Štev. 40 • Maribor, torek, dne 4. apr la «939 • Leto XIV Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem. vsaktt Din. jlso POŠTNINA PLAČANA DEL IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Ali politično ali zakonito vladanje Nemški cesar Karl veliki je rekel, da je pravičnost temelj države. Najbrže mu ie te besede narekovala neprijetna izkušnja in skrb, ki so mu jo delali takratni vsemogočni vitezi. Ti namreč ni-|° poznali ne pravice ne zakonov. — Vladali so tako kakor vsak samopaš-než, ki misli, da je le on sam človek in zakon, kateremu mora vse brezpogojno lužiti neglede na to, ali je prav in dobro tudi za onega, ki mora služiti samopašnosti posameznih ljudi ali klik. Tako je bilo takrat. Večkrat smo že povedali, da dere današnje človeštvo nezavestno v srednji vek ali pa še nekoliko dalje nazaj. Vsak dan postajajo ljudje bolj brezpravni, zakone delajo le eni ljudje in še tisti se izvršujejo ne po besedilu, ampak po — politični potrebi tistih ljudi, ki bi morali zakone izvajati. To ni več pravičnost, ki je temlj držav. Zakoni, ki jih je narod odobril in kompetentna državna oblast sopotr-dila, so veljavna pravica in pravičnost je izvajanje teh zakonov. S tem nočemo reči, da so vsi zakoni dobri in pravični, toda v veljavi so in državljan ve, kaj je njegova pravica po tem ali onem zakonu. In, če se niti ti zakoni ne izvajajo, kako naj bo med državljani zavest pravice in sigurnost, ko mu vsak trenutek kdo moli pod nos geslico: po zakonu imate morda prav, toda politična pozeba zahteva, da to ukrenemo drugače kakor določa zakon. Marsikdo bi lahko potrdil to slabost, ker se v današnji dobi prepoveduje politične stranke, vendar pa kljub prepovedi strank izgovarja na politične potrebe, da se obide zakone. To je velika državniška zmota, ki fuši temelje državam. Ta zmota ustvarja nezaupanje v pravičnost, vzgaja vsakovrstno iredento, ki jo imenujejo prav ti samopašneži »boljševizem«, čeprav nima z njim nobenega opravka. Pravičnost ni le vez med poštenimi ljudmi, ampak naravni čut ljudi. Anglija in Francija prevzeli jamstvo za varnost Poljske OJl Ireni ecna trema miru Izjava Chamberlaina, ki je presenetila svet V čem ge moč svobodne ŠvKe? Švicarska »National-Zeitung« piše o položaju, v katerem se nahaja Švica, ki leži na meji, kjer nastajajo trenja med totalitarnimi in demokratičnimi silami: »Nimamo strahu, zlasti ne mi Švicarji. Dinamične velesile z desetkratno še večjo premočjo njihovih materi-lelnih sredstev nas lahko ogrožajo ali Pa tudi ne, to nam je vseeno, pri nas Sl"e vsak za crožje sposoben moški in sPloh vsak državljan imeti svojo puško Pri sebi doma. Razen tega sme im.eti ln je želeti, da ima razen puške tudi Drimerno količino municije. Šele kadar bo smel vsak podložnik . .. vzeti svojo Puško s seboj domov, šele takrat bomo Verjeli, da so močnejši od nas. Več kot Vsa zunanja moč je vredno, ako morejo biti varni sami pred seboj. To je ^rog k naši zastavi!« Dne 31. marca je govoril Chamberlain v angleškem parlamentu in izjavil: »V slučaju kakšne akcije, s katero bi bila neodvisnost Poljske očitno ogrožena in za katero bi smatrala Poljska, da je v njenem življenjskem interesu, da se ji upre, bi bila angleška vlada prisiljena, da ji pride na pomoč z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Angleška vlada je o tem obvestila poljsko vlado, francoska vlada pa je pooblastila angleškega ministrskega predsednika, da tudi v njenem imenu izjavi poljski vladi, da bo francoska vlada storila isto.« Da se ustavi napad, ako bi bil nameravan. Chamberlain je nadalje omenil, da pride v London na oficielen obisk poljski zunanji minister Beck, s katerim se bosta razgovarjala glede najbolj uspešnega sodelovanja pri naporih, ki bi bili potrebni, da se ustavi vsak napad na Poljsko, ako bi bil nameravan. V sporazumu s Sovjetsko Rusijo V nadaljevanju svojega govora je izjavil Chamberlain, da se angleška vlada razgovarja o teh stvareh tudi z drugimi vladami, tako z vlado Sovjetske Ru- sije. Chamberlain je v stanu izjaviti, da ne more dvomiti o tem, da tudi vlada Sovjetske Rusije odobrava načela, po katerih postopa Anglija. Ako so na razpolago druga sredstva, je konferenca nepotrebna. Vprašan, ako je nameravana meddržavna konferenca, je izjavil Chamberlain, da je vprašanje sklicanja take konference vprašnje oportunitete. Ako so na razpolago druga sredstva, s katerimi se lahko doseže označeni cilj, potem konferenca ni potrebna. * Govor Chamberlaina je vzbudil po- zornost na vsem svetu. V demokratičnih državah to- in onostran oceana trdijo, da je njegova izjava, kombinirana z govorom francoskega ministrskega predsednika Daladiera, resničen doprinos k miru in varnosti v Evropi. Nihče več ne more dvomiti, da so demokracije odločene nastopiti v obrambo državne samostojnosti Poljske, ako bi se komu zahotelo, da jo ogroža sklicujoč se pri tem na načelo rasne pripadnosti ali na teorijo o življenjskem prostoru:. Trdi se, da vodi Anglija slične Ipregovore tudi z drugimi državami, t, i i • r ■!*.■> T< . ' *» <•' n . , Hitler vznemirjen Hitler je odgovoril Chamberlainu v Hamburgu ob priliki spuščanja neke nove nemške vojne ladje v morje. Dejal je, da ima Anglija četrtino sveta, 80 milijonov Nemcev pa živi na tako tesnem prostoru, da jih pride po 140 na kvadratni kilometer. Anglija nima ničesar iskati v nemškem življenjskem prostoru. (U j e v e • --- - ‘-u- .•■»•ima, Ht •, - -v-O Nemčija ne bo čakala, da bo Anglija zbrala svoje trabante pro- ti njej. Vsak si bo opekel prste, kdor bo hotel po kostanj v žerjavico za te velesile. Nemčija je sklenila pogodbo z Anglijo o omejitvi oboroževanja na morju. Ako Anglija smatra, da ta pogodba več ne velja, potem je stvar rešena. Nemčija se bo še naprej oborože-vala in hitreje kot drugi. Os Rim-Berlin drži. Nemčija hoče živeti v miru in ne bo dopustila, da bi jo kaka velesila potisnila ob tla. Dr. Maček in predsednik vlade sta se sestala Pričetek razvoja v naši notranji politiki Dne 2. aprila je prispel iz Beograda v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Kmalu po svojem prihodu je obsikal dr. Vladimirja Mačka na domu, ki mu je kratko nato obisk vrnil in sicer v vili župana Peičiča, kjer se je dr. Cvetkovič nastanil. j Začetek razgovorov je določen za 3. april. Ob tej priliki se bosta pomenila predsednik vlade in d^. Maček o postopku pri obnovi demokratičnega političnega življenja v državi, t. j. glede novih političnih zakonov: o volitvah narodnih poslancev, tisku, zborovanju in združevanju. Ko bo sedanja vlada objavila te ža- *do dobavila Italiji premog? V 1. 1938. je Italija uvozila premoga Večinoma iz: Nemčije 6,981.200 ton Ve). Britanije 2,236.000 » Poljske 1,612.200 » Češkoslovaške 540.000 » °elgije 203.600 » Nizozemske 138.700 » }určije 58.800 » '‘ogoslavije * 45.100 » Jusije 3000 ljr. ^Prečna cena premogu je 142.95 lir’ > učoslaviji ga je plačala le po 60 * Jugoslavije je bil večinoma pro-So , ‘ifnit (42.610) ton), druge države °bavljale črni premog in antracit. kone bodo predpriprave za sporazum s Hrvati končane. Nadaljnji, dogodki bodo sledili potem, ko boto ti zakoni praktično uveljavljeni. Konference opozicije v Zagrebu Dne 31. marca t. 1. so prišli zastopniki opozicionalnih strank, v Zagreb. — Med njimi Božidar Vlajič (DS), dr. Albert Kramer (JNS), dr. Miloš Tupanja-nin in dr. Čubrilovič (zemlioradnici). — Takoj so obiskali dr. Mačka, kjer se je vršila konferenca. Prisostvoval je konferenci tudi Večeslav Vilder. Vlajič je zastopal tudi skupino Ace Stanojeviča. Konferenca je razpravljala o političnem položaju ter o nadaljnjem delovanju celotne združene opozicije. Mir svobodnih, ne mir zasužnjenih! Švicarska »National-Zeitung« piše o govoru francoskega ministrskega pred-. sednika Daladiera: »Daladier je v svojem mojstrskem državniškem govoru, ki ga je imel preteklo sredo, napravil tudi ta-le izrek: Svet hoče mir svobodnih, ker miru v sužnosti ne more več prenašati. Ta govor je izzvenel v noč tudi v nemškem in italijanskem jeziku in bolj kot vsak drugi doslej je vzbudil upanje, da bo napočilo novo jutro. M,ilijoni Nemcev, milijoni Italijanov so ga čuli. Niso še povedali, kakšne so bile njih misli, ko so ga poslušali. Toda eno je gotovo, da je domotožje nemškega naroda po člo-večanstvu močnejše kot pa domotožje kogarkoli si bodi po rajhu. Narode prevzema vedno močnejše in vedno bolj [nepremagljivo hrepenenje, da bi zopet postali svobodna skupnost, da bi bilo svobodno njihovo dejanje in nehanje ter da bi si lahko neovirano uredili svoje življenje. Napačni odrešeniki so vzbudili potrebo po resničnem odrešenju.« Romunska in jugoslovanska nova trgovinska pogodba s Francijo Mled Francijo, Jugoslavijo in Rumu-nijo so se vršila pogajanja za trgovinsko pogodbo nad šest mesecev. Težava je V tem, ker Nemčija konkurira s cenami in pa ker more Francija iz obeh dežel dobivati le poljedelske pridelke (razen petrolej iz Rumunije). Poljedelstvo je pa v Franciji sami dobro razvito. Da bi se vendar razvila kupčija med temi deželami, je Francija znižala uvozno carino za blago iz obeh držav za 60 odstotkov. Francija bo vršila do 50 odstotkov več naročil kakor doslej. Splošna obrambna zveza držav ki jo snuje Anglija, bo obsegala najbrž vse države, ki se čutijo ogrožene. — Doslej je gotovo, da bodo pristopile k tej zvezi »*/*'i Anglije, Francije, Poljske in, kakor se sliši, tudi Rumunija in Turčija. Jamstvo tudi za nedotakljivost rumun-skih mej. V Parizu izjavljajo, da bo slično kot Poljska dobila jamstvo za svoje meje tudi Rumunija. Odgovor Mussolinija na govor Daladiera Poznano ie. s kakšno mirno odločnostjo in dostojanstvenosti in brez vsake žaljive besede je govoril francoski ministrski predsednik pretekli teden o stališču Francije napram Italiji. Njegov govor je izzvenel v izjavi: Francija ne da nikomur niti pedi svoje zemlje, niti najmanje svoje pravice! Dne 31. marca je zopet govoril Mussolini nekje v Kalabriji in dejal: »Svojemu govoru, ki sem ga imel v Rimu, nimam kaj dodati. Mi ne pozabimo, ampak se pripravljamo in smo vedno pripravljeni na vse kot narod, ki ima dovolj orožja in čvrsto srce. Neki idijoti na oni strani Alp, ki mešajo svoje sanje s stvarnostjo, govore o nekakšni razdvojenosti med narodom in režimom v Italiji. Toda narod in režim v Italiji sta en blok. In ta italijanski narod je pripravljen, da si obesi telečnjake na rame. Kot vsi mladi narodi, se tudi italijanski narod ne boji boja do končne zmage!« Spor med Francijo in Japonsko. Japonska vojska je zasedla otočje Spradli .1(30 milj južno od francoske Indokine. Zaenkrat ni jasno ali ti otoki spadajo pod francosko nadoblast ali ne. Vsekakor hoče laponska zgraditi na teh otokih svoja letalska oporišča od koder bi po potrebi mogla njena letala z lahkoto doseči francosko Indokitio. Izgleda, da bo iz tega nastal nov spor na Daljnem vzhodu. Po državljanski volni v $p*nl|i Vojna v Španiji je končana. F*1 ^*1 *1 • ' > - - r> •• •" Že iz prejšnjih poročil vemo, da je Francova vlada po zasedbi pokrajine Baskov in Katalonije takoj ukinila njih avtonomijo. Najnovejša poročila pa povedo, da je Francova vlada izdala naredbo, da se razveljavi zakon o agrarni reformi ter vrne že razdeljeno zemljo zopet plemstvu in cerkvenim ustanovam. Socialist Basteiro pride prvi pred sodiSie v Španiji Socialist Basteiro, minister v vladi narodne obrambe, je v Madridu počakal na prihod nacističnih čet. Izjavil je, da se ne misli umakniti, ampak vztrajati skupaj s tistimi, s katerimi je skupaj prebil usodno državljansko vojno. Nacistične oblasti so ga zaprle. Za vodstvo preiskave je določen poseben sodnik in sicer major Casabeter. V preiskavi bo šlo za naslednje: za odgovornost, ki jo ima Basteiro kot organizator revolucionarne stavke 1. 1^17. in kot eden izmed ustanoviteljev socializma v Španiji; za njegovo stališče, ki ga je zavzel 14. aprila 1931 ter 18. julija 1936; za značaj razgovorov, ki jih je Basteiro imel z angleškimi političnimi osebnostmi, ko je zastopal v Londonu republikansko vlado pri kronanju kralja Jurija VI. in za njegovo vlogo v času državljanske vojne, zlasti pa med poslednjimi dogodki v Madridu, ko je bil ustanovljen svet za narodno obrambo. Z bombami razbili cerkve. V Madridu so nacistični letalci za časa vojne z bombami porušili vse cerkve, tako da so ostale le tri večje kapele nepoškodovane. Doma Ut po st/elu Delavski kulturni dan v Sv. Lovrencu na Pohorju Ni še dolgo tega, ko smo začeli ipri Sv. Lovrencu na Pohorju s temeljitim delavskim izobraževalnim in strokovnim delom. Z velikimi težavami so se morali boriti redki naši sodru-gi, ki so tam orali ledino. Največja zapreka je bila v izredno nizkih mezdah, ki jih je dobivalo delavstva v tej bogati planinski dolini pod zelenim Pohorjem. Socijalni zakoni so le počasi prodirali v hiše in delavnice bogatih lesnih industrij in drugih podjetij. V tovarni kos so si naši sodrugi s svojo strokovno organizacijo priborili spoštovanje socijalnih zakonov, v kamnolomih pa so jih kršili na debelo in širokoi in tudi žagarji si še danes niso mogli priboriti zakonitega delovnega časa in minimalnih mezd. Ni čuda, da je vsako naše predavanje 0' zaščitnih delavskih zakonih od leta do leta bolje obiskano in da je začelo tudi delavsko izobraževalno! društvo »V z a j e m n o s t« sicer počasi, a vendarle trezno in z uspehom dvigati izobrazbo našega delavstva. Imeli smo že pevski zbor, toda v Sv. Lovrencu se ni našel pevovodja, ki bi se žrtvoval toliko potrebnemu in plemenitemu kulturnemu delu v tem važnem obmejnem industrijskem kraju. V tem oziru bi morale šolske oblasti skrbeti, da bi se učiteljstva lahko posvečalo vsaj takemu nesebičnemu vzgajanju med proletarijatom, -najsi bo že te ali one barve. Težko delo. Tudi iz javnih fondov, ki so namenjeni ljudski prosveti, bi morala dobivati naša delavska kulturna društva zadostne podpore, zlasti ob meji. Delavstvo bi uvidelo takšno dobro voljo in tuja propaganda z onstran meje ne bi našla nobenih tal za svoje razkrojevalno delo med narodom. Ker pa so naši kovači, lesni delavci, žagarji in kamnoseki prepuščeni samim sebi in svojim skromnim prispevkom, je bila žal tudi bilanca delovanja v preteklem letu v podružnici »-Vzajemnosti« na nedeljskem občnem zboru v istem razmerju. Najprej se je namreč vršil zjutraj občni zbor »Vzajemnosti«, katerega se je udeležil tudi delegat centrale iz Ljubljane, s. Korošec in imel po pozdravnih besedah podpredsednika s. Vobovnika primeren nagovor o nalogah delavskega izobraževalnega društva. Odborniki društva so podali vsak svoja poročila, nakar je bil soglasno izvoljen novi odbor z dosedanjim predsednikom s. Pernavzlom, ki pa žal radi bolezni ni mogel priti na zborovanje. Z zborovanja smo mu poslali poseben pozdrav z željo, da kmalu ozdravi. Pritožbe delavstva. Obširno dvorano gostilne Maksa Urbanca so napolnili delavci, ki so prišli od blizu in daleč, pa tudi delavke so bile lepo zastopane. Delavci so iznašali svoje upravičene pritožbe o brezposelnosti, ker kamnolom zagrebškega Ehrlicha še vedno ni začel obratovati, čeprav bi že davno lahko dal zaslužka delavcem, ker je dobilo podjetje med drugim veliko delo na državni cesti Pesnica—Maribor. Pa tudi lesno delavstvo se pritožuje nad nizkimi zaslužki in protizakonitim delovnim časom. Bili so navzoči žagarji, ki morajo delati po 16 ur na dan za 20 din. A tudi v tovarni kos je mnogo delavcev, ki dobijo tako nizko mezdo, da z njo ne morejo preživljati rodbine. V okviru teh pritožb sta potem predavala ss. dr. Avg. Reisman in urednik Viktor Eržen o delavski zaščiti v Jugoslaviji, a h koncu je podkrepil njune iz življenja vzete besede o težavah delavstva še s. Korošec iz Ljubljane. Delavstvo je ob veliki pozornosti poslušalo besede govornikov, ponovno vmes živahno pritrjevalo ter zlasti uidelo, da nam je treba pred vsem izobrazbe, trdne zvestobe izobraževalni in strokovni organizaciji, predvsem pa se moramo sami izobraževati s čitanjem »Delavske Politike«, ki nam edina kaže pravo pot in je naš zvesti zagovornik. Med predavanjem se je javilo 17 novih naročnikov »Delavske Politike«, ki pa ima pri Sv. Lovrencu že itak lepo število svojih zvestih plačujočih čitateljev. Le prehitro sta minuli uri tega lepega delavskega predavanja in delavci so prav enodušno prosili, naj bi se čimprej zopet vršilo tako zborovanje, ki bi si ga želeli vsak mesec enkrat. Obletnica kovačev. Popoldne so naši kovači slavili v dvorani Jelena 50-letnico tovarne, ki jih je pri tem tudi primerno pogostila in zaslužni delavci so dobili priznanje za svoje dolgoletno zvesto delo v korist podjetju. Koncentracijska taborišča v Slovaški. Uradni list slovaške vlade je o%javil naredibo o ustanovitvi koncentracijskih taborišč, v katero pojdejo vsi, ki bi ogrožali sigurnost države Komisarji na Slovaškem. Slovaška vlada je odredila, da dobi vsako podjetje, ki je imelo prej vsaj pol milijona prometa, • vladnega zaupnika, ki mora biti star vsaj 24 let. Tudi hrvaški nameščenci proti poskusom, da bi se ustvarile »enotne« državne strokovne or-nizacije. Zveza hrvaških nameščencev je na svojem zborovanju v Zagrebu zahtevala izvedbo svobodnih volitev v delavske zbornice in odločno protestirala proti vsakemu poskusu, da se ustanove »enotne« državne strokovne organizacije kakršnih si želita Jugoras in zeleni, da bi se stvorile pod njunim vodstvom. Za jugoslovanskega poslanika v Berlinu je imenovan dr. Ivo Andric. Stavka 1700 delavcev v tvornici vagonov v Slavonskem Brodu. »Hrvatski dnevnik« piše, da je dne 1. aprila začela stavka delavstva v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu. Stavka 1700 delacev. Povod stavki je dal kolektivni dogovor, ki ga je sklenil »Jugoras« z vodstvom tvornice, po katerem so delavci izgubili 20 odstotkov od svojih prejšnjih mezd. Tombole. »Hrvatski dnevnik« poroča, da se je ruski vranglovec Vinogradov, ki je opeharil društvo slepih deklet za več kot milijon dinarjev pri prodaji dobrodelnih znamk, pečal tudi s preskrbovanjem odobrenj za prireditev tombol najraznovrstnejšim društvom. Gotovo ne zastonj. Moramo reči, da nas ta široko-grudnost začudi. [W* K' Blago, ki se lomi. V blagu, ki prihaja iz Nemčije, je vtakanio veliko vlaken, ki so napravljene iz nadomestnih surovin, predvsem iz lesa. Svojstvo takega blaga je, da se takoj mečka in gufeanči. Ako potem tako blago pride v erotik z likalnikom, postane trdio, gube, ki nato nastanejo, pa povzročijo »lom« blaga. Take skušnje so napravili s tem blagom po nekaterih zadrugah v naši državi. Povišanje voznine v osebnem prometu na železnici je bilo uveljavljeno s 1. aprilom t. 1. Kakor nam poročajo znaša povišanje v prometu na male razdalje celih 20 odstotkov. Svoj čas se je govorilo samo o povišanju voznine za blago, zato je povišanje voznine tudi v osebnem prometu tem bolj začudilo. Nameščensko zavarovanje »Merkur« je imelo v 1. 1938 22 milijonov dinarjev dohodkov in je izdalo 14. milijonov za zdravnike, zdravila in pomoč obolelim članom. V preteklem letu jih je od 23.000 članov obolelo 9.123, ki so bili bolni skupno 196.348 dni. Povprečna zavarovana mezda je znašala 43.41 din dnevno in je bila la 47 par večja1 od povprečne bavarovane mezde v 1. 1937. Naši poljedelski delavci v Francijo. Iz Jugoslavije pojde več tisoč poljedelskih delavcev v Francijo. Ti delavci se lahko obvežejo* za šest do dvanajstmesečno delo. Pri gospodarjih dobe hrano in stanovanje ter mesečno plačo 210 do 230 frankov. Ako ostanejo šest mesecev v Franciji imajo pravico do povračila potnih stroškov. Za potni list ie treba plačati din 250. Sto let francoskega slikarstva. V Beogradu je razstava 100 let francoskega slikarstva. — Čudno je, da neko časopisje, t . ■ . - - • - » * > i o tej razstavi molči. Kat se Francije tiče, namreč ni nevarnosti, da bi to časopisje zgubilo poštni debi t, tudi ako molče preide to razstavo. A i ' t > *■> Po din -1000 do din 7000 plačajo konje odposlanci turške vlade, ki so prišli v hrvaške kraje nakupovat. Ali sl te poravnal naročnino? Ako ii ne, Izpolni no|o dolino«! Velika skupina angleških poslancev je podpisala spc>meriico, ki zaihteva sestavo koncentracijske vlade, ki naj bi dobila pooblastila za mobilizacijo’ celokupne industrije, financ, gospodarstva itd., izvedla oborožitev ter uvedla obvezno vojaško službo. Iz ČeSke Nemci ogledujejo češke utrdbe. »Lidove No-viny« poročajo iz Sudetskega ozemlja, da prireja nemška vojaška uprava ob nedeljah po Sudetskem ozemlju ogledovanje čeških obmejnih utrdb. Civilno prebivalstvo plača za to določeno vstopnino v dobrodelne namene in je tako minulo nedeljo na tisoče in tisoče ljudi obiskalo neko podzemeljsko utrdbo na bivši meji med Češko in Nemčijo, ki je vzbudila med Nemci splošno občudovanje. Dopisnik podrobno opisuje to utrdbo, ki je več sto metrov pod zemljo, s širc>ko razpredenimi hodniki in kavernami, ka- mor so mogli priti ponekod le skozi ozek hodnik po stopnicah eden za drugim, nakar vodijo več kilometrov daleč podzemeljske železnice in so prišli obiskovalci končno na svetlo na drugi strani gore. Utrdbe so Čehi gradili po posebnem sistemu s francoskim kapitalom in tudi s posebno trdnim cementom in baje Nemci še do danes ne poznajo tozadevnega patenta za mešanje. Na grobu neznanega junaka v Pragi so odstranili sliki Masaryka in generala Stepaneka- t-? »»..-t-. „ j,. )|.{ Doslej so pražani v množicah romali na ta grob in polagali nanj cvetje. Zadn|e vesti Pri volitvah v Belgiji katoliški fašisti docela poraženi V nedeljo, dne 2. aprila so v Belgiji volili parlament in senat. V senatu bodo imeli socialisti 37 mandatov, komunisti 3, katoliški fašisti (reksisti) 1. Podrobnejši rezultati bodo objavljeni v torek. Dejstvo ic, da bo morala v Bel-giij še tudi naprej vladati koalicija treh strank. Poljski polkovnik Slavek se je ustrelil v Varšavi. Bil je svoj čas predsednik parlamenta in pristaš Pilsudskega’. Zadnji dogodki so ga prepričali, da je bila njegova politika) iz temelja zgrešena in to je bilo najbrž tudi vzrok, da je obupal. « Izvoz Iz Jugoslavije na Slovaško je ustavljen, dokler ne bo urejeno vprašanje trgovanja s Slovaško s trgovinskim sporazumom. Izmen|avepozdravnih brzojavk med papežem in Francom Burgos, 2. aprila. Papež Pij XII. je naslovil na generala Franca to-le brzojavko: »Vam in španskemu narodu po-šiljam svoj apostolski blagoslov. Izražam svojo zahvalo Bogu za zmago katoliške Španije. Nadte jam se, dai se bo Španija z novo silo oprijela stare katoliške tradicije.« — Franco je odgovoril: »Izražam zalivalo svoje duše zbog očetovskega blagoslova Vaše Svetosti. Vaš blagoslov je najboljši povod zmage nad neprijatelji vere, domovine in krščanskega naroda.« | 1 j*1 C. Nordhoff in J. N. Hall: 40 HURIKAN Četudi je bilo pod visokimi drevesi zelo temno, je kljub temu našel pot iu kmalu tudi zagledal luč, ki je nedvomno gorela v guvernerjevi hiši. Ko se je približal vasi je zagledal še drugo luč in sicer v hiši duhovnika. Takoj mu je bilo jasno kaj se je bilo zgodilo. Mata, njegova žena ga je pričakovala v mali koči, ki je stala za v evropskem stilu zgrajeno hišo poglavarja. Fakahau je vstopil v kočo skozi vrata na severnem koncu in je s tihim glasom poklical Mato. Mata se mu je v temi približala in ga zgrabila za roko. »Ali sta odpluli?« »Da. Zunaj piha lahen vzhodni veter in ni prav nobene nevarnosti, da bi se čoln prevrnil. Marama zna ravnati s čolnom tako dobro kot kakšen mož. Najkasneje v eni uri bosta dbspeli na Motu Tongo.« »In potem?« Poglavar je opazil bojazen, ki se je odražaja v glasu njegove žene. »Guverner ve, da je Terangi tu! Preliv bodo nadzorovali. Pa tudi, ako bi bilo drugače ... ne bi mogli doseči tega mesta predno napoči dan. < »Samo ena rešitev je in tozadevno sem že vse potrebno ukrenil. Terangi iu Marama bosta v primerni oddaljenosti od obrežja potopila čoln in sicer na mestu, kjer ga ne bo mogel nihče nikoli najti. Za- logo kar jo je v čolnu pa bosta zakopala v pesku. Guverner bo pustil preiskati vsak otočič vzdolž koralnega pasu, toda ne bo našel nobenega sledu za njima ... Enostavno nič.« »Toda onadva?... Aue! Sedaj razumem... Te Rua!« »Da, tamkaj se bosta skrila«, je rekel Fakahau. »Guverner lahko preišče Matu Tongo od enega konca do drugega, kolikor ga je volja. Nikoli ju ne bo našel! Pozneje lahko prevdarimo, kaj naj se zgodi za naprej.« »Da, to bo najbolje! On bo mislil, da sta ušla ... in otok zapustila.« -Kaj drugega naj bi tudi sicer domneval? Mi bomo počakali in videli kaj bo podvzel nadalje.« Njun pritajeni razgovor je prekinilo glasno trkanje na prednjih vratih poglavarjeve hiše. Fakahau, je poznal to trkanje. V drugih okoliščinah bi.bil takoj oblekel svojo belo obleko; to pot pa je hotel vzbuditi domnevo, kakor d'a ni spoznal obiskovalca. Zašepetal je Mati: »Vprašaj, kdo trka?« »Ko vai tera?«, je zaklicala z ostrim glasom, kakor da bi hotela zvedeti, kdo od sosedov se je namenil na tako zgodnji obisk. Edini odgovor je bilo ponovno trkanje, še glasneje kot poprej. Fakahau ni več čakal. 'Fak kakršen je bil, bos in ogrnjen v paren, je stopil i/, koče. Hitro sc je povzpel no stopnicah na verando za hišo, stopil na hodnik, ki je delil hišo v dva enaka dela in prižgal luč, ki je visela s stropa v sprednjem stanovanju. Fakahauova ^>,evropejska’ hiša« je bila ponos vse Manukure. Četudi je poglavar dajal prednost koči, ki je stala za njegovo hišo in bila zgrajena kot vse ostale koče domačinov ter se je le redkokdaj zadrževal v svoji veliki hiši, pa se mu je vendarle dozdevalo, da more dostojno zastopati čast iu dostojanstvo svojega ljudstva samo, ako ima posest po evn>i>skcm vzorcu, primerno njegovemu činu. Njegov salon je bil visok in obširen prostor ter prekrasno opremljen. Tu so stali blazinjeni, z zelenim in rdečini baržunom prevlečeni stoli ter zofe in mi''e z ukrivljenimi nogami, kakršne so bile v mod5 v Franciji pred desetletji. Ogledala na stojalih so krasila kote v sobi in nič manjša ogledala v pozlačenih .okvirjih so lepšala stene. Tudi oljnate slike so visele po stenah, predstavljale so evropske pokrajine s primernimi prizori tako na primer: .Jelene, ki so ponosno stali pred zasneženim ozadjem in čakali da iih bo umetnik. sl;k^l; francoske mladeniče n mladenke, v oblačilih iz dobe šestdesetih in sedemdesetih let, ko veslajo na ribnikih ali pa sede sanjavih obrazov v skrbno gojenih vrtovih. Ako se ne motim-je bil kapitan Nagle tisti, ki je zbral vse te umetnine za poglavarja ob priliki neke dražbe na I ahitiju .. • • Nasproti salonu je bila razkošno opremljena spalnica, v kateri je bil dotlej snal en sam gost, namreč škof s Tahitija, ko je prvič in zadnjič obiskal Ma-nukuro. Postelja je bila osem čevljev dolga in šest čevljev široka, v njej so bili vložki visoki najmaiU tri čevlje. .. (Dalje prihodnjič-) 7g naših Uvaja/ CELJE Shod slovenske združene opozicije, ki je bil sklican za v nedeljo se ni vršil, ker ni bil dovoljen. Na zadnji poti smo spremili v nedeljo gospo Marijo Macuh, ženo našega v delavskem po-kretu znanega s. Macuha Antona. Bliža se Velika noč dan vstajenja in prebujenja človeka in narave, ona pa se je vrnila v naročje mate-ze.mUe\ ^er ni skrbi in ne težav življenja Bilci ji je šele 26 let. Toda smrt jo je rešila hu ■ra u)ri> Bila je povsod spoštovana in priljubljena, kar je pokazala tudi številna ude z-1 Pri pogrebu. Preostalim naše Sožalje! LJUBLJANA Kino Dom - Celje ,*nf aPrila: »Ponočna roža« (Ljubezetike ke« rn’ 3-’ 4" 55' in 66-6 aPri,a: »Pesem re-• lUivna muzikalna drama ameriškega juga.) -a. ZAGORJE OB SAVI Malo več socialnega čuta bi bilo treba. Zgo-' ° s® Je’ kar je menda dandanes domala pri i ljudeh slučaj, da se je rudar, oče 10-član-r. “Nižine, zadolžil pri nekem zelo krščanskem . “Sovcu. Radi odplačila tega dolga sta se po ootala. Naenkrat pa ta trgovec toži svojega ®lznika in pri zadnji plači se mu je že od-'CEnilo 145 din, tako da mu ostane sedaj za Preživljanje družine samo 202 din. In to naj ‘raja skozi pet mesecev. Zakon je zakon. ‘Ali , e moremo pa razumeti trdosrčnosti tistega, M ne vidi in ne sliši joka lačnih otrok, katerim .a ^ način vzame poslednjo skorjo iz ust. Res da mora vsakdo svoje dolgove poplačati, tudi tu bi morala biti meja o mogočem In nemogočem. In v tem je zakon prestrog in je nujno potreben spremembe. LITIJA Kdo bo plačal škodo? Ljubljanska dnevnika irnata v našem kraju sila marljiva dopisnika, vedno imata kaj poročati, posebno »Jutrov« dopisnik. Piše o vseh mogočih stvareh, tu in tam prinaša celo zadevščine, ki prav za prav kaj malo brigajo naše ljudi, kaj šele širšo javnost. Kar pa bi bilo res zanimivega in kjer se gre celo za iprav čedne vsotice, "tam javnost zaman pričakuje kakih vrstic ali kakega pojasnila v teh listih. Edino »Delavska Politika« je prinesla člančič o razbitem občinskem av 7“lu, Priliki nedeljskega teleta nekate nh litijskih gospodov-iprvakov. Vemo, predo bro vemo, saj je o tem šušljala vsa Litija, za-Kaj »Slovenčev« in »Jutrov« dopisnik nista zajezila te vesti. Mi plačevalci občinskih doklad pa ponovno prosimo, da se nam že enkrat pove, kdo bo poravnal škodo, ki je cenjena na okoli 50.000 din. Živ krst ni še doslel spregovoril o tem. ČRNA PRI PREVALJAH Težka nesreča. Dne 27. marca se je težko Ponesrečil pri snaženju podzemskega kamina v Žerjavu topilničar Kert Silvester. Iz topilnice je napeljana velika železna cev v Sorgi napravo in ker se tam ne vsede ves svinčeni Prah gre naprej v ta podzemski kamin, ki ga orajo od časa1 do1 časa snažit. Ponesrečenec * bl>ze neštetokrat pri tem delu, tako je bil "dl„"pe 2J- marca poleg drugih določen za defom se ^ S° Se razdelili >» Pričeli z (kateri nostine'^ iI"3 .utrgal 11,32 tesa prahu sneg ter ie onasen) vlažen k°t .iužen sneg ter je opasen) Kerta je spodneslo in neslo do konca kamina okrog 200 ntetrov daleč. Dobil je težke poškodbe na rokah in na križu K sreči je bil še toliko pri zavesti, ko Ka ie 'prineslo do konca kamina, da je vstal. Ker pa sta "Hi prah in blato zalila oči, ni videl kje je iz-“Od'. Iskal je vrata po občutku odkoder je prihajal sveži zrak in klical na pomoč. Takrat fo še-le tovariši zaznali za nesrečo. Obveščen bil takoj obratovodja ter je ukrenil vse potrebno, da so ponesrečenca takoi prepeljali v tukajšnjo) bolnico. Upati je, da bo kmalu okreval. Govori se tudi, da je bila sanitetna omara *a okrepčila prazna. PTUJ Gorje onim, ki čitajo druge liste kot »Slovenca« in podobne, tako pridigujejo našemu vernemu ljudstvu. Če tudi »Slovenca« pošiljajo mnogim na ogled, je malo verjetno, da si bodo Kg. s svojim zadržanjem in veseljem nad porazi delavstva razširili krog svojih naročnikov. Vendar smo dočakali namreč regulacijo cen mesu, ki jih je določil aprovizacijski odsek in Se torej mora prodajati govedina I. vrste ^Prednji del kg 9 din, zadnji del 11 din, II. vrste prednji del po 7 in zadnji del po 9 din. Ker pa je Pri nas že običaj, da se ipo navadi vse meso Prodaja le kot meso I. vrste, bo v tem pogle-fm potrebno nadzorstvo, da bodo vsi, ki ko-^e-io slabejšo in cenejšo živino dejansko dati Jfcso po ceni kot je določena za meso II. vrste. udi teletina se mora prodajati po 9 din, sklepna pečenka in kotleti pa največ po 13 din, kar Je 1 din dražje kot je bilo dosedaj, s čemur Skioptično predavanje z zelo lepimi slikami reditev dve in pol uri. Dramatiki pod vod-o skand/navskih državah priredi del. kulturno stvom ss. Lebana in Isopa so učinkovito upri-društvo »Vzajemnost« v sredo, dne 5. aprila zorili 2. dejanje nove drame »Potopljeni svet« ob 8. uri zvečer v,, gostilni Vrhovnik na Vidov- izpod peresa St. Cajnkarja in Seliškarjev »Za-danski cesti. Vabljeni so posebno tisti, ki sta- govor«. Vsi so živo odobravali predavanje s. Angele Vodetove o dvojni morali. Dobro sta se izkazala mandolinski orkester in godba »Zarje«. Na tem prosvetnem večeru je gostovalo tudi del. pevsko društvo »Cankar«, ki je dobro izvajalo pesmi, ki so za delavski pevski nujejo v bežigrajskem okraju. Seja ljubljanske »Vzajemnosti« je v torek, dne 4. t. m. ob osmih zvečer. Prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« 1. aprila je prav lepo uspel. Čeprav niso mo- gli prikazati Zupančičevih pravljic, je bil pro^ ] zbor težke. Škoda, da je to že kar zadnji program dovolj pester in dolg; saj je trajala .pri-i svetni večer v tej sezoni. MARIBOR Emigrant v borbi za življenje Maribor, marca 1939.1 Ljudje, čeprav so že živčno napol strti, ima-V zapadne države in preko morja v Ameri- jo v takšnem položaju čudovito energijo, voljo ko, Avstrijo in Azijo je pribežalo zadnja leta že stotisoče političnih beguncev, najprej nemških socialdemokratov, potem avstrijskih, nato iz Sudetskega ozemlja, poleg Židi raznega političnega prepričanja in katoliško-politično usmerjeni Bavarci ter Avstrijci. Najtežje imajo duševni poklici, ker le s težavo najdejo tudi v novem svetu zaposlitve v svoji stroki in se morajo vsled tega učiti raznih tehničnih strok ali prijeti tudi za težaška dela, če se hočejo vzdržati na površju. Največja težava je, dobiti dovoljenje za vselitev, ker so vse države več ali manje oblagodarjene z domačo brezposelnostjo. Kljub temu traja emigracija naprej, ljudje beže v tujino na vse mogoče načine, legalno in ilegalno in neprestano poročajo časopisi o nesrečah takih političnih žrtev, ki so iskale prehodnih poti preko zasneženih in neprehodnih švicarskih ter Irancoskih gora, in tudi k nam prihajajo na ta način reveži, ki hočejo v svet za novim življenjem. Te dni se je pripeljal v Maribor tak emigrant, nemški pisatelj, ki se je najprej umaknil že pred leti iz Berlina na Dunaj in potem Po »anšlusu« v Prago, kjer je zadnje dneve spal vsako noč drugje. K sreči je imel še v redu potni list t. n.u »K Prišel je na ta način srečno z brzo-vlakom v Maribor s svojimi rokopisi, pisalnim strojem — in 10 češkimi kronami v žepu. do življenja in tudi vero v dobre ljudi. Tudi ta pisatelj, ki že zadnji čas ni mogel v Pragi s pisateljevanjem ničesar več zaslužiti in je zato podučeval otroke v nemščini, je veroval, da bo v Jugoslaviji na kak način dobil sredstva za nadalnje potovanje. In res, v mariborski kavarni je takoj po prihodu vlaka slučajno opazil »Delavsko Politiko«, vprašal je natakarja, kje so izdajatelji in tako je prišel v stik z našimi ljudmi, ki so mu oskrbeli stanovanje, prehrano, nato še nekaj zložili in naprosili še dva druga dobra človeka, pa je bil skromni emigrant zadovoljen, da je imel sredstva vsaj do Zagreba. Tam upa vnovčiti kako svoje delo za prevod, najti dalj-nje stike, dobiti vizum za Anglijo in potom organizacije pisateljev priti končno v Ameriko, kamoT so že odšli njegovi prijatelji in znanci, s katerimi je pred leti bežal iz Berlina na Dunaj in od tam nazaj na Češko. Imeli smo priliko dva dneva razgovarjati s to žrtvijo » », : . t ,i. ,te Gotovo bo prišlo še več takšnih popotnikov brez miru in brez koščka kruha, brez domovine. Saj smo jih videli nedavno na tisoče, ki so se vozili skozi Maribor. Vsakomur, ki bo srečal človeka s to usodo, priporočamo, da pomisli — kaj. če bi moral tudi jaz na takšno pot, kaj če bi tedaj srečaval ljudi brez srca in zaprtih rok? r. z. GUŠTANJ Veliki shod kovinarjev V nedeljo, dne 2. aprila t. 1. se je vršil v »Sokolskem domu« velik shod kovinarjev, ki so razpravljali o zboljšanju svojega položaja:. Shodu je predsedoval s. Verčko, glavno poročilo pa je poleg drugih govornikov podal s. Šovljanski, oblastni tajnik SMRJ iz Ljubljane. Kovinarji bodo svoje zahteve in .želje predložili vodstvu tovarne in je le želeti, da bi s svojimi upravičenimi zahtevami uspeli. Predpogoj pa je seveda, da bodo vsi kovinarji tudi organizirani, ker le močna organizacija lahko pribori delavstvu boljši položaj in čuva priborjene pravice. Še vedno ni stanovanj. Čitatelj nam poroča, da je govoril te dni s kapetanom, ki je bil premeščen pred mesecem v Maribor in je ves mesec iskal po Mariboru stanovanje, pa zastonj. Koderkoli je prišel, so rekli bodisi, da častnika ne morejo sprejeti ali pa so ga odklonili, ko je povedal, da ima dva otroka. Ker pa ne more več na dve strani živeti, mu ne preostane drugega, kakor da si najame sobo v hotelu. Spremembe pri tukajšnji policijski upravi. K banski upravi v Ljubljano je premeščen predstojnik mestne polocije dr. Alojzij Trstenjak. K ljubljanski policijski upravi pa odhaja policijski pristav g. Kazimir Kukovič. Mesto policijskega predstojnika pri mariborski policiji prevzame policijski svetnik g. Stanko Kos, ki je bil že svoj čas v Mariboru in doslej pri policijski upravi v Ljubljani. Potni stroški za bolnike, ki se vračajo iz bolnice brez sredstev. Kr. banska uprava je izdala predpis, da mora vsak bolnik, ki prihaja iz dežele v bolnico in nima sredstev za povratek iz bolnice domov, s seboj prinesti potrdilo občine bivališča, da je ubog in brez sredstev in da mu lahko mestna občina nudi na račun njegove domovinske občine potrebno podporo. Prosilci bodo nai socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru dobili potreben denar le na podlagi tega potrdila. Občinski tajniki naj se predpisa kraljevske banske uprave strogo drže, da bolnik ob povratku domov ne bo ostal brez vseh sredstev. Telefonska uprava namerava odstraniti proste napeljave po mestnih strehah čim bo položen kabel. Vpepelitev. Umrl je lekarnar Alojz Sirak. Ker je bil član »Ognja«, so njegovo truplo v pondeljek, dne 3. aprila pop. prepeljali v graški krematorij, kjer bo vpepeljen. Pod vlak je skočila v nedeljo ponoči 25-letna neznanka v železniškem trikotu. Vlak jo je hudo razmesaril. Prodajam na drobno v plombiranih vrečah izključno samo trboveljski premog. — S. Tičar, Jezdarska ul. 29, telefon 27-15. KRANJ V teku je akcija za zboljšanje položaja krojaških pomočnikov in pomočnic. Dne 27. marca so se vršila na sreskem na- šo važna in podučila za delavstvo. V sredo bo predaval o delovnem pravu referent Delavske zbornice s. Stanko. — Delavci, udeležujte se predavanj! »Gorenjčevo« poročilo o požaru v Šenčurju čelstvu pogajanja za kolektivno pogodbo de- v tem poročilu cinično zbada vse one, ki so lavstva zannsipiico-a i-miasi-; timi/; To ob tej priliki bili upravičeno zaskrbljeni radi (Pomanjkanja prostovoljnega gasilnega društva. Pravi, da so bili od občine imneovani gasilci Pravočasno na mestu in da je bila neka gospa neopravičeno zaskrbljena, ker je njena hiša bila 500 m od požara. »Gorenjec« naj bi rajši Pojasnil čitateljem, zakaj v Šenčurju ni gasilske čete. Cntkf *>' • •*,», f„-ti u,iCan-karjevem domu« članski sestanek »Osrednjega društva oblačilnih delavcev«, na katerem so zastopniki organizacije poročali o poteku pogajanj. Po lepi udeležbi članstva in po sprejetem soglasnem sklepu je soditi, da so krojaški pomočniki in pomočnice odločeni vztrajati v borbi do zmage, ki je življenjskega pomena. Redna predavani« v »Cankarlevein domu«. . SDSZJ prireja vsako sredo s pričetkom ob pol i 19. uri predavanja v »Cankarjevem domu«, ki Oelovski provnl smoleč Podpora iz bednostnega sklada (Cel|e) Iz bednostnega sklada se finansirajo predvsem razna javna dela in se pri tem zaposlujejo brezposelni delavci. V letošnjem proračunu je predviden tudi določen znesek za prehrano brezposelnih in za podpore. Napravite prošnjo na bansko upravo, morda Vam iz te postavke naklonijo kako podporo, če ste že delj časa brezposelni. Les za lovsko kočo (Rajhenburg) V tej zadevi smo že dali odgovor v številki od 25. marca 1939. Vi nas ne vprašujete za ni-kak pravni nasvet, ampak hočete samo, da se sliši »druga plat zvona« z ozirom na vprašanje, ki ga j$ zastavil takratni vpraševalec. Delavski pravni svetovalec pa daje samo pravne nasvete svojim naročnikom in ne more priobčevati njihovih medsebojnih razpravljanj v raznih sporih, ker je za to pristojno sodišče. Anonimno pismo (Boštani) Vprašanje: Moja žena je bila obsojena, češ da je napisala neko anonimno pismo, s katerim je bila neka oseba žaljena. Zoper sodbo se je pritožila na okrožno sodišče, od koder pa še ni prejela rešitve. Kam naj se obrne, da doseže svojo pravico? Odgovor: Vaša žena se ne more nikamor več obrniti, ampak mora čakati na sodbo okrožnega sodišča, ki bo dokončna. Pravica zahtevati vzdrževalnino od dedičev (Globoko) Vprašanje: Oče mojega nezakonskega otroka je pred leti umrl in mi je takrat njegov oče dal za otroka manjši znesek, češ da je to sinov denar. Sedaj je umrl tudi ta otrokov stari oče. Ali ima otrok pravico do kakega dednega deleža po njem? Odgovor: Nezakonski otrok nima dedne p.ravice do zapuščine svojega očeta ali njegovih sorodnikov. Ima pa pravico zahtevati vzdrževanje, ako nezakonski oče umre, tudi od njegovih dedičev, v kolikor so po njem podedovali. Ako je stari oče bil dedič nezakonskega očeta Vašega otroka, bo otrok tudi še iz njegove zapuščine lahko zahteval vzdrževalnino. Pravdni stroški (Maribor) Vprašanje: Moja žena je bila v neki pravdi radi žaljenja časti obsojena na plačilo stroškov. Ali bo mogel nasprotnik zahtevati plačilo teh stroškov od mene? Odgovor: Ne bo mogel, ker Vi ne odgo-. varjate za pravdne stroške Vaše žene. Pravice pri hiši (Trbovlje) Po smrti očeta ste prevzeli posestvo, vendar si je Vaša mačeha obdržala gospodarstvo, dokler bo ostala vdova. Ta zapuščinski dogovor je veljaven in ga je mogoče spremeniti le s sporazumom strank. Če ste z mačeho naknadno sklenili sporazum glede stanovanja v hiši in glede vzdrževanja poslopij ter plačevanja davkov ste se dolžni tega sporazuma držati Vi, kakor tudi Vaša mačeha. Ako se ga kateri od Vaju ne bi držal, odgovarja drugemu za škodo. Vsaka stranka pa more drugo tudi s tožbo prisiliti k izpolnjevanju dogovora. BOROVNICA Spominska proslava ob 2(Metnici smrti Ivana Cankarja. V nedeljo 19. marca je priredila »Vzajemnost« spominsko slavnost ob 20-letnici smrti našega največjega socialnega pisatelja In borca za pravico Ivana Cankarja. Prireditev .ie obsegala nekaj recitacij iz njegovih spisov in nekaj dramatskih prizorov, ki so danes aktualni ravno tako kot so bili takrat, ko je živel ta veliki nesmrtni genjj. Kljub temu, da je bila Prireditev brez vstopnine, obisk ni bil zadovoljiv. Najbolj čudno pri tem pa je to, da so se proslave udeležili le delavci, ,*»,.».... ‘ Toda nas to ne moli in nas ne bo oviralo pri našem bodočem delovanju na kulturnem polju. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki piodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. Zavaruj« m pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— In sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Priporoča se oblastveno koncesionirano elektrotehnlino podjetje H A V L I £ E K FRAN - LJUBLJANA S«. Patra cesta 5, telefon 3431 • Stanovanje: Zalokarjeva ulica It. 13 (Tabor Napeljava in poprava elektro-inštalacij za luč in motorno silo v mestu in na deželi kakor tudi na omrežju Banovinskih elektrarn. — Načrte in prijave za priklop inštalacij na Ljubljansko mestno, dru£o ali Banovinsko električno omrežje izvršim za pio ‘mojem podjetju izvršena dela brez naplačila. Str o 1\ o v na popravila elektrotehničnih aparatov, ispecial-motorjev itd). Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Specialna delavnica. Blokiranje - odpravo radio miotenj. Postrežba točna in vestna. Pojasnila brezplačno. Cene zmerne. Priporočila odlična. — Telefon samo 34-21. ICotCUU sodcužic 6305—94262 Amerikanski vzorec, čevlji iz prvo razrednega modrega semiša z ultra šeno vezalko in visoko peto. 45301—2204 Za lepe dneve najcenejši in najudob nejši otroški platneni čeveljčki z gumijastimi podplati. 44291—8457 Novost za otroke! Pomladanski otroški čeveljčki, izdelani iz diftina. Lahki in udobni za izprehode. 3939—44621 Gospodom izbranega okusa, prilegali bodo ti čevlji iz najboljšega boksa, usnjenimi podplati in usnjeno peto. 2605—4657 Novi pomladanski model, izdelan iz finega rjavega boksa in kombinacije semiša. Močni, udobni za pomladanske izprehode. 5891—64853 Vaš otrok se bo obradoval tem finim čeveljčkom iz laka, ki imajo zelo lep okras iz nubuka. 2425—46121 Praktični in lahki čeveljčki iz finega telečjega boksa z lepim okrasom in polvisoko peto. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA 28 TELEFON 33-95 Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žgan' jarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji* slivovka, brinjevec, droženka in srbska kle-kovača. Specialiteti: Grenčak in vermut? Maribor, Gosposka ulica št. 9. - Telefon 25-80. Na debelo! --- Na d r o h n q> JAKOB PERHAVEC Za konzereli Izdaja in nrejaje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.