Letnik 1909. Državni zakonik / za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXIII. — Izdan in razposlan dne 28. oktobra4909. Vsebina: (Št. 159—1(13.) 159. Razglas o carinskouradnem ravnanju s kolesi (biciklji) in avtomobili, ki vstopajo, oziroma izstopajo čez mejo v popotniškem prometu. — 160. Ukaz, s katerim se oznamenja več obrtnih učilišč na Gališkem, kojili izpričevala o uspešno dovršenem obiskovanju kakega lakega zavoda docela ali deloma nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja, oziroma dokaz o predpisanem trajanju uporabe za pomočnika v rokodelskem obrtu. — 161. Razglas, da se carinišca v Visu, Budvi, Spiču in Teodu pooblaščajo za izvozno uradno obravnavanje piva. — 162. Razglas o pristopu Srbskega k Bruseljski dodatni listini z dne 14. decembra 1900. 1. k mednarodni pogodbi za varstvo obrtne lastnine. — 163. Ukaz o izdaji izpremenjenih kolkovnih znamk. 159. Razglas finančnega ministrstva z dne 10. oktobra 1909. 1. o carinskouradnem ravnanju s kolesi (biciklji) in avtomobili, ki vstopajo, oziroma izstopajo čez mejo v popotniškem prometu. I. Določila o inozemskih kolesih in avtomobilih, ki vstopajo v popotniškem prometu. 1. Kolesa in avtomobili (št. 550 oziroma 553 carinske tarife), ki jih uvažajo popotniki iz inozemstva na začasnih vožnjah v carinsko ozemlje, se puščajo prosti uvozne carine s pogojem, da se zopet izvozijo. Od te carinske oprostitve niso izključena vozila, ki so poslana v popotniškem prometu naprej ali za kom in ki se ob času prestopa čez mejo ne rabijo za prevoz oseb. 2. Da se zagotovi izpolnitev v točki 1 postavljenega pogoja zopetnega izvoza, je treba uvožena vozila carinsko uradno zabeležiti. 3. Zabeleževati v popolniškem prometu uva-žana kolesa in avtomobile imajo pravico vsi carinski uradi, in sicer tako mejni kakor tudi notranji carinski uradi. 4. Da se izvrši zabel ežni postopek za taka vozila, je treba vobče samo ustne izjave. 5. Zabeležijo se lahko razen vozil samih tudi reservne sestavine, ki se vozijo na njih. Bencin, ki se vozi na avtomobilih seboj v mo-torjevih reservoarjih za bencin, se pušča carine prosto, pač pa je zavezana ocarinjevanju zaloga bencina, ki se vozi seboj v posebnih shrankah. 6. Carino za vozila, ki se odpravljajo v zabe-ležnem postopku, je zagotoviti tako, kakor je po carinskem redu pripuščeno za zagotovitev carine v postopku s sprcmnico. Položbe carinskega zagotovila so oproščeni zgolj z veljavnimi izkaznicami se izkazujoči udje tistih športnih združeb, katerim je finančno ministrstvo dovolilo to ugodnost za njihove ude (t. 10 lega razglasa), ali ki jim jo dovoli v bodoče. 7. Identičnost uvažanih vozil se vzdržuje s poizvedbo na njih nameščenih oznamenil in številk, pri avtomobilih zlasti tudi motorjeve številke ter s tem, da se nadenejo svinčeni pečati. Kjer se da vzdrževati identičnost avtomobilskih reservnih sestavin z zunanjimi znaki (vtisnjenimi znamkami, številko itd.), se lahko opusti materijalno oznamenilo identičnosti teh predmetov. 8. Za zopetni izvoz lahko določijo carinski uradi rok do enega leta, izvzemši v primerih, omenjenih pod točko 10. Finančna deželna oblastva smejo ta rok v ozira vrednih primerih na obrazloženo prošnjo podaljšati za eno leto. Dovoljevati take podaljšane rokove je pristojno ne samo finančno deželno oblastvo, nadrejeno od-pravljalnemu carinskemu uradu ob uvozu, temveč tudi finančno deželno oblastvo, v čigar upravnem področju se vsakčas mudi popotnik. 9. O izvršenem postopku se izda zabelcžnica, ki obsegaj poleg carinskouradnih podatkov vknjižbe ime popotnikov, vrsto vozila in znake njegove identičnosti, način, kako se je dalo zagotovilo, ter rok zopetnega izvoza. 10. Kolesarskim zvezam in avtomobilskim klubom se lahko podeli za njihove ude, ki bivajo v inozemstvu in ki vstopajo v carinsko ozemlje na začasnih potovanjih, dovoljenje carinske položbe prostega zabeležnega prometa čez carinsko mojo, ki se dd vsakčas preklicati. Podelitev te ugodnosti se vobče naveže na pogoj, da se v tuzemstvu stanujoča zaupanja vredna in varna oseba z zavezno listino po priloženem obrazcu A zaveže plačali po zakonu pripadajočo carinsko pristojbino za tista vozila, ki jih uvažajo udje dotične združbe v zabeležnem postopku, ki se pa ne izvozijo zopet po carinskem redu v zabeležnem roku. V doličnih prošnjah, ki jih vložijo športne združbe v finančnem ministrstvu, je oznameniti tista c. kr. earinišča, ki se jemljejo v poštev za prestop meje društvenikov. Udje doličnih združcb se morajo na tistih vožnjah čez carinsko mejo, za katere zahtevajo oprostitev položbe carinskega zagotovila, na dotičnem uvoznem carinskem uradu izkazali s tem, da pokažejo svojo izkaznico za uda. Ta izkaznica obsegaj : a) Ime in priimek ter bivališče in naslov stanovanja uda, b) vrsto vozila, njegovo znamenje in številko, pri avtomobilih tudi motorjevo številko ter navedbo teže motornega vozila, c) podpis združbinega načelnika s pritisnjenim društvenim pečatom, d) navedbo, kako dolgo velja izkaznica. Na podlagi take izkaznice za uda, ki jo je vstopni odpravni carinski urad našel v redu, se izda udom dotičnega društva zabeležnica, v kateri se vpiše razen podatkov, omenjenih pod točko 9, ime dotičnega športnega društva, številka društvene izkaznice ter porokovo ime. V carinske položbe prostem zabeležnem prometu udov športnih združeb naj odpravljajoči carinski urad določi rok zopetnega izvoza za vozila, uvožena v zabeležnem postopku, z dvema mescema največ, nikakor pa ne dalje, nego traja veljavnost izkaznice za uda. Finančna deželna oblastva smejo rok za zopetni izvoz, ki ga je določil carinski urad, na prošnjo raztegniti na nadaljnja dva mesca, toda ne čez dobo, dokler velja izkaznica za uda. Na prošnjo lahko finančno ministrstvo dovoli športnim združbam, ki uživajo carinske položbe prosti zabeležni promet, izdajati takoz\ane triptyques po pridejanem obrazcu B. Ti triptyques, ki jih je izpolniti po napotilu, ki je na obrazcu, naj služijo po eni strani namesto iz-kazuice za uda kakor izkaznica za tistega, ki se vozi, po drugi strani namesto uradnih zabeležnic v podstavo za carinskouradno odpravo. Triptyques, ki so popravljeni ali strugani ali v katerih se vpisi, ki jih dela stranka, v posameznih listih ne ujemajo, zavrača carinski urad. Carinski uradi ravnajo s triptyquesi v zmislu navodil, ki so na njih. 11. V zabeležnem postopku uvožena kolesa in avtomobili smejo zopet izstopati čez vsak poljubni carinski urad. 12. V določenem roku za zopetni izvoz sme popotnik tudi večkrat iti čez mejo. Dokler vozilo ne izstopi zopet dokončno, je pustiti znamenja identičnosti na njem ter na njegovem pristojstvu. Vsakokratni izstop, oziroma zopetni vstop naj carinski urad potrdi na hrbtu zabeležnice, oziroma drugega lista triptyqua. 13. Kadar vozilo dokončno zopet izstopi, naj carinski urad, ko je dognal identičnost, pristavi izstopno potrdilo na zabeležnici, oziroma na triptyquu in naj vrne carinsko zagotovilo, ako je bilo dano v gotovini, proti pobotnici na zabeležnici. Prav tako je stranki vrniti tudi odločni del zabeležnice, ko se je pristavilo izstopno potrdilo, oziroma z njim opremljeni osnovni list triptyqua. 14. Stranka sme vobče zahtevati, da se ji takoj vrnejo v gotovini dana carinska zagotovila v prometu koles in avtomobilov, le tedaj, kadar izstopi čez glavni carinski urad ali pomožni carinski urad I. razreda. Ob izstopu čez carinske urade nižje kategorije se vrne zagotovilo le po meri gotovine, kije v uradu na razpolaganje. 1 5. Ako mejni izstopni carinski urad ne razpolaga z zadostno gotovino, da bi vrnil carinsko zagotovilo in se stranka noče odločiti dokončno zopet izstopiti čez drug carinski urad, je, odvzemši kviti-rano zabeležnico na potrdilu o oddaji zabeležnice, ki se odloči, pristavili zaznana k, da se pošlje zago-tovilni znesek, odbivši poštne stroške, na naslov, ki ga je povedala stranka, za njo. n. Določila o tuzemskih ali nacionaliziranih kolesih in avtomobilih, ki izstopijo v popotniškem promet u. 16. Popotniki, ki jemljejo kolesa ali avtomobile iz carinskega ozemlja na začasnih potovanjih v inozemstvo seboj, si lahko zagotovijo pravico do carine prostega zopetnega uvoza teh vozil s tem, da si pri-skrbe izkaznico. 1 7. Izkaznica, ki se izdaja na ustno izjavo, se lahko izda na vseh cariniščih, in sicer tako na mejnih cariniščih kakor tudi na notranjih carinskih uradih. Dejanski izstop se potrdi na izkaznici: v ta namen je treba, če se je izkaznica za kolo ali avtomobil preskrbela na notranjem carinskem uradu, vozilo postaviti na mejni izstopni carinski urad. 18. Ob postopku z izkaznico sc slično uporabljajo zaukazi, ukrenjeni v točkah 5 in 7 za zabelež-niško ravnanje z inozemskimi kolesi in avtomobili, ki vstopajo v popotniškem prometu. 19. Rok za carine prosti zopetni uvoz je določiti na izkaznico z enim letom najdalje. Finančna deželna oblastva imajo pravico podaljšati ta rok še na eno leto, če so dane ozira vredne okolnosti. 20. Vsa carinišča so pooblaščena odpravljati ob vhodu kolesa in avtomobile, ki se spravljajo nazaj v carinsko ozemlje oziraje se na postopek z izkaznicami. 21. V določenem roku za zopetni uvoz lahko stranka tudi večkrat prestopi mejo. Glede formalnosti, na katere je gledati pri tem, naj se zmislu primerno uporabljajo določila točke 12. III. Ugodnosti za mejni promet. 22. Mejni carinski uradi so pooblaščeni inozemske kolesarje in avtomobiliste, ki so uradu znane, zaupanja vredne in varne osebe, v neposrednjem mejnem prometu na kratkih vožnjah na isti carinski cesti pustiti vstopati in izstopali čez carinsko mejo brez zabeležnega ravnanja z njihovimi kolesi, oziroma avtomobili in ne da bi zahtevali carinskega zagotovila. Prav tako se lahko tudi pri tuzemskih kolesarjih in avtomobilistih, ki so mejnemu carinskemu uradu znani kakor varne in zaupanja vredne osebe, v neposrednjem mejnem prometu na ki alkih vožnjah z velocipedi, ozironfa avtomobili opusti postopek z izkaznico ter oznameuilo vozil s svincem gledé identičnosti, da se carine prosto zopet uvozijo po isti cesti. 23. Dalekosežnejše mejne ugodnosti, zlasti dovoljenje za prestop meje s kolesi ali avtomobili po postranskih potih more podeliti le finančno ministrstvo. Tačas obstoječe ugodnosti te vrste ostanejo tudi v bodoče v moči. Biliuski s. r. Obrazec X. Zavezna listina. se je z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dne..................................................... s pridržkom poljubnega preklica proti poroštvu........................................................... ............................................................dovolil carinske položbe prosti promet za --------—-----k°---S-—7------—7--7-, ki jih imajo seboj..........................udje kluba na začasnih avtomobile z reservmmi sestavinami popotovanjih v tuzemstvo, za dobo do........................................................ Po tem se zavezuje podpisan....................................................................... izrečno za leta...............................ter za nadaljnja koledarska leta, za katera bi se pripustilo njeno poroštvo, če bi se podaljšal gori omenjeni promet, kakor porok in plačnica v zmislu § 1357 o. d. z. na poziv dotičnih c. kr. avstr, carinskih uradov pri njih takoj plačati uvozne carinske pristojbine s postranskimi pristojbinami vred, od c. kr. finančnega ministrstva ukazoma vsakočasno določene eventualne obresti in petodstotne zamudne obresti za vse (vsa) v carinsko ozemlje uvožene(a) kolesa avtomobile z hkratu odpravljenimi reservnimi sestavinami ’ kojih imetniki so se izkazali za ude..................................................................... in kojih zopetni izstop v določenem roku ni dokazan po carinskem redu. Podpisan.......................................................................................... se odreka pravici, izpodbijati izkaz za uda gori oznamenjen.................................• . . . . ..............................ali pristnost izkaznice, in ne sme nikakor ugovarjati zoper dejanstvo tega izkaza, ki so ga dognali c. kr. avstr, carinski uradi, ali zoper pristnost izkaznice. Za vse iz prevzetja tega poroštva izvirajoče pravne spore, ki ne spadajo po zakonu pred izključno posebno podsodnost, so v prvi stopnji edino le pristojna stvarno pristojna sodišča na sedežu c. kr. finančne prokurature na Dunaju. V dokaz tega nastopni poverjeni podpis. Obrazec B. (Naj se pusti imetniku vozila.) Ime kluba. (Naj odloči izstopni urad.) (Naj odloči vstopni urad.) (Naj izpolni klub ali bodi predtiskano.) Triptyque št. (Naj izpolni klub.) Ime kluba. (Naj izpolni klub ali bodi predtiskano.) Triptyque št. . . (Naj izpolni klub.) Ime kluba. (Naj izpolni klub ali bedi predtiskano.) Triptyque št. . (Naj izpolni klub.i Izkaznica za carinske položbe prosto zabeležno ravnanje Klubov pečat. moškim . , z ——— kolesom ......... ženskim znamka............................. št. z avtomobilom (motornim kolesom) . . . . s kosmato težo....................... znamka (firma, številka) vozila...... številka motorja . . . . , reservne sestavine, ki se imajo seboj . . Ime bivališče naslov stanovanja Carinsko zagotovilo dal imetnika ' -= g. 'S* g , dne Imetnikov podpis. 19 . . Podpis klubovega predsednika. Vstopno potrdilo uvozuega carinskega urada. Gori popisano vozilo se je danes uvozilo v carinsko ozemlje. Rok za zopetni izvoz do............................. L. S. , dne Podpis* 19 . Izstopno potrdilo izvoznega carinskega urada. Gori popisano vozilo je dokončno izstopilo iz carinskega ozemlja. L. S. , dne............19 . Podpis. Zabeležnica št.. . (Duplikat.) moškem , , o —--;---kolesu........................ ženskem znamka............................... št. o avtomobilu (motornem kolesu)......... s kosmato težo......................... znamka (firma, številka) vozila........ številka motorja . . . . , reservne sestavine, ki se imajo seboj .... Klubov pečat. Ime Ime 1 bivališče naslov stanovanja ■ imetnika bivališče naslov stanovanja > imetnika j Carinsko zagotovilo je dal 3 ! Rok za zopetni izvoz do.........................19 Svinčeni pečat nadel......................... kos . L. S. . , dne............19 . . Podpis. Izstopno potrdilo izvoznega carinskega urada. Gori popisano vozilo je dokončno izstopilo iz carinskega ozemlja. L. S. , dne.............19 . . Podpis. Zabeležnica št.. (Unikat.) moškem , , o —--r— kolesu............................... zenskem znamka............................., št. . . . o avtomobilu (motornem kolesu)............... s kosmalo težo ... ................ znamka (firma, številka) vozila.............. številka motorja . . . . , reservne sestavine, ki se imajo seboj.......... "g Carinsko zagotovilo je dal Rok za zopetni izvoz do.........................19 Svinčeni pečat nadel......................., kos . L. S. , dne . . . . Podpis. % 5 Opomnja: Ako se podatki treh listov triptyqua ne ujemajo, se ne more vršili carinske položbe prosto zabeležno ravnanje z vozilom. Prostor za potrdila. izstopa zopetnega vstopa L. S. L. S. Podpis. Podpis. L. S. L. S. Podpis. Podpis. L. S. L. S. Podpis. Podpis. I 160. Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za javna dela z dne 12. oktobra 1909. L, s katerim se oznamenja več obrtnih učilišč na Ga-liškem, kojih izpričevala o uspešno dovršenem obiskovanju kakega takega zavoda docela ali deloma nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja, oziroma dokaz o predpisanem trajanju uporabe za pomočnika v rokodelskem obrtu. Na podstavi § 14 a zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, se dopolnjujé ministrstveni ukaz z dne 27. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 193) ukazuje tako: § 1. Ministrstveni ukaz z dne 27. julija 1907.1. (drž. zak. št. 193) se uporablja enako, kakor na obrtna učilišča, našteta v § 1, odstavek 2, pod točko 11 tega ukaza, tudi na nastopno imenovana, ne državna obrtna učilišča gališka: Uzorna učna delavnica za kolarstvo v Grybôwu, deželna učna delavnica za kolarstvo v Grzy-malowu, deželna strokovna šola za kolarstvo v Kamionki strumilowi, deželna strokovna šola za kolarstvo v Tlu-maczu, deželna strokovna šola za čevljarje v Kotomyji, deželna učna delavnica za čevljarje v Witköwu, deželna rokodelska šola v grofovskem Skarbe-kovem sirotišču v Drohowyžu. § 2. Ta ukaz dobi takoj moč. Ritt s. r. Weiskirchner s. r. 161. Kazglas finančnega ministrstva z dne 14. oktobra 1909.1., da se carinišča v Visu, Budvi, Spiču in Teodu pooblaščajo za izvozno uradno obravnavanje piva. Dopolnjuje z ministrstvenim ukazom z dne 2. avgusta 1909. 1. (drž. zak. št. 116) izdani sezna-mek carinišč se naznanja, da se pomožni carinski uradi Vis, Budva in Spič ter carinska podružnica Teodo pooblaščajo za izvozno uradno obravnavanje piva proti povračilu davka. Bilinski s. r. 163. Itazglas ministrstva za javna dela z dne 15. oktobra 1909.1. o pristopu Srbskega k Bruseljski dodatni listini z dne H.'decembra 1900. I. k mednarodni pogodbi za varstvo obrtne lastnine. Dopolnjujé razglas z dne 20. maja 1909. 1. (drž. zak. št. 134) o državah, pripadajočih mednarodni zvezi za varstvo obrtne lastnine, se objavlja : Po poročilu c. in kr. ministrstva za zunanje stvari je Srbsko naznanilo švicarskemu zveznemu svetu svoj pristop k bruseljski dodatni listini z dne 14. decembra 1900. 1. k pogodbi mednarodne zveze z dne 20. marca 1883. 1. za varstvo obrtne lastnine (drž. zak. št. 266 iz 1. 1908., pod IV). Po poročilu švicarskega zveznega sveta je ta pristop dobil moč z 10. dnem oktobra 1909. 1. Ritt s. r. 163. Ukaz finančnega ministrstva z dne 20. oktobra 1909. 1. o izdaji izpremenjenih kolkovnih znamk. Od 1. dne januarja 1910. I. se začno prodajati j izprernenjene kolkovne znamke. Razlikujejo se od kolkovnih znamk, ki se prodajajo sedaj in ki so popisane v ukazu z dne 9. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 244), v barvi in s tem, da je v spodnjem delu znamke, ki je določen, da se piše čezenj, nameščena letna številka nove izdaje (1910); oblika se je izpremenila toliko, da so znamke kronskih in vinarskih kategorij nove izdaje izdelane v enaki velikosti ; za podobo znamke se je uporabila za vse kategorije novih znamk risba vinarskih znamk izdaje 1898. Vse kategorije znamk so narejene v dvobarvnem tisku, in sicer vse vinarske znamke modro na rumenorjavem dnu, vse kronske znamke rdeče na zelenkastem dnu. Višina znamk znaša z zobčastim barvnim robom vred 36 mm, širina 27 mm. Kolkovne znamke se izdajajo v 27 vrednostnih kategorijah (16 vinarske in 11 kronske kategorije), in sicer po 1, 2, 4, 10, 14, 20, 24, 25, 26, 30, 38, 40, 50, 64, 72 in 88 vinarjev, nadalje po 1,2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 20 in 50 kron. Kolkovne znamke izdaje 1898. L, ki se prodajajo sedaj, se vzamejo z 31. dnem marca 1910.1. docela iz prodaje. Ako se porabljajo po tem času kolkovne znamke, ki so se umaknile iz rabe, je torej enako, kakor da se ni izpolnila zakonita kol kovna dolžnost, in povzroči škodljive posledice, omenjene v pristoj-binskih zakonih. Iz rabe umaknjene, neporabljene ostale kolkovne znamke se. pazeč na zakonita določila in predpise, brezplačno zamenjavajo od 1. dne marca do vštetega 31. dne maja 1910.1. za nove kolkovne znamke v kolkovnih zalogah in prodajnih uradih. Dolične vloge strank so kolka proste. Prodajalci kolkovnih znamk naj svoje zaloge iz rabe umaknjenih kolkovnih znamk, ki presegajo potrebščino v mescih januarju, februarju in marcu 1910. 1., zamenjajo za nove znamke pred 1. dnem aprila 1910. 1. Po 31. dnevu maja 1910. 1. se iz prodaje umaknjene kolkovne znamke ne bodo niti zamenjavale niti se ne bo zanje nič vračalo. Obrtne in trgovinske knjige, potem golice menic, računov itd., na katerih so se porabile kolkovne znamke prejšnjih izdaj s predpisanim, pred 1. dnem aprila 1910. 1. izvršenim uradnim prekol-kovanjem, se smejo tudi po tem času rabiti brez pomisleka. Kolkovne znamke za davek od prometa efektov, potem ostale kolkovne vrednostnice se za sedaj ne izpreminjajo. Bilinski s. r.