PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 2 (9004)
TRST, petek, 3. januarja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi.
PRVI SESTANEK Nfl MINISTRSTVU Zfl DELO Zfl POVIŠANJE MINiMfiLNIH POKOJNIK
Sindikati zahtevajo 15.000 poviška Vlada bo odgovorila čez dva tedna
Minister Toros je izjavil, da morajo celotno vprašanje še preučiti Koliko bi znašali višji izdatki za pokojnine ENFS po vladnih računih
RIM, 2. — Na ministrstvu za delo je bil danes sestanek med ministrom Torosom in delegacijo CGIL, CISL in UIL ter voditelji sindikatov upokojencev, na katerem so razpravljali o povišanju pokojnin INPS, ki ne presežejo 100.000 lir mesečno za 15.000 lir na mesec Prav danes pa je zavod za socialno zavarovanje INPS obvestil upokojence, da so bile minimalne, socialne in druge pokojnine povišane za 13 odstotkov na osnovi zakona, ki določa vsakoletno prilagoditev pokojnin povišanju življenjskih stroškov v prejšnjem letu. O tem objavljamo uradno sporočilo.
Sestanek z ministrom Torosom se
le zaključil ne da bi prišli do ka- nem pa je pripomnil, da je treba «ega konkretnega sporazuma. Dogo- pri vsem tem upoštevati tudi dru-vorili so se le, da se bodo po- ga vprašanja, ki so sedaj na dnev-novno sestali 15. t.m. Ministrstvo nem redu in ki so tesno povezana za delo je ob zaključku sestanka s pokojninami.‘Povišanje pokojnin, objavilo sporočilo, v katerem pravi, je izjavil minister Toros, je lahko da je minister Toros izrazil sindi- različno. Treba je točno določiti za katom politično voljo vlade, da se katere kategorije gre, da bo vlada začne razpravljati o povišanju po- vedela za koliko se bodo izdatki za kojnin in o vprašanjih zagotovlje- pokojnine posameznih strok povišane plače.	li v letošnjem letu, zlasti pa še.
Minister pa je po sestanku izja- če se razpravlja o povišanju pokoj-vil časnikarjem, da bo lahko v pri- nin z njihovo povezavo s plačami, hodnjih dneh dal sindikatom točne Kratko sporočilo je objavilo tu-odgovore na njihove zahteve. Obe- di tajništvo vsedržavne federacije
UiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPOROČILO ZAVODA INPS
Povišanje minimalnih in socialnih pokojnin
RIM, 2. — Zavod za socialno zavarovanje INPS obvešča upokojence, da bodo z izplačevanjem prve-ge letošnjega obroka pokojnine izplačali tudi 13-odstetm povišek, ki stopi v veljavo s 1. januarjem letos na osnovi zakona, ki določa avtomatično povišanje pokojnin obveznega socialnega zavarovanja delavcev in avtonomnih strok, ki so bile izplačane pred 1. januarjem 1974. Gre pri tem za povišanje pokojnin, ki se nanaša na povišanje življenjskih stroškov v preteklem letu.
INPS dodaja, da to povišanje velja tudi za dopolnilne minimalne pokojnine in za socialne pokojnine. Zaradi tega bo višina novih minimalnih in socialnih pokojnin s 1. januarjem letos sledeča:
48 550 lir za upokojence obveznega splošnega zavarovanja (INPS); 30.300 lir za upokojence avtonomnih strok (obrtniki, trgovci in kmetje); 29.200 lir pa bodo znašale socialne pokojnine.
Poleg tega INPS obvešča, da bodo z izplačevanjem prvega obroka pokojnin upokojencev avtonomnih strok dodali morebitni povišek, ki velja od 1. januarja leta 1974 in ki znaša najmanj 4.580 lir mesečno.
Vsi upokojenci, pravi poročilo INPS, bodo dobili nove obrazce, ki jih bedo morali takoj izročiti delodajalcu za izvršitev odtegljajev, ki jih določa zakon v primeru, da je upokojenec zaposlen. Delodajalec bo moral zaposlenemu u-pokojencu VO in VR odtrgati od plače dnevno vsoto, ki je bila določena s 1. januarjem letos, za ostalo kategorije pa od 1. februarja letošnjega leta.
Ugodne možnosti za povečanje kreditov v proizvajalne namene
RIM, 2. — V zvezi z nedavnimi vladnimi ukrepi o delni sprostitvi kreditov in o znižanju obrestne mere državne banke, je pooblaščeni upravitelj «Banco di Roma» Ventri-glia v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Panorama», izjavil, da bodo ti ukrepi omilili tudi obrestne mere, ki jih banke plačujejo varčevalcem in da se bo zmanjšala cena denarja za gospodarske operaterje. Po njegovem mnenju bi morali ti u-kreni prispevati k zmanjšanju cene denarja za velik del razpoložljivih bančnih skladov, ker se bodo lahko velike banke ponovno založile z likvidnostjo.
Poleg tega, pravi Ventriglia, bi moralo povečanje kreditov za izvoz o-megočiti bankam, da ponovno pridobijo vse tiste kapitale, ki so jih do sedaj dale na razpolago za izvoz. Te kapitale bodo banke lahko namenile v druge namene. To pomeni, pravi voditelj «Banco di Roma», da se začenja verižna reakcija, ki zna lahko v najkrajšem času znatno pospešiti italijansko gospodarstvo. Toda vse to, zaključuje, bo odvisno predvsem od tega, v kolikšni meri bo vlada razpoložljiva denarna sredstva izkoristila za javne izdatke in v kolikšni meri jih bo prepustila v proizvajalne namene.
BEOGRAD, 2. —- Da bi zagotovila Potrebna proračunska sredstva, bo jugoslovanska vlada letos izdala obveznice v znesku 4 milijarde in 25' toilijonov dinarjev. Obveznice bodo izdane v dveh serijah: prva do 30.
junija, a druga do kraja decembra. Obveznice bodo izplačane iz prve serije v prvi polovici, a iz druge serije v drugi polovici prihodnjeba leta z 10-odstotnimf obrestmi. Obveznice bodo izdane, ker republike in pokrajine ne morejo povečati proračunskega prispevka zvezi.
Ecevit na Cipru
NIKOZIJA, 2. — Bivši turški premier Bulent Ecevit je prispel danes ž ladjo v Famagusto, kjer ga je sprejel predsednik turške avtonomne uprave na Cipru Rauf Denk-taš. Turško prebivalstvo mesta je z navdušenjem pozdravilo gosta, ki je predsedoval vladi v Ankari za časa turškega vojaškega vdora na otok. Ecevit si bo med obiskom na Cipru ogledal področje pod turško upravo ter turški del prestolnice Nikozije.
iCGIL, CI3L in UIL, v katerem je [ugotovljeno, da jc minister, kljub temu, da je izrazil politično voljo vlade, da se začne razpravljati o teh vprašanjih, izjavil, da za sedaj ni v stanju dati nobenega odgovora ih da bo pripravil odgovore v prihodnjih dneh. Izjavo o današnjem sestanku z ministrom Torosom je dal tudi zvezni tajnik UIL Ravenna, ki je dejal, da se vlada še ne dovolj zaveda resnosti položaja in izrazil željo, da bo to storila v najkrajšem času.
Sindikati so sestavili svoje predloge že preteklo jesen in so z njimi že seznanili vlado. Gre predvsem za zahtevo po povišanju minimalnih pokojnin, ki ne presegajo 100 tisoč lir mesečno, za 15.000 lir na mesec od prvega januarja letos dalje.
Toda v vladnih krogih so že pred zaključkom današnjega prvega srečanja med ministrom za delo in sindikati objavili nekaj svojih računov, koliko bi znašali višji izdatki za pokojnine zavoda za socialno zavarovanje INPS, če bi vlada sprejela zahtevo o omenjenem povišanju. V vladnih krogih pravijo, da bi morali v letošnjem letu, če bi povišali minimalne pokojnine za 15.000 lir mesečno, plačat; skupno 1.335 milijard lir več kot lani, in sicer: 830 milijard lir za pokojnine bivšim odvisnim delavcem, 383 milijard lir za pokojnine avtonomnim delavcem in 122 milijard za socialne pokojnine. Tem 1.335 milijardam, pravijo v vladnih krogih, bi morali dodati še 879 milijard lir, ki jih bodo izplačali letos dodatno k pokojninam na osnovi obstoječega zakona o prilagoditvi pokojnin INPS življenjskim stroškom.
Povišanje pokojnin, ki ga zante-vajo sindikati, zanima 6 milijonov
500.000	upokojencev. Kot smo že pisali, bi se minimalne pokojnine INPS, če bi vlada sprejela sindikalno zahtevo, povišale od 42.950 lir na 57.950 lir, od 50.000 na 65.000 lir, od 75.000 na 90.000 lir in od
100.000	lir na 115.000 lir. To povišanje sindikati zahtevajo tudi za minimalne pokojnine 800.000 upokojencev državne uprave, 200.000 upokojencev krajevnih uprav in 840.000 oseb, ki dobivajo socialno pokojnino. Socialne pokojnine torej bi znašale s tem povišanjem 40.850 lir mesečno.
Se vedno prekinjena pogajanja tiskarjev z založniki dnevnikov
RIM, 2. — Sindikat tiskarjev je sklica! za torek, 7. t. m. v Rimu sestanek vsedržavnega odbora tiskarskih uslužbencev dnevnikov in tiskovnih agencij, na katerem bodo odločali o nadaljevanju sindikalnega boja v podporo zahtev, ki so jih postavili za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.
Tajništvo sindikata tiskarjev sporoča, da če bodo založniki med tem časom sporočili ministrskemu podtajniku za delo svoja stališča v zvezi z zahtevami, ki so jih postavili tiskarji, bo sindikat tiskarjev ocenil, če obstajajo pogoji za obnovitev pogajanj z delodajalci.
ZAKLJUČEN PROCES O AFERI WATERGATE
Obsojeni Nixonovi sodelavci

Sodnik John Sirica (spredaj na sredi) obdan od časnikarjev in fotografov zapušča sodišče po razsodbi
aferi Watergate
iiiimfitiiiitiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMuiiiitiMitiiiiiiiiimiillliiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiuniiiiitlMltiimiiiiifiiiiiiiitiiiliiilMiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiitmiB
V ZADNJIH URAH KAR ŠTIRJE NAPADI PROTI JUŽNOLIBANONSKIM VASEM
Veiika napetost na Bližnjem vzhodu zaradi izraelskih vdorov v Libanon
Tajni sirsko-libanonski razgovori - Jntri v Kaiiru sestanek med predstavniki Egipta, Sirije, Jordanije in PLO
BEJRUT, 2. — Položaj na izraelsko - libanonski meji se iz dneva v dan zaostruje. V zadnjih 24 urah «o izraelski vojaki kar štirikrat vdrli v naselja v južnem Libanonu, kjer naj bi bile — po trditvah Tel Aviva — baze palestinskih gverilcev. Najhujši napad so Izraelci izvedli proti Tajbehu, le nekaj kilometrov od meje, kjer so razstrelili neko hišo, domnevno zbirališče gverilcev. Pri eksploziji je bil ubit lastnik hiše skupaj z dvema sinovoma, medtem ko je bil tretji sin hudo ranjen. V obmejnih spopadih je bil ubit tudi neki libanonski vojak, medtem ko nekega izraelskega vojaka pogrešajo.
Po tem nočnem napadu so izrael-
...........................
PARTIZANSKA OFENZIVA V INDOKINI
SAIGON, 2. - Dve leti po pariških sporazumih o Vietnamu se vojna v Indokini nadaljuje. Thieujev režim je jasno pokazal, da ne namerava spoštovati sporazumov, saj so njegovi politični nasprotniki še vedno v zaporu, čeprav jim sporazumi pripisujejo važno vlogo v pomiritvi države. Prav tako pa Thieu nadaljuje vojaške akcije proti o-zemlju, ki je pod nadzorstvom začasne revolucionarne vlade, kar je sprožilo močno protiofenzivo partizanskih in domoljubnih sil. Boj, ki je že več dni v teku za nadzorstvo nad pokrajino Phuoc Long, kakih 120 kilometrov severno od Saigona, se je danes zaključil s popolnim zlomom Thieujeve vojske. Partizani, ki so v zadnjih treh tednih zavzeli vsa štiri največja mesta pokrajine, so danes osvobodili tudi glavno mesto pokrajine Phuoc Binh, iz katerega so se morali saigonski vojaki umakniti s hudimi zgubami.
Partizani pa so medtem okrepili tudi pritisk na glavno mesto Saigon. Osvobodilne sile so danes že drugi dan zaporedoma obstreljevale veliko letalsko bazo v Bien Hoi, nedaleč od južnovietnamske prestolnice.
Nič boljši ni položaj kolaboracio-nističnih sil v Kambodži, kjer so e-nots domovinske fronte zaostrile napade proti glavnemu mestu Phnom Penhu. Po več kot dvomesečnem o-bleganju so partizani sprožili včeraj močan napad proti mestu s topništvom, oklepnimi enotami in letalstvom. Pri napadu so zavzeli devet vladnih postojank, pri čemer je bilo 320 vladnih vojakov ubitih. Napadeno je bilo tudi letališče Početong, 11 kilometrov od Phnom Penha, ter zavzeta radijska postaja v Bek Chanu. Državna cesta štev. 4 je pod nadzorstvom partizanov. Na vzhodnem sektorju so morale vladne sile evakuirati svoje postojanke ob reki Mekong. Glavno mesto je na ta način povsem odrezano od ostalega dela kamboškega ozemlja, ki je skoraj v celoti pod nadzorstvom partizanov. Položaj v Phnom Penhu je dramatičen: vojaške enote, ki branijo mesto, so vedno šibkejše, ker vojaki zapuščajo svoje oddelke, da bi se pridružili partizanom.
Na sliki: vladni vojak v budističnem templju v Plinom Penim, kjer so vidni znaki partizanskega napada.
ski vojaki ponovno vdrli preko libanonske meje v jutranjih urah, ko so napadli vas Majdel Selm. Tudi tu so razstrelili neko hišo, pri čemer je bil hudo ranjen 11-letni fant. Okrog poldne pa se je enota izraelske pehote približala vasi Al Bustan, iz katere pa se je umaknila zaradi obstreljevanja libanonskega topništva.
Libanonski ministrski predsednik Solh je odločno protestiral proti izraelskim vdorom, ki jih je označil kot kriminalna dejanja, naperjena proti nedolžnim osebam. Vojaški glasnik v Tel Avivu pa je dejal, da spadajo izraelski vdori v južni Libanon med «varnostne ukrepe», katerih namen naj bi bil preprečiti atentate, ki naj bi jih pripravljali ob 10. obletnici ustanovitve palestinske organizacije «Al Fatah». V številnih libanonskih mestih pa so bile danes protiizraelske demonstracije. Demonstranti so tudi zahtevali od vlade bolj učinkovito zaščito pred izraelskimi vdori. V Nabatiehu in v Jarinu, ki sta bila večkrat tarči izraelskih vdorov, so proglasili protestno stavko ter blokirali vse ceste, ki peljejo v vasi.
Zaostritev položaja na izraelsko -libanonski meji je bila verjetno vzrok nenadnega prihoda v Libanon sirskega podpredsednika vlade in zunanjega ministra Kad.ama, ki se je ; sestal s svojim libanonskim kolegom Taklo v vasi Rauda, nedaleč od meje med Sirijo in Libanonom. Sirsko - libanonski razgovori, ki so potekli v strogi tajnosti, so trajali štiri ure. Pozneje se. je izvedelo, da sta se jih z libanonske strani udeležila poleg zunanjega ministra tudi predsednik republike Frangie in vrhovni poveljnik libanonske vojske Ganem, v sirski delegaciji pa je bil tudi namestnik o-brambnega ministra general Jamil. Ob zaključku razgovorov so sporočili, da bo sirski predsednik Asad prihodnji torek obiskal Libanon, kjer se bo sestal s predsednikom Frangiejem. Libanonsko - sirskega vrha se bosta udeležila tudi libanonski in sirski premier Solh in Aju-bi. Ni težko predvideti, da bo na dnevnem redu predvsem vprašanje položaja na libanonsko - izraelski meji. V tej zvezi se govori tudi o morebitni sirski vojaški pomoči Libanonu za preprečitev izraelskih vdorov.
Zaostritev položaja na Bližnjem vzhodu bo tudi glavno vprašanje na dnevnem redu štiristranskega srečanja, ki bo pojutrišnjem v Kairu in katerega se bodo udeležili zunanji ministri Egipta, Sirije in Jordanije in predstavnik Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Že jutri se bodo v Kairu sestali predstavniki treh držav in PLO za pripravo sobotnega srečanja, katerega namen bo — kot poroča radio Aman — «koordinirati akcijo in stališča zainteresiranih strani».
Pozornost opazovalcev, ki sledijo razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu, je medtem še vedno osredotočena na vprašanju egiptovsko - sovjetskih odnosov po nenadni odpovedi obiska, ki bi ga moral generalni tajnik KP Sovjetske zveze
rah vest, da je do odložitve obiska prišlo predvsem zaradi bolezni sovjetskega voditelja. Brežnjev naj bi imel infekcijo na čeljusti, ki mu sicer ne preprečuje opravljanja normalnega dela, ki pa terja stalno zdravniško pomoč in torej vsaj za sedaj ne dovoljuje Brežnjevu, da bi potoval v tujino.
Zanimivo hipotezo o odložitvi o-biska Leonida Brežnjeva v Kairo daje danes londonski dnevnik «Daily Express», po katerem naj bi bil odločilen v tem ^ogledu «tajen poseg» saudskega kralja Fejsala. List, ki ne navaja virov informacije, trdi, da je saudski kralj že pred časom zagotovil voditeljem treh držav, ki bi jih moral Brežnjev obiskati (E-gipt, Sirija in Irak), da je pripravljen dati na razpolago finančna sredstva za nakup sovjetskega o-rožja. Pozneje naj bi Fejsala seznanili s pogoji, ki jih je SZ postavila za dobavo orožja, saudski kralj pa naj bi te pogoje ocenil kot nesprejemljive. Zato nai bi u-maknil ponudbo trem arabskim državam, kar naj bi bil glavni vzrok odložitve obiska sovjetskega voditelja.
WASHINGTON, 2. — Štirje ožji sodelavci bivšega predsednika Ni-xona so bili danes obsojeni zaradi vloge, ki so jo odigrali v aferi Watergate in predvsem zaradi poskusov, da bi utišali vso zadevo ter ovirali preiskavo v tej zvezi. Porotniki zveznega sodišča v Wa-shingtonu pod predsedstvom sodnika Johna Sirica so po tridnevnem posvetovanju potrdili odgovornost bivšega pravosodnega ministra Johna Mitchella, bivših Nixonovih svetovalcev Johna Erlichmanna in H. R. Haldemanna ter bivšega namestnika pravosodnega ministra Roberta Mardiana. Peti obtoženec, bivši odvetnik Nixonovega volilnega odbora Kenneth Parkison, je bil o-proščen.
Kot določa ameriški zakon, so se morali porotniki samo izreči o odgovornosti obtožencev, medtem ko bo kazni, določil sodnik Sirica v ‘prihodnjih dneh, potem ko bo prejel potrebno sodno dokumentacijo. Vsekakor pa bi na osnovi kaznivih dejanj, ki so jih obtoženci zakrivili, utegnili obsoditi Mitchella in Haldemanna na 25 let zapora, Erlichmanna na 20 let in Mardiana na 10 let zaporne kazni.
Vsi ameriški komentatorji medtem ugotavljajo, da je proces, ki je trajal tri mesece in na katerem je pričalo okrog 80 oseb, medtem ko so poslušali tudi magnetofonske posnetke za okrog 80 ur razgovorov v Beli hiši, nedvomno potrdil odgovornost bivšega predsednika Nixona. Treba je priznati - -piše na primer «New York Times — da je bil proces naperjen proti bivšemu predsedniku Nixonu. Ta se bo sicer izognil pravnim posledicam po zaslugi nezaslišane pomilostitve, ki jo je prejel od svojega naslednika, vendar pa je kljub temu vsaj v duhu bil na zatožni klopi. Zato velja obsodba tudi za Nixona, saj so obsojenci delovali po njegovih navodilih in v njegovem imenu.
Jugoslavija šteje 21.200.000 prebivalcev
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Jugoslavija je konec 1974. leta po podatkih zveznega statističnega zavoda imela 21 milijonov 260 tisoč prebivalcev, to je za 20 tisoč več kot konec 1973. leta. Ob zadnjem popisu prebivalstva 31. marca 1971 je Jugoslavija štela 20 milijonov 523 tisoč prebivalcev. Statistični izvedenci predvidevajo, da bo prebivalstvo v Jugoslaviji v prihodnjih 10 mesecih naraslo nad 23 milijonov. Največ ljudi živi v Srbiji (8 milijonov 736 tisoč), zatem na Hrvaškem (4 milijone 502 tisoč), sledijo Bosna in Hercegovina (3 milijone 952 tisoč), Slovenija (1 milijon 772 tisoč), Makedonija (1 milijon 743 tisoč) in Črna gora (555 tisoč). V preteklem letu se je v Jugoslaviji rodilo 378 tisoč otrok in umrlo 178 tisoč oseb. V primerjavi s 1973. letom se je zmanjšala smrtnost dojenčkov. Zanimivo je, da v Sloveniji število novorojenih raste, da je na področju Vojvodine, Hrvaške in ožje Srbije enako tistemu predlanskim medtem ko v ostalih republikah in na področju najvišje natalitete (Kosovo) šterilo novorojenih upada.
B. B.
Razgovor Bijcdic-Džalud
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič se je danes sestal s predsednikom libijske vlade Abdelom Salernom Džaludom, ki se je na poti na uradni obisk v Ankaro zadržal dve uri na beograjskem letališču. Premiera sta ta čas izkoristila za razgovor, ki so se ga z jugoslovanske strani udeležili tudi drugi visoki funkcionarji zveznega izvršnega sveta in zveznega tajništva za zunanje zadeve. Preučila sta, kot se je zvedelo, odnose med obema državama, s pogledom na nadaljnji razvoj sodelovanja, posebno na gospodarskem področju. Poleg tega sta izmenjala poglede o mednarodnem položaju, posebno o položaju na Bližnjem vzhodu. Pri tem je Džalud prikazal poglede Libije na sedanji razvoj dogodkov na tem področju, medtem ko je Bijedič seznanil svojega gosta z najnovejšim razvojem položaja v Evropi.
B. B.
BEOGRAD, 2. — Na vabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica bo madžarski zunanji minister Fridješ Puja prispel 7. januarja na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo.
Portugalski zunanji minister v Moskvi
MOSKVA. 2. — Portugalski zunanji minister Mario Soares je prispel danes na uradni obisk v Moskvo. Na letališču ga je sprejel sovjetski zunanji minister Gromiko, s katerim je imel Soares prvi razgovor. To je prvi obisk nekega predstavnika portugalske vlade v Moskvi, saj med Sovjetsko zvezo in Portugalsko ni bilo diplomatskih odnosov do državnega udara 25. aprila lani. Kot poroča a-gencija TASS, sta Soares in Gromiko z veseljem pozdravila prve korake, ki so bili že storjeni na poti k razvoju plodnih odnosov med obema državama v interesu narodov Portugalske in Sovjetske zveze.
IIIIIIUIIIIIIIHIIIIIIMIHIIIIIIIIIIII1lllllllllll||||||NIUlllllltllllll!IIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll|||||i|||||||||l||||,,||||,|,|mm|||,||||||||v|||||||M|||||||||ma
PRVI DAN PROSTE PRODAJE ZLATA V ZDA
Vrtoglavi padec cene rumene kovine v Londonu
V dveh dneh se je pocenilo za 21 dolarjev za unčo - Nezanimanje Američanov za zlato
DANES
f
LONDON, 2. — Na londonskem trgu je cena zlata danes ponovno občutno padla. V primerjavi z včerajšnjo vrednostjo se je znižala za 11 dolarjev za unčo. Današnja ko-tacija zlata na londonskem trgu je bila najnižja v zadnjih treh tednih. V popoldanskih urah se je cena zlata ustavila na 175 dolarjev za unčo proti 186 včeraj popoldne. Samo v zadnjih dveh dneh je cena na londonskem trgu, ki je največji na svetu, padla kar za 21 dolarjev za unčo, in sicer od 196 dolarjev na današnjih 175.
Tolikšno izgubo vrednosti rumene kovine, ki se je v zadnjih mesecih dejansko umetno dražila, saj so špekulanti pričakovali, da jo bodo lahko zaradi naraščajoče inflacije v svetu vedno dražje prodajali, je treba pripisati predvsem nazanima-nju Američanov po nakupu zlata ob odprtju proste prodaje v ZDA, ki je stopila v veljavo včeraj po 40 letih.
Mnogi so pričakovali, da se bodo Američani, katerih domača valuta (dolar) na notranjem trgu zgublja poprečno 8 odstotkov letno na vrednosti zaradi inflacije, vrgli na zlato. Prvi dan proste prodaje pa je pokazal, da so se ušteli. Ušteli so se
najbolj seveda vsi tisti špekulanti, ki Leonid Brežnjev opraviti v Kairu, j so v zadnjih tednih umetno dvigali V moskovskih diplomatskih in čas- ' ceno zlata v prosti prodaji, v pri-nikarskih krogih kroži v zadnjih u- čakovanju, da ga bodo lahko z za-
četkom proste prodaje v Ameriki vrgli v večjih količinah na trg po višji ceni. V Londonu pričakujejo, da se bo cena zlata prihodnji ponedeljek ponovno občutno znižala, ko se bo na trgu pojavilo dva milijona unč zlata iz ameriškega državnega zaklada.
Iz New Yorka poročajo, da so Američani danes popolnoma negativno odgovorili na ponudbo zlata v prosti prodaji. Nasprotno, Zgodilo se je, da se je povečala zasebna ponudba zlata, ki so ga svoj čas kupili po nizki ceni in se ga hočejo sedaj otresti, preden bo ponovno izgubilo r.a vrednosti. Danes zasebniki sploh niso kupovali zlata na prostem trgu. " Washingtonu pa so sporočili, da padec vrednosti zlata v zadnjih dveh dneh ne bo preprečil ameriški vladi, da uresniči svoj načrt in da postavi v ponedeljek na dražbo v Washingtonu 2 milijona unč zlata. Izjavljajo tudi, da bo vlada sprejela ponudbe, ki bodo blizu tržnim cenam. Danes pa so ameriški bančniki in finančni svetovalci ponovno opozorili ameriške varčevalce na tveganje nakupa zlata. Tudi združenje borznih operaterjev je obvestilo svoje člane, naj bodo zelo pr..vidni pri nakupih zlata in je sklenilo, da ne bo svetovalo svojim klientom, naj kupijo zlato, ne da bi jim poprej obrazložili vse nevarnosti, ki jim pretijo pri. morebitni jutrišnji prodaji.
Prvi sestanek med ministrom za delo in sindikati o povišanju minimalnih pokojnin INPS se je zaključil brez dogovora. Minister je sindikalistom sporočil, da jemlje na znanje njihove predloge, da ima vlada politično voljo reševati to vprašanje, da pa bo odgovoril na predložene zahteve na prihodnjem sestanku, ki je bil določen za 15. januarja. Iz ministrovih izjav časnikarjem je razvidno, da vlada ni preveč navdušena sprejeti zahteve sindikatov, da se povišajo minimalne pokojnine, ki so sedaj zelo skromne, za 15.000 lir mesečno. Hkrati pa je vlada objavila nekatere podatke, ki naj bi dokazovali, kako velike izdatke bi imel zavod za socialno zavarovanje INPS, če bi sprejela to zahtevo. Obenem pa je INPS včeraj sporočil, da so bile vse minimalne pokojnine v njegovi pristojnosti povišane za 13 odstotkov na osnovi zakona, ki določa prilagoditev pokojnin INPS povišanju življenjskih stroškov.
Nenehni izraelski vojaški vdori na ozemlje južnega Libanona (včeraj so jih zabeležili kar štiri) so ponovno zaostrili položaj na Bližnjem vzhodu, kjer se vedno bolj vztrajno govori o možnosti nove vojne. Arabske države se pripravljajo na to možnost predvsem s krepitvijo medsebojne solidarnosti. V tej zvezi bo jutri v Kairu sestanek med predstavniki Egipta, Sirije, Jordanije in Fronte za osvoboditev Palestine (PLO), prihodnji teden pa bo na vrsti srečanje na vrhu med voditelji Sirije in Libanona.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
S. Januarja 1975
RAZGOVOR Z LUCIJANOM VOLKOM 0 URBANISTIČNI UREDITVI KRASA
Podrobni regulacijski načrt mora predvideti smernice gospodarskega in socialnega razvoja
Za zelene kmetijske površine treba predvideti in zagotoviti sredstva za ustrezne infrastrukture
Regulacijski načrt tržaške občine, oziroma njegova aplikacija za Kras, je že dalj časa v ospredju zanimanja slovenske javnosti. Po zadnjem preverjanju so se namreč stranke leve sredine dogovorile, da bo tržaški občinski svet časovno u-sklajeno obravnaval izdelavo podrobnega regulacijskega načrta za mestno zgodovinsko središče, za kar je izdelal osnutek arhitekt Semerani in podrobni regulacijski načrt za Kras, za kar je izdelal prvo študijo slovenski arhitekt Kokoravec.
O tem zelo zanimivem, važnem in zapletenem vprašanju smo objavili že več razgovorov: intervju z arhitektom in svetovalcem KPI v tržaškem občinskem svetu Costo, intervju z odbornikom Slovenske skupnosti dr. Dolharjem in razgovor z občinskim odbornikom KD za urbanistiko De Luco. Tokrat srno se o-brnili na pokrajinskega odbornika PSI in tajnika Kmečke zveze Lucijana Volka, ki že dalj časa spremlja urbanistična vprašanja in ki je tudi na mednarodni konferenci o manjšinah prispeval temeljito študijo o povezavi razvoja narodnostne manjšinske skupnosti in prostornin-skega načrtovanja.
Lucijana Volka smo vprašali za mnenje o povezavi med načrtovanjem vasi, o kateri se mnogo go vori, in načrtovanjem širšega pro štora. Predvsem pa je zanimiv go spodarski razvoj celotnega področ ja, saj ni mogoče pristati na tezo da regulacijski načrt, oziroma po drobni načrt, predvideva in določa samo gradbene normative.
To je tudi moje mnenje in zato sem se začel zanimati za to vprašanje. Po mojem mnenju je urbanistika nova veda in ker me stvar zanima, sem mnenja, da urbanistike ne smemo prepustiti samo strokovnjakom, ki naj po kartah rišejo področja, kjer naj bi se gradilo in ker naj se ne ter kvečjemu naj se še doda, kje naj se gradi industrija. Urbanistika je vprašanje celotnega razvoja in naj pride na karti do izraza celotna gospodarska in socialna perspektiva neke skupnosti, ki na obravnavanem področju živi. Če je tako, potem je treba najprej pojasniti, kako se bo določena skupnost razvila in zato je treba to skupnost vprašati za mnenje in to na naibolj demokratičen način.
V Italiji je obstajal, in delno še vedno obstaja, popoln urbanistični kaos, ki je omogočal zelo velike špekulacije in ki je pripeljal do urbanističnih absurdov, kot so na primer predmestja velemest. Tu lahko govorimo tudi o gospodarskih in socialnih -'osledicah in o socialnem odrinjanju revnejiših slojev na o-brobje brez kakršnih koli socialnih in civilnih storitev kot so šole in podobno. Za dosedanje urbanistično urejevanje je bilo zlasti značilno, da so določali samo gradbene površine in delno industrijske, da pa je obstajala nesprejemljiva konstanta, da so gradbene površine o-bravnavali zgolj negativno, kot nekak ostanek, za katerega se ne brigamo več. Urbanistični načrti so predvidevali razvoj zazidljivih površin in za ta razvoj so zagotovili tudi finansiranje iz javnih sredstev ter gradnjo infrastruktur (cest, šol, elektrifikacije, plinovodov, kanalizacije itd), področja, ki so ostala, pa niso bila deležna nobene pozornosti vec in so bila ta «negativna» področja samo vinkulirana. To pomeni, da so bila označena kot zelena ali kot kmetijska in s tem razvrednotena, ne da bi kdo pomislil, da je treba tudi ta področja ustrezno o-premiti za tiste namene, za katere so bila določena.
Nekaj upanja je vzbudila nova deželna ustanova za razvoj kmetijstva — ERSA, ki nas je žal tudi razočarala. Njena naloga je bila in je, da na osnovi demokratičnega posvetovanja izdela področne razvojne načrte za kmetijstvo. Okrog Kmečke zveze se je v upanju, da se bo nekaj premaknilo, že 1967. leta zbrala skupina strokovnjakov, arhitektov, agronomov in ekonomistov, ki je popolnoma brezplačno več kot eno leto preučevala stanje in možnosti razvoja teh zanemarjenih površin in ki je na osnovi posvetovanja z župani in z občinskimi upravami vseh občin pokrajine izdelala osnutek področnega načrta. Ta osnutek so takrat poslali ERSA in so tudi povabili predsednika in ravnatelja ustanove, da so si na licu mesta v spremstvu županov o-gledali stvarne možnosti. Predsednik ERSA Lucca je takrat marsikaj obljubil, ostalo pa je le pri slovesnih obljub-h in tudi pri zagotovilu, da bodo ustanovili ustrezni področni urad s slovenskim strokovnjakom.
Očitno je, da bi bil področni načrt za razvoj kmetijstva neprecenljive važnosti pri skladni urbanistični ureditvi vsega področja pokrajine, ki ni izrecno namenjeno za gradnje. Očitno je tudi, da bi tak načrt lahko koristno upoštevali (točneje bi morali upoštevati) pri poznejši izdelavi občinskih regulacijskih načrtov, kot so upoštevale nekatere predloge miljska, dolinska in zgo-niška občina.
To pa je tudi edini način, da se urbanistična vprašanja «pozitivno» rešujejo in torej ne zgolj «vinku-lativno» in da se obenem aktivno zaščiti narava in naravno okolje, zaradi česar bi postal popolnoma nepotreben zakon o rezervatih».
V primeru tržaškega regulacijskega načrta niso upoštevali teh načel in zato je trii nujno potreben podrobni regulacijski načrt. Kakšno je vaše mnenje o osnovnih smernicah in prvenstvenih vprašanjih, ki se odpirajo z izdelavo tega načrta?
te navedene uvodne misli, da mora regulacijski načrt predvideti razvoj neke skupnosti na nekem
teritoriju in da mora biti torej nekaj pozitivnega, potrjujejo mnenje, da je regulacijski načrt najvažnejši politični akt vsake občine. Kmečka zveza je zato sledila pripravam tržaškega regulacijskega načrta in izdelala več predlogov. Ko je tržaška občina decembra 1969 odobrila svoj regulacijski načrt, je Kmečka zveza takoj sporočila občini, da pomenijo vinku-lacije, ki jih je načrt postavil naravnemu razvoju kraških vasi, hudo gospodarsko škodo za kmetijstvo in socialno škodo za tamkajšnje prebivalstvo. Kmečka zveza je takoj napovedala, da bo izdelala svoje pripombe in predloge za podroben načrt za kraško področje.
Zopet se je sestala skupina strokovnjakov, ki je izdelala načela in metodološko podlago za izdelavo podrobnega regulacijskega načrta. Kmečka zveza je spomladi 1971. leta izročila to študijo tržaškemu županu ki je sprejel njeno delegacijo.
Aprila 1971. leta izdelana študija «Pripombe in predlogi za podroben načrt za kraško področje tržaške občine» je v bistvu veljavna tudi sedaj, saj odraža osnovne in upravičene zahteve kraškega prebivalstva. Po daljšem uvodu obravnava študija «urejanje kmetijskih površin», «splošno razdelitev področja», «strukturne značilnosti», tendence in pogoje bodočega razvoja, in «zaključke».
Predvsem sta veljavni dve osnovni načeli, ki ju vsebuje študija in ki morata predstavljati osnovno smernico tudi za izdelavo podrobnega regulacijskega načrta:
1.	Treba je zagotoviti naravni gospodarski in socialni razvoj kraških vasi in podreti tradicionalne dejavnosti ter glede gradenj omogočiti zidanje domačinom.
2.	Načrt mora biti «pozitiven» in mora torej predvidevati ureditev zelenih ter kmetijskih površin z ustreznimi infrastrukturami.
nister za šolstvo Malfatti v pismu predsedniku Morelliju.
Na skupščini so ugotovili, da odpust krši osnovne pravice delavcev in da je odpustitev polovice zaposlenih zelo nevarna za bodočnost ustanove. Ta ukrep je tudi v nasprotju s pozivom, ki je bil naveden v že omenjenem pismu ministrstva za šolstvo, v katerem je izrecno rečeno, da se je treba izogniti odpustu osebja razen tistih, ki bodo prostovoljno zapustili delo Mi ki se bodo upokojili.
ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GRČIJO
Oddana vsa mesta na
• Pokrajinski sindikat upokojencev CG1L vabi tiste, ki so podpisali delego za sindikalni odtegljaj na podlagi zakona 485, da se zglasijo na sedežih v Ul. Pondares 8, na Trgu Galilei v Miljah in v škedenjski ulici 87/A, kjer bodo dobili letošnje izkaznice. Upokojenci naj prinesejo s seboj pokojninske knjižice.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZKLJUČNO NA RAČUN MANJŠIH DOBAV NAFTE
Lani za skoraj štiri milijone ton manjši promet tržaškega pristanišča
Izboljšal se je promet s suhim blagom - Investicije za okrepitev konkurenčne zmogljivosti pristanišča
Odpust 19 uslužbencev geofizikalnega zavoda
Kar devetnajst uslužbencev geofizikalnega observatorija je prejelo po povratku z novoletnih počitnic odpovedna pisma, ki jih je podpisal predsednik Carlo Morelli. Na skupščini so odpuste zavrnili in jih označili kot zadnji poskus likvidacije u-stanove pred imenovanjem novega vladnega komisarja, ki ga je lanskega 30. novembra napovedal mi-
....................
V ZADNJEM DEŽELNEM VESTNIKU
Objavljen dekret o sestavi odbora za rudnike in kamnolome
Važni predpisi deželnega zakona o kamnolomih
Pomorski promet tržaškega pristanišča je lani v obeh smereh. dosegel 34,5 milijona ton in je bil sko-ro za štiri milijone ton nižji- kot 1973. leta. To znišanje pa gre izključno na račun zmanjšanega prometa z nafto za naftovod, medtem ko se je promet raznega blaga v tržaškem pristanišču lani povečal. Promet z nafto je namreč lani dosegel 29 mTijonov ton, medtem ko je 1973. leta znašal 34 milijonov. Promet, raznega suhega tovora je lani dosegel 5 milijonov ton, predlanskim pa okrog 4,5 milijona ton.
Ravnatelj tržaške pristaniške u-stanove inž. Colautti je ugotovil, da je promet tržaškega pristanišča na splošno zadovoljiv, pa čeprav govori globalni podatek, da se je znižal za 9 odstotkov. Ravnatelj je namreč poudaril pozitivno dejstvo, da se je promet suhega blaga povečal za 10 odstotkov in da se je torej zvišal promet žitaric, rud, lesa in kosovnega bl^a, kot se je tudi
V zadnjem Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je izšel v soboto, 28. decembra, je med drugim objavljen tudi dekret predsednika deželnega odbora Co-mellija o novem in izpopolnjenem sestavu deželnega odbora za rudnike in kamnolome. Omenjeni odbor je bil ustanovljen na podlagi deželnega zakona štev. 38 z dne 18. avgusta 1971, z zakonom štev. 42 z dne 16. avgusta 1974 pa je bil izpopolnjen, da bi ustrezal novim potrebam in zahtevam. Odboru predseduje odbornik za industrijo ih trgovino Stopper, sestavljajo pa ga razni deželni funkcionarji in strokovnjaki, predstavniki podjetnikov in delavcev ter raznih ustanov.
Novi deželni zakon o kamnolomih z dne 16. avgusta 1974 vsebuje predpise glede odpiranja in obratovanja kamnolomov, glede spreminjanja naravnega okolja ter kazni za kršilce predpisov. Za praktično in učinkovito izvajanje zakona se uspešno razvija sodelovanje in koordinacija dela med višjo gozdno upravo, u-radom za javna dela, za rudnike, občinami in deželnimi odbomištvi. Uvaja se načelo deželnega dovoljenja za odpiranje novih kamnolomov in njihovo izkoriščanje. Taka dovoljenja izdaja deželno odbomištvo za industrijo po mnenju deželnega odbora za rudnike in kamnolome. 0-menjeni zakon predvideva tudi mož-•ost preklica dovoljenja: za kamnolome, ki so obratovali že pred objavo zakona pa prednise za nji novo nadalnje delovanje. Vse to pa ne z namenom, da bi se ovirala ta dejavnost, ampak, da se prepreči velika škoda, ki jo lahko kamnolomi povzročijo, če ni nobenih predpisov, naravnemu okolju, še zlasti, ko gre za opuščene kamnolome in gore zapuščenega materiala. To lahko o-pazimo no Krasu in zato opozarjamo kraške občinske uprave na omenjeni deželni zakon.
skoro petnajst milijonov prehodov s potnimi listi ip 13 milijonov prehodov s prepustnicami. Kritičen mesec je bil maj, saj so takrat zabeležili komaj 1.300.000 prehodov v obeh smereh.
Padec od 58 na 28 milijonov prehodov odraža zelo resne vzroke, ki so imeli trenutne, pa tudi nekatere trajne osnove. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil začetek lanskega leta v ozračju strogih omejitev. in med drugim, da se lani ob nedeljah ni smelo voziti, kar je že samo po sebi privedlo do zelo resnih omejitev prometa in z njim tudi do zmanjšanja mejnih prehodov. To dejstvo pa še ni imelo resnejših posledic za blagovni promet in za dohodek, ki se ustvarja na obeh straneh meje s turizmom, izmenjavo dobrin in uslug. Trajnejše so bile negativne posledice, do katerih je prišlo zaradi občutnega gibanja cen in posledice političnih zaostritev o-krog dokončne rešitve mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo.
Vendar pa se je ob koncu leta čutilo izboljšanje, saj so morali prevladati osnovni gospodarski či-nitelji, ki govore o tesni gospodarski povezavi obeh področij, ki se med seboj prirodno spopolnjujeta. Zaradi tega je tudi v zadnjih štirih mesecih lanskega leta prišlo do rahlega izboljšanja prometa.
povečal promet s kontejnerji, čeprav ne v pričakovani meri zaradi težav, ki jih preživlja največji koristnik tržaškega prostanišča Izrael. Trgovski promet pa je dosegel 2,3 milijona ton in od tega so 20 odstotkov odpravili z najmodernejšimi prometnimi sredstvi.
Inž. Colautti je tudi mnenja, da ne bo v večji meri vplivalo na promet 30-odstotno zvišanje tarif tržaškega pristanišča, ki je stopilo v veljavo L januarja. Zvišanje je bilo nujno zaradi novi! stroškov in zaradi vedno dražje delovne sile. Seveda se bodo nove tarife negativno odrazile na pristaniškem prometu, vendar posledice ne bodo dramatične, ker bodo ta sredstva uporabili za izboljšanje pristaniških naprav.
Z modernizacijo naprav se namreč bistveno zboljšujejo pristaniške usluge, s tem pa postajajo tudi cenejše. Konkurenčna sposobnost pristanišča je odvisna od hitrosti raztovarjanja, časa, ki ga porabijo ladje za pristajanje itd. in ne samo od pristaniških tarif. Sedaj izvajajo investicije v višini že zagotovljenih 7,5 milijarde lir, predvidevajo pa nova sredstva iz fondov vladnega komisarja in sredstva, ki jih bodo dobili na osnovi modrega načrta za pristanišča. S pretežnim delom teh investicij bodo pristanišče usposobili za nov obsežen promet, ki ga pričakujejo z odprtjem Sueškega prekopa, ki bo predvidoma še letos. Padec prometa s surovimi mineralnimi olji je pristanišče do določene mere prizadel, vendar je pri tem treba upoštevati, da je to splošen pojav in da je na primer Rotterdam lani izgubil kar 40 milijonov ton prometa z nafto.
Iz Rima pa poročajo, da se je pričel izvajati zakon št. 366 iz 1974. leta imenovan drugi modri načrt za italijanska pristanišča, ki predvideva obsežna dela. Ministra za javna dela in za trgovinsko mornarico sta se dogovorila o razdelitvi prvih razpoložljivih sredstev, ki znašajo 160 milijard lir. Od tega so sporočili deželi, da odpade na pristanišča našega področja deset milijard lir: osem milijard za tržaško ter dve milijardi
in 200 milijonov za tržiško pristanišče. Dežela bo morala sedaj sporočiti svoje mnenje, nakar bodo nakazali sredstva.
Zvonku Simoneti je žena Tar mara povila hčerko BISERKO
Sekcija KPI *Just Pegam-Zgonik čestita srečnima staršema, mali Biserki pa želi vso srečo v življenju.
Naše naročnike in čitatelje obveščamo, da so bila včeraj dopoldne oddana vsa mesta, ki smo jih imeli na razpolago za naš izlet v Grčijo. Skupno se bo izleta udeležilo 312 tržaških in goriških Slovencev ter trije člani vodstva potovanja, skupaj torej 315 oseb.
Prvi naročniki in čitatelji našega dnevnika so bili takoj po 6. uri pred vhodnimi vrati stavbe v Ul. Mon-tecchi 6, ob 8. uri, ko se je začelo vpisovanje, pa je bila vrsta dolga že za kakih 50 ljudi. Kasneje se je še povečala, tako da tisti, ki so prišli okoli 12. ure, niso dobili več prostora in smo jih vpisali pogojno.
Vse, ki so se prijavili za izlet obveščamo, da bo plačilo drugega obroka 14. in 15. februarja na u-pravi našega dnevnika med 8.30 in 12.30, tretjega pa 26. in 27. marca prav tako med 8.30 in 12.30. Kdor je prinesel ob vpisu pomanjkljive podatke, naj jih dopolni ob plačilu drugega obroka. (Na sliki: naši čitatelji na hodniku uredništva potrpežljivo čakajo na vpis za izlet.
Natečaj za ravnatelje srednjih šol
s slovenskim učnim jezikom
Uradni list štev. 335 z dne 23. decembra 1974 objavlja dekret prosvetnega ministra o razpisu natečaja za 6 mest ravnatelja na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v , tržaški in gorički pokrajini. Natečaj bo po naslovih in izpitih. Udeleže se ga lahko profesorji, ki so že 5 let v stalnem sta-ležu. Rok za predložitev prošenj je 60 dni po objavi natečaja v Uradnem listu.
VČERAJ POPOLDNE V UL. GHIRLANDAIO
IZ SKLADA ZA TRST
Za stanovanja IACP in novo bolnišnico 3,6 milijarde lir
Na zadnji seji v lanskem letu je komisija Sklada za Trst odobrila dva močna finančna posega, in sicer za gradnjo 350 novih stanovanj ustanove IACP na Rocolu - Melari ter za dograditev deželne bolnišnice na Katinari. Ustanova za ljudska stanovanja IACP je morala imeti zagotovljeno vsoto 3,5 milijarde lir (za dobo 1974 -1976), da bi lahko v predpisanem roku razpisala dražbo in bila deležna državnega prispevka ter jamčenega posojila. Uprava deželne bolnišnice pa mora razpolagati s tremi in pol milijardami lir, da lahko doseže odobritev načrta za postavitev in ureditev raznih naprav, čemur sledi javna dražba.
V okviru finančnega leta 1974 so v omenjene namene dodelili iz Sklada za Trst skupno 3,6 milijarde lir, ki so jih nabrali iz vsot, določenih za druge ustanove in pobude, ki so predvidene v daljšem razdobju. To so taka dela, za katera je bilo sicer že zagotovljeno finansiranje, niso pa tako nujno potrebna ali pa so nastale težave za njihovo uresničitev, kot sta pripomnila vladni' komisar Di Lorenzo in predsednik Pittoni, ki je vodil sejo.
Pittoni je poudaril, da je bilo treba hitro sklepati zaradi zapadlosti finančnega leta ter je izrazil priznanje vladnemu komisarju in vsem članom komisije.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, 3. in jutri, 4. t.m. ob 20.30 Giorgio Gaber v «Anche per oggi non si vola». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547).
Kino
Naročnina in IVA za radiotelevizijo
Naročnino na radiotelevizijo je treba plačati skupno z dodatnim davkom IVA. Letos znaša naročnina (vključena TVA) 18.890 lir, kar je treba vplačati s položnico iz knjižice URAR. Novi naročniki, in tisti, ki so se lani prvič naročili, pa bodo morali plačati 21.005 lir, v katere je vključena tudi TVA.
Kdor je že plačal staro naročnino, bo moral z doplačilom še počakati: ne ^vodstvo KÀI ne TOin^vg za posto še nista določili načina: doplačila. Kdor ima samo radiò, bo plača) kot doslej letno 3.450 .lir.
Tragičen zaključek spora med dvema avtomobilistoma
Eden, Nini Vertovec, je podlegel sreni kapi
Nedolžen prepir med dvema avtomobilistoma v Ul. Ghirlandaio o tem, kdo ima prednost in kdo ne,
Nini Vertovec
ŽALOSTEN REKORD
Polovico manj oseb 1974. leta preko meje
Lani se je promet skozi mejne prehode tržaške pokrajine zmanjšal na polovico. To je negativen rekord zadnjega desetletja, saj so lani zabeležili 23 milijonov prehodov manj v obeh smereh.
Lani so zabeležili 28.002.087 prehodov, medtem ko so 1973. leta 50.908.917. leto prej pa celo 58 milijonov prehodov. Od tega je bilo
Nalezljive bolezni v prejšnjem tednu
V obdobju med 23. in 29. decembrom 1974 je tržaški zdravstveni funkcionar zabeležil 16 primerov nalezljivih obolenj: 13 v tržaški občini, 3 pa izven nje. Največ oseb je zbolelo za škrlatinko, ošpicami, noricami ter srbečico in sicer po tri, dva sta inu' nalezljivo vnetje jeter (eden je umrl) garje in srbečico pa po eden.
Neroden padec priletnega moža
Ko je 89-letni Lovrenc Starc iz Ul. D. Chiesa predvčerajšnjim stopil s postelje, je zdrsnil in nerodno padel na tla. Starca, ki je slep, je njegov 55-letni sin Dušan spravil ponovno v posteljo, a včeraj se je odločil, da ga odpelje v bolnišnico. Tu so priletnega Starca, kateremu so ugotovili verjetni zlom stegnenice leve noge in rano na glavi, sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku.
iiifiiiiiuiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiHiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiuimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiinmiiniiiiiiiiiiiill
USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKIH OROŽNIKOV
Tatvine v stanovanjih in avtomobilih: razkrinkali 15-člansko tržaško tolpo
Med tatovi kar devet mladoletnih
Po vztrajnem in težavnem delu, ki se je zavleklo nekaj mesecev, je v teh dneh preiskovalni odsek tržaških karabinjerjev uspešno zaključil akcijo, ki je privedla do prijave 15 Tržačanov tukajšnim sodnim oblastem. Gre za veččlansko tolpo, ki' so jo v večini sestavljali mladoletniki, poleg njih pa tudi že «rutinirani izvedenci». Tolpa, ki je najraje in najpogosteje kradla avtomobile in v njih, je delovala predvsem v našem mestu in okolici, nekajkrat pa se je odpravila celo v Padovo. Mestre in Viden.
Največji podvig so tatovi opravili v juniju v Ul. Costalunga, kjer so bili njihov plen dragulji za milijon lir. Poleg tega bi lahko našteli še številne tatvine avtomobilov, ki so jih orožniki že našli. Še več je bilo tatvin v avtomobilih samih, od koder so nepridipravi odnesli radiirte aparate, kasetne magnetofone, torbice in podobno.
Tolpa je delovala s polno paro predvsem poleti, ko se je lotila praznih vil. Televizorji, radi iški sprejemniki, magnetofoni, gramofoni,električni pripomočki, plašči, tor-
be in drugo so bili najpogostejši pleni tatov. V avgustu so trije člani tolpe celo opravili rop. V Drevoredu XX. septembra so namreč ponoči ustavili nekega moškega, kate remu so s silo odvzeli ves denar, ki ga je imel s seboj (približno 70 tisoč lir).
Tržačani, ki so jih prijavili orožniki so 31-letni Giordano Iseppi imenovan tudi «Genovese», (že v zaporu), 26Tetni Cosimo Biondi imenovan tudi «Nino» (že v zaporu), 24-letni Livio Perossa, 21-letni Graziano Vouk (že v zaporu), 18-letni Marco Tecchiati (že v zaporu), 18-letni Franco Mitri (že v zaporu), 17-letni G.G. imenovan tudi «Tano», 17-letni P.M. imenovan tudi «Lupo» (že v zaporu), 17-letni L.F. imenovan tudi «Ricciolo», 17-letni M.G. imenovan tudi «Cibo», 16-letni C.A. imenovan tudi «Toni», 16-letni P.W. imenovan «Ocialin», 16-letni G.L. i-menovan tudi «Righetta», 15-letni C.A. ter 15-letni P.A.
Preiskavo, katero je koordiniral podpolkovnik orožnikov Ferrara, je vodil marešal Aniballi s pomočjo podčastnikov Borelle in Sesta.
se je včeraj zaključil na tragičen način. Eden izmed dveh, 66Tetni Nini Vertovec od Sv. Magdalene zgornje, se je namreč nenadoma zgrudil na tla, ker ga je najbrž zaradi razburjenosti zadela srčna kap. Kljub takojšnji prvi pomoči zdravnika Rdečega križa je že nekaj minut kasneje na cesti izdihnil.
Tragični dogodek se je pripetil včeraj popoldan nekaj po 18. uri v bližini kinodvorane «Cristallo» v Ul. Ghirlandaio. Vertovec je vozil svoj avtomobil austin v smeri proti Trgu Perugino, od koder je z vozilom vrste fiat 124 prihajal 26-letni Salvatore Giannetta iz Ul. Venezian 14. Ker je bilo na cesti parkirano vozilo, je bilo prostora le za en avtomobil in ker očitno Vertovec in Gianotta nista bila istega mnenja o tem, kdo mora drugemu dati prednost, se je med njima vnel be sedni spor.
Avtomobilista sta celo stopila iz svojih vozil, da bi se bolje zmenila, naenkrat pa se je Vertovec zgrudil na tla. V Ul. Ghirlandaio je kmalu prispel rešilec Rdečega križa in zdravnik Russi ga je skušal obuditi k življenju. Nekaj minut po tem pa je Vertovčevo srce prenehalo biti.
Potek tragičnega prepira še ni popolnoma razjasnjen. Po pričevanju nekaterih očividcev in Giannette, naj bi namreč Vertovec skušal udariti drugega avtomobilista, vendar pa to še ni dokončno ugotovljeno. Namestnik drž. pravdni-ka dr. Brenči je že začel raziskavo, da bi razčistil zadevo. Giannotto so že prvič zaslišali, v kratkem pa bodo opravili še obdukcijo, da se ugotovi točen vzrok smrti.
Vest o Ninijevi smrti je globoko presunila vse tiste, ki so ga poznali, Nini je bil iz stare, dobro znane slovenske družine cvetličarjev iz Roco-la. Sam si je kmalu po vojni kupil zemljišče pri Sv. Magdaleni zgornji, kjer si je postavil prijetno hišico in poleg lepega vrta še moderen rastlinjak za gojenje cvetlic. Tudi on je namreč nadaljeval tradicijo svoje družine ter se bavil s cvetličarstvom. Bil je poročen z Anito, ki mu je dala dva otroka, sina Fabia in hčer Cia reto.
Nini je bil sicer visok in močan, kljub temu pa je bil po značaju miren in gostoljuben. V zadnjem času pa je bil nekoliko razburjen, ker je zvedel, da mu namerava občina razlastiti zemljo, na kateri bi gradila ljudske hiše.
Ninijevo družino je pred nekaj leti zadela huda žalost, ko je njegov oče izgubil življenje v prometni nesreči v Istrski ulici.
Predsednik upravnega odbora SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje na podlagi 6. člena pravil redni občni zbor, ki bo dne 11. januarja 1975 ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, Trst z naslednjim dnevnim redom:
L Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Popravki statuta
4.	Razno
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. januarja GENOVEFA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 23.34 in zatone ob 10.36 Jutri, SOBOTA, 4. januarja ANGELA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,9 stopinje, najnižja 3,9, ob 19. uri 7.5 stopinje, zračni pritisk 1032,6 mb rahlo narašča, veter 2 km na uro vzhodni, vlaga 67-odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 10,4 stopinje.
^ ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. januarja 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 2-letni Alessandro Nespolo, 73-letna Maria Dei Fabbri por. Gottardo, 52-letni Bruno Vidmar, 49-letni Ferruccio Desanti, 53-letni Giuseppe Male, 87-letni Arturo Piccinini, 52-letm Renzo De Vecchi, 74-letna Maria Teresa Russino vd. Susino, 75-letna Maria Anna Prister vd. Stem-berg-Montaldi, 66-letna Luigia Cer-kvenic por. Medvešček, 81-letna Alma Kers vd. Cantori, 85-letna Ofelia Pausler, 62-letni Aristide Mosca, 80-letni Alessandro Corsini, 64-letni Aldo Mayer, 70-letni Giuseppe Paolini, 73-letni Cesidio Zucca, 69-letna Luigia Zucco, 87-letna Luigia Zennaro vd. Gerometti. 70-letni Armando Lucchesi, 80-letna Arma Iskra vd. Gher-ghetta.
Ariston 16.30—22.00 «L’ultima corvè». Barvni film. Igra Jack Nicolson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka.
Excelsior 15.30 «Ceravamo tanto a-mati». Nino Manfredi, Vittorio Gass-man, Stefania Sandrelli. Barvni film.
Grattacielo 15.30—20.30 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d’agosto». Barvni film. G. Giannini, M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom;
Fenice 15.30 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film.
Eden 15.30—20.00 «Finché c’è guerra c’è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film.
Ritz 15.30—20.00 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore.
Aurora 15.00 «Romanzo popolare».
Capitol 16.30 «La poliziotta». Mariangela Melato.
Cristallo 16.30 «Attenti a quei due, chiamate Londra». Rober Moore in Tony Curtis.
Impero 16.30 «La tana della volpe rossa».
Filodrammatico 16.00—22.00 «Ginger, il simbolo del sesso con licenza d'amare». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «II ritorno di Zanna bianca». Barvni film.
Ideale 16.00 «Andromeda». Film v barvah. Igrata Arthur Hill in Kate Reid.
Vittorio Veneto 16.00 «Il mio nome è Nessuno». Barvni film. Igrata T. Hill in H. Fonda.
Abbazia 16.00 «Silvestro gatto maldestro».
Astra 16.30 «I due maghi del pallone». Barvni film. Igrata F. Franchi in C. Ingrassià.
Volta - Milje 17.00 «La vergine di Bali». Barvni film. Igrata Lea Lan-der in Pedro Sankes. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.00 «La figlia di Frankenstein». Barvni film.
Radio 16.00 «Valdez il mezzo sangue». Barvni film. Igra Charles Bronson.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 3. občni zbor, ki bo v četrtek, 16. januarja 1975, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, L nadstropje.
Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročila, 3. sprememba pravil, 4. razrešnica dosedanjemu odboru, 5. volitve upravnega in nadzornega odbora. 6. razno.
Če ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
BANCA Dl .CREDITO: Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
- ULICA F. FILZI IO j;(® ‘ 61 4AS
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
656.—
1525,50
256,—
146,—
269.—
37,80
35,25
35,25
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina Patuna. Trg sv. Jakoba 1; Grigolon. Alla Minerva. Trg V. Gi< ti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124J. Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141). Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 20G-121), Sesljan (tel. 209-197). Žav-Ije (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124).
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ob 8. obletnici smrti drage mame Marije Rapotec vd. Gombač in v počastitev spomina pok. očeta Franca Gombača daruje hčerka Anica 2.500 Ur za Glasbeno matico in 2.500 lir za Slovenski klub.
SOŽALJ t
Sekcija ANPI in KPI Lonjcr Ratinata izreka svojemu članu Danilu Merlaku in njegovi družini globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
ZAHVALA
Vsem, ki so od blizu in daleč prihiteU in spremili na njeni zadnji poti našo nepozabno mamo
APOLONIJO DANEU roj. ŽIVIC
se toplo zahvaljujemo. Srčna hvala za izražena sožalja, za poklonjene vence in cvetje. Posebna zahvala za prijateljsko pomoč ob tej težki uri slovesa od naše zlate mame družini Maria Martelanca iz Trsta, družini Ažman in Anici Uzar iz Celja.
Užaloščeni hčerki Evalda vd. Norma U in Elizabeta Kopušar z možem Martinom
Trst, Celje, 3. januarja 1975
Dne 1. januarja nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in nona
LOJZKA MEDVEŠČEK roj. CERKVENIČ
Pogreb bo danes, 3. t.m., ob 11.15 iz glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev.
Žalujoči: mož Karlo, hčerka Marija Eva, sin Vojko, vnukinja Ima ter drugo sorodstvo
Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 — Tel, 38-006
PRIMORSKI DNEVNIK
3
GORIŠKI DNEVNIK
3. januarja 197$
V LETOŠNJEM APRILU V CRADEŽU
NEGODOVANJE PRISTOJNIH STROKOVNJAKOV
Tečaj 0 sodobni zgodovini dežele Ostra kritika arhitektov občinski upravi
namenjen srednješolskim profesorjem
Seminar se uvršča med proslave ob 30. obletnici odporniškega gibanja - Objavljen spisek predvidenih predavanj
V okviru praznovanj 30. obletnice I javnega mnenja» (docent zgodovine osvobodilnega gibanja je deželna u-1 preporoda na univerzi v Padovi
Prava kakor znano s posebnim za konskim posegom (štev. 16 iz lanskega leta) sklenila razpisati poseben nagradni natečaj za dijake višjih srednjih šol iz Furlanije - Julijske krajine, ki bodo sodelovali z neobjavljenimi prispevki o odporniškem gibanju na našem področju, in organizirati poseben tečaj o sodobni zgodovini za profesorje srednjih šol v naši deželi.
Tečaj o sodobni zgodovini bo a-prila letos v Gradsžu. Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Volpe se je te dni sestal s predstavniki šolskih krogov in znanstvenih organizacij, da bi se dokončno dogovorili o poteku seminarja. Sestanka so se udeležili deželni šolski nadzornik prof. Angioletti, šolski skrbnik iz Trsta dr. Fidenzi, Pomočnika šolskih skrbnikov iz Vidna dr. Giurleo in iz Gorice dr. Di Vito, predsednik deželnega zavoda za zgodovino odporniškega gibanja Prof. Miccoli, tajnik zavoda Zucca ter predstavniki Furlanskega instituta za zgodovino odporništva msgr. Moretti, prof. Buvoli in prof. Negro.
Seminar bo obsegal vrsto predavanj, ustrezna vprašanja pa bodo obravnavali tudi na skupnih sejah in razpravah, ki bodo sledile izvajanjem glavnih govornikov. Pri tem bodo aktivno sodelovali tudi sami slušatelji. Seminar bo vodil docent s tržaške univerze prof. Miccoli, za podravnatelja pa je bil določen tajnik Furlanskega zavoda za zgodovino odporniškega gibanja prof. Bu-voii.
Tečaj, ki bo trajal osem dni, bo obsegal naslednja prevadan.ja: «Glavna vprašanja Giolittijeve dobe» (predavatelj docent sodobne zgodovine na florentinski univerzi prof. Procacci); «Prva svetovna vojna in italijanska družba» (docent sodobne zgodovine na univerzi v Perugi prof. Monticone) : «Leta Po prvi svetovni vojni in vzpon fašizma» (docent sodobne zgodovine na univerzi v Messini prof Alatri): «Totalitarna država in usmerjanje
prof. Lanara); «Delavski razred: metodologija in pomen neke raziskave» (docent zgodovine delavskega gibanja na univerzi v Milanu prof. Merli); «Druga svetovna vojna in padec fašizma s posebnim poudarkom na dogajanja ob vzhodni meji» (docent sodobne zgodovine na univerzi v Bologni prof. Collotti): «Od antifašizma do odporniškega gibanja: vprašanje državne tvorbe» (docent sodobne zgodovine na univerzi v Cagliariju prof. Gallerano in docent italijanske zgodovine XX. stoletja na univerzi v Pisi prof. Pavone): «Leta po drugi svetovni vojni in vprašaje obnove» (docent gospodarske politike na univerzi v Neaplju prof. Oraziani) ; «Italijanski katolicizem med fašizmom in antifašizmom (duhovnik D. M. Turollo) : «Leta po drugi svetovni vojni in
problem obnove» (ravnatelj Vsedržavnega zavoda za zgodovino odporniškega gibanja prof Legna-ni); «Vprašanja odnosov med okoljem in zgodovino» (docent zemljepisa na milanski univerzi prof. Gambi) in «Odkod in čemu zgodo-: vina podrejenih slojev» (prof. Ravelih
V okviru seminarja je predvideno tudi posebno posvetovanje o temi «Furlanija od fašizma do republike», pri katerem bodo sodelovali posl. Lizzerò msgr. Moretti in posl. F. Solari.
SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA
ZVEZA
BENEČIJE
IZSELJENCEV
organizirajo v
ponedeljek, 6. januarja 1975, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU
DAN EMIGRANTA
SPORED:
Mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pozdrav emigiantom Recitacije otrok Rezijanska folklorna skupina Beneški godci	j
Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo Jake Stoke «Mutasti muzikant»
Pozdravili bodo:
Dr. Carlo Volpe — deželni odbornik za šolstvo in kulturo:
Giuseppe Romano Specogna — deželni svetovalec iz Nadiških dolin: Gianni Floreancig — predstavnik prosvetnih društev.
zaradi spreminjanja regulacijskega načrta
Občina ni vprašala za predhodno mnenje široke plasti prebivalstva Zaradi pomanjkanja podrobnih načrtov zastoj v gradbeni dejavnosti
Goriški arhitekti niso zadovoljni z goriško občinsko upravo. Zamerijo ji, da spreminja v regulacijskem načrtu sprejeta načela, ne da bi zato predhodno upoštevala mnenja občinskega sveta in predvsem arhitektov in inženirjev. Do teh sprememb prihaja po določeni logiki ki ne upošteva resnične koristi prebivalstva, menijo goriški arhitekti. Med goriškimi gradbenimi strokovnjaki in občinsko upravo niso stiki na najbolj prijateljski ravni že vrsto let, zato, ker je občinska uprava že pred leti poverila rimskemu arhitektu Piccinatu v izdelavo načrt za regulacijski načrt in ni goriških inženirjev in arhitektov vprašala za sodelovanje. Ta nesporazum traja še danes, saj vidimo, da še za največja javna dela zanimajo strokovnjaki iz drugih krajev, goriški pa ostajajo ob strani, čigava je krivda, ne vemo.
Na zadnji skupščini svojega združenja so goriški arhitekti ustrelili precej puščic na račun občinske u-prave in neposredno na večinsko, demokristjansko stranko, ki upravlja z regulacijskim načrtom. Prišlo je v zadnjem času do dveh večjih sprememb, trdijo arhitekti. Sejemske naprave za Espomego bodo uredili ob Ul. Della Barca in Canpagnuzza. Zgradili bodo paviljon s precej veliko pokrito površino na področju, ki je bilo prej določeno za «zeleno» in to po zahtevi gonške trgovinske zbornice. Unione Ginnastica Goriziana pa bo zgradila svojo novo telovadnico, pravcato športno halo, ki bo lahko sprejela pet in še več tisoč ljudi, na zemljišču ob Tržaški cesti. Tudi tu bo prišlo do večje spremembe v regulacijskem načrtu.
Te odločitve se sprejemajo v raznih ustanovah ali društvih, trdijo arhitekti, brez predhodnega demokratičnega posvetovanja. Istočasno omenjajo v svojem poročilu tudi nekatere druge spremembe. Zemljišče v Ulici Roma, kjer so zgradili deželno palačo, je bilo namenjeno šolam. Zemljišče, kjer bodo s pre-
TRST - ulica Carducci, 23 - tel. 30313 GORICA - korzo Italia, 51 - tel. 2687
covine garbar!
Trento - Treviso - Padova - Gorica - Belluno - Vicenza - Verona - Venezia - Udine - Bolzano -r Trst
cejšnjo pomočjo dežele zgradili zasebno bolnišnico Fatebenefratelli ob železnici proti Vidnu, je bilo namenjeno drugim načrtom. Arhitekti kritizirajo tudi večanje kapacitet bolnišnic, kar prinaša celo vrsto težav v prometu v vzhodnem delu mesta. Prav tako kritizirajo goriški arhitekti celo vrsto drugih sprememb v regulacijskem načrtu, ki so, tako trdijo, partikularističnega značaja. Občinska uprava po svoje
praviti podrobne načrte, teh pa je bilo dosedaj zelo malo in še ti so v študijski fazi. To povzroča tudi stagnacijo gradbene dejavnosti, kar se negativno kaže v zaposlitvi.
Arhitekti so torej zelo polemični do občinske uprave. V tem primeru gre za direktni napad na stranko, ki ima relativno večino v goriški občini. Ta je pred leti dala pobudo
IZŠLA JE PRED NOVIM LETOM
ZAJETNA ŠTEVILKA REVIJE «INIZIATIVA ISO N Tl N A»
De Simonova tožba o stisnjevanju Gorice med Trstom in Vidnom
Tik pred zaključkom leta smo vzeli v roke komaj izšlo 62. številko revije «Iniziativa isontina», ki jo že šestnajst let izdaja demokristjan-ski kulturni krožek «Sen. A. Riz-zatti» in ki velja za neko poluradno kulturno glasilo raznih pobud tudi mednarodnega značaja za katere skrbijo goriški demokristjanski krogi ob aktivni podpori oblastvenih organov. Morda je ta revija izgubila začetniško vzpodbudno aktivnost; nekoč smo jo prebrali, z izrednim zanimanjem, danes je po svoji vsebini nekoliko stagnirala. Postala je registrator raznih manifestacij «u-rodne» Gorice, ki se prirejajo pod
za sprejetje regulacijskega načrta,
_ _	.	_ arhitektu, ki ga je izdelal, pa razne __________________________ ___________
tolmači regulacijski načrt. Arhitekti i napotke in sedaj tuni praktično a- j okriljem občine in pokrajine, za-pa so mnenja, da bi bilo treba pri-1 plicira ta načrt.	I voda za mittelevropska srečanja,
l!iiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Zimovanje tabornikov RMV na Lokvah
Danes se bo skupina tridesetih tabornikov Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice vrnila z zimovanja na Lokvah, kjer sc preživeli teden dni in tudi Silvestrovo.
V torek zjutraj smo šli proti Lokvam, da bi izvedeli, kako zimu-jejo naši taborniki, že nekaj kilometrov, pred , vasjo smo srečali skupino tabornikov, ki je ravno pričela gozdno igro. Pustili smo skupino za sabo in prišli do gozdarskega doma, kjer taborniki živijo. V kuhinji smo dobili starosto Skalo, ki ki je z manjšo skupino bil zaposlen... z lonci. V razgovoru z njim smo izvedeli, da poteka letošnje zimovanje zelo lepo. Taborniki se skoro vsak dan . merijo v raznih poučnih igrah na odprtem, v poznih popoldanskih urah, ko je zunaj že mraz, in zvečer pa se vsi zberejo v dnevni sobi, kjer imajo na voljo tombolo, šah, lahko rišejo, skratka se zabavajo.
Seveda ni pa na zimovanju čas samo za igre in razvedrilo. Skala nam je povedal, da jim je Delavska univerza iz Nove Gorice poslala dva predavatelja. Poleg tega pa skupina sledi vsak dan raznim predavanjem staroste o prvi pomoči, gozdni šoli in vsemu, kar pride prav mlademu taborniku.
Ko se je skupina tabornikov vrnila iz gozda, nam je v pričakovanju, da bo kosilo skuhano, Dario povedal, da se na zimovanju počuti povsem lepo, saj čas, zaradi pestrega vsakodnevnega programa, hitro mineva.
Tako je letos poteklo zimovanje naših tabornikov na Lokvah, kjer so ob igri in razvedrilu preživeli tudi prvi dan novega leta.
(Na sliki: skupina tabornikov je izkoristila lep sončni dan za počitek pred gozdarskim domom).
Poslanec Orlandi drevi v Tržiču
Drevi bo na sedežu PSDI v Tržiču, Ul. sv. Frančiška, govoril vsedržavni tajnik socialdemokratske stranke Orlandi. Poslanec bo govoril predvsem o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v Italiji.
Seja sindikalnega vodstva upokojencev CISL
Na zadnji seji pokrajinskega sindikalnega vodstva upokojencev CISL so vzeli v pretres sedanji položaj upokojencev. Na seji so ugotovili, da so sedanje minimalne pokojnine neprimerne in ne ustrezajo več sedanjim življenjskim pogojem. Še posebno v zadnjem času, ko so se življenjski stroški znatno povečali, je nujno potrebno povišati nizke
pokojnine. Po mnenju sindikalne federacije bi se morale povišati nizke pokojnine za 15.000 lir mesečno, in sicer že s 1. januarjem letos. Prav v tem oziru se bodo danes predstavniki vsedržavne sindikalne federacije srečali v Rimu z ministrom za delo Torosem, da bi preučili in rešili ta nevzdržni položaj.
• V včerajšnjem prispevku o silvestrovanju na Goriškem smo med drugim zapisali, da se je v Gorici v novem letu prvi rodil fantek Marilene Calligaris iz Ronk, ki je pr-vorojenčka povila v goriški bolnišnici. Pozneje pa smo izvedeli, da se je v porodnišnici v bolnišnici «San Giusto» dve uri prej rodila brhka punčka Ljubi Bednarik por. Čuk, profesorici na slovenski nižji srednji šoli. Prvorojenka, kateri bodo dali i-me Ana. je ob rojstvu tehtala 3,5 kilograma. Vsekakor je novorojenka pripravila mami Ljubi in očetu Igor-
ju najlepše presenečenje v novem letu.
Naj ob tej priložnosti omenimo, da se je v tržiški bolnišnici v novem letu prva rodila Francesca Maca-gnino, ki jo je mati povila ob 8.50.
Športni objekti v Novi Gorici
Pred kratkim so v Novi Gorici na novo opremili in modernizirali športni park ter atletske naprave, ki so sedaj opremljene s prevleko synteplast. Objekt v novogoriškem športnem parku so začeli obnavljati v okviru akcije «Nova Gorica 74».
Novi Gorici daje pečat športnega središča tudi bližnja gradnja hotela «Argonavti», kjer bodo poleg zabaviščnih prostorov tudi notranji in zunanji športni prostori.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POČASNOST POŠTE PA TAKA...
Razglednica iz Gorice v Tržič dospela z... 18-letno zamudo
Poslal jo je učitelj sorodnici ob njenem rojstnem dnevu
Da so italijanske pošte počasne vemo vsi, da je treba čakati več dni in celo tednov preden pride pošta iz enega kraja v drugi, je tudi znano. Dogodek, ki se je včeraj pripetil v Tržiču pa vsekakor presega vse prejšnje primere počasnosti pošte in je vreden, da ga omenimo.
Dne 17. septembra 1957 je učitelj Ferruccio Zotti iz Gorice poslal sorodnici Mariji Biasini iz Tržiča razglednico z voščili za njen rojstni dan. Včeraj zjutraj je pismonoša pozvonil na vrata v Ul. Galilei 47, kjer stanuje Blasinova, in ji izročil razglednico z nič manj kot 18-letno zamudo. Kot zanimivost naj povemo, da je razglednica nosila žig z datumom izpred 18 let ter imela znamko za 15 lir, kot se je namreč takrat običajno plačalo za voščilno razglednico.
GABRJE
Zadnja pot Stanislava Primožiča
Za vedno je prenehalo živeti plemenito srce Stanislava Primožiča, zavednega in naprednega Slovenca, ki je toliko svoje-a življenja posvetil napredku naših ljudi. Po smrti svoje žene prejšnje leto je začel pešati in se je pred nekaj
TVRDKA
KODERMAC & SUCC.
MEDNARODNI PREVOZI
GORICA, Casa Rossa - Rdeča hiša, tel. 83-677, 83-678, telex 46-119 vošči vsej svoji klienteli srečno novo leto 1975
dnevi moral zateči v bolnišnico San Giusto, kjer je umrl popoldne na zadnji dan rtarega leta. Včeraj popoldne ga je veliko število svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev spremilo na zadnji poti od mrtvašnice bolnišnice na domače pokopališče.
Stanislav Primožič se je rodil pred 65 leti v Gabrjah, kamor se je z Oslavja preselil že njegov oče. Zaradi tega pri njihovi hiši še danes pravijo «pri Bričevih». Po prvi svetovni vojni se je udejstvoval v prosvetnem društvu «Skala». Ko je fašizem pričel stegovati roke pj na ših pravicah, je skupno z zavednimi in aktivnimi protifašisti širil idejo svobode in protifašizma, zaradi česar je bil konfiniran. Pozneje so ga aretirali ter je preživljal zapor skupno s številnimi goriškimi protifašisti, ki so jih fašisti preganjali zaradi njihove narodne in politične pripadnosti.
Z nastopom oboroženega spopada, ki nam je prinesel osvoboditev, se je tudi Primožič pridružil partizanskemu gibanju ter je sodeloval pri organiziranem boju naših ljudi v svoji vasi kot tajnik krajevnega odbora Osvobodilne fronte.
Po osvoboditvi je zaradi izčrpanosti in vseh tegob, ki jih je preživel v zadnjem desetletju, obolel ter bil v bolnišnici več kot eno leto. Pozneje se je posvetil svoji zemlji v Gabrjah ter skrbi za družino, v kateri so se redili trije sinovi in ena hči. Udejstvoval se je v Kmečki zvezi, kjer je postal odbornik.
Zadnja leta svojega življenja so mu delali družbo vnuki, čeprav tudi zemlje ni zanemarjal, saj mu je bilo delo na njej tudi v razvedrilo.
S Stanislavom Primožičem, ki se je prehitro poslovil od nas, je izgubila naša skupnost dobrega, skromnega in poštenega moža, ki je v boju slovenskega naroda za osvoboditev in napredek znal poiskati svoje mesto.
Sinovom Vidu, Savinu, Oskarju ter hčeri Adele, njihovim otrok-m ter sorodnikom izreku naše uredništvo najiskrenejše sožalje.
zbora Seghizzi, Pro Loco, itd. Mar-sikaj pa v tej reviji manjka, poseb no vse slovensko kulturno dogajanje, ki ga je, zlasti v zadnjem času, kar precej. V italijanski javnosti in tudi v lej reviji gredo mimo tudi zelo kvalitetne slovenske prireditve. Zato daje ta revija, ki roma v svet z deželnim finančnim blagoslovom, dokaj izkrivljeno podobo o naši resničnosti.
V zadnji številki najdemo tako registracijo določenih prireditev v letošnji jeseni in vse to je bogato ilustrirano tudi z barvnimi slikami. Morda najzanimivejši in tudi izven običajne rutine je opis potovanja v Severni Vietnam, ki ga je letiš poleti napravil na povabilo severno-vietnamske vlade goriški župan Pasquale De Simone.
Isti župan, ki je tudi odgovorni urednik revije, dokaj pikro v uvodnem članku ugotavlja, da je bila Gorica v šestdesetih letih pobudnik odprtja proti vzhodu, da so v Gorivi vznikle nekatere iniciative, ki so postale pomembne za sodelovanje z Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško in drugimi drža-vami. Drugi v deželi so nato šli po... ganskih poteh in po svojih uvidevnostih in zmožnostih tudi precej pozitivnega napravili. V Gorici so zadovoljni, da je vsa dežela šla po poti, ki jo je nakazala Gorica že v letu 1960, ni pa moč dopustiti, da se vse to dela na račun Gorice. Politična realnost v deželi je danes taka, da se goriška vprašanja spravljajo v koš brez vsake prave logike. De Simone dobesedno pravi, da je med videnskim provincializ-mom in tržaškim egoizmom našla -in imela Gorica celih deset let možni operativni prostor. Danes pa tega hi več, prevladuje najbolj surova neizravnanost. Gorica ne bo. še vnaprej molčala, zaključuje De Simone. Pri tem pa se lahko sploh vprašamo zakaj je doslej goriški župan molčal.
Šolske vesti
Goriško šolsko skrbništvo javlja, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo javni natečaj za šest mest ravnatelja nižje slovenske srednje šole v goriški in tržaški pokrajini. Interesenti naj se za vsa podrobnejša pojasnila obrnejo do urada na šolskem skrbništvu.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v petek. 10. januarja, ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici prvo sezonsko predavanje. Gost planinskega društva bo član Planinskega društva Ljubljana Milan Ciglar, ki bo govoril o italijanski dolomitski transverzali št. L Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «Borsalino & Co.». Alain Delon in Riccardo Gocciola. Barvni film.
CORSO 17.00—21.00 «Porgi l'altra guancia». Terence Hill in Bud . Spencer. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «L’ultimo spettacolo». T. Bottoms in J. Bridges. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
V UXORIA 16.30—22.00 «L’assassino ha riservato 9 poltrone*. R. Schiaffino in C. Avron. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Franco e Ciccio superstar». F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
7 rž ir'
AZZURRO 18.00—22.CO «La poliziotta». Barvni film.
EXCELSIOR 16.C0—22.00 «La mia droga si chiama Julia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'esorcista». Barvni film.
Anni Corica
SOČA «Smešna je prva ljubezen», italijanski barvni film ob 18.00 in
20.00.
SVOBODA «Vrnitev osamljenega re-volveraša». italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Topovi za Kordobo», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Hočerro polkovnike», italijanski barvni film ob 20.00.
RENČE «Igra z ognjem», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Stanislava Primožiča darujeta družini Pavlin 5.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorici ter 5.000 za Kulturni dom v Sovodnjah Namesto cvetja na grob pokojnega Stanislava Primožiča daruje Jurij Bregant 5.000 lir za Slovenski dijaški dom in 5.000 lir za so-vodenjsk: Kulturni dom.
SOŽALJE
Ob smrti svojega dolgoletnega odbornika
Stanislava Primožiča
izreka svojcem iskreno sožalje
KMEČKA ZVEZA V GORICI
Gorica, 3. januarja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK
4
J. januarja 1975
KAKO ŽIVE LJUDJE DANES NA FRANCOSKEM
Vsekakor težje kot včeraj a vendar boljše kot jutri
Beseda dve o proračunu poprečnega Francoza ■ Ob zaposlitvi so-rodniške zveze več pomenijo kot diploma • Posledice urbanizacije
Konec leta, pravijo, je čas razmišljanja in obračunov o tem, kako smo živeli, kaj smo storili, a se obenem zastavlja tudi vprašanje, kako pa mislimo v bodoče živeti, kaj doseči. Tako je kar se tiče posameznikov, a tudi držav.
Na Francoskem prevladuje splošni vtis, da je bilo 1. 1974 težje od 1. 1973, zlasti v zvezi z inflacijo, ki je dosegla raven nič manj kot 18 odstotkov, a da se je živelo navzlic vsemu lažje kot se bo v 1. 1975, ko bo kupna moč še boli padla.
Življenje je večkrat nedoumljivo in ga je z definicijami težko pojasniti. Primerjajoč razne podatke statistikov pa je vendarle bilo moč do neke mere odgovoriti na vprašanje — kako žive današnji Francozi.
Na prvi pogled je standard na Francoskem relativno visok. Če se opremo na običajne pokazatelje, izvemo na primer, da ima 89 odstotkov delavskih družin hladilnik, 63 odstotkov avto. Nadaljnja raziskovanja, pa pokažejo, da obstoje tudi zelo očitne socialne razlike,, največje v Evropi, in da to predstavlja še naprej najbolj boleče francosko vprašanje. To prihaja najbolj očitno do izraza na lestvici nagrajevanje. Okrog 23 odstotkov zaposlenih je letos prejemalo 1800 frankov mesečno, a 19 odstotkov 2.240 frankov. Takšno bi približno bilo poprečje. Po podatkih pa, ki jih je bil objavil «Nouvel Obser-vateur», je okrog 10 odstotkov Francozov, ki imajo najvišje prejemke, ki torej zaslužijo 28-krat več od desetih odstotkov državljanov z najmanjšimi prejemki.
Takisto je zanimiva druga lestvica neenakosti, namreč kako državljani pridejo do zaposlitve.
Že omenjeni časopis trdi. da 36,8 odstotka izkoristi sorodniške in druge zveze, vtem ko samo 18 odstotkov pride do zaposlitve na osnovi javnega natečaja, kvalifikacije ipd. Nedavno so mladi diplomanti ogorčeno izjavili: «Diploma, če ni podprta z dobrimi priporočili raznih stricev itd., ne velja mnogo. Že na samen začetku naše življenjske poti, nismo enakopravni, Kako Francozi razporede svoj proračun? Tu gre za očitne razlike, ki so odvisne od možnosti in zaslužka. Visoki funkcionarji, ki prijavljajo nad 50 tisoč frankov letnega dohodka, porabijo za hrano 19,2 odstotka. V delavskih družinah se ta izdatek povzpne na 40 odstotkov, mezdni delavci na posestvih pa porabijo za hrano okrog 50 odstotkov. Po vseh podatkih, gre za hrano in stanovanje pretežni del zaslužka. Kaj pa za drugo? V družinskih proračunih Francozov gre za oblačila 8,9 odstotka, za prevoze 10, kulturne potrebe, zabavo in letni odmor 8,6 odstotka.
Zanimivo je, da žene še vedno n;so zadovoljne s svojim mestom v družbi. Predsednik Giscard d’F-staing je v teku volilne kampanje spregovoril tudi o tem zatem je ustanovil posebno ministrstvo, ki naj bi se ukvarjalo z vprašanjem izboljšanja položaja žene v družbi. Vendar se zdi da je utrjene običaje težko spreminjati. Vprašanje je nadvse pomembno, zakaj žene, s svojim številom osmih milijonov, predstavljajo v strukturi aktivnega francoskega prebivalstva kar 33 odstotkov. Istočasno predstavljajo v kategoriji najsiabše plačanih delavcev dobri dve tretjini in — čeprav je to z zakonom prepovedano — ni malo primerov, da prejemajo moški z enako kvalifikacijo za isto delo več od žena Med znanstvenimi delavci je samo 35 odstotkov žena, med šefi oddelka 14,5, med sodniki in odvetniki 11 odstotkov, vtem ko jih na ravnateljskem stolčku sedi le 8,6 odstotka.
Statistike nudijo še druge podatke, ki osvetljujejo navede in način življenja na Francoskem. Dobra kapljica je še naprej priljubljena med Francozi. V letu dni popijejo okrog 56 milijonov hektolitrov vina in 23 milijonov hektolitrov piva, kar znese letno okrog 25 litrov alkoholnih pijač na odraslega prebivalca. Vrhu tega je Francoz strasten kadilec, letno spremeni v dim okrog štiri milijarde škatlic cigaret in 264 milijonov zavojčkov tobaka za pipo.
Ne energetska kriza ne zvišana cena bencina nista uspeli Francoza odtrgati od njegovega priljubljenega avtomobila. Privatna vozila prevozijo povprečno okrog 13 tisoč kilometrov letno. Razumljivo je, da v tako intenzivnem prometu
prihaja do številnih nesreč. V 1. 1973, za katero obstoje zdaj urejeni podatki, je na Francoskem prišlo do 270.618 nesreč, v katerih je prišlo ob življenje 15.600 ljudi, ranjenih pa je bilo okrog 374,000 potnikov.
Podražitev papirja je privedla do tega da postaja knjiga čedalje manj dostopna za povprečnega potrošnika. Navzlic temu se tradicija branja še vedno ohranja, saj beleži založniška dejavnost dokaj visoke poslovne številke V preteklih 12 mesecih 1. 1974 je bilo objavljenih 22.261 knjig, v skupni nakladi 336 milijonov primerkov.
Nove oblike v stanovanjskem pogledu, dokajšnje oddaljenosti od mestnega središča itd., vse to je začelo občutno spreminjati navade pretežnega števila Parižanov. Objavljeni so bili zaskrbljujoči po-
datki, da nad 60 odstotkov pre-stolniškega prebivalstva niti enkrat letno ne gre v gledališče. Razlog je enostaven: pot na delo in nazaj odvzema delovnim ljudem dve do tri ure dnevno, in to po izredno utrujajočem vrvežu. Kdo bi po vsem tem zmogel to še enkrat opraviti zvečer?!
Pravijo, da vse bolj spet prihajajo v navado nekatere stare, že davno pozabljene oblike družabnega življenja. S podstrešij ljudje spet vlačijo zaprašene violine, klarinete, harmonike in sestavljajo amaterske orkestre.
Nekdo je neuradno preštel te improvizirane umetnike, v Parizu je kakih 3000 takih skupin. Po statističnih podatkih, pa še vedno o-krog 80 odstotkov meščanov presedi svoj prosti čas pred televizorjem.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
lir»«, GRMADA
Beno Zupančič je doslej objavil tri knjige za otroke, dve zbirki novel, tri filmane tekste in kar šest romanov, ki jih moramo našteti: Mrtvo morje, Sedmina, Meglica, Plat zvona. Potres in Go-lobnjak. Vsej tej obilni literarni beri se zdaj pridružuje roman GRMADA, ki nam ga je posredovala Cankarjeva založba v opremi Cveta Jeraše, opremi, ki ni najbolj domiselna, niti kaj posebno privlačna. Zato pa je knjiga toliko prikupnejša in lahko že takoj na začetku tega poročila zapišemo, da jo bodo naši ljudje radi prebirali, jo prebrali na mah in jo odložili zadovoljni, da so nekaj lepega prebrali.
V svoji zgodbi se Beno Župančič vrača v svoj priljubljeni vojni in povojni svet. V romanu Grmada pripoveduje o Martinu Dobroti, ki pravzaprav sam izpoveduje svojo življenjsko zgodbo, zgodbo svojega partizanstva in povojnih doživetij.
Martin Dobrota iz ljubljanske predmestne delavske družine je bil kot dijak aktivist, član organizirane in borbene skojevske skupine, pa so ga zato prijeli Italijani in ga poslali v taborišče. Potem je bil Martin Dobrota v partizanih, po končani vojni se je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
NAPOVEDI IN UGIBANJA BRITANSKEGA TISKA
Družbo Aston Martin bodo rešili Arabci?
Laburistična vlada, ki nima denarja za avtomobilsko tovarno, je pripravljena pomagati petrolejskemu podjetju - Ostra polemika
LONDON, 2. — Tik pred novim letom se je razširila v svetu vest, da bodo znano angleško industrijsko podjetje, ki izdeluje odlična športna vozila Aston Martin zaprli. Sedaj pa se šušlja, da namerava to podjetje «rešiti» skupina arabskih petrolejskih mogotcev. Kot je znano, je prišlo angleško avtomobilsko podjetje v težave, ker je potrebovalo le o-koli eno milijardo lir likvidnih sredstev, saj ima sicer naročil v pretek. Vrhu tega gre za razmeroma majhno podjetje, saj družba Aston Martin zaposluje le 500 delovnih moči, seveda visoko kvalificiranih, ki izdelujejo odlična športna vozila, ki so se v Italiji prodajala po'približno 20 milijo-: nov lir vsako.
Kakor piše «Times» je več a-rabskih petrolejskih družb, ki ponujajo Britanski^ finančni * drtižbi • sredstva, ki jih podjetje ni moglo dobiti doma. Toda direktor družbe Fred Hartley je v zvezi s temi ponudbami rekel tudi naslednje: «Ne verjamem, da bi se kdor koli od tistih, ki nam ponujajo denar, zavedal obsežnosti problemov, ki nas tarejo». Angleški list pravi tudi, da je britanskemu avtomobilskemu podjetju ponudila pomoč tudi neka ameriška družba; «Daily Express» pa s svoje strani zatrjuje, da sta le dve a-rabski petrolejski družbi, ki ju zadeva družbe Aston Martin zanima.
Upravni ravnatelj družbe Char-
les Warden je predzadnji dan decembra sklical zasedanje vseh 500 delavcev, da bi jim sporočil sklep direkcije. Vodstvo podjetja je o-stro napadlo laburistično vlado, ki noče dati podjetju posojila za kritje trenutnih potreb. Kot smo že rekli, ima podjetje naročil dovolj, saj računajo, da je že naročenih za tri milijarde lir avtomobilov. In čeprav je res, da vsako vozilo Aston Martin stane o-koli 20 milijonov lir, je teh naročil dovolj. Zavedati se moramo, da teh avtomobilov ne delajo serijsko in na tekočem traku, pač pa vse ročno, kos za kosom. Eno teh vozil so mogli videti vsi tisti, ki sledijo filmom z Jamesom Bon--, dom,-filmom,^, i agentom 007. V nekaterih teh filmih namreč nastopa Sean Connery s posebnim vo-zilqm, "ki doseže, brzino 260 . kilometrov na uro in ki je opremljeno z najrazličnejšimi pritiklinami za borbo proti gangsterjem.
Perspektive za nadaljnji razvoj te industrije niso bile slabe. Manjkalo pa je, kot smo že rekli, likvidnega denarja. Družba je nujno notrebovala 600.000 funtov šter-lingov torej približno 900 milijonov lir. Laburistična vlada je bila oripravljena priskrbeti ta sredstva, vendar je zahtevala v zameno, da ji družba odstopi 25 odstotkov delnic. Vodstvo podjetja pa ni bilo pripravljeno na to «mešetarjenje», pač pa je raje sklenilo podjetje zapreti. Predsednik družbe William Wilson je rekel v
Moderna zadružna vinska klet v Vipavi
«fiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiniiiuuiiiiiiimiiiiiiiiiimiinitiiHiiiiininiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite se tekmecev v poslovnem življenju, ki bodo zelo podjetni. V družini bodite nepristranski in taktni.
BIK (od 21.4 do 20 5.) Če se ukvarjate s trgovino, je to dan za vas, vendar ne bodite preveč zahtevni. Več počitka, da ne bo hudo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dober navdih za načenjanje novih finančnih poslov. Nekoliko več potrpežljivosti do ljubljene osebe.
RAK (od 22.6. do 22.7) V dopoldanskih urah vam bo šlo vse kot namazano. Ne bo pa tako popoldne. Nepričakovano pismo s
prijetno vsebino.
LEV (od 23.7. do 22.8) Svojih poslovnih tajnosti ne razkrivajte nikomur. Razburila vas bo vest o znancu ali prijatelju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Podjetnost nekega vašega sodelavca se vam bo zdela posnemanja vredna. Bodite pa previdni.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neki vaš sodelavec se bo odlično izkazal. Ovire, ki so bile na poti k vaši sreči se bodo končno razblinile.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Zelo dober dan, ko vam bo vsak posel šel od rok. Čustveni odnosi vas bodo vznemirili.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Neka stara finančna zadeva bi se znala primerno urediti. Več previdnosti pri izbiranju prijateljev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Novo prijateljstvo bi vam znalo veliko koristiti. Zašli ste v težave glede neke osebe, ki jo boste morali braniti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo bi vam rad prišel na pomoč, vi pa jo odklanjate. Spoznali boste osebo, ki se bo vrinila v vaše življenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Opravka boste imeli z zahtevnejšimi poslovnimi zadevami. Bodite previdni. Vaša vljudnost bo razorožila neko nadutost.
zvezi s tem tudi naslednje: «Prava tragedija je, da se, za vedno zaprejo takšna podjetja za skromno vsoto nekaj sto milijonov funtov šterlingov.»
Že omenjeni Warden pa pravi, da «sam bog ve, kako je mogla britanska vlada dovoliti, da podjetje Aston Martin, ki predstavlja -onos vse Velike Britanije, propade». William Wilson pa naj bi bil dnevniku «Eveningu Nevvsu» izrazil svojo obtožbo proti ministru za industrijo, «levemu» laburistu Benr.u. da «je poln besed, ni pa sposoben najmanjšega konkretnega ukrepa». Po njegovih izjavah Tony Benn sploh ni vreden, da sedi za ministrsko mizo.
Če podjetje Aston Martift ni doseglo pri laburistični' vladi ničesar, je rešilo svoje težke probleme. podjetje Burmah Oil, ki je po svoji veljavi drugo britansko petrolejsko podjetje. Toda ta primer je nekaj povsem drugega kot primer družbe Aston Martin. Družba Burmah Oil spada v vrsto velikih družb združenega kraljestva in vest, da družba potrebuje pomoč, je prisilila vlado, da jo je podnrla.
Sicer pa je nekdo to akcijo tolmačil tudi kot nujno akcijo, da se podpre funt šterling, ki je v nevarnosti. Sicer pa bi bilo treba podrobneje spregovoriti o stanju funta šterlinga in britanskega gospodarstv.. nasploh, toda to je problem zase, ki zahteva podrobnejšo analizo, medtem ko je problem družbe Burmah Oil problem današnjega dne in tudi problem bližje in dalne bodočnosti, kajti družba, ki je trenutno v finančnih težavah, razpolaga z velikimi ležišči nafte v Severnem morju, ki se bo, kot kaže, v kratkem spremenilo v eno samo velikansko naftno polje, saj geologi računajo da je na tem zemljepisnem področju nekakšna druga Saudova Arabija.
Res je, da si vseh teh bogastev ne more lastiti Velika Britanija, ker bo pretežni del teh bogastev pripadal Norveški, toda v trenutni hudi naftni krizi sta dve ležišči nafte na tem področju zelo pomembni. To pa vsaj deloma pojasnjuje sklen londonske vlade, da nodpre petrolejsko družbo in pusti v nemar avtomobilsko podjetje in z njim tudi 500 delavcev, ki pa si bodo zaradi svoje visoke strokovnosti, kljub krizi, ki vlada na britanskem trgu z delovno silo, našli zaposlitev drugje.
NA FILMSKIH PLATNIH
Don Siegel:
«The Black Windmil»
Don Siegel, «režiser nasilja-» ali «akcijski mojster», nam je dal spreten in zanimiv film z delom «Ispettore Callaghan il caso Scor-pio è tuo», tudi nadaljnji «Chi ucciderà Charley Varrick» je imel veliko zanimivega. Ko pa Siegel režira filme, ki ne nudijo priložnosti za očitno vizualizacijo akcije in nasilja, ko ju pomeša v običajni pripovedi razvoj, ni vedno najbolj prepričljiv. To velja za dva filma, ki smo ju videli zadnje čase, in sicer v Italiji nepredvajane-ga «The Hanged Man» (Obešenec, 1964 prikazala ga je ljubljanska televizija) in za svoj novi film, «The Black Windmil» (Il caso Drabble, 1974, igrajo Michael Calne, Donald Pleasence, John Ver-non, Janet Suzman, Delphine Sey-rig, Clive Bevili).
Le temu morda škodi tudi odsotnost ameriške ambientacije. V nekaterih momentih vendar občutimo prisotnost dinamične Sieglo-ve režije.
S. G.
vrnil v Ljubljano, kjer je medtem izgubil očeta in mater. Očeta so mu Nemci ustrelili kot talca, mati pa je umrla v taborišču.
In tako se je Dobrota znašel kot uslužbenec ministrstva, šef kabineta, po vojni v mestu kot vrsta drugih nekdanjih borcev: brez stanovanja, da je moral spati v pisarni, z edino partizansko 1 obleko na sebi, pa z zagnanostjo prvih povojnih ustvarjalcev. In tako se začne njegova zgodba.
Roman Grmada bi lahko nazvali ljubezenski roman, saj se zdi v njem osrednja Dobrotova ljubezenska zgodba z uslužbenko Rožo, ki se mu izneveri in se poroči z njegovim načelnikom. Ta neizpeta ljubezenska zgodba bi bila lahko osrednja tema romana. Toda prav Dobrotov načelnik začne zaradi Rože preganjati svojega šefa kabineta, da mora odgovarjati na najrazličnejša, vprašanja in dajati odgovore na najrazličnejša sumničenja. Dobrota se sicer prostodušno zagovarja in odgovarja na najrazličnejša podtikanja,. toda slednjič ga le, pripravijo do tega, da sam odpove službo in sprejme drugo, slabšo. Kljub temu: ostane na njem neki madež, neoprana sumničenja in partizanska preteklost ter delovanje v ilegalni Ljubljani — ni več tako čisto.
Da bi vse povsem pojasnil sklene Martin Dobrota napisati tudi svoje doživetje iz ilegalnega boja, a. katerem so Italijani prijeli Ferdinanda Esa, vodjo njihove u-darne peterke in ga pripravili do tega, da je postal izdajalec v karabinjerski uniformi. Sicer pa je Martin Dobrota dokončal šolanje, se umiril in ni sprejel povabila, da bi se vrnil v druščino nekdanjih politič '. veljakov.
Ta zgodba o Martinu Dobroti je prikazana v dveh delih. Prvi, osrednji del, je zgodba o povojnem življenju Dobrote in o njegovih doživetjih po osvoboditvi. Tu pisatelj pripoveduje o Dobro-tovi ljubezenski zgodbi, o njegovih tovariših in njihovih usodah in, seveda, o vsem tistem, kar je potrebno vedeti o glavnem junaku romana. Toda kakor je ljubezenska zgodba na videz osrednja tema, je pripoved vendarle usmerjena predvsem v prikaz povojnih razmer, časa in ljudi v njem. Pisatelj nam pri tem mojstrsko naslika celo galerijo najrazličnejših ljudi in na kratko prikaže njihove usode. Pri tem je kar se da kratek, toda karakteristično neponavljajoč, rahlo posmehljiv, predvsem pa duhovit. Podoba naših povojnih razmer, gledana z oddaljenosti skoraj tridesetih let, je prav gotovo edinstvena v slovenski literaturi, je pa tudi stvarna in.,.ska%0j4a,tdokumentarna. Istočasno pa se pisatelj vrača v 'partizansko preteklost in preteklost ilegalnih borcev. In tako - seL.povajna zgodbd in neizpeta, ljubezen glavnega junaka prepleta z doživetjem iz ilegalnega boja. Obe zgodbi, tako prva kot druga, v romanu sicer formalno ločeni, pa tvorita zaokroženo zgodbo romana, ki predstavlja za junaka samega kot za bralca posebno doživetje. (Kot je zapisal poročevalec na robu te knjige).
tako zgodba o mladosti naše družbe, kot tudi zgodba o njenih ljudeh in predvsem o Martinu Dobroti je podana, kot rečeno, duhovito, rahlo posmehujoče, izredno plastično in privlačno. Zgodba o ilegalnem boju, kratka sicer, je pripovedovana stvarno in bolj resno. Obe pa prepričljivo in tako, da bralca v resnici prevzameta. če včasih zapišemo, da moramo biti veseli vsakega izvirnega slovenskega teksta, posebno romana, velja taka ugotovitev za najnovejši roman Bena Zupančiča še bolj. Težko in odveč je primerjanje s tem ali onim tekstom. Toda zadnje čase gotovo nismo dobili tako 'vsestransko zanimivega in osvajajočega teksta kot je Grmada. Naj tudi ne bo odveč ugotovitev, da pomeni tudi v pisateljevem opusu korak navzgor. Priporočanje je zato skoraj odveč. Toda ta roman je potrditev, da je tudi brez vseh novotarij, oblikovnih, vsebinskih in še vse drugače avantgardnih, mogoče napisati privlačm tekst, ki bralca, tudi današnjega in četudi gre za snov iz vojne in neposredno po njej, naravnost sili k branju. To pa je najbrž najboljše priporočilo.
Sl. Ru.
rit v vi •
1 rzaski
partizanski
zbor
pripravlja nov program
V drugi polovici januarja, točneje 25. in 26. t.m., namerava Tržaški partizanski pevski zbor prirediti dva samostojna koncerta s povsem novim sporedom. Zbor vadi po dvakrat na teden, njegov dinamični zborovodja Oskar Kjuder pa se vneto trudi, da bi zahtevni, vsekakor nelahek program bil dodobra pripravljen. Priprave za nastop so zelo obsežne, kajti program pesmi, ki obsega poleg slovenskih in italijanskih skladb, še španske, čilske, bolgarske in ruske pesmi, je zborovodja prilagodil tudi glasbenemu ansamblu, recitatorju, solistom in celo - filmu, ki bo spremljal besedilo in melodijo posameznih pesmi s svojim dogajanjem na platnu. Partizanske borbene pesmi se bodo tokrat prvič izvajale ob takšni spremljavi. Ker pa je takšno izvajanje petja časovno zelo vezano in hkrati pogojeno z dogajanji na platnu, je bilo treba vsako skladbo nekako časovno razčleniti od sekunde do
sekunde in poiskati seveda temu primeren film oziroma sliko za filmsko projekcijo na platnu.
Ves ta program je ustvaril oziroma priredil pevovodja Oskar Kjuder v dolgih dolgih mesecih dala. Pa tudi recitator Julij Guštin, ki je iz slovenskega slovstva izbral ustrezne recitacije, nima lahkega dela. Pripraviti se mora na govorni del pevsko - glasbenega večera, o katerem je govor. Prav tako bo tudi italijanski recitator Piero Panizon 7 kjho recitiral v italijanščini, ■besedilo prilagodil za italijansko publiko. Ves pevski kolektiv je zelo resno vzel na ’ znanje, da bosta koncerta 25. in 26. t.m. in da je zato treba pohiteti, zato redno obiskuje vaje. Upati je, da bodo pevci tako vneto nadaljevali z obiskovanjem pevskih vaj, kajti le s temeljito pripravo se lahko zajamči uspeh takllnega večera. Zavedati se namreč moramo, da je zbor številen, hkrati pa da je bil tudi orkester pomnožen, pomlajen in da je nadvse pozoren na zahteve dirigenta.
Letos bomo slavili 30. obletnico osvoboditve. V ta namen bo Tržaški partizanski pevski zbor kot prvi na našem področju proslavljal pomembno zgodovinsko obletnico, ko smo se z lastnimi silami in skupnimi žrtvami hkrati pa s težkim krvnim davkom otresli fašizma in nacizma. V ta namen pripravlja Tržaški partizanski pevski zbor, kot smo mogli videti že v naši novoletni številki, v Kulturnem domu v Trstu večer z naslovom «Partizanska balada».
To bo večer vrste pripovednih pesmi, ki jih bodo peli bivši borci naše velike osvobodilne vojne, pesmi o junaških dejanjih našega človeka. Nastop partizanskega zbora, ki se je doslej že tolikokrat uveljavil drugod in doma, bo tokrat nekaj novega, ker bodo pesmi obogatene z močnejšo glasbeno spremljavo in bodo ponovno obudile spinine na našo junaško dobo pri starejših, pri mlajših pa bodo vzbudile zanimanje za tiste dni iz naše polpretekle zgodovine, ki so prav gotovo največji dnevi v vsei naši zgodovini.
M. P.
IESIIpB
PETEK, 3. JANUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Srečanje s Petrolinijem
12.55	Napravimo skupno
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za na j mlajše: Lutke in marionete
17.45	Program za mladino: Rdeče, rumeno, zeleno
18.00	La Fontcinove basni: ŽABA IN MIŠ, risani film 18.10 Zadnji lutkarji, TV film
18.45	Poljudna znanost: Western, prva ljubezen
19.15	Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 TV TEDNIK
21.45	Iz gledališča Olympia v Parizu GALA PRIREDITEV
ki jo prireja UNICEF. Prireditev vodi Danny Kay Kot vsako leto so tudi letos Združeni narodi pripravili dobrodelno prireditev, da bi zbirali sredstva za sirote in zapuščene otroke. Najbolj znani umetniki iz vseh koncev sveta sodelujejo pri tem programu, ki ga vodi Danny Kay, sloviti ameriški umetnik ruskega porekla. Med drugim bodo nastopili Sylvie Vartan, Caterina Valente, Petula Clark, Marcel Au-mont, angleški komik Martin Feldman, Marcel Marceu, sovjeta Nina Timofejeva in Mihael Lavronski, Roberta Peters, ciganski orkester iz Budimpešte in Giulietta Masina.
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športne vesti
19.00	Zlata doba ameriškega musicala
20.00	Ob 2G. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Evropsko televizijsko gledališče:
Henry Ibsen: HEDDA GABLER
Delo je za TV pripravil Phil Reisman, v italijanščino pa sta tekst prevedla Alberto Piferi in Cesare De Silvestri. V glavnih vlogah nastopajo Ingrid Bergman, Michael Redgrave, Ralph Richardson, Trevor Howard, Dilys Hamlet, Ursula Jeans in Beatrice Varley. Delo je režiral Alex Segai.
Že gornja imena nas prepričujejo, da gre za izredno dobro priredbo sicer dobrega dela odličnega avtorja. Ingrid Bergman je sploh znana kot odlična interpretatorka Ibsenovih del. Poleg tega jamči za kakovost tudi Alex Segal.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	TV šola
15.55	Smučarski skoki, posnetek iz Innsbrucka 17.25 Pisani svet, mladinska oddaja
Gledalci, seveda predvsem mladi, niso pozabili na oddajo Pisani svet, ki se začne spet z današnjim dnem. Vendar je treba gledalcem pojasniti, da so za novo izpopolnjeno oddajo potrebovali nekaj več časa, kajti sicer dobro oddajo je bilo treba nekoliko obnoviti, spremeniti, dopolniti. Prva novost v tej oddaji bo ta, da bo «Pisani svet» odslej na sporedu po dvakrat na mesec in sicer vsak prvi in tretji petek v mesecu.
18.00	Obzornik
18.15	Kvartet Do
18.50	Doktor, pomagajte mi: OTROK IN SPOLNOST
V priredbi izobraževalne redakcije ljubljanska TV pripravlja ciklus oddaj, ki jo je pravzaprav posnela skopska televizija s sodelovanjem nevropsihiatra dr. Miodraga Mičeva.
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.05	JESEN CHEYENOV
Film je režiral John Ford pred desetimi leti. John Ford je klasik ameriške kinematografije in najbolj znan kot režiser westernov.
22.30	TV kažipot
22.50	DNEVNIK
* „ KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Risanke za otroke
20.15	Celovečerni film Pierpaola Pasolinija.
22.05	Tržaški narodni ansambel
- .k.-.	i.	. ' .V; -
TRST A	II. PROGRAM
7,15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15	7.30, 8.30, 13.30,	15.30. 19.30
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glas- Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; ba po željah; 17.00 Program za 9.35 Nadaljevanka; S.55 Popevke:
_  -ir» 1 r tt i-____4.	__:  1ADC -\T„  X f „4.__• io	a n _
mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Matija Bravničar:
10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit Parade;
Sinfonia stretta; 18 45 Vokalni an- 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plo-sambli; 19.10 Pesnik: Ivan Minai- šče; 15.40 Glasbeno-govomi spoti; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 red; 17.40 Posebna reportaža; Gospodarstvo in delo; 20.50 Kon- 17.50 Telefonski pogovori;
cert; 21.20 V plesnem koraku.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Ju-
III. PROGRAM
8.30	Koncert; 9.30 Baletna glasba:	Hrestač; 10.30 Haendlove
skladbe; 11.40 Koralna glasba;
13.00	Glasba skozi čas; 16.30 A-
tranja glasba; 8.30 Barok v glas- vantgardna glasba: 17.40 Klavir-bi; 9.00 Plošče; 10.45 Glasba in ski kvartet; 18.20 Glasba in poe-
naoveti; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.09 Tretja stran; 16.45 Tops-pops; 17 15 Kulturna panorama; 18.00 Orkestri;
18.30	Zborovsko petje; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru;
20.00	Glasba in zvok; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 10.10 Srečanja; 11.30 Izbran spored- 12.10 Najlepše popevke; 13.20 Strnjena
zija; 19.15 Večerni koncert;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 15 00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 N. Grafenauer: Kaj je na koncu sveta; 9.30 Jug. narodna glasba;
10.15	Uganite, pa vam zaigramo;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12 40 Popevke; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Mladina poje; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15
komedija; 14.10 Odprta linija; Zvočni signali; 19.40 Ansambel 14.40 Nadaljevanka; 16.00 Sončni- Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč, ca; 17.40 Program za mladino; otroci!; 20.00 Tops-pops; 21.15 18.30 Ponovno na sporedu z Mino; Oddaja o morju; 22.20 Zvoki iz lo-21.15 Koncert v Rimu.	gov domačih;

ZA OCETOSV3
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
«Rešiti morava, kar se še rešiti da,» je dejal Zoran. — «Prav praviš,» mu je pritrdil Bojan. Oba sta se takoj lotila razrezavanja preostankov. Narezala sta več kosov mesa za lastno in Kunijevo prehrano. Preveč mesa nista smela vzeti s seboj, ker bi se z njim še bolj obremenila, mimo tega pa bi se meso v vročini kmalu pokvarilo. Prekaditi ga nista mogla. Za to ni bilo časa.
Sredi dopoldneva sta se dečka otovorila s svojim blagom in krenila dalje, pa sta kmalu spoznala, da takih naporov ne bosta zmogla. Njune moči so bile še prešibke, da bi otovorjena popotovala ves dan. Utrujena, vsa prepotena in zasopla sta morala vedno znova počivati. Razen tega so ju pričeli vznemirjati komarji, ki so postajali vedno bolj napadalni.
«Nečesa sem se domislil,» je dejal Zoran, ko sta spet počivala. «Napraviti si bova morala čoln.» — «Samo kako?» je vprašal Bojan. «Bral sem, da si divjaki izdelujejo kanuje tako, da izžigajo debla dreves.» — «Tudi jaz sem to bral,» je rekel starejši, «a za tako delo bi potrebovali več tednov, pa je še zelo dvomljivo, da bi se nama posrečilo. Kako naj drevo podreva?»
PRIMORSKI DNEVNIK 5
SPORT SPORT SPORT
3. januarja 1975
SMUČANJE
OD DANES ZOPET «BELI CIRKUSs.
VELIKE MOŽNOSTI KLAMMERJA ENAKO TUDI ZA PRdLL- MOSERJEVO
Prvo letošnje tekmovanje v ZRN: ženske in moški v GA-PA
Stenmark utegne pogoreti zaradi manjše izkušenosti, krhkejša pa je verjetno tudi njegova organizacija, ka_- bo prišlo do izraza na koncu tekmovanja.
Pravilnik, ki je letos dal nekaj prednosti smuku, utegne nuditi konec marca prvega zmagovalca, ki bo_ izrazit specialist za te panoge.
Žensko tekmovanje je nudilo že dve presenečenji v smuku, s porazom Prollove, osvojitev petega pokala pa bi ne smela biti v nevarnosti za Avstrijko. Krepka Annamarie je dokazala, da zna zmagati tudi v veleslalomu in točke osvojiti celo v slalomu. Manjše število smukov (5) v primerjavi s preostalimi slalomi (7) in veleslalomi (6) bo Av-
KOŠARKA,
Na podlagi dosedanjih rezultatov so kandidati za Končno zmago za svetovni moški pokal trije: Klam-mer, Italijan Gros in Stenmark.
Doslej pridobljene točke so si trije asi priborili takole: Klammer (69) — dve zmagi v dveh smukih ter četrto in peto mesto na obeh veleslalomih;
Gros (50) — dve zmagi v veleslalomu; Stenmark (45) — zmaga v edinem slalomu in drugo mesto iz enega veleslaloma.
Konec prvega dela SP in druga faza predvidevata še 5 veleslalomov, 7 slalomov, 7 smukov in 3 kombinacije. Možno je sicer, da bodo zadnji smuki konec marca v Grbd-nu spremenili v veleslalom. Eden °d 7 slalomov bo potekel po novem tipično ekshibicijskem sistemu, z istočasnimi spusti dveh smučarjev na dveh vzporednih progah.
Klammer je danes najboljši v smuku, prav tako pa Gros v veleslalomu. Iz očitnih razlogov je skoraj gotovo, da bodo Italijani zadnji smuk spremenili v veleslalom. Istočasno sta oba smučarja izenačena tudi na nasprotnem koncu. Klammer Je slab v slalomu, Gros pa v smuku. Gros je verjetno boljši v slalomu kot Klammer v veleslalomu, čeprav dosedanji rezultati tega še n-so dokazali, če vse to spremeni-rno v lažjo potencialno premoč za Grosa, moramo omeniti tri kombinacije, ki bodo sestavljene na podlagi smuka in slaloma, in so torej jasno v korist Klammerja, ki je tu tudi svetovni prvak.
Oba smučarja lahko preseneti Stenmark. Na papirju ima iste možnosti kot Klammer za kombinacijo, na razpolago ima znatno več možnosti kot Avstrijec, ker sta njegov slalom in veleslalom bolj izenačena od Klammerjevega smuka in veleslaloma.
Avstrijca poleg posameznikov napada tudi skupinska moč Italijanov, ki so dobro zastopani v vseh panogah in mu zato lahko odvzamejo kakšno boljšo uvrstitev v veleslalo-r i. kjer so «azzurri» najboljši.
ZANIMIV TURNIR NA STADIONU «1. MAJ»
Zadnja preizkušnja Bora pred začetkom prvenstva
Najnevarnejše nasprotnice «plavih» bodo odbojkarice tržaškega kluba OMA
strijka izpolnila s tremi kombinacijami, ki na podlagi dosedanjih rezultatov govorijo jasno v njeno korist. Američanke Nelson se je bati samo v smukih.	k. b.
* * *
DUNAJ, 2. — Avstrijec Hinterseer je osvojil prvo FIS tekmovanje v slalomu. Vsa prva štiri mesta so pripadla Avstriji, 5. je bil kot prvi tujec Italijan Amplatz.
* * #
BOČEN, 2. — Od 8. do 16. februarja bo v Antholzniedertalu (An-terselva) na Juž. Tirolskem svetovno prvenstvo v smučarskem biatlonu. Doslej so že prispele prijave skoraj vseh najboljših tekmovalcev te panoge.
Q Q J.K.A....
PESTRA SEZONA NASIN EKIP
Štiri slovenske šesterke v prvenstvu prve divizije
Sokol in Inter favorita za končno zmago ■ Poleg Nabrežink bodo v tem prvenstvu nastopile še odbojkarice Bora, Sloge in Kontovela
V tem mesecu se bodo pričela številna odbojkarska prvenstva. Kot smo že poročali, bodo stopile v športno areno odbojkarice 3. lige (Breg in Bor) ter odbojkarji 4. lige (Bor). Poleg teh pa še zastopniki in zastopnice 1. divizije. V tej konkurenci bo branilo barve naše odbojke kar šest šesterk: Dom in Olympia pri članih ter Sokol, Sloga. Kontovel in Bor pri članicah.
Danes bomo spregovorili nekaj več o članicah. To prvenstvo je bilo letos novsem spremenjeno. Lani smo imeli v naši deželi dve skupini po šest ekip. Letos pa je samo ena skupina z desetimi šesterkami. Tako prihaja tudi v konkurenci čla-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiifMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiliiiiiiiii„iiila
USPESNA SEZONA MOSLOVANSKEREPREZENTANCE
v
Cosic najboljši igralec leta Sedaj pa evropsko prvenstvo
Veliko je kandidatov za reprezentanco ■ Priprave v Kranjski gori in tekme v ZDA
16. balkansko prvenstvo v košarki je dalo Jugoslaviji 13. zmago. Jugoslavija je torej potrdila svoj sloves v tej športni panogi, ki je bila zanjo letos izredno uspešna.
Jugoslavija je namreč osvojila 1. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v Franciji, zasedla je 2. mesto na svetovnem prvenstvu v Portoriku, kjer je doživela le en poraz (proti ZDA), nakar je bila 1. na balkanskem prvenstvu.
Letos EP v Beogradu Letos pa čaka jugoslovansko reprezentanco izredno težka naloga: evropsko prvenstvo v Beogradu, kjer bo morala Jugoslavija braniti
Po prazničnem zatišju se bo šport-ha dejavnost spet razdrobila. Pred Pričetkom štirih odbojkarskih prvenstev (3. lige pri članicah, 4. pri članih in 1. divizije v obeh konkurencah) se bo jutri pričel na stadionu «1. maj» zanimiv turnir za članice. Športno združenje Bor je organiziralo turnir, ki naj bi služil «plavim» kot zadnja preizkušnja pred skorajšnjim prvenstvom. Sam turnir pa bo še posebej zanimiv, ker bomo videli pri delu dva neposredna tekmeca tako Bora kot tudi Brega v prvenstvu 3. lige. To sta šesterki Corridoni iz Št. Petra ob Soči ter ekipo Bočna, ki bo vrnila Tržačankam obisk za nastop pri njih doma, ko je Bor slavil končno zmago. Poleg teh treh tekmecev bo igrala OMA. Slednja brani barve našega mesta v 2. ligi. Prav zaradi posrečene izbire tekmecev bo turnir še dodatno zanimiv. Jutri bosta na sporedu izločilni tekmi:
ob 20.00 Bočen — OMA
ob 21.00 Bor — Corridoni
V prvem srečanju je nesporen favorit OMA. Kot smo že omenili, igrajo Tržačanke v 2. ligi, toda ne Preveč uspešno. V prvem delu prvenstva so izbojevale samo dve zmagi.
Samo uro kasneje bosta stopili na igrišče Bor in Corridoni. Varovanke trenerja Ceja igrajo letos brez odlične tolkačice Trevisanove, ki je prestopila v vrste Valdagna.
Ne glede na to pa bo to srečanje po vsej verjetnosti veliko bolj izenačeno. Če bodo borovke tudi to pot zaigrale tako dobro, kot v zadnjih, jim nastop v finalu ne bi smel spodleteti. Naj povemo še to, da se bosta tako izločilni kot tudi finalni tekmi za tretje in prvo mesto igrali na tri dobljene sete.
V nedeljo dopoldan ali točneje ob 10. uri bo mali finale za tretje mesto. Veliki finale bo uro kasneje. Po končanem tekmovanju bo sledilo nagrajevanje.	G. F.
NOGOMET

LECCE, 2. — Mladinska ekipa Dinama iz Zagreba je osvojila prvo mesto na drugem mladinskem mednarodnem turnirju v Lecceju. Zagrebčani so v finalni tekmi za prvo mesto premagali Napoli z 2:0.
Tretje mesto je osvojila Fiorentina, ki je premagala Rijeko s 4:2.
SA H
AMSTERDAM, 2. — Filipini, Italija in Mehika so najavili svojo kandidaturo za organizacijo prihodnjega svetovnega prvenstva v šahu med svetovnim prvakom Američanom Bobbyjem Fischerjem in mladim sovjetskim prvakom Anatoli-jem Karpovom.
Kaže, da so doslej največjo denarno ponudbo dali Filipini (približno tri milijarde lir).
zlato, ki ga je zasluženo osvojila v Španiji. Do EP manjka še 153 dni. Prvenstvo bo namreč od 7. do 15. junija.
Novosel, trener jugoslovanske reprezentance, pravi: «Igrali bomo pred svojim občinstvom in to nam bo v veliko korist, ne gre pa pozabiti, da bomo prav zaradi tega imeli veliko odgovornost. Naši navijači so vajeni na lovorike. V Beogradu bodo zahtevali zlato. Važno je zato, da se temeljito pripravimo.» Po končanem jugoslovanskem prvenstvu bodo reprezentanti trenirali v Kranjski gori, odigrali bodo več prijateljskih tekem, nakar bodo odpotovali v ZDA, kjer bodo o digrali več težkih srečanj, da se predvsem emotivno pripravijo za beograjsko izkušnjo.
Kdo so kandidati?
Kdo bo letos oblekel državni dres, ko je kakovost jugoslovanske košarke tako visoka? Čeprav je Novosel začel linijo «pomlajevanja reprezentance», pa ni izključeno, da bi tudi nekateri veterani ponovno oblekli «piavo» majico.
Oglejmo si kandidate. Začnimo s [centri. Jugoslavija, navadno nastopa kar s petimi centri, čosič (Zadar) je še vedno številka ena ju-! goslovanske košarke. Jelovac (Olimpija) in Marovič (Radnički FOB) sta s Krešom glavna kandidata. Kaže, dà je Kneževič izločen iz konkurence. Med mladimi imata velike možnosti Jerkov (Jugoplasti-ka) ih Žižič (OKK Beograd). Živ-kovič (C. zvezda) in Knego (Lokomotiva) bi lahko zamenjala kakega standardnega centra (v primeru poškodb ali slabe forme).
Več problemov pa je s krilnimi igralci. Šolman (Jugoplastika) o-staja prvi kandidat. Takoj za njim bi omenili Dalipagiča (Partizan). Kapičič (C. zvezda) je prestar in le «klubski košarkar». Možnosti za reprezentanco pa imajo nekateri mladi kot Varajič (Bosna), Perin-čič (Zadar) in celo Volaj (Olimpija).
Vse kaže, da Jugoslavija ni dobila še svojega Daneua na mestu zunanjega igralca. Slavnič (C. zvezda) izvrstno igra z reprezentanco. Tudi Kičanovič (Partizan) je odlično zaigral na SP v Portoriku. Vsi pa so mnenja, da reprezentanca nima velike gonilne sile, kot je bil slavni Ivo. Prav zaradi tega ni izključeno, da bi Novosel ponovno poklical veterana Tvrdiča (Jugoplastika) in Plečaša (Lokomotiva). Mlada reprezentanta Delibašič (Bosna) in Georgijevski (Rabotnič-ki) doslej v «plavem» dresu se nista najbolje izkazala.
Čosic najboljši
V posebni anketi, ki jo je sestavil športni dnevnik iz Zagreba
je na
«Sportske Novosti», zgleda vrstni red najboljših jugoslovanskih košarkarjev takole:
1.	Krešimir čosič (Zadar)
2.	Dragan Kičanovič (Part. BG)
3.	Zoran Slavnič (C. zv. BG)
4.	Vinko Jelovac (Olimpija LJ)
5.	Milun Marovič (Radnički FOB Beograd)
6.	Damir Šolman (Jugoplast. SP)
7.	Dražen Dalipagič (Partizan BG)
8.	Mirza Delibašič (Bosna SR)
9.	Nikola Plečaš (Lokomotiva ZG)
10.	Dragan Kapičič (C. zvezda BG)
11.	Rato Tvrdič (Jugoplast. Split)
13 Željko Jerkov (Jugoplast. Split)
llllll!ll■lllllHIIII■U■lllll|l!||||||||||||||||||||||III|!|^|II!|I||||||tl|||||||||||||||||||||||!|||||u||||||||Hln/']|||||||I||B
KOŠARKARSKA B LIGA
Patriarca prične jutri drugi del prvenstva
V Rimu se bo srečala z ekipo Franchising
nic te lige do povsem drugačnih prvenstvenih tekem, saj je konkurenca vse bolj kakovostna.
Od lansk 'i zastopnikov zasledimo Pav Despar (bivši Dormiseli) iz Vidna, Inter iz Trsta, Tornano iz Gradišča, Julio iz našega mesta, A-gi iz Gorice, Slogo, Sokol in Bor ter novinca Kontovel in Volley Bali iz Pordenona (to je bivša Ginnastica). Od lanskih dvanajstih konkurentov so nazadovali: Virtus, Azzurra, Porzio in Breg.
Velika favorita za končno zmago in s tem napredovanje v 3. ligo bi morala biti Sokol in Inter. Že v lanskem prvenstvu je bil Sokol končni zmagovalec, toda na zaključnem turnirju mu ni uspelo si priboriti vizitke napredovanja. Če ne bo prišlo do kakih nepričakovanih presenečenj, bo najhujši tekmec Nabrežinkam šesterka Interja iz našega mesta. Ta ekipa se bo letos ( predstavila v povsem drugačni za-j sedbi in pod vodstvom vešče tre-' nerske roke Pavlice resno računa na kakovostni skok. Podcenjevati ne gre niti Despar iz Vidna, ki razpolaga z mladimi in obetajočimi i-gralkami. Podrejene vloge ne’ bi smela odigrati niti Sloga in novinec Kontovel. Za borovke pa bo velik problem obstanka v tej ligi, ker je «plava» vrsta letos mlada in popolnoma obnovljena. Ostali tekmeci (morda z izjemo Juhe) vsaj na papirju ne predstavljajo nič posebnega.
Koledar tega prvenstva slednji:
PRVI DEL
1.	KOLO (11. L 1975)
Sokol — Inter Sloga — Volley Bali Julia — Bor Kontovel — AGI Pav Despar — Torriana
2.	KOLO (18. in 19. 1.)
Agi — PAV Despar Bor — Kontovel Volley Ball — Julia
Jutri, v soboto, ob 20.30 se bo v Rimu za goriško Patriarco pričel drugi del prvenstva košarkarske B lige. Ekipa se bo namreč v prvi tekmi druge skupine, kjer nastopa šest ekip, srečala v gosteh proti peterki Franchisinga, ki je v prvem delu prvenstva zasedla drugo mesto v D skupini.
Kakšne so realne možnosti gori-ške ekipe, da se uvrsti v finalni del ter tako avtomatično prestopi v drugo A ligo?
Brez dvoma bo ta del prvenstva znatno težji od prvega, saj so v tej skupini ekipe, ki so zasedle najboljša mesta. Kljub temu ima Patriarca precejšnje možnosti za nadaljnjo uvrstitev. Edino moštvo, ki je (vsaj na papirju) enakovredno Goričanom, je Toiano iz Vare-seja. To se pravi, da se bosta lahko ob koncu tega dela prvenstva prav zadnji dve ekipi uvrstili v finalni del.
Poglejmo sedaj tekme, ki jih bo morala odigrati Patriarca:
Franchising Roma — Patriarca (4. januarja)
Patriarca — Ginnastica Torino
Duši in Uču Jurkiču se je rodila hčerka
ASJA
ŠD Breg čestita srečnima staršema, mali Asji pa želi vso srečo v življenju.
(12. januarja)
Libertas Asti — Patriarca (19. januarja)
Patti Novatese — Patriarca (26. januarja)
Patriarca — Toiano Varese (2. februarja)
P. R.
ZADAR, 2. — V prvi četrtfinalni tekmi za evropski košarkarski pokal prvakov je Zadar premagal Slavijo iz Prage s 93:69. Najboljša v vrstah Zadra sta bila kapetan Djerdja in Američan Richards, ki je letos okrepil jugoslovanske prvake.
Inter — Sloga Torriana — Sokol
3.	KOLO (25. L)
Sloga — Sokol Julia — Inter Kontovel — Volley Bali Pav Despar — Bor
Agi — Torriana
4.	KOLO (L in 2. 2.)
Bor — Agi
Volley — Pav Despar Inter — Kontovel Sokol — Julia Torriana — Sloga
5.	KOLO (8. 2.)
Julia — Sloga Kontovel — Sokol Pav Despar — Inter Agi — Volley Ball Bor — Torriana
6.	KOLO (15. m 16. 2.)
Volley Bali — Bor Inter — Agi
Sokol — Pav Despar Sloga — Kontovel Torriana — Jul-ia
7.	KOLO (22. 2.)
Kontovel — Julia PAV Despar — Sloga Agi — Sokol
Bor — Inter
Volley Bali — Torriana
8.	KOLO (1. in 2. 3.)
Inter — Volley Bali Sokol — Bor
Sloga — Agi Julia — PAV Despar Torriana — Kontovel
9.	KOLO (8. in 9. 3.)
PAV Despar — Kontovel Agi — Julia
Bor — Sloga Volley Bali - Sokol Inter — Torriana Povratni del prvenstva, katerega koledar bomo objavili kasneje, se bo pričel 22. in 23. marca.
Pro Gorizia v nedeljo proti Adrieseju
Po božičnem in novoletnem premoru se bo v nedeljo spet pričelo nogometno prvenstvo D lige. Goriško Pro Gorizio čaka težka naloga. Srečala se bo namreč v gosteh z drugo na lestvici, Adriesejem.
Trener Franzon upa, da bo iz tega srečanja odnesel vsaj točko, kajti na več ni mogoče upati. Po uspehih zadnjih tekem lahko rečemo, da se bo Franzonovo upanje verjetno tudi uresničilo. Kljub temu je treba pomisliti (udi na poraz, kajti proti taki ekipi naloga ne bo lahka.
P. R.
OBVESTILA
ŠK Kras priredi v petek, 10. t.m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih športnega krožka Kras v Zgoniku 11. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev
2.	izvolitev delovnega predsedstva
3.	izvolitev volilne komisije
4.	poročila
5.	diskusija
G. razrešnica staremu odboru
7.	volitve novega odbora
8.	razno
ŠPORTNIK LETA 1974
panoga
panoga
panoga
53
(d
cà
a
o
Ime in priimek pošiljatelja Točen naslov pošiljatelja .......
OB PREHODU V NOVO LETO
Lepo praznovanje v naših društvih
Nekatera naša športna društva so lepo in dostojno zaključila delovanje v letu 1974. Povabila so svoje športnike ter jim priredila družabne večere. Tako so odborniki ŠD Vesna priredili v Ljudskem domu v Križu večerjo, katere so se udeležili vsi igralci z družinami (zgornja slika).
Športno društvo Primorje je pripravilo družabni večer v lepi novi društveni dvorani na Proseku in podarilo vsem igralcem primerno darilo. Na večerjo, ki je bila prejšnji petek, je odbor povabil vse igralce, od najmlajših do najstarejših. Seveda ni manjkal nežni spol: pro-seška nogometna ženska ekipa (na sliki v sredini).
Res lep družabni večer so pripravili tudi odborniki ŠD Primorec. Pripravili so namreč obilno večerjo za vse domače športnike v dvorani Ljudskega doma v Trebčah. Po večerji je Bruno Kralj pozdravil vse navzoče ter jim želel zdravje, srečo in veliko športnih uspehov v novem letu. Nato je član Mario Kolarič pokazal kratkometražni film, ki je bil posnet pred leti, med nogometno tekmo, ki jo je odigrala trebenska ekipa z Zarjo (in tokrat tudi zmagala). Večer se je zaključil v veselem razpoloženju ob prepevanju naših lepih pesmi (spodnja slika).
Janko Pera!-------------------------
UMIRAJOČI ČAS »J
Zbral sem najnujnejše stvari in jih stlačil v nahrbtnik. Potem sem stanovanje zaklenil in odpotoval, ne da bi komurkoli kaj povedal. Samo v službo sem z dopisnico poslal kratko sporočilo, da jemljem dopust, ki mi pripada.
Povzpel sem se na Goro, ki sem jo izmed vseh gorskih lepotic imel najrajši in kamor sem se pogosto zatekal. Vedel sem, da bom našel zatočišče v majhni lovski koči in da bom v njej sam.
Odpotoval sem v lepem vremenu, toda ko sem prišel na vrh, je bil ta ovit v meglice, ki jih je cefral mrzel veter. Skale so se pogrezale v njih, da so se mi stvari okoli mene zdele Neresnične. Obhajal me je občutek, kakor da sem izgubljen v Prostranstvu bivanja, kjer ni nobene poti, nobene opore. Gledal sem svet okrog sebe, skale in macesne, in zdelo se mi je, kot da je ta svet iztrgan iz resničnosti, kot da je neki drug svet.
Veter se je zaganjal v veje macesnov in jim ni dal, da bi se odpočili. Tudi vihar v meni se ni polegel. Le skale so ostale trdne, kajti veter ne more skoznje.
Tudi vame je prišlo nekaj trdnega, kakor da so se mi vsa razočaranja nabrala in skrčila v kamen. Imel sem občutek, da se mi duša guba in zvija kot list, ki ga trga veter.
Zdelo se md je, kakor da tavam po praznem in skušam
zgrabiti nekaj, kar mi je blizu, v dosegu roke. A nikjer niwm čutil opore. Le skale so trdno stale v meglici, ki jo je veter podil sem in tja. Včasih pa se ml je zdelo, da se tudi skale premikajo, kakor bi tudi one izgubljale oporo.
Vpraševal sem se, ali niso kriva le moja razrvana čustva, da me občutek osamljenosti in brezciljnosti grabi do takih razsežnosti. Pred dvajsetimi leti mi je gotovo bilo huje, in vendar sem vzdržal. Toda tedaj smo imeli nekaj, na kar smo se lahko opirali. Kaj pa imamo zdaj?
Opora, ki nas je tedaj držala pokonci, pa je bila preprostejša. Bila je vera v zmago in pravico. Bila je ostro začrtana in jasna ter ni dopuščala dvomov. Danes pa smo v življenje in dogodke ujeti kot muhe v pajkovi mreži. Danes nas grabi kolesje, ki ga ne obvladamo več. Nobena reč ni tako preprosta, kot je bila nekdaj.
Sama vera v socializem nam ne more več zadoščati. Predstavlja si ga vsak po svoje, in vedno več je tistih, ki socializem vidijo samo v dobrinah, ki jih prinaša civilizacija, in v svojih ambicijah. Namesto utrjevanja svobode smo vedno bolj sužnji dobrin. Nemci in fašisti nas ne bodo več uničili, uničili nas bodo reči, ki nas obdajajo. Reči, ki naj bi služile človeku, nas zasužnjujejo. Te reči, uspeh in denar postajajo edino merilo napredka.
Merila našega časa pa ne prenesejo čustev, čustva so dandanes odveč. Graditev socializma jih ne potrebuje. Bila so potrebna le tedaj, ko smo se borili.
Novemu načinu življenja, ki nas je Vklenil, se ne moremo izmakniti. Zato je tudi misel o novem otroškem vrtcu doživela polom. Namesto vrtca bomo imeli motel. Sicer pa ima župan prav, da je zdajle nadvse ugoden trenutek za gradnjo motela. Vrtec res lahko počaka na čas, ko bomo bogatejši. Še nekaj let odpovedovanja, pa bo morda prišel tudi vrtec na vrsto. Tako si pač socializem predstavlja predsednik občine. On in njemu podobni si znajo zmeraj izmišljati nova in nova gesla.
Toda, ali se vsa ta gesla ne ponavljajo iz leta v leto? Že tako dolgo se ponavljajo, da pri tem pozabljamo na tistega človeka, za katerega bi socializem pravzaprav morali graditi.
Toda župan bo rekel, da žrtve in odpovedovanje morajo biti, kajti le na njih da sloni napredek.
Morda sem bil premalo prodoren, premalo vztrajen. Moral bi bil iti na komite. Toda tudi na komiteju govori gospodarska računica, ta pa pozna napredek samo v novih rečeh, v novih proizvodih. Odgovor je torej jasen. Gospodarstvo ni sentimentalna zadeva. Tudi skrb za človeka naj bi ne slonela na čustvih, temveč na racionalni presoji rentabilnosti, bi mi bržkone povedali na komiteju.
Koliko vprašanj! In nobenega odgovora. Nekje pa vendarle mora biti izhod. Svet še ni tako absurden, tako breizhoden, da bi ne bilo nobene rešitve.
Toda Gora je molčala. Le megle so se razpotegnile v sivo, svinčeno zaveso. Začelo je deževati in dež se je kmalu spremenil v gost naliv. Močan veter je vrtil težke kaplje.
Sklonil sem se pod skalnati previs. Iz tega zavetja se mi je zdelo, da se macesni in skale potapljajo v vodi in plavajo po njej daleč proč. Mrak je bil vedno gostejši. Dež mi je bil v obraz, na vratu in po hrbtu sem čutil, kako me mokrota skuša potegniti v svoje hladno naročje.
Tičal sem pod skalo in zdelo se mi je, da sem na meji med resničnostjo in neresničnostjo. Žalost in jeza sta mi prehajali v grenkobo, v občutek osamljenosti in zapuščenosti. Bil je občutek moškega, ki v stiski nenadoma spozna, da je sam, tako sam, da se mu stoži po materi ali ljubljeni ženi, zakaj le ena od njiju bi mu na svojih prsih lahko povrnila mir. Nekaj te mora v življenju silno pretresti Šele potem izprevidiš, da ni na svetu nič hujšega, kakor če izgubiš občutek ljubezni.
Globoko, globoko v meni, v mojem prabitju, se je porodil šepet, ki se je spremenil v glasen krik hrepenenja in upanja:
«Tjaša, Tjaša, ti moje upanje, ti moja ljubezen! Ti moja usoda!»
Noč se je naglo bližala. Naliv se je, ne da bi bil opazil, spremenili v gost, pršeč dež. Neugodni občutek zaradi mokrote, ki mi je pronicala do kože, je bil tako močan, da so mi misli, ki so me obletavale, odbežale. Vprašanje bivanja me ni več begalo, kajti moja bit me je silila, da nekaj ukrenem. Pobral sem torej nahrbtnik in se skozi dež odpravil iskat boljše zavetje.
Pohitel sem proti lovski koči. Stala je nedaleč stran, skrita med macesni in košatimi bukvami, tam, kjer skale in robovi prehajajo v umirjen zaključek.’ Upal sem, da bom v skrivališču ob koči našel ključ. Nisem ga namreč imel s seboj, saj se v dolini nisem nikomur oglasil. Ko sem ga našel, sem odklenil vrata in stopil v suho zavetje koče.
Notranjost koče je zaudarjala po zatohlosti, že več dni ni bila prezračena, kajti lov na srnjaka je že minil, lov na gamsa v prvih septembrskih dneh pa se ni še začel. Zato je bila koča v tem času bolj redko obiskovana. Vendar je bilo v njej prijetno toplo.
Vrata sem pustil odprta. Odprl sem tudi okno, da je prepih pregnal zatohli zrak. Potem sem vrata spet zaprl. Pogledal sem v omaro in v njej našel še skoro nedotaknjeno steklenico sadjevca. Varil ga je lovski čuvaj iz drobnic, rastočih po grapah, niže pod hribom. Čuvaj je tudi skrbel, da je bil sadjevec v koči vedno na zalogi. Puščal ga je v koči na vero. Vsakdo, kdor ga je vzel, je potrošnjo zabeležil v zvezek in pustil denar v predalu. Ta posel je čuvaju očitno dobro šel, pa tudi lovci so bili s takšno samopostrežbo zadovoljni.
Potem ko sem zvrnil dva kozarčka zaporedoma in mi je po žilah zaplala prijetna toplota, sem se slekel do golega. Mokro obleko sem razobesil, da bi se posušila, nato pa sem se zakopal pod odeje.
(wn$ atuvaaftvpvM)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ui. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	3. januarja 1975
Za smj-	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT . Trst
FAŠIST! SE ČUTIJO SPET VARNE
Teroristični atentat pri Pistoii na nosilec voda visoke napetosti
Pri Pizi so odkrili skladišče eksploziva: 75 kilogramov plastika
PISTOIA, 2. — Razumljivo je, da fašisti čutijo, kam piha veter po zadnjih sklepih kasaeijskega sodišča, ki izraža politično voljo vodilnih krogov v državi in teži. po odstranitvi «neprijetnih ministrov» (Andreottija in Tavianija), k pozabljanju desničarskih odgovornosti in pokolov prejšnjega leta. Ni tudi naključje, če je nova politična linija «pozabljanja», ki hodi vštric z odvzemanjem preiskav najpogumnejšim sodnikom, kot so bili D'Ambrosio ali Tamburino, prišla do neke mere do izraza tudi v novoletni poslanici predsednika republike Leo-neja. Organ KPI «FUnità», na primer, objavlja — prvič po tolikih letih — polemičen zapis, v katerem opozarja na dejstvo, da Leone v svoji novoletni poslanici sploh ni omenil dveh pokolov (Brescia in br-zec «Italicus) ter neštetih prevratniških poskusov fašističnega kova, do katerih je prišlo v lanskem letu.
Linija «pozabljanja», ki združuje sklepe kasaeijskega sodišča s politično voljo na najvišji ravni, je tako občutena, da se ljudje na desnici kažejo že bolj varne in, po nekaj mesecih zatišja, spet prihajajo na dan. Misovski časnikar in agent EK) Giannettini objavlja že nekaj tednov na zmerno desničarskem ted-®iku «Il Settimanale» svoje spomi-•e in dokumente, v katerih «doka-tuje», da so atentate in teroristično dejavnost v Evropi vodili Izraelci s pomočjo trockistične 4. internacionale... Linija «dveh ekstremizmov» je torej spet kotirana na politični borzi. Istočasno pa odkriti in prikriti fašistični tisk (od glasila MSI «lì Secolo d'Italia» dalje) hvali sklepe kasaeijskega sodišča in zatrjuje,, da je «pustne maškarade konec».
Kako je «pustne maškarade konec» dokazuje tudi vest, ki prihaja iz Pistoie in ki jo bodo — čez nekaj mesecev — zabeležili skupaj s skorajšnjim sklepom kasaeijskega sodišča o izpustitvi na svobodo generala Miceli ja: atentat na vod visoke napetosti in odkritje velikega arzenala eksploziva, ki je očitno služil za pripravljanje novih pokolov.
V Pistoii, nedaleč od železniških prog in avtoceste, ki od Firenc vodi proti Versilii, je močna eksplozija skalila nočni mir. Ura je bila 23.05, deset minut pozneje pa je neznanec obvestil kvesturo tega mesta, da se pripravlja atentat.
Res so k vodu visoke napetosti (136 tisoč voltov), ki daje večino energije mestu in industrijam «Breda» za železniške naprave, prihiteli agenti policije in gasilci ter ugotovili, da ga je eksplozija močno poškodovala, ni pa porušila. Zdi se, da so se atentatorji nekoliko zmotili s tempiranjem, saj. so obvestili kvesturo deset minut po eksploziji. Vsekakor bi padec tega voda povzročil hudo škodo in preplah v Versilii. Sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL so nemudoma pripisale ta atentat fašističnim organizacijam in pozvale oblasti, naj naredijo konec fašistični dejavnosti na tem področju. Zahodna Toskana z Viareggiom je namreč dalj časa znana zaradi močne in organizirane prisotnosti terorističnih skupin «Ordine nero», ki so se večkrat izkazale. Do teh skupin pa so preiskovalci pokazali še precejšnje razumevanje. Naj velja za vse primer izpustitve na začasno svobodo skupine tržaških fašistov, članov «Avanguardia nazionale», ki so preteklo poletje zabodli z nožem sedemnajstletnega razna-šalca komunističnega tiska. Obtoženci (brata Scarpa, Zuppello. Smoi-lis in Nolich) so se že vrnili domov, v Trst, in se po njem nemoteno kre-tajo.
Arzenal 75 enokilskih zavojev plastičnega eksploziva pa so odkrili prav tako v zahodni Toskani, ne-
daleč od Pize, v napol porušeni , žrtev. Tudi tokrat gre za otroka, srednjeveški pristavi v kraju Rocca I Zaradi hude rane je namreč na nev-San Paolino. Eksploziv je ’-------------------------------------'—
di San Paolino. Eksploziv je bil v odličnem stanju, nekaj zavojev pa je bilo ovitih v dnevnike iz prejšnjega 23. decembra, kar dokazuje, da so ga fašisti prenesli semkaj v prepričanju, da jim bo kmalu služil.
Aretirani v Palermu trije neofašisti-roparji
PALERMO, 2. — Trojica neofašističnih skrajnežev je za rešetkami pod obtožbo, da so konec novembra lani zagrešili rop, ki so ga v začetku pripisali samozvanim «rdečim brigadam». Gre za 26-letnega knjigovodjo Alberta Volo ter dva dijaka, 19-letna Maurizia Russega in sedemnajstletnega A. C., za katerega so pozneje povedali, da je sin nekega sodnega kanclista.
Trojica je konec novembra oropala uslužbenca neke mlekarne. Iz torbe so mu vzeli 700 tisoč lir in čeke za 2 milijona in 600 tisoč lir. Ko sta se dijaka pognala v beg, sta na tla spustila ciklostiran listek z že znanimi sporočili «rdečih brigad». V listku je bil napovedan začetek dejavnosti teh «brigad» na Siciliji.
Pozneje so preiskovalci, katerim je Volo dobesedno padel v mrežo, saj je osebno vnovčil enega izmed ukradenih čekov, ugotovili, da gre za skuuino mladih fašistov, ki so —- med drugim — pripravljali načrt umora vidnih političnih osebnosti na otoku.
Giannettini je sklenil da bo odslej molčal
MILAN, 2. — Sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio je zaenkrat prekinil preiskavo proti fašističnemu časnikarju, sicer agentu SID, Giannet-tiniju, ki ga je privedla do tega, da je nameraval ugotoviti kazenske odgovornosti admirala Henkeja, načelnika generalnega štaba italijanske vojske, pred tem pa načelnika varnostne službe SID. Preiskavo je milanski sodnik prekinil zato, ker noče, da bi no sklepu kasaeijskega sodišča o odvzemu dela preiskave, ki zadeva Fredovega sodelavca in prijatelja Giovannija Bionda, sina beneškega sodnika, kdorkoli razveljavljal njegove akte.
Resnici na ljudo si D’Ambrosio ne dela več utvar. Giannettinijevi odvetniki so že sporočili, da je agent SID sklenil molčati, dokler ne bodo pogumnemu milanskemu sodniku vzeli vse preostale dele preiskave. D’Ambrosio je del preiskave, ki je zadeval Bionda, že poslal sodnikom v Catanzaro.
rokirurškem oddelku mestne bolnišnice izdihnil sedemletni otrok Andrea Costa, ki ga je na Silvestrovo nehote ustrelil mestni stražnik Cosimo Andreot'd s svojim samokresom. Andreotti je nameraval, tako trdi, samo izraziti svoje «novoletno veselje», pa je ustrelil. Pri tem je smrtno ranil malega Andrea ter huje tudi 12-letnega Daniela Giannetto, ki ga je isti naboj oplazil po glavi. Andreottija so zaprli.
ANCONA, 2. - Davi so zabeležili v Anconi dva potresna sunka. Prvi je dosegel drugo stopnjo po Mercallijevi lestvici (ob 7. uri zjutraj), drugi pa dobro uro pozneje, jakost med drugo in tretjo stopnjo. Prebivalstvo se ni zavedelo potresa.
V Sarajevu so posneli to sliko. Avtomobilisti so na Silvestrovo pozabili na nevšečnosti ter prepire in obdarovali cestne policijske obhodnice, ki so opravljale svojo odgovorno službo tudi v novoletni noči
PO USTANOVITVI «ODBORA 38»
Pogajanja z Eritrejci ob regljanju strojnic
Predsednik etiopskega vojaškega sveta zagotavlja popolno varnost tujim državljanom
ADIS ABEBA, 2. — Danes se je j so ga ustanovili v začetku tega ted-zvedelo iz dobro obveščenih krogov, j na, že povezal z nekaterimi uporni-da je prišlo ponoči med sredo in | škimi voditelji.
četrtkom v bližini Asmare do hudih spopadov med enotami etiopske vojske ter eritrejskimi gverilci. Iz A-smare je bilo slišati več kot eno uro regljanje avtomatskega orožja ter eksplozije minometalskih bomb. Spopadi so trajali med tretjo in četrto uro zjutraj ter so se odigrali vzhodno od mesta, in sicer na nekem področju, ki je blizu telekomunikacijskega središča med Asma-ro in Adis Abebo.
Do tega incidenta je prišlo v trenutku, ko so, po vesteh iz drugih virov, v teku tajna pogajanja med etiopsko vlado ter predstavniki o-svobodilne fronte. V teh krogih poudarjajo, da se je «odbor 38», ki

IRA JE PODALJŠALA NOVOLETNO PREMIRJE
Odprte resne možnosti za pogajanja v Ulstru
Cerkveni dostojanstveniki irskih verskih skupnosti pri Haroldu Wilsonu
V gorah nad Iridentom sta se ponesrečili deklici iz Milana
TRIDENT, 2. - Dve deklici iz Milana sta se smrtno ponesrečili pod gorsko skupino Piz Gallina, pri prelazu Brenta. Našli so ju zmrznjeni. Gre za 15-letno Valerio Pirota in 13-letno Eleno Concino. Z njima je bil tudi 39-letni Franco Finetto, iz Molvena, ki je ostal živ a z zamrznjenimi udi. Odpeljali sc ga v bolnišnico.
Mesina: otrok žrtev «novoletnih izročil»
MESINA, 2. — Neomikani novoletni običaj splošnega streljanja s petardami in samokresi ima novo
LONDON, 2. — Angleški premier Harold Wilson je na svojem domu, v Downing Streetu 10, sprejel četverico cerkvenih dostojanstvenikov, ki predstavljajo verske skupnosti severnoirske pokrajine Ulster.
Sestanka, ki je trajal več kot tri ure, se je udeležil irski primas, kardinal Conway, ki predstavlja tudi severnoirsko katoliško skupnost, nadalje voditelji anglikanske, metodistične in prezbiterijanske cerkve. Razpravljali so, kot trdi uradno sporočita Wilsonove rezidence, v «iskrenem ozračju» o aktualnih problemih severnoirske pokrajine s posebnim poudarom na splošni želji krajevnega prebivalstva, da se odreši valov nasilja, ki to prebičano pokrajino vznemirjajo že več let.
Kot je pozneje ' povedal kardinal Conway je to bil prvi, predvsem informativni sestanek, ki pa je dokazal, da lahko cefkveni dostojanstveniki opravijo pomembno posredovanje med sprtimi skupnostmi, predvsem pa lahko omogočijo, če bo to mogoče, podaljšanje novoletnega premirja, ki ga je okdcala gverilska Irska republikanska armada (IRA). Premirje zapade opolnoči danes, vendar vse kaže, da ga bodo spoštovali, pa čeprav na tih način, brez posebnih izjav, tudi naslednje dni. Vsaj do prihodnjega sestanka, upajo v Londonu, kjer so takoj sporočili, da se bodo dostojanstveniki spet sestali.
Odprto ostaja vprašanje zadržanja protestantskih skrajnežev (UDA), ki ne kažejo nikakšnega navdušenja za ta poskus.
Pozneje so sporočili, da je TRA sklenila, s pozivom londonski in dublinski vladi, podaljšati premirje za dva tedna. V tem času, trdi IRA, naj London pokaže «večjo elastičnost».
Minister za irska vprašanja v angleški vladi, Merlyn Rees, je namreč napovedal osvoboditev stotine irskih političnih zapornikov, dodal pa je, da utegne podaljšanje premirja privesti do skrčenja britanske vojaške prisotnosti v Ulstru.
PO NOVOLETNEM NEURJU
tresel dolino Inda v severnem Pakistanu, zahteval okoli šest tisoč človeških žrtev. Helikopterji, ki so pregledovali pokrajino, so namreč našli v območju gorovja Karakorum še dve pokrajini, ki sta na pol porušeni. Gre posebno za kraja Jalkot in Pana ter za njuni neposredni območji. Helikopterji so pregledali področje samo z viška, toda niso pristali Pilota dveh helikopterjev pa sta izjavila, da je bilo področje tako opu-stošeno kot tisto pri mestu, ki se nahaja 64 km južno in kjer so zabeležili 500 mrtvih ter dva tisoč ranjenih. Pomoč ponesrečencem je otežko-čena zaradi slabega vremena. Močan veter je namreč preprečil helikopterjem, da bi popoldne ponovno pregledali področje.
Uradna bilanca znaša sedaj 5.200 mrtvih, toda pri tem gre le za cenitve, ker je dokončna ocena nemogoča. Omenjajo tudi število 16.000 ranjenih.
Od vsepovsod prihajajo denarne in druge pomoči za ponesrečence potresa. Iran je danes daroval en milijon dolarjev, Saudska Arabija pa včeraj 10 milijonov dolarjev. Tudi mednarodni RK se je zavzel za pomoč.
Vsepovsod obstajajo še vedno velike težave za povezave s ponesrečenimi področji. Vojaški buldožerji so danes skušali odpreti kratek pas avtoceste, ki pelje proti karakorum-skemu gorovju. Potrebno bo pa še več tednov preden bo avtocesta očiščena ter nared za prevoze.
Atentat v Indiji
6000 žrtev potresa v Pakistanu
RAVALPINDI, 2. — Po zadnjih vesteh naj bi zadnji potres, ki je pre-
NOVI DELHI, 2. — Indijski minister za železnice Lalit Mišra je bil ranjen danes skupaj s 14 drugimi o-sefcarm zaradi eksplozije, ki so jo neznanci povzročili med slovesnostjo ob odprtju nove železniške proge v državi Bihar. Minister je bil na srečo le lažje ranjen ter so mu nudili le prvo pomoč.. Med drugimi ranjenci so tudi en minister države Bihar, dva poslanca ter neki visoki funkcionar železniške uprave. Policija je baje aretirala dve osebi.
Libija preklicala embargo na petrolej?
Južni ttaliji naj vlada pomaga po zakonu o prirodnih katastrofah
Prešibke gospodarske in družbene strukture so klonile silam podivjane prirode - Za več let onemogočene kmetijske dejavnosti
NEAPELJ, 2. — Povsod, kjer jo zadnja dva dneva prejšnjega leta divjata neurje po južni Italija in zadalo hude udarce že itak šibkim družbenim strukturam in infrastrukturam, delajo sedaj krajevne in deželne oblasti obračun škode. Skoraj vse priče in komentatorji ugotavljajo, da se Italija šele sedaj zaveda, kako trhla je njena struktura na tem področju, kjer so se kopičila leta in desetletja brezbrižnosti, nesmiselnega izkoriščanja naravnih dobrin, kjer je gospodarska dejavnost slonela na arhaičnih in sodobnim časom neustrezajočih temeljih, ki jih lahko vsaka najmanjša prirodna stihija zamaja in uniči.
Škode, trdijo odgovorni krogi v deželni vladi Kampanije, je samo med Neapljem in Salernom za nekaj stotin milijard lir. Ne gre samo za 150 hektarjev toplih gred, za 1500 sadnih dreves, za stotine odkritih ali porušenih hiš, podrtih elek-trovodov, za človeška življenja (šest ljudi je umrlo zaradi neurja samo pri Neaplju), temveč predvsem za dejstvo, da se to gospodarstvo ne bo dvignita za nekaj let. Podobno je tudi za druge dežele, kjer je neurje onemogočita gospodarsko dejavnost za to in druga leta.
Zaradi vsega tega bo deželna vlada v Kampaniji zahtevala od rimske vlade, naj proglasi področje za «prizadeto po prirodni katastrofi» in ustrezno nakaže finančna sredstva za obnovo uničenih struktur.
Očitno postaja, da je zgled notranjega ministra Guija, ki je o-oustošeni pokrajini Rieti poslal bornih 30 milijonov lir pomoči, zaskrbel krajevne oblastnike, ki se boje, da bo vsedržavna solidarnost premajhna in nezadostna. Tudi primer iz Avellina, kjer so morali izseliti družine potresencev v barakah po Irpiniji, je zgovoren. Kot poročajo, so te družine začasno izselili. Pri tem pa so ugotovili, da v barakah niso bili samo potresen-ci iz Irpinije, ki jo je potres uničil leta 1962, temveč tudi potre-senci iz leta 1930!
Pri Cosenzi enote italijanske mornarice in luškega poveljstva še vedno iščejo trupla dvanajstih ribičev, ki jih je razdivjano morje pogoltnilo komaj sto metrov od obale. Ra-
zen trupla enega ribiča, ki so ga pokopali na stroške občinske uprave, ni morje vrnita drugih teles.
Pač pa se je srečno končala pustolovščina dveh južnotirolskih mladeničev, fanta in dekleta, ki sta se po dveh dneh kljubovanja neurju v dvanajstmetrski jahti, srečno, pa čeprav izmučena, vrnila na otok Ponza. To sta Walter Schuller in njegova 22-letna prijateljica, stevardesa Renate Hollriegel, ki ju je vihar zajel, ko sta se vračala v zaliv. Fantov oče, znan industrijski podjetnik na elektronskem področju, je bil že obupal.
V Bariju so medtem začeli ocenje-
vati škodo, ki so jo pobesneli valovi povzročili na luških napravam Računajo, da je škode na trdnih pomolih, komaj 200 milijonov lir, medtem ko bo potrebno veliko več denarja za popravila zunanjega va-lobrana. Slednji je, resnici na ljubo, bil poškodovan že celih devet let in ga doslej niso niti začeli popravljati, kar je povod za to, da je voda s tako sita vdrla v luko.
Tudi v Apuliji, kjer je neurje prizadeta oljčne nasade in vinograde, je kmetijski deželni odbornik sklenil pozvati vlado, naj proglasi področje za «prizadeto po naravni katastrofi».
fiiiiiiiiiiiumiiiiuiniiiiiiiiimiiHiuiiinimiHiiiuimmmuuiniMiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiimiiiii
Jamarsko silvestrovanje
Prof. Alfred Bogli je s svojimi sodelavci prebil novoletne praznike v jami «Hoelloch», ki jo imajo za najdaljšo na svetu (124 km). Zaradi narasle vode v jami so morali znanstveniki ostati pod zemljo nekaj dni več in računajo, da bodo prišli na površje danes
Mihael Imru, ki vodi etiopsko delegacijo ter je istočasno tudi minister za informacije, se je že vrnil v Adis Abebo, toda ni še sporočil nič glede rezultatov svojega poslanstva v Asmari. Etiopski tisk za sedaj molči o razvoju dogodkov v E-ritreji, vojaški svet pa, katerega so časnikarji vprašali za najnovejše vesti glede političnega razvoja odnosov med osrednjimi oblastmi in eritrejskimi uporniki, je izjavil, da za sedaj veljajo le uradna poročila o tem problemu.
Iz Asmare pa sporočajo, da je v mestu položaj miren in da so vsi javni lokali in restavracije odprti. V mestu pa na vsak način ni opaziti etiopskih vojakov.
Za etiopsko vlado je eritrejski problem brez dvoma zeta boleč in tudi v določeni meri nevaren. V tem trenutku se mu etiopska vlada skuša izogniti vsaj pred afriško javnostjo. General feferi Benti, ki je predsednik začasnega vojaškega sveta je na pogovoru z Williamom Etekijem, ki je generalni tajnik organizacije afriške enotnosti (OUA) izjavil, da etiopska vojaška vlada podpira na vsej črti afriško organizacijo. General Benti je nadalje pripomnil, da bo morai prihodnji svet ministrov afriške enotnosti zasedati v februarju prav v etiopskem glavnem mestu.
V drugem delu svoej izjave je general Benti dejal, da je etiopski narod ponosen na svoje zgodovinske tradicije, ki med drugim zadevajo spoštovanje pravic vseh tujcev, ki živijo v državi
General je nadalje izjavil, da lahko vsi tujci, ki živijo v Etiopiji, pričajo, da ni bila nobena tuja skupnost, ki živi v državi, žrtev dogodkov do katerih je prišlo po februarski revoluciji in da je vlada trdno odločena, da bo zaščitila pravice in varnost vseh, ki živijo v novi revolucionarni Etiopiji.
Zdi se, da so etiopske oblasti pripravile to izjavo, zaradi negotovosti, ki se je začela širiti v vrstah tujih državljanov, ki živijo v državi. Splošni odnosi med Etiopijo in posebno zahodnimi državami pa se bodo verjetno poslabšali zaradi nacionalizacije bančnih in finančnih ustanov.
Žrtvi plina
MILAN, 2. — Dve milanski sestri, ki sta živeli v nekem stanovanju v Ul. Voghera, sta izgubili življenje zaradi plina, ki je napolnil njuno stanovanje, potem ko je gumijasta cev zdrsnila iz napajalne cevi. Gre za 38Jetno Pasqualino Poiino ter 31-letno Carmelo. Gasilci so ju našli na njunih posteljah, toda morali so vdreti s sita v stanovanje. Zdi se, da je ena od sester skušala telefonirati za pomoč, ker so našli v njenih rokah slušalko.
COSENZA, 2. — V kraju Frasci-netu so pokopali tri šolarje, ki so včeraj izgubili življenje zaradi eksplozije bombe, ki sc jo našli na polju. Zdravstveno stanje ostalih dveh otrok, ki ste bila v bližini eksplozije, se ni spremenita.
CAPETOWN, 2. — Davi so objavili v bolnišnici «Groote Schuur» sporočilo. v katerem je rečeno, da je zdravstveno stanje pacienta, ki ga je prof. Christian Barnard operiral 31. decembra ter mu namestil drugo srce. dobro. Za sedaj se še ne ve za identiteto operiranega pacienta. Na vsak način pa gre za drugo operacijo, z namestitvijo dvojnega srca. Prejšnjo operacijo je Barnard izvršil 25. novembra lani.
iiiiHiiiiiiiiiiuumiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Bogata letina riža na Kitajskem
Čing—čan, pokrajina Hupeh: na rečne ladje nalagajo vreče riža, ki jih bodo odvažali kmečkim pokrajinam. Tudi letos Je namreč na Kitajskem bila izredno dobra letina, tako poznega kot zgodnjega riža
NEW. YORK,. 2. — «Wall Street Journal» piše danes, da je Libija preklicala embargo na izvoz petrolejskih proizvodov v ZDA. Časopis pravi, da embargo sicer ni bil u-radno preklican, toda da je že v veljavi. Sklep libijskih oblasti pa pripisuje dejstvu, da je tamkajšnji petrolej za 2,5 dolarja dražji od tistega iz Perzijskega zaliva.
Varčevanje s papirjem v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 2. — Glasilo enotne socialistične stranke Demokratične republike Nemčije «Neues Deutschland» je sporočilo svojim čitateljem, da bo v bodočnosti ukinilo nedeljske izdaje lista zaradi zvišanja cen časopisnega papirja. Podobno sporočilo je objavil «Berliner Tagesspiegel». Podobne ukrepe so sprejeli v zadnjem času tudi na Poljskem.
BANGUI (Srednjeafriška republi-ba), 2. — Elisabeth Domitien je postala danes prva ženska predsednica vlade v Afriki. Gre za spremembo vlade, ki jo je izvedel predsednik Srednjeafriške republike Bedel Bokasa. Poleg imenovanja za predsednika vlade, je Domitienova sprejela tudi dolžnost podpredsednika «Gibanja za socialni razvoj črne Afrike» (MEŠAN), ki je edino politično gibanje priznano v državi. Predsednik Bokasa je obdržal položaj ministra za obrambo, vojaškega letalstva, javne uprave, rudnikov in drugo..
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniii
POMANJKANJE SLADKORJA JE NAJBOLJ PRIZADELO VELIKO BRITANIJO
«Vroč» protest londonskih šimpanzov
Treh živali niso opeharili niti s saharinom
LONDON, 2. — Nobene od evropskih dežel ni kriza sladkorja tako hudo prizadela kot Veliko Britanijo. To sicer ni čudno, ker so Angleži veliki potrošniki tega blaga, toda čudno je, da je v drugi polovici lanskega leta proizvodnja sladkorja tako šepala, da se je kriza pojavila v vsej Evropski gospodarski skupnosti. Delen razlog za to krizo pa je treba poiskati v «bistroumni» politiki EGS, ki je predlani omejila proizvodnjo sladkorja ter celo zagrozila, da bo naložila hude denarne kazni vsem podjetjem, ki bi proizvedla več sladkorja, kot je bita določeno.
Angleži so se zavedeli sladkorne krize, ko je prišlo do bučnega protesta treh šimpanzov v zoološkem vrtu v Scarborowghu. Manifestacija je bila upravičena, ker so živali opazile, da so jim v večerni skodelici tople čokolade servirali manj sladkorja kot običajno, šimpanzi niso ostali ravnodušni. Ko so se jim naslednjega dne približali čuvaji in jim ponudili običajne skodelice, so živali najprej pokusile pijačo, toda že kako sekundo nato so jih začele oblivati z brozgo ter jim lučati v
obraz skodelice. Ravnateljstvo zoološkega vrta je menita, da bo kljub temu ugnalo v kozji rog sladkosnedne živali. Naslednji večer so jim dodali v čokolado nekoliko saharina, toda šimpanzi imajo preveč razvit okus ter so takoj zavohali, da ni šlo za pravi sladkor. Sledil je isti prizor kot v'prejšnjih dneh: skozi rešetke so letele skodelice z vročo čokolado.
Nazadnje se je uprava zoološkega vrta vdala te? sklenila premirje s tremi šimpanzi. Od tedaj je prenehala protestna akcija.
Prav ta dogodek . je opozoril Angleže na hudo krizo sladkorja. Kot smo že dejali, so otočani veliki potrošniki sladkorja. V nekem javnem lokalu so opazili moškega, ki je zvrnil v skodelico čaja kar devet zvrhanih žlic sladkorja in ker se mu je pijača zdela še pregrenka je dodal še tri žlice.
Neprevidna politika EGS, dolga pogajanja z deželami angleškega «commonwealtha» ter z deželami, kjer proizvajajo sladkorno repo, so spravila angleško sladkorno industrijo v tako zagato, da ni bila več kos popraševanju. Države EGS niso
mogle, prtakočiti Veliki Britaniji na pomoč, ker so bita same v škripcih.
V veliki trgovini Harrod’s, kjer nakupuje sama britanska kraljica, se je pred prazniki lahko kupila božična košarica s šampanjcem, celim pršutom, «marrons glaces» s konjakom, 25 cigar, maline namočene v brandyju in druge podobne dobrote za vsega skupaj okoli 22.000 lir. Ni se pa moglel dobiti navaden sladkor. Na predalih trgovine so bile izloženi samo redki zavojčki sladkorja za kavo, ki pa je trikrat dražji kot navadni sladkor.
Devet mrtvih pri prometni nesreči
SOEST (ZRN), 2. — Devet mrtvih, od katerih pet otrok, je zahtevala prometna nesreča do katere je prišlo prejšnjo noč blizu Soesta. Nesre-čjo je baje povzročil angleški vojak S. L. Bonaousa, ki je pri prehitevanju drugih avtomobilov trčil v neki avto, ki mu je prihajal nasproti. Trije od mrtvih otrok so bili sinovi a»
gleškega vojaka, ostala dva pa člana družine nekega drugega angleškega vojaka.
Eiisaheth Taylor v hollywoodski kliniki
HOLLYWOOD, 2. — Danes so prepeljali v kliniko «Libanonskih ceder» v Hollywoodu filmsko igralko Elisabeth Taylor. Zd; se, da nodo zdravniki opravili neko lažjo kirurško operacijo na njenem hrbtu. Neki prijatelj igralke je dejal, da bo Tay-lorjeva ostala v bolnišnici največ en dan. Menda gre za operacijo na ishiasu.
HAAG, 2. — Amsterdam proslavlja letos 700 let svojega obstoja. Mestne oblasti pripravljajo pester program manifestacij in proslav, ki naj bi privabile v mesto številne domače in tuje turiste. Proslave so se že začele s posebno prireditvijo lutkovnih umetnikov na mestnem trgu.