Političen list za slovenski narod. t9 p«ftl prejemu viljk: I* oelo leto predplačan 15 fld., la pol leta 8 (Id., u četrt leu i rld., M en mesec 1 rld. 10 kr. 7 »dalnistrkeijl prejeaan Telji: Za eelo leto 12 rld., za pol leta <( rld., ta četrt leta I rld., sa en meeet' 1 rld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Narcinin* prejeau opravniitvo (adminiitracija) in eJbpedicija, Semeniske ulice it. 2, II., 28. Nananila (inieratl) se iprejemajo in velji triitopna petit-vnrta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zin*njša Kokoplti le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniikili ulicah h. it. 2, L, 17. IihaJ« VMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */(6. ui popoludne. V Ljubljani, v p(itek 8. avgusta 1890. Letnilt XVIII. .\aro(lim avtonomija. Naš list je še malo pisal o narodni avtonomiji, in to iz raznih razlogov, katere utegnemo o priliki pojasniti. Eer pa se bode češko kraljestvo razkrojilo po okrožjih, ako se sploh uresniči češko-nemška pogodba, in ker Italijani na Južnem Tirolskem zahtevajo za se posebno okrožje, zdi se nam glas s Spodnjega Stajerja o razdelitvi Štajerske toliko pomenljiv, da ga objavimo svojim čitateljem sicer brez komentara, a hočemo govoriti obširneje o tem vprašanji, ako se kdo odzove pro ali contra. »Siidsteirische Post", v pravem slovensko-kon-servativnem smislu pisan list, je objavila v 59. svoji številki naslednji članek: »Naj sodi kdo o naši prihodnji politični upravi, kakor mu drago, toliko pa smemo že danes s precejšnjo gotovostjo trditi, da se bode izvršila po načelu narodnih skupin, četudi v okvirju sedanjih kronovin. Obveljalo bode torej načelo narodne avtonomije V Avstriji je sicer danes mogočen faktor proti narodni avtonomiji, in to so Madjari, ki se ji tembolj upirajo, ker je bila politična uprava, kakor znano, v tem smislu že vpeljana — in nihče drugi ko Bach jo je tam vpeljal. Danes pustimo na stran dežele ogerske krone in govorimo le o Cis-litaviji. Od kronovin, ki potrebujejo upravo po načelu uarodne avtonomije, so Češka, Tirolska, Štajerska in Koroška. Moravske ne omenimo, ker po našem prepričanju je Moravska v ogromni večini slovanska dežela in bi se uprava morala vravnati le v tem smislu, brez ozira na nemško večino v deželnem zboru, čemur je vzrok umetni volilni red. Gledi na Češko so nam še dobro znane težnje nemških liberalcev, da bi namreč nemški del ob robu dežele dobil svojo administrativno upravo. Kolikokrat so nemški poslanci to zahtevali v deželnem in državnem zboru! Enake zahteve stavijo nemški liberalci tudi na Tirolskem, kjer hočejo tudi Italijani imeti svojo upravo. Četudi moramo priznati, da bi se delitev uprave na Tirolskem v primeri s Češko lažje izvršila, ker gre narodnostna meja v ravni črti od zahoda proti vzhodu, na Češkem pa v krogu, vendar bi na Južnem Tirolskem veliki nemški otoki ostali v italijanskem okrožju. Gledi na lo pa nemški liberalci niso tako občutljivi, kakor če se gre za našo ožjo domovino, Spodnji Štajer. Tudi pri nas gre narodnostna meja kakor na Tirolskem in bi istotako dovoljevala administrativno ločitev Spodnje Štajerske, kakor na Tirolskem; toda pri nas se sklicujejo nemški liberalci na nemško prebivalstvo v mestih in mnogih trgih. Ali pa se mesta Bolcan, Meran itd. ne morejo še z večjo pravico imenovati nemška? In vendar bi mirno prepustili ta mesta italijanskemu okrožju! Tudi na Koroškem bi se mogla izvršiti administrativna delitev po narodnostni meji od zahoda proti vzhodu. In zakaj govorimo danes o tej stvari, o narodnostnih upravnih skupinah? Ker je nedavno graško glasilo naših nemških liberalcev pisalo o programu laških Tirolcev. Kakor znano, se nemško-liberalna stranka od lanske zveze z liberalnimi Italijani več ne upira upravni ločitvi Južne Tirolske. Pritrjujejo, da bi se moglo napraviti okrožno zastopstvo v Tridentu, kateremu bi se moral izročiti del kompe-tence deželnega zbora v Inomostu. Celo to jim ne dela skrbi, da bi se vsled delitve pospeševala ir-redenta. Vprašamo torej nemško-liberalno gospodo: Ako se vse to more na Tirolskem izvesti, zakaj bi se isto pri na na Štajerskem ne moglo zgoditi? Od nasprotne strani bodo nam odgovarjali: ,Da, kmet, to je kaj druzega!' Tudi mi ne bodemo molčali na ugovore gra-ških liberalcev, temveč vedno in vedno imeli na dnevnem redu to točko našega programa, da se namreč upravno loči Južni Štajer in osnuje posebni okrožni zastop v Mariboru ali v Celju." MZa domovino Pastor Mork Hansen iz Vonsilda v Jutlandiji poslal je odprto pismo krščanskim propovednikom v j severnem Šlesviku o ukazu pruske vlade glede na vpeljavo nemščine v ljudske šole v Šlesviku. Svari je, naj iz krščanske ljubezni ne podperajo ponem-, čevanja pruske vlade. Na to mu je odgovoril pastor Pries tudi v javnem listu, v kojem ponemčevanje I osvojenega kraja popolnem odobruje ter svoje so-^ brate svari, naj se ne zmenijo za list pastorja Morka Hansena. Lista obeh pastorjev svedočita, da je v severnem Šlesviku tako napredovala germanizacija, da je danski jezik skoro čuti samo še po cerkvah. »Za domovino" deluje Pruska na Poljskem, v Šlesviku in Alzaciji-Loreni s ponemčevanjem; »za domovino" dela Ruska v baltiških pokrajinah s po-ruščenjem šol; »za domovino" deluje zloglasna ir-redenta na južnem Tirolskem, na Primorskem in v Dalmaciji s poitalijančenjem deloma nemških, deloma slovanskih šol. Vsaka napominanih vlad poudarja in se izgovarja, da dela s tem za domovino, ako ugrabi sosednemu narodu nekoliko občin ali pa celo kronovino. Konečno pa prideta na vrsto tudi »šuiferajn" in »sadmark" ter pravita, da tudi delujeta — »za domovino" ! Niste li besedi »Pro Patria" »za domovino" — trpka satira na rodoljubje te ali one vlade, korpo-racije itd., in satira tndi na naš 19. vek? Lehko bi tu izpregovorili dosledno o društvu sv. Cirila in Metoda, toda o njem si ne upajo trditi ni njegovi sovražniki, da ima namen nemško deco pretvarjati v slovensko, torej slovensko šolsko društvo ne spada pod gori napominano rubriko. Kdor se izgovarja, da deluje s tem »za domovino", če tlači druge, ni to samo humbug, temveč zločin, povsem sličen onemu, kojega so počenjali protestantski nemški knezi za časa Lutra, ko so snovali prelivarne v verskem oziru. LISTEK. Nekoliko o trapistih. (Poslovenil Jožef Podvidemski.) Svoje ime so dobili od samostana La Trappe na Francoskem, kjer so živeli trapisti že pred 200 leti. Onda okolu leta 1664. je deloval v njem opat Ranče, ki je oživil ona stroga, v teku časa onemogla samostanska pravila, po katerih so živeli že pred 600 leti sv. Bernard in učenci njegovi. Trapistov red ni torej nov, seveda je bolj nepoznat, ker je navadno le po samotah. V najnovejšem času so nam najbolj znani nemški trapisti in sicer po svojem samostanu pri treh studencih sv. Pavla v Rimu, kjer je bil prvi redovnik av. Frančišek, ustanovitelj trapistskih samostanov pri Banji Luki v Bosni in v Mariannhillu v južni Afriki. Njih namen. Ali niso trapisti brezkoristni udje človeške družbe? No, s čim pa koristijo? Njih namen je dvojen: prvega ljubi svet, a druzega sovražijo ljudje. Prvi namen. Trapisti iščejo neobdelanih krajev, da jih obdelujejo; njih življenje jo borno in skromno. zato jim pa temveč preostaje za dobre namene;, živč samsko življenje, da skrbe tem bolj za sirote, uče ljudi poljedeljstva in kmetijstva, kjer je še pomanjkljivo to ali ono. Poučujejo o rokodelstvu iu obrtniji, kjer ne podpira še država tacih šol; zidajo velika gospodarska in obrtnijska poslopja n. pr. mline, delalnice, tovarne za sukno itd. Tako izobražajo divja ljudstva, uče jih miroljubnosti in stanovitnosti ter jib pripravljajo za krščanstvo. Ali ni to človekoljubje in socijalnost, o kateri se rado sliši in govori ? Drugi namen trapistov je posvečenje sebe samih s pokoro. O pokori ne posluša svet z veseljem, ne gleda rad spokornikov, ker mu vzbujajo vest. Post, slaba hrana, delo, molek je trapistom sredstvo, s katerim se pokore. To svetu le ugaja; kajti meseni človek ne umeje tega, kar je duhovnega. Kako živš. Ob delavnikih vstajajo ob dveh po letu in po zimi, ob nedeljah ob eni, ob praznikih pa ob polnoči. Ko je tri ura, pričto bratje svoje delo in delajo do večera izimši čas molitev in obedovanja. Vsakdo dela po svoji moči in zmožnosti, kakor razdeli predstojnik ali oskrbnik delo. Vkljub težavnemu delu imajo trapisti pičlo in slabo hrano, gorko jed le opoldni. Po zimi ima zvečer redovnik 12 lotov kruha in pol litra piva, po letu salato z žlico olja in nekaj kruha. Za južino imajo le juho in zelenjavo, a mesa, masti, surovega in kuhanega masla, jajec, rib, sladkarij, slaščic in scvrenega olja ne vživajo. Vse kuhajo na vodi in sole le malo. V vročem poletnem času jim je dovoljeno vživati mleko trikrat na teden. Kaditi in nosljati jim je prepovedano, sploh se morajo zdržavati vsega, kar ni neobhodno potrebno za življenje. Bratje lajiki imajo za zajutrek 12 lotov kruha in pol litra piva, očetje nimajo za zajutrek ničesar, ker delajo le 5 ali 6 ur na dan. Kisane jedi le malokedaj vživajo. Mnogi ne pijo ni piva ni vode, no saj jih tudi dosti ne žeja po njih pičli in slabi hrani. Začetniki imajo sprva nekaj več hrane. V Mariannhilu (v južni Afriki) živi redovniki radi podnebja nekoliko drugače in sicer z dovoljenjem in potrjenjem generalnega ka-pitelja iz I. 1886. V Mariannhillu ne pijo ni piva ni vina, ker je tukaj taka pijača predraga in preveč greje. Mesto m'flka, katerega imajo v Afriki le malo, rabijo pri kuhi olje, katero sami pridelujejo. V Mariannhillu imajo tudi patri zajutrek (črno kavo, ki raste v deželi in kruh), ker delajo navadno čez določen ča^. Njih delovanje je obširno: delo na polji, pouk v Tedaj so se protestaDtizovale cele katoliške pokrajine nasilno, (ac^i x (|% hi si j^aeii mogli osvojiti ne cerky^| temT«(i i posestva katoliških plei^H^ev i^ — 8love|||ih In ko so pozneje kaliinisti dob^j ^(^odstvo luteranci, nastajala ja i^ova ref(MH||i|^«ij| z ugr||j|-Ijenjem posestev luteri^aske cerkve jjo ir«ku: Oi^d« regio — religij! V dog^ 8« nek%i sličaeg^ Cujns regio, hajas ek Hngua. — Čegar je kraj, t«ga je tudi jezik. Žal, da je država naša vsled tacega načela v svojem bitji zelo v opasnosti. Nemški irredentovci, d% bi to Slo, trudijo s«, ne samo Šlezijo, Moravo, temveč tudi Češko pripravljati za — prusko domovino; za rusko domovino deluje neka stranka v Galiciji, „pro patria ita-liana" deluje irredenta na jugu avstrijske države. Na severnem Češkem in na Moravskem razobešajo zastave zjedinjene Nemčije in v slovanskem Primorju našem vihrajo zastave zjedinjene Italije, povsodi : „za domovino!" Da, dolgo, predolgo se je v najvišjih krogih trpelo to gnusno početje „za domovino", dokler konečno ni za(^tila pravična usoda la,ške irredente in njenih društev „Pro Patria*, ki je bila baš raz-puščena. Ostah ste pa ša dve društvi, ki tudi neumorno delujeti „za domovino', zlasti ono veliko drnštvo, za koje v^ vsako dete in o njem čivka vsak vrabec na strehi; toda »višji oziri" velevajo in zahtevajo skrajno in oprezno postopanje zoper to društvo; love se .schulverein", a drugo .sfldmark', kojega osuovaluo zborovanje za podružnico ,Gorenjsko" se bode vršilo prihodnjo nedeljo v prisotnosti ljubljanskih „turnarjev" in nemških velikošolcev v Beli Peči. Uverjeni smo, da bodu i tu merodajni krogi pokazali isto eneržijo, kojo so okusila minole dni veleizdajna društva pod tvrdko: „Pro Patria" na slovenskem Primorskem. Položaj avstrijske države v sedanjih narodnostnih bojih, koji razrivajo Evropo, je jako kritičen. Avstrija je prijateljski spojena s sosednima državama na severu in jugu, in v obeh delujete dve močni stranki na to, da se nam ugrabi kos ozemlja. V to je obrnen ves narodnostni boj, ki besni v tem trenotji po naši državi. Veleizdajno postopanje gori napominanih društev je pa za las slično oni operaciji na človeškem telesu, koji je bil v starši dobi odkazan povišan prostor za mestnim ozidjem — „za domovino!" Politični preg-ied. v Ljubljani, 8. avgusta. IVotranfe dežele. Češka. Ker nemška društva na češkem še vedno objavljajo ugovore proti izvolitvi poslanca Heinricha v deželni šolski svet, je nedavno dr. Milde v občinskem zastopu pražkem v imenu Staročehov odločno oporekal temu izzivanju, češ, da nimajo niti pravice ugovarjati, in da bi moralo državno pravdništvo po § 300. kaz. zakona postopati proti njim zaradi izjav. Zatrjeval je, da ni nasprotnik nemščini, toda nemških šol noče za češke otroke. Zato v imenu Staročehov odločno protestuje proti takim izjavam. Ta ocotest se je zabeležil v zapisniku, čemur so pr^M tu<|i Miadoi«^. — P(w dni i««««^« sea-mg^H bodo Uri dop^ilne voliti« v de|«l|^i zbof. Tpai^f dr*n^. Brblja. Il B^m Grada •• poM|i« liston^: Te (]ni so se »ošli ti^ Srbi, Ma^oaei in Star^. srbi ter so sprejeli po mnogih g»ofih naslednji resolucije: PfV^ res9l«»|ja zagotav^ ffiltanu zv^ stobo podloi^i^of prosi jednako{^f%|^osti za vst narode cele države; druga resolucija prosi ruskega carja varstva in zaščite za srbske interese; tretja resolucija zahvaljuje dotičnega patriarha za dose-d^aje faratvc cerkve. Rusija. Kakor poročajo angleški listi, prizadeva si ruska vlada, da bi med Srbijo in Bolgarijo osnovala prijateljske vezi, da bode imela politiško naslombo proti bolgarski politiki. Italija. Kakor prve evropske države, kazati se hoče tudi Italija svetu lepo in bogato. Namesto da bi izboljšala domače razmere, nosi na vse mogoče načine zbrane svote v Afriko, kjer hoče imeti po vzgledu Anglije in Nemčije sijajno naselbino ter se šopiriti tam ž njima vred. To je vsekako slabo gospodarstvo, katero prizadeva laškim financam hude rane. Ako pomislim^, da je znesla laška vlada od 1882. do 1889.1. 107,862.121 milijonov lir v Afriko, ne bomo se čudih prežalostnemu stanju laških financ. Francija. Komisija, sestavljena v vravnavo delavskega vprašanja je izdala z ozirom na omejitev delavne dobe 100.000 pdl tičočih se tega vprašanja v Parizu ter jih bo izdala še 50.000 v Parizu in 80.000 v pariški okolici. Dozdaj se je oglasilo 7454 delavcev in sicer 1850 proti vsakej postavni omejitvi, 1767 jih zahteva osemurno, 3566 pa deset-, jednajst- in dvanajsturno delavno dobo. — Angleško-nemška pogodba je bila podpisana dne 5. t. m. Nemiija. Nemški cesar se je izrazil proti nekemu škofu, da se načelno vjema s sv. Očetom z ozirom na delavsko vprašanje. — Nasproti poročilu mnogih časnikov, da bode spremljalo nemškega cesarja na Rusko mnogoštevilno sijajno spremstvo, trdi neki nemški list baje od verojetne strani, da ga bode spremljalo le de.^et oseb. Med temi bodeta princ Altenburški, bližnji sorodnik ruski rodovini in kancelar Caprivi. Belgija. Iz Bruselja se poroča listom mej drugim tudi to-le: Dne 10. t. m. so bode vršil velik razglas za splošno volilno pravico. Gibanje la to demonstracijo ima od dne do dnš širše kroge. Radikalci in liberalci so se pridružih temu gibanju, da se bodo potem laglje proti ministerstvu obrnili. Španija. Kakor se poroča iz Madrida, bode državni zbor bržkone jeseni razpuščen in na podlagi splošne volilne pravice, za katero so se izrekli tudi konservativci, razpisalo se bodo nove volitve. Nova zbornica se bode pečala pred vsem z guspo-darstvenim vprašanjem, ker je Canovasovi vladi pred vsem do tega, da povzdigne poljedelstvo in zaščitno carinsko kupčijsko politiko. Bržkone preosnovala bode nova vlada tudi vojaštvo. Istotako mčni minister mornarice, Beranger, ki uživa v strokovnjaških krogih splošno čislanje, izboljšati špansko vojno brodovje, za katero je državni zbor dovolil precejšnje svote. V Bilbau so trije križarji že v delu in nove ladije se izdelujejo v Kadiksu. Portugal. Kakor je videti, je portugalska vlada v velikih skrbeh zaradi kolere, ki razsaja v nje sosedni deželi Španiji. Da bi kolikor mogoče zabranila črni ženi pot preko portugalsko-španskih mej, poslala je vojake na mejo. Anglija. Kakor se poroča iz Londona, utegne se preosnovati angleška vlada. Tako se trdi, da menita vojvoda Rutlandski in Cranbrook izstopiti iz vlade. Namesto prvega pride neki Cadogan, Cran-brookov naslednik ^ ^ Sg^itli, dozdaj sle^f^H^ Smithu ter o^ udnem sp/Ajo zbornico If«ki nadtajnik b^Jackeos, dosedi^liuančni tajnil i^gleških iinan«. Naselbi^^ »j^r bode Hickirfl^ach. — Ak» ^ to poji^ A^eljeno in resnica, ne želimo dcM^a, mitfko&je žalostnih vj^ih razmer. T®^ na ^ Irsko naj posije jede«|Ht 80^1^ prav^«. Yrk «labe upf%f« navnave se je pokazala v tej državi še lakoU. Indijanci in Zamorci se zbirajo, napadajo četoma naselbine, ter jim pobero vse, kar je vžitnega. Pri tem pride iz-va^tao do veJiliib pobojev in strašnih prizorov, kajti sestradani domačini se vržejo na plen. kakor zveri. Vzrok lakoti je neki neprestana suša. Ta nova repu-bl^je pač v žalostnem razcvitanji. Izvirni dopisi. z Vrhnike, 4. avgusta. (Naše šolske razmere). Šolsko leto sklenili smo 30. p. m. s sveto mašo in zahvalno pesmijo. Na to je sledila očitna skušnja, pri katerej so bili obdarovani pridnejši učenci in učenke z molitveniki, katere je preskrbel krajni šolski svet. Mnogo so imeli gg. učitelji svetni in duhovni, kakor tudi gospodč. učiteljice skozi leto in dan truda in posla, a ugodnega vspeha vendar ni bilo. In zakaj? Šolsko obiskovanje je pri nas tako slabo, zanikerno, da ga mu ni nikjer enakega. Temu kriv je pa naš slavni krajni šolski svet. Za zamude se ne briga, akoravno mu jih šolsko vodstvo, kakor čujem, vestno pošilja ob določenem času. Toliko je zanikrnih starišev, ki nočejo svojih otrok pošiljati v šolo, dasiravno imajo čas in priložnost, in vendar niti eden še ni bil kaznovan. Dokler so si bili narodnjaki in takozvani nemškutarji v laseh, je bilo vsaj to jedino dobro, da so prvi obetali, šolsko obiskovanje v red spraviti; zdaj po sklenjenem kompromisu držita pa obe stranki križem roke in ne črhneta o tej zadevi ne bev ne mev. Oelo šolsko leto bila jo le ena seja meseca decembra, in še te ne bi bilo, ako ne bi bil g. J. Gorup krajni šolski svet iz spanja zbudil s svojim velikodušnim darom. — tita eno ! Kakor znano, deli se naša šola v štirirazredno deško in dvorazredno dekliško šolo. V vseh šestih razredih poučujeta dva gospoda učitelja in štiri gospodičine učiteljice. Pred dvema letoma šel je na Grm kot učitelj g. č. in dobil odpust za dve leti. Mesto njega prišla je pa pomožna učiteljica gdč. L. Dve leti bila je dobra, a sedaj, ko je g. C. odpust še za dve leti podaljšan, začeli so nekateri zavedni Vrhničanje žile napenjati, da bi jo spravili od tod, akoravno je domačinka, jim torej bolj bližnja, kakor vsaka druga učiteljska moč. Krajni šolski svet se o tem še ni izrekel niti za, niti proti njej, ker ni imel nikake seje. Nerazumljivo nam je, zakaj bi jo pregnali. Da ni dobra učiteljica, ne bi je bil g. okrajni šolski nadzornik pohvalil in prav povoljno se o njej izrazil; da je lepega, vzglednega vedenja i zunaj šole, kar je gotovo velik pripomoček in neobhodno potreben pogoj k vspešnemu delovanju, ve vsakdo. Posebno mnogo truda in posla si daje neki gospod, ki si sicer pokoja želi, a ni niti ud krajnega šolskega sveta, da šoli, potovanje peš ali ješ od vasi do vasi z razširjanjem sv. vere, vrhu tega delajo po tovarnah, tiskarnah, bavijo se s fotografijo, cinkografijo, ksilo-grsfijo, litografijo, slikarstvom itd. Tdko delovanje vsekako močno vpliva na družbeno življenje. Da ljudje tako živ4 v Evropi, ne bilo bi pomanjkanje ni jedi ni pijače, izginilo bi druž-binsko siromaštvo, grenkih solza morje bi se posušilo in socijalno vprašanje bi bilo rešeno; kajti vsak večji prostor, ki podaje sedaj materijal za vino, pivo, žganje, kavo, čaj itd., dajal bi revnemu prebivalstvu: kruha, sočivja, krompirja, zelenjadi, ovočja itd. Da so ljudje skromni v jedi in opravi, ne bi trebalo po mestih toliko izdelovalcev nagizdnega blaga, temveč obdelovali bi polja in bavili se s potrebno obrtnijo. Da se obdelujejo le žitna polja, ne bi bilo siromaštva, pač pa zabredejo ljudje v siromaštvo in gorje vsled razkošja. Spanja trapisti nimajo premalo, kajti že ob 7. uri zvečer gredo spat. Nekaj posebnega v njihovem redu je molk. Med seboj ne govori ničesar; le s predstojnikom ali oskrbnikom jim je dovoljeno izpregovoriti o važnih slučajih. Pri delu imajo namesto besedij le znamenja. Časopisov ne ber6, dopisujejo si ne, ko vstopijo v samostan, narede svojo oporoko in se odpo- vedo vsemu svetu. Samo novincem je dovoljeno pisati starišem ali sorodnikom, a le, dokler si ne vrede svojih rečij. S tujci govorita le vratar in predstojnik. Kako so uravnane njih naselbine. Redovniki so deloma črno-belo, deloma rjavo oblečeni. Prvi se imenujejo „očetje" ali „patre3", in so deloma mašniki. Ti ie od druzih razlikujejo T tem, da imajo belo haljo pa črno naramnico, to je, sukneno progo, ki visi čez hrbet in prsi do kolen ter krije glavo v podobi kukulje (kapuca). Bratje imajo črno obleko in rjave naramnice. Nadalje se ločijo očetje od bratov s tem, da vsi očetje (tudi nemašuiki) molijo brevir. Vsak dan gred6 sedemkrat v cerkev in prepevajo, kakor kralj David, sedemkrat na dan slavo Stvarnikovo, in sicer večinoma že pred solnčnim vzhodom. Med posameznimi molitvami delajo in se uče. Na dan delajo navadno 5—6 ur, bratje cel dan. Očetje pa molijo, kakor Mojzes na Sv. gori. Bratje opravljajo svoje molitve ?. očeti po polji, v delavnicah itd. Namesto psaimov molijo določeno število oče-našov tndi sedemkrat na dan. Svete knjige brati iu premišljevati utegnejo vsekako dovolj. Pri južiui in večerji imajo dau na dan duhovno berilo. Za dušno in telesno brano dovolj skrb^. Sploh so si očetje in bratje jednako-pravni. Ti in oni store po dveletnem novicijatu priprosto in čez nadaljna tri leta slovesna obljubo. Priprosto obljubo razveljavi semtertja sv. Oče, slovesna je nerazrušna. Nobenega ne pregovarjajo in ne silijo stopiti v red; v dvoletnem novicijatu sme vsakdo izstopiti, ako mu ne ugaja redovniško življenje, in narobe smejo trapisti odpustiti vsakega noviuca, ki ni zi nje. V njih red ne sili nikdo iz slavohlepnosti iu radi sladkosti življenja. Gorečnost, ki se uname kakor slama, oe vzdrži dolgo, temveč biti mora ljubezen do Boga in čist čeznaraven nagib. Lahko-mišljenci niso za ta red in jih tudi ne trpe. Ako je v samostanu 13 očetov, izvolijo si izmed sebe prednika, kateri jim je predstojnik in ga imenujejo opata. Nagovarjajo ga vsi z besedo: ^častitljiv oče". Predstojnik nima med očeti nobene prednosti; ž njim vred spi v isti spalnici, obeduje v isti obednici, nosi ista oblačila, opravlja ista dela, na pr. pero, seno napravlja, drva cepi, snopje vežo, koplje krompir itd., ako ga ne zadržuje kak poseben pred-stojuiški opravek. Odlikovanje predstojnikovo tiči le v tem, da mora hiti služabnik vsem drugim ia imeti na svoji glavi skrb za ves samostan. Znak bi mesto nje dobili Icakega učitelja, še raje pa učiteljico. Vzrok, da jo hočejo odstraniti zaradi prevelikega Števila ženskega učiteljskega osobja, ui pravi. Ne tega gospoda, ue drugih zavednih miiž ue vadi misel dobiti boljšo, izvrstnišo moč; vzrok tiči nekje drugje, a vrlo dobro nam je znan! Zakaj se neki ta gospod ni ie prej tako silno trudil, da bi bili za Solo ugodni otroci jo tudi vestno obiskovali? Dobite učitelja ali učiteljico, kakoršno hočete, če tudi doktorja medicinae et juris, ne bo ničesa opravil, ako ue bodo otroci redno vsakdanje šole obiskavali. Lijaka nima nihče, da bi vlival posamezne predmete v glavo otrokom, če jih skozi leto iu dan ui blizu. Iz Nazerja v savinjski dolini, 5. avgusta. Tujec, ako želiš videti kras in milino slovenske zemlje, kjer rajska dolina očara tvoj pogled, kjer tako prijetno doni in se po dolini razlega veselo petje brezskrbnega pastirčka z visoke planine, kjer kipe v jasno nebo orjaški velikani, sivi plešini, mnogokrat tudi v najhujši letni vročini pokriti z belo kapico mrzlega snega, in v vznožju, kamor ne prodro gorki solnčni žarki, tudi zaviti v hladen plašč večnega snega in ledii, kjer si cvet in led podajata roke, kjer šum6 bistre vodice in cveto gorske cvetlice, tedaj pridi, poglej in občuduj krasoto in milino slovenske zemlje v našem rajskem kotiču, v zgorenji savinjski dolini. Visoke planine iu njih lepota se ti ponuja: „Temna zelen planinskih trav. In vedra visnjevost višav. Lepo se v njih jo zlila." Na zelenih gričkih te pozdravljajo bele cerkvice, kot vdrubinje slovenskega naroda; po sredini krasne doline se pa vije bistra vodica in podi svoje šumeče valove zeleno modra Savinja. „Kamor se oko ozre. Povsod se ti nov »vat odpre." V srcu te lepote pa stoji grijazeB, s san^tsta-nom in cerkvijo. Materi Itožjj posveivio, okifičan griček, — spredaj v vzn. žj^ šumei« Savinj«, v ozadju pa senčnati gaj, — ^iribčelf popolnoma osamljen od vseh stranij. Ma tm krajšem prostoru se zbira naše verno ljudstva i* bližuHh in planin, kakor iz doline ter razodeva svoje prošttje in Čutila v kipečih molitvah naši pomočnici, dobro vedoč, da je ni pomoči, nego od zgoraj. Kot vdruhi lepe cerkve in učitelji naroda neumorno delujejo oo. frančiškani, ki so premenili tiboten griček v zbirališče pobožnih duš. Preteklo soboto je bilo pa še posebno veselo in živo okoli sicer tihega samostana. Ni še sicer dolgo, kar se je vršila jednaka slavnost v nazerski cerkvi, namreč nova sv. maša, katero jo čast. gosp. Franc Lekše, sedanji kapelan v Gamci pri Mariboru, daroval. A minulo je že več nego pol stoletja, kar je zadnji ud reda sv. Frančiška daroval Najvišjemu prvo sveto daritev. Pred štiriinpetdesetimi leti je bila zadnja nova sv. maša, katero je opravil frančiškan v tukajšnji cerkvi. Zaradi te redse in slovenskemu ljudstvu tako priljubljene slavnosti se je zbralo tudi ogromno število vernikov od blizu in daleč. tega odlikovanja je lesen križ na volneni vrvici, ki jo nosi okolo vratu in pri cerkvenih obredih zakrivljena palica; tudi škofovsko kapo sme nositi. V južni Afriki je kapa. palica in vsa cerkvena oprava vzlasti pri večjih službah božjih dragoceneje na-kičena. Trapistski samostan je svet v mali podobi, kakor panj bučel v meseci maji ali juniji. Predstojnik je matica, brez katerega panj biti ne more. Vse dela v sveti tihoti, kakor bučele, ki jlahno brenčeč prepevajo slavo Gospodu. L-i drčanje strojev, ropo-tanje orodja moti ko brenčanje bučel, molk mnibov, kateri so same delavke in m ga trota med njimi. Vsi skrbe v potu svojega obraza sebi in drug m za kruh, a godi sh jim liki bučelam : najslabše je njih delež dobro, rekel bi med, povžijejo drugi, kakor: bolniki, gostje, v Mariannhillu vzla-iti slabi, nezmožni murini. Tu in tam rede trapisti lepo goved, a vžitka od njih tiimajo ni v me^u, ni v ma.slu. Jajec od koko.i;), kattre rede, tudi ne vživajo. Radi svoje skromno.<-ti iu ponižno.sti imajo le eno obednico. le eno spaln co. le enu uč.lnico, le eno čitalnico, radi česar jih je lahko mnogo v jednem p,»nii oziroma samostanu. V h ši. kjer hi imelo s'cer le kakih 12 zasebnikov prostora, deluje sto trapistov, ue da bi drug drUjitga nidleiovi.li Nazerski griček je bil jednak mravljišču, — kar vse je mrgolelo. Novomašnik o. Fulgencij Trafela, spremljan od mnogo duhovnikov, starišev in sestric, nastopil je med veselim zvonjenjem svojo pot iz samostana pod slavolokom v cerkev. Belo oblečene nedolžne deklice, med njimi tri sestrice g. novomašnika, 80 bile kot družice. Tudi nekaj najbližojih sorodnikov se je bilo zbralo. Po vhodu je zapel novomašnik s krepkim glasom „Veni creator", in s kora se je glas lo ubrano petje izurjenih pevcev. Potem so pa stopili prečast. g. korar, stolni župnik in duhov, svetovalec, Jakob Bohine iz Maribora, v uaši dolini obče znan in priljubljen pridigar, na leco, in so v jedrnatih in ganljivih besedah našteli lastnosti duhovniku potrebne in povdarjali važnosti duhovniškega stanu, ki je sol zemlje. Ni sicer gromel strel, da bi odmevalo lesovje; ni svirala prijetna godba mamljive melodije; a glasile so se v globini pobožnih in čutečih src sladke harmonije veselja, ljubezni in hvale. Iz tisoč prs kipele so vroče molitve proti jasnemu nebu kot zahvalna pesem Vsegamogočnemu, ki je priredil tako veličasten in slaven dan. Triintrideset dahovnikov sprejelo je novomašnika kot svojega milega brata v svojo sredino in mu voščilo srečo iu veselje v novem stanu. Iz Ptuja, 4. avgusta. .Slovensko pevsko društvo" je ravnokar razposlalo vabila k vdeležbi slavnosti, ki se bode vršila v Mariboru dne 10. avg. 1.1. V kratkem času svojega obstanka pridobilo si je to društvo toliko simpatij med prijatelji slovenskega petja iu narodue omike, da so postali njegovi letni shodi najpriljubljenejša zbirališča, ki ne privabijo samo slovenskega razumništva iz vseh kotov južnega Stajerja, temveč tudi obilo milih uam bratov is mednih pokrajin. Ker se je dozdaj razvoj slctfcnskege petja pri vsakem shodu sijajno pokazal in papiviok od leta do leta bolj razvijal, nadejati se j^, (|a bode tudi letošnji nastop dosegel v vsakem ozira ie leii^e vspehe. neJidaj so se veselili Slovenci mičnega petja iu radi pslušali mile glasove tudi o tužnih dnevih svoje bridke bžde in svojih hudih stisk. To veselje do petja obranil je slovenski narod do današnjega dn4. Slovensko pevsko društvo, katerega udie se nahajajo po vseh za narodno napredovanje kolikor-toliko prebujenih kraj h, združilo je mnogo pevsk h močij, ki si prizadevajo s skupnim petjem, vsakemu občutnemu srcu najbolj priljubljenim sredstvom, gladiti pot do omike, po katerem se pomiče naš narod, da si pridobi tudi on veljavo med narodi. Komur so dragi mili glasovi slovenskih pesmij, kdor ljubi slovenski narod, kateremu na blagor se vrši vse delo tega društva, naj mu bode prijatelj in podpornik, na kakoršen način mu je le mogoče. Komurkoli je mogoče, naj se vdeleži napovedane slavnosti; komur je podaril stvarnik dar petja, naj pristopi k temu vse narodne ljubezni vrednemu društvu kot sodelavec; kdor pa ni zmožen petja, naj mu bode podpornik. Da so naše nade o mnogobrojni vdeluibi tega praznika opravičene, kažejo že zdaj jako vesela poročila od vseh stranij, kamor so se poslala vabila. Dnevne novice. (Celjska okolica.) Po triletni borbi je narodna stranka imiga'a v okolici celjski. Zadnjo sredo je bila volitev župana in svetovalcev. Za župana je izvoljen posestnik iz Gor. Hudinje Matej Glinšek^ za svetovalce pa Jinez Zapanec iz Gaberja, Fr. Lipovšek iz Medloga, Jos. Jazernik iz Polni in Matej Cocej iz Dobrove. Vsi so slovenski korenjaki. (V omoški okrajni »astop) so izvoljeni gg.: I. Sinjkovič, J. Kolarič, I. Kočevar, M. Robič, dr. Spešič in I. Sinko. (V tukajšnjem oršulinskem saniostann) so bile minoli torek slovesno preoblečene gospodičine sestre Dominika (prej .Josipina) Dereani, Vincencija (prej Pavla) Dereani in Katarina (prej Ana) Z a v o d n i k , vse tri iz Žužemberka. Sestra Dominika je naredila skušnjo za učiteljico na ljudskih šolah, Vincencija za ženska ročna dela. (Konjska dirka v Št. Jernfjn) bode dne 13. septembra. Program priobčimo jutri. (Raxpisane so) za leto 1800. cesarice f:iizabete ustanove za lovalide umrlega barona dr. Karola ■\Vurzbach-a. in sicer: ?> ustanove po (50 gld. za Ljubljančane, 3 ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali s Homca in 3 ustanove po 30 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja g. baron Alfonz Warx-bacb, in sicer one za Ljubljančane po nasveta kranjfckega deželnega odbora, ustanove z« Kamni-čane, Jaršane in Ilomčane po nasvetu županstva r Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasveta županstva šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmeštra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli žlviti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih drugi reveži, spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki su zaradi bulehavosti in starosti ne morejo sami živiti. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 4. septembra 1890. leta. (Talijansko politično drnštvo za Istro) je meseca junija v Trstu s svojim shodom doživelo popolno blamažo, katero so hoteli talijanski politiki zadnjo nedeljo v Rovinju zbrisati. Najhujši narodni protivnik dr. Constantini je kot predsednik društvu zbral zveste svoje glave, v odstopajočem svojem govoru tožil, da je društvo v zadnji šestletni dobi premalo branilo in širilo tali j anstvo v Istri proti drzovitemu in odločnemu tujcu, ter ostro grajal mlačnost nesloge svoje stranke. Stari lesjak je pri vsaki priliki grdil ister.ske Slovane v nadi, da jih zatre in uniči. Ljuto se je varal. Trobojnico so Hrvatje zasadili v Buzetu, Pazinu, Tinjanu, Žminjn itd. iu število narodnih deželnih poslancev se je podvojilo. V odbor so izvoljene same nove in mlade moči. Prepričani smo, da tudi nuva metla ne bode pomela Slovanov iz Istre. (Spomin na bitko pri Jajcih,) ki je bila dn(5 7. avgusta 1878, praznoval je včeraj domači pešpolk št. 17. (V KrSko) je včeraj odšel iz Gradra oddelek 3. topničarskega polka k strelnim vajam. (K odkritju Kačičevega spomenika) dne 26. t. m. v Makarski pride tndi velika množica Herce-govcev v narodnih nošah. (Dekanijo v Braslovčah) je dobil č. g. Lovro Potočnik, knezoškof. duh. svetovalec in dekan v Gornjem Gradu. (Vmeščenje.) Prihodnjo nedeljo bo v Solnogradu slovesno vmeščen novi knezonadškof doktor Haller. Mil. g. knezoškof mariborski odpeljal se je v sredo k slovesnosti. (Sadja) je letos posebuo veliko na Pohorju, v okolici Rbnice, Sv. Antona, Vuhreda itd. (Strela) je udarila dne 7. t. m. zjutraj v kozolec posestnika Jeranca v Jablanici pri Litiji; kozolec je zgorel s krmo in žitom. (Toča.) je v ponedeljek popoldne bila po savski, poišniški, svetokriški in šmartinski župniji. (Roparski nmor.) V Trstu sa je v sredo večer v ulici BeUedere št. 4. dogodil grozen zločin. V tej hiši stanujoči umirovljeni polkovnik vitez B o n je šel ob f>. uri iz stanovanja. Ko se vrne ob 8 uri, najde pisalno mizo odprto, na mizi pa je manjkalo denarnice, v kateri je bilo obligacij za 36.000 gld. in 990 gld. gotovine. Polkovnik išče svojo 21letno služabnico Marijo K o m a n iz Hrasta pri Beljaka ter jo najde v kuhinji mrtvo na tleh; glavo ji je neznan ropar razklal s sekiro. Polkovnik je takoj dogodek naznanil policiji. (.Vežbovnik.") Neumorno delavni vojaški naš pisatelj g. Andrej Komel pl. Soiebran, c. in kr. major v pokoju, je poslovenil in založil .Vežbovnik" (Eiercier-Reglement) za cesarske in kraljeve peš čete. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. Lična in za slovenske vojake primerna knjižica dobiva se pri g. pisatelju v Gradcu (Grazbachgasse 40) po 20 kr. To je že 10 knjiga od tega pisatelja. Poslovenil je tudi že »Poučilo o streljanju' (Schiess Instruction.) in „Puška repetirka" (Repetier Gewehr). (Iz C. kr. poštne hranilnice.) Te dni razpo-šiljana okrožnica, ki jo imamo pred seboj, obiavlja izkaz glede prometa v mesecu julija. V tem časa se je v varJevalnem oddelku vložilo 108.341krat skupaj za 1,930.335 gld., a v čekovnem 521.203krat za 73,324.438 gld., skupno torej 620 !>44itrat za znesek 7o.254.774 gld., od tega pride na Štajarsko 31.914 vlog za .3,124.256 gld.. Koroško 9.34žkrat Z.1 821.084 gld.. Kranjsko 7618krat za 731 686 gld.. Primorje (Istra-Gorica-GradiŠka-Trst) 10.564 »log la 1,515.266 gid; rrnili so pa obema oddelkoma skupno 169.942krat za 74,668.871 gld, od tega na Štajarskem 5244krat za 1,663.925 gld.. Koroškem 1362krat za 284.993 gld.. Kranjskem 1108krat za 211.975 gld., Primorskem 3098krat za 1,185.743 gld. Od 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, se je po državi vložilo 30,358.576krat v skupnem znesku 3.405,128.353 gl.91 kr., a vrnilo 8,898.612krat sa 3.350,559.050 gld. 71 kr., tako je v hranilnici preostalo 54 569.303 gld. 20 kr. Med povračili za-popaden je tudi znesek 13,746 315 gld., za kar je urad vložnikom ua željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Beutnih knjižic je koncem minolega meseca bilo v prometu 9379, vredne so 9,904.230 gld., knjig vložnic pa 759.235 in 17.166 čekovnic. Število vložnikov je v varčevalnem prometu naraslo za 5200, v čekovnem za 174, a v »clearing" za 77 oseb. Izmed slovenskih knjižic je v izgubo prišla jednt, ki so jo izdali v Galiciji na Koroškem, velja 11 gld., druga v Trebnji na Kranjskem, vredna je 55 gld. 86 kr., tretja na Vidmu pri Velikih Laščah s 91 kr.; obrok za dobavo nove knjižice, ako se stara na najde, je dne 1., 28., 19. avgusta. Po naših krKjih so pošto z nabiralnico ustanovili v Gradcu na razstavišču »Industriehalle", odpravili so jo pa v Glodnici na Koroškem. V neuradnem delu okrožnica priobčuje podatke o poštnej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem. Konečno nadaljuje ponatiskovanje „Iz-vestja za 1889", o čemur je naš list že priobčil nekatere črtice. (100.000 gld.) more se dobiti z dvema srečkama dunajske razstave. 50.000 gld. znaša glami dobitek pri vsakem žrebanju. Srečke so po 1 gld. in veljajo za obojno žrebanje. Prvo žrebanje je prihodnji četrtek, dne 14. avgusta. i Raznoterosti. | — Zgoreli mnihi. Iz Aten se poroča o . strašni nesreči, ki se je pripetila na atoški gori. Večino lepih, starih gozdov, ki so senčili goro Atos, upepelil je silni požar. Škodo cenijo do pet milijonov frankov. Tudi mnogo ljudij je našlo v plamenu nepričakovano smrt. Mej temi je samih mnihov do dvajset zgorelo. Strašen požar je bilo videti z mace-donškega obrežja in daleč z agejskega morja. Imenovana gora se dviguje na koncu zemskega jezika 1935 metrov visoko. V starem veku so imeli Jonci na tej gori lepe naselbine. Ko je šel perzijski krali Kserks z vojsko nad Grke, dal je narediti prekop med Istmusom in atoško goro, da je moglo pluti njegovo brodovje dalje proti Grški. Koncem devetega stoletja je postala atoška gora središče grškega in slovanskega mništva. Ša dandanes vidiš na gori dvajset samostanov. Vseh samotij vkupe pa je do 190. Zgoreli mnihi so bili bržkone puščavniki, ki se niso mogli rešiti iz gorečega gozda. Vseh na atoški gori živečih mnihov je neki štiri- do šest- tl.'iina{iikH borza. (Teletrafif-no poročilo.) 8. avgusta. Papirna renta n% po 100 gl. (s IB* davka) Srebrna „ .5»,', . 100 \ „ 16% 5% Hvstr. zlata renta, davki prosta Papirna renta, davka propt:i . . . .\keije avetr -ogersk? binke . . . Kreditne akeijr ... . . London .......... Srebro Francoski ni»poleond. Cesarski cekini . . Neoišk«^ iviiirk« S8 gld. 89 „ 108 „ 101 „ 980 „ 308 „ 116 25 kr. 65 „ 95 , 25 „ 05 že v 6 Srečke dunajske dobitka II vrednosti. Srečka je veljavna za obojno žrebanje. Srečke po 1 gld. c.c.