8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
RSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	_nn
Abb. postale 1 gruppo (.ena 5UU UT
Leto XXXVIII. Št. 263 (11.391)
TRST, torek, 30. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADNA KRIZA SE TOKRAT RES BLIŽA KONCU
Mandatar Faniani bo verjetno danes sestavil štiristrankarsko vlado (brez republikancev)
De Miti ni uspelo prepričati Spadali ni ja, naj PRI vendarle vstopi v vlado - Ostre polemike med demokristjani in republikanci - Prve napovedi o novih ministrih
RIM — Republikanci ne bodo stopili v Fanfanijevo vlado, ker je po njihovem mnenju osnutek programa, izdelan na sobotnem vrhu, premalo strog, tako kar zadeva mednarodno politiko, kot tudi gospodarsko politiko. To je novost včerajšnjega dneva, ki je beležil še /lasti v večernih urah pravi besedni spopad med republikanci in demokristjani. PRI je namreč objavil primerjalno analizo med začetnim Fanfanjjevim predlogom in kompromisnim dokumentom o sprejetju zahtev socialistov in socialdemokratov, demokristjani pa
so z vso odločnostjo branili dokument, češ da jamči sanacijo gospodarstva in zelo aktivno vlogo vlade, tudi na področju cene dela. Skratka, Spadolini se je maščeval demokristjanom, ki so mu po 16 mesecih odvzeli predsedstvo vlade, demokristjani pa pravijo, da republikanska stranka zasleduje samo interese male volilne trgovine, kot opisujejo PRI številni vidni demo-kristjanski predstavniki.
Vse te težave, ki so bile glede na vsebino predvidene, nikakor pa ni bilo mogoče predvidevati take zaostritve, pa bi ne smeli resneje ovirati Fanfanijevega pohoda. Mandatar je le še izgubil en dan v mrzličnih posvetovanjih z vsemi tajniki strank. Danes bo šel na Kvirinal in uradno sporočil Pertiniju, da bo sestavil vlado: nekateri menijo, da bo imel s seboj že seznam ministrov. Vendar pa je republikanska poteza zelo vznemirila demokristjane, tako
da je včeraj De Mita več kot dve uri prepričeval Spadolinija, naj se premisli. Vendar pa bivši predsednik vlade in sedanji tajnik republikanske stranke (ki odločno zanika govorice, da je zahteval zunanje ministrstvo, a mu ga niso hoteli dati), ni pristal na sodelovanje v vladi, in isto je potrdil Fanfaniju, ki mu je telefoniral popoldne, ko je zasedalo vodstvo republikanske stranke. Spet drugi govorijo, da so demokristjani ponujali zakladno ministrstvu Brunu Visentiniju, predsedniku PRI, a bi sam Spadolini temu nasprotoval, da bi ne doživel ponižanja, če bi njegov glavni antagonist v stranki zasedel dejansko odločilno mesto.
Tako je republikanska stranka poudarila, da progrram št. 2 go vori nasprotno pd programa št. 1, še zlasti na gospodarskem področju: o krčenja državnih izdatkov. o možnosti vlade, da uvelja-
vi svoje stališče o ceni dela. o politiki dohodkov, o pokrajinah. Pa tudi mednarodni del Fanfanijevega programa ni ustrezal republikancem. ki menijo, da ni nobene resne obveze o umestitvi raket v Co-misu in da je program vfilome-diteranskb, to je proarabsld, s čimer se filoizraelska stranka, kot je PRI, ne more striniati Tako so po petih urah razprave z enim samim nasprotnim glasom (Gun-nellal republikanci sklenili, da no stopijo v vlado z zelo ostrim dokumentom in s formalnim hodnim sporočilom Biasiniia Fanfaniju
In sedaj je govor že o ministrih. Vprašanje .je težje, kot ie bilo sprva pričakovati. Možnosti o vključitvi strokovnjakov kot sta Carli in Baffi, oba blizu republikancem, sedaj ni. Pri demokristjanih pa je običajno prerivanje. Andreotti hoče zunanje ministrstvo in zahteva kako pomembno ministrstvo za
Pe-
Biasini, Spadolini in Visenlini na včerajšnjem zasedanju vodstva PRI
OBJAVLJEN D0KIME.NT ZA RAZPRAVO NA MARČNEM KONGRESU
Vsebinski predlogi CK KPI za demokratično alternativo
Danes bo glasilo KPI objavilo tudi Cossuttov spreminjevalni predlog o «perspektivi socializma»
RIM — Glasilo KPI »1’Unita* je objavilo v nedeljo obširen dokument, ki ga je odobril na svojem zadnjem zasedanju centralni komite in bo osnova za razpravo na 16. kongresu KPI, ki bo od 2. do 6. marea v Milanu. Dokument obsega kar 3 strani časopisa in je pod skupnim naslovom »Predlog o alternativi za spremembo* sestavljen iz uvoda tn 7 poglavij, ki obravnavajo »demokratično alternativo*, predloge za izhod iz krize z novim tipom razvoja,
kulturo kot nacionalno vprašanje, reformo institucij, mednarodno vlogo Italije, perspektivo socializma ter prenovitev in razvoj partije. Danes objavlja »Unitas tudi 12 tipkanih strani dolg spreminjevalni predlog Cossutte k poglavju o perspektivi socializma, ki ga nepričakovano niso razdelili tudi osialim sredstvom javnega obveščanja.
UVOD izhaja iz poglobljene analize pojavov in razvojne stopnje v svetovnem merilu, ki jih označujejo strahovita rast jedrske oborožitve, naraščajoča neravnovesja med industrializiranimi in nerazvitimi državami. protislovja razvojnega mor d°la, ki je na osnovi znanstvene ib tehnološke revolucije pripeljal k izčrpavanju naravnih dobrin, k čedalje večiemn osredotočenju moči v nekaterih državah in transnacional-
nih družbah in hkrati k naraščanju pojava lakote v velikem delu sveta.
Toda tak tip razvoja človeštvu ni usojen, zatrjuje dokument KPI, zato je treba oživiti zaupanje in odpreti novo fazo boja za socializem. V ta namen je treba opraviti v Italiji korenit preokret od dosedanjega sistema oblasti KD. prvenstvena naloga 16. kongresa pa bo defini -ati smotre in zavezništva, ki naj omogočijo tak preokret. «demokratično alternativo*.
DEMOKRATIČNA ALTERNATIVA predpostavlja sodelovanje med vsemi silami levice zlasti med KPI in PSI, za bistvene spremembe v ekonomiji, v družbi in v u-stroju države, upoštevajoč druž beni razvoj zadnjih desetletij in pomeni torej proces k globoki preobrazbi, ki terja zavezništvo med
«svojega» človeka. Ameriga truccija. bivšega rimskega župana, ki je vpleten V nekatere resne 111111Mimll!lllmillmlllllllll|,..................................................................................iiniiiimimiitiiiinminiiiiiiiiiiiiiiiimi..m......niiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiMiiiiHiMmiiiiilnitiniMHiiimiiim
škandale. Colombo, ki bi izgubil zunanje ministrstvo, zahteva vsaj zakladno ministrstvo. Bisaglia in Gava prav tako zahtevala pomembno vlogo. Vendar De Mita ni navdušen za nikogar od teh, kajti hotel bi močno obnoviti dele gadjo KD v vladi. Problemi so tudi pri socialistih; Formica bi ne smel biti več minister, ker ho če postati podtajnik stranke, vendar mu je Martelli pripravljen pu stiti svoje mesto le pod pogojem, da dobi kako pomembno mini strstvo (pošte).
R. G.
V OZN obsodili .sovjetski vojaški poseg v Afganistanu
NEW YORK — Že četrtič odkar so pred tremi leti sovjetske čete vdrle v Afganistan je generalna skupščina Združenih narodov zahtevala »takojšen umik vseh tujih čet* iz Afganistana. Po dveh dnen je sinoči 114 držav članic glasova lo za resolucijo, ki jo je v imena 46 neuvrščenih držav predložil Pakistan. Proti tej resoluciji je gla sovalo 21 držav, medtem ko se jih je 13 vzdržalo. Resolucija pa ne zahteva samo umika tujih čet, temveč daje generalnemu tajniku OZN De Cuellarju pooblastila, naj nadaljuje s svojo misijo mirnega reševanja afganistanske krize. V besedilu niso izrecno imenovali Sovjetske zveze, da bi resolucija strnila najširši krog držav, t.udi^ tistih, ki niso sovražno razpoložene do Moskve.
POTEM KO S E STAVKOVNO GIBANJE V BANKAH SE NI POLEGLO
Vlada je včeraj podaljšala rok za davčni odpust za pol meseca
Samoobdavčenje pa bo treba opraviti najkasneje prvi dan po normalizaciji stanja v bankah Začasno osebje krajevnih zdravstvenih ustanov bo ostalo v službi do konca februarja 1983
RIM — V nasprotju s sporočilom finančnega ministrstva izpred nekaj dni, da je treba izključiti vsako možnost podaljšanja roka za davčni odpust, se je včeraj zgodilo prav to: ta rok so namreč podaljšali. Sinoči se je namreč sestala vlada pod vodstvom predsednika Spadolinija in je po hitrem zakonskem postopku podaljšala rok za davčni odpust, ki tako ne bo zapadel danes, ampak 15. decembra.
Z drugim ukrepom pa je vlada po daljšala do 28. februarja 1983 začasne namestitve osebja krajevnih zdravstvenih ustanov, potem ko so ta rok pred časom že podaljšali do 30. novembra letos.
Vlada je nato razpravljala še o nekaterih deželnih zakonih, ni pa govorila o vprašanju samoobdav-čenja. Rok za samoobdavčenje bo zato zapadel prvi dan po normalizaciji stanja v bankah, kjer je še vedno v teku stavkovno gibanje.
Mandatar Amintore Fanfani je očitno zadovoljen s potekom pogajanj
...............................................................................................................................................
V atentat na papeža vpleten tudi bolgarski diplomat?
ANKARA — Medtem ko so vesti o preiskavi zaradi atenlata na papeža v Rimu izredno skope, prihajajo iz Turčije novi podatki. Turški časopis «Gunes» zatrjuje, da se je rimskega sestanka Alija Agca z An-tonovom udeležil tudi bolgarski diplomat Teodorov Aivazov. To naj bi povedal Mehmed Ali Agca v rimskem zaporu Rebibbia med soočanjem s Sergejem Antonovom. Rimski dopisnik «Gunesa» tudi zatrjuje, da je preiskovalni sodnik Martella že izdal zaporni nalog za bolgarskega diplomata, Agca pa je med soočanjem spoznal Antonova, medtem ko je bolgarski funkcionar vztraja), da ne pozna turškega terorista.
Presenetljive vesti je rimsko sodstvo ie zanikalo. Bolgarsko veleposlaništvo v Rimu pa je sporočilo, da je bil pri njih pred časom zaposlen kot blagajnik Teodor Aivazov, ki pa ni imel status diplomata Kljub demantijem pa prihajajo iz Turčije vesti, da so tu vse vzporedne pre iskave v zvezi z Agco usmerili na »bolgarsko sled*. Agca se je namreč po bogu iz turškega zapora zatekel v Bolgarijo, kjer se je v Sofiji sestal z »botrom* turške matije Be-kirom Celenkom. Ob vsem tem nastaja skrajno nenavaden trikotnik med desničarskimi »sivimi volkovi*, turškim organiziranim kriminalom in bolgarsko obveščevalno službo. Celenk je Agci baje celo obljubil, da mu bo dal skoraj dve milijardi hr (v nemški valuti), če ubije papeža.
Z ZMAGO NAPREDNIH KANDIDATOV GLAVNIH STRANK
---—------------------- ? " ”
Urugvajski volivci zavračajo 13-Ietno polvojaško diktaturo
Prislaši sodelovanja z obroženimi silami so bili poraženi
MONTEVIDEO — Se nepopolni i-zidi nedeljskih volitev v Urugvaju potrjujejo, da je velika večina prebivalstva gladko zavrnila oblast vojaške hunte, ki že vrsto let vodi to državo. V obeh glavnih urugvajskih strankah, ki jih vlada ni postavila v ilegalo, so bili namreč izvoljeni vsi najvidnejši predstavniki notranje opozicije, medtem ko so kandidati, ki zagovarjajo stališče o delitvi oblasti z vojsko, izbojevali le pičel odstotek preferenc. V »beli* stranki, ki je dobila 46 odstotkov glasov, je najmanj 70 odstotkov preferenc šlo gibanjem in o-
Podaljšan rok za popis kmetijstva
RIM — Še za 15 dni so podaljšali rok popisa kmetijstva, ki bi ga morali danes končati. Do sedaj so namreč izvedli popis le v 75 odstotkih italijanskih občin.
Za sedaj ne bo splošne stavke
RIM — Sindikalna zveza se začasno odpoveduje splošni stavki, saj je novi Fanfanijev gosptidarski program boljši od prejšnjega, kljub temu da še vedno vsebuje nejasnosti in protislovja. To je v bistvu pr vi sporazum pred zasedanjem vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki bo prihodnjega 7. decembra. Sindikat namreč pozitivno ocenjuje Fanfani je v odnos do vprašanja premične lestvice, s katerim se je odpo vedal »avtoritativnim pose gom>\ Vsekakor pa se bodo stavke v prihodnjih dneh na daljevale v okviru boja za obnovo zapadlih delovnih pogodb.
sebnostim, ki so na zadnjih volitvah leta 1971 podprli predsedniško kandidaturo \Vilsona Ferreira Aldu-nateja, ki so ga vojaške oblasti prisilile v begunstvo. Opozicija je zmagala tudi znotraj stranke »barva-nih*.
Oba glavna konservativna kandidata »belih* in »barvanih*, predsedniški kandidat Alberto Gallinnl in bivši predsednik Jorge Pacheco, ki sta pred dvema letoma podprla u-stavni zakon, s katerim naj bi uzakonili prisotno it oboroženih sil v vladi, sla bila krepko poražena.
Volitev se je udeležila tudi stranka »Union civica*. ki je dosegla le en odstotek glasov. Levica in demokristjani, ki jim je bila udeležba na volitvah prepovedana, so voliv ce pozvali, naj oddajo belo glasovnico. Teh je bilo po še nedokončnih podatkih šest do sedem od sto.
Brž po objavi prvih volilnih podatkov je ogromno število ljudi preplavilo glavne ulice v Montevideu, da bi. ne glede na strankarsko pripadnost (opaziti je bilo tako mnogo belili kot rdečih zastav), izpričali zadovoljstvo nad izidom volitev in bolj ali manj neprikrito nasprotovanje hunti.
Nedeljske volitve so bile prvi korak na poti k »normalizaciji* razmer v državi, ki jo, seveda na svoj način, želijo vsiliti vojaki. Izvoljene stranke, ki rili bodo uradno umestili januarja, bodo sedaj morale izbrati svoje predstavnike, ki bodo skupaj z vojsko reformirali ustavo in pripravili seznam strank in kandidatov za splošne volitve le-
ta 1984, iz katerih naj bi izšla vlada, ki bo po 13 letih zamenjala hibridno civilno - vojaško urugvajsko vlado.
Eksplozija motorja rakete MX terjala štiri življenja
VVASHENGTUN — še preden so jih sploh aktivirali, so ameriške medcelinske rakete MX že zalite-vale nekaj smrtnih žrtev. Štirje delavci so namreč izgubili življenje zaradi eksplozije glavnega motorja rakete v enem izmed silosili eksperimentalnega središča Arnold v Tullahomi.
Podaljšali so vse davčne roke, vključno tiste za predložitev davčnih prijav, za katere je bil predviden bančni polog in to do zaključka stavk v bankah. V trgovskih krogih so sprejeli to .vest s precejšnjo mero" razočaranja, saj so upali, da bodo ta rok določili na kasnejši čas, saj je sedanje predbožično obdobje za take davčne o-peracije trgovcev najmanj primerno. Zahtevo po daljšem roku sta postavili tudi KD in KPI.
Sindikat bančnih uslužbencev je medtem sklenil, da bodo danes izvedli vse stavke, ki so bile v načrtu. danes pa bodo tudi govorili o stavkali, do katerih naj bi prišlo v prihodnjih dneh. Vendar pa kaže. da bo morda med delodajalci in 280.000 bančnimi uslužbenci, po 55 urah stavk v zadnjih dveh mesecih, le prišlo do sporazuma. Jutri bosta namreč obe strani spet obnovili pogajanja, ki so se razbila pred tednom dni. Prerano je, seveda, izražati optimizem, vsekakor pa je že sama obnovitev pogajanj do določene mere spodbudna, da pride končno do rešitve ne le na področju sindikalnih zahtev, kot tudi v delovanju celotnega bančnega sistema, ki je trenutno na robu zloma.
RIM — V zadnjih dneh so v Rimu v okviru preiskave o "črnem terorizmu* aretirali tri neofašiste. Za zapahi je 23 letna utadnjca Simona Bozzanetti, 28-lelni študent Guido Zappavhma in 20-letni študent Carmelo Imbimbo.
Pred palermskim sodiščem
Na založni klopi mafija in mamila
PALERMO — V Palermu se je pričel prvi proces proti mafiji in razpečevalcem mamil, kjer so preiskavi dosledno upoštevali novi protimafijski zakon. Poleg znanih kolovodij, med katerimi prednjači Rcsario Spatola so tudi »častitljiva* imena bančnih funkcionarjev, podjetnikov in raznih drugih osebnosti. ki so poskrbele za kritje zločinskih dejavnosti.
Kljub temu, da je vpleten tudi v ta proces, ni med 76 obtoženci bankirja Sindone. kar pa je povsem razumljivo, saj se nahaja v ameriš-
kem zaporu. Sodni poziv-so mu ze res poslali, a ga ne bedo upoštevali. saj so procedure z ZDA preveč zamudne. Kljub temu pa bo na procesu sta no prisotna povezava med sicilsko in ameriško mafijo.
RIM — Po zadnjih podatkih sta tističnega urada ISTAT je v septembru padlo število zaposlenih v industriji za 4,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Izgredi pred rimskim šolskim skrbništvom
RIM — Pred rim-kim šolskim skrbništvom je prišlo včeraj do izgredov, v katerih je bilo nekaj o-sebnih avtomobilov poškodovanih zaradi zažigalnih steklenic, eksplo zija manjšega peklenskega stroja pa je razbila šipe bližnjih stanovanj. Do izgredov je prišlo, potem
ko se- je skupinica skr&jnotevičar-skih avtonomov skušala prebiti do skrbništva, kjer so neofasisti bučno protestirali zaradi šolskih volitev.
Wagner bo sprcjsl koroške Slovence
CELOVEC — Dolgo pričakovani razgovori med slovenskima osrednjima organizacijama in koroško deželno vlado bodo 9. decembra, to je sporočil koroški deželni glavar VVa gner, ki je tudi poudaril, da glede razgovora vlada soglasje med vsemi tremi deželnozborskimi strankami. Na razgovoru, ki bo tri dni po za sedanju vodstva socialistične stran ke, naj bi po Wagnerjevem mnenju pogledali, kje manjšinska politika stoji, in, zagotovili bazo za bodoče razgovore. (Sindok)
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM V TRSTU, GORICI IN ČEDADU
Delegacija RK SZDL Srbije na obisku pri SKGZ v deželi
Delegacijo, ki jo vodi predsednik Vukoje Bulatov d, bo sprejel tudi predsednik deželnega sveta Co.u
Jutri in pojutrišnjem se bo v naši deželi mudila kot gost Slovenske kulturno gospodarske zveze delegacija republiške konference So cialistične zveze delovnega ljudstva Srbije. Delegacijo bo vodil predsednik Vukoje Buiatovič, v njej na bosta še predsednik odljdra za med narodne stike Ljuba Josipovič in tajnik gospodarske zbornice repu blike Srbije Rndivoj Miloševič.
Delegacija RK SZDL Srbije, ki vrača lanski obisk SKGZ v Beo gradu, bo imela med svojim dvo dnevnim obiskom v deželi vrsto srečanj s predstavniki SKGZ v Trstu, Gorici in Čedadu ter srečanja s političnimi predstavniki v deželi. Program njenega obiska ie
Milijarde deževale na totocalciu
RIM — Kalijo je postala čez noč bogatejša za dva milijarderja, križem kražem po državi pa gotovo ne manjka vzdihov: »Zakaj nisem zadel jaz ...»
Upravičenost takih vzdihov postane jasna, če povemo, da so na totocalciu dosegli ta teden nov rekord. Pravilni stolpec z vsemi trinajstimi rešitvami sta namreč sestavila le dva človeka in ker je bilo trinajsticam namenjenih dobrih šest mi lijard lir, sta pospravila v žep vsak pol te leve vsotice. Eden od obeh srečnežev je iz okolice Ali lam. drugi pa Genove. Milančana se je sreča očividno prijela kot lepilo, saj je sestavil tudi pet «dvanajstič» in ker vsaka prinaša izdatnih 48 milijonov lir je možakar spravil skupaj novo re kordno vsoto 3.322.858.000 lir, njegov *sosrečnež» pa
le nekaj manj, saj je tudi on dodal svoji ctrinaj stici» še tri <tdvanajstice».
Prav posebno, se ne more pritoževati niti tistih 119 ljubiteljev totocalcia. ki jim je tokrat zadetek v črno ušel za las. saj tudi skoraj petdesetmilijon-ski dobitek ni stvar, ki jo brez posebnih težav prineseš domov ravno vsak dan.
Odveč je pripomba, da sta dobitnika neznana in da bosta to skoraj zanesljivo tudi ostala. Tak «varnostni* ukrep so doslej sprejeli skoraj vsi velilci dobitniki, ki se očitno boje davkarije, morda pa še bolj sorodnikov in prijateljev. Pregovor pač pravi, da spozmž prijatelja v nesreči, verjetno pa jih spoznaš še precej več, če imaš tako srečo, kot sta jo imela ta teden oba dobitnika.
sestavljen tako. da bodo predsed nik Buiatovič in njegova sodelavca lahko dobili celovit vpogled na položaj slovenske narodnostne skup nosti v Italiji
Prvi dan obiska bo delegacija i/ Srbije po prvem razgovoru na sedežu SKGZ in po obisku v deželnem svetu, kjer jo bo sprejel predsednik Colli, obiskala nekatere ustanove slovenske narodnostne skupnosti, med katerimi športno združenje Bor, sestala '>a se bo tudi z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
V	četrtek dopoldne bo delegacija SZDL Srbije v Gorici. Po ogledu metnega prehoda v Vrtojbi se bo v Kulturno športnem centru sestala s predstavniki teritorialnega odbo ra SKGZ za Goriško. Popoldne ho delegacija gost teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino v Čedadu Tako v Gorici kot v Čedadu se bodo gostje iz Srbije srečali tudi s predstavniki krajevnega političnega življenja
V	središču dvodnevnih razgovorov bodo odnosi med SKGZ in SZDL Srbije ter možnost za povečanje sodelovanja in izmenjav na gosnodarskem, kulturnem in športnem področju. V tem kontekstu bo govor tudi v zvezi z nedavnimi restriktivnimi ukrepi jugoslovanske vlade.
V	sredo. L dec., bosta predsed nika obeh organizacij, Boris Race in Vukoje Buiatovič. imela v prostorih SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20 tiskovno konferenco.
delavskim razredom in novimi druž-ben:mi komponentami, ki težijo k modernizaciji in napredku: tehniki. strokovni kadri, kulturni delavci. mladinska in ženska eiba-nja. neodvisni delavci, organizaei je, ki se borijo za pravice manijin. Pri tem dokument kritizira vodstvo PSI. češ’ da vodi stranko v dotI-rejenost KD in ea poziva, nai rajši odigra svojo avtonomno vloao v perspektivi »demokratične alterna ti ve*.
Glede KD dokument dokončno pokopi ;e pojem »zgodovinskega kompromisa* in zatrjuje, da ie možno le sodelovante za obrambo demokratičnega reda in z.j zaščito miru. nikakor pa ne pri skupnem voden !u države, oziroma v vladi. KPI in KD osta;ata pri tem objektivno »alternativni*, take da se moreta nri vladi le izmenjavati, kot je nedavno naglasil tudi tajnik KD De Mila.
ZA IZHOD IZ KRIZE Z NOVIM TIPOM RAZVOJA je potrebno predvsem zamisliti novo kvaliteto razvoja. Vsi Italijani morajo pri spevari k reševanju države iz nevarnosti bankrota, toda tega ni mot/oče doseči s klestentem do socialnih storitvah in delovnih prejemkih. ampak z reformo dšvč-nega sistema, ki naj s pravičnejšo porazdelitvijo bremen zagotovi sred rt va za investicije, s strožjo politiko držami h izdatkov, z n-smer;an.iem in novo kvaliteto oro-izva talnega razvoda. z demokratičnim načrtovanem, ekonomsko demokracijo in bojem za delo in n'e?ovo humanizacijo. Pri tem dokument poudarja vlogo zadružništva in pospeševan'a samoupravnih oblik proizvodnje ter uotrelx» po utr'evanju sindikalne enotnorti.
KULTURA KOT NACIONALNO VPRAŠANJE: razvoj sredstev javnega obveščanja, razširjanje šorska vzgoje, znanstvena in tel mo loška revolucija so spremenili družbena odnose in sam način življenja. Zato postaja drugačna politika za kulturo, šolo in javno obveščanje bistveni sestavni del procesa demokratične alternative. Zaradi tega predlaga kongresni dokument KPI posodobljenje javnega šolstva z u-poeabo novih informacijskih sredstev, odpravo ločnice med šolo in profesionalnostjo, novo pojmovanje njene vloge kot trajnega vzgojnega procesa. Med prvenstvene smotre postavlja krepitev znanstvene in tehnološke raziskave v sodelovanju z drugimi državami, zlasti v okviru EGS, da se Italija osvobodi odvisnosti od ZDA.
REFORMA INSTITUCIJ: odpraviti je treba vse pojave (lota «P2», mafija, korupcija), ki rušijo zau,a-nje državljanov v javne ustanove. Prenoviti je tudi potrebno državne institucije, toda tako, da se povežeta učinkovitost in participacija. Za to pa ni treba preobračati ustave. ki postavlja pravila demokratičnih odnosov in jamči spoštovanje manjšin (političnih, verskih, etničnih, jezikovnih). KPI torej nasprotuje spremembam volilnih zakonov, neposredni izvolitvi predsednika republike. vladnemu nadzorstvu nad sodstvom, zagovarja pa določene reforme ministrstev, ohranitev ene same parlamentarne skupščine z večjimi pristojnostmi za komisije, dodelitev večjih pristojnosti in sredstev deželnim in drugim krajevnim upravam.
MEDNARODNA VLOGA ITALIJE: KPI priznat a mednarodne obveznosti in zavezništva, ampak zahteva aktivnejšo vlogo Italije n« vseh ravneh za postopno premostitev blokov in popuščanje napetosti. Kot prvi korak k razorožitvi predlaga zamrznitev zalog jedrskega o-rožja in ustanovitev neoboroženih področij v Evropi. V tem okviru se upira postaviti jedrskih raket v Co-misu in se sklicuje na rastoče pacifistično gibanje na svetu.
PERSPEKTIVA SOCIALIZMA: v krizi kapitalističnega sistema, ki se odraža v naraščajoči brezposelnosti v razvitih in lakoti v nerazvitih državah je smoter nove faze socializma borba za mir. Osvoboditev človeka in nov svetovni gospodarski red. Krizo doživljajo tudi države »realnega socializma*, kot dokazuje primer Poljske, zato je treba premostiti njihov etatizem in birokratizem, pri čemer dokument potrjuj« stališče, da «se je izčrpal zagon izkušenj modela iz SZ», kot potrjuje obsodbo sovjetskih intervencij proti suverenosti in neodvisnosti drugih držav, kar sprevrača vlogo SZ kot ravnotežje imperialističnim težnjam ZDA. Temu poglavju je nasprotoval Cossutta, ki je zato vložil svoj spreminjevalni predlog.
PRENOVITEV IN RAZVOJ PARTIJE: zadnje poglavje obravnava vprašanje prilagajanja stranke, navznoter in navzven, novim družbenih! razmeram. Potrebno se je kore-niteje povezovati z ljudstvom in nje-
i.
govimi, tudi drobnimi potrebami
kropiti notranjo demokracijo, pritegniti strokovnjake k sodelovanju pri sprejemanju političnih smernic, razvijati stike med osrednjimi in perifernimi organi partije.
A
TRŽAŠKI DNEVNIK
S SINOČNJE REDNE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Odbor je sklenil viol pril na državni svel
Tako je napovedal odbornik Čok v odgovoru na interpelacijo svetovalca Hareja
Pokrajinski odbor bo vložil priziv na državni svet glede razsodbe štev. 197, s katero je deželno u-pravno sodišče (TAR) prepovedalo, da bi slovenski svetovalci na sejah pokrajinskega sveta lahko spregovorili v materinem jeziku.
To je sporočil odbornik čok na sinočnji seji pokrajinskega sveta v odgovor na interpelacijo, ki jo je glede tega vprašanja vložil svetovalec SSk Harej. V svojem odgovoru je pokrajinski odbornik uvodoma tudi dejal, da se odbor v celoti strinja s prioritetno potrebo, da mora etnično - jezikovna manjšina slovenske narodnosti imeti pravico, v okviru državne zakonodaje, do večje in drugačne zaščite v primerjavi z ono. ki se ji sedaj priznava. Potem ko je odbornik Čok govoril o nekaterih pobudah, ki ka žejo na drugačen odnos sedanje u-prave do problemov slovenske narodnostne skupnosti, se je v na daljevanju svojega odgovora po-
drobneje zaustavil ob vsebini razsodbe deželnega upravnega sodišča: napovedal je tudi, da bo skupščina lahko podrobneje razpravljala o tem problemu, ko bo odbor v pokrajinskem svetu predložil ustrezni sklep.
V repliki je svetovalec Harej dejal, da se njegova stranka princi pielno strinja, da se vloži priziv na državni svet; realistično gledano — je dodal — pa bo ta postopek zelo dolg, saj bo treba čakati nekaj let na odgovor; zato se bo njegova stranka prizadevala, ne da bi čakala na ta odgovor, da bi ponovno uvedli v notranji pravilnik o delovanju skupščine tisti člen, ki bi dovoljeval slovenskim predstavnikom rabo materinega jezika.
Pred odbornikovim odgovorom je predstavnik SSk podrobno orisal vloženo interpelacijo; o njej, kakor tudi o odgovoru odbornika Čoka in o poteku seje nasploh bomo podrobneje še poročali.
M okviru boja za obnovitev delovne pogodbe
Razčlenjene stavke bančnih uslužbencev
Tudi danes zaprte skoraj vse vsedržavne banke - TKB redno odprta - Podaljšan rok za izplačilo davčnih obveznosti
Tudi danes se bo po vsej drža vi nadaljevala razčlenjena stavka banč.iih uslužbencev, ki se že skoraj sedem mesecev borijo za obnovitev delovne pogodbe., Po vesteh, ki prihajajo iz Rima, kaže, da so se po posegu generalnih tajnikov CGIL - CISL - UIL pogajanja včeraj zjutraj vendarle premaknila z mrtve točke, čeprav je gotovo prezgodaj napovedati, ali se bo stavkovno gibanje nadaljevalo ali pa bo prišlo do njegove prekinitve. Kot smo že omenili, pa bedo tudi danes mnogi bančni zavodi zaprti, zlasti pa tisti, ki imajo več zapo slenih in kjer niso še izkoristili vseh 13 ur tako imenovanega stavkovnega paketa.
V našem mestu so bile včeraj zaprte skoraj vse večje banke, okenca le teh pa bodo v veliki ve čini zaprta za občinstvo da nes. "Tržaška kreditna banka, katere uslužbenci so že izkoristili teh 13 Uf1 stavke, je bila včeraj redno odprta, prav tako pa bo tudi danes redno poslovala. Redno bodo danes poslovale tudi kmečke hranilnice in posojilnice, saj so sindikalna predstavništva uslužbencev v teh zavodih že pred dnevi podpisala z zastopstvi delodajalcev osnutek sporazuma za obnovitev delovne pogodbe.
Razčlenjene stavke bančnih u-službencev povzročajo nemalo težav pri izplačilu raznih davčnih in podobnih obveznosti, ponekod pa so povsem ohromila redna izplačila mesečnih prejemkov nekaterih u-službencev državnih in tudi zasebnih ustanov. Za vse te obveznosti pa, kot je sporočila vlada, zapade rok dan po prekinitvi stavkovnega gibanja, dan po prekinitve stavke. Če bi se torej stavka zaključila danes, bi rok za izplačilo teh obveznih dajatev zapadel jutri, 1. decembra. To velja za akontacije pri davkih IRPEF, IRPEG. ILOR in pri tako imenovanem dodatku (addizio-na'e) ne pa za davčni odpust. Po nalogu finančnega ministrstva zapade rok za poravnavo le-tega komaj 15. decembra. Naj omenimo, da je stavko za obnovitev delovne pogodbe oklicala vsedržavna zveza bančnih uradnikov (FLB), ki združuje člane področnih zvez enotne sindika'ne federacije ter avtonomni sindikat FABI.
medtem ko .je bila najvišja dnevna temperatura le za stopinjo višja.
Drevi v Miljah občinski svet
Pričetek predkongresnih razprav KPI
Tržaška avtonomna federacija KPI sporoča, da se po sekcijah pričenja razprava, ki bo potekala decembra in januarja, v vidiku pokrajinskega kongresa KPI.
Danes bo seja openske sekcije KPI (pričetek ob 20.30). Govor bo o gospodarski krizi v pokrajini, spregovoril pa bo Glauco Rigo, član vodstva FlOM - CGEL. Sestala se bo tudi sekcija «D Cuffaro* (prav tako ob 20.30). Sestanek bo na sedežu v Ul. Carli 8. Član tržaške federacije Tullio Morgutti bo govoril o vprašanju kulturnih u stanov.
JUTRI V ROVTAH
Srečanje o razlastitvah in drugih problemih
Na sedežu prosvetnega društva Rovte - Kolonkovec, v Ul. Monte Semio 27 (bivši Campanelle), bo jutri javno srečanje, na katerem bedo prebivalci tega predela govorili o razlastitvah za izgradnjo hitre ceste. Srečanje, ki se bo začelo ob 19.30, prireja prosvetno društvo v sodelovanju s konzorcijem razlaščencev »Naša zemlja*.
Istočasno bo tudi priložnost, da se krajani podrobneje seznanijo s cilji in nameni konzorcija ter se med seboj pomenijo o protivrednostih, ki jih tako ožja kot širša skupnost zahteva v zameno za veliko škodo, ki jo bodo povzročile razlastitve za izgradnjo novih javnoko-ristnih struktur. Srečanje pa bo sploh priložnost za razpravo o vseh tistih odprtih problemih, predvsem urbanističnega značaja, ki se neposredno tičejo Kolonkovca in Rovt.
Neuresničene želje tržaških trgovcev ob 29. novembru
Jugoslovanski državni praznik ni prinesel tržaškim trgovcem toliko pričakovane vsaj delne «revanše* po krizi v tukajšnjem trgovskem sektorju, ki so jo pred poldrugim mesecem sprožili znani jugoslovanski omejevalni ukrepi. Tržaški trgovci so namreč upali da bodo tudi letos ob 29. novembru jugoslovanski kupci »navalili* v mesto po nakupe, in so v veliki večini pri iiierov, kljub ponedeljku, odpr'i svoje trgovine. Že doiJoldne oa so uvideli, da se ne bodo njihova pričakovanja liresničha:	na mej
nih prehodih so zabeležili tudi včeraj zelo malo prehodov jugoslovanskih državljanov čez mejo (v vel!ki večini .je šlo za delavce v tujini), tako da so ostale trža ške trgovine prazne kot v prejšnjih dneh.
• Zveza žensk Italije UDI prireja
v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri v dvorani Di Vittorio (Ul. Ponda-res) javno razpravo o temi »Predlogi za omejitev življenjskih stroškov v Trstu*.
Ju'ri skupščina podjflja Hlodi
Na sindikalnem sedežu na Trgu papeža Janeza 6 bo jutri ob 17. uri skupščina delavcev podjetja Cal-za Bloch. Skupščina bo priložnost, da preverijo položaj, ki je nastal zaradi hudih zamud pri odobritvi posebne dopolnilne blagajne in da se dogovorijo za nadaljnje oblike sindikalnega boja.
ZANIMIVA POBUDA V NABREŽINI
VPRAŠANJA OSTARELIH V SLOVENSKI MANJŠINI
Srečanje bo jutri zvečer v dvorani SKD Igo Gruden • Seja devinsko - nabrežinskega sveta
V okviru manifestacije »Ali letos res poteka mednarodno leto o-starelih* bo jutri ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini zanimiva okrorgla miza o vprašanjih priletnih obča nov v slovenski narodnostni skupnosti. O tej zanimivi in žal tudi precej zanemarjeni problematiki bodo govorili psiholog Danilo Sed mak, socialni delavki Sonja Baiss in Marinka Seražin ter psihiater Pavel Fonda, debato pa bo vodil sociolog Darko Bratina. V okviru iste manifestacije pa bo v petek v družbenem centru v Seslja-nu ravnatelj psihiatrične službe v tržaški pokrajini Rotelli govoril o temi »Priletni ljudje v družbi — prisotnost in odsotnost družbenih inštitucij*. Prireditev poteka, kot znano, na pobudo devinsko - na brežinske uprave, če se ne motimo edine krajevne uprave v tržaški pokrajini, ki se je ob svetovnem letu ostarelih globlje zamislila o-krog te problematike.
O pomenu pobude je bil sinoči na kratko govor tudi na zasedanju devinsko - nabrežinskega sveta, ki je imel na dnevnem redu le ne katere tehnične in formalne spremembe k finanučnemu proračunu za tekoče leto. O zadevi je poročal pristojni odbornik Depangher, vsi sklepi pa so bili odobreni z veliko večino glasov. Župan Škerk .ie pred začetkom razprave sporočil svetovalcem, da bo v srede. 8. decembra, dospela na obisk v devinsko - na brežinske. občino širša delegacija buiske lovske druži ne «Lovac», ki bo imela razna sre Čanja s tukajšnjimi lovci. Občina Buje je, kot znano, pobratena z občino Devin-Nabrežina. V okviru tega sodelovan.i« bodo pri hodnji teden obiskali to zamejsko občino tudi učenci in učitelji osnovne šole z italijanskim učnim jezikom »G. Galilei* iz Umaga. Go stje iz Istre se bodo srečali tako z italijansko srednjo šolo kot tudi s slovensko srednjo šolo »Gruden*.
V NEDELJO V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
Revija pevskih zborov v znamenju 120-letnice smrti A. M. Slomška
Revijo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov • Uvodne besede Zorka Hareja
V nedeljo je bila v tržaškem Kulturnem domu revija pevskih zborov, ki jo vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Revijo je s krajšim nagovorom odprl predsednik zveze Zorko Ha-rej, ki je najprej poudaril pomen takšnih revij, ki omogočajo zborom, da se predstavijo širšemu občinstvu in nastopijo v za njih nevsakdanjem okolju, kar seveda pomeni tudi spodbudo k nadaljnjemu delu. Nato je govornik dejal, da «preveva revijo ZCPZ misel A. M. Slomška, čigar 120-letnico smrti smo praznovali letos tudi na Tržaškem.* Harej je poudaril pomen, ki ga je imel Slomšek tudi na področju pevske kulture, saj je preproste slovenske ljudi, poleg ver skih resnic, učil tudi brati in peti. Sam je pisal pesmi in zlagal melodije. Marsikatera njegova pesem je ponarodela. Ob zaključku svojega nagovora je Harej naglasil pomen, ki ga imata za Slovence bese-
V NEDELJO IN VČERAJ SO VOLILI ŠOLNIKU STARŠI IN DIJAKI
Šolske volitve po predvidevanjih
Skoraj gotova izvolitev kandidatov Sindikata slovenske šole - Visoka udeležba staršev učencev osnovnih šoL manjša na višjih srednjih šolah - Dijaki so se množično udeležili volitev
Zelo visoka udeležba staršev u-čencev osnovnih šol, manjša udeležba staršev dijakov nižjih srednjih šol, skromnejša udeležba staršev dijakov višjih srednjih šol, visok odstotek volivcev med dijaki višjih srednjih šol, solidna udeležba profesorjev in učiteljev in vzgojiteljic — tak je bil v grobih obrisih rezultat nedeljskih in včerajšnjih volitev v šolske organe.
Naši šolniki so volili svojega predstavnika v vsedržavni šolski svet in člane deželne komisije za vprašanje slovenske šole. Dokončni rezultati volitev včeraj niso bili še znani, kljub temu pa je vsaj po delnih rezultatih jasno razvidno, da so bili tako v vsedržavni svet, kot v deželno komisijo izvoljeni kandidati, ki jih je bil predlagal Sindikat slovenske šole. Za vsedržavni šolski svet je kot edini kandidat SSŠ prevladal prof. Samo Pahor (lista Dom). Zanj so glasovali tako ravnatelji kot profesorji, učitelji in vzgojiteljice. (Nekaj primerov: na liceju Prešeren je od 28 volilnih u-pravičencev volilo 20 profesorjev ali 71 odstotkov upravičencev; 17 jih je volilo za prof. Pahorja, trije pa za Listo Dom. V dolinskem didaktičnem ravnateljstvu je od 66 upravičencev volilo 57 učiteljev, vsi so dali svoj glas prof. Pahorju. V openskem didaktičnem ravnateljstvu je od 61
NIMIIIIIIIIIflllllllMUmillllllllllllllllllMIIHMMMMIIIIMIMIIIIIIIIMIinitlllllllIMMIIIIMIIMIMinMIIIIMIIIIMMMIIIIflMIIIIIIIIIMIIIMMIMIIIIIMIIIIMIIIIIIHIIIIMHMIfIMIIMII
PO VEČDNEVNI STAVKI IN PROTESTU OPERATERJEV
Občinski odbor zajamčil storitve v korist vključevanja prizadetih
Obnovili so 3-mesečno pogodbo z operaterji načrta EGS ter sklenili konvencijo z ustanovo Cest • Sestanek na pokrajini s predstavniki okoliških občin
Drevi se bo sestal miljski občinski svet. Dnevni red predvideva med drugim obračun za leto 1981, obravnavo rezultatov idrogeološke študije, vprašanje manjših črnin, i gradenj, probleme menz itd. Govor; bo tudi o nekaterih vprašanjih, ki so jih zastavili svetovalci raznih strank. Tako bodo govorili o vpra šanju ostarelih, o siderurški krizi, o problemih, ki se tičejo rafine rije Aquila - Total idr.
Po večdnevnem ostrem protestu in stavki so si oneraterji, ki skrbijo za vključevanje handikapiranih, končno oddahnili. Občinski odbor .je namreč na svoji sinočnji seji odločil, da obnovi trimesečno de lovno pogodbo za 24 operaterjev, ki delajo v okviru načrta FGS in da sklene konvencijo z ustanovo Cest. kar bo zajamčilo delovanje Centrov za vzgojo in vključevanje handikapiranih (Ceo), v kateri l dela 16 operaterjev.
Z njimi so si oddahnile tudi dru žine prizadetih, saj bi v nasprotnem primeru ostali nepreskrbljeni številni težko prizadeti otroci in odrasli, za katere je dejavnost teh
llillil
služb edina možnost, da se prebije jo iz osamelosti in emarginacije. Edino, čemur se pri lej pozitivni rešitvi vprašanja še vedno čudijo starši, operaterji in sindikalni pred stavniki, je dejstvo, da so se morali zanjo žrtvovati v prvi osebi, r.e glede na pravice, ki jih prizadetim dajejo zakoni in mimo odgovorno sti, ki jih za njihovo uresničevanje imajo odgovorni organi. V tem primeru pokrajinska in občinska uprava, iioleg dežele in KZE.
Handikapirani. njihovi starši, o-peraterji in sindikalisti so bili namreč včeraj ves dan v »ofenzivi*. Opolnoči .je potekel rok za delovno pogodbo 24 operaterjev na-
4 X
Burja zapihala nad Tržaško
Po nekaj vremensko dokaj »do stojnih* jesenskih dneh se ie vče ra.i vreme nad našo pokrajino, koi tudi nad drugimi predeli naše dežele, spet skazilo. V popoldanskih urah ie začelo z oblačnega neba škropiti, dež pa je bil še toliko bolj nadležen zaradi burje. ki je postajala proti večeru vse močnejša. Posamezni sunki burie so dosegli hitrost tudi do 75 kilometrov na uro in so povzročili nemalo preglavic tako pešcem kot tudi gasilcem. ki so morali v nekaterih primerih poseči zaradi odlomljenih vej in okrušenja ometa s pročelij poslopij. Burja je nemalo motila tudi potek dela v pristanišču, predvsem na odprtem sedmem pomolu pri raztovarjanju oziroma natova r jan ju kontejnerjev. Kljub burji se ni temperatura bistveno spremenila, sa.i so ob 18. uri izmerili v našem mestu 10 stopinj Celzija.
Dolgo čakanje operaterjev na stopnišča občinske palače
črta EGS, danes pa zapade konvencija, ki jo je z ustanovo Cest imela pokrajina. Župan Cecovini je v petek obljubil, da bo poskrbel za sestanek med predstavniki pokrajine, občine, dežele in KZK. vendar obljube ni držal Šele na pobudo manifestantov, k; so se že zjutraj zbrali pred občinsko palačo, so se podžupan Pacor in odbor nika Seri ter Fragiacomo d< menili s predsednikom pokrajinskega odbora Claricijem za sestanek. Dogovarjanje pa je trajalo celo dopoldne.
Ob pol štirih .je do sestanka prišlo, kljub obljubam^ pa predstav nikom operaterjev, sindikata :n staršev ni bilo dovoljeno, da bi pri njem sodelovali. Edino, kar so lahko storili, je bilo čakanje pred vrati. V občinski palači so okrog 17. ure neuradno zvedeli za ugoden sklep. Počakati pa so morali še nekaj ur. da so dobili «u-raden* odgovor. Vse dobro, kar se konča dobro, toda bo čez tri me sece. ko bodo podobne težave spet na vidiku, potrebna ista procesija?
Ob koncu velja še omeniti, da so se v preteklih dneh sestali predsednik pokrajine, pokrajinski odbornik za skrbstvo in predstavniki petih okoliških občin, da bi ra/ pravljali o reorganizaciji službe za mladoletnike in handikapirane. Zaradi velikih težav so se domenili za nov sestanek, pri katerem morajo sodelovati tudi deželna odbornika za zdravstvo in skrbstvo, občinski odborniki, oziroma župani vseh občin, predstavniki upravnega odbora KZE in predstavniki pokrajine.
Pohitimo z božičnimi in novoletnimi voščili
Poštna uprava poziva tudi letos vse, ki želijo nasloviti sorodnikom in znancem božična in novoletna voščila, naj to storijo čimprej. Zaradi zamud pri odpošiljanju teh čestitk pride namreč vsako leto do velikih zastojev pri redni dobavi pošte.
volilnih upravičencev vseh 58 udeležencev volitev volilo za prof. Pahorja.)
Podobno je bilo tudi za volitve članov v deželno komisijo za vprašanja slovenske šole. Profesorji in učitelji so se skoraj plebiscitarno odločili za kandidate Sindikata slovenske šole, ki so bili: za ravnatelje višjih srednjih šol: Milko Rener in Jože Rudež; za ravnatelje nižjih srednjih ,šol: Aldo Štefančič; za didaktične ravnatelje: Mira Brajnik Saksida; za profesorje višjih srednjih šol: Samo Pahor; za profesorje nižjih srednjih šol: Leopold Devetak; za učitelje:	Marija Raffone Kalan,
Ljuba Smotlak in Stanka čuk Sosič. Za izvolitev predstavnikov ravnateljev višjih srednjih šol (kjer so volivci izbirali med dvema kandidatoma) in predstavnice učiteljev (tri kandidatinje) bo treba počakati še na dokončne rezultate volitev tako v tržaški kot v goriški pokrajini.
Kot smo že omenili, je bil odstotek volilne udeležbe staršev višji na osnovnih šolah, nižji pa na višjih srednjih šolah. Tako je na primer na osnovnih šolah openskega didaktičnega ravnateljstva volilo kar 86 odstotkov volivnih upravičencev (607 od skupnih 704). V osnovnih šolah v Bazovici, v Gropadi in v Križu je bila udeležba staršev na volitvah celo stoodstotna; na Repentabru so zabeležili 97 odst. udeležbo, v Treb-Č6s je volilo 96 odstotkov volivnih u-pravičencev, na Proseku 85 odst., na Opčinah 69 odstotkov.
Odstotek staršev - volivcev se je na nižjih srednjih šolah znižal, še nižji pa je bil (sicer po pričakovanju) na višjih srednjih šolah. Na liceju Prešeren je tako na primer volilo 48 odstotkov vseh staršev, ki imajo svoje otroke na tej šoli.
Starši osnovnošolskih otrok so volili svoje predstavnike v medrazred-ne svete, starši dijakov (na nižjih in višjih srednjih šolah) pa svoje zastopnike v razredne svete. Volili so tudi starši otrok v državnih otroških vrtcih, ki so izvolili po dva svoja predstavnika v svet otroškega vrtca.
Dijaki višjih srednjih šol so izbrali svoje predstavnike v razredne svete. Udeležba dijakov je bila skoraj povsod zelo visoka (na liceju Prešeren je volilo več kot 90 odstotkov dijakov). Dokončni rezultati tudi teh volitev pa bodo znani v prihodnjih dneh ob končanem preštevanju glasov.
toriko. Napisana je v zdravem in poštenem duhu, s svojo dovolj preprosto in tipizirano zgodbo pa predstavlja enega najzvestejših dokumentov življenja in navad neapeljskih ljudi. tAssunto Spino» je za radio prevedla Lelja Rehar, izvaja pa jo skupina Radijskega odra pod vodstvom Glavka Turka.
da in pesem, ki sta neločljivi ‘in že kar bistveni sestavni del narodne zavesti.
Na nedeljski reviji, ki se je odvijala pred polno dvorano Kulturnega doma, je nastopilo 12 zborov, koncert pa se je zaključil s skupno pesmijo, to je z «Večernico» A. M. Slomška.
Na reviji so nastopili naslednji zbori: dekliški zbor tSlovenski šopek» iz Mačkolj, ki ga vodi Ljuba Smotlak; mešani zbor «M. Kogoj» iz Trsta, ki ga vodi Nada Žerjal -Zaghet; cerkveni mešani zbor iz Križa, ki ga vodi Albin Vergi-nella; cerkveni ženski zbor «Repen-tabor», ki ga vodi Tone Bedenčič; cerkveni mešani zbor iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros; moški zbor «Fantje izpod Grmade*, ki ga vodi Ivo Kralj; cerkveni mešani zbor iz Rojana, ki ga vodi Humbert Ma-molo; mešani zbor rMačkolje*, ki ga vodi Cveto Marc; dekliški zbor «Devin*, ki ga vodi Herman Antonič; cerkveni mešani zbor z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač in moški zbor Novega sv. Antona, ki ga vodi Edi Race. Zbore, ki so zapeli sklepno skupno pesem, je vodila Nada Žerjal - Zaghet. Izvajalce in spored je predstavil Danilo Pertot.
Ob revijah, kot je bila nedeljska, je težko ocenjevati posamezne zbore, kajti očitno je. da obstajajo med posameznimi skupinami razlike, večkrat tudi precejšnje, revija cerkvenih pevskih zborov pa je vsekakor pokazala na vestno delo vseh in na veselje do petja, ki priteguje precejšnje število mladih pevcev. Pomembno je tudi zapisati, da so nastopili trije zbori iz mesta. kar ima svoj pomen, saj je večkrat v mestu težje sestaviti zbor, kot pa na podeželju in to iz razlogov, ki so splošno znani, čeprav
f llllllt •IIIMMl IH I MlliMIII IIIIIIIIMI lil H • MII I IIIIIMIIIIIIItilillllllllllllMI ttlDMIHIIIIIIHMHMIMII MIDIDI •• ••!• Illlltl
V NCDILJO V CLCDALIŠČU FRANU PREŠEREN
Sestanek upokojencev iz dolinske občine
V sklopu dramskega niza «Nea-peljsko gledališče» je danes ob IS. uri na sporedu igra Salvatora Di Giacoma «Assunta Spina*.
Igra je v ostrem nasprotju s sočasno D’Annunziovo patetično re-
MltlHMM|l*,lll,,||**HIIIIII|||||||||||||||tllllllllllMlllliaiilllllHIIMIIIIIttlllllllllllllllllllllllllllllllllllll|lllllll||||
V nedeljo dopoldne je bil v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu sestanek upokojencev iz dolinske občine. Udeležba na sestanku je bila nad vsakim pričakovanjem, znak, da so upokojencem pri srcu problemi, ki jih tarejo in se jim želijo dejavno približati, ne pa pasivno pričakovati rešitev »od zunaj*.
Udeležence in goste — shodu so prisostvovali številni predstavniki sindikalnih organizacij — je pozdravil župan občine Dolina Edvin Švab, ki je najprej poudaril, kako važna je osnova omikanega sožitja, na kateri občina in občani razvijajo vse svoje delovanje. Glede konkretnejših problemov upokojencev pa je dejal, da ima občinska uprava omejene možnosti za reševanje vseh obstoječih potreb in da je nujno potrebna angažiranost tudi s strani upokojencev samih. Občina odločno odklanja mišljenje, da bi bili upokojenci posebna ka-
Pismo uredništvu
ŠE O TORKOVEM VEČERU
V	SLOVENSKEM KLUBU
Cenjena Olga Ban
Le redkokdaj pri nas kdo na kako kulturno prireditev javno reaigi-ra, oziroma se nad njo zgraža, čeprav je to normalna, demokratična oblika izražanja ljudskega odnosa do stvari, ki se mu nudi. In tako sem vam hvaležen, ker mi vaše pismo Primorskemu dnevniku (28. novembra 1982) nudi možnost, da izrazim še svoje mnenje o književniku Frančku Rudolfu v Slovenskem klubu.
»Prosluli* torkov večer je bil srečanje z ustvarjalcem in smrtnikom, se pravi pogovor, izkušnja, pokušnja — ne pa konfekcijski večer, kjer se posluša literatura iz šolskih čitank in posluša rožni venec splošnih resnic in donečih besed. Vse pa, kar je oseben nastop (in Rudolfove besede so bile nujno osebne), vključuje tudi izzivanje o ustaljenih rečeh in predstavah. Včasih se te predstave zaradi tega omajejo, včasih se še utrdijo, včasih jih le o-bocatirno z novo miselno dimenzijo.
V	to smer nagnjena provokacija pa se mi zdi eden od smislov klubskega življenja v našem mestu.
Pa saj sami trdite, da je bila di skusija živahna, da so se duhovi razgibali in se pozitivno opredelili.
Kaj bi si želeli več?!
Če so vas razburile izjave profesionalnega književnika, da je v svojem poklicu, s svojimi izkušnjami nezadovoljen s funkcionalnostjo slovenskega jezika in s slovenskimi literarnimi imeni iz preteklosti (če avtor res tako misli, bi mu glede na prebrane tekste težko verjel; jaz sem to razumel kot škandal, provokacijo, s katero je pač reklamiral svojo »obrt*), j j to vaše razburjenje precej podobno onemu, ki ga je izzival (tudi zavestno) Cankar s svojimi »...o domovina, ti si kakor vlačuga,* pa »narod hlapcev* ipd.
Prav gotovo nočem primerjati Frančka Rudolfa s Cankarjem, dopuščam mu pa le enake svoboščine pri izražanju lastne nezadošče-nosti ali lastnega, tudi po mojem mnenju fantastično brezskrbnega odnosa do narodnega vprašanja in narodnih svetinj. Ob tem pa tudi mislim. da je ostal Cankarjev »publi-kum» še vedno isti...
Tudi zato je prav, da klubski večeri le niso samo »prijetni*, kar želite vi, gospa Ban, ampak da so predvsem živi, aktualni, da s svojo izzivalnostjo pritegujejo člane in prijate! ie k sodelovanju, k pogovoru in diskusiji, ki jih vedno spoče-nja jeza, nestrinjanje, drugačno stališče.
Marko Kravos
tegorija ljudi, ki je že sama po sebi nedejavna, temveč da so to ljudje, ki na stara leta uživajo sadove svojega dela, da pa lahko skupnosti še marsikaj koristnega in pomembnega doprinesejo.
S tesnim sodelovanjem z občinsko upravo, s povezanostjo in e-notnostjo, lahko — kljub zelo skromnim finančnim sredstvom — ustvarimo dobro vzdušje in čim boljše pogoje za reševanje problemov ostarelih.
Besedo je nato povzel Oskar Vatovec, upokojenec, član deželnega odbora CGIL in član tajništva II. vzhodne cone upokojencev, ki je povedal, kako je do sestanka prišlo, kaj predvideva zakon št. 35 glede reševanja problemov upokojencev, o tekočih pobudah pa je omenil o-lajšave pri nabavi avtobusnih vozovnic, olajšave pri podporah in socialnih storitvah ter dogovore o izmenjavi skupin upokojencev v le-toviščarskih področjih obeh dežel. Oskar Vatovec je tudi povabil upokojence dolinske občine, naj se 3. decembra udeležijo masovne manifestacije v Padovi, iz tržaške pokrajine bodo potovali trije avtobusi.
V razgovor, ki je sledil so posegli številni upokojenci sami.
Na koncu sestanka pa so se dogovorili tudi za nekatere oblike družabnosti. Že za nedeljo 2. januarja 1983 je bil napovedan družabni večer za upokojence in starejše občane. Večer bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. (ris)
• Jutri, 1. decembra, se sestane glavna skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote. Seja bo ob 18.30 v dvorani tržaškega občinskega sveta.
večkrat kompleksni tako, da bi problem zahteval poglavje zase.
Drago Klemenčič o Mahničevem delu
Sinoči je v Peterlinovi dvorani T Ul. Donizetti predaval glavni urednik Družine prof. Drago Klemenčič, ki je govoril o škofu Mahniču in njegovem delu.
Predavatelj je razdelil svoje predavanje v tri osnovna poglavja; najprej je podal Mahničev življenjepis, nato je analiziral obdobje, v katerem je Mahnič deloval in zaključil s škofovo vlogo v takratnem slovenskem kulturnem in političnem življenju. Klemenčič pa je poudaril tudi dobo, ko je Mahnič škofoval na Krku in orisal njegovo vlogo v bitki za glagolico. Predavatelj je dejal, da je to obdobje bistveno za celovito razumevanje Mahničeve osebnosti in tudi njegovega pomena.
Kar se tiče Mahničeve prisotnosti na Slovenskem je govornik po dal predvsem njegovo ostro polemično nastopanje v boju med tako imenovanimi liberalci in klerikalci. Mahnič je s svojim pisanjem začrtal jasne ločnice med taboroma in ožigosal ravnanje nekaterih, ki so hoteli biti liberalci in katoličani hkrati. Mani časa je predavatelj posvetil Mahničevim estetskim nazorom in polemikam.
• Na sedežu deželnega »veta Furlanije - Julijske krajine v Trstu bo jutri zjutraj tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili zakonski osnutek, ki prepoveduje ptičarstvo v naši deželi. Ta osnutek sta predstavila Cavallo (DP) in demokristjan Cocianni.
Razna obvestila
Sekcija KPI J Verginella Križ vabi na predkongresno zborovanje na temo »Dokument tržaške federacije KPI o vprašanjih kulture* v četrtek, 2. decembra, ob 20.30 na sedežu v Ljudskem domu.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča pridelovalce oljk, da bo začel« zadružna torkla v Boljuncu obratovati 7. decembra 1982. Istočasno vabi na sestanek, ki bo jutri, 1. decembra, ob 19. uri v srenjski hiši v Borštu in v petek, 3. decembra, ob 19. uri v Miljah v kulturnem krožku Mercandel (Alla Tappa).
Huda nesreča na delu
Na gradbenem delovišču podjetja »Pianura Bruno* v Ul. Cividale 10 se je včeraj ponesrečil 35-letni jugoslovanski državljan Dimitri Mila-novič, ki začasno stanuje v Drevoredu XX. septembra. 51. Ko je pomagal svojemu delovnemu kolegu Lucianu Stabileju pri žaganju železnega soda, je v slednjem nenadoma prišlo do eksplozije. Težko dno, Id se je ločilo od soda, je Milanoviču hudo poškodovalo nogo, tako da se bo moral zdraviti kar tri mesece. Z rešilcem RK so ga nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Policija je o nesreči obvestila Inšpektorat za delo, ki je uvedel preiskavo.
Tragične posledice trčenja v Ul. Flavia
Huda prometna nesreča do katere je prišlo 24. oktobra v Ul. Flavia, nedaleč od kina Lumiere, je terjala drugo smrtno žrtev. Na oddelku za oživljanje je namreč po mesecu dni brezuspešnega zdravljenja umrl 20-letni Gianfranco Consenti, ki je stanoval v Frankovcu na št. 412. U-sodnega večera je z vespo, na kateri je sedela tudi 18-letna Lucia Zotta, vozil proti domu, ko je skoraj čelno trčil vanj s simco horizon 25-letni mehanik Alberto Boncompa-gno iz Skednja. Dekle je zaradi hudih poškodb umrla že nekaj ur po nesreči. Boncompagno je v hudem šoku zbežal, čez čas pa se je sam javil na policiji, kjer so ga karabinjerji iz Milj aretirali.
Dne 27. novembra nas je zapustil naš dragi
PETER BRESCIAN!
Pogreb bo jutri, 1. decembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo: žena Danica, hčerki Pierina in Vojka, zeta Slavko in Luigino ter vnuki
Trst. 30. novembra 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)

Gledališča
VERDI
Danes, 30. novembra, ob 20. uri zadnja ponovitev opere «11 Campiel-lo» Ermanna Wolf-Ferrarija. Predprodaja vstopnic pri gledališki bla gajni (tel. 63-19-48).
ROSSET"'*
Danes, 30. t.m., ob 20.30 gostuje gledališče iz Rima s Testonijevim delom «11 cardinale Lambertini*. V glavni vlogi Enrico Tedeschi. V a-bonmaju odrezek št. 2.
AVDITORIJ
Gledališka sezona 1982/83: na razpolago so novi abonmaji. Popusti za mladino, študente, delavce in u-pokojence.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Mala dvorana
Srednja dvorana
V	četrtek, 2. 12. ob 18.30: Ivan Cankar - Jakob Ruda. Amatersko gledališče T. Čufar, Jesenice.
V	petek, 3. 13., ob 19.30: Ivan Cankar - Hiša Marije pomočnice, Narodno pozorišče Beograd.
Okrogla dvorana
V	četrtek, 2. 12., ob 19. uri: Mladi mladim - Koncert.
I. preddverje
Do 5. decembra: Razstava ob festivalu'«Revoluci ja in glasba». Razstavljajo J. Boljka, F. Mihelič, M. Pregelj, K. Putrih.
Vstopnice so v prodaji pri blaeaj-ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelie. od 9 do 14 ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure
Kino
Cuppella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 «La notte di San Loren-zo». Omero Antonutti, M. Lozza-no.
Eden 17.00 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini -pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «La čarne erotiea*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «I.a ragazza di 1’rie-ste*. Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Delitto sulTauto-strada*. V. Valentino, Bombolo. Film za vsakogar.
Feniee 16.1K) «Blade runner*. Har-rison Ford.
Mignon 16.00 «Pink Floyd: The vvall*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatiro 15.00 «Triangolo e-1 rotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Assassinio el cimitero ' fetrusco*. Film za vsakogar.
Capitol 16.30 «De!itto al Central Ho spital*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Classe 1984». Prepo vedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Giovani, belle. pro-babilmente rirche*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30—22.00 «Hollywood erotic šketch*. Prepovedan mladini pod '48. letom
Vittorio Vencto 16.30 «11 giustiziere della notte n. 2». Prepovedan mla dini pod 14. letom. •
Lnmiere 16.00 «Mean streets*. R. Do Niro.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Na pobudo SKD Tabor z Opčin bo tudi letos, od četrtka, 2. decembra, do nedelje, 5. decembra, v openskem Prosvetnem domu tradicionalni Miklavžev knjižni sejem. Odprt bo vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v četrtek, 2. decembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu večer diapozitivov z Mariom Magajno o potovanju po Južni Ameriki.
KD Rovte - Kolonkovcc priredi ob miklavževanju 4., 5., 6. in 7. decembra razstavo knjig, kaset in plošč.
KD »Jože Rapotec* - Prebeneg
priredi v petek ob 20. uri v društveni dvorani predvajanje barvnih diapozitivov na temo: Potovanje po Kanadi in Severni Ameriki ob velikih jezerih. Sodelujeta g. Albin Grmek in Mario Magajna. Vljudno vabljeni!
KD Vesna - mladinski odsek organizira predavanje z diapozitivi in glasbo o rocku jutri, 1. decembra, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu.
KD Ivan Grbec priredi v soboto, 4. decembra, ob 20. uri v škedenj-ski kinodvorani koncert TPPZ Pin-ko Tomažič.
KD Slovan priredi c.', četrtka, 2. decembra do nedeljo, 5 decembra, ob popoldanskih urah «KNJIŽN1 SEJEM*, ki bo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča člane ansambla, da bo v petek. 3. decembra, ob 20.30 generalka za koncert, ki bo naslednjega dne, ob 20. uri v kinodvorani v Skednju.
KD Primorsko vabi v četrtek, 2. decembra, ob 20. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah, 1 jer bo Oskar Kra ljič prikazal svoje filmske posnetke važnejših dogodkov iz zadnjih let v dolinski občini.
KD F. Prešeren obvešča, da se bo 8. januarja 1983 pričel plesni tečaj. Vsi zainteresirani naj do jutri. 1. decembra, potrdijo svoj vpis in plačajo vpisnino v znesku 20.000 lir pri Lauri v mlekarni.
Poslovanje trgovin v mesecu decembru
Tržaška občina obvešča, da bodo trgovine na našem območju v prihodnjem . ecembru poslovale po naslednjem urniku:
V	nedeljo, 5. decembra — vse trgovine bodo dopoldne odprte.
V	nedeljo, 19. decembra — vse trgovine — razen trgovin s prehrano — ’ odo poslovale dopoldne in popoldne.
V	sredo, 22. decembra — vse trgovine bodo popoldne zaprte.
V	ponedeljek, s. januarja — vse trgovine bodo zaprte, razen trgovin s prehrano, ki bodo poslovale po običajnem urniku.
Šolske vesti
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vasi vabi danes, 30. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
SREČANJE Z ETNOGRAFIJO
Etnograf Naško Križnar, ravnatelj etnografskega muzeja v Novi Gorici, bo predvajal filme in predstavil svojo knjigo o etnografski filmografiji, ki je pravkar izšla
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Razstave
Državni poklicni zavod Jožef Stefan javlja, da bo danes, 30. novembra. na sedežu šole roditeljski sestanek od 16.30 do 18. ure za prve in druge razrede in od 18. ure da lje za tretje, četrte in pete razrede.
Sindikat slovenske šole obvešča da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višnjiii srednjih šolah na razpolago na sedežu V Ul. F. Filzi 8/1 vsako sredo od 16. do 18. ure.
Jutri, L decembra, se bosta začela na državnem znanstvenem li-
V	Tržaški kreditni danki Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž. Stegovec, Boljka. Makuc. Apollonio, Zelenko. Kržišnik, Lorar in šefran
V	galeriji «Cartesius» je odprla razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra
V	galeriji eRossoni* razstavlja Milovan Bressan. Razstava bo odprta
ep ,|onpc
TK Galerija . Ul. sv. Frančiška 20. Klavdij Palčič razstavlja svoje no vejše risbe in grafike.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 30. novembra ANDREJ
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.24 - Dolžina dn- va 9.00 - Lu na vzide ob 16.17 in zatone ob 6.19 Jutri, "REDA, 1. decembra MARIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 10. ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 1014.7 mb u-staljen, veter 53 km na uro vzhodnik - severovzhodnik s sunki do 75 km na uro. vlaga 60 odstotna, nebo pooblačeno. morje razgibano, tem peratura morja 14.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alex Škerlavai, Andraa Ferraro in Martin Grgič.
UMRLJ SO:	kletna Giovanna
Steffč, 74-letna Rosa Apollonio. 81-letna Zofka Irene Racija, 75-letni Pietro Bresciani, 76 letna Aurelia Sossig vd. Ba.taglia, 87-letna Bian-ca Coppoli vd. Frandoli, 77-letni Vin-cenzo Sorbara. 79 letna Giuseppina laeometti vd. Niceolai. 86-ietna Maria Angelini vd. Danielut, 72-letni Carlo Gattolin, 71 letna Giuseppina Ravalico vd. 1 eseatotv. 20-letni Gianffanco Cosenti, 76-letni Antonio Canal, 73-letni Erminio Clari, 58-letni Gabriele di Luea, 86 letni Gio-vanni Cernaz. 84 letna Candida Po-limeni vd. Negri. 67-letna Elvira Sardo por. Mozenic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 d.. 20.30)
Ul. Giulia 1. Ul. sv. Justa 1. Ul. Felluga 46. U. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica. Zavije.
(od 8.30 do 13.00 - od 16.00 do 20.00) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica. Zavije.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel ‘226 165: Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina tel 20(4121: Seslian: tel. 209 197:
naiaeujan.*£2iiim. drugj^aa^išjim
srednjim'šolam iz Trsta mGorice. Na tečajih bodo profesorjem, staršem in 4ijakom predavali priznani strokovnjaki. Tečaja bosta trajala tri dni. in sicer L. 2. in 3. decembra ter se jih lahko udeležijo le prijavljeni. Začetek ob 8.15.
b
DECIBEL
JELKA DANIELI - CVELBAR
OPČINE — Narodna ul. 116
UGODEN NAKUP O Plošč
O Posnetih in neposnetih kaset
O Psihadeličnih luči Popusti od 15 do 30% obv. 22. 11. 82
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 — široke 88-90 cm. Telefon 040/53441.
OSM1CO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
PRODAM par smučarskih čevljev št. 44 znamke san giorgio in št. 38,5 znamke caber. Tel. 040/567939.
PRODAM zložljivo omaro (osem kosov) za dnevno sobo iz mahagonijevega lesa dolgo 3.10 m. široko 45 cm in visoko 2 m. Telefon 040/911119.
PRODAM C AMPER fiat 238/E s pridvižno streho, opremljen za zimsko kampiranje. Vozilo registrirano tudi za prevoz oseb in tovora. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/213 651.
UGODNO prodam rulotko laica let nik (april) 1978, iolgo 4.90 m s pokrito verando in CAMPER grah solej 460. motor ford diesel 160. letnik 1980, kompletno opremljen. TelefonTati med delovnim časom na št. 040/826739.
PRODAM avto fiat 150(1 berlina Za piidrobra/J^^Vasuila telefonirati uijhI delovuim čas.oii) na (0481) 0*1 29').	•	'
PRODAM fiffTpanlflli 30 — doba šest mesecev, prevoženih 3000 km Telefon 0481/78100.
PRODAM prašiče pitane in za pita nje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa - Štradalta, tel. 0481 391063.
PRODAM smučarske čevlje nordika št. 43/44 enkrat rabljene. Telefon 040/422128.
PRODAM fiat 750 cena 120.000 lir. Telefon 040/212359.
ZADRUŽNA Kraška mlekarna za posli pomočnika/co sirarja. Prednost imajo člani zadruge. Informacije v uradih Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/b od 8. do 17. uro, tel. 040/62754.
CVETLIČARKO z večletno prakso i-ščemo. Telefon 040/62200 ali 630481.
PRODAM kole za trte in drva (akacija) — Izidor Sirk, Podgora tel. 0481/391338.
STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390.
PRODAM smučarske hlače gigi riz-zi št. 50 malo rabljene. Telefon 040/200617.
SVEČANOST V PROSTORIH BRIŠKEGA GRIČA V ŠTEVERJANU
Pobratenje med briškimi partizani in podelitev značk aktivistom
V bogatem kulturnem programu so nastopili zbor Briški grič, otroški zbor Jezero iz Doberdoba in solisti

Darovi in prispevki
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od H do 21. ure in praznična od 8, do 20 ur#, tel. 68-441,
Za nakup klavirja za SKD Bar-kovlje darujejo: Vera Poljšak 5.000. Aleksij Civardi 5.000. Zoro Starec 5.000. Jure Slokar 10.000, Klara Be-vilacqua 10.000 in Marcela Pertot
10.000	lir.
Namesto (vetja na grob Marije Milič por. Danev daruje družina Di-na Daneua (Prosek) 30.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Marije Milič por. Danev (Kogljeva) darujejo Silvana. Zvonko in Marcelo Malalan z družinama 20.000 za SKD Tabor in 20.000 lir za ŠD Polet.
Viktor in Milena Širca darujeta
20.000	ter Men in Rozalija Seražin
10.000	lir za KD Ivan Grbec.
Ob 10. obletnici smrti Mirka Pcr-tota darujeta žena Olga in hči Ta nja z družino 10.000 za TPK Sirena in 10.000 Ur za ŠD Kontovel.
V	spomin na rojstni dan Stanislava Forausa darujejo žena Nela ter sinova Paolo in Giancarto 30.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Ob otvoritvi prenovljenih društvenih prostorov darujejo Benjamin Sancin 20.000, N. N. 10.000 ter Franc Santin ‘>5.000 lir Za KD Tvan Grbec.
Modra Godina - Rinzner daruje
20.000	lil' za KD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob tete Marije Danev darujejo Pavla, Bruno in Milena 25.000 za ŠD Polet, 25.000 za SKD Tabor. 25.000 za Skupnost družina Opčine in 25.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Marijo Danev daru jejo družine Hrovatin, Škerlavaj, Vremec in Pečar 30.000 za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Rosa Čuk daruje 10.000 Ur za nagrobni kamen msg . A. Rozmana.
V	seznamu darovalcev za klubski kombi SK Devin je bila nenamerno
Velik praznik so imeli v nedeljo v Števerjanu, takšnega kot že dolgo ne. PraznovaU so udeleženci v narodnoosvobodilnem boju, aktivisti in borci, obUkovalci naše najslavnejše zgodovinske dobe, naše osvoboditve in ro.istva novega slovenskega človeka. Za to priložnost je bilo v prostorih kulturnega društva Briški grič nadvse slovesno. V dvorani društva se je zbralo ogromno ljudi, predvsem ii-stih, ki so med vojno na takšen ali na drugačen način sodelovali v osvobodilnem protifašističnem gibanju. Nekdanji briški partizani so se zbrali zato da so se pobratili in tako še bolj potrdili stike ob meji, aktivisti OF pa so prišli na slavje po priznanja za svoje med vojno delo.
Pomen prireditve so s svojo na vzočnostjo povzdigniU predstavnik občinske uprave odbornik Simon Komjanc, generalni konzul SFRJ v Trstu, Drago Mirošič, tajnik TO SKGZ Aldo Rupel, podpredsednik VZPI-ANPI za goriško pokrajino Lado Dornik, predstavnica odbora aktivistov osvobodihiega boja za Goriško Erika Pavlin, predstavniki družbenopolitičnega življenja naše narodne skupnosti borčev-1 skih organizacij iz Kojskega in iz Nove Gorice.
Prireditev je odprl Saverij Rožič. ki je dejal, da so stike med prebivalci ene in druge strani Bul. ki jih je za kratko Jobo meja na silno prekinila, ponovno vzpostavili 1957. leta predstavniki or o.s vet nega društva, ki je s svojim zborom nastopil na Humu, potem pa so se stiki razširiU na partizansko organizacijo.
Po teh uvodnih besedah ie pred sednik VZPI - ANPI Franc Kotnic dejal, da opravljajo drugi del pobratenja. ker hočejo utrditi tovariške vezi, ki so .jih briški parti zani skovali v skupnem boju. De jal je, da se bodo nekdanji parti-zani še naprej zavzemali za dobro-sedske odnose in za mir.
Za n.jim je govoril predsednik Zveze borcev Kojsko Jože Korenjak. Dejal jC. da je pobratenje pomembno zato, ker bo tudi mlajše generacije opozarjalo na skupno borbo in na to, da smo eno Dejal je. da se je v Brdih boj za svobodo in človeško dostojanstvo začel že po prvi vojni, do končal pa v drugi. V njem so Brici skupno umirali, ne le no Brdih, ampak po všej Jugoslaviji. To pričajo tudi številni grobovi širom n/ domovini. Korenjak je svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da ie sprejeta listina o pobratenju testament za mlajše generacije.
Svečani del nobraten.ia sla Konde in Korenjak sklenila z izme-n’avo hstin in z bratskim obje mcm.
V drugem delu svečanosti so po zornost posvetili aktivistom Osvo bodilne fronte, danes že priletnim
občanom, ki so bili v mladih le tih steber osvobodilnega gibanja. Neva Lukeš, predsednica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja v Trstu, jih je prav prisrčno nagovorila m pri tem ugotovila, kako lepo je. da so se na skupni slavnosti srečali aktivisti in nekdanji borci, aktorji osvobodilnega boja. Aktivisti so se zbrali zato. da bi dobili moralno priznanje za svojo odločitev, da se ne ustrašijo moči okupatorja, ampak se mu u-prejo in zmagajo, če hoče io kot narod še obstajali. Neva Lukeš je navedla različne oblike delovanja aktivistov Omenila je zavetje, ki so ga dajali partizanom, pomoč ranjencem, zbiranje hrane in sanitetnega materiala, osvobodilni vojski so pomagali z zbiranjem in formacij o sovražnikovih akcijah in načrtih. V tem so sodelovali predvsem mladi, ki so sanjali n svobodi in se hkrati izpostavljali smrtnim nevarnostim. Govornica se je spomnila tudi tistih aktivistov in aktivistk, ki so že umrU in katerim gre prav tako naša hvaležnost in priznanje. Dejala .je. da aktivisti OF nikoii niso prenehah biti akvisti in da se morajo tudi danes zavzemati za prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo.
V imenu občinske konference SZDI. Nova Gorica in okrožnega domicilnega odbora OF za svednje-primorsko okrož;e je ta'niča Olga Ravbar pozdravila aktiviste in jim zaželela obilo sreče in zdravja.
Sledilo .je razdeljevanje značk in
pergamen. Vsakdomur so poklon’!: iudi rdeč nagelj. Bil je dolg seznam, ki .je vseboval kar 140 imen. Čeprav so se sestavljalci seznama potrudih, so sami priznali, da so morda kakšnega aktivista izpustili in bodo za takšne primere priznanja podelili tudi naknadno.
Dogodku .je dal slavnostno obe lež.je nastop pevskih zborov in so-Ustov. Že na samem začetku je zapel moški pevski zbor Briški grič pod vodstvom Ivana Klanjščka. V spremstvu harmonikarja Viljema Gergoleta je zapel Naglo puške smo zgrabili m pa Zdravico. Na koncu pa je z občutkom podal še nekaj pesmi in še posebno »vžgal* s pes mi.jo Mi smo zvesti Števerjanci. To pesem, ki je himna Briškega griča, je Vinko Vodopivec napisal izrecno za to briško vas.
Na prireditvi sta kot solista na stopila gojenca glasbene šole, har monikarja Fabjan Koršič iz Šte verjana in Mitja Rupel iz Gorice Nastopili so otroci iz Doberdoba ki pojejo v zboru kulturnega dri' štva Jezero. Pod vodstvom Magde Prinčič in ob spremljavi harmoni karja Viljema Gergoleta so prisr čno zapeli več lepih otroških pes mic in si pridobili naklonjenost ob činstva.
Zares prijetno in globoko obču teno prireditev so sklenil) z zakus ko. ki so jo pripravile števerjan ske žene. Od dobri kapljici in pri grizku so se razvili pogovori o pre-tekhh časih, pa tudi o vprašanjih današnjega dne.
os prvi mirna dclovanja
Uspešen potek prireditev v našem Kulturnem domu
Pet prireditev v treh dneh
Zaključno besedo na tridnevnih prireditvah v Kulturnem domu, v počastitev prve obletnic° delovanja v tem objektu, kjer se je v letu dni zvrstilo nad 120 različnih prireditev javnega značaja (sem niso všteti vsalcdanji trenmgi v telovadnici, sestanki in obiski), je imela goriška mladina, ki je priredjla loko odraslim kot mladim prijeten družabni večer, na katerem se je pokazalo, v brk tistim, ki trdijo, da ni mogoča koeksistenca' 'med mladimi in starimi, da so take prireditve možne in tudi zaželene Zabave je bilo dovolj za vse. Mia pokazali veliko dobre
ga hrama slovenske kulture v našem mestu.
V treh dneh je bilo v Kulturnem domu kar pet prireditev. Nekaterim se je to zdelo preveč, najbrž tudi zato ker je prišlo do drugih istočasnih prireditev. Menimo pa da je prav, da so bile v teh dneh v doma prikazane razne dejavnosti, ki se razvijajo v njeni: slikarska razstava, filmski večer, koncert pevskih zborgv, športna priveditev. dri*-. žabnost. Seveda ni bilo tu všteto vse. vendar pa je bila paleta prireditev z°lo razve :ana, da se lahko vsi 'v njih svoznajo.
tolje\n Tudi^precef izkušenj 7tem	,Ktiltnrni dom je v enem letu opra-
voshi sn meri druaim. upravnemu . zelo pomembno poslanstvo. An’
poshi, so, meri drugim, upravnemu sve*u ponudili torto z eno samo svečko; ta je označevala prvo obletnico delovanja in upravljanja te-
(lUMIIIIIIIIimillllllllllltltiiMiiMIIIMtlltHIIIHIMIIfllltllllltnmtlltfllltlimMIHilllllllllMIIIIIIIUIIIIIIUlllllIlll
DOKONČNO PREM0ŠČENA KRIZA?
V Intecu naj bi proizvodnjo obnovili sredi decembra
izpuščena družina Lučke Gabrovec iz Cerovelj, ki je darovala 50.000 Ur.
V	spomin na Vincenca Škerlavaja (Vaniža) in Marije Milič por. Danev (Kogljave) daruje Angela škerlavaj vd. Šuligoj z družino 10.000 Ur za pevska zbora Vesela pomlad.
Ob smrti drage žene Mirande daruje Rado Bertok 50.000 Ur za moški pevski zbor V.. Vodnik.
Ob Vinskem koncertu na Opčinah daruje SKD Tabor 50.000 lir za moški zbor V. Vodnik.
Nosilci krste pok. Angela Kanteta darujejo 25.000 Ur za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Ob 4. obletnici smrti Mariota Furlana daruje brat Vinko 10.000 lir za G odlično društvo Prašek.
V	počastitev spomina Ivana (Nini-ta) Bogatča daruje brat Albert z ženo Zalko 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. 20.000 lir za ŠD Primorje, 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padUm v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Francetu Pertotu darujeta Iva in Slavko 20.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob obletnici smrti Antona Gerlanca daruje žena Bogomila 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na pokojna Angela Kanteta in Ivana Bogateč daruje Marica Daneu 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Podporni član Mario Švara (Donijo) daruie 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič.
V	snom in na Franca Pertot a darujeta Zofka in Romano škerlavaj 10 tisoč lir /a FC Primorje.
Ob podolicvanin spominskih značk aktivistom OF rt Skednja daruie An "e'a Rutar 10.00C lir za KD Ivan i Grbec.
Po toUkih neugodnih vesteh z gospodarskega področja danes lahko posredujemo nekoUko drugačno novico. Vse kaže, da so v tovarni kontejnerjev Inteco na robu Sovodenj premostiU krizo, do katere je prišlo zaradi pomanjkanja naročil in da bodo proizvodnjo obnovili že v kratkem. Stroje naj bi spet po-gnaU že sredi prihodnjega meseca.
Podjetje sd je uspelo zagotoviti pomembno naročilo od Tržaškega Lloyda. Govor je o okrog štiri tisoč kontejnerjev, ki naj bi jih izdelali za omenjeno podjetje. Ob upoštevanju stopnje produktivnosti, kakršna je bila pred nastopom kolektivnega dopusta in kasnejše dopolnilne blagajne, pomeni tako obsežno naročilo približno eno leto zagotovljene, proizvodnje. Seveda to v kolikor roki za izročitev niso kako drugače časovno določeni. Podrobnosti iz doseženega dogovora namreč še ni so znane.
Kakih sedemdeset delavcev in delavk, ki so biU od začetka septembra v dopolnilni blagajni si bo torej še pred koncem leta lahko nekoliko oddahnilo, čeprav težav v omenjenem podjetju tudi v prihodnje po vsej verjetnosti ne bo manjkalo. Opozoriti velja namreč, da je podjetje do maja prihodnjega leta pod prisilno upravo in da bi moralo do tega roka poravnati precej obveznosti. Bo uspelo v tako kratkem času nadoknaditi šti-
rimesečno zamudo za obdobje dopolnilne blagajne? Razlog za za skrbljenost pa predstavljajo tudi velike zaloge neprevzetih kontejnerjev družbe ICU, s katerimi je zaležen malodane celotni razpoložljivi prostor v okolici podjetja.
Comelli in vodstvo KD orisala načrte za razvoj
Najvidnejši zastopniki deželnega vodstva krščanske demokracije so biU sinoči v Gorici, kjer so na sedežu stranke izvoljenim predstavnikom ter zastopnikom sindikatov in gospodarskih združenj, orisaU razne zakone za gospodarski razvoj dežele, v prvi vrsti novi zakon o {»potresni obnovi, ki ga je parlament odobril pred kratkim.
Kako se bodo ti in drugi podob ni zakoni izvajali, so obrazložili predsednik deželne vlade Comelli, odbornik za načrtovanje Coloni, de želni tajnik Braida in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Turello. Prisostvoval je tajnik KD za Goriško Longo.
Na sedež te stranke je prišlo tu di precej delavcev tovarn v krizi, ki so zahtevali hitro rešitev perečih in odprtih vprašanj.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. C. Cosulich, tele fon 72-480.
Zanimanje za razstavo goriških razglednic
Domačemu kraju posvečamo vsi precej pozornosti in vsakokrat ko izide kakšna knjiga, ko se publiki predstavi kak pisec ali slikar, ko nekdo priredi kako razstavo z domačo motiviko, imamo takoj povečanje te pozornosti. Tako je tudi s sedanjo razstavo starih goriških razglednic, ki je že teden dni v galeriji avditorija in ki priteguje pozornost veliko ljudi. Seveda gre za Goričane in okoličane, tako mlajše kot starejše, še najbolj se za to zanimajo stari ljudje, ki hočejo ugotoviti ali imajo še kak spomin
na to ali drugo poslopje, trg, ulico, kakšni so bili v starih časih. Seveda gre za razglednice izpred pr ve svetovne vojne, a treba je ve deti, da se je marsikatera stavba iz takratnih časov, ki je morda da nes ni več, ohranila še do tridesetih. štiridesetih ali petdesetih let našega stoletja. Med razstavljeni mi razglednicami so tudi številne s slovenskimi napisi in tudi mnoge iz neposredne goriške okolice. Razstava je odprta v popoldanskem času. Morda bi bilo prav, da bi jo za nekaj dni podaljšali.
bodo nekateri še tako krit<č”i in užaljeni, resnica ie. da je Kulturni dom nadomestil tisti Trgovski dom. ki nam je bil odvzet pred pol stoletja. Zp'o upravičeno izražamo že-l~o, da bi se tako koristno delo e Kulturnem domu tudi nadaljevalo.
Resolucije KPJ v skupščini KZE
Danica Dornik prejema Iz rek predsednice Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja v Trstu Neve Lukeš spominsko značko s pergameno
Avgust Štekar, dobitnik spominske značke in pergamene za delovanje v osvobodilnem gibanju
S pobratenja med nekdanjimi borci iz števerjana in Kojskega. Svečanost sta sklenila Franc Komic in Jože Korenjak

niHtMitiitiiiniM
Pianist Mihail Pletnjov drevi v goriškem Verdiju
Zastopniki KPI v skupščini Kra jevne zdravstvene eno* e za Goriš ko so z današnjo sejo skupščine pripravili nekaj resolucij. V eni protestirajo proti sk’ecu pokrajinskega nadzornega odbora, ki je prepovedal rabo slovenščine v skupščini in je v njej izražena zahteva, da upravni odbor nastopi na pristojnih mestih proti temu sklepu nadzornega odbora.
Druga resolucija naj obvezuje ir-pravni odbor, da čimjirej izdela načrt za razdelitev pokrajine v območja. S tret'o protestira jo proti odboru, češ da prepogosto sklepa in da daje skupščini te sklepe le v ratifikacijo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti. Travnik 34, tel. 84 972.
V Verdijevem gledališču bodo danes zvečer, ob 21. uri. ljubitelji glasbene umetnosti lahko poslušali svetovno znanega sovjetskega pia nista Mihaila Pletnjova. Igral nam bo skladbe Debussgja, Ščedrina -Pletnjova, Rahmaninova, Ravela 'n Liszta. Koncert prireja goriško kulturno društvo Rodolfo Lipizer.
Mihail Pletnjov je znan kot vodilni pianist med mladimi ustvarjalci Sovjetske zveze. Dobil je prvo nagrado na svetovno znanem mle-čaju Čajkovski v letu 1978.
Pletnjov se je rodil v Arhan gelsku leta 1957. Ghsbo je študiral na. moskovskih šolah in tamkajšnjem konservatoriju. Šestnajst let star je dobil prvo nagrado na natečaju za mlade pianiste v Pa-rizu. V zadnjih letih je na stalnih koncertnih turnejah v domovini ter v širšem svetu. V Italiji, je sedaj drugi. Nocojšnji koncert bo pravi nm^nižki užitek.
Predavanja
.	~	7 TJ
v uvuiui. iju i.u.gi l ug^r ua . v vidi jevem korzii 3 bo drevi ob 28.36, predavanje prof. patra Jirija Maria Veselyja s papeške univerze iz Rima O enotnosti med vzhodno in zahodno evropsko tradicijo na verskem področju.
Kino
Prireditve
V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto, 4. decembra, ob 20.30 koncert slovenskega kanlavtorja Tomaža Pengova. Prireja Mladinski krožek.
Zveza slovenskih kulturnih društev priredi v Kulturnem domu v Gorici v nedeljo. 5. decembra, ob 16. uri tradicionalno miklavževanje. Na programu je tudi nastop Lutkovnega gledališča iz Ljubljane z igro «Tobia», ki jo je po motivu Zdenka Florijana napisal Edi Majaron. Hišnik Kulturnega doma bo sprejemal Miklavževa darila v petek in soboto.
Inthru
VERDI 20.30 Klavirski koncert. CORSO 18.00—22.00 «Tenebre». VITTORIA 15.30—22.00 «La časa di Mary». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Lo stallo-ne erotico*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Terroie in citta*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 «Flash Gordonz.
Ameriška avantura.
SVOBODA 18.00-20.00 »Veliki rizik*.
Angleška avantura.
DESKLE 19.30 «Nepremagljivi Bruce Lee*. Hongkonški karate.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Feigel daruje družina Pahor 15.000 lir za Kulturno društvo Naš prapor v Pevmi.
Kulturno-šoortno društvo Vipava s Peči izreka globoko sožalje svojemu članu Zlatku Vižintinu in njegovi družini ob izgubi mater«.
Informacije SIP uporabnikom
ZAMENJAVA TELEFONSKIH ŠTEVILK
Družba SIP opozarja zainteresirane telefonske naročnike, da s 1. decembrom t.l. menja telefonsko številko približno 100 naročnikov v občini Gorica.
Za te naročnike, ki so vključeni z dvojnimi številkami v telefonskem imeniku 1982-83, bo odslej veljala številka v oklepaju, ne pa več dosedanja mastno tiskana.
Podrobnejše podatke lahko vsakdo dobi po telefonu na štev. 12 — informacijska služba o seznamu naročnikov. Služba je brezplačna.
ocieta Itallana per rEsercizioTelefonico
m PREMIERI V NOVOGORIŠKEM GLEDALIŠČU^
Dimitrij Rupel: »Pošljite za naslovnikom:
Dramsleo-biografska lepljenka o tržaškem slovenskem revolucionarju Vladimiru Martelancu
Sleherna premiera, zlasti pa. te gre pri tem še ta slovensko noviteto, vzbuja zagotovo določeno pozornost in s tem seveda tudi malce drugačen pristop kot pa če gre za uprizoritev ie potrjenega, klasičnega odrskega dela. To pot je novogoriško gledališče uprizorilo kot svojo tretjo letošnjo premiero novo delo Dimitrija Rupla rPošljite za naslovnikom», katerega premiera je bila na solkanskem odru 18. novembra.
Rupel se je v tem svojem dramskem delu, ki bi ga lahko v nekem smislu, označili za dramsko-biografsko lepljenko, lotil vsekakor zanimive in tudi aktualne snoiri. Skozi življenje in smrt tržaškega • slovenskega revolucionarja Vladimira Martelanca, je skušal na več ravneh hkrati (historični biografski, moralni in filozofski) odgovoriti pravzaprav na vedno aktualno vprašanje sedanjosti: o usodi poklicnega, mednarodnega revolucionarja delavskega gibanja v razmerah in času kominterne med dvema vojnama. Danes vemo o teh in Martelancu podobnih usodah zelo veliko, mnogo manj pa o njihovih osebnih stiskah, čustvih in problemih, kajti to že ne sodi več v uradno zgodovino. In ta, nezgodovinska plat človeka - revolucionarja je dramsko in literarno vsekakor mnogo bolj zanimiva in dramatična, čeprav tudi zgodovini sami ne moremo odrekati izredne dramatičnosti.
Rupel je skušal to dvojnost svojega Vltidimira Martelanca reševati v glavnem na dveh ravneh: prva raven je čisto historična, faktografska, ki jo kot nekakšen okvir pripoveduje in povezuje Pove-i zovalec, skratka človek zunaj fabule in nekakšen avtorjev tolmač in pojasnjevalec. Takšen način podajanja in upodabljanja pa je vsekakor zelo dvorezen in tudi tvegan, kar se je v pričujočem delu tudi zgodilo. Kljub povezovalčevim zelo ja »ni« pojasnilom in veznemu tekstu, je ostala po-pprečenemu gledalcu, ki te materije podrobneje ne pozna, življenjska pot Vladimira Martelanca dokaj neznana in nerazumljiva, saj današnji obiskovalec kaj malo pozna vsa zapletena pota stalinske internacionale. Levinovih izjav o Buharinu. problemih komunistične partije Italije in njenem delovanju tudi na Tržaškem potem. \ ko je fašizem prevzel oblast v Italiji in podobno. Res pa je na drugi strani tudi to, da je samo življenje in nehanje Vladimira Martelanca ponudilo dovolj dramatičnih momenMv in dejstev, ki bi verjetno, v drugačni zasnovi drame lahko mnogo bolj izstopali in se sproti zlivali s človeško, intimno usodo tega našega revolucionarja in tragičnega junaka
Zavoljo tega je v lepljenki sami ostalo marsikaj nedorečenega, nejasnega in zato prevlada avtorjevega videnja takratne stvarnosti, povezane s sedanjostjo, ni mogla preseči objektivne danosti in historične resnibe, kar je delu dajalo zato ponekod videz ohlapnosti, nedodelanosti in končno tudi pretiranega subjektivizma, ki zlasti danes buri marsikatere duhove pri nas in v svetu tako, da dobivamo o minulih, tragičnih dejstvih mednarodnega delavskega gibanja dokaj izkrivljeno, subjektivno in marsikdaj nehistorično podobo.
Zdi se, da se je režiser Zvone Šedlbauer precej zavedal vseh teh, prej omenjenih pomanjkljivosti dramskega besedila in se je zato, skupaj z domiselnim scenografom Borom Rotovnikom lotil režije tako, da je s suverenim vodenjem, blestečimi režijskimi idejami in domislicami, vdahnil predstavi, kljub njeni razdrobljenosti, zlasti časovni le enovit tek in skušal z menjajočim poudarjanjem vloge po vezovalca in glavnega junaka Vladimira le ujeti neko življenjsko verjetnost na odru. Pri tem je pokazal, da zna zlasti dobro delati z igralci, ki jih je uspel povezati v nekakšno celoto in kolektivno igro, pri čemer je dramsko besedilo uspešno in tekoče pripeljal do kraja. Seveda pa je levji delež uprizoritve ležal na igralcih, ki so, kot smo že omenili, znali pod spretno režiserjevo taktirko, odigrati lepljenko kljub omenjenim pomanjkljivostim, le nekako celovito in enovito, brez večjih zastojev ali motenj. Pa naj gre tu bodisi za Povezovalca (Ivo Barišič) ali Vladimira (Janez Stariha), ki sta kot nekakšni centralni osebnosti v nekem smislu človeško in historično hkrati dopolnjevali druga drugo. Okoli njiju pa so nič manj prepričljivo odigrali svoje vloge Anatol (Jože Hrovat), Predstavnik KPJ (Krnel Brišnik), Jevgenija (Dragica Kokot - Šolar). Nataša (Nevenka Sedlar), Caval cante (Bine Matoh), Juliette (Teja Glažar), Boris Fedcrrenko (Matjaž Višnar), Zasliševalec (Janez Škof). Vladimirova mati (Breda Urbič), Natakar (Stane Leban), Šefnatakar (Sergej Ferrari) in ostali potniki-poslušalci (Nevenka Vrančič, Mira Lampe Vujičič, Metka Franko. Tone Šolar in drugi).
Ruplovo dramsko besedilo predstavlja torej zanimiv poskus dramatizacije nekega življenja in časa iz hudega obdobja stalinske internacionale in mednarodnega delavskega gibanja, v katerem je sodelovalo, trpelo in tudi izginilo mnogo naših ljudi, med njimi tudi naš tržaški rojak Vladimir Martelanc.
DUŠAN ŽELJEZNOV
Novost na knjižni polici
Nekaj novih pesniških zbirk
V zadnjem času so slovenske založbe izdale nekaj novih pesniških zbirk. Močno različne so, kakor so različni njih avtorji. Nekatere med njlimi izkazujejo prizadevanje mladih pesnikov za vključitev v tok sodobne svetovne poezije. Nekatere med njima pa so že skrajno izbrušene in kažejo dozorele pesniške osebnosti. Vsem pa je skupna živa vera v pesniško besedo in prizadevanje za pristen pesniški izraz ter pesniško izpoved.
Jože Šmit:
EDEN IZMED VAS
Jože Šmit je doslej izdat devet pesniških zbirk med njimi prvo leta 1950 in zadnjo leta 1972. Sledile pa so si takole: Srce v besedi. Dvojni cvet. Trepetlika, 'Lirika časa, Lirična postila. Koleselj iz cedilike. Kako bomo umirali, Zlo stoletja, Hoja za Katulom. Izdal je pet pesniških zbirk s pesmimi za otroke. Priredil je več prevodov pesmi iz tujih literatur, nekatere je izdal v samostojnih zbirkah. Sodeloval je pri vrsti pesniških enciklopedij, prevajal pa je tudi prozo. Bii je urednik, skratka vse svoje življenje je posvetil literaturi in še posebej poeziji. Zdaj se nam predstavlja z novo pesniško zbirko Eden izmed vas, zbirko, ki jo je uredil Tone Pavček, izdala pa Cankarjeva založba v Ljubljani. Ta zbirka predstavlja nekak desetletni pesnikov obračun zadnjega obdobja, prinaša pa zato izbor zrele moške lirike, razdeljene na sedem ciklov, lirike, ki jo avtor spremne besede Matjaž Kmecl, karakterizira s sedmimi značilnostmi. Med njimi pa je zadnja ta, da se izpesnjeni krog nekdanje pravljice o življenju napaja iz vere, da je vsemi) slabemu, nevarnemu in pokvarjenemu mogoče kljubovati s posmehom in moral no sodbo. Nežni in ukanjeni Šmit
in mmr  .iMiiiimmiiiiiimiiim.iiiiiiiiiniiuiniiiiMii    
VARČEVALNI UKREPI V JUGOSLAVIJI VELJAJO TUDI ZA KULTURO
Koprska založba Upa med željami in realnimi možnostmi za delovanje
Osemdesetodstotno izpolnjeni program pT?datavlja v težkem položaju velik uspeh - Intenzivno sodelovanje z zamejstvom •
začenja delati red v svetu s satirično besedo. Verz se spet poravna v učinkovite rime in doneča glasov ja. Pesnik je izstopil iz prejšnje zasanjanosti ter te zato tudi lopne po glavi s pretepaško duhovitostjo. To je Šmit današnjega časa, kakor se nam kaže v svoji zadnji zbirki. Njegova knjiga je zato zbirka pristne poezije v lepi knjigi.
France Pibernik: ODZVOK
Herman Vogel predstavlja Franceta Pibernika in njegovo četrto pesniško zbirko Odzvok, ki je zagledala luč sveta pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. Pri tem poudarja, da je za Pibernika za današnji čas značilna izjemna oblikovna in izrazna disciplina, kdr pa ne pomeni, da njegovo snovanje ne bi bilo po vsebini, čustvih, doživljanju izraz enako ubrane pesniške na rave. Pibernik je pesnik razklanosti in disonance današnjega človeka in v tem smislu izrazito sodr-ben. Knjiga Odzvok je skom-ponirana iz treh razdelkov, vsak obsega sedemnajst pesmi v prozi, celotno zbirko pa uvaja začetna pesem. Prej je bila Pibernikova poezija obračun z našo kulturno zgodovino, zdaj ie miselno čustven obračun s pesnikovo intimno preteklostjo. Sporočilo zbirke je odhod iz domačega k^a«, v širšem pomenu pa je to zgodba o izgnanstvu iz srečnega sveta in živlie-ma. Zato je Pihernikova zbirka odsvit udarcev iz življenja. čeprav je trasnonirana skozi pesnikove očd v današnji čas.
Herman Vogel: OSOJE
Tudi Voglovo pesniško zbirko Osoje je izdala Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga. Spremno besedo ji je prav tako napisal Matjaž Kmecl, le da v njej ni tako kritično in popolno obdelal pesnika kot je prikazal v uvodni besedi zbirki Jožeta Šmita. Poudarja pa, da Voglove intelektualistične pesmi hočejo odkriti bistvo sleherne stvari, pojasniti smisel in globljo resničnost. Pri tem so pesmi v Osojah res osojne, senčne, mračne, trde, domala prozaične in brez muzikalne igrivosti. Vsak verz obvladuje izku&ra, gola nujnost kakor je skopo živ! on je v osojah, odkoder prihajajo.
Ivo Svetina: BULBUL
Tudi Ivo Svetina se ponaša že r nekaj knjigami pesmi. Med njimi je ena izšla v hrvaškem pre-*'dif vodu. ena pa v dvojezični izdaji. Zbirka nove poezije Bulbut je žbirka ludistične poezije, katere predstavnika sta*V -drugi generaciji, za Šalamunom ih Plamenom
Varčevalni ukrepi v Jugoslaviji veljajo seveda tudi za kulturno področje. Tudi tu je treba gledati na vsak dinar, omejevanje pa nikakor ne sme preseči točke, ko bi lahko bilo bistveno okrnjeno poslanstvo kulturnih ustanov. In kakšen je položaj v koprski založbi Lipa? Njena predstavnika prof. Slavko Sušnik in prof. Jože Hočevar sta mi v daljšem pogovoru marsikaj pojasnila, obravnavali pa smo tudi razna druga vprašanja, ki bi utegnila zanimati naše bralce.
— Če začnemo s sredstvi, potem najbrž ni treba čakati na odgovor, da jih je premalo. Zato bi bilo bolj zanimivo slišati, kako ste se znašli v tem položaju?
— Najbolj nas je prizadelo naglo naraščanje stroškov. Tisk se je tako podraž,il, da je proizvodna cena knjige že skoraj enaka prodajni ceni iz leta 1981. predvsem pa se to občuti pri knjigah z nizko naklado. Ker so bančni kre diti ostali enaki, pomeni to, da z nominalnimi sredstvi manj iz daš. V takem položaju smo si po magali na razne načine: več knjig srno izdali v kooperaciji z drugimi slovenskimi založbami in z Založništvom tržaškega tiska, pa samezne edicije so sofinansiraia tukajšnja podjetja, sem pa tja pa nas je reševala tudi večja naklada.
— Načrtovani obseg proizvodnje kljub temu niste uresničili?
- Glede na le prej omenjene težave pomeni skoraj 80-odstotna realizacija vsekakor uspeh. Od domačih del smo izdali Babičevo Primorska ni klonila, Kramarjevo Marezige - trdnjava slovenstva v Istri. Nerine Silič Javni spomeniki na Primorskem, Sobrovo Slovensko okno v svet Brejčevo Slikarstvo od XV. do XIX. stoletja na slovenski obali. Pelčeve novele Osamelci. Ruplovo Poskusi z resničnostjo in Sancinovo Aktinidija, medtem ko sta pred izi-dom roman Pavla Zidarja Hra stov med in Pesmi Jaše Zlobca in Milana Kleča Omenimo naj se izdajo dvojne številke zbornika Slovensko more in za'edje. pet številk revije Primorska srečanja in sodelovania nri glasilu slovenskih založb knjiga 82. Glede tuje literature nam je uspelo izdati 12 knjig, v glavnem beletristike in nekaj strokovnih pripomočkov.
_ V tuji literaturi se oprede-ljiiiete Izključno na bestsellerje, s katerimi pokrivate morebitne minuse pri Izdaji domačih avtorjev, to na je seveda že od vsega začetka začrtana polttka založbe. Te-mn ste bržkone namenili tudi nedavni obisk v Frankfurtu?
— Za se .jem knjige v Frankfurtu lahko rečemo, da je to koncentracija vseh informacij svetovnega založništva. letošnjega sejma sta se udeležili od slovenskih založb Mladinska knjiga in Državna založba, naša predstavnika pa sta si ogledala predvsem zadnje svetovne uspešnice. Evidentirali smo osem del italijanske, francoske, nemške, angleške, ameriške in sovjetrke književnosti. To so napredna dela. ki večidel opisujejo problema družba dvaj-
setega stoletja. V Frankfurtu pa smo se tudi podrobno pozanimali, kako je z avtorskimi pravicami za tuje knjige, saj se zdaj zaradi pomanjkanja deviz večkrat znajdemo v težavah.
— Za prihodnje leto ste že pripravili okvirni proizvodnji načrt?
— Gre res samo za okvir, saj posamezne postavke še usklajujemo s slovenskimi založbami in z zamejstvom, pa tudi glede finansiranja še ni vse jasno. Osnovna pozornost bo spet veljala domačim avtorjem. Tako pripravljamo knjigo Julija Beltrama Boj za združitev Primorske z matično domovino (od leta 1945 do 1955), ki naj bi pomenila nadaljevanje knjige Branka Babiča Primorska ni klonila. Nadalje načrtujemo izbor poezije in proze avtorjev italijanske narodnosti, ki žive v Jugoslaviji (10 avtorjev), zbornik Vloga in pometi prevajalca v sodobni družbi, knjigo Vladimira Gradnika Skozi 12 nacifašističnih taborišč, tri knjige ob stoletnici Ivana Preglja (Tolminci, Pleba-mus Joannes in študija), knjigo o Francetu Bevku (razprave na plenumu kulturnih delavcev v Novi Gorici), zbornik Slovensko morje in zaledje in vedne številke revije Primorska srečanja. Za tujo literaturo načrtujemo od 8 do 10 knjig. Ob ugodnejših finančnih razmerah bomo program tudi razširili, oziroma skušali pokriti primanjkljaj iz prejšnje sezone.
— Morda za konec še nekaj podrobnosti o sodelovanju z zamejstvom?
_ Z zadovoljstvom ugotavljamo. da je to sodelovanje na dokaj visoki ravni. In to ne samo z Založništvom tržaškega tiska, ampak tudi s tržaško knjigarno, z grafičnim centrom, s Primorskim dnevnikom, z revialnim tiskom itd. Vsi skupaj se trudimo, da bi kar najbolje opravljali svojo vk>-gi pri ustvarjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Naj omenimo tu skupne izda*e in predstavitve posameznih knjig, sodelovanje pri prodaji, tržaški avtorji sodeluieio pri redakcijah m pri spremnih1 tekstih posameznih knjig (zlasti naj tu poudarimo pomoč prof. Josipa Tavčarja in dr. Bruna Majerja), pri pisanju recenzij, pri pisanju strokovnih in literarnih prispevkov za zbornik slovensko mor .je in pomorstvo m za revijo Primorska srečanja itd- s predstavniki Založništva tržaškega tiska pa se dogovor jamo tudi o možnostih novih oblik sodelovanja tako glede založništva kot tudi glede delitve stroškov.
LJUBAN OMLADIČ

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu
prav Svetina z Jesihom. Morda bo zato bolj zanimivo kot prebirati Svetinove pesmi, nejasne, nerazumljive in tipično modeme pesmi, prebrati uvod Tarasa Kermavnerja o tem kakšna je bila Svetinova poezija pred Bulbulom, kakšna je danes, v čem je njeno bistvo in njen pomen. Morda bo po prebiranju uvodne besede komu lažje poskušati razumeti Svetinovo poezijo, ki pa ostaja odmaknjena, le skup navidez nerazumljivih besed in vprašljiva glede svojega pomena, vrednosti in mesta v domači poeziji. Ali je to poezija, ki je jutri ne bo več ali pa bo ostala dokument časa, vse kaj drugega kot si sicer pod poezijo predstavljamo, bomo lahko sodili šele v prihodnosti. Zaenkrat pa tako poezijo In pesniško zbirko lahko le registriramo. Sicer pa je za izdajo poskrbela založba Mladinska knjiga.
Valentin Cundrič:
VRČI, ZAJETJE LUCI IN TEME
Pesniška zbirka Vrči, zajetje luči in teme, ki jo je odmaknjen od pesniškega dogajanja po daljšem molku izdal Valentin Cundrič je presenetljiv pojav tega pesnika. Vsaj tako pravi v spremni besedi h knjigi Niko Grafenauer. Ko tolmači bistvo te modeme poezije poudarja, da njegovi verzi povzročajo predvsem estetsko vznemirljivost. V njih pa se izraža pesnikovo doživetje časa in človekovega bivanja v njem. Prav zato pa naj bi bila to najboljša Cundričeva zbirka doslej. Tudi ta Zbirka je izšla pri Mladinski knjigi, ki ima torej velike zasluge za izdajanje sodobne slovenske lirike.
Bolleau Narcejac: GOSTIŠČE HIBISCUS
Francoska pisatelja Pierre Bolleau in Thomas Narcejac sta pi satelja kriminalnih romanov, ki temelje predvsem na psiholoških osnovah. Pozna se, pravi založba v predstavitvi njunega romana *Gostišče Hibiscus» (slovenski prevod Marjane Samide je izšel v Zbirki zanimivih pripovednih del Mladinske knjige Zenit), da je BoileaU po svoji stroki filozof. Zato je tudi njuno pisanje na visoki ravni v tej stroki. In zato nas tudi ne preseneča, da so njuna dela služila za osnovo dvema filmoma Hitchocka in Clouzota.
Tudi roman, ki ga bodo sedaj spoznali slovenski bppict, ni po-grošnat* cenena krtnilnaika, tem-. iftč je sicer zanimivo, kapelo branje, pa tudi tekst, ki ima svoje literarne, vrednosti. Ifl ^psihološko podlago. Dogajanje poteka na domu za bogate, ostarele občanke, na francoski rivieri, kjer ostarel trgovec pripoveduje svoja doživetja. Kljub vsej udobnosti, ki jo nudi tak dom, poteka življenje mirno, dolgočasno in enolično, dokler se ne pojavi v gostišču upokojen sodnik, hrom s svojo mlajšo ženo, ki najde v zavetišču svojega prvega razvezanega moža. Z njenim prihodom pride do več zaporednih smrti bogatih gostov, ki vzburijo stanovalce. Te čudne smrti pa imajo, kot se pokaže na koncu, prav banalen vzrok: glavna medicinska sestra, podkupljena od sorodnikov, spravlja na drugi svet svoje varovance, da bi dediči čimprej prišli do bogate dediščine.
Tej sicer preprosti, živo in prepričljivo podani napeti kriminalni zgodbi pa je treba dodati še nekaj. Roman prikazuje miselnost, občutja in navade starih, osamelih ljudi in je zato v tej izpovedi, ki jo redkokdaj srečamo v literarnih delih, še nekaj več od navadne kriminalke.
Sl. Rit.
VID VHEMEC
I
1.

ANICA SOSIČEVA V IZGNANSTVU IN MED SLAVONSKIMI PARTIZANI
ANICA SOSIČ se je rodila 27. januarja 1898 na Opčinah. Leta 1924 se je izselila v Jugoslavijo k svojim sorodnikom. Živela je v Kamnici pri Mariboru, skupaj z materjo, očetom, brati in sestro ter tam 10. oktobra 1982 tudi umrla.
Po nemški zasedbi Štajerske v aprilu 1941 so jo izgnali skupaj z mnogimi sorojaki in domačini najprej v Liko, nato v Srbijo in naposled v Slavonijo. Vključila se je z vsem žarom v NOB. Bila je priča strahotnim ustaškim zločinom nad Srbi, kakor tudi naprednimi ljudmi drugih narodnosti. Z izredno dobrim spominom je pripovedovala svoja doživetja. Njen prispevek 1) težkem boju za pravično stvar, daleč od rojstnega kraja, je nedvomno dragocen delež k skupnim žrtvam slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov za osvoboditev. Obenem je tudi razkritje trnove poti naših sorojakov, prežetih z neomajno vero, da bo slej ko prej napočil čas novega življenja, potem ko so prestali mnogo hudega. Pričujoči zapis naj ji bo v zaslužen spomin. (V.V.)
P o italijanski zasedbi Primorske In Istre leta 1918 je na tem ozemlju doživljal slovenski in hrvaški živelj hude čase. Vse bolj rastoče fašistično nasilje, življenjska stiska, beda in negotovost za jutrišnji dan so pognali marsikaterega rojaka z domačega ognjišča. Precej jih je odšlo iskat boljšo srečo ali vsaj znosno življenje v Jugoslavijo, v komaj rojeno kraljevino SRH na ruševinah razpadlega avstro-ogrskega cesarstva. Že prva povojna leta in pozneje so živeli številni ekonomski in politični emigranti v Mariboru
in v njegovi okolici, seveda tudi drugod na Slovenskem in v raznih jugoslovanskih krajih. Žal so mnogi med njimi okusili dokaj razočaranja, brezposelnosti in drugih tegob. Le redkim je sicer uspelo dobiti primerno zaposlitev. Predstavniki mariborske in krajevne oblasti so imeli naše Primorce za »nezaželene prišleke*. Bilo je tudi več primerov, da so jih žalili s «Čiči», ki naj bi odžirali kruh, že itak skopo odmerjen domačinom.
Med političnimi emigranti so bili pripadniki slovenskih narodnih organizacij in društev, ki so jih fašisti prepovedali in razpustili z izrednimi zakoni od leta 1928 dalje. Skupaj z ekonomskimi emigranti so ustanovili v Ljubljani, Mariboru, Kranju in drugje svoja emigrantska društva in izdajali svoje glasilo Istra. Organizirani pa so bili s hrvaškimi emigranti v Zvezi emigranskih društev Julijske krajine v Jugoslavijo.
V	Mariboru je prizadevno delovalo društvo NANOS, erjo od največjih. S skromnim prenočiščem in obrokom hrane je skrbelo za tiste emigranta, ki niso imeli sredstev za preživljanje. V njem pa je bilo posebno aktivno prosvetno društvo JADRAN, s požrtvovalnimi člani in članicami, ki so s svojimi pevskimi in drugimi nastopi pritegnili veliko navdušenih poslušalcev.
V	politično ali ekonomsko emigracijo se je zateklo tudi več komunistov in njihovih simpatizerjev. Ti so nadaljevali s svojim revolucionarnim delom, čeprav so jih šikanirali in nadzorovali policijski organi.
Uspeli so se povezati s člani Komunistične stranke Slovenije oziroma KPJ v ilegali. Omenil bom nekaj primorskih komunistov, ki so opravili v Mariboru in njegovi okolici precejšnjo dejavnost. Vidno mesto je med njimi zavzemal Branko Babič, rojak iz Vanganela pri Kopru. V letih 1937-1940, ko so snovali ljudsko fronto v boju proti fašizmu, je postal organizacijski sekretar okrožnega komiteja KPS za Maribor. Med mariborskimi tovarniškimi delavci je bil znan Angel Besednjak - Don, doma iz Branika na Vipavskem, sposoben organizator in izkušen komunist. Pred policijo v Trstu je pobegnil v Maribor»Marlo Kocman. V Delavskem gibanju so delovali Vladimir Dujmovič iz Rodika, Maks Gašperšič, Angel Segulin in drugi.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.30	TV dnevnik
14.00	«Puccini», 2. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Neposredna oddaja dnevni ka 1
15.00	Šola in vzgoja
15.30	«Piccole donne*. TV nadalj.
16.25	Cirkus (2. del)
«Centrum iz Prage*
17.00	TV dnevnik
17.05	Glasbeno-govorna oddaja
17.30	Nežni in divji
18.00	Grofica iz Durhema.
TV film serije »Dick Turpin*
18.30	Prosti kotiček
18.50	«Happy magic* iz serije «Fonzie»
19.45	Almanah, Vreme
20.00	TV dnevnik
20.30	«Ukročena trmoglavka*
W. Shakespeare
22.15	TV dnevnik
22.25	»Mister fantasy» glasbeni program
23.20	Šola in vzgoja
23.50	TV dnevnik. Danes v parlamentu, Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik ob 13. uri
14.09	Popoldanski program
14.05	»Videogames*
15.00	Predstava radovednosti
15.50	V študiju
16.00	šola in vzgoja
16.30	Garaža, TV film
iz serije Čaroboik Merlin
17.30	TV dnevnik. Iz parlamenta
17.40	Srečanja s filmom 111.46 TV dnevpik - Šport
18.50	«Umor po naročilu*, TV film
10.45	TV dnevnik
20.30	«Otroštva. nagibi in prve izkušnje beneškega Giacoma Casanova*, režiser Comen-cini - čelov, film
22.35 TV dnevnik 22.^5 Srečanje s kinematografijo: Na.jnoveiži filmi ?2.55 Novi dnevniki
23.50	TV dnevnik
23.55	Tenis (iz Barčelone): «Evropa — ZDA*
Tretji kanal
13.00	Tenis (iz Barcelone): «Evropa — ZDA*
17.05	Festival »Premio l+»
18.30	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
20.05	šola in vzgoja
20.40	Torkov koncert: i;San Gio vanni Battista* skladbe A-lessandra Stradelle
21.55	T. A. Edison: »Čudodelnik elektrike*
22.55	TV dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV
9.05	Guslarske pesmi o Titu 9-3(Ua,JCafl sam povem otroška oddaja 10.35, Pedenjžep
10.55	Kluane, kanadski poljudno znanstveni film
11.50	Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Titova država '3.00 Poročila
14.1,0	Pustolovščina' otroška oddaja
14.40	Zlati slavček,
Zlati slavček je tradicionalna prireditev, ki jo organizirata Zveza socialistične mladine Skopje in RTV Skopje vsako leto v novembru. Letošnjih posnetkov še nima-
mo, pač pa imamo tokrat na sporedu lanske, resda so takratni nastopajoči sedaj za leto dni modrejši, toda pesmice, ki so jih takrat zapeli, niso ostarele. Gre namreč za spored 20. pesmic, ki jih pojo otroci iz raznih koncev Makedonije, za spremljavo pa skrbi zbor — tudi ta se imenuje Zlati slavček
—	pa orkester, ki ga vodita Tomislav šopov in Zapro Zaprov, pa še plesalke ob posameznih pesmicah. Nastop povezuje Vasil Pujovski, to je le nekaj osnovnih informacij, največji čar koncerta pa so seveda malčki
—	nastopajoči in kajpak malčki — gledalci, zaradi njih pa si je oddajo potrebno ogledati. Redaktorica oddaje je Jasna Novakova.
15.45	Poročila
15.50	Slavi naproti, amer. film
18.20	Izkušnje spopadov zunanjepolitična oddaja
19.10	Risanka
19 24 TV in radio nocoj
19.20	Zrno in zrna
19.30	TV dnevnik, Vreme
20.00	Ta svet je pesmi vreden Ježka poznamo kot morda najuspešnejšega in edinstvenega slovenskega humorista. Njegove šale in domislice, ki jih pozna mlado in staro, so skorajda ponarodele. Sprejemamo ga kot ljudskega umetnika z izredno iz-tanjšanim posluhom za človekove tegobe in pravo mero za okus. Manj pa poznamo drugo plat Ježkove osebnosti. intimni svet njegovega razmišljanja in pogledov na ta svet, ki ga ima' tako zelo rad in ki mu daje navdih za njegovo vedno svežo in iskreno izpoved. To je »Ježek osebno*, brez klovnovske maske, v oddaji »Ta svet je pesmi vreden*, ki bo na sporedu danes, takoj po TV dnevniku. Oddajo je pripravila novinarka Julka Vahen s TV ekipo.
20.40	Modni utrinki
20.45	Berlin. A'pxanderplatz nadaPevanka
21.45	Poročila
Koper
13.30	- 16.30 Odprta meja
17-.00 Z nami pred kamero
17.05	TV šola
17.50	TVD novice
18.00	M>adi policaji, film
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD Stičišče
20.15	črna koroška, čelov, film
21.25	TVD Danes
21.40	Festival gorskih filmov «San Vito di Cadore*
- ■ 1 c “ TVD Danes
Zagret,
.10.10. Potočila
10.20	Makedonski otroški zbori
10.50	Ne dam tega sonca v očeh
11.20	Chups, nenavaden pes čti vaj, film
12.45	Kaj otroci vedo o Binaču 13-.15 Palestina, dokum. oddaja
14.15	TV dnevnik
14.30	Pustolovščina
15.00	Dokumentarna oddaja
15.45	Narodne pesmi
16.15	Dokumentarni film iz NOB
17.15	Ovaduh, film
18.05	Ustvarjanje Titove Jugoslavije
19.30	TV dnevnik
20.00	Dober večer: Djelo Jusič
TRST A
7.00,	8.00. 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: W. A Mozart: 11.25-14.00 Poldnevniki razgledi: 11.30 Beiežka; 12.00 Od Milj do Devina (ponovitev); 12.40 Zborovsko srečanje v Fiumicellu; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadalj.; »Spomlad s pomladjo* 14.30 Kam, Pe ter Pan?; 15.30 Evergreeni; 16.00 Almanah: Arhitektura in arheologija: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Neapelj sko gledališče: Salvatore di Gia-como: »Assunta Spina*. Prevedla Lelja Rehar. Izvedba: Radijski oder, režija: Glavko Turk. KOPER
(Slovenski program)
7.05. 8 00, 14.00 Poročila; ,16.00 Primorski dnevnik: 7.00 Glasbeni uvod in napoved prazničnega dne; 7.03 Glasbeni predah; 1.12 Glasbeni vložek; 7.18 Pogovor z mlado kmetico, ki dela; 7.25 Glasbeni vložek; 7.38 Kinospored in objave; 7.45 Odlomek pogovora z Jocom: 7.55 Glasbeni vložek; 8.10 Prekomorci; 8.20 Ljudska ustvarjalnost Glasba; 9.00 Zaključek prazničnega jutra: 13.00 Najava prazničnega popoldneva: 13.20 O dneh, ko smo izbojevali Primorsko; 13.35 Oglašanje iz novogoriškega studia; 13.40 Glasbeni praznični spored; 14.10 Čestitke delovnih kolektivov I.; 14.40 Pogovor z rezijanskim partizanom; 14.45 Oglašanje, iz novogoriškega studia; 15.00 čestitke delovnih ko lektivov II.; 15.30 Grški partizan in njegovi spomini: 15.35 Glasba po željah; 16.15 Glasba; 16.20 Pogovor s kmetom; 16.30 Klic v ko pališča, smučišča itd.; 17,00 Revolucija in glasba; 18.00 Konec prazničnega dne.
KOPER
(ltali|onskl program)
6.30, 7.30, 9.30, 10.30. 12.30, 13.30 in 15.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.50 Kako varčeva ti; 7.15 Horoskop; 8.30 Pesem tedna; 9.00 Lovske informacije 9.15 Radijska nadaljevanka; 9.30 Lucianov: dopisi; 10.00 Glasbeni program; 10.10 Sola in vzgoja: 10.20 Zigzag; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim; 1130 Pesem , tedna; 11.33 »Made
in Italy»: 12.00 Glasba po željah:
14.30	Glasbeni program: 15.00 Intervju z Bernardo Lanzetti; 15.30 Glasba; 16.00 Glasovi našega ča sa; 16.30 Revolucija in glasba;
17.00	Jugoslovanska pop glasba;
17.30	Poje grupa «Chi Lites*;
17.45	Radijska priredba; 18 15 Rock glasba; 18.45 Zaključek oddaj.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 13.60, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila:
6.00	9.00 Glasbena oddaja; 9.02 Radio 1 in jaz; 9.58 Zeienl val;
10.30	Pesem v času; 11.10 Glas-beno-govorni program; 11.34 «1 vinti*. radijska nadalj.; 11.58 Zeleni val; 13.35 Master; 14.28 Mar-condirondirondella: 14.58 Zeleni val; 15.03 Tedenski program o ekonomiji: 16.00 «11 paginone*;
18.05	Festival iz Salzburga 1982; 18.38 Prosti kotiček; 19.25 Nabož na oddaja; 19.30 Jazz glasba:
20.00	Italijansko gledališče; 20.48 Pozabljene strani italijanske glasbe: 21.03 šport: 21.30 Radijska priredba; 22.50 Danes v parlamentu; 22.58 Zeleni val; 23.10Telefonski pogovori: 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00.	7.00, 8.00, 9,00. 10.00. 12.00
13.00,	14.00, 17.00,	19.00, 21.00.
22.00,	23.00, 24.00 Poročila: 7.30 Vedri zvoki: 8.07 Praznična oddaja: 8.35 Revolucionarna pesem mladih: 9.05 Glasbena matineja,
10.05	Slovenska radijska reportaža na Ohridu 1982: 11.00 Variacije na partizanske tekme: 11.30 Slovenske ljudske pesmi in plesi;
12.10	Zabavni zvoki z jugoslovan skih studiov; 13.10 Obvestila ir zabavna glasba; 13.30 Cnctail na rodne glasbe: 14 05 V korak , mladimi: 15.00 Informativna od daja; 15.15 Revolucija in glasba:
16.00	Vrtiljak: 17.05 Praznična od daja; 18.00 Sotočja; 18.45 Po do mače z ansamblom...; 19.30 Ob vestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z Mihom Kral.jem; 20.00 Sloven ska zemlja v pesmi in besedi
20.30	S solisti in ansambli JRT;
21.05	Radijska igra: 22.15 Infor mativna oddaja v nemščini in an gleščini; 22.25 Iz naših sporedov
22.30	Iz musicalov in glasbenih revij: 23.05 Lirični utrinki; 23.16 Paleta popevk: 0.05 Nočni pro gram
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
Ob državnem prazniku SFRJ |e K D Valentin Vodnik priredilo 3. srečan|e z domačimi partizani In aktivisti, ki se ga |e udeležila tudi narodni heroj Vida Tomšič
Dolinski župan Švab |e podaril gost|l Vidi Tomšičevi spominsko plaketo
prijateljstva
Na glasbenem večeru v Devinu |e. v soboto nastopil tudi mešani pevski zbor KD Upa Iz Bazovice
Na nižji srednji šoli v
Dolini so proslavili 76-letnlco smrti Simona Gregorčiča
Na prireditvi ob enoletnem delovanju Kulturnega doma v Gorici je zapel koroški mešani pevski zbor
r.	JK
Prireditve v gorlškem Kulturnem domu se je udeležila velika množica ljudi


IS" '	j
j ■
. . .......... ......
Na sobotnem družabnem večeru KD Barkovl|e |e nastopil gledališki igralec Stane Raztresen
m?mm:...................
Pred predavanjem koroškega zgodovinarja Janka Molle|a |e v petek v Bazovici nastopil domači otroški
pevski zbor

Gosta torkovega večera v Slovenskem klubu sta bila pretekli teden pisatelj Franček Rudolf In kitarist Igor Starc
nedeljski reviji cerkvenih pevskih zborov je v Kulturnem domu v Trstu nastopilo enajst zborov
...
fjr-
h iMc boriš Kuret je na petkovem večeru v Babni hiši poaarll spominska krožnika doma-
iU|rilH !\W	“	,,__LHlItaunllmm/. Ir.nl >nrlnlnwl In Al.knllll PrSOarCU
Čima književnikoma Ireni Žerjalovl In Alekslju Pregarcu
Na večeru v Babni hiši |e nastopil tudi trio kljunastih flavt
Pretekli teden so obiskali tiskarno In uredništvo Primorskega dnevnika učenci 5. razreda osnovne šole
F. Bevk z Opčin
V sredo je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah javno zborovanje o problemu openskega pokopališča
Barkovijanski prosvetni delavci so tudi v nedei|o nadaljevali « prostovoljnim delom za preureditev
društvenih prostorov
SMUČANJE
KONČANO TEKMOVANJE ZA W0RLD SERIES
V V
LEPO ZADOŠČENJE ZA BIELERJEVO
Italijanka je zmagala v nedeljskem paralelnem slalomu ■ Pri moških zmaga Julena, Benedik tretji - V nedeljo za svetovni pokal
BORMIO — S paralelnima slaloma se je v nedeljo v Bormiu zaključilo tekmovanje za «World Se-ries®, katerega so se udeležili najboljši smučarji in smučarke sveta, z izjemo bratov Mahre in Stenmarka pri moških ter Američank med Ženskami. Kljub tem odsotnostim pa so prišle na dan zanimive ugotovi- J uvrstitvami kot v prejšnji sezoni.
tve.	j _________________________________
Tekmovanja v Bormiu so poka zala, da bodo tudi letos na posamez nih smučiščih kraljevala vedno ena in ista imena. Le Italijani se lahko nadejajo «preseneeenja», to je eksplozije mladega slalomista Totscha, ki je edini v Bormiu zares presenetil in si je včeraj v paralelnem slalomu celo privoščil zmago nad Bojanom Križajem, enim izmed najmočnejših slalomistov na svetu. Na-
sta sposobna in kar sta dokazala tudi na «World Seriess. Drugače pa je z žensko ekipo: smučarke so še popolnoma izven forme. Do začetka tekem za svetovni pokal pa je še malo časa. Upati je le, da se jim bo forma čimprej popravila in da nas bodo razvesel.jevale s svojimi
TENIS
Ženski paralelni slalom
1.	Bicler (It.)
2.	Aiuleer (8vi.)
3.	Stot/ (ZRN)
4.	Valeenva (ČSSR)
Moški paralelni slalom
1.	Julen (Avl.)
2.	Luethv (Švi.)
3.	Benedik (Jug.)
4.	Enn (Av.)
Ekipna lestvica
MOŠKI: 1. Švica 82 to<'k, 2. Jugoslavija 50, 3. Avstrija 29, 4. Italija 26, 5. ČSSR in švedska 8.
ŽENSKE: 1. Kalija 62, 2. Švica 39, 3. ZRN 28. 4. ČSSR 18, 5. Avstrija in Poljska 17.
SKUPNO. Švica 121 točk. Italija 88, Jugoslavija 54, Avstrija 46, ZRN 28, ČSSR 26.
DAVISOV POKAL
Končno (udi Francija osvojila točko
&RENOBLE — V nedeljo se je v (Jrenoblu zaključilo letošnje tekmovanje za Davisov pokal. Po predvidevanju so seveda zmagali Američani, tako da sta bila preostala nedeljska dvoboja samo formalnost, ki pa
je vendar nanesla francoskemu te nisu tolažilno točko. Yannih Noah je brez težav premagal Mayerja, ki se mu ni dalo tekati in igrati, s 6:1, 6:0, medtem ko si je McEnroe privoščil mladega Leconta s 6:2, 6:3. Končni rezultat dvoboja je 4:1 za ZDA.
Tudi v letošnjem finalu so Američani dokazali, da so nepremagljivi in da bi laliko usposobili še najmanj dve vsaj približno močni ekipi. Francozi so se srčno borili, vendar kaj več kot častnega poraza niso mogli iztržiti. Vprašanje je, še koliko let bo trajala v svetovnem te nisu ameriška nadvlada.
HOKEJ NA TRAVI
Italija - Francija
RIM — V prijateljski tekmi v hokeju na travi je reprezentanca Francije premagala Italijo s 4:0.
KOŠARKA
V NEDELJO V PRVENSTVU C-1 LIGE
Jadranovce oropali v Teramu
Naši izgubili po podaljšku - Odlična in požrtvovalna igra zaman ob pristranskih odločitvah sodnikov in zapisnikarske mize
Etasket Teramo — Jadran 94:93 (44:43, 82:82)
BASKET TEKAMO: Autonetti 24, Iezzoni 6, Sulpici 2, M. Di Fran-cesco 14, Battistclii 16, F. Di Francesco 24, Ricci, De Luca, Incurvati 6, IllCCCCO Z,
- JADRAN TRST: Vremec, Sosič 11, Kraus 2, Ivo Starc 4, Vitez 27, Ban 32. Daneu 17, Hrovatin Rauber.
SODNIKA: Tura ln Mariani iz Bologne.
Ni v naši navadi, da bi se za poraz sklicevali na pristranske sodnike, da bi postavili v dvom njihovo korektnost in objektivnost. Na nedeljskem srečanju v Teramu pa sta moža v sivih dresih prekoračila vsako mejo.
Glede tega naj omenimo samo nekaj dogodkov z nedeljske tekme, ali bolje zadnjih osem sekund regularnega dela srečanja in zadnji dve sekundi podaljška.
Pri stanju 82:82 so domači igralci zagrešili tri grobe osebne napake enkrat nad Vitezom in dvakrat nad Sosičem. Sodnika pa nista niti mignila. Tako sta morali ekipi i-
niiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiui
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
V tem kolu več presenečenj
Juventus nepričakovano izgubil v Ascoliju, Torino pa doma proti Ceseni - Srečna zmaga Interja - Krasen zadetek Ivice Šurjaka
Enajsto kolo prvoligaškega prvenstva je bilo precej bogato s presenečenji. nekoliko manj pa z zadetki. V osmih tekmah sr namreč dosegli samo 13 zadetkov.
Roma je odnesla celo kožo iz Ca-tanzara in ohranila prvo mesto na lestvici. Verona pa je tudi v Firencah nadaljevala svojo serijo pozitivnih rezultatov, saj je remizirala. Verona bi se lahko vrnila iz tega gostovanja tudi z zmago, toda deset minut pred koncem srečanja jo je pogubila napaka vratarja Garelle.
sploh je italijansko smučanje zadovoljilo. Dekleta so namreč osvojila kar dve prvi mesti, in sicer v petek s Quariovo, v nedeljo pa dokaj nepričakovano z Bielerjevo. Ali naj to pomeni preporod italijanskega smučanja? O tem je vsekakor pre-uranjeno govoriti, kajti pripravljal ne tekme so nekaj drugega kot pa tekme za svetovni pokal, kjer mora jo smučarji bolj tvegati.
Vsekakor pa je švicarsko smučanje danes vodilno v svetu, vsaj glede na ekipno kompaktnost. To so prikazala tudi tekmovanja v Bormiu, saj Švicarjem nikoli ne zmanjka talentov. Kar zadeva, jugoslovansko oziroma slovensko reprezentanco pa sp stvari seveda drugačne. Bojan Križaj je še vedno prvi mož, za njim pa vedno ista imena. Kljub tenih je razveseljivo dejstvo,, da Tomaž (Cenkovnik in Grega Benedik obljubljata vrhunsko sezono, za kar
Giacominija odslovili
NAPOLI — Vodstvo Napolija je zaradi slabih uspehov moštva odslovilo trenerja Giacominija. Zelo verjetno ga bo zamenjal Gigi Radiče.
Na drugo mesto4 na lestvici se je povzpel Inter, ki jp zmagal v A vel-linii. Milančani pa so imeli zvrhano mero sreče, saj je AKotelli do sogel zmagoviti zadetek minute pred-koncem srečanja.
Za največji presenečenji v negativnem smislu pa sta poskrbela tu-
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LICA
Tržačani praznih rok
Izgubili so v Padovi - Razmočeno igrišče
Padova — Triestina 1:0 (0:0) je Padovi tudi uspelo, čeprav je bi-
I la enajstmetrovka le nekolik > dvoin-
PADOVA: Maiani, Donati, Fava-ro. Da Re, Fanesi, Tellet, Conforto, Manzin, Bozzi, Cerilli, Pezzato (v 88. min. Ravot).
TRIESTINA:	Nieri, Prevedini,
Trevisan (v 51. min. Costantini), Leonarduzzi, Mascheroni, Pasciullo, De Falco, Tolfo (v 73. min. Štrukelj), Pedrazzini, Fuffini, Ascagni.
SODNIK: Greco iz Lecce
STRELEC: v 66. min. Bozzi (iz 11 metrovke).
Triestina je v Padovi doživela svoj drugi poraz v tem prvenstvu in prepustila prvo mesto na lestvici Carrareseju. Glede na igrišče, na katerem je potekala tekma, bi lahko »-rekli. da se je Triestina potopila. Celotno igrišče je bilo v bistvu ogromna luža. ki jo je pokrivala plast blata in vode. Na takem
IZIDI 11. KOLA Modcna - Parma	0:1
Pa lova - Tries ina	1:0
Piacenza - Brescia	2:2
Pro Patria - Trento	3:1
Rimini - Forli	0:1
Rondinclla - C a rr a rese	1:1
Sanremese - Vlcenza	1:1
Spal - Fano	1:1
Treviso - Mestre	1:1
LESTVICA
Carrarese 16; Triestina 15; Parna, Padova, Vlcenza 14; Rimini 12; Trento, Rondinella, Pro Patria 11; »anremese, Mestre, Modena, Spal, Treviso 10; Fano, Piacenza 8; Breda, Forli 7.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.) Brescia - Kuno; Carrarese - Mo-lena: Forli - Pro Patria; Vlcenza -'reviso; Mestre - Spal; Parma -Macenza: Rimini - Rondinella; San-emese - Triestina: Trento - Padova.
srenu se tržeški igralci, ki so na-ajeni prevladati nasprotnike s hi-rimi potezami se niso mogli uve-javiti. Res je, da je iste težave nela tudi Padova, ki je resnici na jubo pokazala nekaj več kot Trie-tina in zmago navsezadnje tudi za 1 užila.
O ‘ekmi je malo kaj povedati. Za adi razmočenega igrišča bi bil mo-al sodnik kar od samega začetka .oslati vse igralce v slačilnice, saj c bila igra nemogoča. V "ka nizka oga se je takoj zaustavila na vodi. ako da je nemogoče govoriti o or-anizirani igri. Prav tako bi bilo a obe ekipi praktično nemogoče toneči zadetka iz igre. Edino upalo ie bilo doseči zadetke iz pro-j J lega strela ali enajstmetrovke. To
n
ii
Ijiva. Torej je bila to tekma, ki jo je treba čimprej pozabiti. Triestino pa čaka v prihodnjem kolu še zelo težko gostovanje v Sanremu. kjer jih pričakuje ekipa, ki je že več let zanjo izredno neugoden nasprotnik: Sanremese.
«Azzurri» za Romunijo
RIM — Zvezni trener italijanske m:.|gometne reprezentance Enzo Bearzot je sklical nogometaše za sobotno kvalifikacijsko srečanje za EP v Firencah proti Romuniji.
«AZZURRI» ZA ROMUNIJO: Al-tobelli, Bergomi. Bordon, Collovati, Marini in Oriali (Inter). Antognoni in Graziani (Fiorentina), Dossena in Selvaggi (Torino), Centi in Vierchowood (Roma), Gentile, Rossi, Tardelli in Zoof (Juventus), Ba-resi (Milan) in Causio (Udinese).
Na spisku torej ni Sciree, ki je poškodovan.
rinska moštva. Juventus je gladko Izgubil v Ascoliju. kjer je Novelli-no dosegel dva zadetka ob sodelovanju Zofi a. Torino pa je celo izgubil na domačem igrišču, kjer je Ce sena iztržila zlata vredni točki.
Tudi tokrat Udineseju ni uspelo zmagati na domačem igrišču. Piša je celo vodila, k sreči pa je šu-rjak s čudovitim prostem strelom izenačil in dosegel svoj drugi za detek v tem prvenstvu.
Na dnu lestvice pa je treba zabeležiti ponovni poraz Napolija, ki je s tem porazom obtičal na dnu le stvice.
V genovskem derbiju sta Genoa in Sampdoria izenačila, prevladala pa je groba igra.
IZIDI 11. KOLA
Ascoli - Juventus	2:0
Avellino - Inter	1:2
Cagliuri - Napoli	1:0
Catanzaro - Roma	0:0
Fioientina - Verona	1:1
Genoa - Sampdoria	1:1
Torino - Lesena	0:1
* Urthaes«'"- Ptsa	1:1
PRIHODNJE KOLO (5.12.) Bologna Cavese, Campobasso -Bari, Catania - Arezzo, Como - Milan, Cremoijese - Reggiana, Lecce
-	Foggia, Monza - Atalanla, Perugia
-	Palermo, Sambenedettese - Pisto-iese.
LESTVICA
Roma 16; Verona, Inter 15; Juventus 14; Sampdoria 13; Torino, j Udinese, Cesena 11; Fiorentina, Piša 10; Avejlino, Genoa, Ascoli, Ca-gliarl 9; latanraro, Napoli 7.
V nedeljo bodo prvoligaši prosti zaradi kvalifikacijske tekme za e-vropsko prvenstvo Italija - Romunija, ki bo v soboto v Firencah.
PRVENSTVO C-2 LIGE
Neroden poraz Gorizie Vogherese — Gorizla 2:0
(0:0)
GORIZIA:	Colavetta. Grazzolo
(Macri), Marassi (Comisso), l.azza-ra. Lombardo, Codaiin, Casetta, An-tonazzi, Urban, Marcati, Colombo.
Goričani so na tujem proti Vo-ghereseju nerodno izgubili srečanje, s katerega so si s prikazano igrp zaslužili vsaj remi.
Domačini so namreč v sklepnih minutah igre prišli do obeh zadetkov in tako pokopali upanja Bur-landovih varovancev, , ki so zaigrali dokaj solidno in v; teku srečanja bili nevarnejši od domačinov in to še posebno v pvvem polčasu, ko je gotiška napadalna kopica spravila večkrat v zadrego Vogheresejevo obrambo.
grati podaljšek. V zadnjih dveh sekundah le-tega pri stanju 93:92 za jadranovce so kar trije igralci Te-ratna enostavno napadli Sosiča. »Delilca pravice® pa sta se odločila za sodniško žogo. Po skoku se je
C-1 LIGA	
IZIDI 9. KOLA	
Sjsdata - Castelfranco	57:62
Foili - Erocar	88:89
Pino - Bndrio	73:6«
Portorecanati - Maltinti	83:86
Stefane! - Vicenza	80:82
Castiglione - Canella	78:81
Lis - San Bonifacio	67:71
Teramo - JADRAN	94:93
LESTVICA	
Vicenza 16: Cis, Canella,	Castel-
franco 14; Forli, Eurocar	12; JA-
DRAN in Maltinti 10; Teramo 8, Sys-	
data, Stefane), San Bonifacio, Bu-	
drlo in Pino 6; Portorecanati in Ca-	
stiglione 2.	
PRIHODNJE KOLO (5.12.)	
Jadran - Vicenza (17.30) \	Trstu,
Castelfranco - Castiglione, Eurocar	
- Stefanel, Forli - Pino, Maltinti -	
Cis, Portorecanati - Teramo, San	
Bonifacio - Sysdata, Budrio - Ca-	
nella.	
ždge polastil F. Di Francesco, ki jo je podal Battistellij«, žogo je prestregel Vitez, vendar jo je vseeno obdižal domači košarkar. Ta jo je podal na krilo Incurvaliju, medtem pa se je oglasila sirena za konec tekme. »Demoralizirani® Incurvati je vrgel žogo proti košu in le-ta je šla skozi obroč. Jadranovei so se seveda z velikim navdušenjem veselili zmage, saj sta sodnika koš razveljavila. Po dveh - treh minutah pa se je oglasila zapisničarka, ki je zatrjevala, da je koš regularen, z lahkoto prepričala sodnika in tako »podarila® zmago domači peterki.
Vsi napori ob tem dolgem gostovanju, naporna vožnja do Terama, pa tudi odlična igra naših košarkarjev so bili tako zaman. Kljub porazu pa moramo reči, da so tokrat naši fantje igrali zares odlično. Še posebno pohvalo si zasluži Robert Daneu, ki je bil izredno borlien, zanesljiv v metu in požrtvovalen. Odlično je igral tudi Valter Sosič, ki je V 43 minutah igre sijajni) opravi) jelo veznega igralca ob odsotnosti Štefana Guliča, Petra Žerjala in Klavdija Starca.
korektno igrali, če izvzamemo Bat-tistellija, ki se je »proslavil® s šovinističnimi izpadi. Domače moštvo je imelo izredno poprečje v metu (kar 73 od sto).
Naj omenimo, da bodo jadranovci v nedeljo igrali derbi kola. V Trstu se bodo ob 17.30 spoprijeli z vodilnim moštvom Vicenze. Srečanje m prenesli na nedeljo, ker bo tržaški prvoligaš (zaradi televizijskega prenaša) odigral prvenstveno tekmo v soboto. (Niko)
• * •
V 9. kolu prvenstva C-1 lige. gotovo najbolj preseneča poraz r»a domačem igrišču moštva Cis Pordenone proti Pacheri.
Tako je na vrhu lestvice ostala sama Vicenza, ki bo prav v nedeljo gostova1 a pri Jadranu. Naši košarkarji pa so po porazu v Teramu še niže na lestvici. Sedaj so namreč sedmi skupno z moštvom Maltinti.
NA SOBOTNEM TEKMOVANJU V JADRANJU NA DESKAH
David Poljšak (TPK Sirena) na odličnem četrtem mestu
Klub jadralcev na deskah »KEKA® ga položaja. Na končni lestvici je
iz Pirana je v soboto organiziral regato ob priliki «Dneva republike®. V treh preizkušnjah se je pomerilo okrog 20 deskarjev. V primerjavi z drugimi regatami je bila tokrat u-deležba zelo poprečna, konkurenca pa velika. Zaradi prenizkega števila deskarjev sta bili težka in lahka kategorija združeni v eno samo. Na regati sta nastopila tudi dva predstavnika tržaškega pomorskega kluba Sirena.
Start prve regate je bil od 10.30. Veter je pihal z juga, regatno polje je bilo sredi piranskega zaliva.
Presenečenje dneva je bil David Poljšak, ki je v prvi preizkušnji zasedel 4. mesto, v dingi in tretji pa je prispel na cilj tretji. Na končni lestvici je Poljšak zasedel dobro 4. mesto.
Za Sireno je tekmoval tudi Aleš Žetko, ki zaradi tehničnih problemov ni zaključil prve regate in v naslednjih dveh ni izboljšal svoje-
zasedel 15. mesio.
KONČNA LESTVICA
1.	Igor Dernovšek
2.	Tomaž Bezjak
3.	Sandi Gabrovšek
4.	David Poljšak (Sirena)
15. Aleš Žetko (Sirena) Da.
Orono ponovno prvak
SEUL — Rafael Orono iz Venezuele je ponovno osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v su-perperesni kategoriji (WBC). Orono je premagal Južnega Korejca Kirn čul Hoa š tehničnim k.o. v šestem krogu. Južni Korejec je januarja lani premagal Orona.
Naslednji izzivalec svetovnega bokšarskega prvaka v lahki kategoriji Mancinija bo Američan Ken Bogner. Ta je namreč v Atlantic Cityju v desetih krogih po točkah premagal Gonzala Montellana.
•iiminiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuuMiMiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiMMiiKHiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiMiMiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiimmniiift,
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Goričani zopet ugodno presenetili
Dama so zanesljivo premagali bolonjsko moštvo Latte Sole ■ Poraz Tržačanov
San Benedetto — Latte Sole 77:61 (37:32)
SAN BENEDETTO: La Garde 22, Mayiield 12, Sfiligoi, Biaggi 4, Va-lentinsig 8, Ardessi 21, Cecchetti, Pieric 10.
LATTE SOLE: Roberts 29, Brad-sha\v 8, Mina 8, Glauco 4, Iacopini 8, Bergonzoni Dal Pian 2, Borghese 2, Tardini.
SODNIKA: Cagnazzo in Fillippo-ne iz Rima.
PM: San Benedetto 7:9; Latte Sole 13:14.
San Benedetto je z zmago proti Latte Soleju dosegel svojo tretjo zaporedno zmago in se s tem dokopal iz dna lestvice. Goričani so premagali neposrednega nasprotnika za obstanek v ligi in to nadvse prepričljivo kar je dober pokazatelj za nadaljnji del prvenstva,. Predvsem pa razveseljuje dejstvo, da je go-riška ekipa dobila svojega pravega Toma La Garda, ki je prav proti bolonjski ekipi pokazal vse, kar zna. Pod košem je bil nepogrešljiv, kot tudi pri lovljenju odbitih žog. Ob Američanu pa so vsi ostali zaigrali dobro, Mayfield, Pieric, Va-lentinsig in Ardespi;
V tem srečanju je goriska ekipa vodila že od vsega začetka in s V glavnem so domači košarkarji | prikazano igro zadovoljila številne
prisotne navijače. To še posebno v drugem delu srečanja, ko so domačini z učinkovito igro uspeli doseči prednost, ki je bila za goste nedosegljiva. (PR)
Slnudyne — BIc 97:78 (44:43)
S1NUDYNE BOLOGNA:	Bruna-
monti 16, Fredrick 25, Fantin 6, Goti, Villalta 10, Rolle 21, Bonamico 12, Generali 17, Masetti in Govoni.
BIC TRST: Robinson 17. Valenti, Tonut 12. Fabbricatore 9. Harper 30, Bortolotti 10, Agostinis, Floridan, Zarotti in Čuk.
Košarkarjem Biča iz Trsta na gostovanju v Bologni ni uspel podvig.
Gostje so bili povsem enakovre-* den nasprotnik v prvem polčasu, v nadaljevanju pa je prišla do izraza premoč domačinov in to v največ-ji meri zaradi boljše psihofizične priprave. V drugem polčasu so gostje celo prešli v vodstvo s točko prednosti, a potem pa je prišlo do neverjetnega preobrata, saj so Fredrick in tovariši dosegli deset točk. Tržačani pa niti ene. V štirih minutah je bilo praktično srečanje o-dločeno. Vsa prizadevanja Harper-ja so pripomogla le do tega, da je Bic razliko nekajkrat ublažil, toda končna razlika je bila kar 19 točk.
Najboljši italijanski košarkarji bo
2. ITALIJANSKA LIGA
Mrtvi tek Lazia in Milana
Po dvanajstem kolu drugoligaške-ga prvenstva I^rzio in Milan imate dobro prednost pred zasledovalci. Oba sta v nedeljo imela sicer nekoliko sreče, toda konec koncev, kar je pomembno, je rezultat. Na dlani pa je: v primeru, da bi se nadaljevalo prvenstvo po tem kalupu, sta dve mesti za A ligo že oddani.
IZIDI 12. KOLA
Arezzo - Monza	1:0
Atalanta - Varese	0:0
Bait - Sambenedettese	1:2
Campobasso - Bologna	2:2
Cavese - Lecce	1:1
^omo - Catania MBlilan - Perugia	1:0 2:1
Palermo - Cremonese	3:2
Pistoiese - Lazio	0:1
Reggiana - Foggia	2:1
LESTVICA
Lazio 19: Milan 18: Cremonese 15; Catania, Arezzo. Cavese, Como 14; Atalanta, Campobasso, Palermo, Sambenedettese 12; Bologna, Lecce 11; Pistoiese, Varese. Reggiana 10; Foggia 9; Perugia 8; Bari, Monza 7.
ODBOJKARSKI TIH,MR OB PRVI OBLETNICI ODPRTJA KULTURNEGA DOMA V GORICI
Jami j e zasluženo osvojile prvo mesto
Na drugo mesto se je uvrstila šesterka Našega praporja, Juventina pa je bila tretja
Ekipa iz Jamelj je osvojila 1. mesto na odbojkarskem turnirju, ki so ga v Gorici pripravili v okviru prve obletnice odprtja Kulturnega doma. športne manifestacije so se u-deležile tri ekipe: Jamlje, Naš pra por in Juventina.
Jameljci so si prvo mesto zagotovili predvsem zaradi tega, ker so opravili malo osnovnih napak, vsekakor manj od Štandrežcev in Pevm-cev. Sicer je treba povedati, da so bile vse tri ekipe enakovredne in da velikih razlik med temi ni bilo opaziti.
Naš prapor — Juventina 2:0 (9, 9)
Proti vsakemu predvidevanju sa igralci Našega prapora s čistim re zultatom 2:0 odpravili drugo ekipo iz Standreža, ki so jo sestavljali rezervni igralci prve ekipe, ki igra v C-2 ligi ter one. ki bodo letos, skupaj s Pevmci, igrali v 1. moški diviziji.
Jamlje — Juventina 2:1
(11, -8, 15)
Štandrežci so v tem srečanju pokazali, da ne znajo zdržati do kon-
ca. V 3. setu so namreč že vodili z 10:0. a kljub temu niso utegnili zbrati nadaljnjih pet točk. Jameljci so S svojo igro zbirali točko za točko in prišli do končne zmage.
Jamlje — Naš prapor 2:1 (-11, 13, 13)
Vse je kazalo, da bodo igralci z vnožja Brd slavili zmago tudi proti kraški ekipi in s tem osvojili L mesto na turnirju. Po prvem setu so namreč dobro začeli tudi v drugem, ko so nasprotnika dohiteli na 6:6. Odtlej dalje pa jim ni šlo več tako zlahka od rok in so prepustili Jamljam niz.
V tretjem in odločilnem setu pa je vse kazalo, da bodo Jamlje takoj prišle do zmage, saj so v borih 10 minutah že vodile s 14:1. Od tega trenutka dalje pa se je ponovila slika s tekme med Štandrežci in Kraševci, tokrat Jameljcem v škodo. Brici so namreč nizali točko za. točko in prišli do 13 pik. Več pa niso zmogli.
KONČNA LESTVICA
1.	Jamlje 4
2.	Naš prapor 2
3.	Juventina 0
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 4. KOLA
L podskupina
Cus Padova - Viaggi I^onardi 1:3, Spinea - Sermet Conegliano 3:0 LESTVICA
Spinea 6. Pellicano Fratte in Viaggi Leonardi 4, Cus Padova 2, Sermet Conegliano 0.
PRIHODNJE KOLO
Pellicano Fratte - Sermet Conegliano, Viaggi Leonardi - Spinea.
2. podskupina
Itas Fiume Veneto - Mogliano Venete 2:3, Sokol - Bot Intereuropa 3:0. Albatros - Nervesa 0:3. LESTVICA
Pallavolo Nervesa, Albatros Treviso in Sokol 6, Mogliano Veneto 4, Bor Intereuropa 2, Itas Fiume Veneto 0.
PRIHODNJE KOLO
Mogliano Veneto - Sokol, Pallavolo Nervesa - Itas Fiume Veneto, Bor Intereuropa - Albatros Treviso.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 1. KOLA
L podskupina
Rozzol - Inter 1904 3:2, 01ympia
Terpin - Vecchia Pallavolo Trst 0:3, Juventina Belca - Rangers 3:2.
LESTVICA
Vecchia Pallavolo Trst. Juventina Belca in Rozzol Trst 2 točki, Inter 1904, Rangers in 01ympia Terpin Gorica 0.
PRIHODNJE KOLO
Vecchia Pallavolo Trst - Rozzol, Rangers - 01ympia Terpin, inter 1904 - Juventina Belca.
2. podskupina
Ginnastica Spilimbergo - Metal-lurgica 2:3, Volley Bali - Bor JIK Banka 1:3, Maniago - Vivil 3:0.
LESTVICA
Volley Bali Maniago. Bor Intereuropa in Metallurgica Povoletto 2. Ginnastica Spilimbergo. Volley Bali in AP Vivil Terzo d’Aquileia 0.
PRIHODNJE KOLO
Bor JIK Banka - Ginnastica Spi limbergo, Vivil . Volley Bali Videm. Metallurgica Maniago.
ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 1. KOLA 1. podskupina
Colloredo - Donatello 3:0, Julia -Fontanafredda 2:3, Bor - Sangiorgi-na 3:2.
LESTVICA
Colloredo Pasian di Prato, Fon-lanafredda in Bor 2, Julia, Sangior-gina in Donatello 0.
PRIHODNJE KOLO
Fontanafredda - Colloredo, San-giorgina - Julia. Donatello - Bor.
2. podskupina
Kontovel Electronic Shop - Agi Gorica 3:0. Kennedy - Celinia 3:2, Li-bertas Martignacco - Breg 3:1.
LESTVICA
Kontovel Electronic Shop, Liber-tas Martignacco in Kennedy 2, Celinia, Breg in Agi Gorica 0.
PRIHODNJE KOLO
Breg - Kennedy. Cenelia - Konto vel Electronic Shop, Agi Gorica -Libertas Martignacc .
MOŠKA D LIGA
IZIDI 1. KOLA 1. podskupina
S.	Sergio - Intrepida 3:0. Nuova Pallavolo Trst - Pallavolo Gradež 1:3, Fiat Comolli - Libertas Tur jak 3:0.
PRIHODNJE KOLO
Pallavolo Gradež - S. Sergio, Li-
bertas Turjak - Nuova Pallavolo Trst, Intrepida - Fiat Comolli.
2. podskupina
Cus Trst - Jamlje 3:0, AR Torria-na - ltalcantieri 1:3.
LESTVICA
Cus Trst in ltalcantieri Tržič 2, AR Torriana Gradišče, La Talpa in Jamlje 0.
PRIHODNJE KOLO
La Talpa - Cus Trst, Jamlje -Torriana.
POSTAVE EKIP
JAMLJE: Antonii, M. in P. Ba-gon, Cotič, Gergolet, Oretti, Soban.
NAŠ PRAPOR: Černič, Gravner, Mikluš, Klanjšček, M. In F. Sošol, Furlan, Vižintin, Bevčar, Pahor, Grlnover. Bensa.
JUVENTINA:	Jnren, Devetak,
Pavlin, Lutman, Mervič, Corva, Cej, Malič, Vogrič.
SODNIK: Ivan Plesničar.
H. Pavšič
GIMNASTIKA
ZJA premočne
PRATO — V prijateljskem srečanju telovadnih reprezentanc Italije in ZDA so bili slednji močnejši. Američani so skupno zbrali 567,35 točk, Italijani pa 556,50. Manifestacija je bila na zelo visokem tehničnem nivoju, še najbolj pa je presenetil Diego Lazarich, ki je izvajal zahtevne vaje.
Maratonski tek
Cicerlju
ČESANO — Alfio Ciceri je v nedeljo zmagal na maratonskem teku v Cesanu. Ciceri je 42 km pretekel v 2 urah 15’39”, kar je novi rekord prireditve.
HOKEJ NA LEDU
Evropski pokal
BOČEN — V petek in soboto bo v Bocnu na sporedu četrtfinalni dvoboj za evropski pokal v hokeju na ledu. Dvakratni italijanski prvak W0rth iz Bočna bo igral proti moskovskemu CSKA, ki je zmagal na prejšnjih petih prireditvah evropskega pokala in je najmočnejša e-vropska klubska ekipa.
• • O
Mednarodni turnir
BOČEN — Italijanska hokejska zveza je sklenila prirediti v Meranu mednarodni hokejski turnir, na ka
terem bodo sodelovale reprezentance Italije, Jugoslavije, švedske in Romunije. Turnir se bo začel v pe tek, 17. decembra in se bo zaklju čil v nedeljo, 19. decembra
do jutri s 15. kolom končali prvi del prvenstva. Že sedaj pa je razlika v kakovosti posamezinn pete, k več kot očitna. Na vrnu lestvice je še naprej Bancoroma. ki ima 4 točke pred neposrednimi zasledovalci. Trenutno jc Scavoliui na o-dličnem drugem mestu in Kičano-vič igra vse bolje, Dobro se je uigral tudi Jerkov in s tem je Skau-sijeva ekipa še močnejša kot lani. Na spodnjem delu lestvice je precejšnja gneča in Binova je že v nižji ligi, saj ni še zmagala tekme.
IZrDi 14. KOLA Sinudyne - Bic	97:78
Ford - Scavolini	86:1(12
Cidneo - Carrera	88:82
San Benedetto - Latte Sole 77: (H Honky - Binova	88:71
Peroni - Billy	62:79	'
Lebole - Berloni	73:75
Bancoroma - Cagiva	68:61
LESTVICA
Bancoroma 24; Scavolini Pesard, Berloni Turin in Billy Milano 20; Sinudyne Bologna. Ford Cantu in Cidneo Brescia 18: Cagiva Varese 16; Hon’xy Fabriano. Peroni Livorno in Bic Trst 12; San Benedetto Gorica 10; Carrera Benetke. Latte Sole Bologna in Lebole Mestre 8; Binova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 1. 12.) Billy - Sinudvue; 'Scavolini - Hon-ky; Berloni - Bancoroma: Binova -Ford: Cagiva - Lebole ; Latte Sole1 - ‘Cidneo: Carrera - San Benedetto; Bic - Peroni.
NOGOMET
la teden več tekem
Ta teden bodo na sporedu tri tekme evropskega mladinskega prvenstva.
Danes se bosta pomerili mladinski ekipi Jugoslavije in Madžarske v Crvenki, Jutri bosta za isto tekmovanje na sporedu srečanji ZRN -Švica in Ciper - Italija.
V soboto pa bo v Firencah srečanje 4. kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo med Italijo in Romunijo.
Italijanska rokometna reprezen-ca je v prijateljski tekmi premagala Avstrijo z 19:16 (12:6). Ogrodje reprezentance so sestavljali • rokometaši tržaškega Cividina. ob njih pa so igrali še Dejakum (5 golov), Angeli in Balič.
PRVENSTVO A-2 LIGE
Tanjcvicevcntu Indesitu novi dragoceni točki
Tudi košarkarsko prvenstvo A-2 lige je vse bolj zanimivo. Na vrhu , lestvice je še naprej Sav iz Bergama, ki pa je imel precej težav doma s Coverjeansom iz Roseta.
Vse boljši pa je Selečo iz Neaplja. ki je pospravil sedmi par točk v zadnjih osmih nastopih. Presenečenje pa je bilo v Vigevanu, saj so gostje iz Reggio Emilie premagali domačine samo s točko razlike. Dve zlata vredni točki je pospravil tudi Tanjevičev Indesit iz Caserte, ki je sedaj na odličnem 6. mestu IZIDI 14. KOLA Brillante - Rapident	88:90
Selečo - Italcable	94:78
Indesit - Sapori	87:73
Benetton - Bartolini	80:82
Eagle - Riunite	78:79
Sav Bergamo - Coverjeans 94:93 Mangiaebevi - AP Udine	62:77
Farrows - Sacramora	101:94
LESTVICA
Sav Bergamo 24; Selečo Neapelj 22: Brillante Forli, Eagle Vigevano in Bartolini Brindisi 18; Indesit Ca-serta, AP Udinese, Rapident Livorno in Riunite Reggio Emilia 16; Sapori Siena 14; Benetton Treviso in Sacramora Rimini 10; Italcable Perugia, Mangiaebevi Ferrara 8; Coverjeans Roseto 6; Farrow’s Firence 4.
•iiiiiiiiiiiminiiiMiiiimfiitiiiiiniiiittiMittiiiiiMiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitia

BOŽIČNA
IN NOVOLETNA VOŠČILA
ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejemamo
na oglasnem »ddelku. Ulica Mnntecchi 6 - tel. 794-672 int. 57
do 6. decembra 1982
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave

■	m ’ -' I	'M ■m' ■ ■’: trn "■
k \m C W T 11 Pl
A# w m	.. ;i»
ZSŠOI
obvešča, da bo danes, 30. novembra, ob 18. uri na sedežu ZSŠD1, Ul. sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije. Dnevni red:
1.	delo komisije za sezono 82/83;
2.	skupne ekipe; 3. razno.
SK Devin
organizira smučarski tečaj, in sicer za alpsko disciplino na Trbižu, za nordijsko pa v Žabnicah. Tečaj bo 5.. 8., 12. in 19. decembra (pogojno s snežnimi razmerami). Cene: tečaj in prevoz 55.000 lir, samo tečaj 20.000, samo prevoz 35.000 lir, enkratni prevoz
10.000	lir. Vpisujejo odborniki: Lucijan Sosič - Devin, tel. 208-551; Bruno škerk - Praprot, tel. 200-236 In Rnggeio Pieri • Opčine, tel. 212-571 od 18. do 20. ure, ali pa na sedežu društva v torek od 20. ure dalje. Vpisovanje sc zaključi danes, 30. t.m. Do tedaj morajo Interesenti poravnati celotno vsoto. Avtobus bo vozli od Bazovice preko Opčin. Proseka, Saleža, Praprota, Mavhinj, Nabrežine ln Sesljana na Trbiž.
s,...	.....
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 30. novembra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Kiančiška 20, seja teritorialnega odbora za Tržaško. Dnevni red: L poročilo o srečanjih z obmejnimi telcsnokultur-niml skupnostmi; 2. program za sezono 82/83 ; 3. deželni glavni odbor.
Smučarska odseka ŠD Mladina in ŠD Breg
obveščata izletnike in tečajnike, da vlak na Koblo odpelje iz Sežane ob 6.40. V primeru neugodnih snežnih razmer bodo izletniki pravočasno obveščeni v dnevniku. Za posamezne izlete se vpisovanje konča jutri, L decembra, v sredo, 8. decembra in v sredo, 15. decembra.
• • •
Združenje slovenskih šf>ortnih društev v Italiji
obvešča, da bo zaradi tehničnih razlogov plaval ii tečaj v hotelu Maestoso v Lipici do. kon< a maja ob ponedeljkih namesto ob torkih z istim urnikom.
NAMIZNI TENIS
NA VSEDRŽAVNEM TURNIRJU V PARMI
SONJA MILIČ NAJBOLJŠA
Krasova igralka je nadigrala vse svoje nasprotnice in dokazala, da spada še vedno v vrh tega športa v Italiji
Sonja Milič še vedno nekaj pomeni v italijanskem namiznem tenisu. Krasova igralka je to jasno dokazala na nedeljskem vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Parmi, kjer je s svojo izkušenostjo premagala vse ovire in se zasluženo povzpela na najvišjo stopničko odra zmagovalcev. Vse mlajše in tudi trenutno višje kotirane tekmice so morale druga za drugo priznati premoč Miličeve, ki je tokrat zaigrala zbrano in učinkovito obenem, kot že dolgo ne.
V prvih dveh kolih je Sonja z gladkim 3:0 odpravila igralki Vandoni in Arne, v četrtfinalu pa je imela veliko težav z Vignolo, ki je ena najperspektivnejših mladih igralk v državi. Po maratonski tekmi je kra-sovka odločila tekmo v svojo korist s tesnim 3:2. V polfinalu je Miličeva naletela na staro znanko Bevi-lacquo, s katero se bo pomerila tudi v nedeljo v Bariju v okviru A lige. Kot je Sonja sama priznala, je bila to prav gotovo njena najboljša tekma v zadnjih treh letih in gladka zmaga s 3:0 je bila posledica takega razmerja sil. V finalnem o-bračunu pa je naletela na drugoka-tegornico Busnardo, veliko presenečenje nedeljskega turnirja. Ta i-gralka zelo smotrno uporablja lopar s posebno travnato oblogo in je v zadnjem mesecu trenirala pod vodstvom kitajskega trenerja, ki jo je usmeril v izključno obrambno igro. Tako taktiziranje in pasivna igra navadno spravita ob živce nasprotnice, ki nimajo dovolj potrpežljivosti, da bi čakale na ugoden trenutek za napad. Tako je Busnardova po samih treh setih premagala Marino Cergol, ki se ne znajde proti takemu načinu igre in je povsem iz-
1.	-1. Flight	1
2. Oomaso	2
2.	—	1.	Pinda.ro	1
2.	Mauritius	X
3.	—	1.	Valtanaro	1
2.	Paronar	2
4.	—	1.	Uscarama	2
2.	Helder	X
5.	—	1.	Siletil Movie	1
2.	Le Firdos	2
6.	—	1.	Giorgia d’Ambroise 2
2.	Relkedy	1
KVOTE
12 - 7.599.400 lir 11 — 328.000 lir 10 -	35.000 lir
gubila koncentracijo. Nato je premagala še Dondovo in s 3:0 tudi Zampinijevo, ki je bila nosilka skupine številka 1. Finalni dvoboj je bil razburljiv in izenačen. Prvi set je gladko odločila v svojo korist Busnardo, drugega in tretjega je zmagala Sonja, v četrtem je bila spet boljša igralka iz Vareseja, tako da so morale odigrati še peti set. Po borbeni igri si je Miličeva le priigrala manjšo prednost in zmagala z 21:17.
Svojo dolžnost je dobro opravila tudi Sonja Dol jak, ki je s 3:1 premagala tekmici Lecca in Chiappelli, v četrtfinalu pa je po treh setih klonila Zampinijevi, vendar je Sonja nudila močan odpor. Tudi Damjana Sedmak je dobro začela z zmago nad Fasolt s 3:0, proti Vignolijevi pa je sicer izgubila z 0:3, vendar pa je zaigrala zelo učinkovito in je v setih zbrala po 19, 23 in 21 točk. O-bračun tekmovanja v absolutni kategoriji, ki je veljalo kot druga preizkušnja za državno prvenstvo za posameznice, je za Krasove barve
res odličen, saj je Miličeva zmagala, Doljakova je bila peta, Cergo-lova in Sedmakova pa delita deveto mesto, in vse štiri igralke so tako osvojile prve dragocene točke.
Med drugokategornicami je Sedmakova igrala zelo sproščeno, vse dokler ni naletela na svojo «črno mačko* Andreone, proti kateri je povsem popustila.
V mladinski konkurenci Boris Štoka in Tanja Ukmar nista imela sreče. Štoka je v drugem kolu naletel na poznejšega polfinalista, U-kmarjeva pa ni mogla vsiliti nasprotnici svojega načina igre.
B. S.
NOGOMET
Mladi «azzurri» na Cipru
LIMASSOL (Ciper) - Italijanska državna nogometna reprezentanca «under 21» je včeraj dopotovala na Ciper, kjer se bo jutri pomerila s tamkajšnjimi vrstniki v okviru evropskega prvenstva.
TENIS
Navratilovi turnir
SYDNEY — Evonne Goolagong ni uspel veliki podvig, da bi v finalu bogatega teniškega turnirja v Syd-neyu premagala ta čas najmočnejšo teniško igralko Martino Navratilovo. Priletna Avstralka se je dobro borila proti močnejši nasprotnici, a je morala priznati njeno premoč. Navratilova je zmagala s 6:0, 3:6, 6:1
BOKS
Holmes «boksar leta«
CIUDAD MEXICO — Svetovna boksarska zveza (WEC) je progla sila svetovnega prvaka v težki kategoriji Američana Lam,ja Holmesa za «boksar.ja leta». Holmes ima naslov svetovnega prvaka že od leta 1978 in ga je z uspehom obra nil kar 12 krat.
NOGOMET
V NEDELJSKEM 11. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
V derbiju v Repnu Kras boljši od skromne Gaje
Primorje zmagalo v gosteh in obdržalo vodstvo na lestvici - Nov poraz Zarje že meji na krizo?
Sirnik v Laaxu odpadel
LAAX (Švica) — Zaradi pomanjkanja snega so dokončno odpovedali nedeljski moški smuk v Laaxu, s katerim bi se morala uradno začeti letošnja tekmovalna sezona v svetovnem pokalu. Tekmovanje bo tako v Legalpu, v pokrajini Saint Moritz, kjer so po mnenju komisije svetovnega pokala snežne razmere zadovoljive.

NOGOMET*
V 3. AMATERSKI LIGI NA GORISTEM
Ob dveh remijih še zmaga Mladosti
Juventina je izenačila v gosteh v Gradišču in obdržala drugo mesto na lestvici ■ Sovodenjci igrali neodločeno proti solidni ekipi iz Šlovrenca
Torriana — Juventina 0:0
JUVENTINA: Wirtritsch. Varac-chi, Travagin, Furlan, Medeot. Li-govic, Russo, Russo II., Marvin, Lauri, Acconcia (Šturm).
Na gostovanju v Gradišču so Štandrežci dosegli pomemben remi, s katerim so obdržali 2. mesta na razpredelnici. Vižintinovi varovanci so tokrat zaigrali proti dvema nasprotnikoma: Tcrriani in blatnemu igrišču. Slabi terenski pogoji so brez dvoma veliko vplivali na celotni potek srečanja, saj se je po igrišču žoga s težavo premikala.
Sicer je treba povedati, da so Štandrežci v prvem polčasu imeli več od igre in v nekaterih priložnostih za las zapravili zadetek. Torriana pa se je nekoliko več opogumila v drugem delu tekme ter delala štandreški obrambi preglavice. V glavnem pa je* delitev točk najpravičnejši rezultatski sta si ga ekipi zaslužili.

NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
Sovodnje - S. Lorenzo 1:1
(0:1)
SOVODNJE:	Cabas, Florenin,
Marson, R. Petejan, Kovic, E. Pe-tejan, Kodrič, Čaudek, Butkovič (Šuligoj), Milloch, Radikon.
STRELEC: Kodrič Tokrat Sovodenjci pred domačim občinstvom niso uspeli premagati solidne ekipe iz šlovrenca. Gostje so namreč zasluženo prisilili domačine k delitvi točk. Kljub temu, da je bilo igrišče razmočeno zaradi obilnega dežja, kar je oviralo obe ekipi pri hitrem in korektnem
Z
Deset minut pred koncem je še vodila z goloma razlike
Fortitudo — Vesna 2:2 (0:1)
FORTITUDO: Spadaro, Baldassin, Bianco, Pintus, Giacchi, Saia, Zac-caria (v 46. min. Plesnik), Braico, Fontanot, Prestifilippo, Repa.
VESNA: Savarin, Somma, Peris-sutti, Zucca (v 78. min. Basiacco), Pribaz, Candotti, Bruno, Sodomaco, Ludwig, Pipan, Starc.
STRELCI: Bruno v 35. min. in 67. min., Prestifilippo v 80. min., Fontanot v 89. min.
Neverjetno je, kako v tem uvodnem delu prvenstva Vesna meče
IZIDI 11. KOLA Portuale - Torvlscosa 5:2 Fortitudo - Vesna	2:2
Como Rosazzo -San Canzian	2:2
Costalunga - S. Giovanni 1:1 Sangiorgina - Percoto 9:2 Stock - Cima Adviser 2:1 Pro Fiumicello -Palmanova	9:0
Pieris - Ronchi	0:1
LESTVICA
Percoto in Portuale 17 točk, Pro Fiumicello 16, San Giovanni in Costalunga 14, Ronchi, Torviscosa in Pieris 11, San Canzian in Sangiorgina 19, Fortitudo 9, Como Rosazzo 8, Cima Adviser in Vesna 7, Palmanova in Stock 6.
PRIHODNJE KOLO (5. 12 ) Percoto - Stock, Palmanova -Sangiorgina, Cima Adviser -Como Rosazzo, S. Canzian -Pro Fiumicello: S. Giovanni -Pieris; Torviscosa - Costalun-ga, Vesna - Portuale, Ronchi -Fortitudo.
nec, saj je gol popolnoma zmedel Miljčane in Vesna bi lahko še zaokrožila rezultat najprej z Brunom nato s Sodomacom, toda prvi je zgrešil pri praznih vratih, drugemu je vratar odbil nevaren strel, čas pa se je počasi iztekal in Križani so že mislili, da imajo zmago v žepu ter so se pomaknili v o-brambo. Prav ta taktika pa jim je bila usodna. Domačini so začeli ponovno pritiskati in s Prestifilip-pom zmanjšali zaostanek. Gol je vlil Fortitudu novega poguma in prav v zadnji minuti je izenačil. Toda tudi po tem zadetku, tekme še ni bilo konec. Vesna se je namreč še enkrat nevarno podala v napad in najprej je branilec z roko na sami gol črti odbil Ludwi-gov strel, žoga je nato dospela do Basiacca, ki pa je zadel prečko. Prav po tej akciji sta morala Lu-dwig in Fontanot predčasno v slačilnico, zatem pa sodniku ni preostalo drugega kot da odžvižga konec.
FABIO
IZIDI 9. KOLA
Sovodnje - San Lorenzo 1:1 Vermegliano - Azzurra 2:1 Begliano - Medea	1:9
Sagrado - Capriva	0:0
Piedimopte - Mladost 0:2 Torriana - Juventina	0:0
Poggio - Fogliano	0:0
Romana - Italcantieri	1:1
LESTVICA
Capriva 16, Juventina 14, Medea 12, Mladost, Sovodnje in Vermegliano 11, Torriana, Fogliano, San Lorenzo in Poggio 9, Begliano ’, Sagrado 6, Italcantieri 5, Azzurra in Pie-dimonte 4, Romana L
PRIHODNJE KOLO Juventina - Sagrado, Vermegliano - Romana, Medea - Pie-dimonte, Capriva - Torriana, Azzurra - Italcantieri, Fogliano - Sovodnje, San Lorenzo - Poggio, Mladost - Begliano.
razpletanju akcij, je bila tekma vseskozi zanimiva, saj so se oboji odločno borili za zmago do 90. mi nute. Domačinom gre pohvala za požrtvovalnost, ki so jo prikazali na nedeljski tekmi in samo smola jim je nekajkrat preprečila pot do gola. Po začetnem zadetku, ki so ga gostje dosegli v prvem polčasu, so domačini izenačili v drugem delu igre po zaslugi Kodriča.
Piedimonte — Mladost 0:2
(0:0)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Semolič, Ulian, D. Frando-lič, Lavrenčič, E. Gergolet, H. Kobal, E. Kobal, Vižintin (Balaminut).
STRELCI: v d.p. v 35. min. avtogol; v 45. min. Lavrenčič.
V nedeljo je doberdobska Mia dost prvič v letošnjem prvenstvu
zmagala z nekoliko sreče, čeprav je treba pojasniti, da si je naša ekipa obe točki povsem zaslužila. Kraševci so bili vseh devetdeset minut v terenski premoči, tako da so imeli nasprotniki le eno priložnost.
čeprav je bi pravokotnik bolj podoben bazenu kot nogometnemu igrišču, so Uraničevi varovanci popolnoma nadigrali domačine in si ustvarili številne priložnosti za gol. Kobal se je na primer znašel kar trikrat sam prgd vratarjem, a ni izkoristil niti ene priložnosti. Vsekakor pa je tekma potekala večinoma na sredini.
Gola sta padla proti koncu tekme. V 35. minuti je Semolič streljal iz kota v kazenski prostor in branilec nasprotne ekipe je podal žogo v svoja vrata. Drugi gol je realiziral Lavrenčič po osebni akciji po levi strani.
Kras - Gaia	1:0 (1:0)
KRAS: Coronica, Sugan, Gnezda, Puntar, Villalta, D. Škabar, M. Milič, Esposito (v 59. min. Samec), Klun, Olivo, Košuta (v 74. min. Ferfolja).
GAJA: Paulin, Križmančič, Kalc, Kralj. M. Rismondo, B. Rismondo, Gabrielli, .Zippo, M. Grgič (v 59. min. L. Milič), Pečar (v 35. min. B. Grgič), Salvi.
OPOMIN: Puntar, Košuta, Samec, Križmančič.
SODNIK: Persoglia iz Gorice.
STRELEC: M. Milič v 30. min.
Pravijo, da zamenjava trenerja prinaša srečo in tako je bilo tudi v nedeljo v Repnu, kjer je Kras pod vodstvom Hafnerja (ki je vodil ekipo namesto Mandaniccija) dosegel letošnjo prvo prvenstveno zmago. Glede na to, kar je domača ekipa vsaj v prvem polčasu pokazala proti skromni Gaji. pa bi se dalo sklepati, da čaka Hafnerja še precej dela. V vsem po prvem polčasu je namreč Kras vsega« skupaj štirikrat streljal proti Paulinovim vratom. Gaja pa je dvakrat manj usmerila žogo proti Coronici. Domačini so sicer imeli rahlo terensko premoč, to pa je bilo tudi vse.
Kljub temu pa treba omeniti, da je Miloš Milič že v drugi minuti pred praznimi vrati netočno streljal, da je vratar Paulin enkrat rešil svoja vrata, pred zanesljivim zadetkom, da je Gajina obramba odbila žogo na sami gol črti in da je Kras povedel po lepem prodoru Kluna po desni ter njegovim natančnim strelam v kazenski prostor, kjer je M. Milič z glavo premagal sicer solidnega Paulina, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču.
V drugem polčasu .je Gaja nudi; la še manjši odpor, njeni igralci so startali z zamudo, redke akcije so v glavnem začeli z dolgimi po-
Ascoll - Juventus	1
Avellino - Inter	2
Cagliari - Napoli	1
Catanzara - Roma	X
Fiorentina - Verona	X
Genoa - Sampdoria	X
Torino - Cesena	2
Udinese - Piša	X
Milan - Perugia	1
Palermo - Cremonese	1
PIstoiese - Lazi o	2
Rende - Salernitana	2
Novara - Legnano	2
KVOTE:
13 — 3.080.318.070 Ur 12 —	48.508.000 lir
dajami osamljenemu napadu, kar ni rodilo nobenega sadu, sredina igrišča pa kot da ni obstajala. Popustil je tudi Gabrielli, ki je v prvem polčasu pokazal veliko požrtvovalnosti. Ob takem igralskem kadru bi bilo morda bolje, da bi se Gaja že od vsega začetka pomaknila v obrambo in vse svoje sile usmerila le v protinapade. To skromno igro gostov je Kras v nadaljevanju bolje izkoristil. Esposito je na primer v 9. min. po po daji Kluna zamudil priložnost, da podvoji. Precej svežine sta v napad zatem vnesla Samec in Ferfolja ki sta zamenjala Esposita in Košuto. Tako je Villalta v 30. min. zadel vratnico, Križmančič je takoj zatem odbil žogo na gol črti, izkazal se je spet Paulin po strelu Ferfolje. Gaja je šele proti koncu nekoliko razbremenila pritisk in pokazala, da ima tudi Kras vrzeli v obrambi, rezultat pa se ni spremenil.
»Popraviti moramo našo igro v obrambi,* je p« tekmi dejal Hafner, »pa tudi na sredini in v napadu ne gre kot bi moralo. Koliko priložnosti smo imeli, p>a jih nismo
znali uspešno zaključiti! Borbenosti sicer ne manjka,* je nadaljeval, »z igro pa nisem zadovoljen. Na vsak način pa .je ta uspeh za nas pomemben. Zmaga, taka ali drugačna, veliko pomaga k boljšemu razpoloženju, pomeni spodbudo za nadaljnje delo.*
iln o Gaji, kai bi lahko povedali?» «Manjka ji izkušenj v tej ligi. Verjetno se bo v teku prvenstva pokazala v boljši luči, zlasti, ko se bodo mlajši igralci nekoliko prekalili. Pohvalil bi zlasti Paulina, velikokrat je rešil svoja vrata.*
O vzrokih novega poraza pa je trener Gaje Aldo Kralj menil, da ga je treba iskati v pomanjkanju igralcev: »Imamo dosti mladih, ki so letos prvič nastopili v tej ekipi, poleg tega so nekateri pri vojakih (npr. Marko in Salvi), drugi bolni (Križmančič in Vrše, ki sta ju za-merrala naraščajnika Pečar in Robi Križmančič). Poskusili smo že vse, a s tem. kar imamo na razpolago, se ne da narediti bolje.*
»V bistvu je torej vsaka tekma boj pred izpadom .,.»
»Upam, da še izpada rešimo.* «Niste optimist?»
Gaja je tudi v gosteh pri Krasu ostala praznih rok
Naše peterke v promocijskem prvenstvu
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Polet — Scoglietto 55:80 (28:43)
POLET: Ferluga, Gantar, Martini, Kerpan 2 (2:4), Pisani 1 (1:3), E. Sosič 4, A. Sosič 24 (14:19), Sedmak 8, Vitez 8, Daneu 8.
Poietovi košarkarji so v nedeljo proti Scogliettu žal še enkrat dokazali, da so v veliki krizi in trenutno res ni videti, kako bi se iz nje lahko izvlekli. Poletovcem se namreč sredi tekme redno dogaja, da zaigrajo skorajda brezglavo, kot da bi hoteli olajšati posel nasprot nikom, katerim naravnost podajajo žogo v roke. Kriza je zato verjetno psihološkega značaja, saj drugače pokažejo, da niso še pozabili igrati košarke.
V nedeljski tekmi je Polet začej lepo in zbrane in sredi prvega polčasa vodil že s 6 točkami razlike, ko je nekaj poceni »prodanih* žog sprožilo običajni «black-out» in Scoglietto je takoj krepko povedel, ne da bi imel pri tem veliko zaslug, Končna razlika je tako neusmiljena za poletovce, ki bi si po košarkarskem znanju zaslužili drugačen izid, po tem, kar so pokazali, pa je le ta pravičen. Sergij Tavčar
KI
.................................* »----------------------------?
proč točke. V nedeljo so namreč «plavi* le 10 minut pred koncem vodili z dvema goloma prednosti, toda niti to ni bilo dovolj za zmago. Resnici na ljubo so si Križani pred začetkom tekme postavili kot cilj vsaj točko, toda na koncu je remi pustil igralcem precej gren kobe.
Domačini so se takoj podali v na pad in večkrat spravili v težave obrambo gostov. Vesna pa se je posluževala hitrih protinapadov, s katerimi sta bila Starc in Bruno večkrat nevarna. Prav Bruno, ki se je po daljši poškodbi spet vrnil v ekipo, je z lephn golom povedel svoje moštvo v vodstvo.
V drugem polčasu je Fortitudo z odločnostjo skušal nadoknaditi za mu.jeno. Vesna pa je odgovarjala z lepimi in hitrimi protinapadi. Prav v enem izmed teh je Bruno podvojil. Zgledalo je, da je tekme ko-
S*
11H
Beograjski Partizan sam na vrhu lestvice
Beograjski Partizan je sam na vrhu lestvice. Beograjčani so namreč v nedeljskem derbiju kola premagali splitskega Hajduka, izkoristili včerajšnji delni spodrsljaj zagrebškega Dinama in so tako ostali sami na vrhu prvenstvene razpredelnice.
Beograjčani so tudi dokazali, da so to mesto povsem zaslužili, saj so doslej igrali zelo zrelo, v stilu moštva, ki si ne zasluzi samo naslov «jesenskega prvaka», temveč tudi državnega.
Zagrebški Dinamo bi lahko držal korak z Beograjčani, ko bi včeraj premagal moštvo Sarajeva. Zagrebčani so bili v tej tekmi tudi favoriti. Glede prikazanega nogometa so nedvomno bili boljši od gostov, kaj pa ko so bili domači napadalci zelo nespretni pri strelu na vrata. Gre pa tudi priznati, da so Zagrebčani naleteli na izredno razpoloženega gostujočega vratarja Janjuša, ki je igral zares odlično.
Sicer pa je to kolo potekalo v za Bežigradom, kjer sta se sre znaku razpoloženih napadalcev, čala domača Olimpija in Rijeka. Skupno je padlo namreč kar 33 ki sta pred tem srečanjem imeli zadetkov, od le teh kar deset v enako število točk. Tudi po tej srečanju med Crveno zvezdo in tekmi sta moštvi še naprej sku-Veležem.	paj na lestvici, saj se je «ljub
Zelo uspešni pa so bili tudi no- Ijanski derbi revnih» končal brez gometaši vinkovskega Dinama, ki zmagovalca. Za obe ekipi, glede so nasuli Vojvodini štiri zadetke, na položaj na lestvici, bo skoraj Glede spodnjega dela lestvice šnji zimski premor še kako dobro je bilo dokaj pomembno srečanje došel.
IZIDI 16. KOLA Sloboda - OFK Beograd	2:1
Crvena zvezda - Velež	6:4
Partizan - Hajduk	2:0
Olimpija - Rijeka	1:1
Žel.jezničar Vardar	3:0
Dinamo (V) - Vojvodina	4:1
Radnički - Galenika	2:0
Budučnost - Osijek	1:1
Dinamo (Z) - Sarajevo	2:2
LESTVICA
Partizan 24 točk, Dinamo 23. Radnički 20, Željezničar in Budučnost 18, Crvena zvezda,	Haj
duk in Sarajevo 17, Vardar,	Osi-
jek, Sloboda in Dinamo (V) 15, Velež 14, Vojvodina, Rijeka in Olimpija 13, Beograd ll/Galeni ka 10.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
Hajduk - Sloboda: Velež - Par tizan; Osijek - Crvena zvezda; OFK Beograd - Radnički: Galeni ka - Dinamo (V); Vojvodina - Žel.jezničar; Vardar - Olimpija; Ri jeka - Dinamo (Z); Sarajevo - Bu dučnost.
IZIDI 4. KOLA
Don Bosco - Libertas	76:59
Saba - CGI	57:81
Kontovel - Ferroviario	68:83
Polet _ Scoglietto	55:80
Časa del Frigo -
Bor Radenska	76:65
Grandi Motori -
Stella Azzurra	65:59
SGT - CUS	77:61
LESTVICA: SGT, Grandi Motori, Stella Azzurra, Ferroviario in Don Bosco 6; Scoglietto, Časa del Frigo in CGI 4; CUS, Bor Radenska( Kontovel, Libertas in Polet 2; Saba 0.
NASLEDNJE KOLO: CGI - Kcn-tovel (4. decembra ob 20. uri), Časa del Frigo - Polet (5. 12. ob 11. uri). CUS Ferroviario. Libertas -SGT, Scoglietto - Don Bosco. Saba - Grandi Motori. Stella Azzurra - Bor Radenska (4. 12. ob 13.00).
MAX
Edere Časa del Frigo — Bor Radenska 76:65 ( 42:26)
BOR RADENSKA: Krečič, Pegan 1 (1:3), Klobas 8 (2:6), Furlan 2, Race 14 (4:9), Vatovec 6, Čok 16 (6:8), Kneipp 22 (4:5), Ražem in Leo Koren.
PON: Klobas
Bor Radenska je v nedeljo doživel svoj drugi prvenstveni poraz, tokrat v Miljah proti .solidni ekipi Edera Časa del Frigo. Ožboltovi va rovanci so srečanje slabo začeli. Dosti je bilo napak pri metanju na koš (50 odst. in kar 16 izgubljenih žog). Vse to je pripomoglo, da so si nasprotniki nabrali kar 16 točk prednosti v prvih 20 minutah. Skratka, borovci so v tem delu tekme pokazali, da jim manjka še nekaj, da se lahko enakovredno borijo z ekipo, ki spada med boljše v ligi. Predvsem slabi so bili pri lovljenju odbitih žog, pri čemer se je pozna la odsotnost poškodovanega Zobca. V drugem polčasu ni borovcem pre ostalo drugega kot začeti z agresivno obrambo in hitrimi protinapadi. Domačini se pri tem niso znašli. tako da so gostje nadoknadili skoraj ves zaostanek; 10 točk za mude v 10. min., komaj 4 pa pred koncem srečanja. Ožboltovi varovanci so v teh trenutkih dobro i-grali v obrambi., naoake pri roganju na koš pa so bile usodne. Domačini so si 2 minuti pred koncem spet nabrali 8 točk prednosti in takrat ie bilo tekm® konec. Omenimo, da je bilo v Miljah precej naših navijačev, ki pa niso pričakovali takega poraza.
Kontovel — Ferroviario 68:84 (40:41)
KONTOVEL: Ban 22. Udovič 4. Štoka 12, Vellussi, Čuk 18. Lisjak 2, Ferini, Starc 4, Daneu, Kneipp 6.
Kontovel je v četrtem kolu zopet zgubil. Kljub porazu so »beli* po-
polnoma zadovoljili ter so se v prvem polčasu enakovredno boriL proti bolj izkušenim nasprotnikom. V prvi polovici tekme so Konto-velci z odločno igro večkrat spravljali v težave močnejše nasprotnike in ob koncu prvega polčasa je ekipi ločila le ena točka. V nadaljevanju je nasprotnikovi obrambi uspelo zaustaviti Bana, ki je bil dotlej nedvomno najboljši mož na igrišču v naslednjih minutah si je Ferroviario priboril zanesljivo prednost in jo obdržal do konca. Poleg Bana bi pohvaHli še Čuka, ki iz tekme v tekmo prijetno preseneča.
(D.S.)
NA GORIŠKEM
Dom - Erbasol 87:79 ( 46:41)
DOM: Sancin, Nanut, Semolič 23 (17:21), Mian 8 (2:6), Coretti (0:3), Ziani 1 (1:2). Terčič 19 (1:4), M. Dornik 18 (2:3), Cej 18 (2:2), U. Dornik.
PON: nihče.	|
SODNIKA: Sergi in Merviz, Domovci so zasluženo premagali ekipo Erbascl in tako zbrali prvi par točk. Po precej izenačenem za četku, ko so gostje tudi vedili. so naši z agresivno igro po vsem igri-
šču odločno povedli za več kot 20 točk. Tedaj je trener Bergoč poklical na klop skoraj vso začetno postavo in jo zamenjal- s še neogre-timi igralci. Nasprotniki so to izkoristili in z hitrimi protinapadi skoraj dohiteli domovce, ki so končali polčas le s petimi točkami prednosti.
V drugem delu pa so naši, ponovno z agresivno obrambo, dosegli prednost desetih točk, ki so jo brez težav obdržali do konca tekme. Če; prav so bili nasprotniki precej skromna ekipa, smo opazili pri Ber-gočevih varovancih precejšen napredek predvsem v napadu. Tokrat se je še posebno izkazal Terčič, ki je odlično skakal pod obema košema in točno zadeval v napadu.
IZIDI 2. KOLA
Begliano - Goriziana 62:91 Edera Časa Carrozziere 76:106 Arte	A	- Corridoni	58:63
Arte	B	-Buffetti	62:61
■	Dom	-	Erbasol	87:79
■	POM	-	Polisontina	neod.
LESTVICA: Corridoni, Goriziana,
Časa Carrozziere 4, Dom, Arte A, Polisontina, Arte B, Buffetti 2. Edera, Pom. Begliano, Erbasol 0. (POM in Polisontina imata tekmo manj).
(S.L.)
»Nisem ne optimist ne pesimist, skušam biti realist »	(db)
Giarizzole — Primorje 0:2
(0:2)
GIARIZZOLE: Di Maic. Modolo, Cannone, Samez, Bossi, Sifano (v 70. min. Sergi). Zagaria Amodio, Huez, Zoch (v 58. min. Altin), Pi sch;anz.
PRIMORJE: Micor. Husu. Stoc-ca, Angileri, Samese, Zaccaria. Di Benedetto. Antoni. Vidali, Borto-lotti, Rustia.
STRELCA: v 1. mm. Rustria. v 24. min. Di Benedetto vll-metrov-ka).
V	gosteh .je proseško Primorje na blatnem igrišču v Žavl.iah premagala domače Giarizzoie in obdržala prvo mesto na lestvici. Zma ga Prosečanov je povsem zaslužena, čeprav je mlada ekipa Gia-rizzol dobro igrala in v nekaterih trenutkih tudi spravila v zadrego proseško obrambo: o tem pričajo tri prečke, ki so jih zadeli do mačini. S prikazano igro pa so rdeče-rumeni zadovoljili bolj kot Tržačani, predvsem v začetnem deiu srečanja in v drugem oolčasu.
V	prvi minuti igre je proseško Primorje že vodilo z golom pred nosti po zaslugi spretnega Rustie, ki je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe ponovno zaigral. Za dru gi zadetek .je v bistvu spet »poskrbel* kapetan Rustia, saj je »dosegel* očitno 11-metrovko, katero je Di Benedetto točno izvedel. Po tej prednosti so se Prosečan! nekoliko umaknili v obrambo, toda bili so zelo nevarni s hitrimi protinapadi, prdvsem v drugem polčasu, ko so imeli Rustia, Vidali in Antoni izredne priložnosti, ki oa jih niso znali izkoristiti. (H. W.)
Zarja Zaule 0:1 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti, Marc, Macor, Križmančič. Gatta, Benčič, Ražem, Fonda in Novel.
ZAULE: Canziani, Vouk, Veglia, Tremul, Muiesan, Stefanich, Bianco, Mondo, Cigui, Prandi in Grbec.
SODNIK: Toselli iz Krmina
IZIDI 11. KOLA Campanelle •
S. M. Sistiana	3:2
Kras - Gaja	1:9
Giarizzole - Primorje	0:2
Opicina - Domio	0:0
CGS - Libertas C. E. Prisco -	1:1
Op. Supercaffč	4:4
Isonzo - Muggesana	0:1
Zarja - Zaule	0:1
LESTVICA
Muggesana in Primorje 17 točk, CGS 15, Isonzo in Opici-na 13, Čampi Elisi Prtseo in Libertas 12, Opicina Supercaf-fč 11, Kras in Giarizzole 10, Zaale in Zarja 9, Domin 8, Campanelle 6, San Marco Si-stlana 5, Gaja 3.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
Muggesana - CGS, Libertas -Čampi Elisi Prisco, Opicina Su-percaffe - Giarizzole, Primorje - Isonzo, Domio - Zarja, San Marco Sistinna - Opicina, Gaja - Campanelle in Zaule -Kras.
STRELEC: Grbec v 54. min.
Kdor je pred tekmo menil, da bi ponoven poraz Zarje pomenil krizo, je imel prav, saj so tudi v nedeljo Bazovci dokazali, da so le bleda senca ekipe, ki je znala predvajati lep in učinkovit nogomet. Tako so se tudi v nedeljo maloštevilni domači «ultrasi» bolj o-greli s kozarčkom kuhanega vina kot pa z akcijami svojih ljubljencev.
O tekmi ni kaj dosti povedati, saj se je igra skozi vseh 90 minut odvijala predvsem na sredini igrišča, le od časa do časa sta ekipi poskušali s protinapadi presenetiti nasprotno obrambo. Edina resnejša priložnost se je ponudila gostom, ki so jo tudi izkoristili. Zaule so nato s preudarno igro branile minimalno prednost do konca tekme. Najboljši mož na igrišču je bil brez dvoma sodnik. (BIG)

NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM
Nepričakovan spodrsljaj Brežanov
Kljub nezadovoljivi igri je Primorec visoko odpravil Barbarians
Primorec — Barbarians 3:0
(2:0)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Valter Milkovič, Franko Kralj, Lu-gnan, Bruni (v 55. min. Mcdesti), Edvin Kralj, Finessi, Ritossa, Det-tori, Mauro Kralj (v 80. min. Kri žmančič).
STRELCI: v 25. min. Ritossa, v 35. min. Mauro Kralj, v 75. min. Ritossa (11-metrovka).
Primorec je kljub slabi igri visoko zmagal proti skromnemu Bar-bariansu. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, saj so bili Trebenci, kljub temu, da so igrali pod svojimi sposobnostmi, vedno boljši od gostov.
Do gola je Primorec prišel šele v 25. min., ko je Ritossa popravil strel Maura Kralja in ukanil vratarja gostov. V 35. min. pa je sgm Mauro Kralj podvojil. Kljub pritisku domačini niso uspeli povišati vse do 75. min., ko je Ritossa uspešno streljal 11 metrovko, ki jo je sodnik dosodil v korist Primorca zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru gostov.
(BRUNO)
Breg — Grandi Motori 1:2
(0:1)
BREG: Panicom, Rodella. Pinzin, Paoletti, Dazzara. Perossa (v 65. min. Mondo). Albertini, Azzolin, Kraljič (v 65. min. d.p. Strnad). Lovriha in Zonta.
STRELEC za Breg: Strnad v 83. minuti.
RDEČI KARTON: Pinzin (v 81. minuti).
Brežani so torej doživeli svoj prvi prvenstveni poraz, in sicer proti dokaj skromni ekipi Grandi Motori. V tekmi, v kateri bi morali »plavi* končno pred svojim občinstvom zmagati, so tako zasluženo izgubili. Bili so nekoncentrirani in prepričani, da bodo z lahkoto nadigrali nasprotnika.
Tekma se je za Brežane slabo začela, saj so gostje povedli že v 21. min, Brežani so imeli edinstve no priložnost, d- izenačijo, ko jim je sodnik dosodil enajstmetrovko: streljal je Perossa in zgrešil.
Vsi so pričakovali, da bodo Brežani reagirali v drugem polčasu, vendar so bili prav gostje tisti, ki so še povišali vodstvom Tekme je
bilo praktično konec, čeprav je Strnad znižal zaostanek. (I.T.)
IZIDI 9. KOLA Breg - Grandi Motori 1:2 Roianese - SanCAndrea 1:0 Aurisina - San Sergio 0:0 SanCAnna -	S. L. For You 0:5
San Vito .	Olimpia	3:1
Primorec -	Barbarians 3:0
Rabuiese -	Chiarbola	1:0
LESTVICA
Aurisina 16 točk. Roianese 15, Primorec 12, San Sergio 11, Olimpia, Breg. San Luigi For You in San Vito 9, Rabuiese 8, SanCAndrea 6, Union 5, Grandi Motori 4, Chiarbola 3, SanCAnna 2, Barbarian.s 0.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
Chiarbola - Un‘on; Barbarians - Rabuiese; Olimpia - Primorec: S. Luigi - San Vito; San Sergio - SanCAnna; Sant’-Andrea - Aurisina; Grandi Motori - Roianese.
Počiva: Breg
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TKST Ul Montecchi 6 PP 559	rol. (040) 79 46 72 (4 linijo) TLX 460270
Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0461) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120.00 letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
la SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADII — DZS 61000 Ljublian« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiška. Trst 11-5374 Stran 8
30. novembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I
in tiska I
iZTT
(Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
POGOVOR Z DORO GUAGNINI, ŽRTVIJO ARGENTINSKE HUNTE
Ugrabljanje oseb je zločin ki ga mora človeštvo obsoditi
«S svojim ravnanjem so me hoteli streti... Bila sem gola številka, ničla... Povedali so mi, da lahko z menoj storijo kar hočejo in ne bodo za to odgovarjali nikomur-Mučenju ne uide praktično noben zapornik*
Vesti, ki so pred nedavnim prišle iz Argentine, od koder so po ročali o odkritju množičnih grobišč. z žrtvami tamkajšnje voja ške hunte, ki se je odločila, da domače politične opozicije ne bo strla le moralno, ampak jo bo izničila tudi fizično, so močno pretresle tudi italijansko javnost. Iz Južne Amerike so prihajala poro čila o grozodejstvi)] tamkajšnje policije, v preteklem tednu pa smo imeli tudi v Trstu priložnost, tla se tudi osebno spoznamo z eno izmed žrtev nehumanega dogajanja v tej daljni deželi.
Dora Guagnini je navidez drob na, krhka ženska, kateri na prvi I»Ogled ne bi nikakor prisodili, da je prestala vse to. kar je doživela v Argentini in da kljub te mu najde dovolj moči za boj. ki ga je napovedala argentinskim kr vtiikom. Pogovor z njo je razkril dogajanja, o katerih v Evropi nismo vedeli mnogo.
♦Zakaj menite, da ste prišli na črni seznam argentinskih oblastnikov?*
*Mvi je bil znan časnikar, do ma m v tujini in moči njegovega peresa so se v Buenos Airesu
bali. •
-Kako je prišlo do aretacije?* «Z možem in otrokoma, stara sta bila Ure. oz. tri leta. smo 21. decembra 1977 v neki knjigarni na eni osrednjih buenoaireških u lic kupovali knjige, ko se je ob pločniku ustavil navaden renault. I: njega so stopili oboroženci v civilu, ki so mene in otroka takoj ločili od mola.'*
♦Sta otroka ostala ob vas?*
*Trenutno da. Zarezali so mi oči in nas vse tri stlačili v avto. Za te ugrabitve je sploh značilno, da uporabljajo zanje navadne avto mobile. brez kakih posebnih o znak. Uklenili so me in me grobo zavrnili, ko sem zahtevala pojasnila. Po radiu so nekoga obvestili. da so nas ujeli. Otroka sta vsa prestrašena jokala in kmalu so me ločili od njiju.*
■Ste videli, kam so ju odpeljali?*
«Ničesar nisem videla. Kmalu zatem se je naš avto ustavil v nekakšni veliki garaži, kjer je bilo mnogo drugih avtomobilov. Po strmih polžastih stopnicah so me odpeljiali v klet. kjer sem v bistvu .a javnost izginila.»
♦V kakšnem smislu?* tRekli so mi namreč, da v tem prostoru nisem r ječi. ampak po vsem izven družbe. Poredili so mi. da lahko storijo z menoj kar hočejo in ne bodo za to odgova-
rjali nikomur. Hoteli so me streti že s temi besedami.*
♦So mučili tudi vas?*
«Mučenju n.e uide praktično noben zapornik. Popolnoma mirno so mi povedali, da so se nekaj mučenja naučili od Nemcev, nekaj v Alžiriji, nekaj na tečaju v Pa nami, k temu pa so dodali še lastno domiselnost, ki naj bi bila na jučinkovitejša.*
«0 kakšnih tečajih so govorili?*
«To ni skrivnost. V Panami poteka 'o pod vodstvom ameriških izvedencev posebni tečaji za muče nje. katere obiskujejo pripadniki vseh južnoameriških vojaških režimov. To so ti tečaji.»
♦Kakšna je bila vaša nadaljnja usoda?*
♦Z verigo so mi uklenili obe no gi, slekli so me do nagega in gro zovito mučili. Toda dovolite mi: o tem ne bi želela govoriti. Tega se nočem spominjati. To želim pozabiti!.»
♦Na kaj ste premišljevali v teh pogojih?*
♦V takih pogojih je sploh težko premišljevali. S svojim ravna njem so me hoteli duševno streti. Odvzeli so mi ime in mi dali številko. Bila sem gola številka, ničla. Občutila sem strašno nemoč. Na nikogar se nisem mogla obrniti. Včasih sem mislila na svoj ce, prisilila sem ne, da sem molila. toda občutek nemoči je o-stal:>
«Ste videli tudi druge zapornike?*
«Dolgo sem bila sama v povsem prazni sobi. brez pohištva, na cementnih tleh. Dneve in dneve sem čakata in nisem vedela na kaj čakam. Potem so me dali v prostor. ki so mu rekli "la leonera”. Izpod svoje preveze sem iridela v tem prostoru nekaj oseb. s hudimi sledovi mučenja z elektriko. V ta prostor so občasno prihajali rojaki in odpeljali po pet do deset oseb. Nikoli več nismo slišali zanje*
«Ste slišali kaj o usodi svojega moža?*
cNe vem. če je bilo naključje ali ne: premestili so me v celico št. 29 (tega sc dobro spomnim), kjer je bil tudi moj mož. Tudi njega so grozovito mučili. Bila je to priložnost, da se pogovoriva o stvareh, za luitere sva vedela, da se ne bova mogla več nikoli. In da se posloviva...*
♦Odtlej ga niste več videli?*
cMene so neke noči prišli iskali v celico in so mi rekli: Ti se lahko vrneš v družbo. Spet so me
naložili v avto in me po krajši vožnji izkrcali sredi ulice. Odtlej o možu. tedaj je bil star 33 let. nisem nikoli nič izvedela. Pred petimi leti je izginil...*
«In vaša nadaljnja pot?*
Ko so me čez čas izpustili so mi zabičali, cla ne smem o svoji dogodivščini z nikomer spregovorili niti besedice, niti s sorodniki. Vsaka moja beseda naj bi poslabšati položaj mojega moža. Toda nisem jih ubogala: tako sama. kot družina smo naredili vse možne korake, da bi izvedeli za usodo huisa. Oblasti pa so nam le odgovarjale: mi ne vemo nič. nje gov kazenski list je čist. teh ljudi nihče ne preganja. Septembra 1979 sem z otrokoma, ki so ju tudi izpustili, odpotovala v Italijo. Trenutno živim v Rimu in potujem po svetu, kjer skušam opozoriti javnost na dogajanja v Argentini. na to sramoto 20. stoletja.*
«Kako so vas sprejeli v Italiji?*
v. M or a m reči, da so vse nas, ki smo prišli iz Argentine, sprejeli z velikim razumevanjem in deležni smo bili veRke solidarnosti, kar nam je v veliko uteho.*
«Ali bi lahko izrazili svoje sporočilo oh vsem kar ste doživeli in ob vaših trenutnih prizadevanjih?*
"želim si in se trudim, da hi ves svet spoznal okrutnost po ja v a izginjanja oseb. Želim si tudi. da hi na mednarodni ravni tako ugrabljanje oseb označili za zlo čin proti človeštvu, za krivce pa ne bi smelo biti nikjer in nikoli rle pomilostitve, ne amnestije, ne možnosti za azil.*
V Ženevi objavili sklepni dokument zasedanja
S kompromisom preprečili razkol na konferenci GATT
Reševanje perečih sporov odložili na kasnejši čas - EGS se je dobro držala
ŽENEVA — Včeraj pred zoro se je s 36-umo zamudo končala ministrska konferenca Splošnega sporazuma za carine in trgovino fGATT). Osvojili so skupno deklaracijo, ki se omejuje le na načelne izjave, naka zuje morebitne rešitve, v bistvu pa skoraj ne bo vplivala na svetovno trgovinsko izmenjavo, saj niso napravili niti koraka naprej v boju proti protekcionističnim pregradam. Dokument namreč le opozarja na nevarnost protekcionizma in zagovarja pripadnost svobodni trgovini, dlje od itaeelnih izjav pa ne gre.
Razvodeneli dokument zgovorno priča, da jim ni v petih dneh in nočeh uspelo odpraviti velikih razlik med različnimi stališči treh skupin držav, skupine z ZDA na čelu, E-vropske gospodarske skupnosti in 77 držav v razvoju. V bistvu so le preprečili končni razkol. Zgovorne so torej besede predsednika komisije EGS Gastona Tliorna, ki je poudaril, da ni bilo ne zmagovalcev in ne premaganih. Med vrsticami pa je dal razumeti, da so v Evropi še kar zadovoljni s takim rezultatom.
Glede perečega vprašanja subvencij za izvoz kmetijskih pridelkov, ki bi jih hotele ZDA odpraviti, se je moral VVashington zadovoljiti z izjavo, da «bodo v bodoče sprejeli take pobude, da bi kmetijsko izmenjavo dovedli v okvir večstranskih izmenjav*. Obenem pa, da ♦bodo skušali izboljšati in disciplinirati iz vozno konkurenco*. V prihodnjih dveh letih pa bodo napravili študijo za odpravo kmetijskih razprtij. EGS I pa je obenem dosegla, da ta študija 1 ni obvezna. Vsekakor pa še vedno lebdi v zraku ameriška grožnja, da se bodo ZDA poslužile ♦dumpin ga* (prodaje pod ceno, da stres konkurenco), ki bi moral spametovali EGS. Bojne sekire med ZDA in EGS niso torej še zakopali. Kako bodo to vprašanje rešili v prihodnjem obdobju, bo bržkone odvisno od večje ali manjše sloge članic EGS. Do se daj so pokazale precej nepričakovano enotnost, kar daje slutiti, da ne bo Evropa tako poceni klonila.
Vse ostalo v sklepnem dokumentu pa je kot pričakovano le obrobnega pomena. Ponovno so poudarili po men najširšega konsenza, oljenem pa so izrazili potrebo po iskanju in sprejetju takih mehanizmov, ki bi v bodoče lažje in hitreje reševali nastale spore. Večji pomen ima le ugotovitev, da so zavrnili poskus Washingtona, ki je hotel v GATT vključiti tudi storitve in izvoz tehnologije. O tem bodo razpravljali šele leta 1984, do tedaj pa se lahko še marsikaj spremeni.
Glede držav v razvoju dokument GATT poudarja, da je treba uspešneje uresničiti načelo o ♦prednost-
nih odnosih* z najmanj razvitimi. Po zaslugi odločnega nasprotovanja sedeminsedemdesetih so tudi zavrgli vvashingtonski predlog, da bi ponovno pregledali sporazum o ♦prednostnih odnosih* z nekaterimi državami v razvoju, ki so v zadnjem obdobju uspešneje napredovale.
Drage «(arife» za demonstrante v ZRN
BONN — Zahodnonemški demon stranti bodo morali odslej iz svoje ga žepa plačevati pripadnike .javnega reda, ki imajo nalogo, da jih razpršijo. Za vsako uro dela in za vsakega agenta bodo morali plačati dvajset tisoč lir. Ukrep so oblasti v ZRN podvzele. da bi prizadele udeležence nedovoljenih manifestacij.
Posadka afganistanskega letala prosila za politično zavetišče v Zahodni Nemčiji
Po se nepotrjenih vesteh so člani posadke (pilot, kopilot in letalski inženir) letala DC 10 pred vzletom s frankfurtskega letališča proti Kabulu zaprosili za politično zatočišče v Zahodni Nemčiji. Letalo s 152 potniki na krovu je tako ostalo na pristajalni stezi	(Telefbto AP)
•ifiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiniiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiimiilUlfiniiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiNiiiiimiiii.aP
LETOŠNJA TRETJA NESREČA V ISTEM RUDNIKU
17 mrtvih pri eksploziji v poljskem premogovniku
Reševalna akcija še poteka, zato obračun ni dokončen
VARŠAVA — Po poročilih poljske agencije PAP, se je preteklo noč v premogovniku Dimitrov v B.vtomu, na območju Gornje Slezi je, zgodila huda nesreča, ki je doslej terjala 17 mrtvih in 10 ranjencev. To je že tretja letošnja nesreča v tem rudniku: prva. 12. junija, je zahtevala življenje desetih rudarjev, v drugi, oktobra, pa jih je umrlo šest.
Nesreča se je zgodila, ko je v soboto zvečer v globini 774 metrov izbruhnil požar. V trenutku, ko se je rudarjem pridružila reševalna e kipa, da bi ga pogasila, je v rovu prišlo do eksplozije plina. Od 60 oseb. jih je 16 umrlo. 11 pa je bilo hudo opečenih, vendar je eden od ranjencev kmalu podlegel opekli nam. Reševalna akcija je še v teku. nekateri ranjenci pa so še v smrtni nevarnosti, tako da obračun nesreče še ni dokončen.
Vzroki nesreče uradno še niso znani, čeprav se govori, da je požar povzročil samovžig. Na prizorišče je nemudoma prišel minister za rudarstvo in energetiko, general Piotroivski, s skupino izvedencev.
tako da so že sestavili posebno preiskovalno komisijo. Reševalno akcijo izvajajo specialni oddelki civilne in vojaške zaščite.
Švicarji zahtevajo nadzorstvo nad cenami
BERN — švicarska vlada bo u vedla nadzorstvo nad cenami, da bi zaščitila potrošnike. Na posebnem referendumu so iiarttreč držav ljani obvezali vlado, naj nadzoruje naraščanju cen dobrin in storitev, ♦če je nujno* pa naj tudi peskrbi za zmanjšanje cen. Odkar so v Švici leta 1974 Ukinili posebni nadzorni odbor za cene se je stopnja inflacije, ki je znašala samo 1 odstotek, že povečala na 6.2 odstotka, kar pa je še zmeraj med najmilejšimi stopnjami inflacije v svetu.
ŽENEVA — V Švici je v starosti 86 let umrla bivša romunska kralji ca Helena, ki je še do lani živela v begunstvu v Italiji. Pokopali jo bodo v Švici.
OB PROSLAVAH SVOJIH ZGODOVINSKIH OBLETNIC
Albanci spet ostro proti Jugoslovanom
V Jugoslaviji so ostro odgovorili na stališča svojih južnih sosedov
TIRANA — Albanija je v nedeljo praznovala 70-letnico proglasitve svoje neodvisnosti in 38. obletnico ♦zmagoslavja ljudske oblasti in komunistične revolucije*.
V vsej državi so tema ODletnica ma dali velik poudarek, imeli pa so tudi dve veliki prireditvi, da bi obudili spomin na «tiagično razkosanje domovine*, ki se je začelo že na predvečer prve balkanske vojne in na «enotni;st -vseh Albancev*, s posebnim jkmčTai kom na liste, ki so Točeni* in živijo na Kosovu, v Črni gori in v Makedoniji, v Jugoslaviji,
Slavnostno proslavo so priredili v nekem tiranskem gledališču, kjer je, ob prisotnosti Enverja Hixlže, govoril vidni politični delavec Foto Ciami. V svojem govoru je poudaril željo Albanije, da živi v prijateljskih odnosih z vsemi svojimi sosedi, tudi z Jugoslavijo, «k'jub nepremostljivim ovirani idejnega in političnega značaja*. Beograd je obtožil, da ♦nadaljuje s svojo politiko sovražnosti in zatiranja* do albanske narodnostne skupnosti, kateri naj bi odrekal vse narodnostne pra-
«111111II lili IIIII »M« 1*1111111 • H HI IIII llllllllllll 11 lil III1111111111 Ulili II Hll I Ml IIIIH • 11 lili II11II (IIIIIIII lllll II111 lil 11III llllll 11 Hilli Hill 111111111111 lllll I UMIH lili lllll Ulil IMIII llllll
OB ODLOČITVI AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA REAGANA 0 UMESTITVI JEDRSKIH OBRAMBNIH RAKET MX
Kaj je in kako deluje raketni sistem MX
Sklep predsednika ZDA Ronalda Reagana o umestitvi posebnih n-brambnili jedrskih raket MX na območju ameriške zvezne države Wyoming .je sprožil val polemik m kritik po vsem svetu. Nekateri ameriški krogi mu očitajo, da se je odločil za sicer najcenejšo, a obenem tudi najmanj zanesljivo varianto za okrepitev obrambnih sposobnosti ZDA pred grožnjo sovjetskega .jedrskega nenapovedanega napada. Povsem v drugačnem tonu pa so kritike, ki jih je
rThe MX Ballislic Missile
i 1
Prerez rakete MX
nashingtonska uprave deležna ne Vzhodu, kjer ji očitajo, da rakete MX sploh niso obrambnega zna čaja, temveč, da sodijo v okvir po novnoga oltoroževanja ZDA, ki že li jo porušiti obstoječe ravnovesje v številu in moči jedrskega oro žja obeli velesil.
Kakorkoli že. je Reaganov sklep dokončen, zvezno blagajno pa bo stal okrog 26 milijard dolarjev. Tako bodo leta 1986 v bližini letal ■kega oporišča VVarren v \Vyotnin-gu na območju 72 kvadratnih ki
iometrov postavili v globoke silo se sto raket MX. za katere velja trdno upati, da jih ne nodo nikoli izstrelili. Poglejmo sii nekatere njihove značilnosti in bistvo kritič nih pripomb in pomislekov, ki so jih izrazili nasprotniki te pobude ameriškega Pentagona.
Nova ameriška medcelinska ra keta, ki so .jo prekrstili v MX (kratica za eksperimentalno raketo) je sestavljena iz štirih stopenj, izdelale pa so jo štiri ameriške družbe. Dolga .je 21,3 metra, pre mer meri 2,3 metra, ob vzletu je težka skoraj 90 ton, zmore oa sko raj 3,5 tone tovora, medlem, ko znaša zmogljivost dosedanjih ra ket ♦Minuteman 3» samo 1,2 tone. MX lahko prevaža do deset jedi škili konic, ki vsebujejo 300 do 500 kilotonov klasičnega razstreliva. Na razdalji 13 tisoč kilometrov, kolikor znaša njen maksimalni do met. zgreši tarčo največ za 150 metrov proti 220 metrom rakete ♦Minuteman 3», ki je bila doslej v dotaciji ameriškega vojaškega arzenala. MX se poslužuje tako ime novane «hladne tehnike* izstrelitve, pri čemer se motorji prve stopnjo vžgejo šele. ko .je biia raketa že pognana iz svojega podzemskega betonskega bunkerja.
Sistem ♦goste razporeditve* (den se pack) predvideva inštalacijo raket v posebne silose na razda l.ji 550 do 600 metrov urug od drugega. Rakete bodo razporedili v o bliki trikotnika, usmerili pa jih bo do proti severu (verjetna smer napada), da bi še učinkoviteje prt prečili istočasno eksplozijo vseh sovražnikovih napadalnih raket Poleg tega bodo vsak silos tako zabetonirali, da bo lahko vzdržali pritisku 261 kilogramov na kvadratni centimeter, medtem ko i-majo podzemski silosi raket ♦.Minuteman 3* samo polovično odpor nost.	...	.
Nekateri poznavalci kritizirajo o-brambni sistem, za katerega se je odločil Reagan, ki je moral svoj sklep posredovati kongresi, pred l. decembrom letošnjega leta. Me ni.jo, da bi lahko Sov .jeti izvedli tako imenovani ♦blokadni napad* (pindovvn attack) a tem. da bi pov-
zročili v ozračju nad oporiščem v VVarreiiu eksplozijo serij treh jakih .jedrskih tovorov iod 5 do 10 megatonov) neprekinjeno vsako minut- za celih petnajst minut ali celo eno uro. Elektromagnetsld impulzi, ki bi jih te eksplozije Jhirostile, bi onesposobili .komuni-■Rcijski in elektronski sistem ra ričet MX, ki bi naAtogle več vzleteti proti Sovjetski zvezi. Sovjetom naj bi se tudi ponudila mož nost. da izstrelijo rakete, konice katerih bi se zarile v zemljo ir Pile temperiranc za istočasno
Strategic Ballistic-Missiles
4
Now
eksplozijo, ki bi nepopravljivo raz dejala vse te silose.
Zaradi vseh teh razlogov so številni poznavalci pozvali Renta gon, naj poskrbi za pravočasno dopolnitev sistema MX s poseli nimi protiraketnimi raketami tipa ‘Spartan*. ki bi lahko že v ozra čju uničile sovjetske napadalne stroje. Umestitev teli slovtev ra ket* pa bi bila v jiopolnem na sprotju s sjiorazumom iz leta 1972 med Nixonom in Brežnjevom o prepovedi uporabe protiraketnih si stemov. Tudi sicer so bili strokov n.jaki opustili raziskave na tem jx)dročju. čeprav je Reagan že potrdil, da bo te tehnološke razi skave spet obnovil.
Odločitev o umestitvi raket MX je Reagan utemeljil s trditvijo, da je v zadnjih dvajsetih letih sovjetski potencial strateških raket in bomb premočno narasel in prehitel Američane, kot je prikazano na spodnjem grafikonu. Levo pa je grafično iranazorjen Reaganov predlog o zmanjšanju strateške raketne oborožitve. Odprto ostaja seveda vprašanje, v kolikšni meri so ameriški podatki resnični in koliko je v njih propagande.
Strategic Missiles
ll i/oiiiiiir/ tlanes in jutri
vice. Nadalje je tudi trdil, da ♦Jugoslovani pripravljajo spdetke in zarote, da bi uničiti Albanijo.* Manjkale niso, seveda niti obtožbe proti ♦jugoslovanskemu revizionizmu*, pohvalil pa je ♦vsestranski razvoj, Id ga je Albanija dosegla pod vodstvom ljubljenega Enverja Hodže*. medtem ko sta «Jugoslavija in Poljska tako zasuti z dolgovi, da sta na robu bankrota.*
Veliko ljudsko zborovanje pa so pripravili v Valoni na trgu. kjer .ja leta 1912 Ismail Qcmal prvič dvignil na drog albansko nacionalno zastavo. Na tem zborovanju je govoril predsednik države Ramiz Alie, tofi njegovega govora pa je bil podoben onemu, ki ga je opravil Ciami. Poleg tega je ostro napadel svojega predhodnika Melimeta Shehuja, ki je naredil ♦samomor*, potem ko so ♦odkrili, da je bil jugoslovanski, sovjetski in ameriški agent*. Prav razkritje Shehuja in njegovih sodelavcev je govornik označil kot ♦veliko zmago albanske partije*.
Na albanske obtožbe so ostro odgovorili v Jugoslaviji. V posebni izjavi je predsednik KPJ Mitja Ribičič dejal med drugim, da so ♦ozemeljske pretenzije in izzivanja r zvezi z Jugoslavijo, zelo značilni v težnji, da bi na Balkanu spet namestil sode smodnika, za katere se je zdelo, da jih ne bo na tem področju nikoli več.* Istočasno je jugoslovanski tisk tudi priobčil vest, da je sovjetski časnik «Novaja vremja* spet ponudil Tirani, naj bi ta obnovila diplomatske odnose z Moskvo, v interesu vseli socialističnih dežel.
Izjave, ki so bile podane v Tirani v jasnem protijugoslovanskem tonu in v duhu zahtev ♦po drugi polovici nacionalnega ozemlja, ki so si ga prisvojili velikosrbi*, so obsodili tudi v Skopju, kjer so tudi izjavili, da bo Jugoslavija vsekakor našla primeren način, da se bo stališčem svojih južnih sosedov uprla.
NA SILVESTROV VEČER
V Milanu katoliški pohod za mir
RIM — Katoliški gibanji «Giu-stizia e paee* in ♦Paz Cluisti* bosta tudi letos v Milanu na Silvestrov večer priredili pohod za mir, ki je že petnajsti po vrsti. Na posebni tiskovni konferenci sta škofa Bei-nini in Albana in Betlazzi iz Ivree poudarila, da je namen pohoda osveščati javno mnenje o vsem, kar ogroža ritir in pravico v svetu, kot na primer jedrska oborožitev, mafija, kantora in pomanjkanje dialoga med Vzhodom in Zahodom.
NEAPELJ — Ker je bil posrednik med zaprtimi kamoristi in n Titovimi pajdaši na prostosti so preiskovalci ukazali aretacijo 19-letnega ječarja zapora na otoku Gorgona Antonina Cipulla.
Goniji sliki bi lahko naslovili Wyoni ing včeraj in danes. Tam, kjer se sedaj po sicer še kar pusti pokrajini pasejo konji, bodo čez nekaj let pod zemljo vgradili ogromne železobetonske silose, v katere bodo namestili rakete MX z jedrskimi konicami. Jasno .je, da odtlej za konje ne bo več prostora...
V Portorožu uspeh «Srečanj prijateljs(va»
PORTOROŽ — Tradiciona'na italijansko - jugoslovanska pevska prireditev ♦Srečanja prijateljstva*, ki je bila včeraj v portoroškem avditoriju, je tudi letos požela velik uspeh, številno občinstvo je sledilo izvajanju pevskih zborov iz devinsko - nabrežinske občine, Čedada, Logatca, Pirana in Umaga. Na sprejemu, ki je sledil prireditvi, je bil poudarjen pomen srečanja za zbliževanje med italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji in slovensko v Italiji.
E. O.