Naj Teč j i iIorcAtki dnevnik*! Združenih državah Velja za tsc leto ... $6.00 B | Za pol leta.....$3.00 | | Za New York celo leto - $7.00 I | Za inozemstvo celo leto $7.00 Oj GLAS NARODA List slovenskih idelavcev v Ameriki. Pr ^IIHII1 il J The largest Slovenian Daily in* j? the United States. a Issued every day except Sundays S Band legal Holidays. - 75,000 Readers. . J TgLEJON: CORTLANDT 2876._Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON- C0RTLANDT 2876 NO. 117. — ŠTEV. 117. NEW YORK, TUESDAY, MAY 19, 1925. — TOREK, 19. MAJA~1925. VOLUME XXXIII. — LETNTK^xyyiTT ZADEVA FRANCOSKIH DOLGOV Francija bo ugodila želji Združenih držav, da se prično v Washington*! v najkrajšem Času razprave glede vojnih dolgov. — Caillaux ne bo čakal akcije glede proračuna ter bo najbrž sam prišel v Ameriko. Tekma med suhači in butlegar ji. Čolni butlegarjev prekašajo glede brzine ladje *' prohibicijske mornarice". —Davkopačeval-ci bodo morali odšteti še velikanske s v o t e, predno bo moglo prohibici jsko brodovje kaj opraviti. PARIZ, Francija, I 8. maja. — Francija se bo uklonila želji, kateri je dal izraza Washington, da naj se takoj prične z razpravami glede dolga. Poslala bo v Washington komisijo ali pa se pogajala potom svojega poslanika, kot bo želel Washington. Čeprav bi finančni minister Caillaux rad vedel, kje stoji glede državnega proračuna, da bi mogel govoriti z večjo avtoriteto glede plačilne zmožnosti Francije, se je vendar dogovoril z ostalimi člani vlade, da prav nič ne koristi siliti v ospredje ta pomislek, ker je Washington za trdno sklenil pričeti s takojšnimi pogajanji. Ta popust pa je le na površju. Vlada ne veruje, da bi se pospešilo uravnavo dolga potom naglih pogajanj, a Francozi čutijo, da ne morejo zahtevati podaljšanja roka ter so celo mnenja, da bi bila slaba politika storiti kaj takega. Ker hoče Caillaux osebno razpravljati o tem vprašanju, — v prepričanju, da je kredit Francije odvisen od načina postopanja, — bo mogočče prišel osebno v Washington, če bo postalo potrebno direktno pogajati se o vprašanju z ameriško komisijo glede fundiranja dolgov. Očividno pretiran straha katerega imenujejo v nekaterih krogih "turkifikacijo" Francije, ne predstavlja sicer vladnega mnenja, vendar pa je opaziti jasne znake splošnega strahu, da bo Francija prisiljena žrtvovati del svoje politične neodvisnosti svojim anglo-saškim upnikom. — Kdo ve, kakšen obseg bodo zavzele take irtve? — vprašuje neki voditelj javnega mnenja. Celo eden vladnih pristašev je sprejel kot možnost neke vrste kontrolo domače francoskega administracije, s pomočjo nadaljnega Dawesovega načrta, tikajočega se Francije. — Naši upniki se bodo mogoče smatrali obvezanim kontrolirati naše dohodke in izdatke, — piše Bainvile v La Liberte. — Polagoma nas bodo kolonizirali. Ni povsem nemogoče, da bi se s Francijo ne postopalo kot s Tunisom in Egiptom, kjer so bila denarna vprašanja izvor protektoratov. V Parizu se boje, da se bo Amerika poslužila pritiska vojnega dolga kot sredstva, da naprimer prisili Francijo k sprejemu garancijskega dogovora brez reservacij, tikajočega se centralne in iztočne Evrope. Izjavlja se, da bi francoski delež pri letnih dohodkih iz Dawesovega načrta komaj pokril eno petino svote, katero mora plačati Francija v obrestih na posojila, katera je zajela za rekonštrukcijo opustošenih ozemelj. Kljub tem trpkim pripombam pa razumejo Francozi v splošnem potrebo, da se uravna vprašali je dolgov, tudi če bi se dejanska plačevanja za nekaj časa preložilo. Pertinax pravi v Echo de Pariz, da bo prijateljstvo Amerike izgubljeno, če bo Francija še nadalje i^rajčkala s problemom, mesto da bi se pogajala glede uravnave- On je mnenja, da ne more Francija plačati Združenim državam in Angliji vsako leto več kot dva tisoč milijonov papirnatih frankov _ , .» ji '11 f-» f, i. 'Delo rudarjev, da spravijo, svo- ter je stavil predlog, naj skleneta Francija in Itali-ljt. mrtve in ranjene tovapige na j a dogovor, da se ne bosta separatno pogajali z upniškimi narodi. Finančni izvedenci vidijo težkoče v dejanskem prenosu denarja iz Francije v Ameriko. Ker ne more Francija slediti vzgledu Anglije ter pošiljati zlata, se domneva, da bo treba pri tem vzeti vpoštev francoske eksporte. Vspričo protekcijonističnih tendenc tako v Angliji kot v Združenih državah pa bi bilo treba posebnih pogajanj, predno bi bilo mogoče uveljaviti Z 1> rod o v.jem, ki jo vrwlnn "l«'" trio še vsi stavljeni v službo. 203 pat ru in e čolne in 103 piketne čolne. Med temi pa jih jr le malo, ki se morejo meriti z naglimi in modernimi čolni tihotapcev. Posledica v-ega tega Treba je dovoliti več. dosti več denarja, če se hoče le en del vodovja krog Xcav Vorka uspešno zapreti tihotapcem. Pozornost pa tudi ne more biti večna in tihotapci imajo izvrstne in zanesljive informacije iz neznanih virov. Žito dobro obeta v Nemčiji. PROTI POLITIKI HINDENBURGA Politika Hindenburga je vzbudila srd nemškega nacionalističnega bloka. — Priznanje republike je razočarata pristaše starega maršala, — pravita von Westarp in Reventlow. — Luther zahteva zavezniško izpraznenje Porenske in proglaša "večjo Nemčijo" v Evropi. Poroča Samuel Spewack. BERLIN'. Nemčija. 18. maja. — Oficijetna poročila, ki so dospHa semkaj v zadnjem tednu, pravijo. da obeta ožim i na. v kolikor je bilo mogoče ugotoviti krog 1. maja. prav dobro. Rž in ječmen kažeta boljše kot pa v preteklem le tu. Spomladansko sedanje je za-vršeno in vreme je skrajno ugodno. Velika nesreča v Nemčiji. uravnavo. DOliSTFELD, Nemčija. 16. maja. — V koliko je bilo ugotovljeno domedaj. je izg^ibilo v soboto tekom velike eksplozije v rudniku 43 ljudi življenje, doetin jih je bilo 27 močno (poškodovanih. dan. pomen j a novo častno stran v zgodovini rudarske obrti v tej okolici. Skrajno nevarno in težko je bilo priti v bližino žrtev. Reševalci niso mogli nositi na svojih hrbetih nikakih aparotov s kisikom in številni so bili premagani od strupenih rovskrh plinov. Nekateri reševalci so delali celih 21 ur brez prestanka. (Predsednik Ilindenburg, kancelar Luther in Otto Braun, pruski ministrski predsednik, so poslali sožalne brzojavke. BERLIN. Nemčija, 18. maja. — Mirovni program predsedmka von Hindenburga, na znotraj in zunaj, — vzbupil srd mož, ki so ga nominirali, srd nacionalistične klike, ki se je poslužila njegovega slavnega imena, da pospeši stvar reakcije. Grof von Westarp, upliven nacijonalistični voditelj in grof Reventlow, zastopnik nemškega fašizma, sta izdala ugotovila, v katerih javno kritizirata Hindenburga. Grof von Westarp se je lotil tozadevne polemike v Preussiche Zeitung, v kateri opisuje zmagoslavni pohod monarhizma. Na skrajno tajinstven način pa dostavlja: — Ce pa in po pravici predsednik ugotavlja, da ne more in da ne bo pospeševal stvar monarhizma, potem bo ta razlaga njegove naloge le pospešila našo stvar. Grof Reventlow pa je še bolj podnetil ogenj s pripombo, da je Hindenburg razočaral svoje pristaše s tem, da je priznal republiko. Oba ugotovila zrcalita srd nacijonalistov, ker je Hindenburg poveril nalogo vlade Luthru in Strese-mannu. Pretirano bi bilo proglašati ta ugotovila kot dokaz razkola v nacijonalistični stranki, a brez dvoma se lahko ta ugotovila razlaga kot strah nacijonalistov, da jim njih zmaga ne prinaša sadov, katere so pričakovali. V obeh ugotovilih je vsebovana pretnja, — da bo preveč miru povzročilo vojno med nacijonalisti. S svojo pritožbo glede zavezniškega obnašanja v Porenski pa nista imela kancelar Luther in zunanji minister Stresemann nobene neposredne težkoče pri pomirjen ju svojih pristašev. Obenem pa sta tudi dvignila vprašanje "Velike Nemčije'*. Predsednik Hindenburg in kancelar Luther sta včeraj inavguriral milenij Porenske, — eden s pomočjo brzojavke, drugi pa osebno. Istočasno pa sta otvorila dogovorjeno ofenzivo za povrnitev Kolina in desnega brega Rena, — ofenzivo, ki bo dosegla svoj višek v nemškem državnem zboru, ko bo Stresemann napadel zaveznike z izjavo, da se poslužujejo za vlače valnih taktik pri izpraznenju Koline ter glede razoroženja ter načrta za varnostni dogovor. Vsa tri vprašanja se osredotočujejo krog sklepa zaveznikov, da ne bodo odpoklicali svojih čet v času kot ga določa versaillska mirovna pogodba. Hindenburg se je zadovoljil z brzojavko, v kateri proslavlja tisočo obletnico nemške kontrole Porenske. Kancelar Luther, ki je nagovoril velikansko ljudsko množico v razstavni dvorani v Kolinu, stoječo ob bregu sporne reke, se ni zavzel le za u-maknitev zavezniških čet, temveč proklamiral tudi. Veliko Nemčijo" vseh nemško govorečih narodov centralne Evrope. — Upal sem, — je rekel Luther, — da bom otvo-ril to razstavo na ozemlju, prostem sovražne okupacije, kot smo pričakovali na temelju versaillske mirovne pogodbe. V tem, kot veste, pa smo bili razočarani. Treba je ponavljati, zopet in zopet, da ima nemški narod pravico zahtevati izpraznenje po-renskega ozemlja, soglasno z versaillsko mirovno pogodbo. * *A * if "1 f {1 tj — Ce pravimo, da je Ren nemška reka, ne mislimo tega le v zemljepisnem oziru. Pripada tudi drugim Nemcem, ki žive ob Labi in Nemcem, ki žive ob strugi Donave. Rena je tudi njih reka. Upor v Rusiji.' GDANSK, 18. maja. __ Poroča se, da je v Beli Rusiji resen upor v polnem teku. Vstaška armada, ki šteje G0.000 mož in kateri - poveljaje general Bozovski. se je baje polastila kontrole nad pretežnim delom pokrajine krog Minska. Proti tej vsta-«ki armadi je pričela operirati rdeča armada, katetri poveljuje general Budeny. Končna sprava med cerkvijo in državo. V Italiji bo baje kmalu uveljavljena sprava med cerkvijo in državo. Tojbaje kažejo dogodki pri zadnji kanonizaciji. Slovesnosti, ki so bile izvanredno krasne, se je udeležilo 60,000 ljudi. Splošno^idoščen je užaljeni pevki. Nasprotnica slavne pri-madone Marije Jerice bo najbrž zopet angažirana na dunajski operi. Javnost je razcepljena v dva tabora. RIM. Italija. IS. maja. — Z običajnim sijajnn. katerejra razvije katoliška <• etiko v ob takih prilikah. je včeraj papež projrla^il za svetnico sestro Terctzo, kannelit-•dkati. t Banderu so sledili visoki dostojan-i stveniki in konecno papežem, ka-! terejra so prinesli sedečega na i Sedi«. V kraljevski loži so sedeli prejšnja portugalska kraljica Amalija. jrrof ica C "ase rt a ter številni na-daljni člani Francoskejra. italijanskega in nemškega katoliške?;: plemstva. «*eneralnejra »rovernerja irske proste države ter za prejšnja nemška kaneelarja Wirtha in Marxa so bili rezervirani posebni sedeži. Ljudska množica je obstajala 'v. 30.001 i Francozov. 12.000 Ameri-kaneev. 10.000 in manjših delegacij iz vseh dežel sveta. Visoka kupola 'katedrale S vete,«ra Petra je bila zvečer keastio iluminirana. Zopetno uvedbo iluminiranja Petrov-1 eerkve in izjave Mns>oli-nija v poslanski zborniei. da je vlada pripravljena priti Vatikanu več kot do sredi pota nasprotij pri prrmost«nju diferenc, ki obstajajo m-d Vatikanom in italijansko vlado, se smatra v poučenih krojjih kot znake bližajočepra sporazuma. Glavna stvar pri tem pn je. da opusti papež svoje prostovoljno jetništvo v Vatikanu. nrXA-l. Avstrija. Is. maja. — Hej. k: je j »sledica pn-kti-a ma-dame 01še\»ke. da pl june na Marijo Jerico, (ibtnil -eilnj tako. ;tščena. Ta if.prememha v položaju je poslediea obnašanja ol "•in-.tva. k se je po aferi razdelilo na dva \-i-bora. Kljub veliki priljubljenost madame Jerice. -o s,- dunaj-':-I-rijatelji ^o«lbe - pritožnim ostnv:li na stran Poljakinje, ker je j.-sno. da je nastopila vsled te/.ko pr ivoka-cije. Afera s pljuvanjem jo p:- >!- stavijala dnevni p.o^ovor na !> !-naju in ta povest >»• je /dela vsem • lr,,ti važnejša k or pa knnfereneo zaveznikov, načrti za rokonštruk-«'ijo in oob» vprašanje; Kaj l>o |>o--talo iz Avstrije? Eden najbolj priljubljenih •'•la-nov državne opere. Sehippor. jo zaprelil s svojim izstoipom. eo no bo (Uševska zopet sprejeta. X je-^ov na-top in obenem tudi nastop dnijiih j-.* napotil inteinlanoo. ilo i/v o a;:i: . in> zapo-deni - temi napori i?l poleg t etra tudi in ofic«j !n; op,,/iu ,,'n morajo prhi do spoznanja, da jt- ta problem j/.vanr«-dno oh>. /t-u ,n mnoirost ranski. .lasno je, da ni človeštvo mh.j-ivilo n« b. m-^.i v«■•'■}> tra napredka brez splošne podpore naroda kot trii;* ga. Zii«. Iovin.i nam kaž«', »i t ^o bila vsa večja gibanja za izboljšanje družahmh poyoj. \ i/a .lena indin-ktuim potom. Kot vzgled. ki v -im.!UjI:;i št. viinih ^e živečih ljudi, nam lahko služi od] travi jen je suž< nj-tva. Dežela >e .i- dol-o vi-to K-1 pe-ala prohibicijo. Dobila je Jia svojo M ran manj kot tri odstotke popularnimi glasov. Iirez dvoma j)a j' j>okazala • I o ]»i ■ ■ mn/^auc Našla jt* pot, da spravi svoj cilj v organieno j«-»-:a . •• !• /.< '.' in potom omalovaževanja bistvene metode. kat«*i.> je uveljavil narod /a izražanje svoje volje. Prbhi-bieijonistični glasovi i>i i drža\ lih in narodnih volitvah kažejo, da bi bili prav tako oddalj'-ni <" ! <1in. jv svojega cilja kot so bili pr.d petde-et.imi leti. «"e :»i se iejaiwki zanašali na naš volilni sistem. te bj s,- prir»it:lo dain-s ljudsko glasovanje, bi lic po- kazali nobene v« č.ie >!].• koj pa -o jo kazali tekom volitev v pre-tekl:*m Času. Položaj je v resnici presenetljiv. Postava, ki ni nikdar p> iš! i iz naiv.la same.ga. vsaj ne direktnim polom. po-Tava. katere lii narod kot tak nikdar ne avtoriziral, ki pa je proizvod manevriranja >ko/.i državne zakonodaje, kontro-],ia narod v 1oIiki meri. da mu ni dovoljeno drzniti < huje Mednje več kot pol odstotka alkohola. \ šestih letih, tekom katerih je prohibicija pravomočna. je 5'gubila vlada približno poldrutri Tisoč milijonov dolarjev. — na temelju dohodkov, katero j,- imela prt je vsled izdelovanja in prodaj- opojnih pijač. —-1» x izdaja po trideset milijonov dolarjev na leto ^ svojimi poskusi, da izvede prohibicijo. Soglasno z nekim volilnim »uhačem bo treba še celih dvajset let. da s\ zaključi ta dos. daj bi o/plodni jx>skus. Izgubo na davčnih dohodkih tekom te dobe cenimo lahko na pel tisoč milijonov dolarjev in izdatlkr- za poskuse, da se nvoljavi prohibioijo. na približno $600.000.000. Prohibicija bo mogoee izključila in zamašila vire, ki prihajajo :z inozemstva X« bo pa mogla uničiti ali iztrebiti našega domačega. tajnega izdelovanja opojnih pijač, pr f d vsem žganja. Ko bo vprizorjen tozadevni posl:u>. bo videla dežele cele armade špijo-kov. ki bodo lovili svoje žrtve med onimi, ki izdelujejo doma pijačo ali imajo slučajno moean jabolenik. Ni splošno /.nano. da se je vprašanje f»pojnHi pijač polagoma ?*amo pos^bi l-esevalo. Zavživanje opojnih pijae v tej ali oni obliki je bilo ob vseh časih univerzalno ali splošno. Djuidje, ki niso zavži-vaii alkohola v tej ali oni obliki. s,» predstavljali izjemo. Žganje i/, koruze, znano kot bourbon, je predstavljalo pristen ameriški proizvod dokler ni izpodrinilo tega domačega žsranja žganje iz rži. Ko po jt postalo splošno raiano. da je pivo skoro neškodljivo. je pivo v veliki in v-din. rastoči meri izpodrinilo žganje. Komurkoli je 1»i I znan narastek izdelovanja in zavži vanja piva v Združenji di zavali, temu ni treba šele pripovedovati, da je žganje počasi izginjalo že leta in leta in da je bila njeirova usoda k<>t pijača že tlavno zapel -atena. V svoji slepi strasti pa šli prohibieijonisti tako daleč, da nvso prt poveflab le žganja, temveč tudi sorazmerno neškodljivo jiivo. S t« ni s(> do>e«ili nekaj ravno nasprotnega, kar so nameravali. Vrnili so deželi žganje in sieer v neizmerno slabši in škodljivejši obliki kot pa ira j- ameriški narod -ploh kedaj zavzival. Obrt distiliranja prenesli \z državno kontroliranih distile-rij v privatne domove, kjer varijo sedaj strupeno brozgo ki bo zastrupila številne bodoče generacije ameriškega naroda. Ker pa hoče imeti narod na vsak način pijačo, sega po slabi m straprni, ker ne more dohiti boljše. NAKOPA. li>. MAJA Itf:T*. V. i • 11 i ■■■! i Vprašanje — ^ Odgovor— ! ji Kadilra navadnih K-.nltira II«> vnlnu /ailovoljil. Škat ije po 10 a\i 20 , voi": -kozi jo me-ro na Newark (Ne w ^ ork in če se z-1 i preiu-ič; | ule le didavskih razmer. po\> j t«-lik.». m« -•'•'i maju, juTiiju.iu do sep-*■ i.bra. valito č.- j - dotičui zdrav - i i voljan delal i. K!i/.a.beth sm na-. !iii t u«! : < t a u'.;e. i;i kakor izrazih pn»ti meni. » t "bmesome*" :«tV"lieani sanisk"^a stanu in -eJ1 Od teh je eeb> rekel; pr-mej ■■ če Ue bit slovenskih ib ki . »m,m se] pa k poljskim va-ova.t — .■kakor i , napravil F. T.-. Jar< ni-■"! zmože»i. da I!i fante tolažil. j .■ » r sem sam tolažbe :> >treb< ii .>1 . - in jim svetoval, naj gredo . valovat v sosedne vasi. na ono ; "trnu potoka Hudson in East Ri-| \'ei-ja v New York in Brooklyn. Slov pa ki pr-'/tlrav ; Andrew K. spromrar. j Beograjski visokošolci v Zagrebu. i: Dopisi. Barberton, Ohio. Kaj ga je bilo treba! Tako se je govorilo nekako pred letom dni ko se jti ustanovilo društvo Maj-aiik ter priklopilo 8. D. Z..Ako pa 5»gledamo v srce vsem našim tukajšnjim društvom, pa vidimo, da je še prostora v tej atmosferi ca društvo na cadravi podlagi in Mnogo je tukaj rojakov in rojakinj, ki ne ljubijo, da bi se jim vsiljevalo bodisi to ali ono prepričanje. In baš to je, kar cenači naraščaj društva. Društvo je bulo ustanovljeno lanskega leta, nvusetca maja, e ;lo .^1.25 na uro. Prednost, za dobiti delo, imajo ameriški držav- ali pa taki, ki imajo vsaj }>rvi papir, in v starosti oil 17 do 40 let. ali vsaj ne starejši kot 44 let; d (!a se po osem in devot ur ua dan. -Taz ne vabim nikogar sem v E-lizabeth, posebno ne taikih, ki žele delati po 16 ur na dan, ker ta- Te ilni je prispela z brzovlakom • Zasrreb skupina slušateljev in dušateljic kemije na beograjski univerz^. Na koldovoru so jih spre .j'"li in pozdravili zagrebški tov.i-i iši. Ogledali s<> -.'i kemijski institut na ^lažuraničevein trgu. biblioteko. arhiv in ""Zagreb.i-^ki z'-or*\ Pet,m M >.I ogletlali za-iirebški- znamenitosti. Al sina ob-e 11' ii je priredila na časi beograjskim gostom banket. Njegošev mavzolej m Lovčenn. Te dni je prispela na LovČen posebna komisijji. ki j<> ]»resrl la-ia tamkaj-njo kapelo, ki se preuredi v mavzolej. \* mavzoleju >e sli ran i j«; smrtni <. -tanki Njegoševi. Komisiji j,- po\-erj"na i-aloga. da predloži via ii poro'ib. v zadevi p>mosa icos'i v likega pesnika Njegoša s ('etinja na Lov čen. | Peter 'Zgaga | POGLAVJE O SVOBODOMISELNOSTI. 0 svobodomiselnosti se je že <:o-iio pisal«). Pri tem je značilno, da o svobodni misli pišejo največ tisti, kateri se svobodne misli boje kot živega vraga. M d te spada tudi m".j tlragi prijaielj pater Koverta. ki skuša •'Glasu Narodu" otlvzeti kredit s t' in. tla ga označuje za svobodo* miselni H^t. Svobodoniis-lee je vsak elove^k. ki misli po svoje. 7, n;iu'-i-!ir: i3i preparirano mašo je lahko misliti. y.x\ t«> ni treba ne id u. I a ne težav. Izi •a/.ati svobodno in neodvisno misel, je težavna in nevarna stvar. Najznačilnejši svobodomislee je ; i' Krist, 1 čil je nazore, ki niso bili v »n-gia * j i 1 z mišljenjem tetlanj ga <"a -a. Farizejem in posvi'tnim ol>la--Taim -o videli i i njegovi nazori take, nevarni, da ga dali krilati. Zgodovina nam navaja št- eelo :sj<) svttilotloniusleeeV. \ elik svobo bnnisiee je bil napi .mer Oalileo (Jalilei. ki je rito l . li-tib ten tilth -asih korajžo v/.-,;aviti. tla s,. suče zemlja krog :.iiiea. ne i>a narobe. le 1 a 11 .ji papež ni bil toliko raz-»'!tIjeit. tla bi mogel }>o|in'ti ta iit*. i nauk. Svobodo 1,1 isleea Ualile ja je prisilil, naj prekliče t««, kar je dandauts znano vsakemu otroku. (Jalilei je v -ili res preklieal. Kti je to storil, ni bil več svobodomislee. Svobodomislee je pa takoj zo-i i postal, ko ga je cerkvena o-bla-t i/pustili iz svojih kren— Papežu in drugim tedanjim cerkvenim kunštlijakom j • pokazal fig>- ter vzkliknil: — Pa se vseeno suče zemlja krrug solnea. Vthk svobodomislee j bil tudi ki isto4' Kelumb. ki je bil uver-j u. I ga u.t grmadi sežgali. Ker na je živel malo kasneje, se jc? tudi v tolmačih svetega Pisma porodilo toliko svobodne misli. da javno priznavajo, da je sVft malo več star kot samo š? st i i s o č let. V znamenju svobodne misli se vrši tudi polemika s patrom Ko-verto. Ljudje so namreč začeli dvomiti o njegovih namenih in načrtih. Vedo, da niso tako .kristalno čisti kot jih skuša on predstaviti. Cast jim, ker se je v njih porodilo toliko svobodne misli, da se sedaj že javno oglašajo in mu javno svetujejo : — Pater Koverta! (4e hdees biti duhovnik, govori po duhovski. in poslušali te bomo. 1 Če hočeš biti kramar, sleei kuto: „ 1 in začni kramariti. C*e bos tržil dobro robo. bomo kupovali pri tebi. Bodi duhovnik ali kramar. Oboje ne moreš biti. S pomočjo svobodne misli s»mo prišli do tega lo-^ gi enega zaključka. Novice iz Slovenije. Dva delavca zasuta. Te di.i sta kopala Janez in -lože Zmave. eden 2-">, drugi Ib let sta*. \ Boj snem ]>ri i'iseeah pesek za zidanje domak ' :n delavske vajenee. -fehue-Meki je izgnan na (.'ehoslovaško, ■"jer j » pristojen. Dalje je polieija prijela preko Beograda tb.Šlega ritskega državljana IVekoviča. ki !»i naj iiil tu-ro ■štoru zavirača lia vagonu iz Trsta v Maribt.r br« z vozir ga li-r-ka. Trdil je. da - • piše Ivan I. ■- •diovae. (iovori sbiVenski. ^ki-dfij-sk>> narečje in tudi lašiko. Xa j-piej so l.! dali v Dečji ib .n. o.l-!>:i Jer i>rt ji* ušel. nakar «ra je |>r.-lieija pograbila na uliei :ti -m f>t: vrnila \" Italijo. Zločin ali nesrtča v Trnovem :'T. aprila zvečer ali tekom noči s* je pripet i i v Trnovem žalost,-; slučaj, ki razburja vsled svoje ta-. ::!st v*nosti etdo trnovsko pred-nt s; jt . različne gt.voriee pa sn nastale že tudi med prelnvalei v mestu. Zgodil st. j,, namreč umor. uboj ali pa nesreča — žt: v je ri-lttni livar Alojzij Banovte. stanujoč v Vogelni uliei št. 5 v Trnovem, zaposlen v zvo.-inrui Strojnih tovarn in livarn. Iianovee je obiskal, kriicor i>bi čajno. ]m> dtdu gostilno Škof Kc -ni uliei. Pamkaj je posedel do četrt na 9. zvečer, nakar je odšel proti domu. Ker pa s> do 11. po-noči ni vrnil, se je domačih lotila skrb. 2M-le oče sinoči nahajal tamkaj. Meneč, da je napravil tekom večera morda kako nerodnost, sta šli tudi na policijo, koder pa istotako nista ničesar izvedeli. Vrnili sta se obe z - v težki slut 40 metrov od zasilnega mostieka, ki vodi na desni breg. pred hišami v Krakovem. očetov dežnik in čepieo. Obeh predmetov kljub prejšnjemu ogledovanju ob fi. zjutraj nista opazili tamkaj. Ženski sta preplašeni pričeli klieati na pomoč, na kar so se kmalu zbrale na bregu večje množice ljudi, ki so prišle na dan z najrazličnejšimi ugibanji in domu- vami. O slučaju je bilo seveda obveščeno tudi policijsko ravnateljstvo. Medtem -o na desnem bregu <*radassčiee v Cerkveni uliei ljudje opazili tudi krvave stopinje, vodeč- v smeri proti (Jradaščiei iz. dvorišča peka Markiča. Xa dvo-rbču samem pa se j,- opazilo še • ele luže krvi. v kolikor jih seveda že ni j/pral nočni naliv. Policijska preiskava še ni dognala irbV-ar pozitivnega. Men; >e. da gre za nesrečo; razne okoliščine. kakor dejstvo, dr. << je našel ti, žnik in čepiea nesive-ieza na enem bregu drada-'iee. kri pa na nasprotnem, dalje »topinje na e -ti in mlake krvi na dvorišč s. vse* to pa tudi ne izključuje z'e-č;na. \* p<-ki te/.j moment. t» katerem se še ne mor,, jioročati. Vsekakor se bo dalo 11: "rs e je Ml je t»• lllesla s se!i(; ",. X t t l'U-p':i sano ni s,- ho .|alo š"! • kon-statirati ali s. zgo I Ii samo :.'•-! o -o a K pa gre ?a zločin Vse-.Kako?' pa dvši si j *aj močno po I ibninalii. Vlom na poštni urad Stražišče. Doslej neznani zlikovei so vlomili v poštni urad Straiašfv pri Kran;u. ki nahaja v hiši čevljarskega mojstra Ribiča Vlomilci s<, prišli skozi okno v uradne prostore te.* odm-sli ročno i »i a ga j 11 o. v kater: je bil.i 1100 i>in. gotovine in približno za 10 tisoč Din. znamk. O vlomilcih ni nikibkega sledu. Čevljarju Ribiču so zlikovei odnesli dva para čev-•Ijev in nekaj orodja. Zanimivo je la je bil vlom v Stražišču izvršen na isti način, kakor svojed«.lino v poštnem uradu v Kranju. iTjrtno je. da so ga izvršili isti vlomilci. Pc brezdnih na Banjski planoti iščejo podzemske posebnosti odposlan-i italijanskega planinskega društva. Te dni s<> preiskali štiri imezdna v globini 70 m, v kratkem preiščejo še bolj globoka. Po bzrezdnih je polno vojnega materi jala. V visoki starosti nji Na veliko začudenje -ta našli' M/ let. je umrla v Solkanu Lucija 11a povratku na bregu Gradaščiee. Marušič. rojena C trne. Vojaška eksperta v Ženevi. V Ženevo sta dne 1. maja odpotovala kot jug. vojaška eksperta v Ligi narodov d^vizijski ge-neVal Danilo Kaiafatovie. tajnik Narodne odbrane, ter fregat ni kapitan Vladimir Marjoševie. š f mornariškega odseka glavnega generalnega štaba. Samomor visokošolca v Beogradu. V Beogradu se je dne 1. maja v stanovanju ustrelil slušatelj filozofije Bogoljub Božič, marljiv j bodne misli smo prišli do tfga lo- kega dela tukaj ni, če se pa kdo .in vesten dijak. Motiv samomora Igičnega zaključka. Slovencev aH Slovenk slučajno*je baje nesrečna ljubezen. ' 'm Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na — *'SPECIAL INTEREST ACCOUNT'f mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj. Od I. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila: Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s pr eiti dnem prihodnjega meseca. Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že » prvim dnem januarja in julija, Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca. Vloge se obrestujejo po na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 3. julija. Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. napredek, mislim, da ne m-»re zaznamovali nobeno društvo v pre-1 tfklem letu v l>arbertonu. ! Ker j . kol ž»* rečem«. >edaj v j maju. d i ušivo staro !»-io »in:, pri-| . < ii dne 23. maja p!eo-« d i»i i i naselbin. 1 "nje s . da bo kaj živahno na v - "Lii-i. Xasa dekleta '»aj«* že 'a.; pripravljajo cvvtlie*. ki jih ho lo deiile pri -vhodu. Kdor ima l.-uoosiimno boljšo polovico. mu -vetujem. da jo že ]>rej na to o-; ro/ori. ( 1 Xa?e ženske s ipa belijo trla vo.: 1 ako pripraviti boljši pi-igrizek Daj bo tudi en ple - samo za moške. tejra ^eveda nočejo nekateri U i >o proti Jazz ple ni. češ. da sr j iih dame preveč t išče (čudna: liastl. Ijrral l»o Bbmbačev orke-- n-r. Pravijo tudi. i z Maroeani in Arabci dvanajst bataljonov teh junaških pustolovcev, ki iščejo v bojni vihri svojega dušniga miru, in kosti marsikaterega nesrečnega sina odlične evroipske ali ameriške rodbine i»o oJieliilo žgoče solnee "('metra kontinent a". . . * * * Pred Legijo tujcev imajo take? Arabei kakor Maroeani sila velik i »-špekt. (»lavni stan Le*rije je v Sidi-el-Ab.be.su, ki leži v notranjosti dežeile. 40 milj od Orana. — morskega pristanišča v Alžeriji. Kadarkoli se je pojavila potreba — tako tudi v šolanjih bojil) 7 Maročani — je bila vedno I-^egi-ja prva, ki je zgrabila za orožje. V sedanjih bojih ho Legija brc; dvoma mnogo trpela in njene vr ste l»odo do izčrpanja razredčen« .i!i to ne bo Legiji ničesar nove j^a. ker ne l»o prvič, ne zadnjič V strašnih bojih v Šampanji. na francoskem bojišču, leta lf)15. je bila L egija pot^hVna do zadnjih posameznih skupin, in tačas se j< že 7. gotov« stjo mislilo, da bo t« l.i in ozn h bojna četa. čije brez-primerua hrabrost je že prešla v pravljično lesrendannost, prešla v zgodovino preteklosti. Torla p<-težkih iH.jih in krvavih izgubah se je posrečilo L'gijo nanovo re organizirati. Francoz je trdno verujejo v 1 dejo profesionalnega vojnika zlasti še, kadar ]>ride do službovanja izven mej republike. Po« jMtlintma naravno! Mrtev lepijo nar. čiigar kosti irohne razi resen po pesku afriške pustinje, ne pr>-metii žalujočega francoskega do 111 n. . . Legcndaraosi francoske Ltalo pri starem in dobivajo prvi papir takoj. To novo postopanje glede prve ga državljanskega papirja se na -lanja na odredbo Tajnika za delo in -e klerki naturalizaeij-kili sodišč ravnajo po vsej deželi pc njem — razun v onih malo okra jih. kjer so sodišča izrekla, da t; (xlredba ni vipravičena po zakonu. Najnovejša sodnijska odločba pi-oti pravov-1 javnost i te odredbe, je gori omenjetia razsodba f»'de-ralncga sodnika J. Tnttle v Detroitu. Neki Italijan, iv.v m«-..i Pietro Molliea. se je obrnil na federalno sodišče m zaprosil za writ of mandamus (ukaz višjega sodišča na nižje sodišče ali javn« uradnike, naj .storijo gotov čin>. s katerim naj se naloži klerku naturalizaeij-skega sodišča, da takoj in brez potrebe spri'"-evala o prihodu spre« •ne njegovo "izjavo o namenu" in izda prvi papir. V {>etieiji je lotičnik navt-d**l. da zakon od nje sra n« zahteva, da mora predložiti s-pHčevala o prllvodu. ^>r^lno -e mu izda prvi papir. Izjavil je tudi. da b' moral čakati nekoliko me-;eeev. predno *nu priskrbijo spričevalo " prihoiht. in «la Tak odloir bi mu otočja, ki je promoviral na slavni Oxford univerzi v Anirliji in o katerem se je šepetalo, da je bil s\o-jevasno škof. . . In bila je tu peš čiea Amerikaneev. ki jim ni bHo do življenja. ^Iez vroče Afrike na francosko bo j išče. naj omenim samo nekatera znana imena: Alan Seetger. pesnik in avtor pesmi 4il have .« Rendezvous with Death": .T. -T. C"atirala ]>o svojih ofii-irjih Jiaj>ram tej nesramni kupčiji, ali zaman. — Kako naj vam pomagam '!! — se je glasjl cinični odgovor francoskega kralja. — saj niste več moji! — Tako se je zgodilo, da s(» je izkrcalo 16. avgusta 1835. 4000 mož. sinov brez domovine, v Tarrago -ni. da odslužijo štiri leta nehvalež-•n-mu vladarju. Od teh 4000 mož jih jr 3f»00 pustilo svoje kosti na španski zemlji, ostali pa so se izkrcali v Afriki, vsi sestradani in cunjarjem podobni. . . 8 pomočjo človekoljubnih prijateljev v Franciji. je zaslužni poveljnik Legije, polkovnik Ber-uelle, opremil Legijo z gorsko baterijo, ki naj bi bila v podporo legijski pehoti, in z majhno poljsko ambulaneo. V kredit Legije je treba zapisati, da se je zvesto in hrabro borila za stvar nehvaležnega vladarja, ki jo je najel, ali bolje rečeno, kupil, in ki ni za službo legijonarjev nikoli plačal Franciji onih (JI 2.727 frankov, katere je bil obljubil plačati. V bitki pri Iluesci je bilo pripisali samo breizprimer-nemu heroizmu legijonarjev. dn so se mog"li varno umakniti oddel-k: kraljičine armade, katere je krila Legija s svojimi telesi; toda. ko je bil boj končan, je ostalo komaj toliko legijonarjev. da je bilo mogoče formirati iz njih en bataljon. V prihodnjem desetletju, v de-kadi pred krimsko vojno, je bila Legija zaposlena v Afriki, kjer se je najpreje (borila proti četam Abd-el-Kadirja. po zlomu njegove moči pa proti muslimanskim voditeljem, ki so neprestano vznemirjali Francijo. Pozneje je b^la Legija poslana v Italijo, kjer je dr žala v bitki pri Magenti celo avstrijsko b'vo krilo. V krvavi bitki pri Solferinu. so ijrrali francoski legijonarji istotako galantne in herojsko vlogo. V bitki pri Almi. na Krimu in pri obleganja Sevastopol a so se legijonarji pod Bazainom tako junaško bili. da jim je Napoleon III.. dal privilegij francoskega državljanstva, če -.'j 0-1 žele. Ko je zasedel meh i kančki prest fd Maksimilijan, brat avstrijskega cesarja Franca Jož -fa. je šlo ž njim preko morja 2.000 legijonarjev. Tekom sesrih mesecev je ]>adlo v Mehiki nad os.emtse ixl teh mož. V nadaljnih bojih so legijonarj' tako naglo padali da je bil poslan iz Evrope bataljon za bataljonom, ki je moral boriti za stvar vsiljiv.ira tujca. Svojo prvo najslavnejšo bitk«: je bojevala Legija baš v Mehiki, in sicer bitko pri ('amaronu. katere li tniea je uvezena v prapor Legije. Dne 30. aprila 1M>/! je stalo troje legijskih častnikov in * legijonarjev. pod poveljstvom kapetana I>anjou-a. nasprdti — dvem tisočem Mehikancev, katerim so se hrabro ustavljali celih deset ur. Ko je bila bitka končana, j^ ostalo pri življenju samo še 20 legijonarjev, toda še ti so bili tako oslabljeni in izmučeni, da s; niso mogli sami končati življenja — kajti smrti so dali prednost pred predajo v roke Mehikancev. Vsega skupaj je padlo v nesrečni vojni, s katero je hotel Maksimilijan ustvariti cesarstvo na tej strani oceana, štiri tisoč in dvesto legijonarjev. V najtemnejših urah francoske zgodovine — leta 1S70., — se je Legija tujcev najbolj proslavila, pa ne vsi cd svojih zmag, marveT vslcd svojih — poraizov. Ko so nemške horde, jpod poveljstvom Marega vojskovodje von Moltke-ja. prekoračile francosko mejo, j bila Legija naglo pozvana iz A+' rike, in dne 11. oktobra, leta 1S70 je zasedla Legija s>voje postojanke severno Orleansa. da krije u-mik razbite armade generala De La Mo-tterouge; in tukaj, v vinogradih. po vrtovih in med hišami ozkih vaških ulic, so zadrževali legijonarji edih šest «r napredovanje zmagoslavnih Ijavrrskih bataljonov, podpiranih po elitni pruski diviziji in šestih topovih. Režeči se s ciničnim smehom smrti v obraz, so ti brezdomovinci branili tukaj z brezprimerno hrabrostjo vsako ped zemlje, vsak košček vrtnega zidu, vsak kol v vinogradu, tako da so izzvali r.'b čudo van je in zadivljenje samega 11 mškega vojskovodje von Mol t ke-ja. Naredila se je že trda noč ko so si Nemci priborili prehod \ Orleans, toda francoska armada je bila rešena ter obvarovana uso de. ki je mesec dni prej z.idela Mae Mahonovo armado pri Seda uu. broječo Šo.OOO mož. Nato se je Legija borila v Tonki-nu. v francoski Indo-Ktni. kjer je bila strašne boje z okrutnimi domačini in domačinkami, ki niso bile nič manj okrutne in ki so se borile nalik Amazotikam z besno Ijlltost jo. Legija se je proslauila tudi v obrambi Tuven Kvanga. krrja -Indo-Kini. Polne tri mesece ^ta s tukaj upirali dve stotniji Legij-[ oja"-eni z eno stotnijo domačinov, "•ar topničarji in nekaterimi inženirji. 20.000 mož broječi. dobrn pprendjeni in izboru o oboroženi kitajski annadi. Se*bmkrat so i Kitajci predrli obrambne črte ter hoteli z naskokom zavzeti mesto, toda sedemkrat so jih legijonarji odbili s krvavimi glavami. II koncu To strašne borbe na življenje in smrt. pa so začele v južrr smeri švigati v zrak rakete, kai je bdlo znamenje legijonarjem v mestu, naj drže. dokler morejo, nato pa uniro do zadnjega mož; z bajonetom v roki, kajti pomoči jim ni pričakovati. . . Že pred petinsedemdesetimi leti je zapisal komandir Legije sledeče : — Ce hočem, zgradim mesto. V svojih stotnijah imam arhitekte. inženirje, zdravnike, artiste m umetnike.. Ce potrebujem moža znanosti in vede. slikarja - umetnika, pesnika ali pisatelja, mi jr, treba samo ukazati, in naslednjega jutra mi ne predstavijo samo enega moža zahtevane stroke, tem več deset. Lahko mi je -ustanoviti cel institut, 7. vsakovrstnimi, po Ijubnimi department i. . . — O ibojiii. ki se jih je udeležil." Legija tekom svetovne vojn*-Šampanji. na Francoskem, pišf Amerikanec, sciržant Edward Morlae, sledeče: — Legija, ki je štela takrat pr' bližno 34.000 mož, je marširala • defilcju pred 'prezidentom Poin-carejem in mai^alom Joffre-jem Dva mese^-a pozneje te Legije 11" brio veČ. . . — V moji sekciji so ibiili možje vseh narodnosti: Rusi in Turki, en Anamit in en indijski Hindu. Tu so brli Francozi iz vseh depart-mentov Francije. Bil je tu Nemec. sam Bog ve. zakaj. Bili so tu Bolgari in Srbi, Grki. senega! ski in ameriški zamorci, Italijan' in nek otočan avstralskega Fidži Roparski napad v ptujski okolici. Iz Ftrmina pri Ptuju poroča-jo o drznem roparskem napadu. Tib dveh p- p«»Idne so vdrli v stanovanje tamkajšnja posestnice Ivan1 Trunk neznani napTdalei s samokresi v rokah ter od cro-^podi-r.je zahtevali, da jim rzroči denar, srebro ali z^ito. Prestrašena žena jim je r/roČila 2~»00 Din. Napa-dalei so preiskali hišo. pobrali še nekateri* druse pn*dmete. pot?m p.: pobeirnili v snieri proti Dravi ua Hrvaško. Orožništvo izsleduje zločinske roparje. vjaškim transportrwi \i Francije v Oran. O je «lodeljen prvemu polku. Lrn* v Sidi-el-Abbes; če gre k drugemu, je poslan v Said. V vojašnici dobi r-'krut suknjič, plašč, višnjevo tuniko, dva para rdečih hlač, tri pare belih, platnenih letnih hlač. dvoje parov težkih čevljev, rdečo čepico in petnajst čevljev dolir platnen pas, da si ž njim ovije ledja. Legijonar je oborožen s puško-r^petirko, ki ima osem nabojev v magatzinu in deveti naboj v cevi; njegov bajonet je dolg enoindvajset palcev. V popolni opremi nosi legijonar na svojih plečih okrog 7."» funtov, in s tem bremenom na hrbtu mora delati neverjetno dolge marše v vročini, ki znaša Često sto stopinj. Vsled svoje žilavosti na pohodih je dobila Legija ime "pehotna kavalerija". katero ime ki je tudi upravičeno zaslužila. Legijonar sme nositi svoje breme in svoje, orožje na pohodih, kakor sa je volja,- glavno je, da maršr-ra, marSira in maršira In da ne zaostane za kolono, ker sicer ga. čaka grotena smrt iz rok Arabcev. Na Vsako uro dolgega marša v peklenski vročini, je dovoljenih per minut oddiha Polee neprestanega bojevanja pa morajo legijonarji v Afriki graditi tudi ceste, kopati kanal-javne nasade in kultivirati zemljo. . . V Sidi-el-Abbesu ima Lc-srija briljantno godjbo, ki je ena najboljših., francoskih vojaških godb ,in ki A'sak večer svira ter prireja koncerte v javnih parkih in zabaviščih. Kdor hoče vstopiti v Legijo tujcev, mora izpolniti osemnajst let. Asentaeija postane prav omočila v 24 urah ; v tem času ima vsak priložnost, da se premisli: po preteku tuga roka pa je vsak poizkus, da bi se potrjeni rešil službe v. Legiji, brezuspešen. Službena doba traja pet let. Pred svetovno vojno je skržil v Legiji m«! drugimi neki Nemec, čigar svojci so storili vse. kar je /bilo v njih moči, da bi ga zopet izstrgali Legiji. Zaman! Končno umrl za nalezljivo boleznijo v jsolnici. Kmalu nato se je usidrala v pristanišču pred Orasnom. v Afriki, nemška bojna ladja, ki je vzela na krov zemeljske ostanke mrtvega legijonarja ter odplula ž njimi proti domotvini. Legijonar je bil nemški princ, nečak cesarja Viljema. . . Potrjeni legijonar je poslan z gftias naroda. 19 maja k)2g. 11 ■ 1 LJUDJE, KI UŽIVAJO PREDNOSTI "thai lest oil News and Courier*' piše: — Povprc-ni Ainerikanee. ki ivraea iz Evrope, se ne more ubraniti občutku, da mu dela vlada vsakovrstne sitnosti in neprijaznosti ^ karan-tdnskimi. priseljeniškimi earin>krmi predpisi. Tak Araerikanec je prepričan, da diši preeej po potsebnih privilegijih. č,- pride carinski čoln po ka-k« ga člana kabineta in njegov« družino in da se zgodi isto tudi v sluča ju, da >e vračajo domov člani družin multimilionarjev. ('lovek bi mislil, da veljajo karajitinski. prišel i.miški in carinski jir dpi-d za vse Amerikan <• in da ne soglaša taka pre In o-t. kalem se nudi gotovim ljudem, s hvalisano enako.-1 j« v-ek ljudi. Na t melju p<»-?av Združenih držav. kot obstojajo, ni nobene razlike v činu, kajti pred postavo .so vsi ljudje enaki. — S t 'vilni Amerikani-i pa so Vendar mnenja, da stvar ni taka in da obstojajo razlike v činu. " m- nudi gotovim ljud"in posebn* ju Ivil«**rij<\ MNENJA NASPROTNIKOV 0 HINDENBURCU j — • ! World piše; — Nemčija je po na- m mne-Jiju -lalio izbirala, k<> je izvolila svojim in l-'dnikom Ilind'-nbn? ga, trudni ga «.s«*min- denuh - ll '-j t nega starčka, ko j.-ga .;<■ življenje) je bilo prisvečeno -d.i/.bi dr/a vil« ga !'<■ la. ki je izginil. Ilindenbur«.! se malo prileja za vlogo predsednika mlad" republike. Pa naj j stvar Taka ali taka. — on je prisegel republiki zvestobo. Prevzel je najvišji, čeprav ne najvažnejši Urad v nemški republiki. (,'eprav eakajoče stališče ni le primerno, temveč ee o neobhodno potrebno, je treba pustiti nemškemu narodu pravi'-o. da si izbere vi odo kot si j jo želi. Urez dvoma se bomo pri- t bližali zojietnemu uveljavljanju zaupanja in ih»!>rega sporazuma, če immio z:i\ / zavezniki osebi llimhiibi;rura nasproti bolj prijavno stališče. — KaJvšeu pomen hi imelo dražiti Nemčijo - tem. da se oz.iač' Hiu leubiirga k't vojnega zločinca? llindmburg je vojni zločinec-le v slučaju, če je vsak drugi poveljujoči častnik, ki Ostane veren Svoji deželi tudi vojni zločince. Civilne vlade ><» 1 okom vojnega ea.-a labko izjavljale to ali ono. a sovražniki llindeaiburga v strelskih zakonih mu nwo mogli odreči -'poštovanja kot vojaku. IZSELJEVANJE V AVSTRALIJO. Ker je avstralska federalna vlada omejila število "priseljencev iz Jugoslavije na 100 za vsak mesie bo dovoljenja za izselitev v Av-j Ktral-ijo poslej izdajalo ministrstvo soeijalne politike. Pri izkrcanju v Avstraliji mora vsak priseljenec imeti 40 funtov štcrlingov; zato se mora prošnji zri iz^ -ljeni-ški potni list v to deželo priložiti tudi garaneija. da bo izseljenec zadostil tej zahtevi. Izstljeniški potni listi. — Minister soeijalne politike j.- ukrenil, da mora podej v-jika o>«>ha če/ 15 let (izvz niši moža in ženo. če potujeta skupaj), imeti posebni potni list. V komisijo za izbere učnih knjig 2a osnovne šole je imenovan tudi goriški okrajni šol-ki nadzornik K. Rubhia. ALI VESTE, — 'da dosedaj ni bilo v Jugoslaviji nobene ravine mt im porfira ni pre-piog, da bo pa za na pre j velika carina? Ali veste, da vsebujejo na-'vadnt cigare te navaden tobak, 'ter dajo samo dim in ničesar drugega? ffelmars vsebujejo 100% Čisti turški tobak ter dajo kadilcu pri vsakem potegijaju velik užitek. Knjigarna "Glas Naroda" MOLIT VENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano ............. ..80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano..............1.60 ANGLEŠKI MOLIT VENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v u.->nje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angeljska služba ali nauk kako naj , se k sv. masi streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....3u Doi-iačri živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Higiena Somatologie, pouk kako se ohrani zdravje, t. v...........1.50 Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.S0 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini .............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko....................65 Postrežba bolnikom ...............25 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 Poljedelstvo, Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino.......................50 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ i.— Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar......................60 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošnf poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica.................. .50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj .................. 2.50 Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) C, zvezkov ..............2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez...............80 Seneška vedcževalka.............35 elgrajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano ........./ 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 e stresal J v temi. Tedaj bi molčal zlodej v. mrni z mesimostjo in telesom bab-jim. ki ne vtone v mraku. Biižina mesta*pra je vzdramila. Glas zvonov je tolkal na zapadn iz rr.zžarjenih stolpov, ki --o se topili v zarji večernega neba. nekake strašne, vesele svetlobe, ki j"j ni bil v<4" vaj»*n. »odkar j<> odšel j na Tolmin-ko, kjer je to luč veza-1 lo zeleno pogorje Kolovrata. Ježe in benečanskih Rezijanov. Vikar je pospešil korak, a je obenem začutil večjo trudnost in razbol-jene ude. Ko je stopil med prve hiše, se je začudil zapuščen osti I bivališč in težkim, zoprnim duhovom. ki so polnili ozračje. Videl je psa na verigi. Divji, pobesnel je bil. Jesti mu ne dajo, je mislil vikar; lakota mora biti a- deželi. S'el je naprej in pogledal skozi širokodprta vrata na dvorišče za-neinarjenega doma. Tedaj se je zganil na kupu slame sredi dvorišča razcapan, prnusnognojen človek /. vdrlimi očmi in s meč o brado in je vzkliknil: — D uho vri iik božji, pomagaj! — Ne m or fini, — je odvrnil vikar. Onemu je spačilo lice in jc dvignil roko: — Nočeš! Bojrs se. približati Kr mi. Pa saj ji ne uideš, ne uideš, ne uideš. • — Mori a lega grande. — je ]>o-niNlil vikar vzdignil roko in blagoslovil onejra. . . Pol ure pozne j«' se je zglasil pri naddijakonu. Ko je šel po ("eda->lil. je bil dom idil: Sodili mi bodo kakor Kristusu .slovesno. Vseeno je, ali s,, zglrsim nocoj. Preden se ybero naddija'kon. Pale id i j. can-celaritts in še trije driwi in preden doženejo. k«ko me bodo Lz-iprašnvali. vse po predpisih, vse po p as t ari jure Plaeiti. . . Cepoli-ji v suknji. . . O, Ti moj Rog! Pa jt* morda le boljše, če vstopim takoj, in bom vstopiJ, Bog mi pomagaj in prikrajšaj poravnavo. In se je aglasil in mu je odprl klerik, ki je imel iLsta in nos zavezana v nekako kislo zaudaTjajoč^ ruto. ,.— Joannes, pltibamm Tulmini. Busjiensus. — se je predstavil vikar in oni jrprikimal in šel. .. — Jfoanines, plebanuts Tuhnv ni— je vprasa.l nenadoma od nekod vikarju znan glas in vikar je Iskal v veži. kjer je sta.!. Sele čez hip je zagledal zamreženo lino na levi v steni in za oknom Kalcidijev obraz, pravtako ovnt v ruto, kakor je videl vikar prej klerika. — Kuge se Ivvje. — je menil. — sem radoveden, kako me bo zasliševal. — Poklonil se je proti 'oknu in stop ki naprej. — Stoj, ikjer si, — je rekel oni za oknom. Vikar je obstal. Palc i -diij je začel iapraševati, vikar je odgovarjal. Vse se mu je zdelo čudno smešno, da se mu ni niti ljubilo odgovarjati spodobno, slovesno Kkoro kramijaje je govoril, da ni prišel na povelje, ker ni mogel, 'ker so bili zadrkži. ki ni. da bi jih povedal, »la tudi ne ve. f-emu bi bil tako hitro zaslužil Bodbo in kazen. Falcidij za okiiioan je postajal nestrpen, nevoljen Videl je utrujeni, ml daljne poti r. cm ara vn o zardeli vikarjev obraz in je bil prorpričan, da vikar ni popolnoma trezen. Razgrel se je in živahno tolmačil vikarju nje«g*vro krivdo in opravičenost strogosti. Vikar je molče poslušal. Oni je dogovoril m rekel kratko: — Pojdi! Sedaj se je vikar zarvedril odločneje važnosti trenatka in je vprašal: — Prečastrti, ali *em od vezan ? — Nisi! — je voklikml kanonik . Vikarja je »treslo in je vprašal hrtpavo, odločno in uporno: * m. rem in ponižen. — je otlgovori> sodnik. — Prečastiti, — je tedaj vzra-stel vikar. — To ni po powtavi; Odstavili ste me brea trikratnega opomina, pa tudi ne vem še dobro. kaj se mkriv. Lagal je Jo-stphus. No n sum leviš notae! Pri-tr.žim se! — Glej. kako si ponižen, je od-\rnil skoro zlobno Falcidij. — Renin Te elamavi ot imii aeto-rem! Vikarju je postal otesno. Ne i .o me od vezal! Krivičen je, še želel bi, da hi bil zares grešil: a kaj naj storim.' Ali -.meni odit; tako.' Ali naj se vrnem kakor Tu-i k .* Kdo bo maše val pri svetem l »rhu. kdo obhajal, kdo tolažil / Moj Bog. morda je tudi na Tolminskem že -kugaBrez mene mrjejo in me kolnejo, kakor pre;, oni revež na slami. . . — Prtičastiti, — je začel govoriti. — ('e bi hotel, lepo bi dokazal, da sem pokoren in da sem zvest. Vabili so me v tabor, ki jo proti gospodom kanonikom, a jaz sK iii vabila zavrnil. !V>g je priča, da ne lažem! Tndi sem pokorno prišel, jko ste inc poz.vali pod kaznijo suspeiLsionsis. Zdaj pn seen bil zmeden. Nisem pričakoval. da me boste na 1rav tako krv kor prejšnji dan je ležalo v soln-eu In le popotnik ga je gledal od druge strani in ga je komaj prs-1 poznal. V prvi koči j.* vstojiil. da I !>• poprosil za p oži rek vode in skorjo kruha, če bi ga dali. Vsto-]):! je v sajasto vzdušje in pozdravi!; dvoje strašno i^premenjenih lic mil je zarezalo nasproti: žene hce In H<-e moža. ki ju je nedavno videl v zdravju in sli telesne poltenosti. Zdaj je bila nesrečAi-kt.ma nabrekla koža. podplula je gnusno in se razpustila. Dve nri je ostal v koči in je vi lel. kako sta umrla v mukah in v strahu. | Omahnil jc v dan, ki se je nagp- i bal v večer. -Pretresla, ga je bila . ... smrt prvih kužnih, ki ju je videl umreti. Tn tedaj ga je obšla tesnoba br< \r. kraja, brez konca. i:i kakor da mu lat-tno dete umira na Tolminskem, je zastokal: — Kntrica. ot^ok ! Ktuga. kuga! Bila je že noč. ko je šel po dolini navzdol proti Tolminu. M nT-: so ga zapuščale, že ni več razmišljal, žv' je čutil samo še težo telesa in strašno trdo ec-sto. ki jr kakor rezala v pete. kolona, v boke. v križ in hrbtenico. Od daleč, izza ovhika mu j? sinila luč naproti, in ko je bil blizu, je videl: siv ovčar je sedel pred onim napol razpadlim strahotnim senikom in knriL in pekel repo v žerjavici. Vikar ni mogel naprej. Pristopil je in sedel molče k starcu. Starec je pravtako molče segel v žerjavico. izvlekel smojko in jo ponudil potnemu: — Ce se ti ne graja! Vikar je vzel in jedel In kakoi v zahvalo je rekel : — Gresu v Tolmin, pa scan po za u. TDalie prihodnjič., . ADVERTISE in GLAS NAROD/ ♦♦MM.MM.-MMMMM.j l KOŽNE BOLEZNI j ♦ povzročajo mnogo trpljenja < 0 v teh slučajih je treba jemat; \ t SEVERA" S l JESKO; ♦ razkuievalno mazilo. < T ^ - t OlajSa mdrdenje, 1 odpravi srbečico . t in drugo srbeče i i izjpuSSje na koad. x . > X Cena 50 centov. 2 : PREFRIGAN SLEPAR ; __~ I Blizu Vodic, pri Materiji v Istri je prebival posestnik Anton l"r-' ban s svojo žtttio Lucijo, rojeno Poropat. Pri Frbanovi družini je služila Marija Štrukelj. Neki večer v mrzli zimi je potrkal na vrata Crban« vih neke mlad človek, ^labo oblečen, in je ginljivo prosil, naj ga sprejmejo pod stiv'io. l*r-ban jc človek doibrega -rea. pa je dovolil tujcu, da sme prenočiti na seniku. Drugi dan j- rekel Crban nczaiancu. ki je povedal, da se i- ; meiiuje Alojzij Cernc. da lahko o-stane pri njean še par dmi. ker je tožil kakor da jc res premrzel m da potuje v jjose'bitn namen. C r-i ne se jo delal z**lo svftega človeka in y.Hčel pripovedovati, kako j da potuje kor spokornik v svrho. ; tia se ozotein jvtstegnil ve- ■ !iko Matlono iz v< ska. Cerne se je ! j ! delal svetega.* se začel prekriža va- i , . 13 ti in moliti in tudi Frbanovi so ž j j njim molili. Ko s;o končali v. moli-J i t vi jo. |ia je začel Cerne pridigo-j vali in razlagati, da mora vsak. j i kdor ima 'kaj. dajali miloščine, n L ko se hoče rešili vie. Pri povedo- j. j val jc, da je on i/, velike iti sluha. k , Kako velika je še lahkovernost * pri nekaterih ljudeh in kako lah- ► Jco sdeparski prefriganec premoti | ljudi, d očim do poštenega reveža £ navadno nimajo srca. J Senzacijonalr.a aretacija v Do- } boju. k i t Tc dni ji bil a rot i ran v Dobo-£ n v Bosni znani povojni bogataš £ in monopolski posrednik Milan t Tvezič. Ž njim vred je policija are-^ tiral« še 20 ose«b in sicer radi ve-| likih malverzaeij v tuzlanski soft lini. Uradnika Vukiča. ki je pri-» šel na slenl sleparijam in hotel ce-[ lo stvar naznaniti, je Ivezie od-| ved?i z avtom, očividno z name-w nom. da ga ifbije. Ker pa se je ► Vukiča «e pravočasno posrečilo f uteči, je Tvezič oddal nanj v' l strelov iz samokresa, ki ga pa ni- I so zadeli. Ivczičeva aretacija je |« • : • i izzvala ogromno senzacijo. ; TR1NER S BITTER WINE has ca med WcEm^ i tip*x A :/ t i —- e i |rr==r : iM I " i J I - !■- -M i! V] \ TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO DANES je mož ves nevoljen odšel. Po prevrni neei DANES seli mta-l-i žera v kuhinji in je a i.,>. je sedel k zajtrku l»rez teka. Ril je ner- drtint. Trni vsl"il irlavol., la 1 r je J>rez 1 vozen in ra:: se e. j "j. ;:J VZ;t. Trhierjevo C cen ko Vino in — Triticr-jevn ilrenko Vino in NASLEDNJEGA DNE je ...l^i v.-s živahen in vesel. NASLK'?\/,E!.A I)\E • . t.j.1 n..t,i.i Xje-r jevo i- vsi .1 >!-,!> -.i t. 1 is; ni.ave. zapr;ja. pogostih irlavolmlov. jmei h rez s|mnja. mučne nervozni s; i. pomanjkanja •ii-'-j '••. ! r-i-:: • -. ;-.tloi'.ee in sje. pomaga-o prehavi. ojačilo živce, spravilo vaše ledii-elu j :i*t v 1- .!: .'(■: ■ . - " • -a tako ;. p •"utili k- r ] »ovsom drugaeen človek. Te ]»nslediee niso prav nič skrivnostne. Se>tavi;:-». «•::-•-a •-» s.- .;.•!•• i in ...]va ialaa '■'.''■a. korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. star • naj manj tr- ■ a. : Trli . ■ . <> <;]«-nI-:-» Vi: o . a tako zanesljivo odvajalno sredstvo in izhorno želodčno toaiko. !-•; ■ • t.riini-n-n »1-\ v tis>>- i-i-iU slo-| venskih domovih po Združenih državah in Kanadi. Če vam sosednji lekarnar, ali prodaja'ee zdravil j,.» m»re ; • "i. j:; - i - na: ____JOSEI'II|_TRINER t (!Ml'ANV I . ! — ' • •,-. -.. Chkago, IU. POZDRAVI. i odhodom v >tari kraj s .:i rnikoin "Paris", pozdravljam ; ve. je ga brata Frank Bcoiko i:t ijigr.-vo ilnižino, Vinceiica in Ma- Xovak ier >e jima zahvalim /a " .kar -ta Torila itn'. Xa lalj-:\.oi-a in Magi s k rja ne j. ui: prav b'po zahvalili'.. sta me -jiit.'iii:! na postajo pred n tli lom L/. Klv, Mirni Se enkrat 1 <• x>n hvala in )>ozdrav vsem ziumeem in arijatelji ni v okoliei .M »n»i. Vin. Ben ko. Pred r»dh(>di;iii ua ob! k v de movino s parpikom "Paris", po iiiravljamo prijatelje po Ameriki i. sthiio pa svaka. August SeJana. Hov. .1. Sk:ir-ja in Mrs. Skur > Pitt-buriih. Pa., družino Mae.-k v Moon Run. Pa.. Mr. iL Mrs. Me-i.or v < Vivedal . Pa., sestro i:i 'Vaka Veršutk in ostale soroilnike v Burget-'tau'ii-u. J>a. Najlepša hvala za dobro postrežbo in uronistvo na postajo sestri in -vaku J. desenko in Frank Sela-nii ter ostalim prijateljem v Milwaukee. \Vir%. Priporočani tvrd'ko l-'iank Sak-er St ate Ba'tk. ker ja-ko -kil« v vsakem o/.iru za svoj • jolnike Se en pozdrav družina Tichar. Predno se mo lam čez široke morje na pa niku "Pari-", po-:dravljam vse Slovenec v Ali ijuippa. Pa.. po-- hno ]>a (Jro Smre-kar in njegovo družino. Frank Smrekar-ja in njegovo družino v i ora.;n. Oliio. kakor tudi Lnvr--'•a Tomažič in njegovo družin') Nadalje John Smrekar-ja in nje-cr.vo -fiprov-o v Pil t.-.burgh. Pa.. Frank in Johan Beriiat. Martin -krča in Francis Smrek ar v Rieh-moond. ('al. Pozdravljam tudi sr>-rodnico Mi-- Žagar v Ali'piii»]n. Pa. -losi f Vrečar. Predno se podam čez .-iroko morje s parnikom "Pari-", prav lej)o pozdravljam člane dru-tva "Oraiz-'v št. 1223 N. P. J. in čbme društva 4*Sv. Družine", št. 1(H» K. S. K. d. in člane društva S. P. I). Sokol. .št. 1. AJbptippa. Pa. Anton 11 a bi e. prejšnji zapis. dr. (Jrai/. Predno se še enkrat podam na obisk čez morj na p.irniku "Pari- ". pozdravljam celo mojo družino .ki se nahaja v Aliquippa. Pa., in vse moje prijatelje in znance po širni Ameriki. Priporočam 1 vrdko Frank Sakser State Rank vsled 1o<'ne in dobre po-trežbe. .Takt-lr Oergline. Predno stopim na parnik 11 Paris". zahvaljujem tvrdki Frani-; Sakser State Bank za gost olj ub nost napram potnikom ter jo za to tudi vsem toplo priporočam Obenem pozdravljam vse prijatelje in znance po Cleveland^ posebno pa brata in njegovo dru žino. Živio in na veselo svidenj v najkrajšem čiisn! Louis Novak predno se odpeljem s parnikon ParLzc-m proti stari domovini, po zdravljam še enkrat svojega zeti Frank Sabato in njegovo ženo ii družino ter Frank Žagarja 1 Kansas City, Kans. Jurij Mihelčič Rad bi izvede! za nas! " >\ •».; -j-:; prijatelja L(d"!s KilRDlsll. j>odomačc Lnvraii"ek. P- -I eiiitil let f »m Se je l:aSia !;:! !iekj'' v državi Mich. Pro i m kdor ve za njega. :.i mi j.-. . 1 ;>!: : a i -pa sam oirlasi. ionis Kordish, Bo:; 455. Sheffield, ?:;. — m 1 -1!f » T NAZNANILO in ZAHVALA. Tiržnim -rem iia./nanj.::ii vselil J i i'od:il»!com. ;ii; ja' Ij. • 11 in y\\ u eem, d.i je dne L'*\ ;;j»rii t . ;i oin--rt'-t !io o:;eracijo umrla v b-^luiš I uiei moja prei juh! jena pro^a MARIJA GERČMAN. pi'kojiiii-a i • bila •t)j -04. Pokopana 1. ma ja na -lov. p:oco-pa!i.-ui sv. -Ioz."!"a. Tukaj zapušča mene. "abijočega snpr.'vga. Tri bra'e. in -esp-o. >:tar m kraju j»a očeta. Tem i>«-to:;%. se naj-rču:-;.-e zahvaljujem vsi-m. ki -te mi ;»< ; .. puli na r-ili-n ;:11 druu ins";n v !-oh*zni in smrti, v-eni. ki e i: darovaii venee. ki ste j.> ]»rišll kre-t'it in jo -j.r-unili na •]ioko]):diiee.' TI pa draga soproga, podiva j v miru in na svidenje na 1 zvezdami. Anton Gerčmon. For s; ("itv. Pa.. 10. maja NAPRODAJ JE h:o- j j-iio J-Uirleško -f i.. ■;- • ; j., kopa" Išče, elektrika iu vo i-.vod. olio--■:->a kie! in drvarii ••.>. /raveM ! '•■!•! ■■■ ju pravmi ; ■> v ak > tr- i .i .-est. p -t m:<. i Kranja. ••■ ' i. . !-• ;.a .1 dika za rc»-' ,:.,'.., j.; lrj j,,., j...... .!,,,,, '■, - ' . • -' : ^ I' lih ;a Milj J ič. Pi ir: Iravo :>lcv. 81. pri Krnnju. •"'liPTidnv' i*1 t v ...i i ji . •'•X iš.i:».jo | Se nekaj izpisov- ! SIovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 j. imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimi- ! vosti. i Stane 40 cenlov. Kdor ga hoče imeci, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ■ i- --- ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKOEATOK Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. rojaki, pued.vu uddastk i»ruiii:.mu naroČilo, vprašajte MENE ZA CENO. 359 Grcve Street Rld^ewood, Brcoklvn, IT. Y. Trfenhone: .Iffffrs:rin r. r: 1 DR. LORENZ ^ 642 Pcnn Ave., PITTSBURGH, ri. EDINI 6LOVEN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK ^^ SPEClJALIoT MOŠKIH f>Di. EZNi. MoJ« ctroka ]• zdravljenje akutnih lr krorlčnih bo!«ni J»t , kam ž* zdravim nad 25 let ter Im.irr. »kušnje v v*-h bc!ezt.iM *to k»r znam slovenske, *nt-_ va» moram pt-polnc-m« raiLiin«t) In *pozR«tV v*Se bolezni, da vai ozoi ivim In vrr.em meč ztl-avjs Skozi 33 «et mnkll> ot 13 n-poMne do 3 popeidas*. j - & $ Posebna ponudba j V S/ i B I W ^ našim čitafei]om "ouv**'- $20. ll^^S^V 8 »treiico ra slovenje tz ^ ke, č, i, i -> Cj?9»c; 00 OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj 1*5 ^ C« rsak pil«. Hitrost pisanja dobit« s Taja. BLGVENIC PUBLISHING COMPAHT B OOTtimndt Street B«w York V. T ft LAS NARODA.'19. MAJA SOL, AN A. ROMAN. i __ Za "Glas Narcda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) Ali naj pove inšpektorju, da haoeo govoriti ž njim kontesa •Joried 1 Si", on ni pozahil tega. a z mrkim ]>ogiedom je «tisnil ustnici in v njegovih temnih o«-h je zablestelo. Kdo mu morn dokazati, da jse je v tem kratkem trenutku spomnil svoje obljube ? ^ -Vialnii. beli čevlji, — Se enkrat jih je hotel videt! ... Leva se ne sme buditi ,iz «panj». Inšpektor je izginil v majhnem oblaku prahu. Kurt Kra.šoveo se je tedaj obrnil ttr odšel počasnih korakov proti bukvi. Vidni je. kako se je grofica dvignila ter poklicala s svojim žepnim robcem ekvipažo. Hitrejše je pričel korakati, sree mu je utripalo kot noro. a njegovo okorelo, pošteno lice je bilo tako revno in mirno kot ponavadi. Joried ga je videla prihajati ter se nasmehnila. Bil je zopet oni | čudni smehljaj z napol odprtimi ustnicami in zasenčenim pogledom. — Kje je inšpektor? Krašovec se je odkril. — Oprostite, kontesa, gospodu inšpektorju se je zrdo mudilo. J Videl sem ga le za t remi te k-, ko je hitro jahal mimo mene. Če je želja, katero koče izraziti kontesa, tako nujna, potem prosim, da jo sporočite pniko mene. — Ilvala, stvar ni tako nujna. Tukaj je postalo prevroče in vračam se domov. Kako hladno in brezbrižno je govorila vse to. — kitko popolnoma
  • od Krašovec. Za jutri imam druge uačrte. Z ' Bogom! - ] Ni videla njegove roke. s katero ji je hotel pomagati v voz. 1 pac pa je sama skočila v voz ter omahnila v blazine. Konji so potegnili. . Tedaj pa je zablestelo nekaj belega v travi. 1 — Kontesa, — je vzkliknil Krašovec. — Vaš robec; « Joried je leno zamahnila z roko. 1 — Prinesite mi ga s seboj. I Ekvipaža se je odpeljala. Ali se bo kontna ozrla nazaj proti f njemu, s svojimi zagonetnimi očmi. < Nikakor ne. Kurt se je sklonil ter pobral robec. 1 Na njegovem lieu se je pojavili blažen smehljaj. Stisnil je než- • ni robec z čipk. kot da ga hoče strt rt i. < Nato ga je pritisnil na obra r/. ter pričel vsesa vat i njegov vonj, 1 kot vsesava vodo človek, ki umira od žeje. Zopet — in zopet! ' Krašovec se je zasmejal naglas. — Ali si oh pamet, tepec? — je vprašal samega se!De. — Kaj pa s je robec grofice Perpignau? Nič, nič, tisočkrat snič. Dal ga bosi ! hišni. S tem ga je utaknil za svoj jopič. Nato je skočil na konja. Zapodil ga je preko polja in senože- 1 ti, kot da je blazen. Kaj mu manjka? Kot ogenj vre po njegovih žilah! Zopet j - 1 prijel robec ter pričel vsesavati njega opojni vonj. ' Ali ga je ta vonj opajal ? Saj mu je vendar znano, da si želi grofica le majhnega ljubezenskega doživljaja . . . Grofica Joried! Zakaj misli nanjo! — T ep. te ! ... I * 1 Kontesa Perpignau je naenkrat potegnila iz pozabljenja veliko dvorano in nanjo meječe elegantne salone, ki so bili zaprti že več let. i Celo dopoldne je morala slnžinčad snažiti, ribati, pomivati, dokler ni vse zablestelo v .starem sijaju. v Medla luč je padala skozi visoka, obokana okna in Joried j" hodila po dvoranah z dvignjeno glavo in s samozadovoljnim smeh- ' ljajem na ustnih. R<*, to so bili prostori, ki so lahko imponirali \*askemu obiskov a km! Ker je bilo v njeni naravi skakaiti iz cnegfr ekstrema v drugega, se je oblekla v črno obleko iz Čipk. To je bila njena najbolj draga obleka, katero je doma skrbno varovala. Tukaj pa ji ni bilo treba varčevati, kajti odkar je prevzela gospodinjstvo na gradu, je razpolagala .s sijajnimi sredstvi in razventega ji je dovolila baronica posebno svoto, s katero si je lahko mlada dama privoščila največje razkošje. Sedaj je lahko dala prosti tek svojim strastem. To. so dokazovali zaboji in kartoni, ki so neprestano prihajali in konttsa se je zopet pričela zabavati s tpm. da se vedno preoblači. V Ivurtu Kra-šovcu je našla interesantno in hvaležno "občinstvo. Ostremu pogledu Joried nikakor .ni ušel utis, katerega je napravila njena toaleta na priprostega, mladega moža in ker je bil njen načrt, da ga zavojuje za kratek čas, skrajno pretkano zasnovan, ni zavrgla nobenega sredstva, ki je obljubljalo uspeh. Inšpektor je bil poklican k grofici. Dovolila mu je "avdijenco" v veliki dvorani in je bila je zadovoljna z u tiso m. katerega je napravilo nj«no obnašanje na ponižnega, skronwioga moža. Pojasnila mu je, da želi jahati ter mu hotela staviti par tozadevnih vprašanj. Prvič ga je vprašala, če je na razpolafgo kako damsko sedlo. Inšpektor je bil zelo vesel, ko je moged potrditi to vprašanje. Pred leti je bilo gospej baronici predpisano jahanje in naroČilu so aiigltSfco sedloje 'italo nerabljeno > —. ' " r ——1" ~ "" " " i (Dalje prihodnjič.) SAMO SEST DNI PREKO Z. OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE FRANCE 30.maja FRANCE — 6. JUNUA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabina tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 =li 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ———^M^M^— ALI LOKALNI ACENTJE ^^mhmmwm^^^H Jean - Michel Renaitour. Na zeppelina! __ (Iz spominov francoskega bojne sra letalca.) Med vojno sem bil pri zračni obrambi Pariza v Le Bounrctu. Stanovali smo v barakah. Po večerji smo piloti kvartnli. Enkrat smo igrali do tri čet rt na dvanajst. Eden iznnd nas se je dvignil in šel ven. al ? j Gotovo ni verjel na resnost alarma. Poldrugo uro sem se tako sprehajal od Versaillesa do Ohantil-ivja v višini 2000 metrov v popolni temi. Od sovražnika ne duha n.' slaha. Tu in tam sem srečava! svoje tovariše, ki so za trenotek prižgali sprednje luči, zeleno in rdečo, da se prepreči t.rčenje. Naglo smo se križali v silnem grmenju naših motorjev. Brez-dvomno se je drugi pilot ravno-tako 11\*sel od mraza na praznem nebu k *t jaz. Večkrat sem pogledal na letališče, ali nam žaromer potom Morsejevih znakov ne jav-'ja. naj se vrnemo. Ali letališče ležalo v temi. Tudi Pariz je pogasil večino svojih luči. kljub temu sem ga dobro razlikoval. Nu le bil ni bilo še vedno ničesar videti. Nenadoma pa. ko sem se okre-ni! proti severu. ,sem opazil med dvema oblakoma v svitu žarometa | ogromno, podolgasto maso. j — Zeppelin! — sem zakričal divje. Prijel sem za mikrofon in zatulil tovarišu; —(Zeppelin ! Zep-I pelin! i Zravnal s 1 je in oba sva gledala ogromno zračno ladjo. Pogled j it a njo je bil tako mogočen, da sva skoraj pozabila, da -je to sovražnik. Toda po p »v Hi trenotkih pre-se-; nečenja sem takoj zopet prijel za [telefon in zakričal svojemu top-ničarju: i i — Streljaj, pa takoj! Najprej j vžiga 1 no granato, pa meri dobro! Videl .sem, kako je nameril top na velikana. Potem se je sklonil, da vzame granato. Kakšna. Lzredm a prilika! Se^ strelila bova velikana, in skoraj, brez vs-ike nevarnosti. Kakšna čast in slava ! Toda moj topničar je obupno JACK DEMPSEY IN NJEGOVA ZEN/ Pred kratkim je odpotoval v Evr opo svetovni boksarski šampjon Jack Dempsey s svojo ženo Esteilo Taylor. ^ p, dvignil roke in še danes čujem best de. ki mi jih je povedal skozi telefon; — Pozabil sem vzeti granate ? seboj. (Prevel P. V. B.) Misel. Maksim Gorki: Leonid Andrejev mi je podaril leta 1915. zbrana svoja dela in mi ob tej priliki napisal na knjigo: "Počenši s kurirskim "Berga-motom", je tu napisano in prikazano vse, kar se je vršilo pred Tvo jimi očmi. Aleksij; v mnogem je to — zgodovina najinih odnoša-jev." To je, žal, resnica ; žal — zato, ker menim, da bi bilo bolje za Le-onida Andrejeva, da ni vstavil v svoje pripovesti "zgodovine najinih odnošajev." To pa je dejal še prav rad. trudeč se, da bi pobil moja mnenja. In posebno v meni je vtelesil svojega nevidnega so-vraga. "Napisal sem povest, ki ti gotovo ne bo ugajala" — je dejal nekoč. "Hočeš, da prečitava?" Prečitala sva*. Povest mi je zelo ugajala, izvzemši v nekaterih podrobnostih. "To ni nič, vse popravim," je spregovoril oživljeno, stopajoč po j sobi gori in doli. Potem je prise-del k meni. stresel z glavo, da so še mu vsuli lasje na tilniku, in se zagledal v moje oči. "Vem, čutim, da iskreno hvališ mojo povest. A — ne morem ume-ti, kako da ti ugaja?" "Je li malo na svetu reči, ki mi ne ugajajo, kljub temu jih to ne kvari, kakor vidim." "(.'e tako misliš, ne moreš biti revolucijouar." "Mar ti gledaš na revolueijo-narja z očmi Nečajeva: "revolucijouar ni — človek"!? Objel me je in se zasmejal. "Slabo razumeš samega sebe." "No, čuj, — saj, ko sem napisal Misel, sem mislil nate. Aleksej Savelov si — ti! Tam je rečeno : "Aleksej ni bil talentiran" — to morda ni lepo z indje strani, a ti me s svojo trdovratnostjo tako držiš, da sem to napisal, a ?" Razburil se je, eelo zardel je. Pomiril sem ga in mu pojasnil, da ne smatram samega sebe za a-rabskega konja, ampak samo za to vornega, vem, da se nimam svojim uspehom zahvaliti toliko prirojeni nadarjenosti, kakor ljubezni do dela. in pa umevanju dela. "Čuden človek," je dejal tiho in mi začel nenadoma zamišljeno govoriti o sebi, o nemiru svoje duše. Ni imel one občeruske neprijetne navade, da bi se izpovedoval in kesal, a včasih je zagovoril o sebi z moško odkritostjo, ne da bi pri tem teptal samoupoštevanje. "Razumeš" — je govoril — "vselej, kadar napišem zame kaj posebno pretresljivega, se odlušči od moje duše kakor skorja: bolj jasno gledam samega sebe in vidim, da sem bolj talentiran od tega, kar sem napisal. Recimo: 'Misel': pričakoval sem, da te bo pre-sunila, sedaj pa vidim, da je to zRolj polemično delo, ki ni zadelo v cilj." Poskočil je na noge in pol v šali izjavil: Bojim se te, vrag! Ti si mogočnejši od mene, nočem se ti podati." In znova resno: "Nečesa mi nedostaja, brat. Važnega,— a ? Kaj misliš?" Menil sem, da se preveč brezbrižno obnaša napram svojemu talen tu, in da mu ne zadošča njegovo znanje. "Treba je, da se učiš, čitaš in potuješ v Evropo" . . . . Zamahnil je z roko. "Xe to. Treba je najti Boga in verovati v njegovo modrost." Vedno žrtve vojnega streliva. Med Vitojfco in Šempetrom pri Gorici sta izpraiznjevala min/? delavca Andrej Kovaču; in Andrej Fajt, oba i« Renč. Ena mina se je razpoeila ter ubila 58-letne-ga Kovačiča, vsled pritiska eksplozije, je počila se druga mina in mrtev je obležal ' 5 •* "OOTUJTE v udobnih Vabinah tretjega razre-A/ -J ' -K. da na ameriških vladnih parnikih iz New Yorka preko Chcrbourga. Dobra hrana in pro-iSj^y storen krov. Parnik PRESIDENT HARDING ' SBv odpluje 3. junija, parnik GEORGE WASHING- y/;Jnto TON 10. junija in pamik LEVIATHAN (za in nazaJ $210.00) odpluje 13. junija. Vse ^^^^^^^^^ podrobnosti naj vam pove vaš potniški agent mHEO United States Lines ^Hj^raHj^ffi 45 Broadway New York City Managing Operators for IT. S. SHIPPINC BOARD Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. 1 NARAVNOST V TRST IN ( DUBROVNIK Martha Washington 2. junija Presidente Wilson 30. junija Posebnf cene za tja in nazaj. Najbolj cena in Udobna proga za potovanje. COSULIGH LINE Of TRIESTF Phelps Bros. & Co., 2 West st - r . New York IŠČEM VSE ONE, ki mi kaj dolgujejo, in jih prosim. da mi vrnejo, ker zadela me je velika nesreča in rabim. — Joe Godina, R. P. D. 3, Box 10, Great Valley, N. Y. (3x 19.20.21) ŽENITNA PONUDBA. Mladenič star 28 let. rodom slovenske matere, se želim -seznaniti s Slovensko, v starosti 18 do 25 let. Katera resno misli, naj mi piše na naslov: John Larko, Crucible, Pa. (2x 19.20) Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 akno že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali reč tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le §e par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naii zastopniki, ki fie niso naroČili koledarjev, naj se pozo rijo, da ne bo prepozno. 8LOVENIC PUBLISHING CO. 912 Cortlandt St.. N. Y C. L L ■ Prav vsakdo— kdor kaj iiče? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼aakdo priznava, da Imajo čudovit ospek —. , ^ MALI OGLASI f "OU« * ar • 4« ADVEBTISB la OliAS NABODA ISCE SE ZASTOPNIKE za prodajo C-apthian Blood Tea ' krvni čaji. Samo eden za vsak okraj. J)obri pogoji. Ray Laboratories, 45 Court St., Binghamton, N. Y. (:ix 19.20.21) \ Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da j« na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih strareh. Pojasnila, U Tam jih samorem dati Tsled naše dolgoletne izkuSnJe Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ ILL razredu. Glasom nove naselnUke postave. ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedr^avljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi t New Yorku pred od potovanjem, ter ae pofilje prosilcu v stari kraj glasom nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnik* al svojca Iz starega kraja, naj prej plSe za pojasnila. Iz Jugoala vije bo prlpufičenih r prihodnji)) treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po 671 priseljencev. AmerlSkl državljani pa Bamor$)[ dobiti sem žene Id otroke do 18. 10 ta brez, da bi bili Šteti r kvoto. Tt rojene osebe se tudi ne Štejejo i kvoto. etariSi in otroci od 18. d* 21. leta amerlikih državljanov p' Imajo prednost v kvoti. PiiUtf X pojasnila. Prodajamo vozne liste sa vsi pr« ge; Tudi preko Trsta zsmorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt st„ New York Pozor čitatelji. Oposorite trgovce tu o^ tyrtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste n 3 ajik postrežbo zadovolji S da oglašujejo v listu "Glas 1 Hwoda ^. S tezn boste I ▼^regU vsem. - I Unrma "Alas Uk^r i