Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — čaja stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. ^Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 46 Maribor, sreda, dne 9. junija 1937 Leto XII Pomemben socialistični shod v Zagrebu Ss. dr. Topalovič in Petejan v Zagrebu Pretekli petek so zagrebški so-drugi sklicali zaupni politični shod, na katerega so bili vabljeni_samo izraziti pristaši in prijatelji našega socialističnega gibanja v Zagrebu, katero se razvija pod najtežjimi pogoji, kar si jih moremo misliti. Na eni strani * IvZr'*' *- ‘NvvO*- r-. '• - je neomejeni šovinizem in sovraštvo do socialističnega gibanja od strani Mačkovega pokreta in HRS, na tretji strani pa nepoboljšljivi takozvani levičarji, kateri žive v tem, da pobijajo in ovirajo delo našega socialističnega pokreta. Ali navzlic vsem tem navedenim težkočam, je socialistično gibanje v napredovanju, kar je jasno pokazal ta shod, kateri je bil tako odlično obiskan, da je bila prostrana dvorana »Novinarskega doma« — in hodniki — natlačeno polna sodrugov in sodružic, po veliki večini mladih, med katerimi so bili tudi slovenski akademiki, ki študirajo na zagrebški univerzi. Shod je otvoril in vodil sklicatelj s. B e k e r, urednik »Slobodne Riječi«, kateri je v vznesenih besedah pojasnil veliki pomen shoda ter pozdravil referente ss. T o p a 1 o v i-ca in P e t e j a n a, katera so zborovalci živahno pozdravili. Prvi je govori! s. Petejan iz Maribora o vtisih, ki jih je dobil na kongresu čehoslovaške socialno demokratične stranke, o njeni številni, moralni in politični moči ter o razmerah v ČSR ter jih primerjal z našimi. Končno je plediral za politično svobodo, svobodo tiska, združevanja in zborovanja ter nujnost notranje ureditve naše države in rešitve hrvaškega vprašanja na demokratični Podlagi. Ves referat s. Petejana je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobravanjem. Kot drugi referent je nastopil s. dr. ž. Topalovič, katerega so zborovalci pozdravili z največjim navdušenjem in živijo klici. Pokazalo se je, kako velike simpatije vživa s. Topalovič med hrvaškimi sodrugi. Obenem je bil ta pozdrav odločna zavrnitev vseh napadov na s. Topaloviča, ki se pojavljajo v hrvaškem tisku in na nasprot-niških zborovanjih. s- Topalovič je v krasnem refe-j*',u najprej reagiral na napade na-protnikov na naše socialistično gi-Danje v državi. Kar se tiče napadov ’1Jesov° osebo je med velikim odobi avanjern izjavil, da ne bo odgovarjal m bo pustil, naj še dalje na njega 1 a j a j o, ker si je svest, da M ?n!e ne I50 spravilo na stran-Nato JC orisal položaj v zunanji politiki, razvoj na Španskem, pomen raznih in nerazumljivih zvez in Paktov med lažnimi državami ter opisal ogromno vojaško moč in notranjo konsolidacijo demokratskih držav v Evropi, kar gre zel0 na živce fašističnim državam, katere Postajajo že bolj skromne. Apeliral je na našega notranjega jninistra, da naj f>;l1 1Ada obljubljene politične zakone in naj uvidi pomen svobodnih političnih strank za konsolidacijo notranjih razmer, Slede katerih je Topalovič pogumno izjavil, da so naša stranka, kakor tudi vse ostale demokratske stranke v državi pogrešilo gledale na notra- razmete in na način rešitve narodnih plemenskih in zgodovinskih nasprotij, ki so ves čas obstojale in Socializem pripravljen in sposoben za vladanje Eno leto Blumove vlade Razočaranje reakcionarnih pogrebcev Pred enim letom je francoska vlada ljudske fronte •nod vodstvom s. Leona Bluma prevzela upravo Francije. Reakcija, domača in tuja, je vse leto skušala izzivati vznemirjenje s svojim napovedovanjem, da bo ljudska fronta upropastila deželo. Prerokbe o gospodarskih izgubah, nemirih, propasti svetovne razstave, gospodarskem polomu, revoluciji, Hitlerjevi vojski ob francoski meji in državljanski vojni, so se izkazale kot navadno strašilo reakcije brez podlage. Posledica vse te gonje pa je, da narod smatra danes reakcijo za smešno in se je zaupanje v narodno vlado Blumovo neverjetno okrepilo. Predvsem priznava francoski narod vladi, da se je potrudila, da izpolni svoje obljube, čeprav je nastopila ob najhujših gospodarskih, socialnih in političnih razmerah. Francija na prvem mestu med driavami glede delavske zaSCitne zakonodaje V pičlem letu je Francija, ki prej pravzaprav ni imela socialne zakonodaje, stopila v tem oziru na prvo mesto med državami. Po st o ji obveznost ureditve delovnih odnošajev s kolektivnimi pogodbami in obvezno razsodništvo v sporih, pri čemer imajo delavci v vladinih zastopnikih zagotovilo, da ne stoje na strani kapitala, ampak na njihovi; dvignile so se mezde in plače, uveden je zakoniti 40 urni delovni teden, obvezni plačani dopusti, izvedeno je zavarovanje za nezaposlenost ter za starost in smrt. Državni interes pred kapitalističnim. Vlada je izvedla tudi v gospodarstvu neverjetne izpremembe. Par sto kapitalističnih rodbin je imelo vso gospodarsko silo v svojih rokah v državni banki, Vlada je izvedla reformo narodne banke, ki služi sedaj državi v nje gospodarski politiki. Doslej je ta banka delila dobičke in če ni bilo v nje interesu, delala tudi proti državnim interesom, ker je bila le kapitalistični izkoriščevalni vijak. Velikega pomena je tudi socializacija velike vojne industrije, ki jo je vlada v tem letu izvedla. 20 milijard za Javna dela Ogromnega pomena je kredit 20 milijard frankov ali 50 miliiard dinarjev za izvedbo javnih del, s katerimi je takoj pričela ter zaposlila 400.000 delavcev. Izvajajo se melioracije, u-rejajo reke, grade ceste in pristanišča, urejajo otroška igrišča, parki, šport-ski stadioni, planinski domovi, ljudska gledališča itd. Kako velikega pomena je vse to delovanje, čuti najbolje francoski narod. Uresničilo se ni niti eno ©reroko-vanje reakcije; nasprotno, izboljšal se je gospodarski in socialni položaj naroda. Povečale so se potrebe, ojačil se ie konzum in povečana cirkulacija blaga donaša vsem slojem večje blagostanje. Socialna revolucija brez prelivanja krvi Vse to je francoska vlada ljudske fronte izvedla brez nasilstva in brez kaplje krvi, ker dela z narodom, s političnimi in strokovnimi delavskimi in drugimi organizacijami po načelih demokracije in prave ljudske svobode. Organizacija delavstva je premagala anarhijo. Vlada je imela pač težkoče takrat, ko so neorganizirane množice delavstva zasedale tovarne. Kako občutna težkoča je to bila, dokazuje žalostni samomor ministra s. Salengra, ki je zapadel ob naporih popolni živčni izčrpanosti. Toda ugodna rešitev tudi tega problema je povečala zaupanje Blumovi vladi in demokraciji. Na tem imajo svoj delež zlasti delavske kulturne organizacije, ki so usmerile svoje delo med zapuščenimi množicami in pa dejstvo, da je s. Blum o vseh problemih sam podučeval množice na javnih zborovanjih. Nov duh v mednarodni politiki V letu dni je Blumova vlada odpravila škodo tudi v mednarodni politiki, ki jo je zakrivil prejšnji Lava-lov režim. Dosežen je sporazum z Londonom in zaupanje v Ženevo se je obnovilo, čeprav je predsednik vlade okleve-tani socialist. Blum sam je ob obletnici svojega vladanja izjavil, da želi prijateljstvo med državami, zahteva kolektivno varnost, mednarodno' arbitražo in sporazum med vsemi državami zaradi obnove sveta. Blum hoče mednarodno gospodarstvo postaviti na zdravo podlago, sporazumno predvsem z Anglijo in Zedinjenimi državami, ki sta najbolj merodajni. Poglobil je odnošaje z Rusijo. Zlasti pozdravljajo Blumovo vlado severne države, ker so se lahko oddahnile od strahu pred oboroženim fašizmom,. S. Blum je rekel v Ženevi, da želi prijateljstvo z Rimom neglede na razliko režimov. Isto' je povedal glede Nemčije dr. Schachtu v Parizu. Pokazalo pa se je, da teh dveh drž»v ni mogel pridobiti za mednarodno sodelovanje. Blumovo dobro voljo Nemčija in Italija odbijata, češ, argumenti Blumovi, ki je le slučajno na vladi, so naivni, ter bi se, če bi prišli od druge vlade, ki ni prišla slučajno do oblasti, morali smatrati za žalitev. — Ni se vse storilo v politiki Španije. Zadnji socialistični kongres je pa pri- znal pravilnost taktike, ker je stanje nevzdržno ter ogroža mednarodni mir in obstoj španske republike. Uspehi so vidni — vlada trdna Uspehi Blumove vlade so vidni. Doma in po svetu ima manj težkoč kakor jih je imela katerakoli vlada prej. Reakcija je izgubila v narodu vse zaupanje. Blumov koložaj v socialistični stranki pa je po zadnjem kongresu bistveno ojačan. Med delavstvom uživa Blum spoštovanje, čeprav tu pa tam dvomijo nekateri o pravilnosti taktike. Popolno zaupanje uživa vlada med kmeti, ker je z ukrepi izboljšala položaj kme-tiškega stanu. Istotako zaupajo vladi intelektualci in meščani, ker je vlada znala dvigniti mednarodni ugled Francije, ki je bil prej v nevarnosti. Blum je dokazal, da je socializem pripravljen in sposoben za vladanje mnogo bolj, kakor se je moglo pričakovati. Blumova vlada se je točno držala programa, ki so ga sklenile stranke ljudske fronte. Kar je obljubila, je držala. Kapitalisti so iz sebe in skušajo delati vladi težkoče. Izkoristiti hočejo povišanje mezd in plač za dviganje cen. Druga težkoča nastaja, ker kapitalisti vlačijo milijone kapitala v inozemstvo ali pa skrivaj zadržujejo denar v bankah, da se gospodarstvo ne more primerno razvijati. Toda podpis oboroževalnega posojila je pokazal, da tudi francoski hranilec, ki je že od nekdaj vir francoskega narodnega bogastva, zaupa vladi in ji daje to, kar ji veliki »patriotični« kapitalisti odrekajo. Sedanji odmor v izdajanju novih zakonov porablja vlada, da potrdi in uveljavi vse novote, ki jih je vpeljala z zakoni. Kako brez podlage je govoričenje, da je vlada izgubila zaupanje ljudstva, kaže ne samo razmerje sil v parlamentu, ampak predvsem nadomestne volitve. Izidi nadomestnih volitev kažejo narobe, da zaupanje v vlado narašča. Enajst poslancev je bilo iznova izvoljenih, od katerih so jih osem obdržale stranke ljudske fronte in dva celo iztrgala reakciji, pri enajsti volit- vi pa je bil kandidat »Ognjenih križarjev« poražen od demokrata. Isto sliko nam nudijo volitve v okrožne (departement) svete, kamor je bilo 83 dopolnilnih volitev ter je reakcija izgubila eno tretjino mandatov. Blumova vlada se je v enem letu utrdila ter si pridobila zaupanje s svojim pozitivnim gospodarskim in socialnopolitičnim delom. Pogrebci Blumove vlade pa si naj lepo potresejo svoje glave s pepelom:. obstojajo. To pogreško smo spoznali in jo z vso resnostjo in odkritosrč-ustjo popravljamo. Apeliramo na vse demokratske stranke in grupe, da za rešitev notranjega vprašanja cimprej najdejo skupno bazo, ki bo omogočila skupno sožitje in konsolidacijo. Vedno smo bili proti obstoječemu centralizmu, zlasti proti še-stojanuarski politiki in smo danes njegovi nasprotniki. Ker centralistična ureditev države privede neizogi- bno v fašistični režim. Mi bomo podpirali vsak sporazum demokratskih strank, ki bo imel za podlago svobodno in demokratično ureditev države. Med govorom in zlasti ob koncu, so se obnovile navdušene manifestacije za socialistično gibanje v Jugoslaviji. S. B ek er se je obema referentoma prisrčno zahvalil za njihova izvajanja ter s temperamentnim govo- rom zaključil to velevažno zborovanje zagrebških socialistov, ki pomeni mejnik na poti v lepšo bodočnost. K uspehu, ki ga je pokazalo zborovanje. tudi mi čestitamo našim zagrebškim sodrugom. Kako važno je bilo to zborovanje kaže najbolj dejstvo, da so o njem poročali vsi zagrebški in beograjski listi, čeprav vsak po svoje. Z blokado proti Nemčija in Italija razmišljata, kako bi preprečili vsak dovoz v Španijo vladi Kakor znano sta Italija in Nemčija zapustili odbor za nevmešava-nje,» dokler ne dobita zagotovila, da letala legalne španske vlade ne bodo več napadala njunih vojnih ladij« in podobno. V nadaljnjih razgovorih med Londonom in Parizom; na eni, ter Rimom in Berlinom na drugi strani pa se je pokazalo, da bi Nemčija in Italija radi izkoristili sedanjo situacijo za nove represalije proti legalni španski vladi. Stavili sta namreč predlog, da se nad Španijo proglasi — bojkot, t. j. da se prepreči vsak dovoz. S tem bi bila udarjena samo valencijska vlada, ker bi Franco lahko še nadalje dobival vse vojne potrebščine iz Maroka (ki se smatra kot del Španije), kamor mu jih dovažata Italija in Nemčija preko Tripolisa. Nadalje sta stavili zahtevo, da se v slučaju napada smejo kontrolne ladje ne samo braniti, ampak tudi izvajati represalije (slično kot bombardiranje Almerije po nemškem brodovju) in da morejo na zahtevo napadene vojne ladje sodelovati pri represalijah (čitaj: pri obstreljevanju) tudi vojne ladje vseh ostalih v kontroli zastopanih držav. Nemčija in Italija bi že znali izzvati incidente, da bi represalij ne bilo konca ne kraja. Tem predlogom sta se uprli Francija in Anglija. Ti dve državi sta za to, da se Nemčija in Italija vrneta v nadzorni odbor za kontrolo nad ne-vmešavanjem, nočeta pa pristati na blokado in tudi ne na predlog o represalijah. Priznavata sicer, da se napadena ladja sme braniti, nedopustno pa je izvajati represalije, slične kot je bilo obstreljevanje Almerije. Napadena država je upravičena za- htevati zadoščenje potom nadzornega odbora, ne pa na lastno pest. Francija razen tega zahteva, da se postavi na vsako vojno ladjo nevtralen opazovalec, t. j. da bi Nemce la- hko nadziral Anglež ali Francoz in obratno. Tega se pa branita Italija in Nemčija, ker vesta, da bi potem njune vojne ladje ne mogle več podpirati generala Franca. Položaj na bojiSiih Nekatera poročila iz Španije trdijo, da je pričakovati v najkrajšem času ofenzivo republikanske armade na vseh frontah. Zaenkrat je v teku ofenziva preko pogorja Guadarrama, ki je pričela začetkom preteklega tedna in še ni zaključena. Republikanske čete so pri svojem prodiranju zavzele La Grano, znano poletno bivališče španskih kraljev in stoje 10 km oddaljene od Segovije. Odpor Baskov je zdaleka močnejši, kot so pa pričakovali sedaj že pokojni general Mola in njegovi svetovalci. Izkazalo se je, da nacisti preko Duranga in Gu-ernice ne morejo naprej. V Solub-skem pogorju je bil napad nacistov docela ustavljen. V odseku Lemona-Amorebieta pa trajajo boji za posest posameznih vrhov brdovitega terena z nezmanjšano silo in menjajočim se uspehom1. Na tej fronti so Baski pretekli teden sestrelili pet nacističnih letal, sami pa so izgubili eno. Blokada Bilbaja po nacistih je popolnoma propadla, zlasti odkar so republikanski letalci z bombami potopili nacistično glavno vojno ladjo »Espano«. V Bilbajo prihajajo stalno pošiljke živil iz Anglije in Francije. Parniki pa odvažajo baskiško deco v Francijo in Anglijo. Nepotrebna skrb kardinala Toledski kardinal je opozoril svoje kolege v Franciji, Angliji, Mehiki in drugod, naj se pobrigajo, da bo španska deca, ki jo sedaj prevažajo v tuje dežele na varno, deležna katoliške vzgoje, ker ponekod prihaja ta deca v hiše brezbožnikov. — Te skrbi toledskega kardinala so odveč. Gospodje bi morali lansko leto 18. julija podučiti Franca o svetosti prisege legalni vladi, ne pa držati z njim in biti sedaj v skrbeh za katoliško vzgojo z rodne zemlje pregnanih otrok, ki beže pred granatami in bombami generala Franca. Ali naj bi deca ostala v Španiji za tarčo nacistom? Socialistična internacionala oroti zločin* skemu obstreljevanju Almerije Predsedstvo Socialistične delavske internacionale v Bruslju je poslalo ob priliki obstreljevanja Almerije po nemških vojnih ladjah brzo-jav španski socialistični stranki, v ka terem izraža svoje ogorčenje nad mesarjenjem nedolžnega prebivalstva po nemških granatah pod zastavo kljukastega križa. »Delavci vsega sveta obžalujejo žrtve tega zahrbtnega napada v prepričanju, da bo baš ta napad znova prebudil svetovno javno mnenje. Socialistična inter-nacijonala bo storila vse, kar je v njeni moči, da pomaga branilcem svobode in neodvisnosti v Španiji. Kongres Glavnega radničkega sa-veza v Beogradu bo 20. in 21. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Vežbanje poljedelskih delavcev iz Jugoslavije za rajhovske fašistične agitatorje. Nemčija, ki ima sama o-gromno število brezposelnih, išče v Jugoslaviji 1000 poljskih delavk in delavcev za štiriletno zaposlitev. — Zanimivo je, da hoče te delavce in delavke dobiti iz Vojvodine, kjer jih bo nabirala posebno iz Berlina odposlana komisija med ondotnimi Nemci. Prepričani smo, da so poljski delavci, ki pridejo v poštev, že izbrani potom tukajšnjih nemških fašisitičnih agita- torjev in da se bo komisija le formalno obrnila tudi do Borze dela. — Ni dvoma, da je namen nemških fašistov, da v Jugoslaviji nabrane delavke in delavce ne samo porabijo za delo, ampak tudi, da jih izvežbajo za rajhovske fašistične agitatorje. Brezobrestno naložene milijarde. V poštni hranilnici in Narodni banki je bilo 1. 1929 naloženih 889 milijonov dinarjev, 1. 1937 (koncem aprila) pa že 2500 milijonov dinarjev brezobrestno. Pravijo pa, da bodo brezobre- Konferenca dela v Zastopanih je 51 držav. ŽdlGVi V četrtek, dne 3. t. m. je pričela v Ženevi zborovati mednarodna konferenca dela, ki jo je otvoril čeho-slovaški minister s. inž. Nečas. Na konferenci je 97 vladinih zastopnikov, 36 delodajalskih in 35 delavskih delegatov. Poleg teh se udeležuje konference 247 strokovnih zborovalcev, tako, da je konfernca pravi mednarodni parlament, ker šteje 168 delegatov in 247 strokovnjakov, v celoti 415 oseb in 51 držav sveta. Nemčija in Italija nista poslali zastopnikov na konferenco. Konference se udeležuje minister Cvetkovič in tudi predsednik francoske vlade s. Blum pride na konferenco ob odkritju spomenika pokojnemu direktoriu urada s. Albertu Thomasu. stne naložbe denarja še naraščale. — Ako bi se ta denar pravilno uporabil v gospodarstvu, bi se dalo z njim mnogokaj narediti in omiliti brezposelnost. Toda poštna hranilnica in Narodna banka ne dajeta posojil ■ čutili >■* » če pa jih dajeta, potem le kratkoročno, za taka posojila pa ni interesentov. Razširitev pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev. Premije za pokojninsko zavarovanje privatnih namščencev v Sloveniji in Dalmaciji znašajo letno 30 milijonov dinarjev. Ako bi se zavarovanje razširilo na vso državo, bi se število zavarovancev povečalo od okroglo 11.000 na 43.000 in vsota vplačanih premij na 86 milijonov. Fašisti so tudi v Romuniji imeli smolo. Romunske fašistične stranke so napravile za občinske volitve skupno fronto, ki je pri volitvah temeljito pogorela. Narod torej povsod za-metava fašizem. Kako so našli mrtvega generala Mol® O smrtni nesreči nacističnega generala Mola, ki se je 3. t. m. z letalom ubil, poročajo: Letalo, v katerem je bil general s svojim spremstvom, je v megli zadelo v skale nekega hriba. Ko je letalo treščilo na tla, se je tudi vžgalo in zgorelo. Truplo generala Miola so našli 20 m proč od letala. Glava in obe nogi so mu bile odtrgane od trupla. * * * Netočne vesti. Zagrebški listi so v svojih poročilih o zagrebškem .socialističnem shodu omenili tudi to, dia je s. Petejan govoril o komunistih v Jugoslaviji in odklonil vsako sodelovanje z njimi. Pooblaščeni smo izjaviti, da s. Petejan ni na omenjenem shodu niti z besedo govoril o sodelovanju ali nesodelovanju s komunisti v Jugoslaviji. Njegovo tozadevno .poročilo se je nanašalo samo na čehoslovaško socialno demokratično stranko, ki je tudi na zadnjem kongresu odklonila sodelovanje s komunisti. A. M. de Jong: 25 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeia Geysena Kakor hitro je videl vidro, se je Mereyntje nehote spomnil na vraga. Bila je velika, sivkasta žival, z velikimi debelimi muštačami, dolgim, težkim truplom in strah vzbujajočimi plavutami na hogah ter je izgledala v resnici neprijetna. Razen tega se je premikala žival docela neslišno in neverjetno hitro; izgledalo je, kot da s svojim sivim', debelim, toda nič manj prožnim telesom, kot so ga imele mnogo nežnejše podlasice, polzi po zemlji... Toda Vrč je prijel vidro mirno v roko, jo pustil, da mu je čepela na plečih, se splazila pod njegov jopič in ga povohala po obrazu. Vrč .se je ni bal... Vrč se ni bal nobene živali!... Tresoč se od strahu, je stal Mereyntje poleg Goorta, ko je ta prvič odprl kletke in izpustil ži-vad. Dokler bo živ mali dečko tega ne bo pozabil! V poltemi, ki je vladala v klonici se je vsedel divji lovec na prevrnjeno vedro in nalahko žvižgal. In potem je videl Mereyntje, kako se je vidra povzpela Goortu na kolena, in se mu, brundajoč od zadovoljstva, zleknila v naročje. Nervozne podlasice so mu skakale po hrbtu in ramah, se smukale okoli njegove brade, dobrikajoč se mu in iščoč njegove nežno božajoče roke, cvileč in dajoč od sebe rezke krike ugodja, kadar je katero izmed njih prijel in ljubeče pritiskal na svoje lice. Nenadoma pa so jezno zasikale, pokazale zobe druga drugi ali pa vidri, ako se je tej ali oni zdelo, da ima druga prednost pred njo in je ta ali ona zavzela prostorček, ki se ga je zahotelo drugi. Šepetaje je govoril Vrč s temi svoje- vrstnimi živalicami, s koničastimi zobčki in kot biser svetlimi očmi, ter je pritajeno žvižgajoč skozi zobe vzel zdaj to, zdaj ono žival za kratek hip v roke in jo pritisnil k obrazu, kakor da bi bila nedolžna mačica... Poleg pa je stal Poli, mahajoč s svojim košatim repom in tuleč, proseč, da bi bil tudi sam deležen ljubkovanja s strani svojega gospodarja. V poltemi so se mu svetile oči, kot zelene ognjene krogle ... naravnost odurno. .., da je človeka lahko postalo strah ... Negiben od zaprepaščenja, bled od strahu, je stal Mereyntje sloneč ob zidu in se ni upal niti premakniti. Zdelo se mu je strašno, kot kakšna čarovnija, da se je nekdo mogel igrati s tako odurnimi živalmi. Kako le je mogel Vrč kaj takega početi?... Dokler ni Goort končno, smehljajoč se pogledal svojega malega gosta, ki se je ves preplašen, v obrazek bled kot vosek, stiskal k steni, kakor da bi se hotel zariti vanjo. Z mirno in odločno besedo je spodil Vrč živali v njihove kletke nazaj in zaprl vratiča. One pa so se gnetle k mreži, cvilile in brundale od nezadovoljstva, odrivajoč druga drugo in vekajoč od hrepenenja za svojim gospodarjem, hoteč, da bi nadaljeval igro z njimi, ki jo je bil danes tako hitro prekinil. »Le nikar se ne boj živali, Mereyntje,« je rekel Vrč, bodreč ga. »Živali nikakor niso tako hude, kot izgledajo, prav gotovo ne. Ako si dober z njimi in jim zaupaš, zaupajo tudi one tebi... One zdaleka niso tako slabe kot ljudje.« »Te živali, te popadljive mrcine?« je vprašal Mereyntje, še vedno ves preplašen. »Ako bi jih ti... ako bi jih ti ne bil zadržal, one... one bi me bile živega požrle!« Glasek se mu je še vedno tresel od razburjenja in prestanega strahu. Goort ga je potrepljal po rami in rekel smejoč se: »To pa« ni res, Mereyntje, nikakor ne! Ena žival res požre drugo, ker mora od nečesa živeti, toda ljudi? — Ne, Mereyntje! Kaj pa ljudje, ti vendar tudi jedo živali: krave in kokoši, ovce, zajce in svinje... In vendar se ljudi ne bojiš, ali ni tako?« Toda Mereyntje je domneval, da se hoče njegov prijatelj iz njega norčevati in mu zato ni odgovoril. Bojazljivo je pogledoval h kletkam in potem vprašal: »Zakaj le gojiš toliko teh živali?« »Ker so mi v pomoč. Podlasice mi love zajce, vidra pa, ljubi moj dečko, mi lovi najboljše ribe.« Mereyntje ga je gledal ves začuden. Potem pa se je veselo zasmejal in vzkliknil: »Ne, kako znaš ti lagati!« »Da, da, da,« se je smejal Vrč, »lagati znam, samo ako hočem. Toda sedaj ne lažem'. Drugič boš lahko šel z menoj k vodi in bom' pustil, da bo vidra vjela za te lepo, veliko ribo, kaj?« Ali boš potem verjel?« »Da,« je odvrnil Mereyntje, »toda poprej se moram prepričati.« »Ti si natanko tak kot Tomaž,« se je smejal Vrč. »Kateri Tomaž,« je vprašal Mereyntje začuden. »Tomaž Verdiist?« »Ne,« je odvrnil Goort, smejoč se, »sveti Tomaž, neverjetni Tomaž. Ali še nisi nikoli slišal o njem ?« Ne, o njem Mereyntje prav gotovo še ni nikoli nič slišal in nikakor ni mogel verjeti, da bi bil svetnik lahko tudi nevernik.« (Dalle prihodniil-l MižiJU Ucaiev Trbovlje Neutemeljena kritika. Krajevna Bratovska skladnica je tudi letos poslala 60 članov ■odnosno svojcev na zdravljenje v toplice in deloma na sveži zrak. Prošenj za to zdravljenje je bilo 162, pri čemer je prišlo v poštev samo 60 oseb. Nad 100 prošnjikom se ni uigodilo. Ker se ni ugodilo vsem prosilcem, so nekateri popolnoma neupravičeno kritizirali delavske zaupnike v Bratovski skladnici. Da se tem zaupnikom ne bo delala krivica pribijemo sledeče: Kdo gre v toplice ali na sveži zrak, določajo samo zdravniki Bratovske skladnice, ne pa delavski odborniki. Kdor se čuti prizadetega, se naj torej obrne na zdravnike, ne pa na delavske zastopnike v Bratovski skladnici. Nekaterim /e pa seveda to dobrodošla kost za glodanje, posebno onim, ki jim je vsa »revolucionarnost« v zabavljapju in obrekovanju delavskih zaupnikov. Predloga delavskih .predstavnikov v Bratovski skladnici, da se naj postavka za zdravljenje v toplicah in bivanje na svežem ..raku v proračunu poviša za Din 25.000, pa predsedstvo Bratovske skladnice ni odobrilo. Z zapadnega obrata. Ker delavec Guzej pripoveduje vsakomur, kdor ga hoče poslušati, da so delavski zaupniki bili ;proti njegovemu sprejemu v delo na zapadnem obratu, kar da so mu povedali v pisarni ter sam g. nadzornik, zato je vodstvo II. skuipine odredilo preiskavo te zadeve. Po dosedanjih ugotovitvah ,so imela obratovod^tva nalog, da sprejemajo v delo samo one delavce, ki so svojčas zapustili delo vsled »dsluženja vojaškega roka. Žal do sedaj še niso sprejeli vseh teh delavcev in bodo morali nekateri čakati dto prihodnjega sprejema. Guzej je pa po lastni krivdi izguibil delo, ker se je pretepal in so delavski zaupniki že svoječasno izvršili za njega intervencijo za zopetni sprejem. Tudi to kost glodajo nekateri »prijatelji« a tiče stavka »da se volja članstva ne upošteva«, lahko kar takoj ugotovimo, da jnočno^ dvomimo, ako bo člankar zadovoljen, čim pride ta volja do izraza. Toliko torej o tem v informacijo našim poštenim sodrugom, vse ostalo pa bomo pojasnili v strokovnem časopisu. Član ZRJ. Sekcija SDSZJ kemičnih delavcev sklicuje ustanovni občni zbor podružnice za ne-oelio, dne 13. junija ob 9. uri dopoldne v ru.®tvenem lokalu kemične tovarne v Hrastniku. člani in članice, naj nihče ne manjka! Oplotnica Prepovedano predavanje. V nedeljo, dne 6. junija bi se bilo imelo vršiti predavanje o socialni zakonodaji, na katerem bi gorila ss. dr. Reisman in Eržen. Sresko acelstvo v Konjicah je z odlokom Nr. lo7-I-37 z dne 2. junija t. 1. predavanje Prepovedalo in sicer »v zmislu § 25 zakola o društvih in posvetih iz javnih ozirov .r~ ker je delavstvo tukajšnjega okraja radi ■zadnjih dogodkov razburjeno.« — Nameravano predavanje se bo torej moralo vršiti KUaJ Pozneje Gultanj Kalen osnvin in p°stoPa brat z brati. V strugami Tfaterpda _ >ustaži je za mojstra človek, za nipdnvn ct°l Pre<1 leti takratni zaupniki na tako dolgo pnr°oSiH°!1?doVar!,e /a .zap0sU^' v službo. A Cahi t ’* bJ1.,k°nč.no T ! rec, potom katerih ^ i1® E p stal je zelo «*££n RM • °, 2 delavci in to ie kol‘L'!, veAn'/por.U .far. a tudi v društvih Wa!u zaupanje, ka^ £L«'' >e 1^u,btl s-Kft; St u ::,t: P.k.-C k.i , teh oddelkih se je zelo poslabšal. Gorje de t\CU' ako si upa 'P™102*1' Se- v vseh od’-Pol i- Se ^e*a 'P°z‘m’ oc^ do pol 17. mre) delt Pa od 6' do 14- Ure' V nieg°vem od-jjjo “ Pa se dela ravno nasprotno, tako, da Pa a'?.'delavci pozimi vstajati zgodaj, poleti treiZa~jti ves dan v delavnici. Ali je to po-jS0xn?' Naj 'Pove ravnateljstvo, ali je »-v- e ^Premeniti delovni čas v strugami oso-Upnit n£' 'p°P.pei 'pa nai o tem še zasliši za-laivc' h0 i.e mojster priljubljen med de-t0v'' njegove slike na plotovih in v do-slo’ f ‘- • Tako še ni bil počaščen ^gslei noben AH «| ie poravnal naročnino? Ako a«, Izpolni svojo doltnost! Ljubljana Peter Živkovič na agitaciji. Bivši predsednik vlade in general Peter Živkovič je prišel v soboto v Ljubljano, da se v nedeljo, kot predsednik stranke JNS, udeleži konference v dravski banovini. Seveda so se eni pripravljali, da !ga pozdravijo, drugi pa da mu žvižgajo. Po ulicah se je zbralo mnogo ljudi, demonstrantov, manifestantov, še več pa radovednežev, ki so se v neštetih skupinah lovili po ulicah. Slišali so se klici: »Živijo Živkovič« in »Proč s fašisti!« Mar- sikdo je dobil tudi kako »tačko« ali kaj drugega na svojem občutljivem telesu. Socialisti se te »parade« niso udeležili, kakor so goreči poborniki demokracije in svobode, ker je napaka le v tem, da narod nima demokracije in svobode, v kateri bi sam javno in ne z ekscesi uveljavljal svoje mišljenje in svoje pravične zahteve. V tem. oziru naj nam bodo zgled čehoslovaška republika in druge res demokratične dežele. Maribor Predavanje o iehoslovaSkem socialističnem delavskem gibanju se je vršilo v sredo, dne 2. t. m. v Gambri-novi dvorani. Predavanje je otvoril ;s. Eržen. Predaval je s. Petejan velikemu številu na predavanje došlih sodrugov in sodružic, ki so z zanimanjem sledili njegovemu referatu. S. Petejan je obrazložil potek kongresa socialno demokratične stranke in vtise, ki jih je dobil pri tej priliki, ko se je ztbralo v Pragi 700 delegatov stranke, ki so zastopali četrt milijona članov. Socialistično gibanje je mogočna podlaga in garancija čehoslovaške demokracije, ki kljubuje naivalai fašističnih diktatur. Demokracija daije čehoslovaškemu delavskemu razredu ne samo ipolitične, ampak tudi že znatne gospodarske pravice, pravico sood- ločanja v gospodarskih vprašanjih. Temu vprašanju je bil tudi posvečen strankin zbor, na katerem je vladala enodušnost. Demokracija v ČSR prepleta vse javno življenje. Svoje korenine ima v ljudstvu, svoje čuvarje v demokratičnih strankah in v sedanjem vrhovnem poglavarju države dr. Edvardu Benešnn Predavatelj je zlasti poudaril, da se ima čehoslovaško delavstvo zahvaliti za svoje uspehe predvsem izobrazbi. Pozival je navzoče, da naj posnemajo zlasti v tem oziru čehoslovaške sodruige in se oklenejo »Delavske Politike«, da bo imela naša beseda v javnosti čim jačji odmev. Predavatelj je želel za svoja izvajanja mnogo priznanja. Nezanesljiva druščina. Človek, ki ima največje zasluge, da je zadavil šele porajajoči se parlamentarizem v Jugoslaviji, g. Petar Živkovič, potuje po Sloveniji, ne več kot general, pač pa kot zvezda vodnica stranke JNS. Gospod Živkovič se nahaja to pot v družbi tistih ljudi, ki so menda leta 1925 v triumfalnem sprevodu na ramah nosili bivšega šefa samostojne demokratske stranke pok. Svetozarja Pribičeviča po mariborskih ulicah, pet let pozneje pa so se ga odrekli, ga zatajili in pustili, da je umrl kot političen emigrant, zapoden iz države, ker je spoznal svojo zmoto in si upal javno povedati, da je samo demokracija rešitev naroda in države. Nekdaj in sedaj. Za danes ie napovedan prihod bivšega generala, sedaj šefa stranke JNS Zivkoviča v Maribor. Ko je bil pred leti najavljen njegov prihod, so se v uradih tresli pred tedaj vsemogočnim gospodom. Zlasti tisti uradniki, ki tu in tam nekoliko prepozno pridejo v urad, so tek- movali s šefi vred, kdo bo zjutraj prvi v službi, predno začne »kasarniški pregled«. Od tega časa in do danes se je pa vse iz- premenilo in kakor vedno se je tudi sedaj pokazalo, da je strah v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni. Napravite red na trgu. Gospodinje se pritožujejo, da se na trgu pojavljajo prekupčevalci. ki pokupijo od kmetov vse pridelke, še predno jih ti prinesejo in postavijo na trg. Zlasti se prekupčevaci zanimajo za češnje. Mestno poglavarstvo naj nujno naroči svojim podrejenim organom, da naj v smislu določil tržnega reda napravijo konec prekupčevanju v dopoldanskih urah. Tudi brivski mojstri kršijo uredbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Na Te-lovo je policija ugotovila okrog 20 brivskih mojstrov, ki so imeli kljub prepovedi odprte brivnice. Naznanjenih je tudi več mojstrov, ki imajo navado, da drže ob sobotah brivnice odprte čez poldne. Študijska knjižnica bo od 10. junija do 8. septembra poslovala nedeljeno. Čitalnica bo zaprta, knjige pa se bodo izposojale le dvakrat na teden: vsako sredo od 8. do pol 13. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Truplo sr. Favstina. V cerkvi v Št, Petru pri Mariboru leži ipod velikim oltarjem truplo umrlega svetnika sv. Favstina, ki se je čudežno ohranilo do današnjih dni. Truplo je vidno skozi stekleno steno in se o tem lahko vsakdo sam prepriča. Zadnjič, ko je bilo v šentpetersko cerkev vlomljeno, niso vlomilci prizanesli niti truplu sv. Favstina. Poročila o tem vlomu pravijo, da so vlomilci strli steklo za katerem počiva svetnik in celo poškodovali njegovo mrtvo truplo. j Dela za zgradbo novega bogoslovja v znesku Din 8 milijonov so odidana trem — ljubljanskim stavbenikom. Sicer so .gospodje vedno za podpiranje v Mariboru živečih obrtnikov in podjetnikov, le to pot so napravili izjemo. To imaš, če igraš karte. K vrtnarju P. je prišel nedavno tega finančni preglednik v svrho kontrole knjig in to baš v trenutku.-, ko sta vrtnar in njegov prijatelj K. igrala remy. Finančni preglednik se je namesto za knjige najprvo zanimal za karte. Ker je ugotovil, da niso bile žigosane, jih je enostavno zaplenil na veliko žalost in zaprepaščenje obeh igralcev, ki sta morala prenehati sredi napete igre. Popoldne se je finančni preglednik še enkrat vrnil v stanovanje P. in zahteval še drugi as, ki ga dopoldne ni odnesel s seboj. Eni neprijetnosti sledi rada še druga in ta se je pojavila v obliki kazenskega naloga, s katerim so odmerili g. P. nič manj kot Din 650 kazni. Pravijo, da se je g. P. zaklel, da svoj živ dan ne bo več prijel kart v roke. V zvezi s tatvinami bele kovine v mariborski železniški delavnici se bo zagovarjalo v petek, d“ne 25. t. m. pred mariborskim o-krožnim sodiščem, 22 obtožencev, delavcev, prekupčevalcev in podjetnikov. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za Dravsko banovino v Mariboru bo proslavilo dne 1. avgusta 1937 svojo 40 letnico. Vsa bratska društva že danes prosimo za sodelovanje. Odbor. Ptuj V naiem mestu bo skoro 200 brezposelnih Medtem, ko okoli 100 delavcev iz »Pe-tovie« nima dela, »o zdaj odpuščeni pri javnih delih zaposleni delavci mestne občine, katera je ves čas zaposlovala nad 30 ljudi in bi jih še dalje, ako bi obljubljena subvencija prispela. Tudi tv. Pihler namerava odpustiti vse delavstvo in tako bo število nezaposlenih v našem mestu znašalo okoli 200 oseb in ibi bilo jako želeti, ako ibi se dalo možnost zaposlenja v inozemstvu onim, ki so vajeni poljskega dela. Mestna občina ibo gotovo tudi storila vse, da dobi kredit za nadaljevanje javnih del, ki jih tu ne manjka in pri tem spet zaposli predvsem družinske očete, ki imajo skrbeti za svoje številne družine. Cene na živilskem trgu Dne 23. maja so se na našem trgu prvič pojavil domače črešnje, ki so jih prodajali v šopkih ipo Din 1 ali kg Din 25. Na praznik 27. maja je ibila cena že nižja in sicer kg Din 8, dočim inozemskih še ni dobiti izpod Din 16. Tudi prve jagode smo imeli rte dlni na trg>u in to po Din 10 lit. No- vi krompir se prodaja po Din 6 do Din 7, grah po iDin 8, fižol po Din 10 in kumare pa po Din 14 za kg. Salate je obilo in zato poceni. Mlečni izdelki so tudi nekoliko dražji, vendar je za smetano še vedno najvišja cena Din 7.50 liter, sir stane Din 3 do Din 4 in surovo maslo Din 20 kg. Colje Za zgradbo židovske sirotniinice v Novem sadu je darovala tvrdka Westen d. d. Celje znesek Din 500 in tvrdka Woschnagg Franjo in sinovi a. d. v Šoštanju Din 100. piisto prav je, če laskniki milijonskih podljetij, in milijonskih dobičkov, kot je tvrdka We-sten d. d., izkazujejo tako velik socialni čut, da sega celo do Novega Sada. Javnost pa "J-o*3 istočasno takšna vest revoltirati, če •lisi, da tvrdka Westen prav sedaj vnovič izganja iz svojih stavtb odpuščene delavce in zaupnike, ko ima ie itak celo kopo praznih stanovanj m torej stanovanj ne rabi, ampak s takimi deložacijami samo povečava že itak do neba vpijočo socialno krivico in bedo, katero je tvrdka Westen ustvarila avgusta 1936, ko je vrgla okrog 300 delavcev na cesto. Tembolj mora vznemirjati javnost vest, da je ta nemško nacionalni podjetnik istočasno, iko je poslal Din 500 za židovski dom v Novem Sadu, dodelil g. T, ki zavzema odlično družabno pozicijo v slovenski družbi Celja, krasno luksuzno 4 sobno stanovanje za 600 Din mesečno, ko stanejo takšna stanovanja vsepovsod v Celju ipreko Din 1000, a revni slovenski delavci, brezposelna revščina, mora na cesto iz Westnovih stanovanj, čeprav so ravno ti reveži ustvarili milijonsko bogastvo g. Westnu. Prav je, da pomaga g. Westen revežem v Novem Sadu, če ima preveč denarja in tega ima. Toda kdo bo razumel takšno podpiranje novosadčaniov, če •&. Westen istočasno preganja naše najbed-nejše, — in tudi tvrdka Woschnagg Franjo Kranj Za osemurni delovnik! Zaupniki v »Jugobruni« so po vztrajnem zahtevanju ponovno uveljavili za tiskarno osemurni delovnik. Vedno pa še dela nekaj manjših oddelkov po deset ur dnevno, ne drže se pa osemurnika tudi ne v tkalnici. Več ali manj se krši osemurnik tudi v ostalih tekstilnih podjetjih. Tekstilno delavstvo ima kolektivno pogodbo, po kateri je zajamčen osemurnik, osemurnik v industriji pa je pred' pisan tudi z zakonom. To ve že vsakdo! Ko je tekstilno delavstvo y borbi za svoje pravice stopilo v stavko, ije v strahu za eksistenco protizakonito zasedlo tovarniške objekte. Vsi vemo, kaj je radi tega ukrenila oblast. Zakaj pa se napram inozemskim podjetnikom, ki izkoriščajo domače delavce, ne nastopi radi kršenja zakona z isto strogostjo in na-ta način pomaga mnogim brezposelnim do zaposlenja? Kultura se jih ne prime. Pri delu na Gaštejskem klancu sta se stepla dva delavca, ki sta merila svojo »moč«: eden s kolom, drugi z lopato. Pasamti so se nad tem spopadom zgražali in z obžalovanjem ugotavljali, da nekaterih delavcev razmere žal še niso izpametovale. Gotovo pa »junaka« nista imela toliko korajže, da bi se udeležila volitev obratnih zaupnikov, čeprav je bil pro-tivnik dejansko ibrez kola in brez lopate ... Tako se ne vodi borba za delavske pravice! Iz »Jugočeške« se je pred mesecem »poslovil« inž. Hroman, za katerim so delavci točili — krokodilove solze. Vzrok njegovega odpusta podjetje ni obesilo na iveliki zvon, kakor če gre za kakšnega delavca, jasno pa je, da odpust ni iv zvezi s tem, ker se je inženjer odlikoval v šikaniranju in krutimi inženjer odlikoval v šikaniranju in krutemu kaznovanju delavstva. Njegove izvrstne metode si bo delavstvo dobro zapomnilo. Jesenice Deklaracijska proslava se je vršila na Jesenicah v soboto, dne 29. pr. m. povsem v znamenju JRZ. Bakljada s šolsko mladino, gasilci z uniformiranimi fanti, z nekaterimi resničnimi pristaši JRZ — in še morda kaj, kar je pri takih stvareh vedno zraven — pa je bilo vse. Zelo pičlo! Zatem pred Krekovim domom zbor zelo majhnega obsega, na katerem je govoril predvsem banski svetnik g. Arnež o deklaraciji, v duhu, ki je vel v zadnjem času iz JRZ glasil. Tudi nekaj kresov je bilo. Občinska uprava je pozvala k razobešenju zastav, marsikje so pa celo postavili v okna sveče, kakor da bi bila procesija, tako v glavni pisarni KID, v kolodvorskem poslopju, v policijskem komisarijatu in še drugod. Predavanje, ki ga je hotelo imeti DKD »Enakost« o tej stvari, ni bilo dovoljeno. Tudi se ni vršila prireditev, ki naj bi bila v nedeljo zvečer v Krekovem domu. Razpis nedeljske zdravniške službe pri Krajevni bratovski skladnici za mesec junij: 6., 20. in 29. g. dr. Keržan Bartol, 13. in 27. junija g. dr. Ceh Milan. »Heim\vehr« ali kaj? Pri procesiji na Telovo, ki je bila, mimogrede povedano zelo, zelo slabo posečena in je po številu udeležencev razočarala celo pesimiste, je vzbudila pozornost četa mladih fantov in mož, ki so korakali za zastavo bivšega Orla in so imeli povsem nove uniforme. Sivo obleko s pumparicami, sive dolge nogavice, lakaste čevlje, nekakšen lovski klobuk s krivcem a la »Heimvvehr«, širok rdeč pas, rdečo vrvico okrog klobuka in nekakšne rdeče trakove okrog vratu. Korakali so povsem vojaško in so imeli prav taka tudi povelja. Poznavatelji so jih označili za fantovsko organizacijo, menda nekak prehod k »Orlu«. Obleke so vzbujale mnogo ironičnih pripomb, ker so dejansko povsem nekaka zmes raznih fašističnih krojev. Fantje in možje, ki so v njih nastopali — kakih 20 po številu — so se pa zavedali senzacije in so temu primerno tudi hodili. Glave so nosili tako visoko, da smo se kar bali za vratove. St. Pavel pri Preboldu Tudi lentpavelski naročniki si žele čimprejšnje trikratne izdaje »D. P.« So pa tudi pri nas nekateri, ki neredno plačujejo naročnino. Vse te pozivamo, da poravnajo naročnino vsak mesec sproti. Od obrtnikov dobivajo »Delavsko Politiko« ti-le naročniki: Nemec Ivan in Strožič Ivanka. Delavci, upoštevajtel O koncertu v Št. Rupertu bomo prinesli prihodnjič 'daljše poročilo. Že danes pa lahko naglasimo, da so se delavski pevci postavili. in sinovi ima še vedno takšne žrtve na cesti, — ki niso ničesar zakrivile, pa jim ne dovoli niti delati na domači zemlji in si služiti kruha. A zia Novi Sad ima tvrdka Wosch-nagg celo denar. To so pač socialne slike slovenskega naroda še 19. leto po osvobo-jenju globoko ukovanega v oblast tujega nemškega kapitala. In kdo tistih, ki imajo moč, se zgane, ida ibi tukaj pomagal, spremenil? Naši ljudje hodijo po drobtine tja, kjer imajo pravico do vsega in pomaigajo potem g. Westnu, da tlači in preganja človeka. Jugoslovansko - italijanska liga se baje ustanavlja v našem mestu. Kateri odličniki bodo sodelovali še ne vemo. rit i t* Službo pogodbene pisarniške pomočnice pri predstojništvu mestne policije v Celju razpisuje mestna občina. Glej oglas na občinski deski. Nemčija na Balkanu Obisk nemškega zunanjega ministra v Beogradu. Dne 7. junija je prispel v Beograd nemški zunanji minister Neurath. Bil je sprejet s posebnimi častmi. Ministrski predsednik dr. Stojadino-vič je takoj po prihodu imel dolgo konferenco z Neurathom. Zvečer je bila slavnostna večerja v domu Kraljeve garde. Neurathu je nazdravil dr. Stojadinovič, ki je rekel: »V obisku vidita vlada in narod potrdilo dobrih stikov, ki že obstoje med obema državama, kakor tudi željo, naj bi se ti odnošaji še bolj okrepili... Dvigam čašo v čast voditelja in državnega kanclerja Adolfa Hitlerja. ..« — Neurath je odgovoril: »Sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo, ki z mojim obiskom v Beogradu prihaja do vidnega izraza, je največjega pomena prav glede na splošni položaj... Že- lel bi ugotoviti, da je politika vodje in državnega kanclerja ... tesno služila miru.« Komentarji tiska. Naše časopisje je pred prihodom Neuratha pisalo', da gre za vljudnostni obisk. Sedaj piše, da je to pomemben obisk in da gre za poglobitev odnošajev. Nemški tisk pa spravlja obisk Neuratha v zvezo z diplomatično akcijo v vsej južni Evropi. Pravi, da je pomirjenje južne Evrope zasluga Nemčije in potem nadaljuje: »Tudi tokrat so se pojavile intrige s strani onih, ki nočejo priznati položaja, na katerega ima Nemčija pravico tudi v južnovzhodni Evropi.« nnvsr.im in Velenjski rudarji na predavanju Dajte rudarjem v državnih rudnikih zaščito po naših zakonih! V nedeljo, dne 30. maja se je vršilo v Velenju predavanje za rudarje, ki ga je sklicala podružnica ZRJ. Dvorana pri Raku je bila natlačeno polna poslušalcev, ki so se razmestili tudi na verandi. Otvoril je predavanje s. Znoj z lepim nagovorom, obžalujoč, da se s. dr. Reisman ni mogel odzvati povabilu. Predavala pa sta ss. Eržen in Jelen, prvi o socialni zakonodaji in delavskem tisku, drugi o Organizaciji. Rudarji v državnih rudnikih so znatno na slabšem, kar se tiče socialne zaščite, kot pa ostalo delavstvo, ker za nje veljajo do-iočila starega avstrijskega občega državljanskega zakona, ki pa so znatno slabša od določb našega obrtnega zakona. Rudarji se zavedajo važnosti boja za enakopravnost, zlasti pa, da jim je v tem boju poleg organizacije potrebna izobrazba, zato se je prijavilo tudi 17 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Predavanje je torej lepo uspelo. S. Znoj pa je pojasnil potrebo boja za izboljšanje pravilnika o starostnem zavarovanju rudarjev, nakar je predavanje zaključil. Presenetil je nastop pevskega zbora »Vzajemnosti«, ki je pred zborovanjem zapel dve lepi delavski pesmi. Zbor sestoji iz samih mladih pevcev sodrugov in zaslužijo pevci ter pevovodja resnično pohvalo! Ulila Otvoritveni izlet podružnice I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva je bil v nedeljo, dne 30. maja. Kljub lepemu vremenu udeležba ni bila povoljna, najmanj pa je bilo opaziti tistih, ki ne znajo drugega kot kritizirati. V bodoče bi jim priporočali, da se bolj z vnemo poprimejo dela, da ne bomo samo spali, delali pa nič, ker kritizirati je lahko, delati je pa boli težko, Družnost! Več kolesarjev, Sevnica Industrija v sevniški okolici še prav hitro razvija, čim bolj se gradnja proge Sevnica—Št. Janž približuje kraju. Imamo že tri tovarne lesnega produkta in dva kamnoloma. Kljub razcvitu pa industrije prebivalstvu iz okolice, ki ga tvorijo po večini mali kmetje, ne prinašajo mnogo koristi. Ljudstvo spoznava, da klic po pravici • . -- > •» ■* je ne prinaša izboljšanja razmer. Od obljub, ki jih dajejo gospodje, se ne da živeti. Mogoče pa le? Kar poglejmo! Vse življenjske potrebščine so se kar čez noč podražile. Ljudstvo od tega sicer ne more živeti, pač pa špekulanti in verižniki. Tako se vse razvija v znamenju socialnosti in krščanske ljubezni. Nič se ne čudimo, če danes propadata kmet in obrtnik, ki se zatekata v industrijo in ponujata svojo delovno silo za sramotno plačo. Treba bo več odločnosti, znanja in solidarnosti, da si bomo izkoriščani lahko iz-vojevali svoje socialne in gospodarske pravice, ki nam jih dandanes kratijo kapitalisti. — Družnost! Delavec. Dravograd Ubil se je v nedeljo, dne 6. t. m. na Urški gori 24 letni Josip Pristovšek iz Dravograda. S siv.ojiimi tovariši se je .podal na strmo severno pobočje. Pri tem je prišel preveč na rob neke stene. Pod nogami se mu je udrla zemlja in je strmoglavil par sto metrov v globino, kjer je obležal ves razbit na mestu mrtev. Tiskovni sklad Litija. Na nabiralni poli štev. 95 je zbral s. Zupan Ivan Din 22. Iskrena hvala! Maribor. Koren Emil Din 10.—. Iskrena hvala! Posnemajte! V najem se odda po ugodni ceni velika, lepa klet v sredini Maribora. Reflektanti nai se javijo pismeno upravi našega lista. Delavski pravni svetovalec Plačilo deležev Konzumnemu društvu (Kamnik) Vprašanje: Bil sem dva meseca član Konzumnega 'društva, ki je sedaj likvidiralo. Likvidatorji terjajo od mene naknadno, da plačam delež. Ali sem d'elež dolžan plačati in ali mi morejo za plačilo tega deleža zarubiti plačo, ko sem nestalen delavec? Odgovor: Glasom pravil Konzumnega društva ste dolžni delež plačati, tudi če ste bili član le dva meseca. Če pa ste nestalen delavec Vaša mezda v smislu zakona od 29. aprila 1873 ni rubljiva, kar smo že večkrat na tem mestiu razložili. Naročnik z bratom (Celje); Ponovno smo že objavili, da .odgovarjamo v pravnem svetovalcu samo naročnikom. Na ta način bi se lahko vsakdo izgovarjal, da ima list skupaj z bratom in podobno. Mi pa Vašega izgovora še posebej ne moremo upoštevati, če ste imeli celo svojo brivnico in v njej ni 'bila razobešena »Delavska Politika«. Nas pride pravni svetovalec zelo drago, 'ker zavzema vedno večji prostor in odgovarja/mo vsled tega dosledno edino plačujočim naročnikom. Pravica vcžnje preko tujega zemljišča (Griže) Vprašanje: Oče moje žene je več kot 60 let vozil preko sosedovega zemljišča do 'banovinske ceste. Sedaj ko je po očetu posestvo podedovala moja žena, ji pa sosed ne dovoljuje več voženj. Ali je sosed k temu upravičen? Kako najj doseže moja žena, da bo smela tudi saima voziti preko sosedovega zemljišča? Odgcvor: Če je Vaš oče vozil preko sosedovega zemljišča 60 let, je ibila pravica voženj že zdavnaj priposestrvovana v korist posestva, in sme radi tega voziti tudi Vaša žena kot sedanja lastnica iposestva. Če ji so- S kongresa čehoslovaške socialne demokracije: Zgoraj: pisarna, v kateri so sproti razmnoževali vse govore kongresnih delegatov, jih prevajali v češčino ali pa iz češčine v francoščino in angleščino ter razimnoževali. — Spodaj: informacijski oddelek, v katerem so delegati dobivali vse kongresne objave in ostale informacije. Kongres je bil, kakor vidimo, res vzorno organiziran. Pri nas je taka organizacija kongresov nepoznana, kaj takega je mogoče le tam, kjer postoje močne organizacije, Večer Hermana Wendla v Beogradu Govorila sta bivši poslanik s. Balugižič in s. Živko Topalovič. Pretekli teden je priredila centrala za delavsko izbrazbo v Beogradu spominski večer Hermana Wendla. »Radničke novine« poročajo, da Ic bil ta večer v znamenju zbiranja štirih socialističnih generacij, mladih in starih, učiteljev in učencev, za skupen boj za uresničenje socialističnih ciljev. Pri tej priliki sta govorila bivši poslanik s. Balugdžič in s. Živko Topalovič. V ogledalu sed brani, lahko Vaša žena vloži tožbo radi motenja iposesti v 30 dneh, odkar ji je sosed zaibranil voziti, lahko pa tudi vloži tožbo na ugotovitev služnostne pravice in doseže končno vknjižbo te pravice. Če ima radi sosedovega postopanja škodo, lahko zahteva tudi odškodnino. Rubež delavske mezde (Hrastnik). Vprašanje: Obsojena sem bila, da (plačam nekemu trgovcu večji znesek, ki sem mu ga ostala na dolgu za dobaivljena živila dolžna. Ker nisem mogla plačati, me je trgovec rubil ter mi sedaj podjetje odteguje eno tretjino moje plače, dasiravno zaslužim 14 dnevno le Din 260.—. Ali je tak rubež upravičen? Odgovor: Ponovno smo že na temi mestu razložili, da delavčeva mezda po zakonu od 23. aprila 1873 ni rubljiva. Pojdite z ubožnim spričevalom na sodišče in stavite tam predlog, da se izvršba ustavi, ker po zakonu ni dopustna. Pot preko tujega zemljišča (Velenje). Vprašanje: Preko moje parcele vodi poljska pot. Kdo je upravičen po njej voziti? Odgovor: Če je ipot občinska, so upravičeni po njej voziti vsi. Če je ipa Vaša zasebna last, pa le Vi in one osebe, ki jim Vi dovoljujete, ali ki so si pridobile služnostne pravice. Ponovna poroka ločenega zakonca (Pobrežje) Vprašanje: Sem ločen in bi se rad zopet poročil. Ali morem to doseči? Odgovor: Če ste bili poročeni katoliško in ste katoličan, se morete znova poročiti po predpisih, ki pri nas veljajo le, če prestopite v pravoslavno vero ali v starokatoli-ško cerkev ter dosežete razvezo Vašega prejšnjega zakona prod pravoslavnim ozir. starokatoliškim cerkvenim sodiščem. Res treba debelo podčrtati. »Slovenec« (št. 105) citira govor pok. poslanca dir. Lovra Pogačnika v dunajskem parlamentu (20. sept. 1917); »Vstane naj nova država, zveza svobodnih, združenih, demokratično vladanih, zadovoljnih narodov podi žezlom Habsburžanov.« — Te besede je izpregovoril dr. Pogačnik, močan steber SLS, sikoro 4 mesece po objavi majske deklaracije. Kakor v deklaraciji, tako tudi v teh besedah ni sledu o kakšni državni samostojnosti južnih Slovanov. »Slovenec« pa smatra te besede za tako važne, da jih debelo ponatiskuje. Kakor vidimo, je iz gibanja za majsko deklaracijo nekaj drugega nastalo, kot pa je v deklaraciji napisano in so deklaranti zahtevali. Zato res ne vemo, v kakšni zivezi se sedlaj proslavlja spomin na majsko deklaracijo. Strešne krvave štorije iz Španije pripoveduje v »Slovencu« neki Jermen, ki trdi, da je bil v Španiji in gledal, kako so rdeči pobijali nedolžne ljudi, vse od kraja. Človek se čudi, da so ravno njemu edinemu izmed ogromne množice nedolžnih prizanesli. »Slovenec«, ki nima za žrtve nacistične podivjanosti v Baidajozu (1500 od nacistov s strojnicami ipostreljanih ljudi na ,glavnem trgu) in za žrtve katoliških Baskov (strahoviti pomor starcev, žen in otrok v GuerniciJ, bombardiranje Almerije po vojnih iad'a.“ nemškega fašizma niti besedice obsodbe, pi še samo o rdečih zverinah. Naj nam dje okoli tega lista odgovore, ali so bile to tudi rdeče zverine, ki so za časa sve ovne vojne ro Srlbiii, Bosni in Galiciji o esa e in mesarile nedolžno civilno prebivalstvo, starce žene in otroke? In kdo so bili tisti, ki so se nad temi junaškimi čini opajali, Jih poveličevali ter zverine celo podžigali z znanimi ge*li. Naj goseodje vzame,o v roko letnik 1914 svojega glasila nn na) tam pogledajo. O Španiji pa naj manj natolcu)e|o in obenem tudi priznajo, da bi bile vse strahote španskemu ljudstvu prihranjene, ako bi Franco s pomočjo Rima in Berlina ne bil prijel za meč proti vladi, S: h c... : >• Nemškemu fašizmu se dobrikajo — ta pa jim deli brce. »Slovenec« piše o Španiji ipopolnoma v duhu »Volkischer Beobachter-ja«. Tudi o bombardiranju križarke »Deutsch land«, ki je streljala na valencijski letali in o bombardiranju Almerije, kjer so bile porušene z nemškimi igranatami tudi cerkve, je pisal »Slovenec«, kot da bi izhajal v Berlinu. Za podporo se mu je izkazal nemški fašizem zelo hvaležnega — zaprl je vse katoliške tiskarne, ustavil vse katoliške liste in prevrnil zvezo z Vatikanom. Za usluge — brce. Prav je tako! Fašistične1 geslo. »Slovenec« in »Sloven-rki dom« sta silno huda, ako se jima očita, da koket rata s fašizmom. Ob priliki proslave majske deklaracije pa smo čitali v enem izmed teh listov z velikimi črkami natiskano njuno geslo: »En cilj, en narod, en voditelj!« To je dobesedna prestava nemškega fašističnega gesla: »Ein Ziel, eine Nation, cin Fiihrer!« — In to naj bo diemokracija?" Stavbena, konzumna in gostilniška zadruga »Delavski dom« r. z. z o. p. v Trbovljah vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. junija 1937 ob 9. uri dopoldne v prostorih »Delavskega doma« v Trbovljah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelnika; 3. poročilo o računskem zaključku; 4. poročilo nadzorstva; 5. volitev enega člana v načelstvo in treh članov v nadzorstvo ter enega namestnika; 6. razno. Na občnem zboru imajo pravico do glasovanja le člani s polno vplačahint' deležem. Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Vsak član naj prinese s seboj svojo deležno knjigo. Načelstvo. MALI OGLASI >ail ettetelji kupu-jel« nnlcenejie pri naMli tnserentlhl Franc Kormonnav nasLKarl Rass Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija In igrače vteh mrl. Nai-▼«čia' izbira in paiboliil nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domi um Maribor. Frankopanov« ulic« 1. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cen}, občinttv« za izdelavo oblek za gospod« la dame pa najnižjih dnevnih cenah. Hitra In »olidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga. Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul. Znmeimlte »alno In murni KrMi la petno tt PelcosKe pehprne»Meni, g&s« Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite« Josip Ošlak v Mariboru.