a . Posamezna Številka 1 0!r.
Štev. 259.
V Ljubliani, v četrtek 6. decembra 1923.
Poštnina v gotovTrit.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 22‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št ^/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44.
Rokopis! se ne vračajo. — Oslasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Volitve v Angliji-
Danes bodo volilci Anglije odločali o novi smeri svoje notranje politike, Obenem pa tudi o stališču, ki ga bo morala zavzeti nova vlada napram zamotanim razmeram v Evropi. Doseda>-fljim volitvam se ni pripisovalo tolikega pomena, ker ni bilo velepomembnih gesel, volilnih parol. Ko je Bonair Law nedavno zrušil v Carlton-ldubu koalicijo konservativcev in liberalcev obeh struj, je bila povsem upravičena trditev, da se je pravzaprav še istega dne izvršil velik preobrat v političnem živ-Ijenju Anglije. Uoyd George je moral v protivladno, defenzivno pozicijo in Asquith je skoro utihnil. Toda silna novinarska sposobnost in pa njegova govorniška privlačnost sta mu odka-zali častno mesto: pričel je kampanjoi, ki mu je prinašala poleg težkih funtov hi dolarjev še priznanje anglosaških vohlcev. Mož, ki je sam pomagal pri redakciji versailleske pogodbe, se je v svojih publikacijah izcimil kot neizprosni kritik tega miru, ali motivi te kampanje so vse drugje kot pa v resničnih hibah pogodbe: v njegovi ambi-ciU Le tako si moremo razlagati, da je postal Lloyd George zagovornik svobodne trgovine. Kar se dozdeva Bald-winu kot aktivnemu prermjerju črno, to je za velikega akterja angleške politične tribune — belo.
Kakor znano, zagovarja konserva1-tivec Baidwin nekako gospodarsko in carinsko izolacijo Anglije od kontinenta, takozvani zaščitno-carinski sistem. Med liberalci se je pojavila razumljiva skepsa, Labour Party (delavska stranka) pa je zavzela odločno stališče proti nameram konservativcev. Usodnost tega problema leži v tem, da involvira hkrati dva momenta: notramie-politiö-nega v obliki gospodarske utesnitve^ in zunanjepolitičnega kot izraz javnega mnenja Anglije z ozirom na razmerje do Francije. Angleški volilec stoji brez dvoma pred težko nalogo. Ako se odloči za koncepcijo g. Baidwina, je vsaj v prehodni dobi — če ne za dalje časa — pričakovati izdatno poostritev produkcijske in konsumne krize. Do idealne autarkije je trnjeva pot. Tega se vlada sicer zaveda, ali ona kljub temu apelira na poldrugi milijon brezposelnih delavcev. So industrijske panoge, ki jih francoski »dumping« moti. Francoska industrija je začela konkurenco, ki je postala angleški industriji nevarna. Odtod težnja- Anglije, da se zaščiti pred poplavo svojih trgov s kontinentalnimi izdelki. Medtem pa opažamo pri volilnih parolah opozicije že bolj politične in ne toliko gospodarske pomisleke. Macdonaid piše v svojih člankih skladbe za muziko bodočnosti. Delavska stranka, ki jo vodi ta mož kot markanten ideolog, ima sicer precej šans za uspeh, toda pokvarila si je mnogo, ko je v tistih občinah, kjer so ji deloma pomagali liberalci do večine, pobirala sorazmerno visoke davščine,
S tem si je izstavila nekoliko odijozno spričevalo in v nekaterih giofovinah ne bo prav nič mikalo angleških volil-cev, oddajati svoje glasove za Labour Party.
Glede Lloyd Georgea je treba omeniti, da je njegov vpliv v zadnjem času precej narasel. Zlasti, ker mu je uspelo prepričati ameriške voiilce o nevzdrž-nosti sedanje evropske situacije. Njegovo »krilce« v liberalni stranki bi se vsekakor utegnilo ojačiti, tako da bi prišel Lloyd George v eventualni koaliciji delavcev in liberalcev zopet do veljave. Koalicija konservativcev in liberalcev je malodane izključena. Vprašanje je le, kdo bo imel pičlo nadpo-tovično večino. Listi lorda Rothermere rujejo z vsemi bogatimi sredstvi tiska lin revij proti delavski stranki. In vendar je podana možnost, da dolnjo delavci par tisoč glasov več nego zadnjič. Absolutna zmaga delavske stranke pa je spričo konservativnega mišljenja angleškega naroda zelo neverjetna.
Anglija je s svojo pasivnostjo napram kopni Evropi zakrivila mnogo napak, ki jih bo treba v bodoče korigirati. Vprašanje reparacij je zapelo ravno vsled britanske Non cooperation... Francija je šla v Poruhrje in si je vzela, kar ji Nemčija po pogodbi ni hotela dati. Bistvo angleške nedoslednosti pa obstoji v tem, da ne pomagajo Franciji pri izvedbi politike, katero so v načelu L 1919 sami odobrili. Današnje volitve so radi tega velikega pomena za bodočo evropsko politiko. Da je vpliv Anglije v vseh zadevah sveta mnogo večfi kot upliv Francije, o tem ne more
Sela narodne skupščine.
Pomoč oškodovancem po sadnlifi poplavah.
Zamotan položaj v Nemčiji.
Danes glasovanje o pooblastilnem zakonu.
Beograd, 5. decembra. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 10. uri dopoldne. Po čitanju zapisnika in po priobčitvi prošenj in pritožb se je prešlo na dnevni red: izvolitev odbora za proučavanje predloga poslanca Sušnika o pomoči oškodova®-cem po poplavah v Sloveniji in Hrvatski, kar se je sprejelo z vzklikom. Po doseženem sporazumu med načelniki skupin se je na tem sestanku postavila lista odbornikov.
Nato se preide na interpelacijo poslanca Šečerova glede ukinjen ja sekvestra nad imovino grofa Cekonjiča od strani našega ministra za pravosodje. Interpelant ugotavlja, da minister gospod Perič ni dobil odobrenja za razveljavljenje sekvestra niti od ministra za agrarno reformo, niti od vojnega ministra in tudi ne od ministra notranjih del. Pravi, da so s tem oškodovani dobrovoljci, ter apelira na poslance, da nepristransko presodijo celo stvar.
Nato povzame besedo minister g. dr. Perič in se sklicuje na čl. 250 trianonske mirovne pogodbe z Madžarsko in trdi, da Cekonjićeva imovina ni spadala pod sekvester po ratifikaciji mirovne pogodbe. Navaja dalje, da je akcijsko društvo zaprosilo, da se razveljavi sekvester, češ da so v društvu zastopani po večini Francozi in Angleži. Isto je sklenila glede odprave sekve-strov komisija za likvidacijo neprijateljskih imovin pri ministrstvu za pravosodje; ta komisija ima pet članov in sklepa z večino glasov.
Za ministrom govori g. Pečič, ki hoče spraviti več jasnosti v to vprašanje. Razmotriva o celi stvari kot pravnik ter kri tiku j e vrednost prodajne pogodbe glede imovine grofa Cekonjiča, češ da je pravna vrednost te pogodbe nepopolna. Po njegovem mnenju je minister g. dr. Perič mogel ukiniti sekve-
ster po trianonski pogodbi, toda trdi se lahko tudi, da ta pogodba tu ne velja, vsled česar bi si bil moral po njegovem prepričanju minister izposlovati odobrenje tudi ostalih ministrstev. Minister g. dr. Perič povzame ponovno besedo ter naglaša razloge, ki so ga pri tej stvari vodili. Nato je bila seja ob 12. uri prekinjena, a nadaljuje se ob 4. uri popoldne.
Beograd, 5. decembra. (B) Na popoldanski seji narodne skupščine, ki se je začela ob 4. uri popoldne, so govorili gg. poslanec Klekl (SLS), zemljoradnik Dimitrije Vujič, dem. Šečerov in Krizman — poslednji je predlagal prehod na dnevni red — in musliman Gavran Kapetanovič. Vsi poslanci so napadali delovanje ministra za pravosodje. V imenu vladine večine je odgovarjal predgovornikom na razna vprašanja in opazke glede sekvestra nad imovino grofa Cekonjiča radikal g. dr. Niko Subotič, ki je v dolgem in izčrpnem govoru pobijal mnoge neupravičene obtožbe proti delovanju ministra za pravosodje v tem pogledu. Predlagal je prost prehod na dnevni red. O tem se je glasovalo ter je bil njegov predlog z veliko večino glasov sprejet. S tem je bila izrečena vladi zaupnica v tem vprašanju. Seja se je nato ob 10. uri zaključila, prihodnja pa določila za jutri dopoldne.
Beograd, 5. decembra. (B) Po seji narodne skupščine je imel ministrski predsednik g. Pasic konferenco z ministri g. Trifkovičem, Peričem in Simonovičem. Govorilo se je o interpelaciji dr. Šečerova. Minister za agrarno reformo g. Simonovič je izjavil, da odobrava prodajo posestva, a da obdrži vse ono, kar je agrarna reforma odvzela in kar se bo še v prihodnje odvzelo. Potemtakem bi novi lastniki dobili od 28.000 oralov na razpolago samo 1000 oralov.
Akcija ga	olto-
eäovancempo povodnji
Zagreb, 5. decembra. (Z) Akcija za pomoč po poplavi oškodovanim uspeva zelo lepo. V Zagrebu se je nabralo razen hrane, obleke itd. še 380.505 dinarjev v gotovini. Ta akcija je našla odmev tudi v drugih pokrajinah. Kraljevska vlada se je včeraj na seji bavila s tem vprašanjem in je izjavil ministrski predsednik g. Pašič, da je prebivalstvu treba priskočiti na pomoč. Na skočni seji se je sklenilo, da ministra Marko Trifkovič in Vujičič odpotujeta v Hrvatsko in Slovenijo in na licu mesta ugotovita škodo, ki so jo povzročile poplave. Viška reke Save je nestalna, dočim je sin oči znašala 2.40 Preko normale, je danes ponovno narasla za 20 cm.
Beograd, 5. decembra. (Z) Donava narašča. Naraščanje vode dosega dnevno 60 cm. V okolici Novega Sada je Donava poplavila velike komplekse zemljišč. Po vesteh, ki prihajajo, je tudi reka Tisa narasla. V zgornjem Banatu je poplavljen velik kompleks kulturnega zemljišča.. Nevarnost poplave obstoja tudi v Vojvodki,
§š@gia§adla Mw®m
Beograd, 5. decembra. (Z) »Samouprava« doznava, da je bil minister poljeprivrede in voda odredil posebno komisijo, ki ima pregledati tok reke Mure pri Bistrici v Prekmurju. Ta komisija je po izvršenem pregledu predlagala, da bi se čimprej začelo z regulacijo reke pri Dolnji Bistrici. Regulacija bi stala okoli 6 milijonov dinarjev. Z regulacijo se bo pričelo prihodnje leto, s čimer bo omenjeni kraj zavarovan pred poplavo.
AFERA POLITIČNEGA UMORA V PARIZU.
Pariz, 5. decembra. (Havas) V aferi Daudeta javljajo:; Šofer taxame-tra, ki ga je najel mladi Daudet, je izpovedal na policiji, da se je neki mož vtihotapil v garažo, da je avto brzo preiskal k potem pobegnil. Nadalje je neki iz Chamelots du Roi na sodišče privedeni nepoznani mož podal izjave, ki so vzbudile veliko pozornost.
biti dvoma. Rezultat angleških volitev pričakujejo danes vsi narodi z napetostjo, saj je na tem izidu zainteresirana vsa Evropa.
politika.
Beograd, 5. decembra. (Z) »Samouprava« se bavi v uvodnem članku pod naslovom »Naše morje« s položajem naše države glede na morje k pravi, da je naša ujedinjena kraljevina postala pomorska država. Naše luke pričakujejo, ako pustimo ob strani nerešeno vprašanje Reke, novega življenja in novega poleta. Naše gospodarsko obzorje je dobilo potrebno širimo k naše morje m naše luke nudijo temu obzorju povoljna sredstva za izkoriščanih celokupne produkcije. Naši državi je treba le pomorske crijentacije, t. j. politike, ki meri na izkoriščanje našega morja in na ustvarjanje zvez med njim in kontinentalnim bogastvom države. Le od dobro premihjeuega in dobro organiziranega dela lahko pričakuje naša država, da se v tem pravcu končno reši vprašanje Reke in da se uresniči železniška zveza s Splitom, ki se gradi. Ko se izgradi novi tunel v Ivam-Planini v zvezi s spojitvijo proge Užice—Vardište, bo zveza s Primorjem boljša. Toda to je vse premalo, ker se imajo svetovne proge z veliko kapaciteto šele izgraditi kot izraz nove orijentacije, za katero bi se moral vneti vsak, kdor pozna veliko bogastvo in velike lepote našega tako dolgo zaželi enega morja.
Zahteve
Beograd, 5. decembra. (Z) Predstavniki udruženja sodnikov iz Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije so izročili ministru za pravosodje resolucijo, v kateri so orisali svoje težko gmotno stanje in zahtevajo, da se jim plačajo posebne doklade poleg mesečne plače. Ker je po novem uradniškem zakonu sodno osobje razvrščeno na devet skupin, se v resoluciji zahteva, da se sodnemu osobju, ki spada v prvo skupino, priznajo mesečne doklade 2500 Din, v drugi skupini 2200 Din, v tretji 2000 Din, v četrti 1800 Din, v peti 1500 Din, v šesti 1200 Din, v sedmi 1000 Din, v osmi 800 Din, v deveti, kamor spadajo pripravniki, 600 Din. Minister za pravosodje je obljubil, da bo to resolucijo predložil ministrskemu svetu v presojo in da se bo zavzel za to, da se sodnikom zasigura gmotni položaj.
hedn® dijaštvo!
Berlin, 5. decembra. (K) Včeraj zvečer se je vršil razgovor voditeljev vseh strank razen komunistov z državnim kancelarjem. Socijalni demokratje so soglašali s predlogom, da se pooblastilnem zakonu doda določilo, po katerem bi naj bile naredbe, Id bi se izdale na podlagi pooblastilnega zakona, odvisne od predhodne odobritve odbora državnega zbora, ki bi naj imel le posvetovalne funkcije. S tem sklepom so-cijalno-demokratične frakcije je podana verjetnost, da bo sprejet pooblastilni zakon z dvetretjinsko večino.
Berlin, 5. decembra. (W) V državnem zboru so komunisti predlagali sledečo nezaupnico: državna vlada ne uživa zaupanja državnega zbora, ki ji je potrebno po čl. 54 državne ustave. O tem predlogu se bo glasovalo jutri. Po-
oblastilni zakon je bil danes v prvem in drugem čitanju sprejet s spreminje-valnim predlogom delovne skupine, o katerem bi se imel pred izdatkom na-redb zaslišati državnozborski odbor 15 članov v zaupni seji. Proti temu so gia: sovali nemški nacijonalci, nemška ljudska stranka in komunisti. Tretje čitanje pooblastilnega zakona in glasovanje se vršita jutri ob 1. uri popoldne.
Na smrt obsojen nemški general.
Nancy, 5. decembra. (Havas) Tukajšnje vojno sodišče je nemškega generala Breitkopfa, bivšega poveljnika bavarske divizije, obsodilo in contumaciam na smrt. Dolžili so ga, da je v letu 1914. dal zažgati francosko selo, ga izropati in prebivalce postreliti.
® vstopu
Nemčije v Društvo narodov.
London, 5. decembra. (K) Lloyd George je izjavil pred izvršilnim odborom wališkega narodnega sveta glede reparacijskega vprašanja, da je kot ministrski predsednik predlagal francoski vladi, da odkaže vprašanje reparacij Društvu narodov, g. Poincare pa jč odklonil pridružiti se temu sklepu. Glede vprašanja obširnejšega Društva narodov, katero naj bi čimprej obsegalo vse narode, je Lloyd George odgovoril, da je takratnega nemškega zastopnika v Ženevi pozval, da pristopi Društvu narodov. Britanska vlada, kateri na čelu je bil on — Lloyd George — se je ponudila, da bi nemški predlog za sprejem v Društvo narodov vsak čas podpirala.
London, 5. decembra. (K) V nekem volilnem govoru je odgovoril ministrski predsednik Baidwin na vprašanje, ali more dati zagotovilo, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da pripravi Nemčijo do plačila in da nudi Francozom potrebno podporo za iz-siljenje plačil, v pritrdilnem smislu. Sem mnenja, je rekel ministrski predsednik, da se mi je posrečilo vzpostaviti antanto s Francijo.
Najboljša inolnost saniranja našega gospodarstva.
Beograd, 5. decembra. (Z) »Samouprava« piše, da se je zagrešila najtežja napaka v državni upravi po vojni s tem, da so se napačno upravljale državne finance. Ta napaka je vir vseh težkoč. Namesto da bi se bili ustvarili redni viri državnih dohodkov, so se krila ogromna bremena državnih potreb s stalnim zadolževanjem pri1» Narodni banki in s tiskanjem nekritih novčanic. Ta finančna metoda je povzročila padanje dinarja in strahovite težkoče v prometu. Mi se ne dotikamo tega vprašanja radi rekriminacij, ker nas pri tem ne vodijo strankarske težnje in oziri, in se z rekriminacijami tudi ne bi popravilo zlo stanje, ki obremenjuje danes narod in državo; mi le konstatiramo obstoj tega vprašanja kot stvar, kateri se mora odločno in resno iskati leka. Ta lek je priprost in dosegljiv najnavadnejši pameti. Zlo, ki se je začelo vsled pretiranega zadolževanja, se more lečiti le s plačevanjem dolgov. Ta lek mora uporabiti tudi naša država, pa najsibo še tako bridek. Narod mora sprejeti to breme, ako hoče dočakati konec današnjih težkoč in si odpreti zanesljivo pot do svoje bodočnosti. V nasprotnem slučaju ne more pričakovati naša država boljše usode, nego je usoda današnje Rusije in Nemčije. Za rešitev svoje države mora napeti naš narod vse sile in to bo tudi storil.
Honralafi v Ljubljani.
Gen. konzulatč. S. R.: Breg §t. 8./I. Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta.
Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj.
velesemnja.
Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II.
Italijanski konzulat: Zrinjskega cesta 3-1.
Portugalski konzulat: Dunajska cesta št. 33.
^olšif&a reforma
v Franciji.
Pariz, 5. decembra. (K) Pri nadaljevanju debate o reformi volilne pravice je razpravljala zbornica o členu, ki se nanaša na razdelitev mandatov in katerega je odbor v prejšnji seji dal spremeniti v smislu proporca. Zbornica je sprejela z 290 proti 275 glasom izpreminjevaini predlog, ki ga je bil stavil neki pristaš majoritetnega načela, v smislu katerega se je člen 4. kljub mnenju odbora, ki ga je podpirala vlada, zavrnil. Vlada pa vendarle ni zahtevala zaupnice.
P a r f z, 5. decembra. (K) Listi poudarjajo, da se bodo volitve v 1. 1924 vršile na enak način, kakor v 1. 1919 z edino izjemo, da se pri skrutiniju ne bodo več dopuščale nepopolne liste.
t Maurice Barrćs.
Pariz, 5. decembra. (Havas) Znam politik in romanopisec Maurice Barres, glavni sotrudnik »Echo de Paris«, je umrl.
(Maurice Barres, rojen 1. 1862 y Charmes sur Moselle, je dovršil v Parizu svoje pravne študije. Njegov prvi roman, ki je izšel 1. 1888, je »Sous l’oeil des Barbares«, kjer razvija svojo teorijo lastnega »jaz«. Njegovi nadaljni romani so: »Un homme libre«. »L’ en-nemi des lois«, »Le jardin de Berenice« itd. Leta 1894 je napisal komedijo »Une joumee parlamentarne«, ki vsebuje panamsko afero. Napisal je tudi več drugih del.)
Madžarski parlament.
Budimpešta, 5. decembra'. (K) (Madžarski tiskovni urad.) Na današnji seji narodne skupščine je interpeliral poslanec Fabijan (demokrat) radi zlorabe posameznih policijskih organov in upravnih uradnikov v zadevi bombne afere. Odgovarjaje na interpelacijo je izjavil minister notranjih del Rakovski, da vlada in oblastva nimajo ničesar prikrivati; načelnik detektivov, zastopnik višjega mestnega glavarja. Andrej-ka, ki je uporabljal kot konfidente sumljive osebe, ne bo več šef detektivov od jutri dalje. Minister bo vsakega policijskega uradnika, o katerem se pokaže, da je kršil svojo dolžnost, odstavil od njegove službe. Poslanec Szilagyi je interpeliral v zadevi reaktiviranja podpolkovnika Pronaya.
Beograd, 5. decembra. (Z) Ker so nekatere naše banke v zadnjem času vložile prošnje za prisilne porav-nnve, je generalna direkcija računovodstva odredila*, da se vsa garancijska pisma, predložena od posameznih bank, zamenjajo z drugimi, katera bodo registrirana pri generalnem inspektoratu.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 5. decembra. Spremenljivo, oblačno, semintje jutranja megla, milo, upati je na izboljšanje, toda ne za dolgo časa.
Današnje prireditve.
Drama: »Smrt majke Jugovičev«. R. A. Opera: »Janko in Metka« ob 16. urn Mladipka predstava.
Kjno Matica: »Prodani mladenič«.
K1«J° Ideal: »Matija Sandorff«. lil. del. Kjno Tivoli: »Noč kraljice Isabo«.
Kino Ljublj. dvor: »Zgrešeno življenje«,
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
. Tfikoči teden:	lekarna Prochazka na
Jurčičevem trgu in Ustar na Sv. Petr»
Branž.
Skrbi faustovskega režima.
Od naiesa stalnega dopisnika.
Fašizem si je postlal na bajonetih. Takozvana »enodušnost italijanskega naroda«, ki da odobrava sedanji režim, je lepo zaokrožena fraza za notranje in zunanje neverneže. V resnici je enodušnost, toda italijansko ljudstvo je enodušno v sodbi*, da je fašizem nesreča. Kdor gleda samo na zunanji pomp, ki ga fašizem tako razsipno razvija, ta bi si utegnil napraviti o gmotni in idejni moči fašizma popolnoma napačno sliko. Resnica je, da razen onih, ki jim je fašizem preskrbel kakšno korito, je v ostalem prav malo resničnih pristašev fašizma in sedanjega režima.
Vsakdo se more o tem perpričati, če stopi v kontakt z ljudstvom, pa bo slišal dovolj. Sicer pa se fašistovski voditelji zavedajo, na čem sloni njihova moč. V Mussoliniju je fašizem poosebljen, brez njega bi si ne mogli misliti sedanjega režima. Zatorej ni čuda, da se je razvil iz prvotnega fašizma mussolinizem. Večina onih, ki se zanimajo za javna vprašanja, so prepričani, da bi fašizem v najkrajšem času propadel, če bi se, recimo, kaj zgodilo Mussoliniju,
Mussolini je torej oni, ki ima vse niti v roki in stranka je bolj postranskega pomena. Še celo narodna milica pričenja polagoma bledeti kot fašistov-ska organizacija.
, Ta nepričakovani potisk fašizma v temno ozadje je pripisati dejstvu, da je Mussolini svoj prvotni program nekoliko izpremenil. Iz republikanca je pod silo razmer postal monarhist. Toda pred to metamorfozo se je za hip zdelo, da bo Mussolini tudi kralja odstavil Ih si bo nadel imperatorsko krono na glavo. K temu so ga pozivali njegovi navdušeni pristaši iz revolucijonamih dni. Na mnogih shodih so mu klicali: še višjej, ekscelenca, še višje vas hočemo videti! Neki humorističen list je sicer pisal, da mislijo bržkone na vislice, toda stvar je bUa nekaj časa zelo resna.
Toda Mussolini je o pravem času spoznal, da bi bila taka igra vendar le preveč negotova. Odpor v plemstvu in v generaliteti je bil takšen, da ni bilo upati na uspeh. Plemstvo in vojaštvo je sicer podpiralo Mussolinija v boju proti proletarskim strankam in proti gnili demokratski in liberalni struji toda več pa ne. Za plačilo je dobil vlado v svoje roke, nikakor pa ne neomejene oblasti, ki jo mora tudi danes deliti z onimi, ki so mu pomagali na vladni stolec.
Zakaj koncem koncev je Mussolini v službi velikega kapitala in on mora hočeš nočeš upoštevati želje in ukaze raznih magnatov.
Ce si ogledamo torej*, na katerih stebrih sloni Mussolinijeva moč, tedaj je treba omeniti: kapital, milico in vojaštvo. Med temi tremi mu je le milica brezpogojno udana, druga dva činitelja pa ga podpirala in vzdržujeta le pod gotovimi pogoji.
Druga dva faktorja t. j. javno mnenje in pa fašistovska stranka sta zelo šibka. Javno mnenje, ki ga delajo časopisi, more pač nekoliko zakriti pomanjkljivosti režima, nikakor pa ne more pridobiti širokih ljudskih mas, ki morajo prenašati gospodarske posledice fašistovske »sanacije«. Pa tudi na fašistovsko stranko se ne more Mussolini popolnoma zanesti. Nesloga in boj
Trst, 2. decembra 1923.
za korita izpodjedata ta bolni organizem. Potrebne so hude operacije. Marsikateri prvak zleti iz stranke. V nekaterih krajih je bilo treba razpustiti kar vso strankarsko organizacijo ter jo na novo sestaviti. Na ta način je Musso-liri vrgel iz fašistovske stranke na tisoče onih borcev, ki so mu pomagali do njegove sedanje pozicije. Ni treba še posebej omeniti, da so ti ljudje silno razkačeni na oficijelni fašizem in čar čajo trenutka, ko se bodo mogli maščevati nad onimi, ki so jih tako neusmiljeno vrgli na ulico.
Takšen je dejanski položaj sedanjega režima in zato ni čuda, če se sedanji poglavarji vlade ne čutijo popolnoma gotove. Ta negotovost se kaže zlasti v grožnjah proti opozicijo-nalcem. Te grožnje se tako pogosto ponavljajo, da se zdi, kakor bi bili sedanji gospodarji v strahu za svoje vladne stolčke.
Prvega decembra t. 1. se je vršilo v Rimu posebno protestno zborovanje fašistovske stranke proti opozicijoinal-nim strankam. Posebno ostro so se razni govorniki obregnili ob demokrate in liberalce. Zadnja afera z bivšim ministrskim predsednikom Nittijem je dala bržkone povod za to protestno zborovanje. Zborovanja so se udeležili tudi fašisti »disidenti«. To so nekaka opozicija v stranki proti »koritarjem«.
Govoril je tudi »mogočni« Giunta. Njegov govor je zanimiv. Dokazuje, da ima Giunta slamo v glavi, da je surov in pa da je ostal vedno isti razbojnik, kot tedaj, ko je začel svojo karijero. Kakor po navadi, je tudi tokrat vpletel v svoj govor požig »Narodnega doma« v Trstu. Zdi se, da nima ta mož nobenih drugih dokazov svojih političnih zmožnosti. Za duševnost sedanjih vladnih krogov pa je značilno, da se tajnik vladne stranke (za Mussolinijem najvplivnejša oseba) javno baha z zločinom, ki ga je izvršil nad nami.
Torej mogočni gromovnik, poslanec, general milice in tajnik fašistovske stranke je rekel:
Med drugimi so tudi taki fašisti, ki bi hoteli preveč povdariti svojo veljavo. (Ta ost je bila naperjena proti fašistom opozicijonalcem. Op. člankarja). Tem morem reči, da sem jaz vodil prvi veliki naskok na hotel »Balkan« v Trstu. (Disidenti odhajajo.) Giunta nadaljuje: Naj vedo fašisti, da dokler bom jaz v vodstvu stranke, ne bom trpel krivic, ne prepotene. Poglavar vlade ne more trpeti, da se ga moti v delu. Fašizem je mogočna sila, ki obvladuje Italijo od enega konca do drugega. Minilo je leto, odkar je fašizem zadnjič govoril. (Tu misli na nasilja.) V tem templju glasbe (zborovanje se je vršilo v gledališču) bi bilo dobro, če bi ponovili napol pozabljeni motiv. To niso grožnje. Jaz grozim v zbornici), ko primesem cigaretni etui s seboj namesto revolverja, da ž njim oplašim nekaj strahopetcev. Na ulici ne grozim. Smo pripravljeni poslušati stvarne kritike. Toda, če pride taka kritika iz ust gospoda Aman-dola ali pa gospoda Albertinija (liberalec, senator), tedaj je ne sprejmemo. Govorim vsem onim možem propadlih strank, da so za vedno končali. Ce bodo nadaljevali svoja obrekovanja in zasramovanja potom časopisja, ki jih pariški dnevniki posnemajo (tukaj je mišljen »Corriere della Sera«), bomo
vzeli zopet gorjače v toke in jih pošteno premikastili.«
In v takem tonu dalje. Sprejeta je bila primerna resolucija, v kateri je izražena grožnja »proti zavratnosti one. opozicije, ki skuša zmanjšati zasluge režima doma in v inozemstvu«.
Taki izbruhi ne morejo vzbuditi v javnosti mnenja, da je fašizem absoluten gospodar in da je neranljiv. Slej-koprej je glavni argument gorjača in revolver. V večno Pa tudi taki argumenti ne drže. V splošnem se opaža, da so nasprotniki že prestali prvo krizo strahu. Začeli so prihajati iz lukenj, bi rekel Mussolini, da začno spet svoje glodanje. Vprašanje je, če bo pokazal fašistovski voditelj dovolj prožnosti, ali pa bo okamenel v svoji diktatorski pozi.	Primorski.
Ples okoli zlatega teleta.
Včerajšnji »Slovenec« je priobčil na račun koruptne demokratske klike zanimiv uvodnik, v katerem piše, da stoje na odru »Jutro«, »Slov. Narod«, »Tabor« itd. ter vi-hte svoje mreže za narodno in državno idejo, za demokracijo, za svobodno misel in za koncentracijo vseh naprednih sil. »Slovenec« piše dalje:	Občinstvo z napetostjo zasle-
duje živahno borbo ter ne more svojih pogledov obrniti proč od zanimive igre na odru. Toda med tem pa se isti režiserji, ki so postavili temperamentne igralce na oder in zamislili interesantno borbo, za odrom brez skrbi udeležujejo druge zabave, plesa okoli zlatega teleta. Njihovo načelo je: V motnem ribariti!
Isto igro vprizarjajo malikovalci zlatega teleta v Zagrebu hrvatskemu narodu. Ni še dolgo, da so si ti režiserji tudi na zagrebškem polju nastavili svoje popolnoma zanesljive igralce, kakor so »Novosti«, »Agramer Tag-blatt« in »Morgen«...
Trboveljska družba je glavna molzna krava demokratov. Sicer večina kapitala ni nacijonalna. a predstavniki so tembolj narodni. Da se prejemki stabilizirajo, morali so najprej ukrotiti nemirne delavce. Na misterijo-zen način se je začelo agitirati za štrajk, ki je tudi izbruhnil, čeprav popolnoma nepripravljen in nepremišljen. Štrajk ni uspel, delavci so ukročeni, malikovalci zlatega teleta pa mirni pri svojem delu. Da jih tudi neljuba politična konstelacija ne bi motila, se misli sedež Trboveljske premestiti v Beograd. 2e si iščejo med radikali zaščitnike, kakor nam telefon poroča, celo v najvišjih vladnih krogih. Dosedanji niso dovolj močni. Vse je torej pripravljeno, da se bo tudi ta ribji lov lahko vršil nemoteno...
Tudi pri dobavi za novo orožje, ki bi se naj kupilo prvotno na Angleškem, je bilo vse pripravljeno, da se napravi velik lov„ ki bi bil tem katastrofalnejši, ker bi obenem upropastil tekom let sigurno tudi našo valuto. Toda tu je posegla višja moč vmes, dobro zasnovani lov se je ponesrečil in orožje se sedaj naroča na Francoskem, kakor čujemo, pod strogo in visoko kontrolo. Škoda, kajti »Jutro«, »Narod«, »Tabor« so morali svojo pripravljeno fanfaro o potrebni oboroženi obrambi otačbine vreči med staro šaro.
Kar se tiče Hipotekarne in Slovenske banke, so uspeli sicer tudi ti lovi, toda male ribice, niti sto milijončkov ne skupaj! Bolj vabljiva je Kreditna
banka in ž njo papirnice v Vevčah in druge industrije.,. Obenem se tudi uniči narodnonapredna strankav ki je odveč, ker se lahko brez načelnega nasilja porazdeli med demokrate in radikale. Te dni smo priča velike borbe za Kreditno banko. »Jutro«, ki zna sicer dobro maskirati svoje pozicije, se vendar ni moglo premagati, da bi v zadnji številki odkrito ne poseglo v ta boj.
Krušni očetje »Jutra«, »Slov. Naroda« in tovarišev neprestano napadajo žepe jugoslovenskih državljanov, bodisi na lasten ali tujenaroden račun, skrbno pripravljajo mreže kapitalizma za lov na naše narodno imetje ter po dobro premišljenem načrtu koncentrirajo svoje sile. Cim večja je njihova delavnost, tem glasneje morajo njihova trobila napadati vse, ki se nočejo udinjati zlatemu teletu...
Krušni očetje so zopet na lovu, kajti njihova trobila so zadnji čas neprimerno glasna. Narod, pozor na žeparje!
Nekorektno poslovanje dr. Žerjava.
Te dni je sprejel minister za socijalno politiko g. dr. Dušan Peleš beograjskega dopisnika »Slovenca« in mu je rade volje podal nekaj zanimivih informacij o prehranjevalni akciji v 1. 1921/22 ter 1922/23. Gospod dr. Peleš je iznesel le gola dejstva, vendar pa zadostujejo, da se vidi strankarski in bankokratski egoizem demokratskega prvaka dr. Žerjava. V včerajšnji številki smo v glavnih obrisih objavili žalostno sliko bankirske transakcije, ki ji je kumoval dr. Žerjav. Danes pa hočemo še pribiti nekatera fakta, da ne bodo jutrovci po stari navadi zopet zacvilili, češ da brenkamo preveč na osebno struno. Besedo ima dopisnik »Slovenca«, odnosno minister dr. Peleš.
V teh dveh letih se je določilo za prehranjevalno akcijo v okvirju ministrstva za socijalno politiko 78 milijonov dinarjev. Poleg tega se Je izdajalo raznim poverjenikom — korporacijam in privatnikom — tudi druge svote, bodisi v denarju ali pa v blagu. Vsak poverjenik je moral podpisati pogodbo, sklenjeno z ministrstvom za socijalno politiko, neizogibno pa si je smel poleg raznih prevoznih, manipulacijskih in skladiščnih stroškov priračunati tudi dijete za potovanja... Prehranjevalne akcije se je lotilo pod nesposobnim dr. Žerjavom ministrstvo za socijalno po-litiko, v katerem ni bilo dovolj izkušenih strokovnjakov. Vršila se je špekulacija že pri nakupu blaga. Tudi birokratizem je marsikaj zakrivil. Skratka: ministrstvo za socijalno politiko je sklenilo pogodbe s poverjeniki v tem smislu, da nosi država ves riziko za vse eventuelne diference, ki bi nastale pri dotični akciji za prehrano pasivnih pokrajin. Na ta način je prebivalstvo lahko kupovalo hrano in življenjske potrebščine pri trgovcih mnogo ceneje, kakor pa pri poverjenikih ministra za soc. politiko. Le-ti so bili vsled tega primorani, znižati prodajno ceno pod kupno ceno, tako da je država pri tem izgubila nad 15 milijonov dinarjev. Obe akciji sta zapustili glede likvidacije raznih terjatev velikanski kaos. Vsa nakazila kreditov Narodne banke pa so se vršila preko Slavenske in Balkanske banke. Min. g. dr. Peleš niti ne ve, koliko drž. denarja je šlo vsled teh transakcij v izgubo za provizije. Končno je izjavil, da se prehrana pasivnih krajev po takih metodah in na tak način ne sme več vršiti.
gnoieinsfie vt@¥©$f§.
: Za eno milijardo mark dobite v Nemčiji jako malo. Morda en svinčnik slabše vrste, če prodajalcu ni znan zadnji dolarski kurz. Toda kovinsko kapico vam bo rade volje prepustil za 900.0u0.000 mark. Za eno milijardo mark dobite pri prodajalki drobnarije tri gumbe za srajco, ali pa pet centimetrov traka, ali štiri bucike ali dva tiskalna gumba, ki dobro zapirata. Pošta je bolj ponižna, pošlje vam za eno milijardo, mark tiskovino ali pa dopisnico v tisti kraj, kjer je bila oddana. Če hočejo novi nemški mi-lijardarji jesti, ne najdejo za eno milijardo ničesar, s čimer bi se mogli nasititi, kajti eno samo jajce stane 30 milijard. Sicer pa so vse te cene med tem, ko bodo tiskane, že kdozna kako poskočile. Iz teh vsakdanjih malenkosti razvidimo, da nimajo milijoni ali milijarde nobenega smisla več!
: Suhi Carigrad. Nekaj tednov po odhodu zavezniških čet iz Carigrada se je to mesto tako spremenilo, da ga ni mogoče več spoznati. Vsako točenje in uživanje alkohola so turške oblasti prepovedale. Zaprle so 4250 kavarn, barov In kabaretov. Pera, najbolj veseli mestni del, je danes dolgočasen in žalosten. V restavracijah ni več orkestrov, plesni lokali, ki jih je kar mrgolelo, so izginili in z njimi fox-trott In jazz-band. Vsakdo se boji trideset udarcev s palico, ki jih predpisuje zakon za one, ki bi bili zasačeni pri pitju katerekoli alkoholne pijače. V svojem verskem fanatizmu so šli Turki celo tako daleč, da ne dovoljujejo niti vina pri sv. maši. Vsak duhovnik, ki hoče to dovoljenje, mora delati posebno prošnjo v Angoro in predno pride odgovor...
: Carigrajski napisi smejo biti samo v turškem jeziku. Niti v hišah, katerih posestniki so tujci, ne smejo biti napisi v tujih jezikih, enako napisi v izložbah. Ker so pa Evropejci proti temu energično potestlrali, je vali (mestni poglavar) dovolil, da smejo biti v izložbah poleg turških napisov tudi napisi v drugih jezikih, toda štirikrat manjši, in zanje se mora plačati petkrat večji davek kot za turške napise.
: Za bodoče vojne. Poročalo se je, da nemško vojno ministrstvo preizkuša iznajdbo, ki je v stanu na daljavo ustaviti vsak motor. Sedaj poročajo francoski listi, da je nek pariški inženjer iznašel enak aparat. Iz okna svoje delavnice, na katerem so nastavljena velika vretena iz porcelana, ovita z žicami, lahko ustavi, kadar se mu zljubi, vsak motor, ki vozi mimo. Francoski iznajditelj trdi, da more ustaviti celo letalo, kadar leta zelo visoko
gs &@Sjš@vššk@ iSissile-
Boljševik! in Poljska.
Sovjetska vlada še vedno zahteva od Poljske svobodni tranzit preko poljskega teritorija v Nemčijo in to tudi za slučaj vojne med Poljsko in Nemčijo. Poljska je, kakor znano, pripravljena dovoliti svoboden tranzitni promet preko svojega teritorija v Nemčijo za tržno blago, ne pa za orožje in municijo, kar bi ravno radi boljševiki, ki bi radi dobavljali Nemčiji orožje in municijo, da bi ji na ta način pomagali med vojno
Ameriški poslanec o Rusiji.
Clan ameriškega parlamenta Britten, ki se je pravkar vrnil iz Rusije, je poročal ameriškemu predsedniku Coolidgeju o svojem potovanju. Dejal mu je, da Amerika ne sme priznati sovjetske vlade, katera mora prej ali slej pasti; njeni voditelji so fanatični teoretiki, ki nočejo priznati, da so na naačnem potu, in nadaljujejo svojo vlado s teroriem. Boljševizem je napravil iz Rusije deželo revežev. Britten le nadalje poročal, da mu je dejal Cičerin v pogovoru, da sovjetska Rusiia ni odgovorna za dolgove stare Rusije in da jih ne namerava plačati.
Boljševiška »nadjonalizacija«.
Pariško sodišče je razpravljalo te dni o tožbi ruskega trgovca Bunjatina, ki je zahteval, da naj se mu vrnejo svilene tkanine, ki so jih uvozili v Marseille boljševiki. To blago so odvzeli Bunjatinu boljševiki ob priliki boljševiškega prevrata. Zavezana stranka, sovjetska družba »Op-torg«, je skušala sodnike prepričati, da omenjeno blago ni bilo ukradeno, temveč »nacijonalizirano«. Državni pravdnik pa je poudarjal, da je blago še vedno last firme Bunjatin, kar je razvidno tudi iz znamk na blagu, dasiravno so jih skušali boljševiki odstraniti. Ker izhaja boljševiška vlada U nasilja, je protislovna načelom kulturnih držav in radi tega ne sme zahtevati, da bi te države upoštevale njene naredbe kot zakon.
Iz prosBetnego življenji
Slavnost šestdesetletnice „Kola“ in kongres pevskih zborov kraljevine SHS
v dneh 1. In 2. decembra 1.1. v Zagrebu.
Zagrebško pevsko društvo »Kolo« pomeni za Hrvate toliko kot za Srbe Beograjsko pevsko društvo in za Slovence Glasbena Matica. Od leta 1862, ko so ga v težkih časih ustanovili hrvaški rodoljubi, pa do danes je »Kolo« živahno, energično z gojitvijo hrvaške in slovanske pesmi sploh budilo narodno zavest, obenem pa je zvesto služilo prosveti. Zaslužnemu društvu moramo biti Slovenci hvaležni tudi zato, ker je pred mnogo leti dalo inicijativo za obisk Ljubljane, katerega se je udeležilo nad 1000 Hrvatov s slavnim Senoo. Pa tudi drugače Je gojilo »Kolo« ozke kulturne stike s Slovenci, zlasti s svojo posestrimo, našo Glasbeno Matico. Prihajalo je večkrat v Ljubljano in nam kazalo lepoto hrvaške pesmi. Društvo, iti s ponosom gleda plodonosno dolgoletno svoje delo, upravičeno lahko praznuje 60-let-nlco svojega obstanka na sijajen način. Svojo proslavo je pa združilo s kulturnimi priredbami Savez hrv. pjev. društava je priredil pevsko tekmo In predavanje za zborovodje. Na slavnosti so bila povabljena vsa srbska, hrvaška in slov. pevska društva. Tekme so se udeležila le nekatera hrvaška društva, slovenskim in srbskim to ni bilo mogoče zaradi oddaljenosti in prevelikih stroškov.
Savez srbskih pevskih društev je poslal sledečo delegacijo:	podpredsednika
Ilkiča, skladatelja Manojloviča, tajnika Mi-lanovića in Pržiča, Zveza slov. pevskih zborov predsednika Hubada, podpredsednika dr. Šviglja in zborovodjo Prelovca. Delegaciji sta bili povsod prijazno in z bratsko ljubeznijo sprejeti ter sta prisostvovali vsem svečanostim. Pevska tekma se ie začela na
državni praznik dne 1. dec. dopoldne. Tekmovala so »Danica« iz Siska, »Dvojnice« iz Bjelovara ter »Sloboda«, »Kolo«, društvo intelektualcev iz Zagreba, in »Zora« iz Karlovca, »Reljkovič« iz Vinkovcev in »Kuhač« iz Osjeka. Jury, obstoječa iz glasbenikov Manojloviča, Lajovica, Fallerja, Dragana, Baranoviča, Poliča in skladateljev predpisanih zborov, je priznala prvo nagrado v I. razredu »Kolu« za moški, ženski in mešani zbor. drugo Slobodi iz Zagreba (moški zbor), tretjo »Reljkoviču« iz Vinkovcev (moški zbor), v II. razredu prvo za moški zbor »Slobodi« iz Zagreba, za mešani zbor v I. razredu drugo »Zori« iz Karlovca in tretjo društvu intelektualaca iz Zagreba. — Tekma je podala sliko višine zborovskega petja na Hrvaškem. Vsi zbori so peli tehnično zelo dobro, najbolj se je seveda odlikovalo »Kolo«. — Zvečer se je vršil v dvorani Glasbenega zavoda slavnostni koncert »Kola«, na čigar vzporedu so bile reprezentativne skladbe iz srbske, hrvaške in slovenske zborovske literature, skladateljev Manojloviča, Milojeviča, Sirole, Dobroniča, Stolcerja, Kogoja in Lajovica. Zbor »Kola« je bil izvrstno naštudiran in vse izredne tehnične težkoče izvajanih pesmi je obvladal igraje. Njegov glasovni materijal imponira, disciplina zbora navduši. Med slovenskimi skladbami sta bili sploh prvič izvajani Kogojeva »Barčica« in Lajovčevi ženski zbor »Žabi«. Obe sta dosegli v izvrstni interpretaciji lep uspeh. »Kolo« ima v svojih dirigentih Smodeku in Josefoviču prvovrstne umetnike, ki jamčijo, da bo društvo tudi v bodoče stalo na visoki umetniški stopnji. Obisk koncerta je bil ogromen. Zagreb zna ceniti zasluge jubilarja in ga je prišel počastit. Med reprezentancami smo opazili zastopnike državnih in drugih oblasti, med njimi kot odposlanca ministrstva prosvete, načelnika g. Rista Odaviča. Med odmorom so zastopniki raznih društev v roke predsednika »Kola« g. Grinvalda društvu čestitali in poklonili krasne lovorove vence s trakovi. Bilo je dosti navdušenja, pa tudi mnogo umetniškega užitka. — Drugi dan. v nedeljo zjutraj, se ie vršil slavnostni
občni zbor »Kola« v dvorani lastnega doma, katero so častilci »Kola« napolnili do zadnjega prostora. Čestitk v izbranih besedah ni bilo ne konca, ne kraja, zlasti je izzval govor načelnika ministrstva prosvete iz Beograda, g. Odaviča, viharno odobravanje. V imenu Glasbene Matice iz Ljubljane je česthal dr. V. Ravnihar in je »Kolu« izročil nje diplomo častnega članstva, v imenu »Zveze slov. pevskih zborov« dr. Švigelj, za »Ljubljanski Zvon« dr. Švigelj in Prelo-vec, ki sta poklonila »Kolu« krasno vezano zadnjo izdajo »Zvonovih« skladb, v imenu »Glasbene Matice« v Mariboru skladatelj Dev. Takoj po občnem zboru so se sestali delegati pevskih drušiev, katere je izvolil kongres povodom Mokranjčevlh slavnosti v Beogradu v svrho izdelave pravil in predpriprav za ustanovitev enotne jugosloven-ske pevske zveze. Ker je Hrvatski pjevački Savez z ozirom na današnje politične odno-šaje na Hrvaškem zavzel proti ustanovitvi skupne zveze odklonilno stališče, sta slovenska in srbska delegacija zajedno z zastopniki »Lisinskega«, ki v hrvaškem Savezu ni včlanjen, sestavili resolucijo, v kateri zagovarjajo ustanovitev jugos!. Saveza ter priporočajo, naj kongres pooblasti že izvoljeni odbor, pomnožen z zastopniki Hrvatov in glasbenikov, da pošlje že se‘ stavljena pravila v pregled vsem pevskim zborom države, ki naj se tekom treh mesecev o njih izjavijo. — Kongres se ie vršil popoldne v dvorani Glazbenega doma ob številni udeležbi pevcev iz vse kraljevine. Predsednikom je bil izvoljen dr. Švigelj, zapisnikarjem Prelovec. — Podpredsednik srbskega Saveza Ilkič, srbski skladatelj Manojlovič, predsednik »Lisinskega« dr. Novak, ravnatelj Hubad, skladatelj Dobronič in dr. Švigelj so v temperamentnih govorih povdarjali pomen skupnega Saveza. Hrvatje pa so skupni Savez odklanjali in se izrekli le za kooperacijo vseh treh oziroma štirih (bosanskega) Savezov. V debato, ki je bila silno burna, so posegali z medklici in opazkami ljudje, ki so prišli na kongres, nahujskani od političnih krogov. Končno je bila spreleta resoluciia. katero Je oredložila
predkonferenca. Kongres je trajal tri in pol ure. —
Slovenski, srbski delegatje in zastopniki hrvaških zborov, ki niso včlanjeni V »Savezu«, med njimi odlično pevsko udruženje »Lisinski«, so trdno odločeni, da ustanove Savez jugos]. pevskih zborov, in ne bodo odnehali prej, dokler se njih želja ne izpolni. V slogi je moč in s složnim skupnim delom pevskih zborov vse kraljevine bomo dvignili našo pevsko kulturo na čez-dalje višjo stopnjo. —
V nedeljo zvečer se je vršil koncert pri tekmi odlikovanih društev, vendar vsa niso tako dobro pela kot prejšnji dan. Nastopi »Kola« so bili seveda najboljši. Predsednik hrv. Saveza je odlikovanim društvom med navdušenimi ovacijami občinstva razdelil krasna darila. — Oba dneva so se vršila tudi predavanja za zborovodje. Predavali so skladatelj Kosta Manojlovič o srbski pesmi, Anton Dobronič o sestavi vzporedov, dr. Širola o hrvaški glasbi itd. Slavnosti so končale v nedeljo zvečer s svečano soirejo »Kola«. Lepa sta bila oba dneva za jugo-slovenske pevce, priznalna za neumorno delo šestdesetletnega »Kola« in »Saveza hrv. pjev. društev«, čigar uspehi naj vzpodbude tudi naša slovenska pevska društva k smotrenemu, resnemu in živahnejšemu delovanju.
— Mladinska predstava v opernem gledališču. Danes popoldne se poje v operi Prvič v letošnji sezoni pravljična opera »Janko in Metka«. Opero je na novo zrežiral režiser Pavel Debevec. Dirigira jo kapelnik Jeraj. Vlogo Metke poje gdč. Korenjakova, Janka pa gdč. Saxova, metlarja Petra dr. Rigo, njegovo ženo ga. Smolen-skaja, vešča Hrustalka je gdč. Kattnerjeva, škrat Peskovnik ga. Matačičeva in škrat Rosnik ga. Gajeva. Začetek opere točno ob 4. uri popoldne. Cene znižane — ljudske. V Petek je prva repriza opere »Gosposvetski sen«, ki je dosegla pri premieri absoluten uspeh. Predstava »Gosposvetski sen« se vrši za red B.
— Izjava. V zadnjem času me je več znancev opozorilo, da se kot vzrok mojega
odhoda iz opernega ansambla navajajo baje moje pretirane honorarne zahteve, katerim gled. uprava ni mogla ugoditi — Slične vesti je nekdo trosil že ob mojem lanskem izstopu in v nekem listu je bilo celo čitati, da sem bila med onimi, ki jih je uprava radi pretiranih zahtev morala — odsloviti. Sicer je list prinesel tozadevni moj popravek, a kakor vse kaže, imam še vedno »dobre« prijatelje, ki hočejo to trditev na vsak na-čin uveljaviti
Da se izognem 5e nadalinhn sumničenjem in zgražanjem, sem primorana v svojo obrambo izjaviti, da se z upravo Nar. gledališča glede honorarja spioh nisem pogajala, temveč jo samo prosUa, da vzame moj izstop na znanje.
Globoko sem uverjena, da stane pevka, ki poje letos mesto mene — ako se ji Izplačuje samo običajni honorar za goste — tujce — najmanj 100% več kot sem stala jaz, ne glede na to, da je poleg nje stalno angažirana še ena moč za slične vloge. — Taka je torej resnica o mojih pretiranih zahtevah. Kdor trdi kaj druzega, ima pač svoj posebni namen. Dobrega ali plemenitega pa gotovo ne. — Ljubljana, 4. decembra 1923,
Pavia Lovšetova.
— Dečji In materinski dom kraljice Marije v Ljubljani je brez dvoma eno najplemenitejših ustanov, kar jih je v zadnjih letih ustvarila privatna inicijativa v Ljubljani. Dolžnost nas vseh je, da podpremo to idealno ustanovo našega narodnega ženstva. Tej ustanovi je namenjen čisti dohodek koncerta, katerega izvajata operni baritonist dr. Aleksander Rigo in kons. prof. Janko Ravnik. Dr. Rigo je v svojem privatnem poklicu tudi zdravnik in kot tak ceni odlično in človekoljubno delo Dečjega in materinskega doma. Zato je tej ustanovi namenil čisti dohodek svojega prvega koncerta v Ljubljani. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni ter se vrši ta koncert v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni
Dnevne nowosfL
„ - Osebne vesti Mariborski veliki župan dr. Mir. Ploj je dopotoval iz Pariza v Maribor, kjer se je sestal z min. n. r. dr. N. Županičem, ki se je včeraj vrnil v Ljubljano.
— Novi gerentl Namesto odstopivše-ga Stefana S e č k a je imenovan za občinskega gerenta v Borejcih Janez C i g 11, posestnik istotam št. 13. — Namesto od-stopivšega Mihaela Horvata je imenovan za občinskega gerenta v Lukačevcih Janez Kočar, posestnik istotam št. 3. — Namesto umrlega Janeza štefanca je Imenovan za prisednika gerentskega sosveta v Borejcih Fran Kolmanič, posestnik istotam št. 1.
— Geografsko društvo na ljubljanski univerzi priredi v četrtek 6. t. m. ob 7. url zvečer v dvorani št. 77 mesečno predavanje g. seniora prof. dr. Šarabona »O modernem svetovnem prometu«. Vsi gg. seniori in tisti, ki se zanimate za geografijo, iskreno vabljeni 1
— Miklavžev dar »Slavenske banke«. G. Praprotnik, podpredsednik »Slavenske banke«, je poslal naivni politični deci lep Miklavžev dar — Stefanovičev »Radikal«.
— Smrt ustanovitelja beograjske medicinske fakultete. V Beogradu je umrl g. dr. Vojislav Subotič, ustanovitelj in profesor beograjske medicinske fakultete ter mnogoletni načelnik kirurgičnega oddelka državne bolnišnice in najboljši srbski kirurg.
— Porotniške pristojbine. Z naredbo ministra pravde o pristojbinah porotnikov v Dalmaciji in Sloveniji je določeno, da dobivajo povračilo potnih stroškov porotniki, ki so oddaljeni več kakor 7 in pol km od sedeža porotnega sodišča. In sicer jim pripada enkratna vožnja tja in nazaj v III. razredu na železnici in v II. razredu na parnikih. Oni, kateri ne morejo uporabljati teh prevoznih sredstev, jim pripada kilometrina 6 Din za vsak kilometer. Kot odškodnina za večje stroške prehrane in prenočišča pripada porotnikom za vsak dan bivanja v kraju porotnega sodišča 50 Din. Oni porotniki, ki so od kraja sodišča oddaljeni manj kot 7 in pol km, dobe vsak dan 24 Din za prehrano in 16 Din za prenočišče. S to novo naredbo, ki je stopila v veljavo s 1. novembrom t. L so izgubile vse druge tega se tičoče naredbe svojo veljavo.
— Iz ujetništva se je povrnil zadnje dni neki Ivan Babič iz Splita, ki so ga Rusi vjeli leta 1916 v Galiciji. Mudil se je do leta 1919 po več ujetniških taborih v Rusiji, tedaj pa so jih v Sibiriji vjeli Japonci in Jih odpeljali v Tokio, lansko leto pa od tu nazaj v Port Artur. Iz Port Arturja so jih 600 prepeljali v Vladivostok in jih izročili sovjetskim oblastem. Iz Vladivostoka so odpotovali v Moskvo. Več kot polovico pota so morali prehoditi peš. Iz Moskve so nato odšli v Petrograd, od tu pa preko Besarabije v Bukarešt, kjer jim je naš konzul izdal potne liste za v domovino, Babič pripoveduje, da se nahaja na skrajnem vzhodu v Port Arturju še 17.000 vojnih ujetnikov.
— Iz našega časopisja. Iz Novega Sada poročajo, da so se uredniki in sotrudniki »Zastave« ločili od lastnika ter izdajajo sedaj list sami. Obrnili so se na radikalški klub, da odobri ta njihov sklep in da jih finansira.
— V ujetništvu prebita vojna leta, ki se zaračunavajo v pokojnino- Z razpisom št. 68.702 od 27. oktobra t. 1. opozarjs ministrstvo, da se sme po § 11. vojaškega preskrbninskega zakona od 28. decembra 1875 osebam, ki so priše med vojno v ujetništvo, šteti samo tisto leto za vojno leto. v katerem je bil kdo ujet in da bo ministrstvo za vojno in mornarico dajalo potrdila samo tistim osebam, ki bodo v svojih prošnjah natančno dokazale čas. ki so ga prebile v ujetništvu.
— Stanovanja železničarjev. Prometno ministrstvo je odredilo, da se odvzamejo železniški vozovi, v katerih stanujejo železničarji na onih postajah, kjer je že preskrbljeno za stanovanja železničarjem na kak drugi način. V poštev pridejo zlasti postaje, kjer so postavili lesene hiše, ki so prišle na račun reparacij iz Nemčije. Prometno ministrstvo je to odredilo vsled pomanjkanja prometnih sredstev.
— Razglas o zastaranju odškodninskih zahtevkov za osebami, ponesrečenimi v Ameriki. Pravica do odškodnine za onimi, ki so se smrtno ponesrečili brez svoje krivde vsled nesreče pri delu v prekomorskih podjetjih, zastara po zakonih ameri-šktti držav v enem letu od dne smrti, v državi Ohijo v Zedinjenih državah pa že v pol leta od dne smrti. Primeri zastaranja so precej pogostni, ker upravičenci čestokrat prekasno predlože listine, potrebne za Izterjevanje. Da bi se zastaranje preprečilo in da bi mogli konzulati naše kraljevine uveljavljati odškodninske zahteve upravičenih strank, preden bi nastopilo zastaranje, se stranke opozarjajo, da se mora pooblastilo za konzulat in rodbinski izpisek iz župnih matic nemudoma predložiti s posredovanjem pristojnega tukajšnjega oblastva pristojnemu konzulatu naše kraljevine.
— Zvišane cene petroleju. Monopolska uprava je povišala prodajno ceno petroleju od 600 na 650 Din pri hektolitru. To se je zgodilo radi večjih režijskih stroškov.
— Hruška v enem letu dvakrat rodila. V Beogradu je neka hruška na dvorišču Nikole Jovanoviča letos dvakrat rodila in je tudi drugi sad popolnoma dozorel. Več profesorjev biologov si je drevo ogledalo.
— Vlom »Pred Prulaml«. Neznani vlomilci so vlomili v stanovanje mestnega učitelja Rajka Justina. Odnesli so mu iz stanovanjske sobe dva para novih, en par ponošenih in en par predelanih čevljev, tri nahrbtnike in planinski klobuk, v skupni vrednosti okrog 1400 Din.
— Iz blaznice na Studencu pri Ljubljani je pobegnila 301etna, umobolna Liza Mahne.
— Tatvine v mestni klavnici. Mesarski pomočnik Josip Jager je zaklal v mestni klavnici za svojega očeta Jakoba na Ambroževem trgu dva prešiča. Oba Speha in sali je dal na mizo. Ko se je vrnil z gospodarjem, je manjkalo eno salo, težko 10 kg, vredno 400 Din. Ali je kak mesarski dečko salo pomotoma odpeljal, aii je bilo ukradeno, še ni dognano. Izpovedale pa so nekatere osebe, da se izvrši na mestni klavnici več, takih zmot in pa tudi tatvin, ki se niti ne prijavijo.
— Cerkveni rop. Neznan ropar je vlomil ali pa se je skril in dal zapreti v farno cerkev v Prevaljah. Vdrl je v tabernakelj in odnesel srebrno in pozlačeno monstranco in pa kelih, ki je imel bronast nastavek, kupa pa je bila srebrna in pozlačena, skupna škoda znaša okrog 20.000 Din.
— Premetena ciganka najde pri nas še vedno svojo žrtev, ki veruje njenim mliko-vernim čenčam in jih dobro plačuje. Tako je našla v Tevčah taka prefriganka .ahko-verno A. Bezgovšek, od katere je izvabila pod pretvezo, da odvrne od hiše nesrečo, 1575 Din v gotovini, dalje 6 zlatih prstanov, zlat uhan, volneno rjuho in lonec, tako da je imela ciganka prav v toliko, da je sedaj v kratkem ne more skoro večja nesreča doleteti.
— V Reštajnu je bilo vlomljeno pri po-' sestniku in čevljarskem mojstru Antonu Smoletu. Vlomilec je odnesel nekaj še dobrih čevijev, nekaj usnja in, ker ni bil izbirčen, je odnesel tudi eno verižico, lonec, žepno svetilko, žepni in namizni nož in pa
— Razglas o neoddatnih poštnih pošiljkah. Ljubljansko poštno in brzojavno ravnateljstvo je razposlalo na vse pošte v Sloveniji seznam o neoddatnih poštnih pošiljkah za mesec oktober 1923. Pošiljke leže pri shranjevalnem uradu poštne direkcije v Ljubljani. Naslovniki oziroma pošiljatelji teh pošiljk se opozarjajo, da pridejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje, ker bo sicer poštna uprava, ko ta rok poteče, te pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi.
— Razpisani poštni uradi. Služba poštnega odpravnika je razpisana pri poštah: Fram (III-l). Sv. Benedikt v Slov. goricah (III-2) in Rankovci (II1-5). Prošnjo Je vložiti pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani v teku 14 dni.
— Razglas o izprememb' naslova za rudarski odsek ministrstva za šume In rudnike v Sarajevu. Ministrstvo za šume in rude je odredilo, da se spremeni dosedanji naslov »Rudarski odsek ministrstva za šume in rude v Sarajevu« v naslov: Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu. V zvezi s tem dobi šel rudarskega odseka ministrstva za šume in rude naslov in funkcijo »direktorja državnih rudarskih podjetij«, ■-tosedanji naslov »Rudarska uprava* se nadomešča z naslovom »Direkcija državnega [ndnika« ali »državnih solarn« ali »državne železarne« itd. Njih šefi pa se Imenujejo direktorji rudnikov, solarn Itd
staro harmoniko v skupni vrednosti do 2000 Din.
— Nesreče pri delu. Pri tehnični napravi v Ormožu si je delavec Almazi Jakob zmečkal desno nogo. — V tvornici peciva V. Bizjak 1. dr. v Rogaški Slatini je dobil vajenec Ivan Štefančič pri valjčnem stroju težke poškodbe na desni roki. — Na lesnem skladišču Alojzija Domiclja v Mariboru je udaril kol delavca Jakoba Kotnika po glavi. Mož je težko poškodovan. — V tovarni za usnje »Petovia« na Bregu pri Ptuju je odletel elektrodelavcu Ljudevitu Gerečniku drobec železa v levo oko in ga tako poškodoval da so ga morali oddati v bolnišnico v Maribor.
— Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo aprila 1923 zastavljenih predmetov 13. t. m. popoldne.
— Dražba lova. V torek dne 11. decembra 1923 se bo oddajal na javni dražbi lov občine Črešnjevec zg dobo 5 let, t. j. za dobo od 1. januarja 1924 do dne 31. decembra 1928. Dražba se bo vršila omenjenega dne v pisarni mestnega županstva v Metliki.
— Novomeške novosti. Krka je padla za približno 1 m. V nekaterih vrtovih stoji še vedno voda, Id je tudi nanesla ogromno množino blata. — V Skabernetovi hiši so bili od neke tujke okradene tri stranke. Tatico so orožniki aretirali. — Iz novomeških zaporov je skušal pobegniti znani uzmovič Franc Turk. Z odlomljeno nogo postelje je izpodkopal zid, vendar so ga še pravočasno zasačili in ga znova »zazidali«.
— Celjske novosti. Vreme je zadnje pri nas postalo zopet hladno in vmes deževno. Po hribih okrog Celja je zopet padlo nekaj snega. — Ljudsko vseučilišče. Na našem Ljudskem vseučilišču je v pondeljek zvečer imel zanimivo predavanje g. profesor Omersa »O reformi srednje šole na Češkem«. Izvajanja g. predavatelja so bila zelo zanimiva. Do preuredbe naših srednjih šol po češkem vzorcu bo moralo priti prej ali slej tudi pri nas. Prihodnje predavanje se bo vršilo čez 14 dni. — Umrla je v Celju gdč. Anica Prodan v 19. letu starosti. — Telefon-sko omrežje so zadnje dni pričeli popravljati. Poprave pa napredujejo zelo Počasi in bo menda še kakih 14 dni trajalo, da bomo imeli zopet v našem mestu telefon. — stavbeno delovanje je vsled slabega, mokrega vremena pretrgano in sameva ter caka boljšega vremena več napo! dogotovljenih stavb. — Popravila Kapucinskega mostu se bližajo koncu. Za nekaj let bo most sedaj zopet v redu in bo lažje kljuboval savinjskim valovom
— Mariborske novosti. — Zadruga brivcev je sklenila, da bodo brivnice na praznik v soboto do 4. ure popoldne odprte, v nedeljo pa, kakor običajno, zaprte. — Nova zvonolivarna v Mariboru je dovršena In prične okrog 15. t. m. z vlivanjem zvonov. — Mariborska lesna tvrdka »Jug« je zašla v plačilne težkoče in ponudila poravnavo. Narok za poravnal, no postopanje je določen na 27. t. m. — Dne 7. t. m. ob 10. dopoldne se vrši pri tukajšnji carinarnici javna razprodaja vsega neprevzetega oziroma zaseženega blaga. — Vojak 45. pešpolka Omar Follč je včeraj po-poludne ob 5. uri nesel svojemu na železniškem mostu na straži stoječemu tovarišu večerjo. Na nerazumliv način pa je P r i š e 1 pod lokomotivo, ki se je vračala z glavnega kolodvora v kurilnico. Stroj je vojaka podrl in mu odrezal obe nogi in desno roko. Težko ranjenega so prepeljali v vojaško bolnišnico in je le malo upanja, da bi okreval. — Za četrto letošnje porotno zasedanje, kj se prične v pondeljek 10. t. m. je razpisanih šest siučaiev. — Zaradi znanih tatvin bakrenih cevi in drugega materijala v delavnici južne železnice je bil obsojen delovodja Alfonz Braunitzer na 4 mesece in bakrar Tomažič na dva meseca ječe, Braunitzer je bil znan kot naš zagrizen narodni nasprotnik. — Mariborsko kopališče bo v soboto zaradi praznika zaprto.
— Dva madžarska tihotapca prijeta. Iz Subotice poročajo, da so zaprli zadnje dni nekega Ivana Kovacsa in Štefana Kisetres, katera so vjeli na meji. Pri preiskavi se je dognalo, da sta nosila s seboj več sto funtov šterlingov, s katerimi naj bi bila nakupila več tujih zdravih valut v naši državi in jih spravila čez mejo v neko budimpe-štansko banka
— Novorojenček v smeteh. Marička Joraka z Bajmoka je prišla Pred letom dni kot 171etno dekle v Subotico iskat službe, katero je tudi dobila. Poleg službe si je Prav kmalu tudi poiskala svojega fanta, da bi ji ne bilo dolgčas ob prostih nedeljskih popoldnevih. Ko so se pokazale posledice, je Maričko ženin zapustil in Izginil, ona pa je iz strahu pred materjo zadnje dni splavila in 6—7 mesecev staro dete ženskega spola zakopala v smeti. Otroci, ki so se igrali na dvorišču, so pa še isti dan našli truplo novorojenčka in kmalu je policija ugotovila, kaj se je zgodilo. Marička je morala najprej v bolnišnico, ko ozdravi, pa bo izročena sodišču.
— Umor na policiji v Subotici. Orožniški podnarednik Avram Minjanič iz Vr-njana v Slavoniji, ki je v službi pri želez niškem komisarijatu v Subotici, je v torek pred vrati komisarijata ustrelil svojega to variša Žarka Kiašnjaka. Pri zaslišanju se je izgovarjal, da se mu je revolver po nesreči sprožil in morda bi se mu bilo posrečilo, da bi se bil izgovoril, če bi vsega prizora ne bil opazoval neki vojak, ki je stal na straži in videl, da sta se orožnika najprej prerekala, nato pretepala in končno je Minjanič potegnil samokres in ustrelil svojega tovariša. Minjaniča so zaprli.
— Maščevanje 60!etnega starca. Delavec Ignat Pavlovič, 60leten starec, je prišel zadnje dni na železniško postajo \ Ogulinu in zahteval od uradnika, ki je pla čeval ravno plače, da mu podpiše neko potrdilo. Uradnik Mihailovič mu je rekel, naj pride 'malo pozneje Starec je res prišel pozneje Ker pa ni imel na potrdilu kolka, je Mihailovič zahteval, naj prilepi še kolek. Pavlovič se je pa nato začel prepirati, vsled česar mu je Mihailovič po kazal vrata. Ko je odšel in pustil odprta vrata, je Mihailovič hotel zapreti vrata, pri tem pa se je starec obrnil in ga sunil z dolgim nožem v trebuh. Mihailovič se nahaja v smrtni nevarnosti, Pavloviča pa je orožništvo zaprlo. Pri preiskavi se je začel izgovarjati s popolno pijanostjo.
— Prijeta vlomilska družba. Zagrebški policiji se je posrečilo, da je prišla na sled J” . J® aretirala večjo vlomilsko družbo, ki je ze par mesecev pridno ulamljala in kradla po Zagrebu. Je to precej pisana družba starejših in mlajših uzmovičev med 20 in 40 let. Pri zaslišanju so se nekateri člani te družbe tudi tako daleč zagovorili, da so priznali, da so zvršili tudi v Ljubljani več vlomov. Mogoče se bo zdaj razjasnil tudi kakšen, do zdaj še nepojasnjen vlom, katerih se je tudi v Ljubljani zadnje mesece precej zvršilo.
Novosti iz Primorske.
— Za sodnike in zoper civilni zakon.
Odbor »Političnega društva Edinosti v Gorici« je imel zadnje dni sejo, na kateri je razpravljal o uvedbi civilnega zakona in o položaju, v katerem se nahajajo slovenski sodniki. Odbor je sestavil in soglasno sprejel dve resoluciji, v katerih se zahteva, da ostane v veljavi cerkveni zakon, in v drugi pa zahtevajo, da se s slovenskimi sodniki postopa tako kakor z onimi italijanske narodnosti
Sakoiskš tfesfftik.
— Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori 8. t. m. ob 20. uri in 9. t. m. ob 15% uri zgodovinsko* dramo »Lu-k reci ja Borgi j a« od priznanega francoskega pisatelja V. Hugoja. Junakinja igre, Lukrecija, je znana občinstvu iz romanov »Otroci papeža« in »Hči papeža«. Dejanje se vrši deloma v Benetkah, deloma v Ferani.
— Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v soboto dne 8. decembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. Po telovadnem nastopu zabavni večer s plesom.
fiz društvenega življenja.
— Društvo »Soča« v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje, da v soboto dne 8. decembra 1923 odpade običajno predavanje radi praznika. Ob enem naznanja, da prihodnjo soboto potem, t. j. 15. decembra t. L predava v društvu »Soča« univ. prof. g. dr. K. Ozvald o zelo zanimivi in vele-aktualni temi in sicer »Telesna rast človeka od rojstva do 20 let« (ob skioptičnih slikah).
Odbor.
—	»Centralno akademsko podporno društvo« v Ljubljani. Darovali so za CAPD: ga. Franja dr. Tavčarjeva 6315 Din, g Ru-dolf Kramer, kr. notar v Dolnji Lendavi 1000 Din in g. dr. Vinko Železnikar, primarij v Slovenjgradcu, 200 Din. — Vsem darovalcem, ki pomagajo reševati naše dijaštvo pogube, prisrčna hvala!
—	»Ljublj. proštov, gas. in reš. društvo« namerava dne 26. decembra t. 1. prirediti v hotelu Union svojo običajno božičnico ter bo pričelo sledeči teden s pobiranjem prostovoljnih prispevkov.
— Društvo za zaščito Izseljencev, zlasti Amerikancev. Dan za dnevom čitamo po novinah, kako so nasedli na limanice izseljenci raznim agentom in varalicam, kako so bili brezvestno zapeljani in izkoriščani. Glavni vzrok temu je nevednost in neori-jentiranost. Da se temu zlu odpomore, se je ustanovilo društvo ozir. zveza izseljencev z namenom, da daje svojim članom brezplačno ali proti mali nagradi pravno varstvo, nasvete v izseljeniških vprašanjih, informacije, da preskrbi potnice in potne zveze, posreduje za delo in jih varuje krivih agentov in varalic. — V ta namen osnire v tu- in inozemstvu informativne pisarne. Društvo se imenuje: Poljede!sko-de-lavska izseljeniška zveza Amerikancev (PDIZA) s sedežem v Ljubljani, Kolodvorska ul. 26, kjer uraduje vsak dan od 9—12 in 3—6 od 15. t. m. — Društvo bo izdajalo dvakrat na mesec informativni list »Izsebe-nec« (Amerikanec). Isto je popolnoma nepolitično. Ker je v zvezi z Izseljeniškim komi-sarijatom in mu je pomoč od vlade zagotovljena ter ima že kot člane pravnike je vspeh več kot siguren. V interesu vseli ki so se vrnili v domovino, so izseljenci ali’ pa se nameravajo izseliti kakor tudi v Interesu njih sorodnikov je, da postanejo člani te zveze. Lian more biti vsak, ki se zanima za izseljeniško vprašanje. Zadostuje sporočiti po dopisnici željo za vstop, nakar se mu pošlje pristopno polo. — Informacije se dajo ustno v članski pisarni v uradnih urah ali pa pismeno, za kar se naj pošlje 5 Din za odgovor. — Provincijalni listi se naprošajo, da ponatisnejo to notico. — Pripravljalni I odbor
I Spor! In fudsffka.
— Vodljiv zrakoplov. Amerika je zgradila velikansko vodljivo zrakoplovnico, Z. R. L, »the greatest in the world«, kajpada. Da ga preizkusi na veliko razdaljo, namerava admiral Moffatt, načelnik zrakoplovne pisarne, poslati tega hrusta prihodnjo pomlad na severni tečaj, pozneje pa v nedostopne dele sveta kot n. pr. v podolje veletoka Amazonke.
Celjska porota.
5. decembra 1923.
Rop in posilstvo.
Danes dopoldne se je pred porotniki zagovarjal zaradi hudodelstva ropa in posilstva Ivan Fabič iz Pariželj pri Braslovčah. Obtožen je, da ie 15. septembra 1923 zvečer blizu Braslovč napadel 51-ietno Emo Culk, io vrgel na tla. jo tolkel po glavi in davil tako, da se mu ni mogla zoperstaviti ter se je v takem stanju z njo izven zakona spolno združil. Dalje je obtožen ropa, ker ji Je medtem iztrgal iz bluze dva 10 dinarska bankovca ter njen beli robec. Ema Culk je vsied skrajno surovega ravnanja obtoženca dobila težke telesne poškodbe, ki bi bile lahko združene s smrtno nevarnostjo. Morala je iskati pomoči v bolnici. Obtoženec ie dejanje, ki mu ga je očitala obtožnica, kijnb jasnim dokazom tajil in se izgovarjal na razne načine. Porotnikom sta bili stavljeni vprašanji glede posilstva in ropa. Potrdil' so vprašanje glede posilstva, ono glede ropa so zanikali, nakar ie sodni dvor obsodil obtoženca na pet let težke ječe.
Uboj.
Popoldne se je zagovarjal obtožen hudodelstva uboja Ignacij Koprivnik od Sv. Kunigunde v konjiškem okraju. Dne 12. novembra je pila večja družba fantov in mož v Stoparjev} gostilni v Oplotnici. Ves čas so Se vsi med seboj dobro razumeli. Ko pa so se proti večeru že napili, so se pričeli med seboj prerekati in pretepati. Obtoženec je pri tepežu dvakrat sunil posestnika Josipa Kovšeta v trebuh in mu zadal take poškodbe, da je Kovše čez 24 ur umrl. Obtoženi Koprivnik je svoje dejanje v polni meri priznal. vendar se zagovarja, da je deianje izvršil v silobranu in razburjenosti, ker ga ie Kovše močno sunil med noge. Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje glede uboja z dodirnim vprašanjem glede prekoračenega silobrana. Potrdili so vprašanje glede uboja z dodatnim vprašanjem, nakar je sodni dvor obsodil obtoženca zaradi prekoračenega silobrana na osem mesecev težke ječe.
Izpred sodišča.

DVA STARCA.
Ze blizu 601etna starčka France Zabret in pa Anton Dražem sta se sprla na travniku v Pristavi. Rekel je Zabret Oražmu, ko mu je prlnes’a žena jesti in piti:	»Ti
imaš pa res dobro ženo, vse ti skupaj prinese!« Oražma pa je to tako ujezilo, da je pograbil za palico in udaril starega prijatelja po glavi. Zabret ga je pahnil od sebe, pri tem pa je Dražem padel tako nesrečno, da se je poškodoval na bolehni nogi, kar je imelo za jxisledico, da so ga morali oddati v bolnišnico. Starcu pa niso mogli dosti pomagati, ker je imel že staro bolezen Poslali so ga domov, kjer je kmalu nato umrl. Zabret se je zagovarjal, da je hudega Oražma pahnil s prosto roko od sebe in gotovo ni imel namena, ga poškodovati. Senat je to uvidel in ga je oprostil.
OČE IN SIN.
Sprla sta se v okolici ljubljanski oče France in njegov sin Miha v Joškovi gostilni pri Sv. Vaipurgi. Oče je udaril sina po glavi, sin pa ga je jezen in nekoliko omamljen od udarca, in pa sram ga je blio, ker je že velik fant, posadil na klop. To posa-ienje pa je bilo za starega moža malo prehudo, padel je s klopi in si nalomil rebro ter se potolkel po glavi. Pri obravnavi je rekel oče, da sinu odpusti, če tako zapišejo, da ne bo nikdar več tega naredil, sin pa mu je rekel, oče, vi se pa morate tudi malo nazaj držati. Sin je bil oproščen, ker mu je oče odpustil, in ni pričal, torej se sodišče vsled pomanjkanja dokazov ni moglo zadostno uveriti o krivdi.
RAZPRAVA PROTI PASKUEVICU IN THIERRYJU.
Sesti dan razprave.
Začetkom razprave je prečital predsednik senata anonimna pisma, ki so jih dobili oba obtoženca, predsednik senata, državni pravdnik in dr. Radoševič. V pismih, ki so bila poslana iz Celja, piše anonimni pisec, da je Thlerry nedolžen in da je umor zakrivil samo Paskijevič. Nato je Paskijevičev branitelj prečital več ljubavnih pisem Paskijevičevih, katera mu je pisala neka_ Carmen in v katerih ga prosi, naj ne uživa morfija. Na vprašanje, če je morfinist, je odgovoril Paskijevič, da je eno leto rabil morfij vsak dan, in sicer ga je jemal prvotno po en prašek, pozneje po dva in kočno po tri praške. Zagovornik dr. Stožir je nato konštatiral, da je Paskijevič doslej podal 10 različnih izjav o zločinu. Na posamezna vprašanja, katera izjava je prava, je odgovoril, da nobena razun one, Loterije imenoval kot glavnega povzročitelja Thierryja. Vse drugo si je izmisiil,
• / 50 ^..zna,?ci blažili, da bo dobi! 10 let J,e^e, v M'trovici in za Thierryja je vedel, da bp lahko poskrbel zase toliko, da bo do-S s^l '^i-aiibi. Nato je priznal, da Je kadil opij in da je bil vedno po tem kajenju omoten. V zaporih ni užival ne morfija, ne opija, ker ga ni mogel dobiti In se je čutil VS te't:a ze'° nesrečnega.
• * 2,to to začel senat z zasliševanjem Prič. Prva je bila zaslišana 28!etna Marija Kanajet, vdova umorjenega Kanajeta. Po zaprisegi pripoveduje, da ]e bil njen mož krojač, da se Je pa pred dvema letoma zapel baviti tudi z nakupovanjem srebrnega m zlatega denarja, pri čemer je precej zaslužil. Z Jeličičem sta bila samo znana. Na dan umora je nosil s seboj 3011—400 tisoč kron in več zlatnikov. Ona smatra krivim samo Paskijeviča.
Kot druga priča je bil zaslišan brat umorjenega Kanajeta. 281etni Dragotin Ka-najet. krojaški pomočnik. O Paskijevlču govori prezirljivo In ga pozna že dalj časa kot malovrednega človeka. Večinoma pa govori o tihotapljenju srebrnega in z’atee'n denarja. Za njim je bil zaslišan 191etni privatni uradnik Vladimir Krčelič. kTizUve, da je spoznal Paskijeviča v šoli in da Ip Paskijevič veseljak in splošno na slabem glasu. Po umoru je videl, da ie imel Paskijevič večji dolarski bankovec Za niim je bil zaslišan 30 etni policijski uradnik Iv Zetkovič, ki pripoveduje o PasKču da je potuhnjen in da je njegovo lagan e pre-ra u"toaP. Za iem je predsednik senata ob pol treh zaluiiičH razpravo.
— Proslava 1. decembra v ffovetn mestu. Ob 9. uri dopoldne so se udeležiU vsi uradi in vse šole zahvalne pesmi v kapiteljski cerkvi. Pri tem nam nehote uhajajo spomini v rajnko Avstrijo, kjer se je vsak državni praznik slavil s slovesne mašo, zdaj pa nas odpravijo kar s »Te Deumom«. Želeli bi si pojasnila od merodajne strani, je-Ii tak ukaz, ali je to samovolja. Ob 8. url zvečer je priredil »Sokol«' v Narodnem domu »Akademijo«, ki je povsem zadovoljila. gledalce in gotovo tudi prireditelje, ki so se veselili polne dvorane. Dijaški salonski orkester, ki se je pod strokovnim vodstvom neumornega dirigenta dr. Romiha povzpel že na znatno višino, ie pričel s »Sokolsko« in polnil vse vrzeli In strahovite pavze s sladkimi melodijami raznih operet in oper. Simbolična igra s petjem v štirih slikah »Sokoli na plan«, naj-novejše delo tuk. prof. Fr. Modrijana, je bila povsem času primerna in izvajana s precejšnjo resnostjo, ki je dosti pripomogla k slavnostnemu razpoloženju tega večera. K delu samemu se še povrnemo. Višek razpoloženja je ustvaril krasen govor staroste dr. I. Vasiča. Govor, ki je bil prežet iskrenega domoljubja, zasluži, da bi bil v časopisju priobčen. Drugi del večera so tvorile telovadne točke, ki so bile vse izvajane lepo, nekatere prav lepo in precizno, sko-roda sijajno. Najljubkejša je bila deca in ta še posebej v srčkani igri »Konjički«. S tem večerom, koder zaslužita poleg Imenovanih še posebne pohvale g. učitelj V. Menard in br. Lj. Papež, je novomeški Sokol pokazal, da prav umeva visoki Tyršev nauk in zvesto vztraja na usmerjeni poti Želeli bi si še več takih večerov. »Akademija« se je v nedeljo popoldne ponovila.
— Slovenska Bistrica. Proslava praznika narodnega ujedinjenja se je vršila pri nas letos na izvanredno lep način. Ob 9. uri dopoldne se je bral v farni cerkvi »Te Deum Laudamus«, katerega so se udeležiU zastopniki vseh državnih uradov, oficirski zbor, obe šoli, požarna hramba in pretežna večina tukajšnjega narodnega meščanstva. Nato so se zbrali vsi navedeni v gostilni Waland k skupni mali južinl, kjer je Imdl komandant mesta g. major Kojič kratek, toda pomenljiv govor o ujedinjenju. Na večer ob 17. uri se je priredila po mestu po vseh' ulicah sijajna bakljada z gornjebistrl-ško godbo, katere so se udeležili požarna hramba. Sokoli z naraščajem v krojih, vsa kulturna društva, občinski odbor in mnogo občinstva. Pred rotovžem je imel župan Omerza na udeležence lep nagovor, v katerem se je spomnil zlasti naših še neodre-šenih bratov pod tujim jarmom. Ob 20. url je priredil godbeni in pevski odsek čitalnice v hotelu »Beograd« zelo dobro obiskan koncert, katerega je otvoril predsednik čitalnice g. dr. Pučnik s pomenljivim rodoljubnim govorom na obiskovalce, nakar so pevci v močnem zboru zapeli »Bože pravde«. Omenhi moramo, da nas je zlasti orkester s svojim prvim nastopom zelo prijetno Iznenadll, kar znači, da smo dobili z učiteljem g. Šegulo zelo zmožnega neumorno delavnega dirigenta. Obiskovale! koncerta pa so opetovano z burnim ploskanjem dali duška priznanja prirediteljem, so podaljšano policijsko uro popolnoma Izrabili in se prav dobro zabavali. — V sredo priredi »Sokol« svojim malim ob 15* odraslim pa ob 20. uri Miklavžev večer. Vseh pridnih se bode spomnil Miklavž z darili. Ob tej priliki nastopi tudi orkester
Borzna poročila.
Beograd, 5. dec. Devize: Dunaj 0.1250—0.12525, Budimpešta 0.46—0.475, Ženeva 1547.50—1548.50,	London izplačilo
384.75—385, Milan 383—383.25, Newyork 88.30—88.40, Pariz 474—476, Praga 25850— 259, Solun povpraševanje 150, Sofija ponudba 60. — Valute: bolgarski levi 67— 70, francoski franki 474—475. r, * r e k ’ 5- ‘toc- Devize: Dunaj 0.12475—0.12595, Budimpešta 0.47—0.48, Bukarešta 0—46, Italija 383.75—384.25, Italija !;®t 382.50—383.75, London Izplačilo 386— 3's, 50, London ček 385.50—386.50, Newyork Š-« ^-88-75’ Pariz 472.50—477.50, Praga ff-?-*60' Sofija 0—69, Švica 1547.50— r Valute: dolarji 87—87.50, av-sfniske krone 0.1225—0.1235, češkoslovaške krone 253—255, angl. funti 0—382.50, fran-coski franki 467.50—472.50, napoleondorl 315—0, rumunski leji 42-43, švicarski fran. ki 0—1545.
C u r 1 h, 5. decembra. Newyork 573.75, London 24.99, Pariz 30.85, Milan 24.85, Praga 16.80, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.95, Beograd 6.50, Sofija 4.42, Dunaj 0.00805, avstrijske krone 0.00805.
„ Praga, 5. decembra. Dunaj 4.59, Ber-Hn /.65, Rim 150, avstrijske krone 4.62, Bu.
17.975, Pariz 186.25, London
gradiš95eWyOTk 34'60, Curlh 60375< Beo-
—	5- decembra. Devize. Beo-
^lr8"5- B®rii,n J4.70-15.30, Budim, pesta 3.68—3.78, Bukarešta 361____363 Lon-
Ynrk37n 9gs~7i9ii«0’DMndn 3054—3066, New Sn 2nsf'^nf:'85’«oPoariz 3822-3838, Praga
^-208 .1 Sofija 538—542, Curih 12.365-12.415. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bol.
toy 8l?7524. nemške marke 13.70— 14.30, angleški funti 306.700—308.300, fran-
do 3ninailk 3775~3805- Italijanske lire 3020 r.” 30ir10,1 toJtostovenskl dinarji 801-807, ro-dJi "n Un1 X35»?-354, švicarski franki 12.250 , češkoslovaške krone 2050—2066, madžarske krone 2.08-2.28.
MM,«	5- dec- Dunaj 58.852,000.000,
d„ • J81 545.000.000, Praga 123.690,000.000, Pariz 225.435,000.000, London 18,354.000 milijonov, Newyork 4,189.500.000.000, Curlh '34.160,000.000, Beograd 47JJ81.000.000,
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co.. ie Izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detailnih trgovinah P, n. občinstvo naj se v lastnem Interesu po^ služi te prilike.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
6.. 7m 8. In 9./XII.
.Prodani m adenič' j
življenjska drama v 7. dejanjih. {
KINO „MATICA“. I
i*******—**••••—
Jul. Zeyer:
Gonpci in Homurasalii.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
»Ha, molčiš, molčiš?« je jezno in divje vzkliknil Gompači.
Z dlanjo je potegnila čez oči, da je bila dlan mokra od tiho tekočih solz, in pokazala jo je Gom-pačiju.
»Glej,» je rekla po dolgem prizadevanju, »kaj mi ni dalo, da bi izpregovorila, kaj me duši — rosa misli in življenja!«
»Ali objokuješ svojo sramoto?« jo je vprašal otožno in z neizmerno bolestjo v srcu.
»Ne svoje sramote — ampak svojo usodo,« je dejala skoro mirno, sanjavo in s preprosto dostojnostjo. »Vršila sem svojo dolžnost, rešila sem s
Deklica je povesila oči in odmaknila nekoliko glavo od njegovega ramena. Gompači se je stresel in rekel naglo: »Da, toda kaj je bilo dalje?«
Vzdihnila je in nadaljevala:
»Torej naša beda je bila velika in sosedje so se zbirali in se posvetovali, jokali in vzdihovali, toda vse je bilo brez uspeha. V trumah so romali, z dolgimi bambusovimi drogi in s srpi v roki, pred grajska vrata in prosili vsakoga za milost in usmiljenje, kogarkoli so zagledali na utrdbah ali na dvorišču. Pred gospoda Sakuro pa jih niso pustili. To bi bilo tudi zaman, ker je slabega duha in slabotne volje, vlada njegova žena in ta — bogovi ved6, da ne pozna usmiljenja!«
Otrla si je solzo in njen glas ji je dozvenel globoko v prsih.
»Ona ti je storila krivico?« je naglo vprašal mladenič in prebledel.
Deklica mu na to vprašanje ni odgovorila. Začela je zamišljena govoriti.
»Nekega večera smo sedeli žalostno okrog kotlička, kjer je žarelo oglje, kajti bilo je po dežju in zelo hladno. Moja draga mati nam je pela staro pesem, ki nam je segala v srce, pesem preprosto, a polno tolažbe, tiho in sladko kakor sijaj ozvezdja rimske ceste. Tu smo začuli zunaj mnogo glasov, hrup mnogih korakov in hipoma je stresel ozračje klic: »Sogoro, pridi ven, pridi ven, pomagaj nam!« Ko je moj oče čul svoje ime in besedo »pomagaj«, je brž vstal in šel pred vrata. Mi vsi smo drveli za njim in stali v senci stebrišča in plašno gledali na množico, ki se je tlačila zunaj pod šumečim drevjem in jo je osvetljevala luč prinesenih svetiljk, ki so se zibale v vetru nad množico na dolgih, bambusovih drogih. Trije možje, ki so bili najuglednejši v občini, so stopili pred ostale in rekli: »Mi trije smo izvoljeni, da se s teboj pogovorimo. Ali nas ne povabiš k sebi?« Me ženske smo torej odstopile, se skrile za zaveso na konci veže in možje so vstopili z mojim očetom, sedli okrog žerjavice in se posve-
tovali. Rekli so kratko očetu: »Ti si najmodrejši med nami, Sogoro. Izročimo torej našo skupno zadevo v tvoje roke; ako nam ne pomoreš ti, smo izgubljeni!« Moj oče pa je odgovoril: »Hočem vam torej služiti. Idite vsak pod svojo streho, ne zbirajte se, ne govorite javno o naši bedi. Pri gospodu na Sakuri ni rešitve — toda obrnemo se naravnost na vlado v Jedu. Sam napišem prošnjo, da bi se z nami pravično ravnalo, in jo oddam, naj se zgodi, kar se hoče.« Kako jim je odleglo! Kako so ga objemali! Odšli so in oznanili, kaj so bili sklenili; množica se je tiho razhajala in vsak posameznik je odšel z dobro nado in blagoslavljal našo hišo.«
»Toda v kakšno nevarnost se je vrgel tvoj oče!« je vzkliknil Gompači.
»Skrbel je za občni blagor bolj kot za svoj lastni,« je ponosno odgovorila deklica. »Moj oče j* mož.«
(Dalje prihodnjič.)
svojo žrtvijo ljube starše iz bede in pogina. Čista sem. Veš, da ni krivda na meni, če sem storila vse iz ljubezni do njiju, ki sta mi dala življenje. Živa sem šla v grob.«
Gompači se je stresel. »Ne razumem te,« je rekel, »pojasni mi svoje besede.«
Sedla sta na rogožo drug zraven drugega, obema so se šibile noge. Nagnila je glavo k njegovemu ramenu in pravila:
»Ne spodobi se ženi, da bi modrovala o javnih zadevah, o upravi občine, o razmerah posameznih družabnih razredov — kaj ne, moj Gompači? Toda povej, ali je to prav, da izročate poljedelca, ki ga uvrščate tako blizu vojaka, poljedelca, ki čislate njegov razred bolj kot razred trgovcev in delavcev, ali je to prav, da ga izročate popolnoma samovoljnosti gospodarju zemljišč in gradov?«
»Presenečaš me, moj jasnolični cvet,« je odvrnil Gompači. »Zakaj govoriš o takih stvareh v tem trenutku? Kaj te brigajo taka vprašanja?«
»Ah,« je vzdihnila, »saj izvira vsa moja nesreča iz njih. Naša mirna vas, ki si jo videl dremati v senci cvetočih črešenj, je bila kmalu- po tvojem odhodu kruto vzburkana iz svojega globokega miru. Nad gnezdom travniških škrjančkov je krožil jastreb. Kocuke, naš gospod in vladar na Sakuri, je začel zahtevati velike, nečuvene davke in jih je izterjaval brez usmiljenja. Jok in stok se je glasil iz hiš, iz katerih je doslej prihajalo le petje in godba! Knezova žena, ki jo imenujejo kruto, prevzetno in grabežljivo, ga je podpihovala. Težak oblak ji senči dušo in sreča bližnjih jo podi v blaznost. Tako so vsaj govorili... Ti si jo poznal, našo neblago gospo Nade-si-ko.«
V novi zgradbi družbe z o. z. »Ljublianski dvor« v Ljubljani ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice je v kleti predvidena
mjo restavracija in vinska Met
z obširnimi pritihiinami so oddajo o najem,
Da bi cela naprava kar najbolje odgovarjala praktičnim potrebam je omenjena družba pripravljena ozirati se po možnosti že pri zgradbeni izvršitvi na željo onega, ki bi pozneje vodil gostilničarski obrat.
Vsled tega se vabijo
resni refSektiagtfi,
da se čimpreje obrnejo na »Ljubljanski dvor« d. z o. z. V Ljubljani, poslovodstvo pri gradbenem oddelku južne železnice.
Toploii
föüürP. piOGMStih ŠfiifEj
J. Pleite Liubüana
Karlovška cesta štev. 2
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
fV|cj zwerinja^
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6’ —
IVfeji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din IS’—.
JY[ladi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4‘ —
V
Crnipetcr
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4’—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena iluada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15‘—.
Vse se dobi v
Zvezni Mijipni
g Ljuii! ani, Marijin trgi
■ ■■
mu OGLUŠI
BsasstgBBa
Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadaljna beseda 25 para.
z davščino vred.
Šija
tara 37 let išče znanja s sodnim gospodom. Ponudbe pod Šivilja« na upravo lista.
prvovrstnega, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice In vajenca sprejme takoj Josip Rojina, Ljubljana.
pridna, za ženske jope in vsakovrstne pletenine išče primerne službe, če mogoče takoj. Naslov v upravi lista.
mai
dobro izvežbana, z že daljšo prakso se takoj sprejme v veletrgovino. Ponudbe na poštni predal 44, Celje.
IE Ü0 Mil
Ljubljanske kreditne banke prodam. Več pove dnevni portir hotela »Union«, Ljubljana.
Najvišje cene plačam za stare obleke, perilo, čevlje, pohištvo iti — Dopisnica zadostuje; grem tudi na dom.: A Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrelje 31
T[0a in din im
jta na duri. Z malimi stroški i imamo lahko prijazno in iplo stanovanje, ako si naba-mo aparat Toplodar, ki štedi irivo in denar in se ga na-iči nri Jugometaliji, Ljubljana, olodvorska ulica 18 ali pri Nipič in drug, Maribor.
Pobnima z hišo’ dnevni pro-
rBnlTIjtl met 10.000 K, industrijsko mesto, 300.000 Din. U[jt«i moderna, centrum Mari-IlluU bora, 7 sob pri kupu prostih.
IHIfl Prosto stanovanje, tri Kilti, orale parka sposobno za industrijo.
PosBstm ti ""“u.*
velik inventar pri Mariboru ter posestva od 3 do 176 oralov; tudi gozdna posestva.
Brapina |r
stva meblovana.
Rnctilnn mesarijo, trgovino UUdlliiiU, proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
V Ljubljani se odda solidnemu gospodu. Naslov v upr. Usta.
iz boljše hiše za steklarsko obrt se sprejme pri tvrdki Alojzij Pauschin, Ljubljana, Wolfova ulica 6.	_____
Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.____________________
zmožna vseh pisarniških del z večletno prakso se takoj sprejme v veletrgovino. — Ponudbe z vsemi navedbami in zahtevano plačo na poštni predal 44, Celje.
oženjen, vešč vseh pisarniških del, več jezikov, išče primerne službe za takoj. Naslov pove uprava.
S BIBI
se sprejmejo na hrano opoldne in zvečer. Poljanska cesta 8/1.
in
pristno' ljutomersko in haložko lastnega pridelka letnikov 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. Baebler In drug, v Ptuju. Razpošilja se od 300 litrov naprej.
TmniWiM.
Na Vašo željo Vam prav ra< potrjujemo, da ste po našei naročilu izvršili in montirali našem podjetju 2 Topiodarja i sicer enega v stavnici na lor čeno peč, drugega pa v stroji dvorani na železno peč. Ob funkcionirata zelo dobro, ter s tudi na kurivu znatno pozni Pripravljeni smo kakemu evei tuelnemu Vašemu interesenti če želite tudi pokazati, kako d funkcionira. Mariborska til karna, d. d. Maribor. Naroč se! Jugometalija, Ljubljani Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipi in drug, Maribor.
Sila
išče dela na dom. — Naslov v upravi lista.______________
Tim itt
antene, hmeljevke vseh dimenzij kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Bottonbois« na upravo lista.
:n
suhega lesa »Cerbel«, rezan 30 m 50 mm dimenzije na; daj pri Jakobu Trobec, Koz 6, p. Dobrova.
äiliitelii
m
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
zvišuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
m
m
iraeq
E © M
s
Ü
fU
ki
£
žiedidnal-Konlak ________________
Zahtevajte samo:
„M^dicmal -Koisf. . . . z modrim križcem.
„«gamideat-fliim“............z	modrim	križcem.
„Koiagak-ltiBiEB**...........z	modrim	križcem.
;,€žts»®ite-Kum**............z	modrim	križcem.
„Mćđlcžfiaal-lPeliiiko^aie“ ... z modrim križcem. „Naffiaegše kremlikerfe44 . . z modrim križcem.
■wjaawnagy nmjiwiii-tiMMii ihm—ih.mii«—ui-i|iwi«i—	———
„Slivovko In krlmfevec44 ... z modrim križcem.
„ALK©64 Ljubljana.
Mćdicinal-konjak
o
ELEKTRARNE! E2ž££J pozori INŠTALATERJI!
Izolirane in gole bakrene žice. Bergmanove cevi (Bergmannsröhren) kakor ves instalacijski materijal ter elektro-motorje po najnižjih tovarniških gj cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. j|
I MAZURAN & COMP. I
LJUBLJANA, Dunajska cesta 33.
Telefon 366 in 223.

u* e* c*©
mmji
te
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
m mladino
je izšlo koncem novembra t. 1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji po Din BO’—.
Poštnina posebej po Din P—odnosno za luksusno izdajo po Din T50’—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zfeina knligartia,
IJjjfolJsna, fisrllin trg 0.
c Brata Pohlin l dr.
tvornica vlasnit, kljukic, rirtčk za čevlje, kovinastlh gumbov
Ljubljana I. postni predal it. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
Izvolite se potruditi k tvrdki 15 F a. ta Sruuskole, konfekcija in špecijelno lodno krojaštvo, Ljubljana, Židovska ulica 3.
Tam se izdelujejo vsakovrstne obleke In jalete, obraCanje in moderniziranje vsako-rstnih oblek.
Cene delu in oblekam znatno znižane, tränke, ki prineso same blago, se jim isto-iko postreže.
dC«
.'-v.V'i-,	.■

Zvezna tiskarna in knjigarna
Golfova ul. t V Ijišbijani Marijin trg S
V W	V w
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
^
Moderna knjigoveznica.
—

8 .9
N Q E R
ŠIVALNI
STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši. ~.:...............—
Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
MIJ ULM IM,	asi. 3«
= Centrala za državo S.B.S. 1ÄOREB, ffiaraliteva ulica Moj 5,11. kat. =
MBwataasaa
i obdarite najprimerneje svoje drage s pri-irail I IliyaMdl znano najboljšimi izdelki tvrdke
Drag© Schwab, Ljubljana, svomi trS3.
4
P Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih, oblek za gospođe in dečke, zimnikov, kožuhov, ™ P raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki! Najnižje.cene! (f Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji v poljubnih množinah!	Q
H	Perilo—Modni in športni predmeti!	||
EXCELLA
ŠIVALNE S T E © J E
Tt siaffiiiiejšt izdelek kiaplte najceneje
pri tvrdki	|||j!
»J J. GOREČ	l»
Ljubljana» Palača LMiganske kreditne banke.
Za fB©žic In M©v®> let© 1©% popusta.
		
		
Zšrmke suknje.
B priporoča po ugodnih cenah oblačilna industrija 1
A. Kunc, Ljubljana,
(iosposka utica 7
J
Izdaja, in tiska »Zvezna tiskarna in kaj Urama« v Ljubljani