Na razpotju
Kako se mladi občani odlo-čajo za poklice oziroma kak-šne so namere letošnjih osmo-šolcev, pa še o tem tn anem, smo se pogavarj&li z vodjem poklicnega usmerjanja pri KZZ Ljubljana Janezom Zalaznikam, diploniirantim psihologom. Ker nas toikrat zanima predvsem, kam so se usmerili učenci os-mih razredov iz osnovnih šol v Centru, smo nekatere podatke dobili po šolati.
V    Ljubljani    končuje    letos osmi razred okoli 3000 učencev, od tega se jiiti bo poslovilo od osnovne  šole  v  pbčinti  Center okoli 500.
Kam so se namanili? Prav za občino Center je zanimiva ugotovitev, da se jih je od skupnega števila 500 skoraj 400 (178 fantov in 207 deklet) od-ločilo za nadaljevanje šolanja na kateri izmed štiriletnih sred-njih. šol- Med srednjimi šolami je na prvem mestu gimnazija, saj se je zanjo odločilo 126 de-klet in 103 fantje.
Potem si sledijo ekonomska srednja šola, pedagoška gim-nazdja, telmična srednja šola itd. 28 fantov in 12 deklet bo šlo v poklicne šole (avtomeha-niki, prodajalci itd), 15 fantov in 20 deklet pa se pred kon cem šolskega leta še ni moglo odločiti za »svoj« poklic. Dva fanta sta zapisala, da se bosta takoj zaposlila, 32 pa jih bo po vsej verjetnostd še eno leto v osmem razredu drgnilo &ol-ske klopi.-.
V   Ljubljani   se   lefcos   name-rava   vključitt  v   uk   približno 700 učencev, v sredmje šo4e pa nekaj manj kot 2000.
Potrebe po učencih v gospo-darstvu in novih štapendistih so že znane in da bi zvedeli v kolikšni meri so namere lefcoš-nje generacije usklajene z mož-nostjo vključevanja, je KZZ napravil dvoje primerjav: za učence, ki so se odločili za po-kldcne šole, so primerjali letoš-nje namere, ianske vključitve ter število prostih učnih mest po »letnih potrebah«, za učen-ce, ki pa nameravajo nadalje-vati šfcuidij na štiri ali petlet-nih srednjih šolah, pa so pri-merjali letošnje namere, lanske vključitve ter zmogljrvosti po-sameznih srednjili Sol.
Za   osnovno    usmeritev   pri
obravnavi učenca služita anke-ta o izbini poktaea, ki jo na za-6etku vsakega šolskega leta iz-polnjnijejo učenci osmih raz-redov osnovnih šol, in kartote-ka uiencev, ki so kančalj ob-vezno šolanje. Analizo, iz ka-tere črpamo nefeatere podatke, je iadelal Janez Zalaznik.
Primerjave pokllcnih namer učenoev z vsakoletniimi potre-barni po učencih v gospodar-stvu in zrniOigljivostmi tehni-škiih srednjih šol in girnnazij pokažejo suficitarnost azirama deficitamost namer. Da bi ve-deM, s kafcšno zanesljivostjo je mogoče uporabljati podatke pri poklicno informativnem in sve-tovalnem delu, je treba poznati stalnost namer, ki jih napišejo učenci o&mega razreda.
Pred leti so učenci osmih razredov izpolnili zato dvoje anket. V začetku in ob konou šolskega leta, njuna primerja-va pa je pokazala, da je taka odločitev v obeJi primerih sko-raj ista in je fcorej mogoče ra-čunati na stalnost. Podobno primerjavo omogočajo pred-hodni vpisi na srednje šode Ugotovljeno je t>ilo, da so re" zultati te primerjave celo za-nesljivejši, saj se učenci pn predliodnih vpisih že dejansko odločajo za »svoj poklic«
Pri premikih znotraj posa-meznih protilov so pozitivno ocenjeni tisti, fci se skladajo s suficitamostjo ali deficitar-nostjo poklica. Podatki govo-rijo, da se je v zadnjem času precej povečalo zanimanje za nekatere deficitarne poklicne skuplne, kot so: monterji ogre-valnih naprav, mizarji-lesarji, prodajalci, elek-tričarji, eko-nomsiki tehniki, miličniki kade-ti; upadlo pa je zanimanje za nekatere sufioitame pokldce, kot so avtomehaniki, frizerji Jn kozmetiki, larmacevtski teh-niki, medicdiiske sestre, labo-ratorijski tehniki, zobotehniki in tehniki oblikovalci. Ob tem velja opoizoriti, da so denimo pri medicinstkih sestrah »krive« premajhne zmogljivosti šole.
Za fante je prijavljenih 2258, za dekleta pa 519, skupaj to-rej 2777 učnih mest. V primer-javi z lanskim letom je bo 218 učnih mest več. Kljub nekoli-ko povefianamu številu učnih mest  za  deteteta   verjetno   ne
bodo vsa prišla v pokiicne šo-le- Se vedno namreč prevladu-je stereotip o »moških« in »ženskdh« po^kdiicali, to pa je tu-di vzrok za nižjo kvalifikacij-sko strukturo zensk nasploh. Vsa dekdeta, ki uspešno zaklju-čijo osnovno šoJo, ne morejo zaradi subjektivnih in včasih objektrvnih vzrokov nadaljeva-ti šolanja na štiri- ali petlet-niih srednjih šolah in kasneje na višjih in visokih. Ce ugotav-ljamo, da med sposobnostmi fantov in deklet m posebno velikih razlik, potem bi bilo treba vsako leto pritoližno iste-mu številu fantov in deklet za-gotoviti možnost vključitve v poklicne Sole. Tako pa se sedaj dogaja, da se dekleta zaposlu-jejo na nepriučena in priučena delovna mesta, čeprav so oji-hove sposobnosti višje — ali pa nadaljujejo šolanje na tistih šolah, ki so zanje preaahtevne.
Povsem drugafina je slika pri fantih. Razcep med namerami in števUom učnih mest je ve-likanski, saj narn&rava letos v uk nakaj nad tisoč i&nbcrv, učnih mest zanje pa bo na vo-ljo skoraj 3400. Ta podatek ve-lja za Ljubljano m še 12 ofeo-liških občin Tako marsikate-ra delovna organizacija ne bo dobila dovolj učencev.
Ker so možnosti za vključe-vanje fantov v- poklicne šole zelo velike^ priporočajo sveto vaioi vsem' bistim, ki namera-vajo nadaljevati šolanje na šti-ri- ali pet letnih srednjih šolah, vendar d-vomijo v lastne spo-s&bnosti, naj se odločijo za po-klicno šolo, ki jo bodo verjet-no uspešneje končali.
Letos bomo potrebovali oko-li 350 ključavnidarjev, 125 orodr jarjev 200 obdelovalcev kovin, 49 kleparjev. 108 monterjev ogrevalnih rn plastičnih insta-lacij, 59 vodovodnih inštalater-jev, 200 strojnih ključavničar-jev, 273 zidarjev, 270 tesajrjev, 41 slikopJeskarjev, 135 mizar-jev in lesarjev, 691 prodajal-cev, 204 kuharje in 233 nata-karjev. Potrebovali bi še nekaj nad 350 prodajalk in po sto kuharic in natakaric
Pri poklicih: finomeihanik, avtomehanik, krojač, šivilj-a, frizer in kozmetik namere že presegajo možnosti vključeva-nja, zato jih svetovalci učen-cem ne priporočajo preveč.
Med telmiki primanjkuje: administrativnili tehnikov, me-dicanskih sester, ekonomskih, stirojniih,    graclbenih    tehnikov
itti. Določeno scopnjo suficitar-nosti pa je opazita pri zobo-tehnikih, kozmetikib., tehnikih oblikovailcih in farmaeevtslcih tehnikih.
Sicer pa bo treba v prihod-nje omejiti stihijo, ki vlada prj vključevanju v srednje šole, posebej v jesenskem roku, ko brecz^lavo iskanje šol nima več dosti zveze s svobodno izbiro poklica. UCink&vito načrtno izo-braževanje bo moano le s pred-hodndm solidnim, vsaj srednje-ročnim kadrovskim planira-njem.
Rajka Rakar