191. Številka.
Trst, v torek 22 avgusta IS99.
IVčaj XXIV.
..Edinost"
|| iriiain iltHbrni »a dan. ramn nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih i*haia ol« uri zjutraj.
Nnru^ninn x ti a* si : Obe tedanji na leto . . . gld. '21-/j« samo večerno izdanje . „ 12'— 11 J '/m [»oI leta,četrt leta in iiKinmci: rft/.inerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na nn-rofhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno *e prodajajo v Tratu zjnl-j ran je Številke po 3 nvfl. večerne Številke po 4 nvč.: poneileljake /.jutranje 5te-vilkp po U iivč. Izven Trata po 1 nvć. ve«'.
{'Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «!▼. H70.
4 nvč.
V edlnoatl je nio? !
Ogla«!
računajo po vr*tali v petitu. 7.-.\ vci«. krntnii naročilo ■» primernim (»MniHioin. PimIhim. osmrtnice in javu* zuiivnle. <lo muči ofrln^i i t« 1 - *e računajo po pojro.lUi.
V*i dopiai iiHi>«e pošiljajo iimlnlslui, Nefrankovani dopi*) *e ne -»prejemajo. )'okopi*i ne vračajo.
Ni»i'»rnino. reklamacije in m-lace pte-jeina iiprtlviiiStvo. Naročnino in učlane je plačevali loco Trat.
trednistvo in tUlomia ar nliliajata v ulici Oarintia itv. 12. TpravnlM m, t»d-pnmiištvii iti	u »Jo litserntov
v ulici Molin piccolo 4tv. -i. II. nail*tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdiiuist" v Tratil.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle vesti.)
PrHffil 21. Danes dopoludne jo zboroval tukaj izvrševala i odbor češke narodno - napredne stranke. Govorilo se j« o političnem položaju, vendar ni priSlo do nobenega sklepa, ampak ne je določil le dan 1). septembra za shod vneli državno-in deželnozborskih poslancev.
Pari/ 21. O včerajšnjih izgredih je bilo ranjenih :V.) redarstvenih agentov. Vsega ho aretirali 1f>0 oseb, od katerih pa so nad polovico zopet izpustili. Sedaj je v uliei Cliabrol in v bližini iste zopet vse mirno.
l*nriK 21. Nacionalistične in konservativne novine dolže vlado, dn je provocirala ljudstvo z neopravičenim zapiranjem ter p rov z ročila včerajšnje izgrede. Revizijonistični, radikalni in republikanski listi pa naglašajo, da mora vlada pokazati trdno voljo, tla hoče republikanske ustanove braniti proti tajnim mahinacijam.
Pariz 21. Glasom brzojavke iz Sudana sta polkov. Klobb in njegov spremljevalec, poročnik Meunier umorjena. Klobba so bili poslali, da prevzame vojaški oddelek kapitana Vonlet-Chamoina.
Pariz 21. »F igaro«, »Gaulois«, »Fclair« in drugi listi javljajo, da so včeraj udrli anarhisti v cerkev sv. Jožefa ter isto oropali cerkvenega orodja, ter mnogo predmetov razbili. Cerkev, se bo morala znova blagosloviti.
Pariz 21. Vsled včerajšnjih dogodkov bodo Sebastijana Faure-a in štiri druge osebe tožili zaradi puntarstva in poskušenega umora. Nekaj oseb zasledujejo zaradi tatvine in požiga v cerkvi in, ker so pozivali narod, da se skuplja.
Keiinos 21. Na današnji razpravi proti Dre v -fusu je bil prvi zaslišan general Fabre, ki je, kakor
P O i) L I K T K K	a
Radi hčere.
— <f Podle8nlkov.T~~
Oblečena je bila izredno ukusno in elegantno. Nosila je temno-rudeče, svilnato, princezno krilo, pošito z finimi, širokimi kreme-čipkarni. V umetno spletenih laseh, ki so bile nabrane od zadej v mal vozel, je nosila fino, umetno sestavljeno a i greto iz nojevih peres...
Predstavljanje se je vršilo hitro in kratko, bili so skoraj vsi že stari znanci in prijatelji iz okol ice letovišča, ki so se zbirali tudi v njeni vili... Naposled je prišla vrsta na doktorja Kreutzerja...
Idi je zatrepetalo srce v prsih, ko je stala nasproti njemu, a hotela je biti ravnodušna ; niti barve na licu ni spremenila, ko je doktor pritisnil rahel poljub na njeno roko...
Doktor je bil rudeč. Niti pogledati se ni upal nji v oči, toda tudi 011 se je premagal in hitro spregovoril par običajnih fraz ter naglo ostavil gospo Ido, katero so obkolile njene prijateljice.....
Zabava je bila izborna. K temu je pripomogla največ ukusno pripravljena soareja in ples, ki je navdušil mlade ljudi. Ida ni plesala. Tembolj pa Kamila in sicer največ z doktorjem, ki ji je poklonil po prvi kadrilji lin bukč kamelij in vijolic ...
M'iti je ves večer opazovala Kamilo in dok-
je bil lota F«!tako še danes prepričan, ila je bonlerft pisal Dreyfus.
Priča Cochefort, načelnik redarstva, pravi, da je bil Dreyfus, ko je Du Patv de (Mam preskušal njegovo pisavo, vidno razburjen. Iz zaslišanja Drevfusa je dobil Cochefort utis, da je isti kriv.
Arhivar Grihcllin izjavlja, da je Drevfua, ko so ga aretirali, »igral komedijo«.
Lauth protestira proti trditvi Picipuirta, da bi bil on, priča, provzročitelj Henrv-jevih falzifi-kaeij, ali da bi jih bil napravil celo priča sam. Lauth smatra znano pismo avstrijskega ataščja Schneiderja avtentičnim.
Kapitan .lung izjavlja, da mu je Dreyfus govoril o velikih zgubah na igri in o svojih razmerah z ženskami dvomljivega značaja. Henrv ni mogel nabaviti vprašavnih listin. Drcvfus odgovarja, da ni nikdar igral ter zahteva preiskavo o tej točki.
Prihodnja seja bode jutri.
Laildoil 21. »Times« javljajo iz Johantus-burga od dne 1 H. t. m., da ^utln tamkaj velika razburjenost vsled vesti, da so portugalske oblasti zadržale v Laurenzo Manpiez-11 vojno gradivo, namenjeno za Traus\vaal. »Randport« pravi, da je to vojna akcija Angležev in Portugalcev ter pripo-1 roča vladi, da se odloči za boj.
Socijalni utrinki.
11.
Socijalno vprašanje našega časa. Pogostoma je slišati trditev, tla je socijalno vprašanje tako staro, kakor svet. Navadno se to pravi z nekim posebnim namenom, češ: ako je so-
cijalno vprašanje staro tisoč in tisoč let, pa do naših dnij ni rešeno, tedaj je zastonj, v bodočnosti pričakovati njegove rešitve.
Zlasti na podlagi našega tolmačenja, je taka trditev jako cenena. Ako je gliivnli vsebina socijalnoga vprašanja uganka o ureditvi Človeške družbe, tedaj bi moralo biti to vprašanje res vsaj tako staro, kakor družba.
Temu konečno ne oporekamo. Priznavamo, da so s prvo družbo morala nastati družabna vprašanja. Toda krivo je menenje, da bi bila s tem dokazana nevspešnoet vsakega stremljenja po boljši družabni organizaciji. Glede tega lii zadostoval en sam argument: Ako so se ljudje dolgo časa motili, ni treba, da hi se motili za vse večne čase. lire/, zmot se sploh ne pride do pravega spoznanja.
A upoštevati se mora nekaj druzega.
Socijalno vprašanje je plod razmer, ki niso stalne, ampak se neprenehoma izpreminjajo. Ako to ne bi bilo res, ne bi imeli zgodovino. Sedanje razmere se nikakor ne morejo primerjati onim, ki so vladale pred tisoč, pred petsto, ali pred dvesto leti.
Glavni nagon človeka je ohranitev svojega življenja in svojega rodu. Da zamore človek živeti, mora dobiti. Vse, kar mu je potrebno življenju, je plod dela. Narava sama mu ne da niti najprimi-tivnejših potrebščin, vsaj ne v toliki množini, kolikor zadostuje ogromnemu, vedno naraščajočemu številu ljudij. Kakor družba dela, tako živi.
Delo se je pa tekom časa skoraj popolnoma izprcmcuilo in logična posledica je, da je vsled tega tudi družabno življenje postalo drugačno, nego je bilo nekdaj. Delo je uplivalo na vse človeške razmere, po načinu, kakor se je izvrševalo in po svojih plodovih. V času železnice in telefona, svetovnih razstav in ljudske šole se mora drugače živeti, nego se je živelo v srednjem ali v starem veku.
torja. Nekaj mučnega i u silnega ji je ležalo na srcu, ko je gledala mladi par. Noben pogled, noben, še tako rahel stisljej rok ji ni ušel — vse je zapazilo skrbno materino oko! Z doktorjem Kreutzer-jem je spregovorila tisti večer le parkrat še nekaj besedij, drugače pa sta se ogibala drug druzega. Ida je komaj čakala, da bi bilo konec vsemu temu in da bi bila zopet doma...
Pozno v noč je bilo, ko sta se j>eljali Ida in Kamila proti domu... Ida je slonela, zavita v tenek šal, v kotu ekvipaže in zamišljeno zrla na lepo, zvezdnato noč. Krog krasnih, fino zaokroženih ustnic pa ji je ležala zopet tista temna, melanholična poteza...
Kamila pa je sanjala v drugem kotu voza o krasnem večeru, o veselem plesu in o lepem, mladem doktorju....
V	budoarju gospe Ide pl. Koširjeve je bilo mračno, kajti težke temne žaluzine na oknih so zabra lijevale prihod sv i tlim solnČnim žarkom... Bilo je pusto in dolgočasno... Ida je sedela, ali bolje: ležala na mehki otomani in si z desnico podpirala lepo glavo. Dolgi, črni lasje soji viseli fantastično po lahudje belem vratu, opletali se, ko tenek paj-čolan močnih bokov ter segali prav do kolen... Elegantno, domače krilo iz finega museliua se je tesno oprijemalo njenega juuonskegu telesa, Iluj ne prsi pa so se burno dvigale in zopet padale...
V	budoarju je bilo vse mirno. Le velika, lepo pisana papiga v pozlačen tičniku, skrita med sltko-
■ vito skupino širokolistnih palm... je parkrat glasno j zakričala... skočila sem in tja... odtrgala z močnim kljunom konec palminoga liHta... Ko pa je videla,
I da se nihče ne zmeni za njo, obstala je mirna in I žalostno gledala na lopo gospo, ležečo 1111 otomani... Tik preti otoinaiio je stala mala, umetno z režijami mizica iz mahagonijevega lesa. Na nji je stala mala slika v baržuiuistem okvirju...
Slika je kazala mladega moža s temnimi očmi, sanjavo gledajočimi v svet...
< )na je nepremično zrla na njo. Polne prsi ho se dvigale še burneje in solza, velika, kakor biser lesketajoča se solza ji jo ozlatila temno, krasno oko...
Zganila se je...
Kalilo se ji je tresla mala roka, ko jo prijela sliko in jo nesla proti ustom, toda ustavila se ji je nehote, ko je hotela pritisniti na sliko goreč poljub...
- Ne smem - Plašno se je ozrla na steno, kjer je visela v velikem okvirju slika njenega pokojnega soproga in zdelo se ji je, da jo gledajo te mrtve oči in da se dviguje soprogov . roka po nji...
Zopet je štropotala... Slika ji je padla iz rok...
V levici pa je konvulzivno stiskala mal, svilen robec, ustnice so ji trepetale...
Težak vzduh različnih parfumov je napolnjeval hudoar ter jo omamljal...	(Zvršetek pride).
SiM'ijalmi vprašanje našega fatm torej umre biti «mIio istemu v p rasnu j u v .'1. stoletju |»red Kristovim rojstvom, uli v .">., uli 1T>. stoletju |mi Kristu.
Zgodovina, ki se uči v naših šolali, nam daje jaku malo znanja o socijalnih razmerah minolih časov. Službena zgodovina tlači učencem sama imena in same letne številko v flavti. Možgani naših dijakov so prenapolnjeni z Nitkami, z imeni knezov in vojskovodij, a kako se je v onih časih živelo, kaj je ponnlilo tedanje socijalne razmere, kaj in kako jih je izpreminjalo, tega nam ne pravi zgodovina. Zato je umevno, ila se velik del ljudij, zlasti inteligencije, ne zanima za sedanje socijalno vprašanje- — in da ga ne ume.
Pogoji dela so v našem času povsem posebni. Razvoj telmike je ustvaril razmere, kakoršnili še nikdar ni lulo. Najbolj razširjena in glavna oblika modernega dela je industrija. Kar se je nekdaj iz,-delovalo samo z rokami, pozneje s pomočjo dokaj primitivnega orodja, produeira se dandanes večinoma s pomočjo strojev, pri katerih igra delavec samo ulogu postrežčka. Gospodar dela mora imeti kapitala, da nalmvi potrebne dragoceno stroje in surovine, ter da najame delavcev. Samostalnost jo torej odvisna od k a p i t a 1 a ; kdor nima tega, mora resignirati na samostojnost in se podati v službo, v delo kapitalistu.	(Pride še.)
Politični pregled.
TRST 22. avgusta lHJKt.
Dr. ForjanČifi o položaju. Minulo soboto so imeli v Kranju volilski shod, na katerem sta govorila deželni poslanec Ivan S ti h i e in državni poslanec dr. A n d r e j I'1 e r j a u č i č. Prvi je govoril o delovanju deželnega zbora kranjskega, drugi o političnem položaju.
Dr. Fcrjančič je označeval zahteve opozicijskih strank kakor hinavske. N. pr. za zahtevo, da se nemščina proglasi kakor državni jezile, bi se morala izreči dvotretjinska večina drž. zbora. Kje hočejo Nemci vzeti tako večino! A, da-si vedo, da je ne dobe, vendar stavljajo to zahtevo, da le — hujskajo ž ti j o, Nemcev v Avstriji je kakih H milijonov, Nenomeov pa 1(5. A še od onih H milijonov Nemcev je blizu polovica, katoliška ljudska stranka, proti obstrukciji. Zastopniki 4— o milijonov proti milijonom ustavljajo državni voz in ne puste, da bi parlament deloval. Na drugi strani pa imamo zopet hinavstvo, da tožijo isti obstruk-cijonisti, ker ne zboruje državni zbor.
Potem je govornik označeval stališče slovenskih poslancev nasproti vladanju h $ 14. Ohža- j loval je to stanje, kajti državni zbor je najvažnije j mesto, kjer moremo Slovenci po v zdi ga ti svoj glas, I posebno važno še zato, ker smo v nekaterih do- j želnih zborih prišli popolnoma ob glas. Tako vlada j
dela z nami, kar hoče.	j
i
O polože nju naših poslancev v državnem zboru je rekel govornik, da ni ugodno, da-si smo sestavni del večine. Le-ta da ima sicer dobro voljo za nas, ali njena pomoč je platonična. Pomankanje resnične pomoči je izpodkopalo v ljudstvu zaupanje do večine. Opisa vsi na kratko stanje v pokrajinah ob periferiji je premotrival govornik nastopno vele-važno vprašanje: ali in k a k o m o č i m a t i e e n-t ral na vlada in d r ž a v n o z h o r s k a večina v to, da se odstranijo ali vsaj z boljšaj o te razmere?! In govornik je odgovarjal, da sicer ne prezira težav, ki so na potu, ali vendar je prepričan, da odločna zahteva većine bi mogla spraviti vlado iz nje ravnodušja in brezbrižnosti za naše razmere, in •> vladi je prepričan istotako, da ima na stotine sredstev za zboljšanje teh razmer!!
Dobro, dobro! To je bilo enkrat pošteno povedano. Gospod dr. Ferjančič je konstatoval, čemur ni možno oporekati, ker se zrcali v dejstvih, v vsakdanjih dogodkih, v vsem našem položenju, v vseh govorih naših — c. k. namestnikov. Na dve strani je dr. Fcrjančič s tem naperil svojo založbo: proti vladi, ki ne stori ničesar, da-si Iti lahko, in proti večini, ki ne sili vlade, da-si bi jo lahko !! ! Spoštovani gospod pod predse« In i k državnega zbora se sme ponašati, da to pot vsa slovenska javnost soglasji žnjini. Kajti bolj utemeljeno iu opravičene zatožhe ne moro biti, nego je bila ta na obe strani. Tem čudneje se nam zdi iu spoštovani podpredsednik državnega zbora naj nam oprosti to
našo odkritosrčnost - nekako frapiralo nas je, da je neposredno na to prišel do zaključka, da Slovenci naj ostanejo v isti večini, ki nam sicer privosča nekolikt> - platonične dobre volje, a ne stori ničesar, da bi prisilila vlado, da bi poslednja storila, kar l»i lahko storila ! ! Govornik je sani konstatoval to, a mi bi mogli vzeti paleto in čopič v roke ter pridejati črtici nekoliko bolj kričečih barv. Mogli bi reči, da centralne vlade glavni greh še ni ta, da ničesar ne stori za zboljšanje razmer, ampak v tem, da nalaga, ali vsaj dopušča svojim podrejenim političnim uradnikom, da slal>6ajo razmere od <1 no do dne in da ekseelenee ob vseh prilikah nastopajo kar le možno najostentativneje — proti nam!!! Velespoštovani gospod podpredsednik poslanske zbornice blagovoli torej malo pomisliti, da-li ni bil njegov zaključek iz lastnih izvajanj precej — nelogičen!!
Govornik je zaključil svoj zanimivi govor z opazkami o dogodkih v Celju. Žigosal je divjaštva nemških buršev in celjskih posili-Nemeev torpov-darjal stojično mirnost čeških akademikov in Slovencev. Govornik pričakuje dobrih posledic od teh dogodkov, kajti češki narod je sedaj poskušal sam na svojih dijakih, v kakih razmerah živimo tu na jugu. Kdo ne bi želel, da bi se uresničila ta mula gospoda dra. Ferjančiča?! Cim prej se uresniči, tim prej bo Midi večina v zbornici drugačna in posledica temu bo, da bo tudi vlada drugačna!!
SatOV dozoreva. Kar se je godilo povodom rojstnega dne cesarjevega v Graslicah in Asehu na nemškem (Ješkom, to je že pravcata revolucija. V Graslicah so kamenjali uradna poslopja, zasramovali okrajnega glavarja in streljali na orožnike. A ker so ti poslednji tudi rabili orožje, jo bilo ranjenih in par mrtvih. In to se je ponavljalo cele dni. A niijznačilneje jo, kako daleč je že posegla neinškonacijoiiahia propaganda, dejstvo, da je prišel župan k okrajnemu glavarju pogajat so v imenu demonstrantov in izgrednikov, kakor kake pripoznane vojujoče se silo in je stavil pogoje, pod katerimi se nehajo demonstracije!! To jo menda že višek, tam, kjer se pričenja anarhija. In vse to se je godilo po določenem načrtu in na dana povelja ter ob neprestanem pevanju »Dio VVacht ant Khoin«, »Deutsehland, Deutseliland uber alles« in ob neprestanimi veloizdajskimi klici.
Slične, morda no tako silovite ali istotako značilne demonstracijo so bile v Asehu. Obhod povodom rojstnega dno cesarjevega je moral izostati in ko so na poštnem poslopju razobesili črno-ru-motio zastavo ter razsvetlili tri okna, je nemško-nacijonalna množica zhcsuela tako, da so morali odstraniti zastavo in ugasniti luči. Potem je množica pobila okna davčnega urada in orožniške postajo, kjer orožniki niso mogli nič opraviti proti zdivjani množici. Najsilueji napad pa je bil na prostore katoliškega društva. To prostore so napadli zato, ker so orožniki, došli od drugod, tam dobili hrane in stan. Cesarski grb na carinskem uradu so odnesli.
Tako daleč smo torej prišli. Kar so sejali, gre v klasje, sad dozoreva. In takov sad, kakor-šnjega je bilo pričakovati. Zastonj bi bilo tajiti in si zatiskati oči : državna avtoriteta in dinastični čut sta med Nemci na Češkem strta v prah ! To niso bile več demonstracije proti vladi, to je že revolucija proti — vsemu. A to je posledica vodnega proslavljanja in umikanja prod tisto, ble-stečo nemško kulturo!! Avstrijsko vlado so toliko časa veselo pihalo v to nemško megalomanijo in oholost, da imajo sedaj pravi požar. Da-li so spametujejo?! Ivaj še! Sto proti jednomu bi hoteli staviti, da bodo gasile s tem — da bodo še bolj pihale v plamen nemško oholosti iu objestnosti. Račun gašenju pa naj bodo plačali — Slovani, kakor vsakokrat! Zakaj pa tudi ne, saj ti so dobri in niso taki, kakor oni drugi!! Vzlie pobitim šipam okrajnega glavarstva, vzlie ugrabljenemu cesar-skemu grbu, vzlie zasramovani avstrijski zastavi, vzlie kupom kamenja, ki je letelo na orožnike, vzlie streljanju na iste, vzlie opetovano za-sramovanemu okrajnemu glavarju, vzlie vsej tej revoluciji, ostanejo Nemci slej ko prej jedino lepilo, ki drži državo skupaj, in avstrijski minister-ski predsedniki bodo slej ko prej delali globoke poklone pred — voranleuchtende deutsche Kultur! Taki so vladni principi v naši državi in temu primerni so tudi sadovi !
Na Francoskem, v Srbiji in v Avstriji. Cim dalje se razvija pravda v Uennesti proti kapitanu Drevlusii, tem bolj razburjeno postaja židovsko časopisje jm> vsem svetil. Na tem mestu nas ne zanimajo vprašanja, da-li je Drevfus res kriv, ali je bil po nedolžnem obsojen? Da-li Imi zopet obsojen, ali pa zadobi zadoščenje za vse po nedolžnem prestane muke itd. itd. ?
Le opozoriti hočemo na gnusno hinavstvo tega časopisja, ki si svoja stališču, svoja načela in vse svoje postopanje ureja vsikdar le po potrebi, nikdar pa viših, etičnih nagibih !
Povodom pravde v Ren nemi se vale kar celi plazi moralnega zgražanja proti vsem onim, ki se po njih menenju — pregrešajo proti »resnici«, proti vsem onim, o katerih menijo, da so krivični Drevfusn, ker se sieer boje nesreče /.a narod fra 11 -cozki in vso Francijo; proti onim, o katerih sodijo, da stoje na stališču, da je bolje, da trpi jeden posamičen človek krivico, nego da bi trpela ukupnost, nego da hi po razžaljen ju vojske, nasprotne Drevfusu, prišla domovina v nevarnost!
Fiat justitia ! gromi sedaj po vsem židovsko-liberalncm časopisju. To je bojni klic. Pravica je sveta, nje ni smeti žaliti, če tudi se ima pogubiti ves svet! Ni uajzadnejemu človeku se ne sme goditi krivica iu bodisi iz še tako velikih ozirov!
Tako je na Frnneozkeui. A kako postopajo isti poštenjaki ozirotn na dogodke v Srbiji ? Najboljši možje se mečejo tam v zapore in kujejo v že-lezja; proti najboljšim sinovom domovine se porablja srednjeveška tortura; najboljši patrijotje bodo sojeni ia obsojeni v leta in leta ječo in morda tudi obešeni, in vse to ne na korist države, ampak na zahtevo jednoga samoga nasilnika, ki prav za prav niti nima več pravice oivati v Srbiji, ker je že davno prodal svoje očetovstvo in svojo domovin-stvo. In tisto židovsko liberalno novinstvo?! Mar kriči po j lističi ? Mar zahteva pravice? Kaj še: ono ploska tej strahovladi v Srbiji, ono se veseli na vseh krutostih! Ako bo obsojen jeden Drevfus, bo to zločin na človeštvu in človcčanski ideji ; da pa v Belcmgrndu celo vrsto mož ubijajo fizično in moralno — radi tega so nimalo ne gane vest teh židovskih branitelje v »pravice« iu »resniee« —na Frnneozkeui.
In v Avstriji? Tudi tu so isti življi propo-vedniki nasilja, nositelji politike skrajne krivice, propovedniki neizprosne krutosti, pa ne le proti kakemu kapitanu, ampak proti eclim narodom, iu to ne iz ozirov na domovino ali varnost države, ampak iz ozirov na požrešnost jedne tiranske stranke,
Na Franoozkem kriče: Hat justitia! V Srbiji pa so zavezniki krvoločnežev in slavitelji najhuje kabinetne justico, a v Avstriji so ubijalci iiiijelomen-tarnejih in najsvetejih pravic narodov!!
Domače vesti.
Kje je t ! Kje je tisti mož, ki menda čuje na ime Frauss, ki je na toli nečuven način in na takem mestu žalil naše okoličane radi dogodkov povodom državnozborskih volitev, dogodkov, ki so bili prava idila v primeri s tem, kar se je godilo sedaj v nemškem Asehu in Graslicah, a no povodom kakega politiskega in razhurjajočega dogodka, ampak povodom rojstnega dne cesarjevega?! Kje jo mož, ki je s pomočjo vse svoje frazeologi je vsi pa I vse svoje, bolj prisiljeno zgražanje mul okoličane, mene, da taka divjaštva niso mogoča nikjer drugje na svetu?! Kje je mož, da bi povedal sedaj svoje ineiieuje o dogodkih v Asehu in Graslicah?! Najbrže bi se sramoval, če ima še kaj takega čuta v svoji zalogi. Naši okoličani pa smejo z ozirotn na dogodke v Graslicah in Asehu ponosno vsklikati: Mi »divjaki-* smo vendar bolji ljudje 1
Ekskurzije v okolico. Iz Sv. Križa nam pišejo: Gospod urednik! Ker že toliko pišete o ekskurzijah imenitnih družeb v okolico, Vas moram opozorili, tla to ekskurzije trajajo že precej časa. Tu v Križu smo imeli n. pr. takih imenitnih gostov — ako se ne motim — že v mesecu maju. Družba si je ogledala Mauronerjevega bika ple-menjaka in potem — šolo Lege Nazionale, V občinsko šolo, ki je gotovo važueja za naše ljudstvo, pa n i šla t a o d 1 i č n a d r u ž h a. A to je bilo čudno : tiho so prišli, tiho so šli in noben
časnik ni nič poročal o tem. Morda j«- bilo tako zato, ker je l)ila ta družba veliko odličneja, nego smo mislili v prvi hip, kajti kmalu smo izvedeli, da smo imeli med seltoj — njegovo oksoeleneo, namestnika tržaškega !!!
0 Hlrt nI en hlairoslo v ljenja zastave »Del. podp. društvu«. Vspored |>opoliidanskem u delu slavnosti na vrtu družhinih zavodov pri sv. Jakobu bo nastopni: 1. Jenko: »Naprej«, koračnica, goiba. 'J. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor, pojejo pevci llratovščinc sv. Cirila in Metoda«, .'t. Zaje: Kinale iz opere Zrinski«, godba. I. H. Volarič: »Pogovor z domom«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Kolor. 5. Majcen: »Slovenec sem«, venec narodnih pesni, godba. 1». l>r. B. Ipavic: »Domovini«, možki zbor z baritonom in tenorjem samospevom, pojejo pevci »Bratovščine sv. Cirila iti Metoda«. 7. Majcen: »Kli-zabeta«, valček, godba. S. p. JJ. Sattner: »Po zimi iz šole«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Kolo«. 1». Vročitev častnega diploma gospodu predsedniku M. Mandicu po T. podpredsedniku dr. Ziiceon-n. K). Dr. B. Ipavic: »Mrak«, narodna pesem, godba. 11. Cmetalni ognji T. del. 12. Majcen: »Slovenski svet«, venec narodnih pesni, godba. 13. Umetahu ognji II. dol. 14. Strnuss: »Unlopp«, finale, godba. Svobodna zalmva. Na veselici bodo sodelovali pevsko društvo »Kolo«, pevci »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« in veteranska godba.
llralno društvo v Nt. Vidu nad Vipavo,
v zvezi s tamošnjim gasilnim društvom priredi dne 27. t. in. veselico na dvorišču g. Ivana Premru Vspored : 1. Nagovor. 2. A nt. Foerster: »Nnša zastava«. Možki zbor. 3. X. Y.: »Najlepši kraj« (Vipavska), možki bor. 4. Jak. Alešovee: »Nemški ne znajo«, burka v jednem dejadju. 5. Fran Gerbirf: »Slovanski brod«, možki zbor. (I. Kado-slav: »Knoipov kuplet«, poje bariton s spremlje-vanjem glasovi rja. 7. Aut. Foerster: »Planinska«, možki zbor. Na veselici bo iz prijaznosti sodeloval Št. Vidski pevski zbor. Začetek ob 4. in pol uri. Vstopnina 20 nvč. Sedeži po 20 nvč., otroci polovico. Na obilno udeležbo uljudno vabi
O d bo r.
Pevel «Bratovščine sv. Cirila in Metoda» se s tem vabijo k vaji jutri, v sreda oh 8. uri. Točno !
Okrajna bolnlSka blagajnica. Tekom zadnjega tedna se je prijavilo 412 slučajev bolezni, zdravimi je bilo proglašenih 424 oseb, v zdravljenju jih je ostalo 034, med njimi 134 takih, ki so ponesrečili na delu. V 137 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Podpor se je izplačalo 100H0.12 kron.
Iz-preil naših sodiš*. Včeraj jutro je stal pred deželnim sodiščem 23-letni Anton Capolino iz Trsta zaradi hudodelstva po g 80». kaz. zakona. Isti je namreč dne 23. julija t. 1., vračajo se z izleta, pel na parniku «Porto Rose» po napevu neke italijanske narodne pesmi besede «Eoo i ščiavi! Li faremo parlar italian!* (Glejte ščave! Naučimo jih govoriti italijanski !) Na krovu je bilo tudi Slovencev, ki so seveda smatrali to kakor ščnvanje proti naši narodnosti. Na pomolu so Capolina aretirali ter po zaslišanju izpustili.
Obtožence se je izgovarjal na pijanost; rekel je, da ni hotel hujskati. Odvetnik dr. Breitner j« branil svojega klijenta tako izborno, da so ga sicer obsodili, ali samo v — pet dni zapora!
Istega dne je bil 10 letni Kdvard li. obsojen zaradi razžalitve katoliške vere v en teden zapora, ker o priliki cerkvenega obhoda v lioja n u dne 10. julija t. 1. ni vzel kape z glave.
Zastopnica nežnega spola in hraniteljica istega, hi lahko rekli, je soproga knjigovezu Ivana Z. v ulici Chiauchiara. J)o sedaj smo namreč redno čitali, da je mož pretepal ženo. Zakaj bi ne bilo enkrat tudi narobe? V sveti jezi radi tega, ker se po njo menenju ubogim slabim ženskam tako huda godi, a polega tega morda tudi še iz drugih osebnih vzrokov je ta novodobna Ksantipa zgrabila dolg nož, da bi z istim svojemu možu razparala trebuh. Mož pa je pariral, vsled česar je vdobil samo lahko praskotino na trebuhu. Na zdravniški postaji so mu podelili potrebno pomoč.
Iz t tik. bolnišnice je zbežal sinoči blazni Josip V. Okoli polutioči so ga redarji dobili na Barijeri, ko jo z nožem v roki pretil sprehajalcem. Spravili so ga v zapor v ulico Tigor, kjer je pa
tako razsajal, da so morali |h»klicati g. Trevcsa, ki ga je dal /vezati ter znova spraviti v Itolnišnico. — Iz bolnišniec je prišel skozi odprto okno.
Požari ^ i noč i oli M. uri je švigal plamen ; iz nekega okna v prvem nadstropju hiše št. 24 v ulici Solitario. Veter je bil približal zastor svetiljki in zastor se je užgal. Gasilci z glavne postaje so prihiteli nemudoma na lice mesta ter zadušili ogenj. Škode je okoli .">0 gld.
Oh 10. uri istega večera se je začelo v ulici Fcrriera kaditi iz skladišča glasovirov tvrdke Ma-grini. Ko so prišli gasilci, so bili uslužbenci imenovane tvrdke že pogosili ogenj. Gorele so treske in cunje.
Najdeno. Na policiji so shranjeni sledeči predmeti : Vreča z dvema posodama za mleko, najdeno v cerkvi sv. Antona Novega ; zlata ura, katero je našla Olga Batič zadnjo nedeljo v bošketu; listič zastavljalnice Dtissieh, najden v svobodni Inki.
Ih'tižhe prem U* n i li. V sredo, dne 2:5. avgusta ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici dell'Asilo št. 0, slike; v ulici Scussa št. 5, hišna oprava; v ulici Muda Veeehia št. 3, hišna oprava in šivalni stroji; v ulici Farneto št. 33, hišna oprava ; v ulici delle Accpte št. 5, jestvine; v Skorklji št. 111 in v ulici Carintia št. 25, vrvi in štacunarska oprema.
Različne vesti.
Kuga v Aleksandriji. Glasom poročila iz Aloksandrije od dne 15. t. m. ni bilo tamkaj zadnje štiri < 111 i nobenega slučaja kuge. Samo dve osebi sta še v zdravljenju. Upati je torej, da kuga kmalu izgine popolnoma. Bil bi že čas, kajti škoda, ki jo trpi mesto vsled kuge, je velikanska. Kakih 20.000 } ljudi se je že preselilo v drugo kraje. Iiadi tega j trpita trgovina in obrt.
j Ponarejevalce denarja so zasledili v Napolju. Redarstvo je našlo pravo tovarno, preskrbljeno z vsem potrebnim, ki je žo leta in leta tiskala ne-l navadno popolne bankovce od 100 in 50 lir. Dva ponarejevalca so zaprli. Stroje, pripravljeni papir in žo gotovi denar so zaplenili:
Nevihte na Španjskem. Glasom poročila iz Madrida prihajajo tjekaj neprenehoma vesti o velikanskih nesrečah vsled neviht, posebno iz Sara-goze, Sevilje, Muroije, Leona, Kordove in Sogrona, v katerih ho razsežni kraji pod vodo. Železniški nasipi so razdrti, telegrafične zveze pretrgane. Tudi nekaj oseb je ponesrečilo.
Voznik in kolesarica. Mistriss Nellv Jaekson je trčila nedavno po lastni krivdi, kakor pravijo, v nekega izvoščeka na hulvardii Montmartre v Parizu. Ogulila si je nekaj nežno kožo in tudi bi-eikelj je poškodovala neznatno. Sedaj pa toži iz-vožčeka za odškodnino v znesku 33.833 frankov in 25 eent., in sicer: za nagrado zdravniku 1000 fr., na stroških v lekarni (133 f., za poškodovano obleko 400 fr., škodo na kolesu 1200 fr., za prestani strah 25.000 fr., za zgubljeni čas 5000 fr. in 25 cent. za pivniuo. Gospića je odvetniku izročila pravdo. Ker je bogata, si lahko dovoljuje tako —šalo.
Narodno gospodarstvo.
Novi komadi po 5 K v srebru, ki so pričnejo izdajati enakodobno z onimi v papirju, bodo, kakor pravijo, siuno nekoliko veči, nego sedanji srebrni goldinarji, vendar pa bodo manji, nego komadi po 5 frankov. Ker bo veljava 5 K enaka (v računstvu) veljavi 2*50 gl. in vendar ne bodo komadi primerno veliki, je treba to stvar malo pojasniti.
Naši sedanji srebrni goldinarji se kujejo na podlagi	to se pravi: na tisoč dolov srebra, ki
so rabi za goldinar, je devetsto delov čistega srebra, sto dolov pa je primesi (baker). Naše sedanje krone pa niso tako fine, kajti kujejo se na podlagi ^ imajo torej nekaj več bakra in manje srebra nego goldinarji.
Ker pa se bodo novi potkronski komadi izdelovali iz finega srebra in da bo vrednost pot-kronskega komada enaka sedanjim peterim kronam, treba jih je napraviti manje, nego bi bilo 5 sedanjih kron skupaj, ker imajo to poslednje več bakra, nego ga bodo imele nove. In sicer tako, da bo en
nov j*etkr >nski komad imel ravno tako množino čistega srebra v sebi, kakor ga ima sedanjih petero kron; ker pa Is sle manj primesi (bakra), ImhIo komadi manjši ali vrednost petkronskih komadov ostane vrednost 5 K. V resnici pa odgovarja vrednost tac i h petkron le gl. 2'10 in ne gl. :>'50, kar si lahko preračunamo.
Iz 1 (H M ► gramov srebra na podlagi ,;ali,če hočemo, iz t»(H) gramov čistega srebra se Im> kovalo G petkronskih komadov; iz iste množine (*.NK) gr. čistega srebra) se pa sedaj kuje '.M) komadov po 1 gl. Torej, če delimo 00 z 41*/.,, pa dobimo vrednost novega denarja, v printerju s startni, gl. 'J 11» mesto gl. 2f>0.
Opomniti je, da bodo stranke obvezane sprejemati ta denar samo v množini do 50 komadov, to se pravi 250 kron (125 gl.), državne blagajne pa ga morajo sprejemati v vsaki množini. Tehtali bodo ti novi »tolarji po 24 gramov, sedanji goldinarji pa 1 1 l/>i	I'" teži izračunano na podlagi podatkov za kovanje denarja bi ne mogli biti tako majhni — ali pa bodo razmetno debelejši.
0 Levčevem „pravopisu".
Mej Terstjem o Ciril-Metodovem 1HU0. |, Mili moj!
Plemenita želja Tvoja, res, naj bi vsak količkaj izobraženi Slovenec znal citati izvorne poezije Puškinove! In Ti, da bi omogočil (o, praviš, da pišeš slovensko-rusko slovnico, kateroj hi se Slovenci dobro in temeljito naučili lepega ruskega jezika? Misliš, da češ dovršiti to velehvaltio delo mej počitnicami na svojem tihem rojstnem domu, kjer Ti ne bodo bfli na uho franški glasi in Ti ne motilo uma šumenje Riužlje?
Kako pa pišeš slovensko-rusko slovnico? Na kaki osnovi? Poznaš-li dobro ruski? Jeli živiš mej Ruskimi? Ali si mnogo let živel mej njimi, da si čul in so navžil narodne govorice pristno ruske? Ne?! Ej da, dušo moja, uže četvert veka živiš v ponosni (?) stolici ob Rinžlji vojvodine kočevske, kjer ti je zvanje, da rešuješ tranške mlado dušo ter jih navajaš na pot zveličavno; ali pristne ruske govorice Ti je bilo horenialo Čuti ! I u ono malo slobode vsako leto, ko te ne vežejo šolski zakoni ? Koliko hi si bil mogel pridobiti v vsem onem času o ruskem jeziku, tudi če bi bil naravnost mej Ruske letal ? Marljivo, temeljito učenje vrlodobrimi učenjaškimi knjigami? A tako? Pred sabo imaš dve, tri razne ruske slovnice iu Ti češ po njih zvariti slovensko-rusko?! Smelo prtucnjanje to, ali tudi prazno. Kdor ne pozna žive govorice kateregakoli jezika po vsej njegovi lepoti in tančini, oni se ne smeli pisati slovnice niti za sorodni jezik ne! Imamo najnovejši rusko - slovenski slovar iu slovnico, ki ju je spisal, ne zvaril, g. prof. M. M. Hostnik. Ti njemu nisi kos nikakor no, kajti on je učitelj o vse drugem predmetu no Ti iu živi uže 20 let neprestano mej Ruskimi, mora poznati torč in pozna vrlodohro živo rusko govorico in čitanjem najboljših ruskih pisateljev tudi njeno pri-
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. 5 (hiša Piana).
Absolutno konkurenčne cene.
t^F" Moje pohištvo donese srečo!
Zaloga in tovarna
pohidtva vsake vrste
od
Aleksandro Levi Miuzi v Trstu.
IMazza Kosa Ho žt«»v. ti.
(Šolsko poslopje).
Itogat izbor v tapetnrijah. zrcalili in slikali. Ilustrirali cenik gratis iu fntuko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na hrod ali železnico, brez da hI n«; za to kaj zaračunalo.
vodno razvijanje in (topol njeva nje. Ta slnvnif.-t za-d<>><"•:( izobraženemu Slovencu, to ven dobro, saj jo poznaš ; ne misli pa, da moreš Ti kal j boljšega ustvariti in se ne trudi nad tem.
'■lej, imamo še mnogo, nun»g<» na sv«tji domači njivi dela ; tu, dragi moj, »astavi vse svoje moči !
Da, od gorate Kczijo, I ostre Nadiže in meoe Soee i)o noter v med jimursko ravan ; od vira bistre Zilje, t i koga osojskega jezera, < lo^jie^vetc in srednjega Liihuda do sinjega jadnuiskopi morja, dereee Kolpe in Sofije — to je lltos širno prostranega slovanskega polja: da, to je naša prekrasna sveta zemlja, kjer se goji, razvija in ruzcviia najčistejšo slovansko slovo : da, to je naša prelepa slovenska njiva! Na tej njivi je polno, polno raznovrstnega bilja in raznobojnih cvetek našega svetega slov ja, na j krasnojša moj vsemi pa je tisočero-bojnn cvetka »glagol«. Sloveti je glagoljaš. Ako hočeš svojemu rodu dati v nesmrtni spomin lepo kito, nevenljiv venec od leli raznobojnih cvetek, moraš jih dobro, dobro poznati, in povijajo venec moraš lepo po prirodnom redu razvrstiti cvetke in jih sestaviti in imel boš krasen, prekrasen veneo, ki ho vsemu slovenskemu rodu v slavo in Tebi. Akn pa Ti za nove pojme ne najdeš kako cvetke po svoji misli na domači njivi, pojdi po njo na sosedno Hrvaško, ali še dalje na Husko-poljsko . . in naši bratje bodo veseli, veruj mi, saj tako se bližaš njim ; ne zatekaj pa se k ptujeem, ne ljubi ptujk, ali le v skrajnih slučajih, če hi ne mogel inače, tedaj pa vzemi samo koren in daj mu slovansko obliko, da bo mej domačimi krasotieami vsaj vredna ptujka.	(Pride še.)
Mala oznanila.
Po.i to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo ne plani po 1 ne. /,a besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po l<) gld. ter se plačujejo čettrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanj« objava .">0 ovč.
Glavnica in reserva »a dne 31. decembra 1892.:
4,000.000'— L),3-26.346-98 1,1532. 248-22
Posredovalnica za potovanja
■ I ■	n ■	v Piaz/.a Negoziante 1,
A10IZII iVI 0Z6TIC lHje f'''^11«za
S J	korAna potovanja in
sprejemu predplačila za obisk svet. razstave v Parizu 1. MM M).
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
• j a	|| ulica Moltn piecolo št. 1)
VatOVeC JHK. imft zalogo krompirja, zelja
ližnla in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja. mila in kisa.
m m a	* a	Ulica Torrente St. 2i>.
vatovec Anton > 11mii:
kisa na drobno in de
belo. Naročila izvršuje točno.
c* o u
•N
ti o
a <
	CN|
	-M
	KO
<	oŠ
o	O
ce	
o	
CD	rt
	u.
	
	C
	3
	2
Konsumna zaloga olja
rn/pošiljatve iz glavnih pridelkov od
5 litrov naprej (prosto Gorica).
Olje jedilno Ano ."12	nvč„
dalmatinsko 'Mt	„ .. istrsko 40
., namizno l.a 44	„
najfinejše 4S	r
extra r>G	„
„ speci jalitotno ♦>()	„ ., Posebno za cerkveno luč .'iS
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
1)liii»j 22. Današnja »\Viener Zeitiing« pri-občujo cesarsko naredbo, tioočo so pristojbin o prepisovanju premoženj. Potem drugo naredbo o uravnavi plač državnih službeni kov. Uslužbenci I. kategorijo bodo dobivali 700, II. 600, 111. «00, IV. 400 gld. (Nekoliko nadaljnib podatkov podamo v prihodnjem izdanju. Ured.)
Dllllilj 22. Listi razpravljajo cesarsko naredbo o znižanju pristojbin o prepisovanju nepremičnin. »\Viener Taghlatt« meni, <la ta naredba zaslužuje vso hvalo toliko od strani mestnega, kolikor od struni kmečkega prebivalstva. »Vaterlund« pravi, da ta naredba je v dokaz, tla vlada in finančni minister resno upoštevata gospodarsko in politiško važnost kmečkega stanu.
Remie* 22. (Razprava Dreyfus.) Danes ob »i. uri in tiil minut se je zopet nadaljevala razprava proti Drevfusu. Hoje se je udeležil tudi Tabori. Ko je došel, so mu prirejali prisrčne ovacije. Predsednik Jouaust je, otvorivši sejo, nagovoril Lahorija, izrekši svojo veselje na tom, da jo Lahori zopet ozdravel. Lahori se je zahvalil s toplimi besedami in je rekel, da njegova navzočnost utegne pripomoči k temu, da pride koneeno resnica na dan in da bo praviea slavila svojo zmago.
Riniione AJriatica ii Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vslh kombinacijah.
Krčme.
Jurković Male
ima dobro domačo kuhinjo.
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Pirih Ivan Lozić
ulica < 'arintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Via Acquedotto štev. 8 Zaloga vsakovrstnih vin in hotel j k. Postrežba točna,
Via Medin št. i)., krčmar, toči črna iu bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom*. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> liti o v naprej. Na znhtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Jurij
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Kožuriju poleg cerkve Sv. lVtra po<l ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
ulica liiborgo št. 2f>. Velika zalogu in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročili.
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval.
Rehar Peter
Trgovci
Grižon
Nazarij Ant. Furlan
oene brez konkurence.
Abram Fran
Vi« Oailiii t>4 prodaja vsakovrstnih jest vin,ko lonijalncga blaga in olje
Piazza rt. Francesco št. 2. Pro-diijalnica jeatvin iu kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
Spoštovanim
odjema lecm naznanjam, da so moja zaloga vina dne 24. avgusta preneso v ulico Ca-rintia št. 11. Slavnomu slovenskemu občinstvu so priporočilni za obilna naročevanja.
Filip Ivaniiević.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Uafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištva za Jedilnice, spalnice in bprejemnice, žitnnic in peresnlc, ogledal iu železnih blagajn, po cenah, da se ni hati konkurence.
Spirltua sinapis oompoiltm
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti loboboiu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAKMARER (Ai dne Mori) Piazza rade TRST
Paziti na ponarejanja.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz i&b/ii&i tovarne
Vin S. Knincesco št. 22' Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Via Stadion št. 20, pekarna in .slaščičarna, svež kruh večkrnt na dan, prodaja moke. Vsprejeina tudi donuu' kruli v pecivo. Postrežba točna.
RMM I	ua oglu ulice (teppa in delle Poste
1% tllfl I Nuove, prodaja koloniuilno blago delikatese, likere itd.
Jak. Perhauc
Johann Fnch is Gradca
ustanovitelja industrijo za kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Marija Čokelj
Glavnica društva......gld
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........ .,
Premijna reserva zavarovanja proti
<ig»ju...........
Premijna reserva zavarovan i a blaga
pri prevažanj u ...... .. 4!).4Wr07
Reserva na razpolaganje..... oOO.OOO'—
Keserva zavarovanja proti premi*
njaiiju kurzov, bilanca (A) . . .. 333.822'42 Heserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca t II) . . ., 243.331*83 Kescrva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . ., fiiMUHk)-— Občna reserva dobičkov ...	l,187.1<i4"8H
I rad ravnateljstva: Via Valdlrlv" it. 2, (v lastni hlftij.
Njiva s trtami in boršt
sta na prodaj. To zemljišče leži v Kolonji, nasproti gostilne Zobernika. Obniiti.se je do lastnika, Jakobu Ferluga v Kolonji St. 115
na Korzu št. S, priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasii perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe ti otroke. V iste j zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna iu cene nizke.
c. Rr. m asinjsta kreditnega
za trgovino hi obrt v Trstu.
Novoi za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2''/„
30-
:]a
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2u/0°/0
vl-mesečni	d1/*0
•J-
Anton
priporoča svoji kavarni Commercio .ti Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty;
Via S. Francesco štev. Ili, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
krojač Via delle Beeclierie Stv. »1, priporoča se slovenskemu oh-činstve.
Vin Barriera vecchia št. 1.'), prodajalniea vsakovrstnega mn-' mifakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. C 'a-tarina št. !»., priporoča svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debejo in na drobno razpošilja na deželo roti povzetja.
Novak Mihalj
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih baukovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakaznloe na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, bvov, Tropavo, Keko kako v Zagreb, Arad, Bielitz. (Jablouz, Gradec, Sibiuj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Lino, Olomuc, Reiehenberg, Saaz in Sol-nogrnd, brez troftkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčeuje kuponov proti odbitku l%n provizije. Inkaso vseh vrst pod nnjumestnejšinii pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolimi ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma mi katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.