IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J POLNILNA NAPRAVA 8KR02N0U120 NOVO NOVO 0METALN1K ČEBEL iZ NERJAVEČEGA MATERIALA IN S POSEBNIM IPSar Delovni trgovine: od ponedel|ka do petka: 9.00-12.00in 13.00-17.00 od 26 7 do 1 6 odpeto od 9.00 do 13 00 . od48 do88 bo trgovina ZAPRTA Ob sobotah • julij od 9 00 do 12 00, od28 do308 OB SOBOTAH ZAPRTO "l'^^üft^" MUNČEK2ACVETN.PRAH \ ZAVPETJE LONCA IHKieATOR CMGITAINI 2AVZREX>i>UTIC 1 - ) NOVO a NOVO Privoitite ti ru^bo^. MoloMi tigodfHg« njkupj • ^ «oRitanciriAl^m rukuo« oprtm« iz EU in RS. INKUBATOR 2AV2REX) MATIC. DIGITALNI • 70CEUC 699.00 EUR SUStLEC 2A CVETNI PRAH XiXVE^ PLAPNJI NOVO HOMOGENI2ATOR ZAMCO 250.600 IN tOOO KG GRETJEM M MEfiAiOM NOVO « NaroC«oo bia^o vam lahko odpoš^emo po paketni poit INKUBATOR ZA VZRCJO MATIC. AKCUAf OIGCTALNI. 150 CEUC ^ .040.00 EUR Pn Qotovinskefn r^akupu tebeldfske opreme LOGAR TRADE d.o.o« v vrednoab r>ed 42 EUR prtznamo debeUoem Pojiovna cona A 41.4208 Seniur z veljavno čebelarsko «kaznlco 4% poputu. (el.:04 251 94 10. infoOlogarIrade.si, internet: www.logar-lradc.si UW®DNDK Spoštovani čebelarke in čebelarji! Smo v volilnem letu. Izvolili smo novo vodstvo Čebelarske zveze Slovenije, ki bo prihodnja štiri leta na čelu organizacije. Ko si ogiedujem seznam članov novega upravnega odbora, vidim skoraj sama nova imena; od starih imen sta ostali vsega dve. Na seznamu ni več nekaterih članov, ki so bili dolgoletna stalnica. Podobno je tudi v drugih organih: skoraj povsem nov je nadzorni odbor. Nova sta podpredsednika. Povprečna starost slovenskih čebelarjev je nič manj kot 65 let, povprečje na novo izvoljenih pa je občutno nižje. V uredniškem odboru naše revije se je še ohranilo nekaj sivih glav. Novi predsednik Zveze je v svojem volilnem programu zapisal, da ne namerava delati nikakršne »revolucije«. Želi, da bi naredili korak naprej. Torej lahko nastale spremembe označimo kot zamenjavo generacij, vajeti so po večini pristale v rokah mladih. Iskreno jim želim uspešno delo, v dobro našega celotnega čebelarstva. Kot starejši čebelar, z že preseženo povprečno starostjo, razmišljam o spremembah in prevevajo me različni občutki. Če dozdaj-šnji člani niso hoteli več kandidirati v tako velikem številu kot doslej, lahko to pomeni, da se niso več dobro počutili v tej družbi. Če je bila želja znebiti se jih, pa tudi ni dobro. Namreč, če pogledamo v zgodovino, je bila v vseh duhovno bogatih in uspešnih družbah starost spoštovana in potrebna. Znanje in modrost sta imela ceno, prenašala sta se od starejših na mlajše. Špartanski svet starcev, gerontov, je imel pomembno vlogo pri delovanju celotne družbe. Če dandanes pogledamo po svetu, vidimo, da marsikje s pridom »uporabijo« stare in izkušene ljudi: postavljajo jih za svetnike, svetovalce na različnih področjih. Vodstvo čebelarske zveze zdaj potrebuje drugačen pristop kot v preteklosti, ko je v hišo po večini pritekal zgolj denar iz članarine. Z vstopom v Evropsko unijo so se odprli številni denarni viri, priteka veliko denarja, to pa od vodstva zahteva povsem drugačne Nadaljevanje na naslednji strani ►► Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Fotografija na naslovnici: Čebela na travniški kadulji (Salvia pratensis L.). Foto: Franc Šivic uvodnik Janez Gregori čebelarski apel 217 Boštjan Noč: Ukrepi MKGP in MF kot odgovor na Čebelarski apel odmev 219 doc. dr. Gorazd Pretnar: Neonikotinski insekticidi novice iz znanosti in prakse 221 Franc Sivic in Marko Borko: Novice iz sveta prof. dr. Aleš Gregorc: Perspektive obnavljanja in ohranjanja fonda čebeljih družin dr. med. Rodoljub Živadinovič: Matica kot pomemben dejavnik produktivnosti čebelje družine Milan Meglič: Izrezovanje trotovine in varoza Ljudmila Bokal: Delo za slovenski čebelarski slovar gre h koncu delo čebelarja po mesecih 222 224 227 228 231 Janko Goričan: Čebelarjeva opravila v AZ- in nakladnih panjih v juliju in avgustu veterinarski nasveti 233 Borut Preinfalk, dr.vet.med.: Veterinarski nasveti za julij in avgust program zatiranja varoze 236 NVI: Program zatiranja varoj NVI: Razpored izdaje zdravil medovite rastline 236 236 dr. Robert Brus: Amorfa (Amorpha fruticosa L.) janez mihelič 241 Pavel Zdešar in Franc Grajzar: Dolgoletni urednik revije Slovenski čebelar dogodki in obvestila 243 245 predstavitev komisij uo-čzs 253 obvestila čzs 255 mali oglasi 259 osmrtnice 259 INDEX editorial Janez Gregori beekeepers' appeal 217 Boštjan Noč: MAFF and MF Measures as an Answer to Beekeepers' Appeal responses 219 Gorazd Pretnar, Assist. Prof., PhD: Neonicotine insecticides news from science and practical work 221 222 233 Franc Sivic and Marko Borko: World News Prof. Aleš Gregore, PhD: Perspectives of restoration and sustainment of bee colony fund 224 Rodoljub Živadinovič,PhD (Med.): Queen Bee - An Important Factor in the Productivity of a Bee Colony 227 Milan Meglič: Cutting Out Drone Cells and Varroatosis 228 Ljudmila Bokal: Slovenian Apiary Dictionary in Its Final Stage 231 beekeeper's work this month___ Janko Goričan: Beekeeper's Chores for Alberti-Znideršič and Langstroth Bee Hives in July and August veterinary advice_ Borut Preinfalk, PhD (Vet. Med.): Veterinary Advice for July and August 236 programme for combatting varroatosis_ NVI: Programme for Combatting Varroatosis 236 forage plants_ Robert Brus, PhD: False Indigo (Amorpha fruticosa L.) 241 janez mihelič_ Pavel Zdešar and Franc Grajzar: An Editor of Slovenian Beekeeper Magazine of Long Standing news and events 243 245 presentation of board committies - beekeeping association of slovenia 253 announcements by beekeeping association of slovenia 255 _217. ^^ Nadaljevanje s prejšnje strani spretnosti in napore, kot so bili potrebni včasih. In kadrovske okrepitve. Zahteva pa tudi veliko večjo odgovornost. Pomembno je, kako denar, ki je na voljo, čim bolje porabiti, kako ga uspešno črpati, kot pravimo, prav tako pomembno pa je hkrati gledati tudi na kakovost rezultatov kot posledico porabljenega denarja. Gledati, kaj iz njega koristnega ustvarimo; ne nazadnje, gledati je treba, kaj imamo od tega neposredno člani čebelarske organizacije. Nenehno je treba imeti v mislih, kako bomo porabo denarja upravičili pred tistimi, ki nam ga dajejo. To bo prej ali slej prav gotovo treba narediti. O starosti in odnosu do nje, pa še tole. Pred nedavnim sem v časopisu bral intervju z ugle- dnim publicistom in predavateljem prof. dr. Vidom Pečjakom, ki se je pri 70 letih upokojil in razmišlja o tem, kako današnja družba upokojence obravnava kot neustvarjalen del populacije, skratka, kot nepotrebne. Temu se on upira tako, da svojo ustvarjalnost dokazuje s pridnim pisanjem in izdajo knjig. V spominu mi je ostal njegov odgovor na vprašanje, ali so starejši v različnih službah in organizacijah še potrebni. Rekel je nekako takole: »Seveda so potrebni -zato, da mlade držijo nazaj. Tako je morebitna nastala škoda manjša.« Janez Gregori, član uredniškega odbora SČ Vodstvo in zaposleni ČZS z Ministrstvom za finance dosegli dogovor o ureditvi davčne zakonodaje za čebelarje Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Vlada je tako uvedla olajšavo za čebelarje. Za zagotovitev enakopravne obravnave čebelarjev se bo upoštevalo predlog ločenega praga dohodka za določitev kmečkega gospodinjstva in sicer od uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v višini nad 200 evrov skupnega katastrskega dohodka in od uporabe čebeljih panjev dohodek od več kot 40 panjev. To pomeni, da se bo v dohodek kmečkega gospodinjstva štel dohodek od čebelarstva le v primeru, kadar bo imelo kmečko gospodinjstvo v uporabi več kot 40 čebeljih panjev. Poleg tega se določa dodatna oprostitev dohodnine za dohodek kmečkega gospodinjstva iz naslova čebelarstva do obsega 40 čebeljih panjev. S tem se bo vsakemu kmečkemu gospodinjstvu z več kot 40 čebeljimi panji dohodek prvih 40 panjev izvzel iz obdavčitve z dohodnino. Že po do sedaj veljavnih določbah se je od skupno okoli 151 tisoč čebeljih panjev, kolikor jih je registrirano v Sloveniji, v obdavčitev zajelo le nekaj nad 62 tisoč oziroma nekaj nad 40 %. Z novimi določbami se bo iz dohodnine izločilo vse čebelarje z manj kot 41 čebeljimi panji. Poleg tega pa se bo vsem čebelarjem z več kot 40 panji za prvih 40 panjev podelilo oprostitev dohodnine. Ocenjuje se, da se bo zato po novem dohodnina odmerila le za okoli 20 tisoč čebeljih panjev. Vir: Sporočilo medijem 1. julij 2008, Ministrstvo za Finance, Služba za odnose z javnostmi. Povzetek: Tanja Magdič Čebelarstvo Pislak obvešča cenjene čebelarke in čebelarje, da bo julijua cena oprašenih matic 6,5 evra (za naročila več kot 50 matic 6 evrov) plus poštnina. Ker tudi letos pričakujemo veliko zanimanje, vas prosimo, da matice rezervirate 10-14 dni pred želenim datumu prejetja. Z zamenjavo matice takoj po kostanjevi paši dobite vrhunsko selekcionirano matico po precej ugodnejši ceni. Ko bo mlada matica prihodnjo pomlad začela zalegati, bo razvoj zalege hiter in intenziven, to pa vam bo omogočilo optimalno izrabo najzgodnejših paš. Čebelarstvo PISLAK Apače 303, 2324 Lovrenc na Dravskem polju Rezervacije na tel.: 031/734 905 (Robert) in 02/796 10 51 • www.cebelarstvo-pislak.si Ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za finance kot odgovor na čebelarski apel - Rešimo kranjsko čebelo in slovensko čebelarstvo Lani poleti, čez zimo in letos spomladi se je v slovenskem prostoru pojavilo tako imenovano »odmiranje čebeljih družin«. Ta pojav, za katerega strokovnjaki v svetu še nimajo odgovora, se je do zdaj pojavljal v vseh čebelarsko razvitih državah. V Sloveniji so nekateri čebelarji ugotovili odmrtje že zgodaj jeseni, nekateri pa pozneje. Končno stanje prezimo-vanja čebel v naši državi pa je izguba več kot 30 % čebeljega fonda oz. 50.000 čebeljih družin. Da bi bila katastrofa še večja, smo maja skoraj vsak dan lahko poslušali poročila o pomorih čebel. Uradno so čebelarji prijavili več kot 50 pomorov čebel, po ocenah pa je bilo teh še občutno več, saj čebelarji niso prijavili vseh. Zaradi tako alarmantnih razmer v slovenskem čebelarstvu je Čebelarska zveza Slovenije na vse pristojne organe in slovensko javnost naslovila apel Rešimo kranjsko čebelo in slovensko čebelarstvo, katerega cilj je ohraniti kranjsko čebelo in slovenskim čebelarjem zagotoviti možnosti za nemoteno rejo kranjske čebele (glej SČ, št. 6, junij 2008, str. 183). Čebelarski apel je bil zlasti zaradi pomena čebel in čebelarstva v ekologiji in gospodarstvu, v slovenski javnosti in pri vseh odgovornih institucijah pozitivno sprejet, saj so vse izrazile pripravljenost za pomoč pri reševanju težavnih razmer. Na naš apel in na dogajanje na terenu so se odgovorni v državi dokaj hitro organizirali ter za ohranitev čebele in čebelarstva sprejeli spodaj navedene sklepe in ukrepe. V zvezi s pomori čebel so pristojni sprejeli osem ukrepov, in sicer: 1. V Sloveniji sta odslej prepovedana promet in prodaja nekaterih FFS za obdelavo semen, in sicer sredstev PONCHO FS 600 RDEČ (klotianidin), CRUISER 350 FS in CRUISER 70 WS (tiame-toksam), GAUCHO FS 350 in GAUCHO WS 70 (imidakloprid). 2. S slovenskega tržišča je umaknjeno seme koruze in ogrščice, ki je bilo obdelano z omenjenimi sredstvi. 3. Poostren je nadzor nad pravilno uporabo in prometom s FFS in doslednim izvajanjem določil lani sprejetega zakona o FFS. 4. Povečano je obveščanje javnosti o pravilni uporabi FFS (izdaja 80.000 letakov s priporočili za uporabo FFS, pripravo mešanic in njihovo uporabo ter za ravnanje z odpadno embalažo ipd., dostopnih v vseh prodajalnah FFS po Sloveniji; objava priporočil v strokovnih kmetijskih časopisih in drugih medijih za širšo javnost; ČZS je v vse specializirane prodajalne FFS dostavila plakate o pomenu čebel). 5. Spremenjen bo pravilnik o izobraževanju uporabnikov FFS (vnovična uvedba obnavljanja znanja o uporabi FFS, natančnejša opredelitev vsebin izobraževanja s poudarkom na varovanju čebel, voda, okolja ter uvedba praktičnega prikaza priprave ustreznih mešanic pripravkov, ravnanja z škropilnimi sredstvi, odpadno embalažo ipd.). 6. Vzpostavljen je protokol odzivanja ob morebitnih pomorih. Predstavniki inšpekcijskih služb in policije so se dogovorili za protokol odzivanja pristojnih služb na obvestilo o pomoru čebel in vzpostavili dežurstva zunaj rednega delovnega časa. Ob morebitnem pomoru čebel čebelarji o tem obvestijo Center za obveščanje na številko 112, ta pa nato v skladu z dogovorjenim protokolom sproži postopek ukrepanja na terenu. 7. Zagotovljena so sredstva za plačilo analiz ob morebitnih pomorih čebel. 8. V postopek je bila vložena uredba za povračilo škode čebelarjem zaradi pomorov čebel. Ker je večino letošnjih dokazanih primerov pomorov čebel povzročila kontaminacija polj z neonikotino-idi, ČZS upa, da bodo sprejeti ukrepi v prihodnje preprečili pomore čebel zaradi tega vzroka. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje cvetenja koruze in sončnic, katerih semena so bila obdelana s sredstvi, ki so za čebele smrtonosna. MKGP je na pobudo ČZS navezalo stik s Kmetijskim inštitutom Slovenije, tako da bodo v tej ustanovi skušali koruzo v rastlinjakih pospešeno vzgojiti do cvetenja. Tako bo mogoče v najkrajšem času na podlagi analiz ugotoviti, kolikšna je vsebnost klotianidina v cvetnem prahu teh rastlin. Takoj je treba pripraviti akcijski načrt za zaščito čebel, če bi se izkazalo, da klotanidin vsebuje tudi cvetni prah koruze! ČZS pričakuje, da bo MKGP zaradi previdnostnih ukrepov prepovedalo še druge preparate na podlagi neonikotinoidov, ki so dokazano zelo nevarni za vse žuželke. ČZS od strokovnih institucij pričakuje in zahteva natančno obdelavo dozdajšnjih analiz pomorov, na podlagi katere bodo vzroki množičnih pomorov še bolj jasni. Prav tako ČZS še naprej vztraja pri oblikovanju ekološkega sklada, iz katerega bi lahko financirali izobraževanje uporabnikov FFS, izobraževanje in ozavešča-nje javnosti, raziskovalno dejavnost, odškodnine _ V zvezi s celotno problematiko v čebelarstvu je bilo sprejetih pet ukrepov, in sicer: 1. Ker je eden od vzrokov »odmiranja čebeljih družin« varoza, bo NVI pripravil program zatiranja varoj z natančnimi navodili. Poleg tega bo čebelarjem brezplačno razdeljeno sredstvo za zatiranje teh zajedavcev - Bayvarol. Zdravljenje čebeljih družin z Bayvarolom oz. z drugimi registriranimi ali dovoljenimi sredstvi bo potekalo koordinirano in sočasno. Prav tako je v pripravi tudi registracija novih, v EU že registriranih sredstev za zatiranje varoj. V pripravi je tudi dolgoročni program zdravstvenega varstva čebel, v katerem bo to področje sistemsko urejeno. Čebelarjem bodo skušali tudi redno zagotavljati sredstva za zdravljenje varoze po subvencionirani ceni. 2. V skladu s pisnimi zagotovili finančnega ministrstva bodo vključno z letom 2008 upoštevane zahteve ČZS glede davčne zakonodaje. Tako bo iz obdavčitve vseh, ne glede na velikost čebelarstva, in kar je še pomembneje, ne glede na katastrski dohodek, izvzetih 40 panjev. Morebitne odškodnine, ki bi jih čebelarji prejeli zaradi omenjenih škodnih dogodkov, so v skladu s petim odstavkom 26. člena Zakon o dohodnini v celoti oproščene davka. 3. Po veljavni zakonodaji lahko čebelarji ob morebitni nezmožnosti plačila dohodnine za leto 2007 in glede na slab gospodarski položaj zahtevajo odlog, obročno plačilo oziroma odpis davka od dohodkov iz kmetijske dejavnosti. 4. V pripravi je zakon o čebelarstvu, ki bo natančno opredelil vse podrobnosti v zvezi s čebelarstvom. 5. Strokovni svet za čebelarstvo pri MKGP bo preučil možnosti za spremembe Programa ukrepov na področju čebelarstva za obdobje od leta 2009-2010. Eden od možnih ukrepov po evropski zakonodaji, ki v okviru omenjenega programa določa ukrepe podpore področju čebelarstva, je tudi problematika varoze. Ukrep zdravljenja varoze bi lahko vključili tudi v spremembe programa za obdobje od leta 2009-2010. Prav tako si v okviru tega programa prizadevajo najti rešitve za sofinanciranje obnove čebeljega fonda, torej za nakup čebeljih družin in matic. Glede na vse to lahko z vso gotovostjo trdimo, da je kranjska čebela v Sloveniji ogrožena živalska vrsta! Čas je, da to potrdi tudi stroka in to dokaže Evropski komisiji. To je edini način, da bi bilo v prihodnje dovoljeno subvencioniranje reje ogrožene avtohtone kranjske čebele iz programa KOP, ki zagotavlja finančna sredstva za ogrožene avtohtone živalske vrste. Na koncu se v imenu ČZS zahvaljujem vsem, ki ste nam v teh, za čebelarstvo hudih časih prisluhnili in pomagali. Zdaj je naloga vseh strokovnih služb, da ukrepe v celoti uresničijo in jih še nadgradijo. Zavedamo se, da je to šele začetek urejanja čebelarske problematike in da bo potrebnega še zelo veliko dela, znanja, sodelovanja in predvsem dobre volje za končno ureditev razmer. Samo s skupnimi močmi bomo ohranili kranjsko čebelo, slovensko čebelarstvo, čisto okolje in posledično ČLOVEKA!! ___^ V imenu vodstva ČZS in zaposlenih na ČZS predsednik ČZS Boštjan NOČ Brdo pri Lukovici, 16. junija 2008 k üOiuL Besedilo: doc. dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog Ob pomoru čebel v Sloveniji leta 2004 je bil poglavitni krivec neonikotinski insekticid imidakloprid. Takrat smo na ČZS v skladu s pravno ureditvijo in načelom previdnosti od vlade zahtevali, da v celoti prepove uporabo insekticidov, ki vsebujejo imidakloprid. Namesto raziskav je Fitosanitarna uprava RS spisala nekaj, kar naj bi bilo podobno oceni tveganja z naslovom Ocena tveganja imidakloprida za čebele (junij 2004). To delo sem sicer najprej označil kot popoln zmazek, ob vnovičnem branju pa komaj zasluži vzdevek »verbalna diareja«. Edini omembe vreden sklep tega dela predlaga shematski monitoring oz. shematični nadzor. Oba izraza sta v celoti brez pomena. Na podlagi teh dveh izrazov ministrstvo zagotavlja, da so v tujini dosegli vidne uspehe pri zaščiti čebel. V tej isti študiji ministrstvo samo sebi predlaga shematski monitoring oz. shematski nadzor. Uporaba neobstoječih besednih skovank ima en sam namen, namreč prepričati bralca, da ni dorasel razumevanju teksta. S tem avtor na videz obrani samega sebe in agroke-mijski lobi. Katero koli kemikalijo lahko razredčimo do tolikšne mere, da njene vsebnosti z obstoječimi aparaturami ne zasledimo več. To pa seveda ne pomeni, da je v vzorcu ni. Tam, kjer odpove analitika, je prostor za biološke indikatorje. Eden izmed teh je nesporno čebela. Kadar je s čebelami nekaj narobe, je to jasen znak, da je nekaj narobe z okoljem. Čebele so natančnejši instrument od tistih, ki jih je iznašel človek. Tako kot vsa druga živa bitja imajo tudi čebele svoj imunski sistem. Ta je sicer drugačen od človeškega, vendar je njegov namen enak, tj. obramba pred mikroorganizmi in zajedavci. Brez težav ga lahko razumemo, če se pogovarjamo o spolno prenosljivi bolezni aids. Jasno nam je, da bo človek, ki je zbolel za aidsom, dobil pljučnico, kožnega raka, hepatitis itd. Teže pa to razumemo, kadar se pogovarjamo o čebelah. Še vedno hranim dokument, v katerem se proizvajalec neonikotin-skih insekticidov hvali, da njegov strup sodeluje z naravo. Kot pravi, je dovolj, da gre žuželka po podlagi, ki je zastrupljena z neonikotinskim insekticidom. To poškoduje njen imunski sistem do tolikšne mere, da zelo hitro zboli za drugimi boleznimi. Po domače povedano, ko se žuželka dotika podlage, zastrupljene z neonikotinoidi, zboli za aidsom in za različnimi drugimi boleznimi. Ob kemični analizi takšnih čebel bi bilo iluzorno pričakovati kakršen koli rezultat. Ujeti smo v začarani krog, v katerem se že leta do onemoglosti pogovarjamo in pregovarjamo o tako imenovanih dovoljenih koncentracijah, varnih dozah, o dovoljenem dnevnem vnosu. Ta ne vem kdaj vsiljeni dialog agrokemijskemu lobiju prinaša nepredstavljive zaslužke, nam pa odnaša zdravje in zdravo okolje. Čebele kot biološki indikator mojo trditev v celoti potrjujejo po vsem svetu. Ta dialog, ki ne vodi nikamor, je treba ustaviti enkrat za vselej. Sprašujem se, kdaj in na kakšen način smo ministrstvoma za kmetijstvo in zdravje dali dovoljenje, da se v našem imenu pogovarjata in odločata o tem, da strupi sploh lahko pridejo v naša telesa. Če smo kje v celoti suvereni, smo suvereni pri tem, da lahko rečemo: »Nobenega strupa več v moje telo.« Edino demokratično sredstvo, ki ga vidim, je na referendumu izražen odločen NE. j SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d. o. o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Bg $ II ra®wD Besedilo: Franc Šivic Italija Predzadnjo majsko soboto sem skupaj s člani ČD Britof - Predoslje obiskal posl^usno stojišče čebel agronomske univerze v Vidmu. Sprejela sta nas dva raziskovalca z oddelka za zaščito rastlin, dr. Pierantonio Belleti in dr. Giorgio Dellavedova. Za razliko od prejšnjih generacij raziskovalcev sta oba mlada znanstvenika tudi velika čebelarja, saj vsak čebelari z 200 čebeljimi družinami, glede na to pa sta torej tudi v praksi dobro seznanjena s težavami, ki pestijo čebelarstvo v Italiji in drugod po svetu. Prav tisti dan so začeli uradno testirati nov akari-cid znane britanske proizvajalke zdravil Vita Europe, katere izdelek na podlagi timola s trgovskim imenom Apiguard je v prodaji tudi na slovenskem tržišču. Nova aktivna snov, ki jo bodo preizkušali, je za zdaj še poslovna skrivnost, tako da niti na univerzi ne poznajo njene formule. Naloga obeh raziskovalcev je v mesecu dni ugotoviti učinkovitost novega zdravila na varoje v čebeljih družinah z zalego, hkrati pa zaznati, kako ta snov vpliva na čebele. Strokovnjaki z univerze v Vidmu so v minulih letih že večkrat preizkušali nove akaricide, bodisi naravne bodisi sintetične, in njihova mnenja so pogosto odločala o tem, ali je zdravilo primerno za splošno uporabo ali ne. Letos je za posledicami lanske nesreče v gorah umrl vodja njihove raziskovalne skupine prof. Norberto Milani, eden izmed vodilnih znanstvenikov svetovnega slovesa na področju boja proti varozi. Raziskovalno delo kljub hudi izgubi ni prekinjeno in poteka po ustaljenih tirih naprej. Na stojišču čebel, ki smo ga obiskali, je 80 DB-panjev, razdeljenih v tri skupine. V prvi so preizkušali že omenjeno novo aktivno snov podjetja Vita Europe, v drugi neki svoj rastlinski izvleček, tretja, manjša, pa je bila kontrolna skupina, pri kateri niso izvajali nobenega preizkusa. Pred vsak panj so postavili posebno posodo z mrežastim pokrovom, v katero so padale odmrle čebele. Že prvi dan preizkusa so v vsakem panju fotografirali vsak sat s čebelami na njem, in to z obeh strani. Ob koncu testiranja bodo fotografiranje ponovili, primerjava pa bo pokazala, ali so čebelje družine medtem oslabele in kaj se je dogajalo z zalego. Zanimivi so bili pred nekaj leti pridobljeni rezultati primerjave med učinkovitostjo timola in mravljinč-ne kisline na varojo in njun vpliv na čebelje družine. Po uničevanju varoj sta si bili sredstvi precej podobni, razlikovali pa sta se glede posledic na čebele. Pri Foto: Zdravko Roškar timolu niso ugotovili nikakršnega nenormalnega odmiranja, pri mravljinčni kislini pa je v testiranih panjih odmrlo od 10 do 15 % čebel. Zato v Italiji te kisline ne priporočajo. Vsi panji so imeli pod mrežastimi podnica-mi ustrezne vložke, na katerih so opazovali dnevni odpad varoj. Pred začetkom testiranja je bil odpad povprečno po pet samičk na dan, glede na to pa je bilo v družinah pribložno po 1000 zajedavcev. Dr. Belleti nam je povedal, da je letošnji razvoj varoj hitrejši, kot je bil lanski. Zato so izdelali načrt, da začnejo po vsej Furlaniji - Julijski krajini čebele zdraviti že v začetku julija, takoj po točenju kostanjevega medu. Čebelarji nikakor ne smejo dovoliti, da bi število varoj preseglo število 3000, ker se pri tolikšni množici zajedavcev aktivirajo virusi in povzročijo znani pojav izginjanja čebel. Italijanska država bo v času, ko to pišem, zastonj razdelila med člane čebelarskih konzorcijev trakove registriranega zdravila Bayvarol, ki naj bi mu sledil še eden od preparatov na osnovi timola. Dr. Beletti je nekoliko skeptičen glede učinkovitosti tega zdravila, ki vsebuje piretroid flumetrin. Iz mnogih delov Evrope namreč poročajo, da so varoje postale nanj odporne. Zato na videmski univerzi svetujejo čebelarjem, naj po vstavitvi trakov v panje kontrolirajo odpad varoj, da ne bo potem kakšnih neprijetnih presenečenj. Verjetno bo to opozorilo koristno tudi za slovenske čebelarje, ki bodo julija meseca zdravili čebele z Bayvarolom. Ob koncu našega obiska nam je eden izmed članov čebelarskega konzorcija Videm prikazal, kako deluje njihov električni sublimator za oksalno kislino. Po svoji konstrukciji je aparat nenavadno podoben tistemu, ki ga pri nas izdeluje čebelar iz okolice Ribnice, tako da smo se že spraševali, kdo je koga kopiral. Prednost italijanske različice je v tem, da je s posebno pripravo mogoče uravnavati temperaturo v talilnem loncu, s tem pa preprečiti zamašitev v odvodni cevki. In še nekaj: deluje na električni tok iz omrežja z napetostjo 220 V in na 12 V akumulator. Seveda pa je cena zato precej višja od našega domačega izdelka. Združene države Amerike Med ameriškimi čebelarji vlada veliko nasprotovanje uvozu medu iz Kitajske, l<;er ta s svojimi nizl^imi cenami ruši stabilnost ameriškega tržišča. Uvoz se je sicer občutno zmanjšal, predvsem zaradi visokih dodatnih carin. Vendar pa so kitajski izvozniki našli nekatere druge države, npr. Indonezijo, ki nikoli niso veljale za izvoznice medu, in ga prek teh tretjih držav začele izvažati v ZDA brez zaščitnih carin. Ta triangulacija ne velja samo za med, ampak tudi za številne druge kitajske proizvode. Sicer pa se cene medu na ameriškem tržišču počasi, a vztrajno zvišujejo, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Argentina je letos zaradi slabega vremena pridelala precej manj medu, kot so načrtovali. Zato argentinski čebelarji svoj med raje hranijo v svojih skladiščih in čakajo, da se bodo cene še zvišale, kot da bi hiteli s prodajo. Po drugi strani pa so veliki argentinski trgovci v hudi stiski, ker imajo z ameriškimi uvozniki medu fiksne pogodbe, tako da se cene ne smejo zvišati. Zato se dogaja, da morajo domačim čebelarjem plačevati višje odkupne cene od tistih, ki jih dosegajo s prodajo v ZDA, ter tako namesto dobička ustvarjajo izgubo. Ker se vrednost dolarja vztrajno zmanjšuje in ker tej devalvaciji ni videti konca, je zaskrbljenost argentinskih trgovcev povsem razumljiva. Vir: American Bee Journal, let. 148, št. 5, maj 2008. Biosušilnice SUŠA za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p., Sp. Sorica 1a, 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517, e-pošta: blaz.okorn@siol.net Nakup sušilnice subvencionira ministrstvo. VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ IVAN DREMELJ Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaročila za oprašene označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičnikov in zrele matičnike. V drugi polovici sezone bodo matice cenejše. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. t Bh druSarn Besedilo in fotografije: Dr. Aleš Gregore, Strol