Poštnina plaćana ▼ gotovini. Leto LXX. št 1*3 Ljubljana, tore* 29. Jnlija lfS7 Cea« Dla i.- H B sa^H I ssssn I ■ ssssa I sn sssb H sssa I ssl aT'" I a* ssssf ■ H sssssf I I ssssn ssssV I Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje te praznike. — tnser&tt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3, večji lnseratl petit vrsta Din C— Popust po dogovoru, inseretnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 28«— Rokopisi se ne vračajo. 'M UREDNIŠTVO Dt UPslAVNUTVO LJUBLJANA, KnafljBvm ulica K. i Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 81-26 Podružnlee: MARIBOR, Strossmajrerjeva lb — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon S t. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani 5t- 10.351 Živahen dan v narodni skupščini; Načelna razprava o konkordatu Ob napete« zanimanju vse javnosti je narodna sknpl&na včeraj začela razpravljati o konkordatu — Na popoldanski seji je bila razprava prekinjena — Dr, Kosta Koma* nudi o pomenu konkordata Beograd. 20. juiija. r. Po eJtspozeju m:-mstra pravde dr. Subotića, ki je prizna!, da ho izzval predlagani konkordat veliko zmedo zlasti v pogledu bračne zakonodaje, so govorili v načelni debati na dopoldanski seri še poročevalec večine dr. Mile M:*kulin, ki je branil konkordat, nar. posl. Gaeino-vić, ki je govoril proti in nar. -posl. Pavao Matica, ki je kot katoliški župnik zagovarjal sklenitev konkordata. Dr. Kasta Komanudi Na nopoldanak'" seji je prvi govoril nar. posl, dr. Kosta Kumanudi. ki je v obvir-nem. nad dve uri trajajočem govoru pojasnil stališče JNS in podvrgel predlog konkordata stvarni strokovni kritiki. V svojem govoru je med drugim izvajal: Od obstoja Jugoslavije ni še noben zakon-sk; predlog :zzval tako velike in vsestranske pozornosti kakor sedaj predloženi zakon o konkordatu z Vatikanom. To zanimanje za konkordat se je manifestiralo na razne načine: v obliki predstavk in resolucij, brošur in interpelacij, brošur ter novinarski 'n revijskih člankov, eni pisani resno in objektivno, drugi polemično, eni navdahnjeni iskrenih verskih in cerkvenih pobud, drugi pa iz politično strankarskh ozirov, eni :zpopolnjeni z o^tro kritiko, drugi s tendenciozno reklamo. Ali ie bilo potrebno sklepati konkordat. ali pa *>-;merncjše. da se ic postopalo z r^n.sko katoliško cerkvijo kot da gre za notranje pravo ter da se je izdal medver-ski zakon ali pa poseben zakon o rimsko katoliški cerkvi v Jugoslaviji, kakor se je to zgodilo za srbsko pravoslavno cerkev, za ždov^ko in muslimansko cerkev :n za evancel'ske kristjane v Jugoslaviii. fte se jo za filavne veroizpovedi uredil položaj s posebnim zakonom, bi bilo brez dvoma mnogo bolje, da se ic to zgodilo tudi v pogledu rimsko katoliške cerkve, ne glede na mnoce druge razloge. Čeprav je velika ve-č'na dr?av. tudi najbolj katoliških, izbrala drugo pot in ured;la svoje odnošaje do rimsko katoliške cerkve s posebnim zakonom sem vendar mnenja, da se daio vsa vpraSanja s sveto stolico pravilnej«e reši-ti_ s konkordatom. V Jugoslaviji je vsega 57.^5 odstotkov rimokatoličanov napram 48.70 odstotka pravoslavnih, dva plemena, hr\atsko in slovensko, pa sta izključno rimsko katoliške vere. Ne sme p& se tudi pozabiti, da je to mednarodna cerkev 7 močno organizirano hierarhijo in da je papež, poglavar te cerkve, dejansko na čelu vatikanske države ter da razpolaga t. veliko duhovno in posvetno silo po vsem svetu. Konkordat brez dvoma proži boliše možnosti za razvoj dobrih in normalnih odnosa ie v med dr/avo in Vatkanom. kakor pa običajni zakon. Zato sklenitvi konkordata ni mogoče resno ugovarjati, če je ravno-praven za obe stranki. Drugo pa je vprašati ie. na kakšen način je to rešeno s predloženim predlogom konkordata, ali ta rešitev odgovarja interesom nagega naroda in naše dr/ave. Nato vprašanje je mogoče odgovoriti le s podrobno analizo glavne vse-b;ne tega konkordata. Prekinitev razprave Dr. Kumanudi pa *\ koncil svojega govora, ker je okrog 17.30 prihitel v dvorano nar. posl. Srnico V'ikanm'ć in sporočil, kaj se je zgodilo v Knez Mih.aj.lovi ulici. Ta vest je i/zvala med narodnimi poslanci toHko razburjenje, da je moral predscdivk scio prekiniti. Narodni poslanci so odšli deloma na ul:co. deloma pa v klube, k-er so živahno komentirali te dogodke. Med tem se je sestal ministrski svet k i/redni seji. predsednik skimščine pa ic sklical konferenco šefov p*T-:*rncHtarnih klubov, da se posvetuje 7 ni*mi glede nadaljevanja ra/nrave o konknr^^ht Ob 20.30 ie predsednik dr C.rić seio formalno zopet nrvnrif ji* jo takoj zaključil ter napovedal pr:h<>d*iin sejo za danes dopoldne. Današ^m seia Današnja sem narodne skupščine ie bila sklicana zđ S uro pričela pa se ie še le ob 10.30. Pred scj»» *<> namreč imeli vs; klubi svoje sele« ^af«« pa ie bi!a v predsedstvu «.kur»:" i'1^ Ac ki>;i!?-cnca š*«fo\ vseh parlamrntnr-'ih ■Kanin ki »e tra;a'a nad eno uro Rs/nra*Mali «u o Mdelievsojtl razprave o konkordatu n o včerapn ih dogodkih, ki dominira:o na vsej današnji seji skušane Ob 10 30 ie naposled pred^dnik otvoril sejo. Navzoči so le nekateri ministr. Na sejo nista prišla ministrsk' predsednik dr. Stojadinović in notranj- minister dr. Korošec. Zakon proti celibatu učiteljic Po odobritvi zapisn'ka. ki je bil po doJ-gem času sprejet brez debate, je zahteval besedo nar. posl. Alcksa Lazare vic, ki je vložil nujen predlog zakona proti celibatu učiteljic. V svoji utemeljitvi je naglašal, da je prisilni celibat učiteljic, ki je bil uveden z amandmanom v finančnem zakonu, krivičen, ker omejuje osebno svobodo učiteljic. Vrhu tega smatra, da to tudi ni v korist šole. Taki zakoni so obstojali že pred vojno v Srbiji, na Hrvatskem in v Bosni. Te določbe naj se zopet obnove. Prosvetni minister Stošović je odklonil nujnost in nastopil proti predlogu, češ da ima prisilni celibat samo namen, izločiti otenjene učiteljice, da bi napravile mesto učiteljskim kandidatkam, ki čakajo na namestitev. S poročenimi učiteljicami je sploh križ, ker hočejo biti pri svojih možeh, kar pa ni vedno izvedljivo. Posledica tega je, da je v državi okrog 1000 razredov brez učnih moči. Vladna večina je pritrdila stališču prosvetnega ministra in zahtevano nujnost predloženega zakona odklonila. Debata o včerajšnjih dogodkih Po rešitvi nekaterih manjših zadev je predsednik ćirić odgovarjal na nujno vprašanje narodnih poslancev Riste Djokiča in Mihajla Djurovića glede včerajšnjih dogodkov pri Saborni cerkvi. V tem se je razvila obširna razprava, tako da do nadaljevanja debate o konkordatu do poldneva še niso prišli. Prepovedana procesija v Beogradu Uradni komunike beograjske policije Beograd, 20. julija. AA. (Poročilo uprave mesta Beograda). Z odlokom uprave mesta Beograda II št. 3654 od 18. t. m., ki so ga objavili dnevniki, so prepovedani zbori in sprevodi do 1. avgusta 1937. Prepoved je bila sporočena tudi sta- rešinstvu srbske pravoslavne cerkve v Beogradu, ker je bilo rečeno, da se bo po molitvi v Saborni cerkvi nocoj ob 17. uri sestavil sprevod meščanov z duhovniki na čelu. da krene po glavnih ulicah. Cerkvene oblasti so opozorili, naj nameravanega sprevoda ne prire- de, ker bodo skušali, kakor so navajala zanesljiva poročila, sprevod izkori* štiti ekstremni elementi tn povzročiti izgrede. Pristojni cerkveni dostojanstveniki so nato zatrdili, da se duhovščina ne bo udeležila nobenega sprevoda. Nocoj ob 17.30 se je po končani molitvi v nasprotju z navedeno prepovedjo uprave mesta Beograda vendarle zbral sprevod več sto meščanov z večjim številom duhovnikov. Sprevod, v katerega so se pomešali tudi komunisti in drugi levičarji radi političnih demonstracij, j^ krenil proti Knez Mi-hajlovi ulici, da bi prišel na Terazije. Ker se na opomin oblastev udeleženci sprevoda niso hoteli raziti in tudi ne ustaviti, so prišli tjakaj organi orož-ništva. da jih v miru ustavijo in raz-prše. Ko so se pojavili organi orožni-štva, je nastala brez njihovega posega gneča in suvanje in so se udeleženci sprevoda kmalu razšli. Poročila, da bi bili policijski organi pri tej priliki koga ranili, so popolnoma izmišljena in tendenčna. Angleški protest pri generalu Francu Anglija zahteva takojšnjo izpustitev zaplenjene trgovske ladje in plačilo odškodnine London« 20. juliia br. Zaradi zapira, iive ansrlp^keea parnika 1 Mol tona . ki £a je F ran rov a križarja Almirante Cervcra: zajela pred Santandrom. a Že v nevtralnih vodah, je angleška vlada ostro protežirala pri generalu Francu. Naglasila je, da bo smatrala Franca odgovornega ra v?o ^kodo družbe- k j je lastnica parn kn. V bodoče bodo an?"t . ■■'» Ladje smatrale vsnk tak napad na trgovske lad>. k: plovejo pod angleško zastavo in se nahajajo *e v nevtralnih vodah, za piratsko, ;.« bodo tudi temu primerno ravnale z napadalcem. O parniku ?Moltonu<- ki 2* ie Franfova križarka odvedla, se ni znano- v kateri nacionalistični luk; se nahaja in kaj s^ Je zgodilo 7, njesovo posadko. Angleška vlada je izročila vladi generala Franca po svojem poslaniku v Hendavu noto. v kateri zahteva, na; Spans-ki nacional fiti takoi izpuste angleško trgovsko lad- jo- ki so io ftsjtli. V svoji drugi *noti generalu Francu <;e zunani minister Eden hratn-; pred obtožbo, ceš da so Španski nacionalisti zaplenili topove, ki izhajajo iz Velike Britanije. Eden poudarja, da bo angleška vlada takoj nastopila proti angleškim tvornicam- is hj nacionalistična vlada mogla predložiti podrol ne itokaze o tako zvanih angleških topotdh. Zunanji minister Eden je danes popoldne obvestil ppodnjo zbornico, da je dal angleškemu poslaniku v Hendavu navodilo, naj zahteva od špan«ske nacionalne vlade, da takoi izpusti angleško trgovsko ladjo >Mol-ton< in nieno posadko. Angleška vlada bo zahtevala od generala Frajica odškodnino za vsako po&kodbo in Škodo, ki bi jo imela ladia ali njena posadka. Tožba baskovske vlade T^rlz, 20. julija, br. Zaradi zapLembe obeh l—M J, ki «ta. pripeljali v Francijo zlato in vrednostne pa.pirje baskovskih bank. se je začel v Parizu pred sodnem proess. ki ga vodi baskoska vlada proti francoskim oblastvoin. Baskovsko vlado zastopa pred sodažčeim nekdanji francoski zunanji minister Paul Boncoor- Zmaga generala Franca v Španiji ne bi bila v interesu Anglije Zanimiva debata v angleški spodnji zbornici London, 20. julija. A A. DNB: V razpravi o zunanji politiki je govoril včeraj namestnik voditelja opozicije Dalton in rekel, da upa. da angleška vlada ne bo podpirala Japonske, ker je delo Japonske krivično. Japonska dela tako, kakor to ni v interesu Anglije. Govoreč o Španiji je Dalton rekel, da ni v interesu Anglije, da general Franco zmaga. Če general Franco zmaga, bodo t* nemarnosti angleške prometne zveze mimo Gibraltarja. Dalton ie nato še rekel, da je večina angleških ministrov na strani generala Franca. Francoski tisk je celo objavil, da so angleške petrolejske družbe dale velika posojila generalu Francu. Za njim je konservativec \Vinston Churchill vprašal, proti komu je postavil general Franco velike topove ob gibraltarski ožini. Vprašuje vlado, če so ti topovi naperjeni proti angleški oblasti nad to morsko ožino. Po njegovem mnenju ti tonovi niso bili v nikaki zvezi s špansko državljansko vojno, vendar bi pa bilo treba ugotoviti, ali so ti topovi iz nemških ali pa italijanskih tovarn. Krvave borbe na španskih bojiščih Z obeh strani poročajo o uspehih Madrid 20. julija AA. Ministrstvo za narodno obrambo ie snoči objavilo uradno poročilo :n pravi, da ie sovražnik post.nisi prebiti republ;kansko fronto pri Madrida. Republikanci so ohranili v?e S9Of0* posto-iir>kc N"a severni front; fe republikansko topništvo usp^no bombardiralo smislim postoianke pri Somiedu. Mala/ga. 20. jul; ia br. Iz Francovega tabora poročajo, da <=o nacionalistične Čete dane« močno napredovale na fronti okoli Bru-nete. Na Črti- kf ie dolga 10 km. so na nekaterih mestih vzlic ogorčenemu odporu rdečih čet prodrle več kilometrov daleč-Pri tem *o imele le malo žrtev. *&ovra£nik r>a ie jzguHl okoli 1000 vojakov Zajele «o 300 miličnikov, uničile Šliri tanke, razen tega pa jim je padla v roke cela baterija protiletalskih topov ter več tonov za uničevanje tankov. Madrid* 20. julija A A. Kakor se izve. so republ kanske čete popolnoma obkolile mesto Majadonjo, ki je južno od Las Rosasa. Strle *o ;K>nolnoma sovražni odpor. Madrid. 20. julija AA. Južno od Taja so nacionalistične čere nadaljevale z napadi na višine Alra- Republikanske čeie so odbile vs*e napade in celo popravile evoje po^toiank** v rem odseku. Kalamanra. 20. iuliia AA. Vrhovno po-velistvo objavlja da so nacionalist; na madridski fronti vkliub odporu republikancev zasedli nekai njihovih stretekih jarkov in jim napravili silno *kodo. Za plen i H smo ogromno vo nega materiala. Na^a letala eo nri Madridu sestrelila tr{ sovražne bombnike. Madrid. 20. juliia A A. Borba, ki se 5e zjutraj začela pri Bruneti tn \"illanuevj de! Pardiglio. ie traiala včeraj ves dan- Republikanske čete so se trdno upirale in ohranile vse svoje postojanke. Izgube nacionalistov so zelo velike. Od začetka vojne topovska bitka *e ni b:la tako huda. kakor je bila včerai na tem odseku. Vsa me*la in vaei v okolici so porušene. Pohvale uprave kraljevega fonda Ljubljana. 20. julija Na dan objave nagrad iz kraljevega fonda 8. julija je uprava fonda naglasila, da ji je bilo mnogo ležeče na tem, da bi glede na veliko Število prijavljenih tekmovalcev zn nagrade ne ostali neonažonj oni. ki so sj tudi pridobili velike zasluge na polju ljudske prosvete ter kulturne- zdrnvstven** in gospodarske povzdige našega naroda, pa jm ni bilo mogoče podeliti nagrad. Zato je uprava kraljevega fonda sklenila izkazati ijm zasluženo pozornost «s tem> da jih je odlikovala 6 pismeno pohvalo v želji. da hi že z večjo ljubeznijo nadaljevali svoje koristno deio. V dravski banovini so do b;Li pohvalo: Posknodja lesne zadruge v Sodražici Franjo Zaje, Žiiivrn v Mali va I-iutomer soteki upravitelj v Gradišču «rez Maribor Josfco TMrk, posestnik v St. Jerneju Ivan Zalokar, šolski upravitelj v Dolenji vasi pri Ribnici Drago Vončina. Tujsko prometno olepševalno društvo v Višnji ^o-ri« učitelj v Stari Cerkvi pri Kočevju Alojzij Zupane, Herman Keber jz Rožne doline pri Ljubl-ani. Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano, učitelj v Škof j i Lok j Albin Petelin, posestnik pri Sv. Barbari v Haio-zah Janez FmeršiČt šolski upravitelj v Cerkljah ob Krki Pavel Herfeat. telovadni uči tel! v Mariboru ivan Lovreneič, učileii v Podgorju erez Sio\enjgradec Ivan Klugler. Gospodarska zadruua v 2reČah- kmetovalec v šniartnein pr; L'tiji Anton Knei, posoet-nik v Volik^h Selah občina Adležiči ilsli- ;a Petek, ptjtcstBili v Veržeju Ivan Ko'i» šak. pose?tri-k in predsednik oboime ^e- narska srez Mairbor levi breg Mati a Vr*-fir. Sokolsko drn-tvo Velenie- k>k.ki upravitelj v Krvavi :v**ei Ivan Štele, posest.rk v \ovov\elil. Jože AdlešiČ, učitelj v ^inarf-nem v Rožni dolisc pri Celju Henrik Vilfan. Dom "ii Bft*ls* enskih obrtnikov v Ljubljani. 5ef računovodstva drž. rudnika Vele* nje Anton Kurnik. prost, gas četa v Lučal). pose^tnjik na Itru pri Ljubljani Tone Seu|t. posestnik v smarju Anton Kastelic, učitelj v 5ko/ji Loki. Vojteh Debeljak, MJadintJca matica, sekcija JllU v Ljubljani, učitelj ▼ Za^or/u ob Savi Alojzii Kolenr, Zveza po-■^poilinj v Ljubljani, kmetovalec v Moinja-h Jane? ReS, učitelj v Artičah Jakob Der-njač, Prva zeblarska in žele7X»o*>rtfia zadruga v Kropj pri Kamni gori^i Kolo ju^o*lo-■. r-r«kih S3*>rer v Ljuoliani. Tujska prometno in olepševalno osbsVtb v Gornjem Verk, Kmetijsko društvo v Voklem prj Kranju, športni klub Mura v Murski Soboti. TK Skala v Ljubi:ani, Protituberkulozna zve« v Ljubliani in Slovensko čeVlarnko društvo v Ljubljani. čitajte širite naročajte »Slovenski Narod«! Marconi umrl Rini, 20. juliM. Davi oh 3.30 je zadet od srčne kapi nenadoma preminul sloviti izu. mhelj brezžičnega brzojava CnuiHelmo Mar coni. S«natst sfaressd j*1 !>il rojen leta 1874. v (Jriffonu pri Holojmi. Nieirova mati je b:!.« Irka. Zs v kih letih se j<- mnogo pečal s problemom tele^afijc in j? uatlsl|s-val poskuse, ki sta jih te■>rvtirm. ?.' tefBSh Ia Maxwell in ptof. lb■:•■/. Leta lv'-' »e niu je ies prvi^ ponre^ilo. t!.; je srenalal fl*'k_ tr :-ne zvok*1 brex ?i«sku sih. Leta 1?>20 je i7poj>olnil brezimno br-^o-javlianje z ifrabo krulkih valov. Takrat je bila vzpo-mvliena bredUCne zveza na progi Lornlon-Avstni:i;a v razdalii 20f»f'K) km. kar je bil epohalen snpi h. Usta 1930 je ea svoje jahte v luk '-'nut brezžično oddal električno razsvetljavo na razstavi v Sidnevu v Avstraliji. Marroni je dost-^el Se mai>Ka!ere uspehe deloma je pa praktično izkoristil us(>ehe driiirib tako tudi našega gotovo ».lavneisetfa rojaka Vikole Tele. L«Ma 1«W- je predel tudi Nobelovo nagrado. Rumunski kralj v Londonu London, 20- jul- br. O rumunskem kralju Karolu, ki se mudi neofieielno v Londonu, poročajo jz dobro obveščenih virov, da bo '»stal v angleSki prestolnici tri dni, potem pa bo napravil nekaj izletov na Škotsko, Preiskava o atentatu v Varšavi \'aršui*a. 20. julija. AA. Uradno poročilo o atentatu na polkovnika Koca pravi, da je atentator neki Poljak, rojen v bli/^nl Poznanja, ki je poprej pripadal neki skrajni desničarski organizaciji. Ta organizacij« je biLa v zelo ozkih zvezah z nacionalno demokratsko stranko. Politične počitnice London, 20. julija, br. V spo»inji ssmnssl je Keville Charoberkiui izjavil, da ^ zdaj. ko se V¥>do začele parlamentarne ]>očitiueH. nikakor ne kaže vabiti nemnketra zunanjega minksrra NeuraUui v I»ndon. Nemška vlada bo to pač razumela. Kden izmei jrovorni-kov opozicije V» je ostro naboji i] [»roti t*-mu. Dejal je, da bi bil tak ol.Vk prav v M-dan>i»m ?a*u najf»olj potrel^en in da »e a*i. g-le&ki minister ne Hj «mel skrivati za takšen izgovor, kakor eo poeitnu*e. Če pre m ohranitev miru. Pozval je Chajnberlain.'i. da uvoje stali^6e v toni po*rle4ln izpremen7 r'riaml»erla;n na to ni odgovoril. Poslanica svetovnih cerker nemški evangelfski eerkvv London, 20. julija. AA. Press Assoc tion objavlja, da je biJo na včerajšnji s< i kongresa svetovnih cerk\-a sklenjeno, d-pošljejo poslanico nenvsk; evangeljski cer k vi. Posebna delegacija bo odpotovala i/ Oxforda v Nemčijo in izrodila poolanico fftarešinotvu necrkške _ Stran t >SLO VENSKI N A R O D«, torek, 20. julija 1937. Štev. 163 Kaj pa vodarina in kanalščina? Vodarina ie prava davščin*, ki se izteri«)e kakor 4rage občinske lavno pravne dajatve Izubijana, 20- julija Vprašanje mestnih davščin, ki »te jih načeli obravnavati v vaaem listu, je zbudilo med hišnimi posestniki veliko zanimanje. Mnogi ila namreč pođvojjfna. in sicer od 44/o '.a 8"'0 kosmate najemnine, kanalska pristojbina pa je bila čelu povišana od 1 na 3° o. Stroški za amortizacijo in vadrievanje vodovoda in kanalske-dvnjili li potrojili, kar pač dokazuje, da ga. omrežja se niso kratkomalo čez noč p«>-vodarina in kanalščina ne moreta več veljati kot protidajatvi za usluge individualnega značaja, temveč pravi fiskalni davščini, ki služita za kritji splošnih potrebščin občine. V proračunski razpravi no govorniki pogosto nag-lašali. da je treba vodarino in kanalsko pristojbino zvišati za kritje primanjkljaja v splošnem občin- ekem gospodarstvu. Bistvo sprotidajatve za. usluge individualnega značaja« je. da tist5. ki nudi uslugo, zahteva za njo piimerno protivrednost; zahteva torej toliko, kolikor je vredna uslug-a ali delo, to se pravi, da so V tej protivrednosti vračunani režijski stro *ki, primeren trgovski dobiček itd. Vrednost prodanega blaga je seveda vedno enaka. Tako bi n. pr. mestna občina morala prodajati vodo le po enotni ceni za vse občane, ne da bi prodajno ceno določala najemnina ali najemnina za lokal. Stanovanja in lokali v novih hišah so v veliki meri diagi zaradi nesorazmerno visokih mestnih davščin. Samo po sebi se raaume, da morajo biti najemnine t novih hišah višje zaradi nekoliko višjih stavbnih s trosko v. toda mestne davščine Jih Še tem bolj povišujejo. Prav to je hotel sakono-Jajec preprečiti z novim zakonom o neposrednih davkih Cel. 37/11.), nato je pri novih poslopjih kratkomalo prepovedal po birati samoupravno doki ado. Da sta vodarkia in kanalska pristojbina v resnici avtonomni davščini, nam dokazuje" ""zeTo," da Ju ^ialerjadavo brez crvilne t'žbe v smislu zakonodaje za administrativno aiW sodno TzvTSbo, na podlagi izkazov zaostankov, ki že sami tvorijo iavr-šilni naslov samo — dP-vki in druge javne ^~auTuipo^?[,o au Bd J«>>rB3fra "din^K\«p usluge individualnega značaja. To pravic^ izterjavanja daje izvršilni postopnik v § 177, točka 2 le za davke in druge javne davnine od nepremičnin. Steni je pač že dovolj dokazano, da sta vodarina in kanalščina, ki uživata postavno in prednostno pravico na nepremičninah, javni .davščini, odnosno sampiipravna davka ali samoupravni dokladi. ki sta naloženi na nepremičnine. Naj opozoiimo še glede vodarine na popravek predsednika mestne o**elne objavljen v -Jutiu« 19- II. t. 1. pod naslovom Skrivnosti ljubljanskega proračuna« V tem popravku mestna občina po svojem zakonitem zastopniku sama trdi, da vodovod nj pridobitno podjetje in njegovi d-hodki niso nobena odškodnina v smislu privatnega prava, temveč je to javno pravna pristojbina In da je torej vodarina "prava" "davSČIna, ki se izterjuje kakor druge občinske favno pravne dajatve administrativno ter »pada med druge občinske davke. Iz vsega tega torej sledi, da predpia vodarine in kanalščine za nove hiše ni upravičen, saj nima zakonite poilage, kajti zakon o neposrednih davkih daloča, da zgradbe ali del zgrado z davčno olajšavo niso zavezani nobeni samoupravni dokladi*. Davkoplačevalec Z medom in hrenom je zdravil nalomljen tilnik Iz strahu pred ženo po krivem pričal — France si je umival noge pozimi v Savi Ljubljana, 20. julija Bolničar Ivan je bil že trikrat kaznovan zaradi mazaštva in mazaštvu sličnih padarskih poslov. Mnogi 9e bodo spominjali na tega padarja še iz časov, ko je z domačimi in nedomačiml zavbami in zelišči eajtal bolnike in ponesrečence v ljubljanski okolici. Okoli Škofljice^ in Lav- rice je imel vemo in solidno klijentelo, saj ni dosti rajtal in mnoge Je baj- ozlra-vil. Nekateri njegovi klijenti so pri zaslišanju izjavili, da jim pravi dohtarji niso mogli več pomagati, s pomočjo zelišč in čajev padarja Ivana so se pa izlizali. V spominu nam je ta padar tudi iz kriminalne a-fere pred leti. Takrat je oidiniral kot ginekolog tam nekj„> na Dolenjski cesti in je bil zaradi odprav plodu občutno kaznovan. Neznaten je po zunanjosti, pa vendar naredi vtis takega človeka, kakršnih ne gre dvanajst na ducat, torej nenavaden vtis, ker ima bolj umetniško kot zdravniško frizuro, črno obleko in živ. Ime pametne plave oči ter visoko bledo č-elo. Možakar že ve, da si mora tu J i z zunanjostjo pridobiti zaupanje in spoštovanje. Ko je včeraj stal pred sodnikom dr Gro-belnikom. je pokazal tudi svoj? advokatske sposobnosti. Žago var jal se je zelo spretno, predlagal zaslišanje novih prič in ena izmed zaslišanih ptič a{ ni mogla kaj, da ne bi mogla govoriti resnice in je priznala, da je pri prvem zaslišanju lagala, ko je izjavila, da mu je dsjla za cajtanje 10 din. To je bil neki Bele Josip. Padar Ivan je zdravil njegovo taščo Orfo D., ki je imela nalomi jen tilnik. Padar ji je zapisal med. počepno vino, lavendlov čaj, hren in obkladek z ovseno moko- "L'rSa mu je dala 50 din nagrade. Bele pa 100 din. kakor je bilo zapisano v obtožnici. V resnici paiar teh 100 Beletovih dinaijev ni dobil, žena mu je dala 200 din, katere je zapravil, ženi je pa rekel, da je dal polovico padar-ju Ivanu, ker se je bal, da bi ga žena preniikastila. ako bi ji priznal, da je :es ves denar sam porabil. Strah prei ženo je Bele ta nagnil, da je celo na s« Kini ji trdil, da je dal padarju 100 din. Včeraj je pa skesano povedal, zakaj je lažno pričal. Državni tožilec dr. Pompe je moral seveda storiti svojo dolžnost in ovaditi Beleta radi krivega pričevanja. Bele je bil zelo nesrečen in ie prcsil sodnika, naj mu oprosti. Sodnik pa nima pravice odpuščati. Potem je ghhal z državnim pravdni-kom. Plačal bd, je rekel, samo da ne bo sitnosti. Lahko si mislimo, kako bosta doma orala z ženo. ko bo zvedela. Kam bd pa prišli, ako bi se dalo takole glihati na so inijl- Padar je bil glede teh 100 din razbremenjen, obenem pa je padlo na pričo težko breme: ovadba zaradi krivega pričevanja in obračun z ženo, ki bo gotovo hujši kakor ovadba. Ne, take priče, ki bi krivo pričala iz strahu pred žeco, pa Se ni bilo v sodni dvorani. Tako je bilo s staro Uršo Padar Ivan je pa zdravil tudi B. Jožefa in B Francko v Kranju. Nagrade j« dobil 150 din. Francki je zapisal lavendlov čaj. Neka 2. Marija iz Ljubljane se Je zatekle k njemu zaradi svojega bolnega spodnjega dela telesa. Njej je zapisal padar Ivan belo deteljico. Padar je priaal, da je dobil nekaj kovačev za pomoč, ki jo je nudil bolnikom. Pacijentom je povedal, da ne »m© sprejeti denarja, pacijeati so mu pa kovač* vrinili. L« vaemite, so rekM, nikogar ne briga, ee vam kaj damo. Boste imeli za cigarete in stroške. Padar je moral vzeti. Sodnik Je up^ afrgevauiu predlogu, naj s? zaslišijo še nekatere priče in je razpravo preložil na neiolečen čas. ALI JE SULCE LOVIL ALI SI JE NOGE UMIVAL? Sodarski pomočnik škorenj Franc iz Tacna je priromal iz Mo^tarja. kjer je služil vojake pii bolničarjih, v Ljubljano na razpravo kot obtoženec. Obtožnica mu očita, da je lani decembra in drugič februarja letos lovil v Savi pri Tacnu sulce s palico na takozvani cof Revir je test banske uprav*1. Orožniki so sporočili sod-niji, da je Franc znan ribji tat in tudi v pismu o glasu, ki ga je poslala občina, ni bilo o obtožencu nič dob»ega na»pi^ane-ga. Pred so _ ni kom je bil France kljuib temu zelo korajžen. On da je sulce lovil? Kaj še! Noge si je umival, noge. Nedolžen je. Noge si pač sme umivati v Savi. Seveda, res pa je, da v decembru in v januarju Sava ni posebno primerna za umivanje nog. Za knajpanje Še, a za umivanje težko. Na knajpanje se FTatice ni spomnil, pa bi bolj držalo. Predlagal pa je pričo, ki bo potrdila, da si je samo noge umival in ne sulce lovil s palico na cof. Sodnik: Dobro, bunio pa preložili raz-piavo, boste pa se enkrat prišli. France: izravnan, kakor pred kaplar-jem t Molim ? Sodnik: še eaikiat boste prišli! France; Kazni pa ne sprejmem nobene! Tolovaj Bradeško zopet straši Ljubljanna, 20, julija Zloglasnega vlomilca Jožeta Bradefika, ki že nad leto dni strahuje okolico Polhovega gradca in tudi druge kraje Notranjske, orožniki še vedno zaman zasledujejo. Tolovaj ima očividno po raznih krajih svoje zaupnike, ki ga sproti opozore na pretečo nevarnost, da se lahko pravočasno umakne v hribe. V zadnjem času se je potikal Bradeško najraje po hribih nad Polhovim gradcem, odkoder je delal izlete v Poljansko dolino, naselja pod Blegošem in dalje v Selško dolino. Ker pa so mu bila tla že prevroča se je znova zatekel v eno svojih skrivališč pod črnim vrhom, kjer je najbrž nekaj dni počival. Potem jo je pa mahnil na tatinsko podjetnost v kraje okrog: Vrhnike in Logatca. Zadnje dni je zakrivil nekaj manjših vlomov v naseljih ob robovih notranjskih gozdov, v soboto ponoči pa je bilo vlomljeno v dve trgovini na Vrhniki in orožniki menijo, da je bil tudi tam na delu Bradeško, ki so mu povsod v teh krajih razmere dobro znane. Vlomilec se j« splazil na dvorišče, ki loči trgovca Josipa Jsrnejčiča in Mihaela Mavrija. Na dvorišču je nekaj časa lajal nanj prikljenjeni pes, pa gra je tolovaj hitro potolažil s kosi salame. Medtem ko je pes jedel salamo, je vlomilec razklenil mrežo v oknu in se splazil v Jernej-čičevo hišo. Vrata v trgovino je odprl s pomočjo vitrina in odnesel je precej manu-fakturnega blaga in perila, več škatel sardin in precej čokolade. Odnesel je tudi okrog 1000 din iz predala, nakar je vlomil še v hišo Mihaela Mavrija. Tam je našel v trgovini aktovko, v katero je pobasal štiri fotoaparate, precej fotomaterijala, nekaj jestvin in daljnogled. Vlomilec je oškodoval Jernejčiča za okroir 9000, Mavrija pa za okrog 7000 din. Orofciiki, obveščeni o nočnih vlomih te zgodaj zjutraj, so jtU takoj zasledovati vlomilca, ki tedaj najbrž še ni bil daleč. O drsnih vlomih so obvestili tudi ljubljansko policijsko upravo in vse sosedne orožniške postaj«. Pr>d»s*ra iščejo sedaj orožniki po gozdovih ki po vaseh. Poiirafa zidafo, obnavljalo Ljubljana, 20. julija Dobri Ljubljančani so se te začeli bati, da bo Ljubljana letos prehitela sama sebe ter da jo bodo nekoliko prehitro podrli. Zadnje čase ljudje pri »javnih debatah na cestah neprestano glodajo kost: hotel >Skmit bo padel. No, in sdaj je tudi že zadnji čas. da pade, saj smo vsi pripravljeni na to pretresljivo novico. Ljubljančani so lahko pomirjeni: pri nas še ni povsem nič izgubilo pomena geslo: Počasi in zanesljivo! Božji mlini melje jo počasi, ljubljanski mlini pa pogosto sploh počivajo. Ne pretiravamo. Vzemimo samo za primer Maverjevo hišo! Ljubljančani, ki imajo precej strupene jezike, govore, da to hišo zidajo navzdol, namestu navzgor, kakor so pač tudi podirali podrtijo. Delavcev namreč ni nikjer več in s stav-bišča se niti ne praši. Nekateri mislijo, da se je delo ustavilo zaradi gradbenega urada in njegovih estetskih skrbi za lepoto nove in obnovljene Ljubljane. V resnici ne vemo, ali so pročelja nox»e hiše že odobren« ali si pa arhitekt, ki je tudi čudovito molčeč, ubija glavo nad njimi. Slišali smo pa, da se je delo ustavilo še zaradi mnogo večjih ovir. Prav za prav bi ne smeli prištevati preiskovanja terena ^lede na njegovo nosilnost med oviro, vendar se je delo ustalilo prav zaradi tega učenega preiskovanja. Toda božji mlini vendar me! jejo. čeprav počasi in teren bo še letos preiskan. nakar bodo delavci zopet pljunili v roke. Sicer se jim pa tudi prileze dopust v tej vročini. Pri »Slonur pa -seveda ni nobenih ovir in naj vas ne moti. da hotel še ni podrt. Ljubljančani so zelo nestrpni. Najraje bi videli, da bi se odprla zemlja ter požrla nesrečni hotel. Če vam pa povemo, Itaj vse le v zvezi s podiraniem hotela, se ne boste čudili, zakaj se ie šele danes pokazalo, rla misli io za res Na i prei jo prodajali staro hotelsko pohištvo — tega morda še ne veste in zamudiM ste lepo priliko. Stari hotel je prav za prav veelRti so začeli danes. Ob tej priUki vas riai ono^orimo samo, da bodo cerkev r**« temeHito ponrav'U ter da bodo vsi stroSki zna p al i okroc milijon dinariev. Popravilo je tako zanimivo, da bomo o n'fTTi spregovorili posebej ob drugi priliki. teden Ma-hor. 20. jiili'*. KONCERT IPAVCEVE PFVSKK ŽUPE VA VI. MAKIRORSKFM TFDNT Mariborskega tedna h- |j sVorai ne mogli mis-lvti brez koncertov in ra/nih kulturnik prireditev, ki so se v teku let zelo priljubile obiskovalcem. Tud: leto« bo priredili Tnavčeva pevsica /upa v okv:ru VI. Mariborskega tedna dva v dika vokalna koncerta v mestnem parku. Razumljivo je, da vlada med konoertiv.m obč+nstvom za to pevsko prireditev izredno zanimanje, s-aj bosta nastopila najboljša mariborska pevska zbora »Jadran* in »Drava«. Koncerta sta predvidena za torek, dne 3. avgusta in pdtek dne 6. avgusta s pričetekom ob 20. uri. Program obsed'.i pretežm del narodne pesmi, vrne* pa bodo pevci zapeli tudi ne*kaj lepih umetnih pe*mi. Oba pevska zbora bosta nastopila deloma skupno, deloma posebei. Skupmi nastop bo vodil zborovodja »Iptfvčeve pevske župe« gospod Al-bm Horvat, nastop pevskega zbora »Jadrana« pa g. prof. Ubald Vrabec. Obiskovalcem VI. Mariborskega tedna se bo v teh dveh koncertih nudd umetn?šk: užitek in mnogo razvedrila, saj je program pester in obsega 20 pevskih took. NA RAZSTAVB6U MARIBORSKEGA TEDNA 2E DELAJO Vedno bižje smo otvorit\i VI. Mariborskega tedna, za katerega so nriprave v polnem teku. V ponedeljek so pričeli na razstavišču Mariborskega tedna v Prešernovi ulic; i gradbenimi deli, ki wdno napredujejo, saj je že postavljenih več šotorov. Xad sto rok marljivo preureja ulico, vrt in šolsko dvorišče v veliko razstavišče, ki bo po nekaj dneh oživelo kakor mravljišče. Prihodnji ponedeljek bodo zaprli ulice ob prostorih MT za promet tako, da bodo mogli dokončat1 še zadnja dela.. MARIBORSKI HARMONIKARJI NA VI. MARIBORSKEM TEDNU MaLi manborki harmonikarji, ki jih vodi neumorni mladinski glasbeni pedagog gosp. Vilko Susteršič, so si tekom let pridobili doma in v tujini tak sloves, da je prav. da tudi oni sodelujejo na VI. Mariborskem tednu, ki Vma namen pokazati Maribor v gospodarskem in kulturnem pogledu. Zbor Malih harmonikariev bo nastoprj na vese-ličnem prostoru MT v glasbenem paviljonu. Sustervičevi harmonikarji so nedavno na Dunaju želi s svojimi nastopi velike uspehe in bili deležni nedelje.ega pr znanja s strani odHčnih gJadberrh kritikov. Zato ne dvomimo, da bo mariborska javnost in z njo vsi obiskovalci .V iriborskega tedna z veseljem pozdravila zamisel prirediteljev, ki so povabili odlične harmonikarje k sodelovanju. ZASEDBA V »SNU KRESNE NOGU Kakor smo že poročali« bo v mestnem parku uprizorjena učinkovita Shakerpearo-va drama »Sen kresne noči«, ki jo pripravlja reiiser g. Milan Kosič. Zasedba nam jamči, da bo prenvera in naslednje predstave uspele. Kot gostje bodo sodelovali: odlična dramska prvdkA Slavko Jan in V da Juvanova iz Liubljane v vlogah Lisandra in Hermij« dalje Josip Povhe v vlogi Dunje. Tita Vel Jakova v vlogi Helene in Vla-sta Serneeeva kot spak. Tezeja bo kreiral Cmobori. Egeja Kralj, Demetrija Blaž. F;-lostrata Turi, Smuka Povhe, Kk>pčiča Ko-&ič. Piska Harsstovič, Nosa na Dujec. Trli-co Standeker. HrpoHto Zakrajškova, Obe-rona Verdonik in Titanijo Rasbergerjeva. Plese sta naštudi-raH solistki graške opere J Air ca Schiffermaver in Žita Šalter. Pre-I miera bo v soboto, dne 31. julija. Praznik naših avtomobilistov STečaaa ofvtrltiv ■—■<■■ ctopiiture l)obl)aaske Mkcij* Avt»kl«te sta PtdkoMtiskera sedlu LjiUjtjaca. 20. Julija Kakor iraško leto, bodo tudi leto« naai avtomobilisU svečano proslavili praznik svojeg* Mitttnika in priprostojika sv. Kri-Mota. Listosaje proslava, ki bo v nedeljo 25. t, m.t bo posebno pomojnbna. ker Je z djjJo adrulena otvoritev obmejne ekspozitur« ljubljanske sskcije Avtoklubm na Podkorenskem sedlu. Avtomobilski klub kraljovine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, se zelo trudi za ceste v dravski banovini in aa pospeševanje tujsketra prometa. V zvezi s ten: je sekcija sklenila ustanoviti na važnih obmejnih carinskih prt hodih propagandno turistične urade in je za to zainteresiraj a tudi centralo. Sekcija je najprej mislila zgraditi lastne obmejna ki<>kse v Planini, na Ljubelju, na Podkorenskem sedlu in na Jezerskom vrhu. pa zaradi pomanjkanja denarja tega ni mogda storiti. Navzlic temu pa klub ni miroval in je Se iskal možnosti, da kakoikoli uredi to vprašanje, k; je postajalo od dne do dne bolj pereče. zlaMi še odkar so tudi avtomobilski klubi v sosednih dižavah otvorili svoje postojanke-Ko ao začele carinske cblasti graditi po-■stf>pja za obmejne carinske urade, si j<» tudi Avtomobilski klub zagotovil v .novih stavbah odgovarjajte prostore. Prva taka postojanka jo obmejni prehod pri Fxl-korenskem sedlu, prihodnje leto pH b,> otvor jena dniEra Se večja v Planini pri Rakeku. Eksp zitura, ki jo bo vodil stalno "tmcirvnl uradnik, bo posloval« v gl*v~ ni sesoni od 15. maja do 13. septsmbra Oprem! i ena t>> z v sam propaoandnlm in intormaci^ktDi matsrtjalom ter drug;.mi pripomočki, ki so po*rabm z-, taka potovanja- Urad bo poslos«! tudi kol menjal niča. Kot receoo. bo proslava /jJruftena Z izletom na prelepo r dkor<• -ko s*■■;:■ A^-U>mobilisti se odp ijejo LJubljane in drugih krajev poljubno v» < po svoji volji. Ob 10. bodo zastopnik A vtomobilsk*" ^ra khiba položili veneo k ^r**minH«kwnu kamnu Aleksandra I Ze>«. K proslavi so povabljeni tudi zastopmfki oblasti in sko-prometaih korporacij- Od Ljubljane do Fodk'*senrfSce^fH sedla j*1 okoli 90 km in proga ni naporna. T res lep izlet v obmejni kot nase krasne Gorenjske. Sedlo Je visoko 1071 m Avt mobilski. krub upa, a se bodo a.vt,>mom-listi odzvali njegovem o vabilu in se ude-ležih proslave Xa Podkorenskem *^dlu je tudi plarmski hotel, kjer je izbuma / 5kr ba. a izl^tnikv ki 'nuja trtptik, lahko na-pra\~ik» Krajš - izlete v Avstrijo ali Italijo, dnigi pa lahko krenejo v Kranjsko * goro ali na Blei. SOKOL Nastop Sokola Ljubljana-Zg. Šiška Telovadili nastop našega Sokola je v nedeljo 18. t« m. kljub Krozečemu dežju pri vabil na letno telovadiSos toliko ljudi, kakor jih ^e ui bilo na na^ih prireditvah, saj sc !c zbralo nad 2000 prijateljev taksi-sfva. Rastopi so pru-os^-vovali zastopnik d-fizJOVUrja eeneral F«padic, zastopnika ba-ria br. (Jrct:orii župn; pod^taroota br. inž. Lado Bevc ler za^to rm; k i skoraj vseh ljubljanskih in okoliških >okol>kih druRsv. Častno i^1 b:ia zastopana naša hrabra vojsk,3 7 veC- ini Jtcvjlom čas^niks^r, k; tako nai- boli jasno izpriruje povezanost med vo .-k> in eokolsteosa. V lepem številu io h ilo zbra na tudi HMatfi Xi 0, P^d vodstvom pod- predeednike ',r- *'r- Lsliks in pa na^i vrli eetsiki. Naston, ki ee |« prieel toeno ob na|>oveda-ni DTj ie oblegal 9 telovadnih ^k. ki so >o hitro zvrstile- Najprej ro nriSli na tclo-vadi5re vsi telovaHn; oddelki ki <;o izkazali rast dr/avni zastav1 mol sranjem državne himne, nakar je v lepih be^eda'i ^prcsiovorjl staro^la br. Janez I*«harc. To njegore— govoru je v=a množica /apela * Pesem *^>kolsklh lesni . Telovadne (ofllS SsO ble izvedene prav dobro, ce izvzamemo malo neskladnost nie(^ Ka^bo in Mani pri prostih vajah, kjer *o morali eno sestave ponovit:- Ugajale so kakor ve-lno igre oho-je dere, nadali** orodna Istoradba, »kjer so dontaei telovadei na drogu in Olanj Sokola Ljutdjana IT na novih krofih, iz-lelkn društvenih rlanov. pokazali nekaj prav l§-]\\\ vai- med viharnim odobravanjem ob-Tins^va. Prav tako ie bila oštar-.ka godba do-eim ic telovadne točke snreniljata naša priznana godba Sokola 1 Tabor. Sokol v Zg. SiSki zaznamu-e zopet lep uspeh, ki lahko služi kot vznodhuda pri nadali nem sokol->kem delu. nega člugo prj BM#ttKSl mil I pt so nimt*ti1i biriega t-eljskeg^ trgorca r Franca Jakšeta. Z Jesenic — Volitve delavskih znunu k<»v v stavbni stroki. Na Jesenieah ie zaposlenih skoraj S00 stavbnih delavcev, zato >e vladalo za volitve delavskih zaupnikov veliko zanimanje. Vol tve so bile v ?ol»oto v Krekovem domu. Vse organizacije ^o *e na volitve dobro pripravljale, v defenzivi ie pa bila Zven stavbnih delavcev Jugoslavije- podružnica, ker po lanski stavki m mogla več rtnrio delovali. Organizacija se je prej-žnii teden tik pred volitvami obnovila, ko je bil ustanovni občni zlx>r podružnice. S težavo si ie izvoievala v volilnem odboru samo enega zastopnika, docim sta imeli dru gi dve organizaciji po 3 delegate v njem. Volilnih upravičencev je bilo 776. toda volilo iih je samo 4-U. Nekateri delavci >o ve haje izogibali volišča, ker e bilo v Krekovem domu- Nekateri tudi govore- da delavcem ni b-lo jasno, kako je treba voliti, k^r so bili listi samo enobarvni in ker vsi volilci niso bili po»r>ni- kako naj volijo. Za listo Narodne strokovne zvzee je glasovalo 151 volrlcev. za li^ti 7-ver^ združenih delavcev (zeleni) 148. za Zvezo stavbnih delavcev (Savez grad>ev. radnka J.) pa 142. Vsaka lista ie dobila v> 4 zaupnike. Glavnega zaupnika ie dobila NSZ. Vsi volilci so zaposleni pri i>odjetju "FSloerad«'. Iz Cel]a —c Smrt narodnega moža. V ponedeljek je umrl na Ostrožnem 46 pri Celju v starosti 73 let bivši veleposestnik in veletrgo-vec z vinom ter dolgoletni župan občine Celie-okolica s. Anton Fazarinc Pokojni je tudi v težkih Časih pred osvobojenjem odločno branil svoje narodno prepričan e. Cian občinskega odt>ora celjske okoliške obMne > bil od leta LS89 do 1931 torej polnih 42 let, od 1. 1911 do 1&>1 pa je vodil otčino kot župan. Okoliški občinski odbor ga je v priznanje njegovih zaslug za občino izvolil za častnega občana. Z najvišjega me sta je bil odlikovan i redom sv. Save 5. stopnje- Anton Faza rine ie s evojo pokojno ženo vzgojil svoe otroke strogo v narodnem duhu. Bil je tast lesnega indu^tnj-ra. stavbenika in mestnega svetnika g. Vinka Kukovra v Celiu. Pogreb g. Fazarinca bo v sredo 21. t. m. ob 16. iz hiše žalostna okoliško pokopališče. Pokojniku bodi ohranien trajen spomin, svojcem nase iskreno sožalje? —c Usoden pade*. Na ? vet ju nad Cel em ie padel 451etni posestnik Janez Jurkottk tako nesrečno, da si ie zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnico —r N"ove namestitve. Pri predstojn'stvu mestne policije sta bila nameščena kot uradnik e- Viktor Furlan iz Cel a in kot uradnica gdč. Danica Kru?iČeva» kot urad- KOLEDAR Danes: Torek. 20. julija katoličani: Elija. DANAŠNJE V XII K t D 1 T V E Kino Ideal: Za^ai=no zaprto Kino Inion: Eskapade (Njegova ofieied-na 2ena |. Kino ši*ka: aiocin in kazen, DK/l KM. LCKAIINE I>;u»e>i: Pr. Kmet, Tyr*eva cesta 4 3, Trn-koczy ded.. Mestni trgr *• Ustar. ftelenbur- gova ulica 7. šentpetrvlio cerlrei' o / iuh!:xni PS4NO es>-novili. Sedanja je nepraktična in hahaiko netepa. Tako pravi koftafnasfor tj tr Štete in mi mu verjamemo hrez pridrrk*. Stnt-petrski župnik g. Alnjsij Košmertr se je oglasil i» *>S!(t\'encij'* in prm-i. da nekateri mislijo, dx bi te dala runanjotf ccrk\*e obnoviti s prostovoljnimi prhpcvki faranov (into\'o bi to šlo zelo lahko% ako bi «e res nušfi \*emi jarani, ki bi m.'oji župn: cerk\-l naklonili kjr 400.000 din.it Itv. toda takih faranov cerkveno predstoimit\'o zaenkrat ne pozna. Ker fih pa ne po/na in ker bo morala Jtentpetrskm župnija /htutt i* i letih za obnovo cerkve 1.732.000 din, bodo morali plačevati hitni posestniki v Scnrpetr- ski fari skozi 5 let !•*/• od *\'ojih direktnih da\'ko\.\ Tako .»o sklenili vogta.vno po pretresanju na skupnem zborovanju v Rokodelskem domu zastopniki štirih občin šentpetrske župnije, namreč liubljanske^ dobrunjske, poljske in ježen\ke. Mi nimamo pra\» nobenega pomisleka proti obnovi zunanjosti Šentpetrske ali katerekoli diuge cerkve in tudi ne proti zbt ran ju prosto\-o!jnih prispevkov v obliki 10"* doklad od direktnih da\'kov. Imamo samo skromen pomislek zoper utemeljitjv te doklade. Rečeno in zapisano je nimreč, da plučuiejo verniki pravoslavne cerkw> od predpisanih direktnih in od uslužbenskega davka vsak mesec 22", • m sicer 10° • /,i cerkveno občino* 10*,$ za patrijarhijom ™ • pa za episkopat. S tem naj bi bila torej utemeljena tudi 10* • doklada od direktnih davko\' šentpetrskih župfjanov. Tako se pa po našem skromnem mnenru nobena Ji/v« ščina ne da utemeljiti. £fc bi držala ta utemeljitev, bi lahko nedolžnega Janezu obsodili na dosmrtno robijo samo zato, ker ie bil Peter obsojen na smrt na veta'h. Samo ta pomislek imamo, kot rečeno, zoper nov«o obdavčenje šentpetrskih župfja-nov in upamo, da ga nam nihče ne bo zamet it. Brat zaklal brata Ka-k-ee. 19. julija V mxlty>> pojHiidii«- ko po^ofiali na tukaj« >njein pokopali^ou posestnika Zidarja Vinka iz ftoreljc pri Ruletah. Pokojni je jm> i-acal ranam, ki um jih je v prepiru zadal njegov bra; Fnmee. v Aa* Framv- ta s*roj odtrgal ievo roko v /r s! >to •• m težka'dela B4Sf)QSe4SB. Tako >• prevzel domač: o mlajši brat Vinko, a Frane«* je imel govorjeno na lonnu i7bi<*o. Imej je TAsroputvo po-vnemamikov in drugih m.tnjših strojev tet N s tem pveflvtjjal Dne 13. t. m. po ^deli j>opoMne doass gospodar Vinko, njegova Eena. France in bOrH^l Zalar ter pili lađjeiac. KsM H jm rvl. gsj Vinko na n>ivo in pustil druire doma. Franom je začel atndstl in žaliti sTOJi av*-k"m;o. ki je to pozneje jokajo povedala svojemu možu. Kastal je me.1 bratonia prepir, med kater:ni je Vinko v/.el iNNHBec ** udaril Franeeta. To je Franceta razJcaetlo, da je pot«3^rn;l iz vpa no?, in zamahnil % njim proti hratn, katersasa je xadal Mnrtn© nevarno rano v trel»uh in mu ranil rrova, V svoji 'Nežnosti mu je za Inl ^e H ve nevarni rani v pl>u<"a in več manJSih vhod-lja;ev. Tako; drug] dan so prepeljali Vinka v ljubljansko boln^eo. kjer je naeledn,)effa dne umrl. France *eli ves skesan in obupan v ?a. poru radeškega sodišča in zelo olržaluje dejanje, ki ga je storil v trenutni raz.buri#»no-sti. saj ;e po «.reu doiher, kakor v^i i« t« rodbin/\ a slabi zasluž-ki v zadnjih lefiri -o mu uničevali živce in ga delali fieza«lo-voijnega. Vinko je zapustil vliko posestvo i o3*-s«*žniml ^adomoeniki in vinogradi. Njegova žena bo zelo pogrešala pridne gospo larjeve roke, a 20 mesecev atar otro&ček pa akrb. nega ofeta. Pogreba s^ je udeležilo mnoco ljudi, kar je dokaz, kako globoko je pretresel ta ta-lostni dogodek vso okolico. Ob turobnih 7,vnkih radeške godfbe «o položili trupio k vecnsniu počitku, 2a4juioČhn uskteno eaaar Ije, pokojnatn s* trajen apaaaaat „ Štev. I6s »SLOVENSKI NAftODi. torak, SO. julija 1M7. Stran 3 DNEVNE VESTI — Sgganfefcl javm^ti! Slavno&tao Odkritje spoTnemh'a Magopokolnemu kralju AleR-gj ."" ' /-J*."".-.? ■OTTftTeku bo nepreklicno o šVpfeinn'ra^ZHT^'prosiino vsa društva in organizacije, da na ta dau ne prirejajo svojih prireditev, temveč počakajo na povab'lo podpisanega odbora za na Rakek, da v slogi počastimo spomin velike?* k ral a. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru l. Kcdinitelju na Rakeku. — I redba o organizaciji t r-<»\ in-kega ministrstva. Na eni prihodnjih sej ekonomskega odbora ministrov se bo obravnaval osnutek uredbe q organizacij; t" po-vinskega ministrstva. Osnutek je preJlo-±ilO Samo ministrstvo. Med drapim se pripravlja majhna reorganizacija ministrstva da bo lahko uspenšejie sledil" vsem pojavom v gospodarskem življenju m aktivneje posegalo vanj. Ministrstvo bo im-lo v bodoče 7 oddelkov, med njimi tudi po. sebeo oddelek za notranjo in zunanjo tr. govtao. — Pred odpravo klirinškega sistemi:. Na pristojnih mestih ?.e že delj ras.* j ruuCuje vprašanje odprave klfrinikega sistema, ko je bQa tkh u [ena klirinška pogodba i Svirci ;p hflo p ceno, ,ja je tO aađnjja klirinška pogodba nase države z drugim] đrsavaaal m da ?e mi*!i na lihcrabitjaj sistem pla-rilnOga prometa v. iiioztMustvom. 0 tem ^e je povoriio ttrli /.<■ nj mednarodnih konferencah, tako na posvetovanjih Male antan-tc i« balkanskeza sporazoina, NaS gospodarski krojri tudi že dol«jo na^protujejo klL r:nz"u. Xajmoonej.il aisjajmenl pro>ti klirinškemu stat nu bo sitnosti naših Nrvoznikov v NVmV-ijo in Italijo. ZagreMlca Trcrovska sboitriea Sfganisira anketo vseh gospodar-■■tih organizacij o problemu kAringa. Xa temo'Vi dbraaega gradivi bo sprožila na merodajnem n"v-" konkretno pr*^l!oir^ jrTf*-de odpravo klirinškega ni^toma. — Ti državne *luibe. Za gozdarskega višjega proslava prj sre^kem nacelstvu v Kranfa te Imenovan ing. Franjo Jurnar, dolini v Dolnii Lendavi. Samo še danes! Renata Muller in Georg Aleksander v napetem in zabavnem filmu ESKAPADE (Njegova oficielna žena) Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri Dijitki-medieinci, pozor! Ministrstvo voj ffke bo sprojelo letos v svoj internat 28 dijakov, ki bod<> studirali modicino t\sl beo grajski univerzi. Prošnje je treba vložiti najkaaneje do 5 soptembia t. L na upravnika glavne vojaške bolnice (internat vo, jarkih gojencev-me-iicincev) v Beogradu, prosijo lahko maturantje in pa akademiki do 4 semestrov študija v ataHost] od 18 do 22 loL Razpis je na vpoglel v občinskih psarnah; v Ljubija-rii pa v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem *rgu št. 7 JI. nadstropje. — Razpisana Mu/ba b:,ii0v iimUega ce-*t:lrja. V območju cestnega odbora v Litiji je razpisano službeno mesto banovinskoga cestarja za banovinsko resto Ljubljana—BSSSnea—-Šmartno—Selšek—Moravče od kilometra 26.00 do kilometra 32.700. Prošnje je treba vložiti do 15- avgusta pri Breakem cestnem odtooru v Litiji. """Dr. MERĆUN Z O P K T REDNO ORDINIRA —brezposeln os t v na*t drž*vf. P0 podatkih Osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu je iskalo pri vseh borzah drla v naši državi v juniju 25.951 moških in 6261 žensk. S preostalimi brezposelnimi iz prejšnjega m^e?a se Je povečalo njih Število na 39 094 moških in 10054 žensk. Ob koncu julija je bilo brez zaslužka še 8356 moških in 2902 ženski. Podpore je dobil" 9783 brezposelnih v znesku 1,197.462 50 din. 1. julija je na kar ee interesenti onoiar iatO. ' — Na iaiezjiiške tračnice je legel. Včeraj je legel na progi Zagret)—Karlovac blizu Zagreba na železniški tir kmet Josip Trust iz Desiniea, star 35 let. Počakal je, da j« prispel splitski brzovlak, potem je pa polotil glavo na tračnice. Sprevodnik ga je opazil, pa ni mogel ustaviti vlaka. Trustu je odrezalo glavo in jo vrglo nekaj metrov od trupa. Sele potem se je vlak ustavil. — Potrebna bo anketa. Pri nas so ankete precej redke, a vse kaže, da jih bo treba bolj gojiti, kakor smo jih gojili doslej. Med drugimi bi bila nujno potrebna anketa o tem, kaj je resnica in kaj laž. Pojmi so se nam namreč v tej zađevi tako zmešali, da niti ljudje zdrave pameti ne vedo več, kdo lafce in kdo govori resnico. Predlagamo torej javno anketo, ki naj nam pripomore, da si bomo o tem zopet na, jasnem. »VERA« MODNI ATELJE Nebotičnik, VI. nadstropje, tel. 24-63 ne dela do Z*, avgusta — K uska kapelica pod Vršičem. V nedeljo -o. t. m. priiedi ljubka Matica tradi-cijjonaino romanje k rasati kapelici pod Vr_ Pičeni. Odtod iz Ljubljane /. izletniškim vlakom oh > bo v kai^elioi vršil pa.ra.ftto« za duše ruskih vojakov. katerih številni gro*»ovi leže raztreseni po tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matioa vabi k udeležbi loga romanja v*e v Sloveniji bivajoče Ruse in svoje juiroslovenske prijatelje. — N«»vj groltovj. Vforaj je umrla v visoki Htaro;>. jetisn jgvojrem jtasc_ iskrjeito^ožalje!__ specijalist za notranje bolezni, GLEDALIŠKA UL 14. zopet redno ordinira — Delo dobe. Javna borza dela. v Ljubljani sprejme tako; 2 elektromonterja za kompresor, pohištvenega mizarja, zidarja, za visoke dimnike in kamine. tkalskega moji-tra, h'apca. kovača za vzmetno kladivu. — K:idij>ka postaja opozaria svoje naročnike na današnji prenos iz Rima. Izvajana bo od 21. do cca 23/20 Donizettije-\a opera >Ljul>avni napoja {Eli»ire d'amo-re) e; slavnim tenoristom Benvaminom Gi-Klijem v tjlavnj vlo?i. — \reme. Vrremenaka napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, motne krajervne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skopi ju 32, v L^juibljani in Mariboru 29, v Zagrebu 27, v Beogradu 26. v Sarajevu 23. Davi je kazal barometer v Lj*i2 bojani 762.2. temperatura pa je znašala 17 stopinj. — Nesreče in pretep. It1f>annr;n tovarniškega delavca Andreje Šantlja i Grosupl.kj-ga je včeraj popoldne podrl na oesti neik k<»It>;ar. Aantelj ie ta.ko nesrečno padel, da si je zlomi! levo ključnico. — lOletni ]>o-i^earnikov s.in Peter Bunker iz So. Brnika pri Vodicah pa je miti padel ? kolega in si tudi nalornil k9ao kl,)0M}nico. — Tovarniškega delavca Antona Huteža, etanujočega v Predovlčevi ulic; 21. je ponoči zgrabi! v POTiatOti tovarni v Mrptah stroj za desno roko in mu odrezal kazaloe. — V bolnico so prepeljal i snoči še 411etnec:a krošnjarja .Tandra Krova, rodom rz Livna. ki sp je H-prl v neki gostilni v Šiški I svojimi tovariši. Ti r*o združeni planili nanj in ga tip-immiijcno pretepli. Poškodovati so pa na glavi in po živor.u. — Vlom na Studencu. Posestnik France Kozlevčar in njVfirova mati Marija s Studenca pri D. M. v Polju sta bila oni dan zaposlena zunaj na polni in je ostala hiša brez varuha. To priliko je izrabil drzen tat, ki js vdrl v hišo ^ko/.i okno in v hiši vse premetal. Tskal je denar, ki ga je re*s našel in sicer 700 din. pobral pa je tudi več zlatnine tako, d;t je KozlevČar oškodovan za 1400 din. — Vino ga je ubilo. V vasi Čepinou blizu Čakovca je kmet Martin (ireguš stavil, da 1k> za evoj god dva dni in dve noči ne-pretrgoma pil. Pil je že 36 ur. Ko je pa hotel oHti po novo zalogo vina je komaj vstal od mize, že se je zgrudil. Prijatelji so mislili, da je pijan in položili so ga na posteljo. Ko ga je pa hotela žena pozneje zbuditi, je opazila, da je mrtev. — Trije otroci utonili v asorju. Včeraj popoldne se je pripetila pri Du-pcu blizu Duhrovnrka etra>na noreča. Sinček železniškega čuvaja Vašo Čavar in njegova sestrica Katica ter 9 let starejša Boža Kne-go so se kopali v morju. Z njimi se je kopala tudi mala Stana Koretič. Vrnila se je sama domov in povedala, da so vsi trije izsrinili. Nesrečni starši so iskali otrok* veo noe. pa jih niso našli. Zjutraj so jih pa našli kmetje vs>e tri mrtve na obali. Morje je ponoči njihova trupelc« naplavilo. — Tragedija mlade Francozinje na Plitvičkih jeierlh. Te dni se je odigrala na Plitvičkih jezerjh pretresljiva tragedija mlade Francozinie Geanie Viennet zaročene s sinom znanega grškega politika Poli-lisom. Na povratku iz Dalmacije sta se usta vila zaročenca na Plitvičkih jezerih, kier ta hotel ženin svojo nevesto fotografirati. Naenkrat se je pa trhla brv pod mlado Francozinio prelomila in Geania je padla v jezero. Zlomila si je hrbtenifo. Bri ao jo z avtomobilom prepeljali v Zagreb, potem X*si « posebnim eanitetnim letalom v' Strass-hourg. Njen lenln je odlelel z drugim letalom u oto. Zdravnik* pa nimajo mao?o upanja^ da bi ji resiH življenje- Iz LfaUiaac —ij Javaa vanoat aa Va5u pojema zad. nje caeo prav ooeatoo. Morda ni »lepa ▼ poiieijMfcfm rajonu toliko tatvin kakor v bivši vUki obeiai. Prisadete so pa najbolj Rožna dolina, Ghnce in Vič. Odkar je presta viia občina policijo v bližino tonaioe tovarne, pojema javna varnost se bolj in tudi nočni mir. Zahtevali smo že svoj Čas, da ae policijska stratnica na Viču pomnoži in da s« uvede več nočnih obhodov, d* bo privatna lastnina taavarovana. V zadnjem času se uino/.e tatvine poljskih pridelkov in tatovi so tako bree skrbi, da so lahko brez akrlii demontirali oeJo vodno črpaLko in jo odnesli. Policija je telo zaposlena zlasti pri cestnem redu, če kdo ne vozi po desni strani, če voai kolesar po racsvetlje-ni cesti brez luči in če se javni lokali zapirajo o pravem času. Ni čuda, de potem ne preostane časa £a preganjanje tatov! Ponoči, zlasti ob sobotah in nedeljah, je takšno razgrajanje po cesti, kakor da so izpustili iz kletke divjake. Preklinjanje v vseh jezikih postaja že neznosno. Razgrajači in tatov; pač dobro veio za obhode policije in po njenem odhodu lahko počenjajo kar hočejo. Komaj bi bilo. da bi Vičani. ki imajo poleg naloženih visokih mestnih davščin še oolj ogroženo iavno varnost, poskrbeli za svojo varnost bani!. Da osnujejo »purgergardo* in nastavijo čuvaja z običajno helebardo m le§čerr>o, ker sicer ne bo tatvin še konec. u— Poset bolprarsHih želeiniearjeT. l>a-ne.s v torek 20. t. ni. pride i dolenjskim vlakom ob 15. v Ljubljano 13 članska bol-nar&ka delegacij a, ki se je udeležila kongresa jugos^ovenskih narionalnih železničarjev In trođarjev v Splitu. Delegacijo vodi c Pintarov, spremlja pa bolgarske goste predsednik oblastnega odbora uJHXB g. inž. Stanko Roglič. Dratje bolgarske !?°" ste bodo seveda na?[ železni?arii bratski spreieli. Vabimo n»5e narodno občinstvo, da se tudi ono udeleži tega sprejema n pokaže s tem gostom svoja brat^Ka čustva. —Ij Konec doleeaa mezdnega aribama. Že septembra, pred 10 meseci so se pleskarski, sobosl i kanali in pomočnik' sorodnih strok začeli potegovati za sklenitev kolektivne pogodbe ter ureditev delovnih razmer, a vse ie bilo brez uspeha do prej-šniega tedna. Delodajalci so se upirali skle njt{ pogodbo tako dolgo, da $e je organi-zacia pomočnikov obrnila za posredovanje na mestno poglavarstvo. V začetku je kazalo- da bo tudi posredovanje brez uspeha, končno pa ie vendar prišlo do sporazuma in ob koncu preteklega tedna je bila sklenjena pogodba med 67 podjetji in okrog 200 pomočniki. Ta kolektivna pogodba je prva v tej stroki pri nas. Delovni pogoii so z novo pogodbo zadovoljivo urejeni in 7. novo mezdno tarifo so se zvijale zlasti mezde mlajših pomočnikov. Pogodha velja od 15. t. m. —ij Največ kopakev ? Gradaščici. Naj-Topleiša. voda polog Malega grabna, ki ga I»a regulirajo, je v neposredni okolici me. mi (TradašČ;ica. Zato so njeni bregovi tudi poki: kojpalcev. Največ kopalcev hodi h Gradaščici v Rokalee. kjer je voda izredno čista in prikladna za kopanje. Kopanje oh Orada-^čici pa tudi nič ne stane, kar je v naših ča*ih seveda tudi vre-iino uvaže-vanja. Ob je-zu. kjer je dovolj prostora na travniku ali na pesku, se zbirajo cele trume kosteloev, iz mesta in iz viškega predmestja. N'ekatere družine Tabore ob vodi kar po več .Ini. IColpakvi se seve zbirajo tudi oh Sav'; ta na Ljubljanici, vendar tam leto* n; rako živo. ker pač ni prave vročine. —ij Ne dajo miru. Stanovalci hiš v Beet-bavnovj ulie-; in na \*ogalih Aleksandrove Ioh ne pridejo do mirnepa spanja, najbolj pa trpe bolniki, ki jim gre pretiran in nepotreben ropot še bolj na živce, nego zdravim ljudem. —Ij Krajevna organizacija JN$ za Mestni tr*- ima svoj letni občni xbor v petek. M, t. m. ob 20. UTi v restavracijskih i»io»torih pri Sokolu. L nadstropje. Vabljeni vsi somišljeniki. —Ij Ameriški -imfouuui orkester i| zaključil začetkom t. m. svojo turnejo po Švici- kjer je igral v Bernu Ln Curichu isti program kakor ga bo izvajal orkester v Ljubljani. Neue Ziiricher Nachrichten< pra vi, da j« nastopil izredno simpatičen orkester dijakov, ki ima izvrstne godbenike in posebno pri prvih pultih na;boljše soliste-med katerimi se naibolj odlikujejo flavtist. klarjnetrst in solosaksofonist. Trobila so izredno svetla, zbor mnogoštevilnih lesnih instrumentov pa podkrepliujejo saksofon -sti in fagotisti. Koncert ki se ie vrš;l v izrednem času. ie nudi tudi izreden užitek, posel no takrat ko ?*> igraJ; dela ameriških skladateljev. Koncert vodi kapelnik Te sinski, kj je izvežba] svoj orkester do take popolnosti, da ga za v i da; o celo v Ameriki- Ta koncert bo v sredo -i. t. m. ob *J0. uri v veliki filharmonicaii dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni (il. Matice. — li Ojfled industrije umetnega kamna >Alpeko< v Ljubljani- 1^'rseva cesta 48. priredi Udruženje jugoslovenskih inžonjer-iev in arhitektov, sekcija Ljubljana v četrtek 22. t. m. popoldne, sestanek ob Iti. un pred vhodom v tovarno. Vabljeni člani in gostje. —li Navihan berač, jmioč; ie »topil v neko gostilno v mfstu t erač srednjih let z obvezano roko. Ko ^o ga gostje vprašal:, kaj mu je. so kmalu spoznali- da je mož vinien, kajti jezik se mu ie pošteno zapletal. Pripovedoval je. da mu ie stroj raz- mesaril vso roko. eral In Ml pričel počasi in previdno odvijat} obvezo. Naenkrat pa je nehal, rekoč: >Sai ne boste prenesli!« Kar pokaži, so mu prigovarjali. Berač je pa roko bri zopet obvezal in io popihal iz gostilne. Eden izmed gostov e odhitel za njim in ga na ul;ci izročil stražniku, ki S^ ie odpeljal na policijo. Tam j>n so ugotovili- da Miha K., ki je doma iz okolice me$ta, sploh nima poškodovane ro ke in si jo je obvezal le, da je lažje beračil. —Ij Kopalne obleke, Karničnik, Nebotičnik. Iz Maribora — Rezervnim častnikom. V&i v Mariboru stanujoči rezervni častniki, kj so prejeli uniformo od države, oz,iroma Združenja rezervnih častnikov. *e pozivajo, da se zaradi uniforme javijo naborni komisiji poveljstva mariborskega vojaškega okrot.ja v GambrL novi dvorani dno 24. t. m. ob 10. uri dopoldne. — Vojni minister v Rogaški Slatini. V nedeljo je prispel v RojraSko Slatino naš vojni minister general Maric s svojim spremstvom. Vojni minister ostane v Rogaški Slatini na oddihu okoli 14 dni. — Vesti s policije. Veoraj i<* nastopil lot-ni •1opu*t šef tukajšnje kriminalne policije •r. višji nadzornik Ćainko. Za ča=a njefpova odsotnos+i bo opravljal njaf,0m posle dak-tiloskop g. rjrobin. — Ljubezenska zadeva odkrila tihotapsko afero K orožnikom v Selnici oh Pravi io prišla pose^tnikova hčerka Mari a Z. in poA-edala. da se je ljubezon a^oaefpi zaročenca. Jotiip P. ohladila, kljub temu da mu }• da^a 10.000 dinarjev od svoje dote. Iz maščevalnosti je napovedala, da j^ atazBi Josipu za orodje pri tihotapstvu. Ko so se »roinik poaaaiunali xa njuiio fretsklost, so ugotovili, da sta oba strastna Tihotapca m je bila užaljena Marija že 10 krut kaznovana taradj tihotapstva. Pri hi*ni preiskavi na zarootmoev^tn domu so n:»šli mnogo ti-horapske^a blaga. — Ameriški godbeniki f Mariboru. Včeraj popoldne so v MariUKu riwi>aJ: imuj > pozornosti trije veliki kcanni avtoinisi s na*p»4 vverno ameri^ili z-iru/enih držav. Skozi naše mesto so fiotovali namreč ameriški simfoniki, ki bodo konvertirali v Ljuiu ljani in drugih veojib mestih Jugoslavre. .Vmeničani *> si u^leiali Marittor in njegovo lepo okolico ter ao bili vidno vzhicen: nad f>okrajinskimi lepotam, stajerekeca Me-raua. — Grainoc lasul delavca. \ laaaaal ob Drav; se je nrfij»efi:a zelo huda no^rroa in le izredno •reAneunu naklujoju je pripisati, da ni konča!* a smrtjo 3^»-letneca delavca Ivana Potrlovnika. Imenovani je v gramotni jami kopal grnn.. Aaradi deaja »e je nan; mbuI plaz kaaaaaja in ga pofccpal. Ljudje, ki eo delavcu priskočiti na pomoi', *•> ••■ deli. aa al je Pcnrio\tiik z!on>«l d««ax> noge poti kolenom tako. An je izstopila kosi. Pre-pelian je bU v bolnico, — Huda prometna nesreča » Hetah. rT^- tekl.> nedeljo zvečer nt- je prip»'tiW v Ho-čah htula prometna n*^reČa. Va motocjn sta *e [»eljala i atleti 2?-letni ključavničar .V?o'f Smeh i Radvanjske restv in nje^va. \9 letna prijateljica Marija Rstusa. Ko sta se vorila prot; Mariboru, »e je hotel mM Kočami in P oh ovo Rasan z otmi t; nekemu voznikn. Pri tem :e tako ne«ročnt, -rnvnrVi. v ooccstn; iarek. - oh^ padla ' ttv žila in oblegala 7, nevarni^ paa%a4kaaal nezavestna. \*a pomoč so poklicali Tn«rrbc»r_ nke re^valce. ki ro poškodovanca firene-ljaM v boinit'O. Zdravnik} so opotovul, da je stanje mladenke tale ro>n«». ker j.- za-dolv'a POSSg ran na glavi še pre're* mf>'«* nov. — Nočna borba z 1 lomilci. N' noč: iui po- nodcljek fo n**rnau; vl<"»m;l<-i vdrli v stanovanje 7t'!e7n:škej".T uradnika Fran a Po.iga ja v Mejni ulici :J1 ter pokradli iinT^fn oMf%. Takoj nato so Isti stenici s jtomočlo leatve vdrlj v Stanovanje Miroslava Pir*« v isti ulici in ukradli Angeli FiUsr dve uri ter neka i denarja. Prav takrat ie V mfoeo hiše le!«ni trgOTOt' Milan Kenčelj. ki stanuje v i««*" nltei. Ker j** rirlel Haamr[rve hi-č električne svetiljke v «ol»; Fift-rjevr. V pričel klicati l^udi. Tedsi je pritekel k ni*»mu neznane«* in začel metati van; kamenje. VI ga .je haljt rantlo. Renče11 je potetjnil samokres in odda! Bri *treV, V tem trenutka Je skočil sko^i okno drugi vlomile' in i-zginfl v nor. Policija je uvedla strogo preteka vo. SPORT — Pred mlhodom nalUh plavac**^ * Trst. Jutri ob S. /jititraj se odpeljejo plaval -li Ilirije v Trut. kjer aaatoptji v re- vaii/ni plavam! tekmi proti Trieeiini. 1 gre okm-na na pot, BaJ ostane taM ulav. ni steber ekipe. l>ra.^ko Wilfan. ki ga l>a [►ogTPšala zlasti za Štafeto 4 \ iH^k in ?m hrbtno plavanje. Namesto Praska b» \^ n čil v štafeto Oavev, a v hrbtnem pl-'x 1 nam je vneeno j»rvi> tii»**'o zacro;ov *afeto s** uain u' trba b:ifi. pač I /elo manjral W Ifan v ^ataraafa. Cfraasa, da bo Ilirija opravičila kv<»J slo\»',~ na,!«»!; ^cga plavalnega kluba v turnirju za Jadranski poka'. 7. Ilirijo odpotujejo v dveh avto-btasm tudi vneti j»rijatclii in drukar.;i», več prlstaSev leleaefcetfli pa odr><>tnje z av'^mo, bili in rootoi^kli. Tzle* 7 avtoJMasl • TVH ji oreranizira! >Pntriik*, k: fr »prejema prijave. ■ 1 ii ■■■ ■ 1 MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Hrekiici, izjave oeaeda Din 1«—» davek posebej Za pismene odgovore gleoe malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj3t znesek S Din MLADO DbKLE z znanjem slov-, nemškega in srbohrv. jezika, strojepisja išče službo v pUaruj ali kot pomoč v trgovini. Ore tudi k otrokom Pismene ponudbe na upravo >Slov. Naioda« pod >Vestno dekle«. 376-a Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 50 Pag EMLANJB ažuriranje, vezenje zaves, peri la, monogramov. gumbnic- Veli* ka zaloga perja po 6.75 Din »luliiarja«. Gosposvetska 12. . - m mmmmm I NOVOST ZA DAMB! Trajno ondulacijo izvršujemo na aajnovejšem ter aa najlažjem aparatu, kar jih je do danes naredila moderna tehnika. (J&peb ea vsake tase garantiramo. Pr«, pričajte se in boste presene ceni. Frizerski salon >RAKAR«. Pre3ernova ulica 9. dvorile, »asprot* slaščičarne Ko§ak fc—■M^— ■ !■■■ * Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POLK Večerm teČai za začetnike In izveibance. Vpiaovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. — Učna ura 2 Din. Chri^tolov učni zavod. Domobranska cesta 15 1325 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo oddam za julij* eni ali dvema osebama. Poizve se: Stari trg 28-IIL Slurm. __________________________________1512 OBIŠČITE Via MARIBORSKI TEDEN od SI. Julij* do 8. avgusta lftS7. (50C& popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1037.) VELIKA GOSPODARSKA IX KULTURNA REVIJA! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Poimanja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujaki promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska ~m Golob&rska. razstava. — Razstava malih Živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstava na prostem — Sport — — Veseličnl park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepša kopali&e v Jugoslaviji, anteno, rotnaa tfcon* Ponorje, goatoljnb«i Ispi Maribor VAS VABIJO ! Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nam je po dol#i in mučni bolezni umrla naša ljubljena soproga, mamica, stara mamica in prababica odn. sestra in teta, j?ospa Josipina CEPIN ro]. Marolt v 86. letu starosti, previđena s sv. zakramenti. Nepozabno rajnico spremimo k večnemu počitku v sredo 21. julija ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, na COjBOVl cesti 9, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 19. julija 1937. Žalujoče rodbine: CEPIN, GROBMING. MODIC, KOVAČI t, MARIJU Poslovil se je od nas v starosti 82 let na* ljubljeni soprog, oče, brat, stric in stari oče. gospod MARTIN PUST - SPANC Na poslednji poti ga spremimo v Trbovljah iz hiše žalosti v aredo 21. julija ob pol 18. uri na pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, dne 20. julija 1937. ZaJujoca soproga, otroci in oatalo sorodstvo. Javljamo tužno vest, da je nenadoma preminul dno 12. VII. 1937 naš ljubi sin, brat in nečak LADISLAV NOVOTNY Šofer Pogreb dragega pokojnika as vrat 10. VIL t Hrastniku ob 4. uri popoldne. LJUBLJANA, dne 20. julija 1*87. ŽALUJOČI OSTALI. Stran "4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 20. Julij« 1937. Stev. 163 čarovnice še niso izumrle Mož ne more več skočiti čez zakonski plot, če obleče zaklete spodnje hlače Skocijan pri Turjaku, 18. julija Lepa Dolenjska živi še marsikje patrijarhalno življenje. Zato se ne smete čuditi, da na Dolenjskem Se niso Izumrle čarovnice. Prav za prav je zdaj za nje velika kon- juktura, kajti nihče jih ne sežiga, marsi-kdo»jih pa potrebuje. — čarovništvo je pa tudi dobičkanosno in doslej še ni bilo obdavčeno, kakor pac ne marsikateri dobiC- kanosni posel. Tudi v okolici Turjaka imamo podjetno čarovnico, ki si *posteno« služi kruh s čaranjem in ki ji podjetje lepo prospeva. Nekaj Časa smo se Čudili, od kod pada zlati blagoslov v Čarovničino hišo. Čarovnica ima sicer lepo posestvo, —- toda dandanes na marsikaterem lepem posestvu ljudje stradajo. Naša znanka je pa živela kakor ptiCek na veji. Nedavno se je odkrilo, od kod izvira njeno blagostanje. V naši vasi živi dekle, ki ji ni mogel pomagati noben zdravnik; že dolgo boleha. Zdaj se je pa izkazalo, da bo dekle ozdravelo, kajti pomagale ji bodo čarovnije. Dekle je povabilo kmetico k sebi, odnosno čarovnica se je povabila sama. Kmetica je prišla opremljena ter založena z vsemi čari. Obred je bil zelo slovesen. Medtem, ko je earala pred razpelom in prižganimi sve-iami, so morali zapustiti hišo vsi nepoklicani. Čarovnica je odprla debelo črno knjigo in nekaj slovesno mrmrala. Dekletu je prepovedala sprejemati tri dni potem obiske, kar nedvomno ni bilo brez pomena, saj je znano, da človek najraje izblebeta kakšno skrivnost, ko je še pod njenim vplivom. Toda dekle je moralo sprejemati obiske, ker si s šivanjem služi kruh in tako je prišlo kmalu na dan, kako imenitno zna čarati naša vaška čarovnica. Kc je pri neki priliki kmetica zopet Ca-rala pri šivilji, so vaški fantje vprizorili malo komedijo pod hiš. okni. Bilo je ponoči in fantje so tekali s priigranimi baklami okrog hiše. Marsikdo se je zaradi tega silno prestrašil. Lahkoverni ljudje so mislili, da je kmetica priklicala »copernicec, ki so plesale okrog hiše, ko je ona čarala. Kmalu smo tudi zvedeli, da se naša Čarovnica udejstvuje še v mnogih drugih panogah čarovništva. Zna tudi zdraviti živino, seveda, če ji plačate. Marsikaterega kmeta je pošteno oskubila. Za zdravljenje Živine je seveda drugačen obred kakor za ljudi. Kmetica ukaže razbeliti peC. nakar v njo vrže vse verige od vozov in vprege. Nekateri kmetie so prišli tako ob drage verige, ki so se pokvarile v razbeljeni peči. Razen tega zna kmetica pomagati tudi v nesrečnih zakonih. To je pač najbolj zanimiva panoga čarovništva. Morda se boste še kaj naučili, če vam povemo, kako je s čari in zaklinjanjem vračati može na pot zakonske zvestobe. Nesrečni ženici čarovnica ukaže, na i ji nrinr>se moževe spodnje hlače. Ne vemo. aH jih moia oprati. in ne sploh kakšne. Menda so najbolj uporabne raztrgane. Ko čarovnica pride do hlač, jih blagoslovi v posebnem obredu ter jih vrne lahkoverni nesrečnici. Baje poslej mož ne more več skočiti čez zakonski plot, čim si obleče zaklete hlače. To zdravilo zoper zakonske bolezni in bolečine bi kazalo uporabiti tudi pri vas v Ljubljani, kjer imate toliko nesrečnih zakonov. Sicer nas pa lahko obiščete. Če imate kaj denarja za čare, kaiti brez iVmuJi ni na svetu nobene >coornije<. Gozdovniki pod Martuljkom Kako žive in kaj delajo v naročju prelepe narave naši gozdovniki Gozd, 16. julija. Leta 1928 je prvič zagorel pod Martuljkom gozdovniški ogenj. Rod Vzhajajočega sonca iz Ljubljane si je z brati rodu Deroče reke iz Ptuja razpel tistikrat svoje v;g-vame — bele domove na slikoviti jasi, obdani z mešanim gozdom in Savo Dolinko na eni strani. Skoraj popoln mir vlada leto in dan tu, le šum Save, šelest listja in- popevke ptičev se prelivajo skozi pisano dobravo. Iz jase je lep razgled na Srednji vrh. Če pa stopi.Š nekoliko niže na savski prod. se odpre očem vsa Martuljkova skupina na južni strani ozke doline. Proti iztoku pa se vidita Stol in Storžie. 10 julija tistega leta je zapel čuvar ognja svojo pesem :n tedaj je vzplapolal ogenj štirih plamenov, ki jih imenujemo močan duh, lepo selo, resnicoljubno mišljenje in udejstvovanje iz ljubezni. V tistem trenutku se je posveti! ta kraj in vsa njegova okolica gozdovni.ški idej;. Lepe in nepozabne spomine smo odnesli takrat iz taborenja in obljubili smo si. da se še povrnemo v varstvo nagega Martuljka Pred devetimi leti je bil isti še popolnoma ncoblvan od popačene in utrudljive civilizacije. Na žalost sedaj ni več tako. ker v vas Gozd prihaja vedno več meščanskih leroviš;ancv, ki s svojo pretirano eleganco in nobleso ter s prozornim razkošjem, kva- i rijo čut naravnosti, skromnosti, ki sta do nedavnega prebivali tod m ki namenoma povzročajo nasprotje med njimi ter sinom uboge gmajne. Toda Martuljkove gore in gozdovi so naši, tja le redko zaide meščanska družba. K.dor pa i/mcd teh ni »slep«. pitane naš in priroda s svojimi zakoni ter s svojo dialekUko mu je stalna učiteljica, ki mu pomaga graditi svetovni nazor. Duh Človekov se v prirodi bistri in raste, v taboru si vsak pridobi zmiseJ za skupnost in vzajemnost in v gorah še posebno za tovarištvo. Kdor je napreden ve, da v teh vzorih raste nov človek in po njemu družba, ki bo pravičnejša in boljša od sedanje, družba, ki bo omogočala vsakomur iti po oddih v naravo, po zdravje iz zaenkrat še zaprašenih mest in kristalizirati svoj značaj. »S prirodo k novemu človeku« je naše geslo in to nas je pripeljalo tud' leto© na tabor, katerega smo si postavili na kraju kot pred devet :m i leti. (Mimogrede povedano, taborimo gozdovniki tu že petič.) Rod Severnih vigvamov iz Maribora je zbral pod svoj totem lepo štev;Io taborečih (50— 60). Ljubljanski rod Vzhajajočega sonca pa zaradi slabega vodstva in še radi večjega vzroka, zaradi socialnih prilik članstva ni mogel prirediti lastnega tabora. Oni, ki so si želeli taborenja :n katerim je bilo to dano, so prlsedli k ognju, ki ga je zažgal og-njar iz rodu Severnih vigvamov — Veliki ogenj. V vas Gozd smo prispeli 5. t. m. zvečer. Prenočili smo v domu Robiča. Ob 5. zjutraj prihodnjega dne pa smo šli na kraj taborna in pričeli takoj postavljati ženski tabor, ki je nekoliko bliže vasi kot moški. Svoje čase smo taborili vsi v enem taboru, sedaj pa je oblast prepovedala skupna taborišča. To je seveda v nasprotju z mnenjem sodobnih pedagogov, ki stalno poudarjajo skupno vzgojo obeh spolov (koeduka-cija). Tam, koder so mladina skutvno vzca-ja, so se pokazali sijajni dokazi uprav:ee- nosti zahtev modernih pedagogov, načaji se i/brusijo in fant ter dekle ugodno vplivata na medsebojni duševni razvoj. Le v takem sožitju se moreta smatrati za enakovredna človeka. Dopoldne je bil postavljen ženski tabor, popoldne ;n š? prihodnji dan pa smo po- stavili moikefla. Kas taborni arhitekt — inženir Zdenek S. pa nam je sezidal v dveh dneh aijajno kuhinjo* kakršne še ni imel noben tabor v Sloveniji. Sezidana je iz opc-S in ima tr odprtine za tri različne velikosti kotlov. Kuhinja izvrstno funkcionira. Od početka pa je imela majhno napako. Postavili so ji namreč tesen dimnik, ki se je v nedeljo pri kuhanju goljaža, makaronov in čespljevega kompota vžgal. Taborna 2mF~ iža je :mela ob tej priliki prvič o »J _,- obstoja nekoliko posla. Goreči dimnik so podrli in nato sezidali pod vodstvom d lenega arhitekta-inženirja novega iz opeke, ki bo varen pred o^niem in tudi pred potresom, kakor prav1 Zdenek. Kuhinj« je v oskrbi obeh spolov. Sploh smo čez dan stalno pomešani, s čemer zadostimo koedukaciji in s tem namenu tabora, ki ima v osnov; vzgojen pomen. V taboru smo navezam drug na drugega, se s tem medsebojno spoznavamo pomagamo, vse posle, ki jih n: maio. oprav!jamo sami. pod demo-kratičn;m vodstvom tabornega sveta, kateremu naCekre nanborsk; glavar Beli lisjak. Nadalje se vadimo v ekonomiji, se vzgajamo v neprisiljeni d;sciplini itd. Dela ie v taboru mnogo in ker okušamo vzajemno njegove sadove ga spoštujemo in v nas raste vera. da le delo osvoboja človeka .n človeštvo. Gczdovnik ne dela razlike med duševn:m in telesciit. delom; oba smatra za nujni vzrok razvo;a k popolnejšemu Človeštvu. Zaniču-.e pa tako zvane »zabušan-te« — de!ani7ne?e v tabornem in javnem življenju, to ;e one- ki žive od dela drugih. Dj'o pa ni edini ideal, ki diči prav*«»a gozdovnika. On je tudi miroljuben "n pacifistično nastrojen in je za najtesneje sodelovanje vseh narodov na polju kulture in gospodarstva. Gozdovnik je pa tudi borben proti krivicam, ki se gode nad posamezni-leom in vsem narodom. Gozdovnik vid: v vsakem človeku (razen delamržnežu) sebi enakopravno bitje, zato se bori za njegovo izboljšanje. Poleg tega hoče biti stražar pred tem, kar uničuje narodovo kulturo. pravico in zdravo civilizacijo. Prvi :n drugi dan našega taborenja je bilo lepo vreme, potem pa so se pripodili oblaki preko Špika in dva dni je deževalo. Moti pa se tisti, kdor mish. da je dolgčas v času dež'a. Nikakor! Dežurna družina ima kljub temu zaposlenje, ostali pa se spravijo v posamezne šotore in iz teh se vedno čuje aH debata, nadalje petje. Sale. aH pa kdo čita razne odlomke itd. Ko pa je posijalo zopet sonce, smo pričeli s sportom, izleti, slikanjem, fotografiranjem i. dr. V času, ko to pisem, se razgrinja mrak nad n&šrim domovanjem. Tabor je prešel v tišino, le sem pa tja čuješ kak razgovor *n stopmje po mehki travi. Ljudje se prično zbirarti ob svetem tabornem ognju kjer se bo vršil večerni zbor. To je naitežje pričakovani čas. Večeri ob ognju so nepozabni za vsakogar. V sistematičnem redu se vrše razne reoitac:je, govori, petje. Šaljivi nastopi itd. Tudi godba se oglasi, da je spo-re-d poinovneden. Na prvem večeru smo bili navdušeni nad ven^nom narodnih slovenskih, nad rusko pesmijo: »Ej uhnem« in češko narodno: »Teče voda*, ki jo je zapela sestra Dragica. Obilo zabave imamo tudi z dnevno kron'ko v pesniški obliki, kateri pravimo »banda«. Naj navedem tri. »Smrdožcavire naša dika — amen. konec, črta, pika. Bodeča ne£& j© fejst punca, kar se jih po tabor' gunca. Jetka brke kritizira — PoiF-Endaš s« jih razira. Nekaj pa je, kar nam manjka in to je predavanja iz življenja, natečaji za točke, razlaga taborne ustave, pravilnika itd. Prav tako se pogreša tabornih krojev. Toda. kar ni pa še bo, v tem upanju se bomo podali na deko, da se drugo leto zopet v »pomnoženi izdaji« snidemo. P.-E...& Tfd oreh Angleška in ameriška sodišča so bila postavljena oni dan pred težak problem. V Angliji je moralo sodišče odločiti o usodi potujočega trgovca, ki je ponujal dijakom ob odhodu iz šole za kose obleke lepe zlate ribice. V Angliji imajo namreč zakon, ki prepoveduje ponujati otrokom karkoli v zameno za igrače. Toda nastalo je vprašanje, ali so zlate ribice tudi igrače. Sodnik je poklical mnogo izvedencev, nazadnje se je pa moral zateci k slovarju, kjer je našel definicijo: Igrača je stvar, ki se z njo zabavamo. Zato je razsodil, da morajo zlate ribice v bodoče veljati za igrače. V Bostonu je pa šlo za sporno vprašanje, v katero poglavje carinske tarife spadajo dresirane bolhe slavnega Cristovega cirkusa, ki je bil prispel v Ameriko. Najprej so mislili, da bi lahko bolhe uvrstili med artiste. Ker se je pa sodnikom vendarle zdelo to smeSno, so jih uvrstili med domaČe živali. Oddelek poznavalcev mrčesa pri poljedelskem ministrstvu v VVashing-tonu je pa nastopil proti tej definiciji in dokazoval, da bolhe niso koristne živali. Končno jih je sodišče uvrstilo med divje živali in kljub vsemu Cristovemu prizadevanju v svojem stališču noče popustiti. Sloviti demanti na pariški razstavi Pariz se ie moral v trgovini z demanti umakniti Ant- verpnn in Amsterdamu Na pariški razstavi so otvorili oni dan v palači ženske umetnosti tudi oddelek de-mantov in njihove obdelave. To priliko je porabil francoski tisk, da je zabeležil vrsto zanimivih podatkov o obdelavi demantov in. o pojemajočem pomenu Pariza v trgovini z demanti, ki se je prenesla v Antver-pen in Amsterdam. Francoski listi omenjajo tudi kratko, toda tem zanimivejšo zgodbo nekaterih slovecih draguljev. Zdaj je v Parizu zaposlenih z brušenjem deman-tov samo še 60 delavcev, dočim jih je bilo prej 2000 z rezanjem pa 400. dočim jih je na razpolago 3.000. Razen tehničnega oddelka sta na razstavi tudi umetniški in zgodovinski in v tem oddelku vidimo vse svetovno znane dragulje, ki so posegali bolj ali manj v življenje znamenitih mož in žena. Tako je bil najden demant »Regent i blizu Malacce v kraljevini Golgontski. težak 136 karatov. Ta dragulj ima za seboj zanimivo zgodovino. Pričenja se s Thoma-som Tittom in gre skozi mnoge dramatične trenutke. r>ragulj je bil prodan končno za 312.500 frankov. Leta 1717 ga je kupil regent Filip Orleanski za 3,125.000 frankov za bodočega francoskega kralja Ludvika XV.. ki ga je dal vdelati v kraljevsko krono, kjer je ostal do leta 1772. Takrat so cenili ta dragulj na 12.000.000 frankov. Med francosko revolucijo je izpinil in pozneje so ga našli blizu Champs Elvsee.«. Potem je prišel v Amsterdam, zastavljen je bil v neki banki, končno je pa postal narodna last in svojo pot je zaključil v muzeju v Louvru. Sloviti >Koh-i-nor« je last angleške krone. Tehta 10"*'« karata in kraljica Elizabeta ga je imela v svoji kroni. Veliki iMogul« je krasen dragulj, težak 279 in pol karata. Našli so ga na istem ozemlju, kakor demant 3>RegentOr-lov*. ki tehta 194 karatov in se je lesketal prej na žezlu ruske carice. Izvira iz Indije in kupila ga je carica Katarina II. od nekega grškega trgovca za 2.600 000 frankov in letni dohodek 100.000 frankov, i Orlove je bil prvotno eno oko kipa v slavnem brahmanskem svetišču. Tam ga je ukradel nek francoski grenadir, ki je bil dezer-tiral v Indiji in prodal ga je nekemu kapitanu za 30.000 frankov. Največji dragulj, kar so jih našli v naši dobi, je pi demant >CullinanPigott~. ?Polarno zvezdo-. ?Steward<-, >Eugeni^- in bivši okras francoske krone *San^y , Vsak izmed teh draguljev ima za seboj burno preteklost, prepojeno s krvjo in romantiko. Toscanini in oxfordska univerza Arturo Toscanini je dirigiral v Londonu festival orkestra angleškega radija. To pri iiko je hotela porabiti oxfordska univerza, da bi izkazala mojstru kakor nekoč Hayd-nu in za njim tolikim glavnim glasbenikom svojo najvišjo počastitev s podelitvijo častnega doktorata glasbe. Toda ekromrd Toscanini, ki naravnost beži pred ploskanjem in organično sovraži vsako oficijel-nost in vse časti, je dejal, da bi raje dirigiral ob vročem poletnem popoldnevu Beethovna ali Brahmsa, kakor da bi deset minut poslušal v zgodovinski slavnostni dvorani latinske slavospeve o sebi. Izjavil je, da bi bila zanj najlepša počastitev, če bi univerza vsaj enkrat pozorno poslušala njegovo muziciranje. Priredil je torej v oxxordskem novem gledališču koncert, na katerem je umetniško razložil načela svojega tolmačenja glasbe in pokazal, kako prodreti do njenih skrivnosti. Na sporedu so bile Rossinijeva, Beethovnova in Brahmsova skladba. Ta koncert, najvišja mojstrova počastitev slavne oxfordske univerze, pa ni bilo samo umetniško darilo slavnega dirigenta tistim, ki so ga hoteli počastiti, temveč je bilo tudi lepo mojstrovo dejanje skromnosti in človekoljubja. Toscanini je namreč poklonil čisti dobiček podpornemu skladu oxibrdske univerze._______- _________ NEVARNE ULICE Kmet: Te vaše ulice so •človeku naravnost nevarne. Meščan: Da, — na vsakem vogalu srečaš upnika- Samo še en bivši prezident 18. junija je umrl bivši fRanoneki pr*ti-dent Gaston Doumergue Po njegovi ?mr14 A nare Armandy: 42 Princesa Symianoua RlMtMUl — Morda je pa imela pravico skeptično presojati to čuvstvo. Ali bi mogla zvedeti, zakaj ste jo nehali ljubiti? — Ker se je omožila ... Zdrznila se je. Težko zadrževan nemir je kazal na daljno nevihto v njenih besedah. — Zares? In to ji očitate? — Ničesar ji ne očitam. — Ne, toda oropati jo hočete tiste ljubezni, o kateri je imela morda za kaj dvomiti in potem, morda vam ni znano, da se pri nas.... — Dejali ste »pri nas«, pa Se tajite, da ste Rusinja? Zamahnila je z roiko. — Kakor hočete! Kaj zato I Vi ne veste, da se je lahko v Rusiji sklenila zakonska zveza na izrecno carjevo povelje. — Ne. Vse mi je znano. — Ah, tudi to veste? Za/kaj ji torej zamerite, da se je omožila? Čeprav je ie vedno nosila masko, se je zdelo, da se ne zmeni več za svoj ineognito. In ker Robert ni odgovori!, je nadaljevala vsa v ognju: — Morda ji pa očitate to, da je bila revolucio. narka ? — Ne morem pozabiti, da je malo manjkalo, da moja domovina ni propadla pod pritiskom množic, ki jih je oprostila ta revolucija. Drhteč od zaničevanja je planila pokonci. — Revolucionarji — ti z veJikaštvom obsedeni mesarji? Mislila sem, da ima vaš jezik večje bo. gastvo izrazov za opredelitev takih razlik. Revolucionarji, pravi revolucionarji to so tisti, ki so hoteli imeti Rusijo svobodno in veliko po zgledu vaše Francije. Bodite tako prijazni in ne zamenjavajte jih s tistimi, ki so jo nadomestili z režimom osovražene tiranije, da je slabša kakor ja bila prej. Ogorčeno se je zasmejala. — Revolucionarji l Ta peščica krvoločnih pustolovcev, ki so pripravljeni na vse, da bi mogli ribariti v kalnem, sanjali o zločinu zasužnjenja Rusije, prav tako, kakor se tvega napad na banko in ki se sami presenečeni nad svojim uspehom niso za. vedah svoje sile, dokler niso videli pred seboj one. moglega. ljudstva in brezbrižnosti drugih narodov. — Brezbrižnosti? Ne — izčrpanosti. Mi, Francozi, mi smo se borili, gospa, zase in za vas, ko vas že veČ ni bilo. — To bi bili lahko poskusili tudi drugi, manj izčrpani. Pet tisoč s krepelci oboroženih mož bi bilo v začetku zadostovalo, da bi bili razgnali to peSČico morilcev, ki so črpali svoj pogum samo iz strahopetnosti svojih žrtev. — Treba bi jih bilo imeti, teh pet tisoč mož. — Tisti, ki so jih imeli, niso niti s prstom ganili. In še več: komedijant, ki jih je vodil, prej trgovec nego minister, je uveljavil »pravice« zatiralcev, ko jih ie priznal za gospodarje Rusije in vsilil svoj zgled dsrugim. In posledice? Stodvajset. milijonfki narod zasužnjen, njegov cvet iztrebljen, oni ki so vse to preživeli, pa gladni. To — da rabim besede vašega Taleyranda — je bilo več, nego zločin, to je bila napaka. Č*e gori sosedova hiša, ni nikoli preveč prostovoljnih pomočnikov, če nočemo, da pogori vse mesto. Taka sebičnost se ms_ Ičuje pozneje, maščuje se gTozno. Vsa iz sobe je 7.adrhtela Tedaj jo je pa Robert. ki ves čas ni odvrnil od nje pogleda, nenadoma prijel za zapestje. Se predno mu je mogla iztrgati roko, je odgrnii Meerne naramnice ... In pokazala se je brazgotina. Robert je takoj izpustil njeno ročico. — Mislim, da lahko odložite masko, — je dejal kratko. Zadrhtela je, potem je pa odložila masko. Nastala je tišina, globoka kakor noč. Kar jo je Robert prijel za roko. — Zakaj si odWa? — Zakaj si me pustil oditi? In v njunih vase vpijajočih se očeh se je znova porodila ljubezen in strast. Nadaljeval je ognjevi- je osital živ samo ie «n biveh francoski prezident in sicer senator Aleksander Mille-rand. Izvoljen je bil leta 1921 no nesrečnem preiidentu Descbanelu, ki je kmalu po svoji izvolitvi »blazne! in umrl. Ko J* pa leta 1924 pr{ parlamentarnih volitvah odnesla levica nepričakovano visoko zmago, je začela proti Milleradki ostro kampanjo, ker je bil eksponent desnice in prisilila lm je k odstopu. Za njim je bil ievoljen nedavno umrli Gaston Doumertrue- Ta okohioM je pomemn-na v toliko, ker povabiio k svečanemu aktu izročanja prezidentskJh po*!ov novo izvoljenemu prezdentu po stari navadi vse bivše prezidente kolikor ]ih Se živj. Sedanji prezident francoske repiihlike Alh«rt Lebrun je bil izvoljen 10. maja 19M2 in nje-gova funkcijska '1oha potege fc*ta lffiVO. NEDELJSKI LOVEC — Komaj sem stopU v gozd, ie je ležal pred menoj mrtev zajec. — Beži no, kaj mu je pa bilo, da je poginil ? Dobro mu Je povedal Nekdo prinese grafologu pismo in ga prosi, naj mu pove, kakšen je piščev značaj. Grafolog pravi: Pisec tega piama ima mnogo potrpežljivosti, obzirnosti in razumevanja. — To ste pa imenitno pogrodili. To pismo je namreč pisal moj bodoči krojač. ii. a ■■ r.------------------1-------i—f-— ' ----------»----------------1-----* to in tiho. strastno, kakor lj-ubcek, zahtevajoč obračun: — Zakaj si izpremenila ime? Kaj pomeni ta naslov princesa? Kaj iščeš v Nizzi? Pritisnila mu je mehko dlan na usta in ustavila potok njegovih vprašanj. — Bodi tiho, molči! Nočem niti govoriti, niti ničesar vedeti. Poveljujoče ga je pritegnila k sebi in govorila i njim usta ob ustih: — Robert, ali hočeš, da skleneva pogodbo?... Cuj: midva se nisva nikoli poznala. Ne veva,, kdo sva in kaj sva. Srečala sva se prvič nocoj. Mar tt trenutki niso krasni? Ta edini trenutek je moj; Ali ga. hoćeš ? Opazoval je ponujajoča se usta. Treba bi bilo samo objeti jo, da bi začutil, kako drhti ... m najslajša opojnost bi privrela iz njenih poljubov. • Položil je svojo glavo na njeoo razno in ji Sepe tal sladke besede, zroč na njo, dočim mu je Mrl božala lase... — Staša... — Kaj pa je, ljubček moj? — Kaj nama prinese jutrišnji dan? Božala ga je kakor razvajeno