Poštnina plačana v gotovini Speci, in abbon. post. - III Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Podurednistvo; Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2,500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Gorica - četrtek 18. julija 1957 - Trst ' Posamezna številka L. 30 Leto IX. - Štev. 29 Se o šolskem zakonu za Slovence Pretekli teden sta bila v Rimu zastopnika sindikatov slovenskih solnikov v Trstu in Gorici. Obiskala sta zastopnike raznih strank, skušala sta priti v stik s člani VI. komisije, ki bo zakonski osnutek Pretresala, ki ga lahko zboljša ali Poslabša, in prosila sta tudi za sprejem, pri prosvetnem ministru, katerega pa v Rimu ni bilo ter je bil njegov povratek napovedan za konec tedna. Hodila sta torej, kot Pravimo, od Poncija do Pilata, raz-lagala želje in potrebe Slovencev, Prepričevala in prosila. Povsod so llnia zagotavljali, da vprašanje slovenske šole dobro poznajo, dajali So. upanje, da pojde zadeva dobro, da pa je vse odvisno od parlamenta, kajti ministrstvo oziroma celokupna vlada da s tistim dnem, ko je osnutek podala parlamentarnim komisijam, ne more več besedila spreminjati, kvečjemu umakne da ga lahko še. Zastopnika sta nadalje zvedela, da pred oktobrom zakonski načrt ne pride v razpravo. Najvažnejše je pa to, da jima je uradnik na oddelku za obmejno šolstvo lzjavil, da goriške srednje šole o-stanejo takšne, kot so, da torej ne Postanejo paralelke italijanskih šol. Ta izjava, katero je dal uradnik, ki sicer nima nobene odgovornosti, je skrajno razveseljiva. Toda prav ob njej ti pridejo na misel druge izjave, ki so s to v hudem nasprotju. Kot je znano, je vlada predložila načrt, ki nas tako boli, poslanski zbornici že v decembru lanskega leta. Sedaj je isti načrt poslala nespremenjen tudi v senat. Rimski politiki, parlamentarci in ministrski funkcionarji izjavljajo, da je vlada v tistem trenutku, ko je odstopila zakonski osnutek parlamentu, to je poslanski zbornici ali senatu, izgubila nanj vsak vpliv; samo umakne ga še lahko. Uradnik prosvetnega ministrstva pa daje pomirljive izjave glede slovenskih srednjih šol v Gorici; po teh izjavah bi se dalo sklepati, da je vlada prvotni načrt, predložen parlamentu, pozneje vendar le še spremenila, da torej ne drži tisto, da se vlada v to reč ne more več vtikati. Kdo ima torej prav? Kakšen je dejanski osnutek, o katerem bo parlament sklepal? Ali bi ne bilo v prid dobri stvari, da bi slovenska javnost končno le dobila nas vpogled pristni vladni predlog, da bomo vedeli, pri čem smo? Dokler parlament zakona ne sprejme, je še vedno čas. Iz težav v težave Francoske vlade, pa naj bodo katere koli, gredo iz ene težave v drugo v neprestani negotovosti, da lahko vsak čas izgubijo podporo parlamenta in padejo. Tako je tudi sedanja vlada Bourges-Manourija v neprestani negotovosti za svoj obstoj. Komaj je izglasovala zakon o odobritvi Evratoma in Skupnega evropskega tržišča, že grozijo vesli iz Alžira, da bo morala zaprositi za posebna poverjenja in z njimi tudi za novo zaupnico. V Alžiru in tudi v Franciji sami gre namreč na slabše z javnim redom. Sabotažna dejanja so res vsakdanja stvar. Ob koncu dneva se le vprašujejo, koliko napadov in sabotaž je bilo in koliko mrtvili v tistem dnevu, ker mirnih dni ni več. V južnem Alžiru so prav v začetku tega tedna pognali v zrak veliko električno centralo, ki je dajala energijo precejšnjemu delu Alžira. V Parizu in tudi v drugih predelih Francije se pa Al-žirci neprestano med sabo tepejo in tudi streljajo. Hudo je in se zdi, da bo vedno hujše, ker so uporniki pripravljeni na najhujše; Francozi pa tudi nočejo popustiti. Res ni videti, kako se bo zadeva končala. Tito pojde v Sirijo vrsti Rim, da tudi tukaj odobrijo obe pogodbi. Ni dvoma, da bodo pogodbi odobrili v državah Beneluksa. S prihodnjim letom bi tako pogodbi začeli veljati. Evropa hi po tem načrtu postala gospodarska enota, povečal pa bi se tudi njen politični vpliv na svetovne zadeve. Tega se dobro zavedajo Britanci, ki mislijo pohiteti s svojim načrtom za ustanovitev širšega področja svobodne trgovine v Evropi. Ki-šč. demokracija je zavzela stališče Vodstvo ital. krščanske demokracije je zborovalo v Vallombrosi v Toskani. Ta sestanek je bil važen zato, ker se je pri zadnji vladni krizi in pri polemikah, ki so pri tem nastale, zdelo, da se demokr-ščanske vrste razkrajajo. Toda na sestanku, ki se je vršil pod vodstvom senatorja Zolija, so se vodilni demokrščanski politiki med seboj pomenili in se ob političnem poročilu tajnika Fanfanija zopet zedinili na skupni politični liniji. To je razvidno iz zaključnega poročila, ki poudarja enotnost stranke v obrambi demokratičnih svoboščin, v delu za izboljšanje socialnega in gospodarskega položaja ital. ljudstva ter v prizadevanju za evropsko skupnost. Skoro istočasno so imeli tudi komunisti svoj sestanek. Glavno poročilo je imel Togliatti. Imel je pa precej težko stališče, ker je moral predvsem opravičiti nove čistke v Moskvi ter vzeti na znanje delni poraz pri volitvah na Sardiniji, kjer so komunisti izgubili 22 tisoč, glasov. Togliatti je seveda eno in drugo opravičil. Pri tem je napadel Cerkev, češ da po njeni krivdi grozi Italiji klerikalna diktatura. Revež ni povedal, da »klerikalna diktatura« plačuje njega in njegove tovariše kot poslance ter jim pusti vso svobodo, kakor jo uživajo vsi ostali državljani, dočim komunistična diktatura, ki jo on zagovarja, spravlja v hladni grob vse svoje nasprotnike in pusti svobodo le sami sebi. ZA ODPRAVO POTNIH LISTOV V kratkem bo prišla pred senat razprava o novih predpisih glede potnih listov. Razpravljali bodo ne samo o odpravi vizumov, temveč tudi potnih listov samih. Države, ki so članice evropskega sveta, so dejansko že odpravile vizume z zakonom od 1. januarja 1956. Sedaj je posebna komisija predložila senatu osnutek za odpravo potnih listov samih. »OPERACIJSKI ALARM 1957« V ZDA so dne 12. julija zaključili vaje za obrambo prebivalstva v slučaju vojne. Tako zvani »Operacijski alarm 1957« je imel svojo zaključno fazo z velikim teoretičnim atomskim napadom na mesta Združenih držav. Točno opoldne dne 12. julija so sirene po vsej državi dale znak napada. Razen prebivalcev New Yorka, niso ljudje praktično sodelovali pri tem napadu. V New Yorku je v manj kot dveh minutah po prvem alarmu življenje na ulicah izumrlo. Vse se je poskrilo v zaklonišča. Pri tem teoretičnem napadu naj bi bilo uničenih nad 100 velikih industrijskih središč, mrtvih in ranjenih pa na desetine milijonov. Moč odvrženih a-tomskili bomb naj bi bila tisoč krat večja kot pa prve atomske bombe vržene na Hirošimo leta 1945. »Vojaško poročilo« opravi o tem napadu: 1. V obsežnosti 19 km bi bile vse lesene stavbe uničene, poškodovane pa vse do razdalje 32 km. 2. Vse osebe, ki bi se znašle v razdalji 48 km bi z a dobi le hude opekline, v razdalji 80 km pa lažje. Neizbežna smrt pa bi dohitela V9e tiste, ki bi bili v obsežnosti 4 km od kraja eksplozije. 3. Materialno škodo bi utrpele vse stav- Cerkev in mednarodna skupnost Za XVII. socialni teden španskih katoličanov je sveti oče preko namestnika državnega tajnika, msgr. Deir Acqua, poslal predsed. španskih socialnih tednov posebno pismo, v katerem govori o mednarodni skupnosti, o čemer je bil na tednu tudi razgovor. V pismu je najprej poudarjeno, kako človeštvo po dveh hudih vojnah in zaradi novega atomskega o-rožja išče poti, da bi se povezalo v miru. Papež je v prvi okrožnici »Summi Pontificatus«. govoril o edinosti človeštva prav ob Kristusovem nauku, ki naj bi bil temelj družinski in človečanski skupnosti. Dejstvo, da imajo ljudje isti izvor in isti cilj, jih približuje med seboj. Pismo posebej poudarja nujnost neke moralne podlage za mednarodno povezanost držav med seboj ter poudarja, da pomanjkanje določene morale v posamezniku vodi k grehu, i> mednarodnem življenju pa je to pomanjkanje rodilo strašne katastrofe zaradi pretiranega nacionalnega samoljubja, kakor tudi zato, ker so postavili lastno korist kot najvišje merilo vsakterega dejanja. Odnosi med narodi se ne smejo zadovoljiti samo s slučajnimi koristmi, marveč imajo pravno podlago v pravicah narodov, ki jih daje narava. V mednarodni skupnjosti je vsakteru država vključena v celoto mednarodnega prava in torej tudi v naravno pravo, ki je podlaga vsakteremu mednarodnemu živi jen ju. V nadaljnjem papež poudarja, da je mednarodno življenje urejeno po pravilih mednarodne politike, ki ne smejo nasprotovati pravici suvereni-tete narodov kot takih. Gotovo je mnogo ovir, ki se stavijo na pot pri uresničevanju teh norm, a svet je danes goden, da se narodi med seboj spoznajo in se drug drugemu približajo. Pismo spominja na značilno dejstvo, da je šele naše stoletje prišlo do prepričanja o ustanovitvi splošne pravne' organizacije, ki naj vodi odnose med narodi. Kar se tiče dolžnosti katoličanov v tem prizadevanju pri mednarodni skupnosti, pismo poudarja dolžnost, ki kristjana veže k sodelovati ju v mednarodnih prizadevanjih. Splošni nauk Cerkve in zapoved ljubezni, ki ne izključuje nobenega, sta brez dvoma velikega pomena v dobrobit mednarodni skupnosti. Cerkev je svoje delo v zgodovini v tem smislu vršila: proglasila je enakost vseh narodov pred Bogom, premagala nacionalizme, odpravila suženjstvo, se postavila v službo pomirje-vanja narodov in je tako dala v nekem pogledu temelj mednarodnemu združevanju. be v oddaljenosti 60 kvadratnih km. Na prostornini, ki je obsegala 8 kvadratnih km je pred dvanajstimi leti v Hirošimi umrlo 70 tisoč prebivalcev. GRŠKA KRALJEVSKA DVOJICA « NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Dne 10. julija so prispeli na Brione kot gostje maršala Tita in njegove soproge grški kralj Pavel, kraljica Friderika in in prineezinja Zolija. Visoki gostje bodo ostali na Brionih pet dni. SKORO 2.000 MRTVIH PRI POTRESU V PERZIJI Pretekli teden dne 2. julija je bila Perzija ponovno pozorišče hudega potresa. Več vasi in mestec ob obali Kaspijskega morja je bilo porušenih. Uradno poročilo pravi, da je potres zahteval 1970 žrtev. Perzijski šah s cesarico Sorajo se še vedno mudi v Evropi in zdi se, da niti ta silni potres s tolikimi žrtvami in ogromno materialno škodo ne bo prekinil njegovih počitnic. I Po spremembah v Moskvi Na Zapadu si prizadevajo, da bi spoznali pomen zadnjih moskovskih dogodkov, ki so pripeljali do presenetljivih zaključkov. Kdor je močnejši in brutalnejši, ta uniči drugega. Prvi in najkrutejši je bil Stalin. Ko ni več Stalina, nadalju-je njegovo delo Hruščev, ki je postavil na zatožno klop Molotova, Malenkova, Kaganoviča in Šepilo-va. Boj še ni končan. Samo lega Be vemo, kdo pride prvi med zlo-, cince. Eno je gotovo. To početje priča, da je mnogo nereda v najviš-jih komunističnih vrstah. Če temu dodamo še gospodarske neuspehe, pridemo do spoznanja, da komunizem zahteva od svojih pristašev res Veliko kratkovidnosti in pokvarjenosti, da vztrajajo. Glede zunanje politike Sovjetske zveze vemo le to. da je bil prej Molotov velik borec, sedaj je pa naenkrat zločinec in izdajalec svoje domovine, izdajalec delavske stvari, krivec hladne vojne, za katero je doslej sovjetsko časopisje krivilo zapadne imperialiste. Obisk na Češkoslovaškem Pretekli teden sta Hruščev in Bulganin obiskala Češkoslovaško. Svet je nervozno čakal, kake izjave bosta podala. Hruščev je napadel Eisenhowerja in Zapadno Nemčijo ter govoril o edinosti socialističnega tabora, v katerega bi se morala vrniti tudi Jugoslavija. Nič prijaznosti o sožitju z zapadniin svetom, ne obljub miru in razorožitve. Tudi na račun Jugoslavije je Hruščev povedal nekaj pikrih. V Beogradu so bili zaradi tega razočarani. Tudi v Londonu preobrat V Londonu je na razorožitveni konferenci zaradi dogodkov v Moskvi nastal zastoj. Vsi so pričakovali, da ho sovjetski zastopnik Zorin pokazal pripravljenost novega kremeljskega vodstva za pameten sporazum z Zapadom, ko ni več na °blasti Molotova, ki je doslej to Preprečeval. Zgodilo pa se je na-8Protno. Zorin je odklonil ameriški načrt. Sovjeti bi pristali le na sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov, odklanjajo pa ameriške po-Soje glede nadzorstva in prekinitve izdelovanja atomskega in vodikovega orožja. Pri Sovjetih so sedaj na vodstvu tudi vojaški krogi, ki so odločilno posegli v spor med Hru-ščevom in Molotovom. Ti vojaški krogi ne marajo, da bi oboroževa-nje popustilo, da bi se kaki nadzorniki podajali v njihove tovarne orožja itd. Ključ do sporazuma je sedaj v Moskvi in ne v Washingto-nu. Zapad je razočaran, ker so Sovjeti odklonili načelni sporazum o nadzorstvu nad izdelovanjem a-tomskega in vodikovega orožja. Kriva je Sovjetska zveza. Toda u-panje je, da še ni vse izgubljeno. Zadnji teden se je mudil v Jugoslaviji na uradnem obisku zunanji minister Sirije Šalah Bitar. Imel je razgovore z raznimi vodilnimi politiki Jugoslavije. Ob tej priliki so uradno sporočili, da bo maršal Tito skupaj z zunanjim sekretarjem Kočo Popovičem uradno obiskal Sirijo, da tako vrne obisk sirskih predstavnikov v Jugoslaviji. Kot znano, ima Sirija filokomu-nistično vlado, ki se je v zunanji politiki priključila skupini nevtralnih držav po zgledu Jugoslavije. Ravno to dejstvo obe državi še bolj približuje. Jugoslavija skuša svoje, prijateljstvo s Sirijo izkoristiti tudi v trgovinske namene. Zato bodo oboji obiski služili tudi za širšo trgovinsko izmenjavo. Vrnitev Nemcev iz Rusije V Bonnu so ostali močno presenečeni, ko jim je Sovjetska zveza sporočila,- da se misli začeti z njimi pogajati o vrnitvi poldrugega milijona Nemcev v Rusiji. Do sedaj so namreč Sovjeti vedno zatrjevali, da pri njih ni več nemških državljanov. Vsi poskusi v Bonnu, da bi dosegli vrnitev svojih sorojakov iz Rusije, so do sedaj propadli. Tudi Adenauer s svojim lanskim obiskom v Moskvi ni dosegel več kot to, da so vrnili nekaj desettisočev vojnih ujetnikov. Zdaj pa kar naenkrat tolik preobrat. Do tega je prišlo, ker je Zapadna Nemčija stavila kot pogoj za sklenitev trgovinske pogodbe vrnitev Nemcev iz Sovjetije. Ti razgovori se bodo začeli 22. julija v Moskvi. Vest, da mislijo Sovjeti začeti razgovore o vrnitvi poldrugega milijona Nemcev je dober uvod v uspešnost pogajanj. Glede Nemcev v Rusiji je pa stvar naslednja: tam bivajoče Nemce bi lahko razdelili v štiri kategorije: 1. Nemci, ki so ostali v ruskem ujetništvu; 2. Nemci, katerih predniki so se pred 200 leti zlasti pod Petrom Velikim in pozneje preselili v Rusijo in se naselili ob \olgi. Te je Stalin med vojno dal preseliti v Sibirijo; 3. osebe, ki so dobile nemško državljanstvo po Hitlerjevih zakonih, a so pozneje prišle pod Sovjete; 4. Nemci, ki so bivali v Vzhodni Prusiji in na Me-melskem ozemlju in so po priklju- čitvi teh dežel k Sovjetski zvezi postali ruski državljani. Nekaj Nemcev iz prve in četrte kategorije se je vrnilo na podlagi prejšnjih sporazumov, sedaj se bodo smeli vr- niti tudi drugi, če se bodo pogajanja srečno zaključila. Medtem se v Nemčiji vodi že prav ostra politična propaganda za prihodnje državne volitve, ki bodo v mesecu septembru. Oba glavna nasprotnika, krščanski demokrati in socialisti, ne štedijo z udarci. Zadnji teden je prišlo do precej o-strega spora med Adenauerjem in socialističnimi predsedniki nekaterih zveznih republik. Ti niso hoteli na neko sejo, ker je bil zraven Adenauer, ta pa ni hotel na neki drug sestanek, ker so bili zraven omenjeni socialistični predsedniki. Volilni boj bo torej gotovo še zelo oster. Evropske pogodbe postajajo dejstvo Za Zapadno Nemčijo je tudi Francija odobrila pogodbi o skupnem evropskem tržišču in Evrato-mu. Proti pogodbam so v Parizu glasovali le komunisti in desničarski pužadovci. Francija je s tem vsaj delno popravila napako, ki so jo zagrešili z zavrnitvijo pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. Sedaj je odstranjen največji kamen ovire na poti, ki vodi k evropski gospodarski skupnosti. Sedaj je na NAS TEDEN ne. Prepoved je bila ukinjena Šele decembra leta 1955. Nova argentinska katoliška univerza je v Cordobi in ima pravno, medicinsko in inženirsko fakulteto. Predsednik pokrajinske župniku 1200 dolarjev vhodom v cerkev pa častna straža. vlade je izročil za reveže, pred je bila razvrščena 21. 7. nedelja, 6. pob.: sv. Prakseda, d. 22. 7. ponedeljek: sv. Marija Magdalena, s pok. 23.'7. torek: sv. Apolinarij, šk., ni. 24. 7. sreda: sv. Kristina, dev. 25. 7. četrtek: sv. Jakob. ap. 26. 7. petek: sv. Ana, mati D. M. 27. 7. sobota: sv. Natalija, muc. SV. MARIJA MAGDALENA, iz dobro stoječe in verne družine, je zašla na slaba pota. Po srcu dobra se grešnim priložnostim. Ko je slišala Jezusove nauke, se je zresnila. Javno se je spokorila. Ni več marala grešnega veseljačenja. Ko so celo učenci Jezusovi zbežali in zapustili Učenika, je s ponižnimi ženami pogumno vztrajala pod križem. Do smrti je živela v strogi pokori. Ko vidiš grešnika, ga ne zaničuj. Moli zanj, da se spreobrne. A si tudi misli: y>Lahko me prekosi in dobi, če se spreobrne, odličnejše mesto v nebesih kakor jaz.« m znala upreti ZGLEDNA DRUŽINA IZ SV. EVANGELIJA isti čas, ko j p bilo mnogo \ M J ljudstva pri Jezusu in niso imeli kaj jesti, je poklicat učence in jim re- kel: »Ljudstvo se mi smili; kajti, glejte, že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih odpustim lačne na njih dom. bodo na potu omagali, zakaj nekateri od njih so prišli od daleč.a — Njegovi licenci so mu odgovorili: »Kako jilt bo mogel kdo nasititi s kruhom tu- kaj v puščavi 1 Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?a — Ti so rekli: »Sedem« — In velel je množici sesti po tleh: in vzel je sedmero hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal svojim učencem, da bi jih polagali prednje: in položili so jih pred množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Tudi te je blagoslovil in velel položiti prednje. In jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke koscev — sedem košar. Njih pa, ki so jedli, je bilo kakih štiri tisoč; in jih je odpustil. * Jezusove besede in dejanja so izraz velike ljubezni do ljudi. Vsestransko jim hoče pomagati. Njegovo Srce je vedno odprto za vse človeške prošnje, potrebe in bolečine. Razni zemeljski vladarji in politični voditelji so neredko pitali ljudi z lepimi besedami in zapeljivimi obljubami, a jih potem razočarane zapustili v bedi. Ali pa so mislili izključno le na telesa in du- še zatirali in usužnjevali. Jezus pa skrbi za oboje. On misli na celega človeka. Človek ni ne duh brez telesa in tudi ne samo telo. Telo je kakor zunanja obleka ali kakor bivališče našega duha. Duh je neumrljiv, telo pa čaka skorajšnja smrt. I,n zaradi tega daje Odrešenik prednost duši, a ne pozabi telesa. Njegova ljubezen je popolna: najprej je nahranil duše svojih poslušalcev, potem pa še preskrbel telesa. Kakor nekoč, tako tudi danes. Tudi danes ponavlja tisto ganljivo izjavo: ljudstvo se mi smili: in je pripravljen vsestransko nahraniti milijone ljudi. Ljubeznivo poskrbi za duše in tudi za telesa. Pogoj je zopet isti, samo eden: treba je biti z Njim, vztrajati pri Njem. Ljudje so ga iskali, šli so za Njim. Tudi mi ga moramo iskati in iti k Njemu. Zelo blizu ga imamo: tam v cerkvi prebiva, čaka in sprejema. Tamkaj hrani naše duše, doma pa potem naša telesa. Kdor ljubi Boga, takega Bog nikoli ne zapusti. Začenjajmo dan z Bogom, z molitvijo! Spremljajmo delo z molitvijo! Mislimo mnogo na Boga! Bodimo trajno z Njim! Hodimo radi pogosto k sv. obhajilu! V njem je naša moč, v njem tolažba, v njem luč, v njem prava božja sladkost. Kdor ljubi Jezusa, tak ljubi pogosto sv. obhajilo, tak ljubi poštenost in krepost. Kdor ljubi Jezusa, tak se bori zoper greh in skušnjave. Borimo se zoper zlo in zoper vse slabo! — Jezus, Odrešenik sveta, usmili se nas in pomagaj nam! VETO KARDINALA WYSZYNSKEGA POD GOMULKOVO CENZURO Iz verodostojnega vira poročajo, da je vzajemnost med kardinalom Wyszynskim in komunističnim režimom Gnmulke že pokazala prve razpoke. Poljski kardinal je s posebnim pastirskim pismom, naslovljenim, na poljsko duhovščino, prepovedal duhovnikom vsakršno sodelovanje z levičarsko katoliško organizacijo »Pax«. Pastirsko pismo bi moral objaviti ves katoliški tisk, a do tega ni prišlo, ker je posegla vmes državna cenzura. V svojem poročilu je Wiszynsky dejal: »V odgovor na mnoga vprašanja duhovščine glede publikacij organizacije »Pax« sem pooblaščen, da izjavim sledeče: 1. duhovniki in člani verskih redov ne »mejo izdajati knjig potom organizacije »Pax«; 2. istim ni dovoljeno, da bi objavljali svoje članke v časopisih, revijah in drugih publikacijah organizacije »Pax«, ali pa da bi kakorkoli z njo sodelovali.« Kardinalovo pismo bi moral že pred dnevi objaviti »Tygodnik Powszeehny«, a do danes ni še izšel. SKRB ZA MLADINO NeiAški kancler Adenauer je pozval vse vzgojitelje in katoliške starše, naj se bolj zavedajo svoje odgovornosti pri vzgoji mladine. Ni mogoče obravnavati jutrišnjih problemov brez primernega oblikovanja današnje mladine v prave osebnosti. PROTI ŠKODLJIVEMU MLADINSKEMU ČTIVU Nad I milijon avstrijskih državljanov je podpisalo izjavo, s katero pozivajo oblasti, naj s posebnim zakonom prepovedo u-voz časopisov in knjižic, ki so namenjeni mladini in hi škodljivo vplivali na vzgojo. BELI MENIHI Šestega julija »e je pričel v Rimu glavni kapitelj afriških misijonarjev Belih menihov. Belih menihov je nad 2000 in delujejo v 42 misijonskih področjih, ki imajo 5 milijonov katoličanov in katehumenov. ZAPOZNELI POKLICI V Belgiji se množijo zapozneli duhovniški poklici. Zato so frančiškani odprli v mestu Reke ni novo semenišče za lake po-kliee. Postavili so ga pod varstvo svetega Janeza Vianeja, arškega župnika, ki je. kakor je znano, po velikih težavah dosegel duhovniški stan. OPATIJA V TELEVIZIJI Angleška televizijska služba je nedavno pripravila za svoje gledalce nenavaden program. Prikazala jim je cistercijanski samostan na otoku Caldey. Sveta stolica je dala dovoljenje za snemanje v prostorih samostana. Med oddajo je prior samostana Eugen Boylan — bivši univerzitetni profesor zdravilstva — razlagal zgodovino samostana, ki ima svoje začetke v S. stoletju. V samostanu živi 40 menihov, po večini izobraženih mož, ki so zapustili v svetu lepe položaje, da lahko služijo samo Bogu. Delavni dan v opatiji traja 17 ur. Začne se ob treh zjutraj. 5 ur je določenih za molitev, 3 do 4 ure za študij, preostali čas pa za ročno delo. Gledalci so videli pri delu meniha, ki skrbi za pranje in je bivši gledališki igralec; meniha elektrici-sta, ki skrbi za razsvetljavo celega otoka, dva meniha — eden bivši zdravnik, drugi izvedenec v poljedelstvu, izdelujeta parfume: ostali skrbijo za obdelavo polja. Menihi krijejo stroške za vzdrževanje samostana s prodajanjem poljskih pridelkov, cvetja in parfumov. — Ob koncu oddaje so gledalci videli vso samostansko družino zbrano pri večerni molitvi. KORISTNO SREDIŠČE V Indiji so misijonarji organizirali poseben center, ki naj bi pomagal nekatoli-čanom do boljšega spoznanja Cerkve. Številna vprašanja prihajajo od vseli strani. Center vodi pater Peter Sontag, ki že 31 let deluje v deželi. ARGENTINSKA KAT. UNIVERZA. Argentina je dobila svojo prvo katoliško univerzo. Do zadnjega časa so bile v Argentini vse privatne višje šole prepovedo- Min. podpreds. Juž. Koreje Chang je katoličan in ima tudi zgledno družino: dva sinova študirata v semenišču v Ameriki, tretji pa se pripravlja na duhovniški stan v Belgiji, ena hčerka je redovnica. V Južni Koreji deluje 200 domačih duhovnikov in 120 tujih. ROMANJE FRANCOSKIH VOJAKOV 22 posebnih vlakov je pripeljalo 30.000 francoskih vojakov na romanje v Lurd. Pridružilo se jim je še več stotin ameriških in kanadskih vojakov Atlantske zveze. Romanje je vodil pariški kardinal Feltin, ki je vojaški škof obenem. Pripomniti je treba, da so bili vsi vojaki prosto-volj ci, ki so izrabili svoj redni dopust za romanje in so si tudi sami plačali vse stroške za romanje. RAZSTAVA CERKVENIH PARAMENTOV Od 1. do 6. .julija so imeli tla Dunaju razstavo cerkvenih paramentov. Med razstavo je bil tudi tečaj za izdelavo paramentov. Razstavo je otvoril dunajski pomožni nadškof Jachym. PROTEST ZARADI NEMORALNE PREDSTAVE V Beneventu so obnovili staro rimsko gledališče Caraealla. Za otvoritev gledališča so uprizorili Aristofanovo komedijo: Žene v parlamentu. Tamkajšnji nadškof Mancinelli je zaradi predstave ostro protestiral in odsvetoval vernikom udeležbo pri predstavi. Obžaloval je, da so izbrali za otvoritev to komedijo, ki je polna nemoralnih scen. Državna cenzura je igro sicer dovolila, a s tem še ni rečeno, da je moralno neoporečna, ker vodijo državne u-radnike drugi vidiki, kot pa Cerkev. PLAČA SVETEGA ANTONA V cerkvi sv. Antona slovesnost, pri kateri so plačo sv. Antonu, kot v Macao je simbolično izročiti poveljniku mesta bila UČINKOVITA PROPAGANDA Amerika je dosegla velik uspeh z razstavo svojih izdelkov na velesejmu v Poznanju na Poljskem. Zato so se Amerikami odločili, da se bodo ■udeležili poljedelske razstave v Moskvi. Ne bodo razstavili le raznih poljedeljskih strojev, ampak tudi celo kmečko hišo s hladilnikom in mnogimi drugimi eleketričnimi aparati. Tako hočejo pokazati Rusom, kakšno udobno življenje imajo ameriški kmetje. Eisenho-wer je zaprosil za dva milijona dolarjev kredita; vsota je precej velika, vendar jo je vredno potrositi, da bi tako pokazali komunistom, da so najboljši sadovi tisti, ki rastejo na drevesu svobode. Dan narodov v Marijinem Celju Zadnjo nedeljo junija so priredili v Marijinem Celju (Maria-Zell) v Avstriji dan narodov. Pri cerkvenem in kulturnem sporedu so bili zastopani mnogi evropski narodi. Po številu je bilo največ Čehov (500), največje odobravanje pa so doživeli koroški Slovenci, ki so s svojim zborom iz Sel prekosili vse ostale narodne skupine. Agilni rektor bazilike, pater Beda, glavni organizator te katoliške mednarodne prireditve, je poslal vrlim Korošcem lepo zahvalno pismo z velikim priznanjem. Pozdravlja jih v imenu Kraljice slovanskih narodov in vabi Korošce na veliko romanje, ki ga imajo 9. avgusta. Navodila našim romarjem Ko bodo čez en teden naši vrli sotrud-niki zopet prodajali pred cerkvami »Katoliški glas«, tedaj bo že na poti v Marijino Celje 720 romarjev s Primorskega. Zato danes romarjem ponovimo nekaj najvažnejših naročil: ponovimo in sicer zato, ker so v teh dneh že dobili tiskana navodila, a je pri taki množici le treba vsaj sledeče ponoviti: 1. Odhod v nedeljo zjutraj in sicer povsod TOČNO OB ŠTIRIH. Za vse. tri dni velja pravilo: čez deset minut ne čakamo nikjer nobenega zamudnika. Velika skušnjava za zamudo bo zlasti v Gradcu. Upamo, da je Tržačanom poma- šola Milan gala lanska povsod! 2. Vzemite s seboj osebno izkaznico ali polni list, kdor ga ima. Brez teh dokumentov tiodo pozabljivci prišli samo do Žabnic, čez državno mejo ni mogoče. 3. Nobeden se ne more pridružiti romanju, če se ni prijavil, — četudi ima svoj potni list. Tudi to se nam je v preteklosti že zgodilo, zato na to opozarjamo. Takšni preveč domači y>romarji« naj se pel jejo z vlakom. 4. Poskrbite si sami šilinge tako v Trstu kakor v Gorici. 100 šilingov — to je 2J500 lir — ja za zmernaga romarja primerila vsota: hrano dobimo v Marijinem Celju petkrat in na poti domov v Celovcu enkrat. Romarski znak in listek za prenočišče dobi vsak v avtobusu: romarski znak stane 100 lir. 5. Opravite sv. spoved po možnosti že doma. Tudi pri Gospe Sveti v nedeljo o-krog 11. ure lahko pristopite k sv. obhajilu. Vsi številni romarji se dobro zavedajmo, da smo romarji in tudi izletniki, a nikakor ne samo izletniki! Našim romarjem svetujemo, dobite si pred odhodom v soboto 27. julija »Katoliški glas«. Ne bo več navotlil: naš list bo prinesel le voščilo za lepo, srečno in veselo božjo pot k Materi slovanskih narodov v Marijino Celje! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI ZLATA MAŠA V BOVCU V nedeljo 7. julija t. 1. je daroval zlato sv. mašo v starodavnem Bovcu č. g. Andrej Klobučar, ki je že od I. 1921 tamkaj bil za župnika in dekana skozi dolga in burna leta do 1933. Nato je g. zlatomašnik stopil v zasluženi pokoj in se je naselil v Sv. Križ na Vipavskem. G. zlatomašniku iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let v milejšem vipavskem podnebju. AVTOPODJETJA NA PRIMORSKEM V jugoslovanskem delu Primorske so se po vojni razvila predvsem tri avtopodjet-ja. in sicer Avtopromet Gorica s sedežem v Solkanu, Avtoprevoz Tolmin s poslovalnico v Idriji in Avtoobnova v Šempetru. Naječje je Avtopromet Gorica, ki je eno najmodernejših v Jugoslaviji. S svojimi 31 avtobusi vzdržuje 36 prog ter opravlja avtoprevpzne službe po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvo. Avtoprevoz Tolmin se bavi pretežno s prevozom blaga. Ima 13 avtovlakov, mislijo pa kupiti še tri. Avtoobnova v Šempetru se posveča predvsem popravilom motornih vozil. HUDA NESREČA Pri Selu na Vipavskem se- je pripetila huda prometna nesreča. Osebni avto je na nevarnem ovinku zadel ob drevo ob eesli ter se prevrnil. Pri tem sta dobila pretres možganov šofer in pa inž. Stane Avanzo, tri druge osebe so bile ranjene. Inženir Avanzo je pozneje umrl v šempeter-ki bolnici in so ga pokopali v Ljubljani. Mlečni sladkor rabijo predvsem v industriji zdravil in zlasti za gojenje glivic za proizvodnjo penicilina. Mlečni sladkor pri-dobivajo iz sirotke. To bo nova tovarna dobivala od mlekarne v Kobaridu in Pa od nove mlekarne, ki jo bodo zgradili v Tolminu. ŠPORTNA MANIFESTACIJA V ZAGREBU Od 10. do 14. t. m. se je vršila na stadionu Dinama v Zagrebu velika športna manifestacija v okviru II. Gimnaestrade-Sest tisoč telovadcev iz 14 držav je pr'1 dan defiliralo pred občinstvom. Najštevilnejša je bila nizozemska ekipa, ki šteje 363 telovadcev, za njo Poljska z 212. Ita-lijanska ekipa je štela 20 telovadcev. Sodelovali pa so še športniki iz Avstrije. Madžarske, Vzhodne in Zapadne Nemčije. Finske, Švedske, Anglije, ČSR, SZ in Brazilije. V nedeljo 14. julija se jc začel v Zagrebu študijski kongres mednarodne telo vad* ne federacije, ki bo razpravljal o pomenu telesne vzgoje v sodobni družbi. Kongresa se bo udeležilo 150 delegatov, izmed teh 39 iz inozemstva, in 300 strokovnjakov. ODKRILI SO ATOMSKE TOPLICE Na Spodnjem Štajerskem v bližini Šmarja so pred meseci odkrili čudodelne toplice z izredno stopnjo radioaktivnosti-Iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih krajev prihajajo sem bolniki, zlasti tisti, ki trpe na revmi, da se okopljejo v čudežni topb vodi. Pravijo, da mnogi odidejo domov zdravi, zato vedno bolj narašča zanimanje za zdravilni vrelec. Vrelec so odkrili čisto slučajno. Prej je služil pericam za pranje. posebno ker je bila voda ' njem tako topla. Sedaj pa je postal tol- TOČNOST munček ob izviru premajhen in začeli graditi nov bazen, pa tudi v vasi se modernizirajo in pripravljajo gostišča. k' naj bi služila bolnikom. NEM JUGOSLOVANSKI BEGUNEC SPREGOVORIL V ITALIJI Krajič Tone, tako je ime mlademu štiriindvajsetletnemu fantu. Po poklicu mehanik in že štiri leta ni mogel spregovoriti ter je že skoraj obupal nad svojim življenjem. Govorilne organe mu je poškodoval ne- STO LET ŠOLE V SOLKANU V bližnjem Solkanu so v preteklem mesecu slovesno praznovali stoletnico obstoja domače šole, ki se je začela kot eneraz-redniea leta 1837. Pozneje se je polagoma razvijala in širila, da je postala popolna petletka pred prvo svetovno vojno. V solkansko šolo so hodili številni znani slovenski možje, n. pr. škof dr. Srebernič, dalje filozof dr. Klement Jug. kiparja Boris in Zdenko Kalin itd. V tem mesecu obhajajo Solkanci tudi 90-letnieo ustanovitve ' svoje čitalnice. GOSPODARSKI POLOM »STANDARDA« V Tolminu so imeli precej močno gradbeno podjetje »Standard«, ki je zaposlje-valo nad 200 ljudi. Bilo je eno najmočnejših v Sloveniji. Sedaj je pa zašlo v gospodarske težave in so ga likvidirali. Iinelo je nad 20 milijonov din izgube. Vzrok polotnu je bila slaba uprava in sla- bo tehnično vodstvo pri podjetju. NOVA TOVARNA V TOLMINU V začetku avgusta bodo začel.i graditi v Tolminu prvo tovarno mlečnega sladkorja v Jugoslaviji. Potrebni tehnični načrti so že pripravljeni. Tovarna bo v celoti stala približno 130 milijonov din. z obratovanjem pa bi morala začeti prihodnje leto jeseni. Njena proizvodnja bo znašala letno okoli 220 ton surovega in 35 ton rafiniranega mlečnega sladkorja, dalje 35 ton suhih beljakovin in 190 ton mela-e. ki nemški mladinski boksač, ko je leta 1953 Tone nastopal v šešta^tf'‘jugo