
(AP)
Švicarski tisk o odgovornosti jugoslovanskih agentov
Bombni atentat v Ženevi proti Albancu s Kosova
ŽENEVA — Pretekli četrtek je na enem ženevskih parkirišč eksplozija uničila osebni avto, ki ga je v najemu imel sodelavec švicarske televizije. Že naslednjega dne so na televizijskem dnevniku omenili možnost, da naj bi bila podtaknjena bomba namenjena kosovski družini, ki stanuje v prvem nadstropju poslopja, pred katerim je izbruhnila eksplozija. O zadevi danes piše na široko tukajšnji dnevnik Suisse, ki objavlja tudi fotografije kraja eksplozije. Po navedbah časnika gre za politični atentat, v katerem so skoraj izgubili življenja oče, mati in trije (švicarska agencija ATS govori o dveh) otroci. Bomba, ki naj bi jo neznani storilec vrgel skozi okno v otroško sobo, se je odbila od rolet in padla na parkirani avto. Suisse piše, da so dejanje najverjetneje zagrešili pripadniki jugoslovanske tajne službe, češ da je oče družine, ki ji je bila bomba namenjena, pristaš neodvisnosti Kosova. »Po mnenju opazovalcev naj bi ta prvi atentat v Švici, uperjen proti kosovskim independentistom, podrobno pripravili pripadniki jugoslovanske tajne službe. S tem, ko so se lotili družine in ne posameznika, nameravajo posvariti vse Albance, ki so naklonjeni neodvisnosti Kosova, vključno z ženami in otroki. Po (ugotovitvah) Amnes-ty International, so pristaši neodvisnosti te jugoslovanske pokrajine v zadnjih mesecih podvrženi okrepljeni represiji. Opozorilo v obliki atentata je namenjeno kakim 100.000 jugoslovanskim delavcem v Švici, ki so povečini doma s Kosova,« zaključuje Suisse.
Novico je nekaj ur zatem v mrežo svojih naročnikov poslala tudi švicarska tiskovna agencija ATS, ki je o zadevi povprašala javno ministrstvo konfederacije, kjer pa so zatrdili, »da v tem stadiju preiskave ne morejo potrditi niti zanikati obtožb dnevnika Suisse, po katerih naj bi ta atentat izvedla jugoslovanska tajna služba«. Agencijsko poročilo omenja, da je ziiriška policija, ki je prišla na kraj dogodka, kmalu ugotovila, da je eksplozijo povzročila bomba tuje izdelave in da ni bila namenjena lastniku vozila, temveč prebivalcem poslopja. Tudi ATS omenja družino kosovskih Albancev, ki stanujejo v prvem nadstropju, očeta družine pa opisuje kot »nacionalističnega aktivista, ki se zavzema za neodvisnost pokrajine, kjer je srbska policija ostro zatrla demonstracije in nacionalistične akcije«.	B. M.
Jasna stališča Jugoslovanske ljudske armade
BEOGRAD — »Vsa stališča JLA, ki zadevajo vsebino družbenih reform v državi, so na razpolago javnosti, armada nikakor ne zahteva, da bi njena stališča obravnavali na privilegiran način,« je včeraj poudaril zvezni sekretar za ljudsko obrambo generalpolkovnik Veljko Kadijevič, ko je govoril na skupni seji vojaškega sveta in predsedstva komiteja organizacij ZKJ in v JLA. »V boju za naša stališča nas ne morejo in nas ne bodo ovirali "argumenti", ki to niso, trditve, češ da se naša stališča bolj skladajo s stališči ene in manj s stališči druge republike, da hočemo biti nevtralni, da taktiziramo, in da celo pretirano vsiljujemo jugoslovanstvo ali da se bi morali na javnem prizorišču čimprej opredeliti do vsakega mišljenja, ki prihaja iz tega ali onega okolja. To pa niso nikakršni argumenti, temveč samovoljne in netočne kvalifikacije,« je dejal general Kadijevič. »Vsak manever, ki je naperjen proti Jugoslaviji in proti socializmu v Jugoslaviji, bo naletel na naše odločno in brezkompromisno nasprotovanje. Notranja vprašanja državne in družbene ureditve bodo narodi te države reševali sami, brez kakršnihkoli zunanjih vplivov, ne glede na to, kdo te vplive omenja« je opozoril Kadijevič. (dd)
Jugoslovansko kitajski odnosi
PEKING — Podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Živko Pregl je izjavil, da je obisk jugoslovanske delegacije v Pekingu, kjer se udeležuje zasedanja jugoslovansko-ki-tajskega medvladnega komiteja za gospodarsko in znan-stvenotehnično sodelovanje, povsem delovno-gospodar-skega značaja: jugoslovanska stran bo storila vse, kot je dejal Pregl, da bo obisk v tem okviru tudi potekal.
Obisk jugoslovanske državne delegacije, ki jo kot predsednik jugoslovanskega dela mešanega komiteja vodi podpredsednik ZIS Pregl, je prvi jugoslovansko-kitajski stik na tako visoki ravni po prelivanju krvi v Pekingu 4. junija. Zaradi občutljivosti političnega trenutka pa tudi želje Kitajcev, da bi obisku pripisali politični pomen, kar je moč sklepati po tem, da so napovedali srečanje Pregla s kitajskim premierom Li Pengom, je podpredsednik jugoslovanske vlade novinarje seznanil tudi s to platjo obiska v Pekingu. Pregl je s tem v zvezi dejal, da človekovih pravic in njihovega spoštovanja danes po svetu ne obravnavajo več kot "notranjo zadevo“ posameznih držav:
»Jugoslavija je odgovorna pred svetom in tako tudi ravnamo. Ob dogodkih na Tienanmenu je v treh sporočilih jasno izrazila svoje stališče. Odtlej ni svojih stališč v ničemer spremenila, saj za to tudi ni razlogov.«
Podpredsednik ZIS je omenil tudi dejstvo, da je Kitajska velika država, da gre za pomembno potencialno tržišče pacifističnih držav, zaradi česar je razumljiv objektivni interes za gospodarsko sodelovanje s Kitajsko.
■ TOKIO — V neki znani tokijski delikatesni trgovini so ob vseh znanih in neznanih gastronomskih specialitetah začeli prodajati še aligatorjevo meso. Trgovci so ga predstavili kot »zdravega in polnega energije«, uvažajo pa ga iz ameriške države Louisiana. Aligatorjeve zrezke prodajajo po približno 100 tisoč lir za kilogram, kar pa je le malo več, kot stane svinjsko ali goveje meso. Idejo za uvoz aligatorjevega mesa so v Tokiu dobili od ameriškega profesionalnega igralca baseballa Parrisha, ki blesti v japonskem prvenstvu in ki je izjavil, da se ima za svojo moč zahvaliti izključno rednemu uživanju aligatorjevih zrezkov.
Somalska vlada ima probleme z vojaštvom
MOGADIŠ — Somalski predsednik Mohamed Siad Barre je prvič javno priznal, da mu je del vojske, na katero se je opiral vseh dvajset let svoje vladavine, pokazal hrbet in sprožil oborožen odpor. Neposredno pred sobotno jubilejno obletnico prevzema oblasti z državnim udarom, je tako tudi salh potrdil vse pogostejše vesti o hudi*1 težavah, v katerih se je znašel njegov režim.
»Obrnili so orožje proti tistim, ki s° jim ga dali in jih izurili,« je jezno prl' bil, očitno vznemirjen, ker je pobeg°v iz vojske vse več. O uporu vojske v Kismayu na jugu države so tuje agem cije poročale že aprila, avgusta pa tud1 o ustanovitvi novega gverilskega 91' banja, ki si je nadelo ime Somalsk® patriotska fronta (SPE), ki jo vodi nekdanji poveljnik Garnizona v KismaYu podpolkovnik Bešsir Belilika.
Z ustanovitvijo gverilskega gibanj ^ na jugu se je Barrejev režim znase med dvema ognjema. Že leta 1981 s namreč na severu proti njemu bori bo malsko nacionalno gibanje (SNMl Gre predvsem za medklanska naspr° ja, ki so del dolgotrajne somalske tr dicije in čeprav je Somalija ena re . kih nacionalno enotnih držav v An1 ' ta nasprotja niso nič manj krvava k pogosti medplemenski in medetrn1-spopadi v drugih afriških državah-, Barrejev režim jih je z vse očitne]’1,^
favoriziranjem klana Marehancev, katerega izhaja, in predvsem družinskih članov, samo še razpjn Najprej se mu je že v začetku 80 uprl klan Isakov na severu, janUli L letos, ko je odstavil in kasneje c^a zaprl obrambnega ministra geneI u Abdulahija Nura, pa so se mu na lu9 uprli še Somalci z Ogadena.	m
78-letni Barre je v očitnih škr1?'' zato pred dnevi celo razglasil, da
volitvami 1991 doslej e ...
merava z
partijski sistem spremeniti v ve^Parjyč
skega, toda napetosti to ni PraV za ublažilo, saj uporniki trde, da 9r®£ja-novo prevaro, s katero želi samo p ^ ljšati svojo oblast. Obtožujejo ga g da se je hkrati s temi obljubami o po vojaško pomoč k Libiji, ki qVi menda že poslala okrog 700 v0Ulep-pa tudi veliko pošiljko tankov, o nih vozil, topov in drugega orozj ■ s0 O prisotnosti Libijcev v ^ornTgniji. pred dnevi namigovali tudi v g0-
Dn niiVinrriVi frrlifirnli cf n Til 13
bra pri zasledovanju uPor^,^p Vjn v
Po njihovih trditvah sta bila malskimi četami, ki so sredi
jugu vdrle na kenijsko ožemi ^e-obmejnem mestu Liboi ubile s tu£Ji nijske policiste in štiri civilis v.ega dva Libijca. Z obiskom SOI?mana v obrambnega ministra Abduran	0d-
Nairobiju so incidentu sicer n.	ge-
vzeli širšo razsežnost, toda P11 vedn° guncev iz Somalije v Kenijo pieU' narašča. Trenutno jih je v Ken da že 5000.	v jvlo9a'
Zlasti po junijskih nemirih v nep0-dišu, do katerih je prišlo zar® igrn5*^ jasnjene aretacije nekaterih ,-cjja P® verskih dostojanstvenikov, P rež11*: jih je krvavo zadušila, Barr J. sprov vse bolj nervozno in vse b Ugjjii1 obračunava z vsemi svojimi p namišljenimi sovražniki.