Pri mrliču                                    I
(Zapisal, kakor čul B. Bartel.)
flljjioino za rnizo se vseli.            Grozna žalost me sprehaja,
Žalostno pescn zapeli,                     Ko zdaj moram s tega kraja,
Ki mrlic jo sam prepcva,              Daleč, dalec s tcga kraja,
Ko na odru tu leževa.                    Do neboškega tja raja.
Tudi mi bomo ležali,                      Jamo ste mi izkopali
K vsem svetnikom zdihovali:         Da me bote vanjo djali;
,,Oj, Boga za me prosite,              Jamo bote zagrnili,
In me k njemu prinesite!              In cvetic na njo sadili.
Venci zriti so cveteči,
Beli, modri in rndeči,
Naine bote jih zložili
Z njimi mene okrasili."                                                                 '