Zimsko čistilo SL fjAGER Številka LETO Lili. 5. NOVEMBER 2021 CENA 1.98 EUR PRAVNO IN POSIOVNO SVETOVANJE TER POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI. URŠKA PEČNIK S.P 041 339 031 Iegallsupsp3gmall.com Hofbauerjeva 77. Mozirje^^ AKCIJA do konca meseca NOVEMBRA: Pri naročilu skrbnega pregleda pravnega stanja nepremičnine imate s tem kuponom POPUST v višini 10 EUR. I I I ^ I I _ I r—K--—-----, ! LEGALIS # ! [ I S v Akumulator TAB 12 V 55 Ah. primeren tudi za vozila s TAKOJ CINEJE — vtr Start-stop sistemom Urad za delo Mozirje Najnižja stopnja registrirane brezposelnosti v regiji STRAN 4 Ljubno Mozirje Rečica ob Savinji Gornji Grad NaMfJe Delež pozitivnih na testiranjih v Zgornji Savinjski dolini presegel dve tretjini STRAN 6 Restavracija hotela Planinka na Ljubnem ob Savinji z višjo oceno kakovosti kulinarike STRAN 9 Oglasi Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 2 Vsebina Občinski svet Nazarje Letno poročilo Energetike Nazarje predstavil nov direktor....................5 Študijske ture po naši dolini Za boljše poznavanje turistične ponudbe............................5 Kmečka tržnica 24/7 v Mozirju Ponudniki lokalnih proizvodov stopili skupaj................7 Ljubno ob Savinji Z nepovratnimi sredstvi spodbujajo menjavo kurilnih naprav................9 Ob dnevu spomina na mrtve Kdor domovine ne spoštuje, je tudi vreden ni...........10 SPV Občine Rečica ob Savinji Posebna pozornost pravilnemu ravnanju skupin otrok na sprehodih.......................................10 Slovenski gorniški klub Skala Počastili stoto obletnico delovanja skalašev na Slovenskem...............11 Slovensko društvo Hospic Ob svetovnem dnevu Hospica predstavili delovanje na lokalnem nivoju..................................12 Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Andrej Pešec o vplivu čustev na bolezni in zdravje.......12 Prostovoljno gasilsko društvo Solčava Uspela skupna vaja z društvi z Jezerskega, iz Železne Kaple in Rebrce.................................16 PGD Rečica ob Savinji Največji tekmovalni uspeh društva plod trdega dela.............16 Fotografska razstava Filipa Eremite Gozd v malem, prikazan skozi objektiv.................19 Tretja stran j RŠ 4 4 Zgleda super, toda ali je res? V tokratni temi tedna pišemo o rekordno nizki stopnji registrirane brezposelnosti na območju Zgornje Savinjske doline, ki je posledica velikega povpraševanja po novih zaposlitvah s strani tukajšnjih delodajalcev. Njihova težava je sedaj v tem, da zelo težko dobijo ustrezen kader za realizacijo povečanega obsega naročil. Statistični urad je pred nedavnim objavil, da je bila rast bruto družbenega produkta (BDP) v Sloveniji v drugem kvartalu letošnjega leta glede na lanski drugi kvartal 16,3-odstotna, kar nas uvršča v vrh Evropske unije. A primerjava z lanskim letom ne pove veliko, bolj realna je primerjava s »predkoronskim« letom 2019. V tem primeru govorimo o 3,5-odstotni rasti in tudi to je razveseljiv podatek, saj kaže, da smo že presegli predkrizno raven po kriteriju ustvarjanja nove vrednosti v družbi. Analitiki poudarjajo, da sta temu botrovali tako mednarodna kot domača ekonomska politika, ki sta preprečili, da bi prišlo do upada dohodkov prebivalstva. Evropske države so vložile vse razpoložljive potenciale v ohranitev gospodarske aktivnosti, kar je povsem drugačen pristop kot pred desetletjem, ko so vlade sprejemale ukrepe v slogu »zategovanju pasu«, kar se je kasneje izkazalo kot povsem neustrezno. Ekonomist Bine Kordež ob bleščečih statističnih kazalnikih opozarja, da je rast BDP v Sloveniji v veliki meri posledica visoke rasti plač v javnem sektorju, na drugi strani pa tudi povečanja zalog v predelovalnih dejavnostih. Povečanje plač v javnem sektorju se na drugi strani kaže v visokem proračunskem primanjkljaju oziroma zadolževanju države, hkrati pa je to razlog za visoko potrošnjo gospodinjstev in povečano gospodarsko aktivnost. Politika državne pomoči je bila sicer upravičena, saj bi se brez nje soočili s podobnim upadom gospodarske aktivnosti kot v prejšnji krizi, toda letošnje povečanje proračunskega primanjkljaja bi moralo povzročiti zvonjenje alarmnih zvoncev. Visok minus izhaja predvsem iz povečanih izdatkov države za plače, pokojnine in transferje, kar se je posledično odrazilo tudi v višjih prihodkih proračuna, a so izdatki močno presegli povečanje prilivov. Takšno delovanje je omogočila tudi spremenjena monetarna politika in verjetno ni države v Evropski uniji, ki je ne bi izkoristila. Ne glede na to pa izjemno visoka izplačila v javnem sektorju in obseg državnih pomoči kažejo na veliko tveganje, s katerim se bodo naše javne finance soočale v naslednjih letih. Kljub uspešnim izvoznim rezultatom, ko je prodaja na tuje že presegla vrednost iz leta 2019, in visoki domači potrošnji proračun izkazuje do julija več kot dve milijardi evrov primanjkljaja. Ob tem so na mizi predlogi, da bi davčne obremenitve in posledično proračunske prihodke dodatno znižali za milijardo evrov. Kdo bo tisti, ki bo potegnil »ročno«? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 44, 5. november 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/8390-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šuka-lo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjsl« novice št, 45,5, november 2021 3 1 Tema tedna MANJ BREZPOSELNIH, VEČ DELOVNO AKTIVNIH Mozirski urad za delo z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti Ugoden trend na trgu dela se po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje še vedno nadaljuje. Podatki Območne službe (OS) Velenje, kamor spada tudi Urad za delo (UD) Mozirje, kažejo pozitivno gibanje na področju brezposelnosti in zaposlovanja. Konec septembra je bilo v Sloveniji v evidencah brezposelnih oseb registriranih 21,1 % manj oseb kot enak čas lani, na velenjski območni službi 24,2 % manj, na UD Mozirje pa kar 379 % manj. V okviru OS Velenje je med šestimi uradi za delo najnižja stopnja registrirane brezposelnosti zabeležena ravno na UD Mozirje. BREZPOSELNOST SE ŠE NAPREJ ZMANJŠUJE Stopnja registrirane brezposelnosti na OS Velenje je julija znašala 6,7 %, v Sloveniji pa 73 %. V primerjavi z julijem 2020 se je brezposelnost na tem območju znižala za tri odstotne točke. Na UD Mozirje je znašala 4,7 % in je v primerjavi z istim obdobjem lani nižja za 3,1 odstotne točke. V septembru je bilo na mozirskem UD prijavljenih 350 brezposelnih oseb, 379 % manj kot v septembru lani. Stopnja brezposelnosti je v Mozirju manjša tudi v primerjavi z avgustom, in sicer za 0,6 %. Vodja UD Velenje in Mozirje Branka Škulj Nussdorfer ugotavlja, da se brezposelnost še vedno zmanjšuje, saj je več odliva v zaposlitve kot priliva v brezposelnost. Pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnjih mesecih vsaj začasno ustavil. »V oktobru in zimskih mesecih se trg dela spremeni, saj se oktobra prijavijo v evidenco brezposelnih oseb iskalci prve zaposlitve, v zimskih mesecih pa sezonski delavci iz gradbeništva in prenehanja za določen čas, pa tudi povpraševanje po novih delavcih se v tem času umiri.« Škulj Nussdorferjeva dodaja, da se je zaposlovanje v zadnjem mesecu že umirilo, predvsem na področju predelovalnih dejavnosti. Podatki tudi kažejo, da se je do konca septembra iz evidenc brezposelnih na UD Mozirje zaposlilo 334 oziroma 5,1 % manj oseb kot v enakem obdobju lani. PREKO 100 ODSTOTKOV VEČ DELOVNIH MEST NA UD MOZIRJE Na mozirskem UD je v letošnjem letu zabeležen visok poskok v številu delovnih mest. Od januarja do septembra so delodajalci sporočili 1033 prostih delovnih mest ali 101,4 % več kot v enakem obdobju lani. Za primerjavo, na UD Velenje je porast 4,3-odstoten. V tem času so delodajalci OS Velenje sporočili 7426 prostih delovnih mest, s tem, da je dejansko prostih delovnih mest lahko več, saj prijava na zavod ni obvezna za vse delodajalce. Na območju naše OS Branka Škulj Nussdorfer: »Oktobra se prijavijo v evidenco brezposelnih oseb iskalci prve zaposlitve, v zimskih mesecih pa sezonski delavci.« je največje povpraševanje po delavcih s področja predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva, izobraževanja ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti. IZOBRAŽEVANJA ZA USPEŠEN NASTOP NA TRGU DELA V evidencah brezposelnih oseb vedno izstopajo določene skupine brezposelnih, in tem zavod nudi različna svetovanja, predavanja in vključevanja v programe. Veliko oseb se vključi v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja. V letošnjem letu do septembra je bilo v OS Velenje v programe tega ukrepa vključenih 1038 oseb, od tega 121 preko mozirskega urada. V Mozirju je bilo 41 oseb vključenih v ukrep Usposabljanje in izobraževanje, od tega 16 v Lokalne programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja, 16 v Usposabljanje na delovnem mestu ter 9 vključitev v program Delovni preizkus. Nadalje 51 v ukrep Spodbude za zaposlovanje, od tega po 39 v Zaposli.me, 9 v trajno zaposlovanje mladih v regiji ter tri vključitve v spodbujanje zaposlovanja na zelenih delovnih mestih. Se 29 oseb je sodelovalo v ukrepu Kreiranje delovnih mest, od tega 25 v ukrepu Javna dela ter štirje v programu Učne delavnice. Kot je povedala Skulj Nussdorferjeva, zavod s pomočjo ukrepov Aktivne politike zaposlovanja blaži neravnovesja na trgu delovne sile in brezposelnim dodaja manjkajoča znanja ter veščine, ki so potrebne za uspešen nastop na trgu dela. RASTE TUDI ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH V primerjavi z lanskim letom, natančneje julijem (zadnji podatki Statističnega urada RS), je na območju OS Velenje poraslo tudi število delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta). V juliju 2021 jih je bilo zabeleženih 51.688, kar je za 2349 oseb oziroma 4,8 % več kot lani julija (v Sloveniji za 2,2 % več). Na območju UD Mozirje je bilo 6796 delovno aktivnih oziroma 5,7 % več in na območju UD Velenje 9 % več. Na nivoju celotne države je bilo letošnjega julija 901.926 delovno aktivnih prebivalcev, kar je približno toliko kot junija in 2,2 % več kot julija 2020. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET NAZARJE Letno poročilo Energetike Nazarje predstavil nov direktor Na 19. redni seji občinskega sveta Občine Nazarje, ki je potekala 28. oktobra, je letno poročilo Energetike Nazarje za leto 2020 predstavil novi direktor družbe Blaž Šmerc, ki je na tej poziciji zamenjal prejšnjega direktorja Mateja Purna- Blaž Šmerc je na direktorskem mestu v Energetiki Nazarje nasledil Mateja Purnata. ta. V času priprave letnega poročila je bila Občina Nazarje s kapitalskim vložkom v višini 33 odstotkov še solastnica družbe z omejeno odgovornostjo Energetika Nazarje, po sklepu na 17. redni seji občinskega sveta 27. maja pa je bil ta delež prodan večinskemu lastniku družbe Roku Suhodolniku. ZMANJŠALI TVEGANJE ZA IZPAD DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE V letu 2020 je Energetika Nazarje obnovila glavni toplovod od mostu čez Savinjo do cone Elkroj in sanirala toplovod na odseku Krančič--Kovinoplastika Benda. S tem so zmanjšali tveganje za izpad dobave toplotne energije. Omenjena dela so financirali iz lastnih sredstev. Izvedena so bila tudi redna vzdrževalna dela v kurišču in kotlovnici. ODKLOP TOVARNE BSH POMEMBNO VPLIVAL NA POSLOVANJE Marca 2020 so sklenili novo pogodbo z družbo Telekom Slovenije za uporabo dimnika, ki služi kot bazna postaja za mobilno telefonijo, in sicer pod enakimi pogoji kot v preteklosti. Pred pričetkom kurilne sezone so bili s strani največjega odjemalca BSH Hišni aparati obveščeni, da je ta tovarna postala samooskrbna s toplotno energijo. Tako jim je v drugem polletju izpadel celotni prihodek od prodaje toplotne energije temu odjemalcu, kar je neposredno vplivalo na poslovni rezultat podjetja. UPAD PRODAJE TUDI V OSNOVNI ŠOLI IN ŠPORTNI DVORANI V lanskem letu so opazili tudi velik upad prodaje toplotne energije na omrežju v lasti Občine Nazarje. Ugotovili so, da je le-ta posledica ukrepov za zajezitev epidemije. Največji upad so zaznali pri Osnovni šoli Nazarje zaradi šolanja na daljavo in pri športni dvorani zaradi prepovedi športnih aktivnosti v zaprtih prostorih. Energetika Nazarje je poslovno leto 2020 sklenila z minimalnim dobičkom v višini 1329 evrov. Tekst in foto: Nastasja Kotnik STUDIJSKE TURE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Za boljše poznavanje turistične ponudbe Med 29. septembrom in 8. oktobrom so se turistični delavci in ostali zainteresirani udeležili predstavitve turistične ponudbe posameznih krajev Zgornje Savinjske doline. V organizaciji Centra Rinka je potekalo pet tako imenovanih študijskih tur namenjenih širjenju prepoznavnosti lokalne ponudbe. PREDSTAVITEV BUTIČNEGA, POSLOVNEGA IN OUTDOOR TURIZMA Udeleženci so pridobili znanje o lokalnih de-stinacijah s predstavitvijo krajev in ponudbe butičnega, poslovnega in outdoor turizma, pozornost pa so usmerili tudi v način podajanja informacij obiskovalcem. Prvi dan so se odpravili na Ljubno ob Savinji in v Gornji Grad. Na Ljub- 5 študijskih tur je potekalo v organizaciji Centra Rinka iz Solčave. nem so si ogledali flosarsko zbirko in zbirko lju-benskih cvetnonedeljskih potic (butar), v Gornjem Gradu pa so obiskali Zavod Mesto na vasi, zeliščni vrt in katedralo. DOŽIVELI CVETOČE MOZIRJE V okviru naslednje ture so se sprehodili po mozirskem trškem jedru z novim digitalnim produktom Doživite cvetoče Mozirje s čebelico Gajo, sledil je voden ogled muzejske zbirke Mozir- Udeleženci študijske ture pred turistično informacijskim centrom v Mozirju (foto: Barbara Rozoničnik) je in Mozirjani ter Medene vasi v Apartmajih in wellnessu Skok. V Smartnem ob Paki so se podali po vinski cesti in degustirali vina iz tamkajšnjega okoliša. BOGATA ETNOGRAFSKA DEDIŠČINA Na študijski turi v Lučah so si ogledali etno vasico in Juvanovo hišo. Na Rečici ob Savinji so se zbrali pred Medgenborzo, se sprehodili do prangerja in nato do Blat, turo pa zaključili z de-gustacijo lokalnih izdelkov. Nadaljevali so v Na- zarjah, kjer so si ogledali lesarski muzej, nato pa še samostansko knjižnico in Bohačev toplar. Zadnja, peta študijska tura jih je vodila na Solčavsko. Po obisku Centra Rinka je sledila vožnja do Logarske doline in sprehod po spodnjem delu obnovljene pešpoti po dolini. Studijske ture je sofinancirala Evropska unija s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Evropske kohe-zijske politike za obdobje 2014-2020. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 5 Aktualno EPIDEMIJA KORONAVIRUSA Tako visokega števila pozitivnih na testiranjih ni bilo od začetka epidemije Zadnji oktobrski dan se je v Sloveniji število pozitivnih na testiranjih dvignilo na skoraj polovico. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je število okuženih po občinah zelo visoko, na testiranjih je bilo pretekli teden kar 70 odstotkov pozitivnih. Število potrjenih okužb se je v tednu dni dvignilo s 188 na 293. Vse več okužb je razlog za nove ukrepe, ki veljajo od 1. novembra. V svetu je število primerov covida-19 preseglo 247 milijonov, število smrti s covidom-19 se je dvignilo nad pet milijonov. SKORAJ POLOVICA POZITIVNIH V nedeljo, 31. oktobra, je bilo ob opravljenih 2632 PCR-testih potrjenih 1257 okužb z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 47,8 odstotka opravljenih testov, kar je največ doslej. Po oceni 68 odstotkov kar je najvišji nivo okužb v času celotne epidemije. KADROVSKE TEŽAVE V ZDRAVSTVENEM DOMU Težave zaradi bolniških odsotnosti imajo tudi v zdravstvenem domu Nazarje. Za pomoč so že zaprosili vse zdravnike v dolini, vključno s kon-cesionarji, saj pričakujejo, da bo kljub preceplje-nosti zbolevalo čedalje več zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev. Po številu polno cepljenih so občine Gornji Grad (579 %), Mozirje (573 %), Rečica (54,9 %) in Nazarje (53,2 %) nad slovenskim povprečjem. V Solčavi znaša delež polno cepljenih 52,6 odstotka, v občini Ljubno 48,7 odstotka in v Lučah 48,4 odstotka. tOVlD-19 | Testiranje v ZSZD (dele! pcuitiirnlh, po tednih) liMU /V / I/H / t T% JfflVjJm :u« i™* T jnWfi K "V- / >M 6 T 3 n d n S? Š KS2 d d ¡3 a ud tJ : ^; sla dtfcjSJii! iiti i ti iiSIiiMi^^ii^STŠS^Si Si i^S^SS i^maMKnoM^ffDOHndo^nnan^nttfi^nnfi rt «■^■rt V Zgornji Savinjski dolini je bilo zadnji teden oktobra kar 68,2 odstotka pozitivnih na testiranju. (Vir ZSZD) NlJZ-ja naj bi bilo v državi več kot 29.000 aktivnih primerov okužbe. Zaradi covida-19 so v bolnišnicah zdravili 603 bolnike, 142 jih je potrebovalo intenzivno nego. Umrlo je 11 bolnikov s co-vidom-19. Na 68 % je v preteklem tednu narasel delež pozitivnih na testiranjih v Zgornji Savinjski dolini. V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI 293 POTRJENIH OKUŽB Po podatkih Covid-19 sledilnika je bilo v nedeljo v občinah Zgornje Savinjske doline 293 potrjenih okužb. Teden prej je bilo to število 188. Največ okuženih je bilo v občini Mozirje - 78, sledijo Gornji Grad 57, Rečica ob Savinji 49, Luče 40, Nazarje in Ljubno 31 ter Solčava 7 okuženih. Po podatkih Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma Nazarje je v preteklem tednu delež pozitivnih na testiranjih narasel na V VELJAVI NOVI UKREPI ZA PREPREČEVANJE COVIDA-19 Od ponedeljka, 1. novembra, velja obveznost pogostejšega testiranja zaposlenih, ki niso cepljeni oziroma preboleli, in samotestiranje učencev, dijakov ter študentov. Testiranje s testi HAG za samotestiranje je obvezno za vse učence osnovne šole in dijake, in sicer dvakrat tedensko s pravico do uporabe desetih testov za samote-stiranje. 57,9 % znaša delež polno cepljenih v občini Gornji Grad. SAMOTESTIRANJE NECEPLJENIH ZAPOSLENIH SEDAJ NA 48 UR Necepljeni zaposleni se morajo za opravljanje dela presejalno testirati s testi HAG za samotestiranje oziroma testirati s testi HAG vsakih 48 ur. Kljub izpolnjenemu pogoju PC je od ponedeljka obvezna uporaba zaščitne maske v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu ter pri nudenju storitev, kjer obstaja možnost za medo-sebni stik. NAS ČAKA ZAPRTJE? Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal, da bo vladi predlagal delno zaprtje države, ko bo zasedenih 160 do 180 postelj za intenzivno nego. Po besedah vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar bi to lahko med drugim prineslo omejitev obratovalnega časa lokalov in obvezno testiranje v šolah. Zaradi slabe epidemiološke situacije ni izključeno niti popolno zaprtje države, vendar vlada zaenkrat o tem še ne razmišlja. Štefka Sem Po številu polno cepljenih je večina občin presegla polovico prebivalstva. (Vir ZSZD) 6 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Iz občin, Gospodarstvo GORNJI GRAD V Gornjem Gradu zaključujejo prenovo infrastrukture v Novem naselju. Razen glavne ceste so asfaltirani že vsi priključki. Izvedba vseh del je trajala skoraj tri mesece, izvajalec pa je bilo podjetje VOC. V sklopu obsežnega projekta so pod zemljo speljali električne kable, zamenjali stare vodovodne cevi in položili kanalizacijske vode do hiš, kjer to še ni bilo narejeno. Uredili so tudi javno razsvetljavo. Cesto so razširili in zato odstranili nekaj metrov živih mej, ob cesti so PIŠEK - VITLI KRPAN Prenovljeno Novo naselje postavili robnike. Sredi naselja teče manjši potok, katerega jarek so zaščitili z leseno ograjo in popravili most. Položili so tudi optični kabel, saj bo Gornji Grad v prihodnjih dveh letih gradil odprto širokopasovno omrežje. V zadnjih dneh oktobra so zaključili z asfaltiranjem stranskih priključkov, v novembru jih čaka še asfaltiranje glavne ceste po naselju in dvig enega križišča. PET OBČIN USPELO NA RAZPISU ZA GOŠO5 Na Javnem razpisu za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasov- Srebrna gazela Slovenije za leto 2021 Franc Pišek ob prejemu srebrne gazele 2021 (foto: Luka Cjuha) Podjetje Pišek - Vitli Krpan je srebrna gazela Slovenije za leto 2021. V finalu 20. izbora najboljših hitro rastočih podjetij v Sloveniji, ki ga organizira družba Dnevnik v sodelovanju z regijskimi gospodarskimi zbornicami, se je pomerilo šest podjetij, ki so postala regijske gazele za leto 2021. Zlata gazela je postalo podjetje EKWB iz Komende, bronasta pa gorenjsko podjetje Marmor Hotavlje. MOČAN LASTEN RAZVOJ Pišek - Vitli Krpan je vodilni proizvajalec gozdarskih vitlov na svetu. Njihov prodajni asortima obsega širok spekter gozdarske mehanizacije, ki je namenjena tako profesionalni kot domači uporabi. Vsa- nih omrežij naslednje generacije GOŠO5 je podjetje GVO uspelo z vlogo za dvanajst občin, med kate- rimi so tudi Gornji Grad, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji in Mozirje. Štefka Sem Oktobra so zaključili z asfaltiranjem priključkov na glavno cesto. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) KMEČKA TRŽNICA 24/7 V MOZIRJU Ponudniki lokalnih proizvodov stopili skupaj ko leto tržišču ponudijo nove stroje in inovacije, ki jim omogočajo, da v panogi gozdarske mehanizacije sledijo trendom in jih nemalokrat tudi narekujejo. PONOSNI NA PRETEKLOST IN USMERJENI V PRIHODNOST Z vstopom v 45. leto delovanja podjetje Pišek - Vitli Krpan doživlja ekonomsko, razvojno in vsebinsko transformacijo. Se naprej bodo sodelovali z lokalno skupnostjo in soustvarjali življenje v njej. Ustanovitelj in lastnik podjetja Franc Pišek poudarja: »Zavedam se, da brez dobrih sodelavcev ne bi bili tako uspešni. Jaz ne hodim delat v podjetje Krpan. Vsak dan pridem v družino Krpan.« PR V letošnjem letu je občina pri avtobusni postaji v Mozirju uredila prostor, kamor so ponudniki lokalnih proizvodov postavili prodajne avtomate. Z željo, da bi prostor dobil še večjo prepoznavnost, so ponudniki stopili skupaj, poskrbeli za označbe prostora in s tem večjo vidnost. PONUDBA, KI JE NA VOLJO VSAK TRENUTEK Lastniki prodajnih avtomatov so v soglasju z Občino Mozirje postavili označevalne table. Objekt je sedaj bolj opazen tudi z regionalne ceste, ki pelje mimo. Ker so izdelki v avtomatih na voljo kupcem vsak trenutek vsak dan, so mesto poimenovali Kmečka tržnica 24/7. Ponudniki skrbijo za zaloge tudi čez vikende in ob praznikih. KUPCI PODPIRAJO LOKALNA DELOVNA MESTA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V osmih prodajnih avtomatih so na voljo različni domači izdelki, za različne okuse in potrebe kupcev. Vsem je skupno to, da so narejeni v lokalnem okolju in da so ponudniki zaupanja vredni proizvajalci. Kupci teh izdelkov s svojimi nakupi podpirajo lokalna delovna mesta in s tem trajnostni razvoj podeželja. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Kmečka tržnica je odslej bolj opazna tudi z regionalne ceste. Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 5 Intervju, Oglasi URŠKA PEČNIK, PRAVNA PISARNA LEGALIS »Poskrbite zase, za svoje bližnje in za svoje premoženje, ko še ni prepozno« godbo sem napisala, preden sem šla v prvi letnik gimnazije, in sicer za rabljen motor, ki sem ga kupila s privarčevanim denarjem. Spomnim se, da sem iz sredine zvezka odtrgala list papirja in pogodbo s petimi členi napisala kar s svinčnikom. In je »zdržala«, bila je veljavna. ■ Kako je po zaključku šolanja potekala vaša profesionalna kariera? Po diplomi na pravni fakulteti so me kot zelo dobro in odgovorno delavko v času študija zaposlili v tedanji Banki Celje. Postala sem samostojna pravnica, nato pa hitro napredovala, zaupali so mi vodenje pravne službe. Potem je prišlo do združitve Banke Celje in Abanke. V združeni banki sem uspešno in odgovorno delala še skoraj pet let, nakar se je leta 2020 zgodila združitev Abanke in Nove kreditne banke Maribor. Kljub dobremu vzdušju v kolektivu sem začutila željo, da po sedemnajstih letih dela v bančništvu pomagam ljudem na drugačen način, bolj osebno. ■ Kaj vas je napeljalo k takšnemu razmišljanju? Moj spomin na delo v banki je povezan s številnimi zgodbami, veselimi in žalostnimi. Za vsako od njih sem hvaležna, vsaka posebej in sodelujem s kolegi pravniki in drugimi strokovnjaki, da v zelo zapletenih primerih skupaj najdemo rešitev. Zagovarjam stališče, da nismo vsi za vse in moramo zato sodelovati ter si pomagati. ■ Kako ste zastavili promocijske aktivnosti, da bi vas potencialne stranke čim hitreje spoznale? Ker želim poudariti pomembnost pravočasne pravne urejenosti zadev, sem se odločila, da bom vsak mesec pripravila posebno akcijsko ponudbo. V mesecu novembru je to skrbni pregled pravnega stanja nepremičnine. Na ta način želim predstaviti pomen zemljiške knjige kot javne knjige, v kateri vse, kar je zapisano, velja za resnično. ■ Kaj v praksi pomeni skrbni pregled pravnega stanja nepremičnine? Skrbni pregled pravnega stanja nepremičnine pomeni, da najprej iz ustreznih evidenc pridobim pravilne oziroma trenutno veljavne identifikacijske podatke o nepremičnini. Nato na temelju katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov pripravim pisno poročilo o stanju nepremičnine, torej podatke o parceli, lastništvo, bremena in morda še kaj, kateremu dodam morebitni pred- Urška Pečnik je kot samostojna podjetnica v mesecu oktobru v objektu avtobusne postaje v Mozirju odprla pravno pisarno Legalis, v kateri nudi široko paleto pravnih in poslovnih storitev ter posredovanje v prometu z nepremičninami. Strankam je na voljo na več načinov, tako osebno v pisarni kot po telefonu ali po elektronski pošti, po potrebi pa stranko tudi obišče na njeni lokaciji. ■ Preden poveste kaj več o vaši dejavnosti, zaupajte bralcem in bralkam Savinjskih novic kaj o sebi ... Rodila sem se v Celju, tudi otroštvo in mladost sem preživela v knežjem mestu, kamor se še vedno rada vračam. Zadnjih petnajst let živim v Zgornji Savinjski dolini. Sem poročena in mamica dveh otrok. Kot družina prosti čas v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih najraje preživljamo ob morju, pozimi pa radi smučamo. Vsekakor je morje tisto, iz katerega črpam potrebno energijo za nove ideje, rešitve in zmage. ■ Odprli ste pravno pisarno, verjetno ste po izobrazbi pravnica? Študirala sem na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobila strokovni naziv univerzitetna diplomirana pravnica. Poleg številnih dodatno pridobljenih strokovnih znanj sem še posebej ponosna na pred kratkim pridobljeno licenco Ministrstva za okolje in prostor za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja. ■ Je bilo pravno področje vaša prva izbira ali le ena od opcij? 2e kot deklica sem rada pomagala svojim vrstnikom z željo, da bo vse pravično, da nihče ne bo prikrajšan ali po krivici kaznovan. Kaj kmalu je postalo jasno tako meni kot moji mami, da bom, ko bom velika, pravnica. Svojo prvo po- vse skupaj so me veliko naučile. Spoznala sem mnogo ljudi, stkala mnoge vezi. V banki sem bila skoraj vedno na strani »močnejšega«, torej upnika, in ves čas se je v meni krepila želja, da bi pomagala šibkejšim, predvsem takrat, ko še ni prepozno. Torej preventivno. Tako sem prišla do odločitve, da se podam na samostojno pot, z zavedanjem, da mi vselej ne bo z rožicami postlano. ■ Katere storitve v pravni pisarni Legalis nudite strankam? Nudim pravno in poslovno svetovanje, preglede in sestavo pogodb, skrbne preglede pravnega stanja nepremičnin, zavarovanje in izterjavo terjatev, pomoč pri vseh vrstah administrativnih opravil, kot je na primer sestava raznih vlog, izpolnitev obrazcev in podobno, ter nepremičninsko posredovanje, kamor sodijo predvsem nakupi in prodaje, oddaje in najemi vseh vrst nepremičnin. ■ Sliši se skoraj tako kot »vse na enem mestu« ... Z naborom svojih znanj in storitev želim pomagati tako fizičnim kot pravnim osebam in jim omogočiti, da vse potrebno ali vsaj čim več za izpeljavo določene zadeve uredijo na enem mestu. Torej če se le da, pri zadevi pomagam od začetka do konca. Ker pa to vselej ni mogoče, »Žal zelo veliko ljudi ne ve, da nima urejenega lastništva nepremičnine, kot bi bilo potrebno in prav ...« log za nadaljnjo ureditev. 2al zelo veliko ljudi ne ve, da nima urejenega lastništva nepremičnine, kot bi bilo potrebno in prav, podobno je tudi glede vpisanih bremen na nepremičninah. Morebitne ugotovljene nepravilnosti ali nejasnosti v zemljiški knjigi nato skladno z veljavnimi predpisi in željami stranke tudi uredim. ■ Kako se sicer počutite v Zgornji Savinjski dolini, kjer živite in sedaj tudi delate? Zelo sem vesela in počaščena, da sem v Zgornji Savinjski dolini lepo sprejeta, da smo se navadili drug na drugega. Bralcem in bralkam ter vsem ostalim bi položila na srce, naj ne odlašajo in poskrbijo zase, za svoje bližnje in za svoje premoženje, ko še ni prepozno, ko še ni težav, da jih tudi v prihodnosti ne bo. Ne bo vam vzelo veliko časa, niti veliko denarja, bo pa vam in vašim naslednikom prihranilo ogromno časa, denarja in predvsem energije. Prav tako ne bom odrekla pomoči tistim, ki ste že v težavah. Tukaj sem za vas in veselim se sodelovanja z vami. PR 8 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Gospodarstvo, Iz občin TEDEN RESTAVRACIJ 2021 V vseslovenskem projektu sodelovali tudi Planinka in Lesnika Med 8. in 17 oktobrom so bile slovenske restavracije zelo dobro obiskane. V jesenski izvedbi akcije Teden restavracij je sodelovalo 97 ponudnikov vrhunskih kulinaričnih doživetij, ki jih je obiskalo rekordnih 60 tisoč gostov. V Zgornji Savinjski dolini sta v projektu sodelovali Planinka na Ljubnem ob Savinji in Lesnika v Mozirju. PETA SEZONA ZA PLANINKO Kot je povedala Helena Bizjak Žerovnik, predstavnica hotela Planinka, pri projektu sodelujejo od leta 2017, torej je bila to zanje peta sezona. Tudi tokrat so, kot vsakič do sedaj, gostom ponudili dva menija - ribjega in mesnega. Za slednjega sta se v Tednu restavracij odločili dve tretjini gostov. Obi- V Lesniki so se v Tednu restavracij gostje večinoma odločali za mesni meni. (Foto: arhiv Lesnike) skali so jih tudi gostje s prehran- v kulinaričnih kreacijah. Skupno so skimi omejitvami, kar pa za Planin-kino osebje ne predstavlja težave. Poskrbeli so, da so tudi oni uživali Helena Bizjak Žerovnik o letošnjem obisku Uroša in Viólete Mencinger in dvigu ocene Planin-ke z dveh na tri srčke: »Veliko zahvalo za rast in dvig kakovosti kulinarike v Sloveniji gre pripisati Violeti in Urošu Mencingerju. Njuno delo je resnično občudovanja vredno in prinaša veliko dobrega vsem nam, ki se ukvarjamo z razva-janjem gostov v naših restavracijah. Vsi obiski, ki sta jih imela pri nas, so bili vedno doprinos k izboljšavi naše ponudbe in storitev. Pred njunim prihodom v letošnjem letu smo na več področjih dvignili našo ponudbo in s tem so bila tudi naša pričakovanja glede ocene višja. V kuhinji je chef Luka Peternel poskrbel za avtorske jedi na prepoznaven Planinkin način, ki spoštuje sezono in se zaveda lokalnih korenin. Z izbiro kakovostnih surovin in spretnim ter uspešnim kombiniranjem sestavin posamezne nadokuse združuje v celoto - jed - ki je vedno lepa, brezhibna in okusna. Potrebno je vedeti, da v njunem sistemu ocenjevanja predstavlja hrana 60 odstotkov ocene, ostalih 40 odstotkov pa se porazdeli na ostale storitve, ki jih ponuja restavracija, kot so urejenost, aktivnost, promocija, prepoznavnost, cena, izpolnjevanje posebnih želja in ponudba dodatne storitve, kot so nastanitev, druge turistične atrakcije itd. V svoji ponudbi moramo biti vrhunski, kreativni in lepo je, ko gost občuti, da se nam lahko prepusti. Napredovanje na 3 srčke je vsekakor potrditev, da se razvijamo v pravo smer. Stremimo k temu, da bo tudi Michelinov vodnik prepoznal našo kakovost ter nas uvrstil med svoje kulinarične destinacije.« sprejeli okrog 700 gostov. ZARADI DOBREGA ODZIVA V LESNIKI PODALJŠALI PONUDBO V Lesniki so izvedli svoj drugi Teden restavracij, ki so ga zaradi izjemnega povpraševanja podalj- LJUBNO OB SAVINJI šali za nekaj dni. Sprejeli so veliko gostov, skoraj enkrat več kot v času spomladanske izvedbe. »Tudi v jesenskem delu smo se odločili, da bomo ponudili dva menija. Imeli smo tudi meni za osebe z alergijami in vegetarijance. Gostje so se večinoma odločali za mesni meni,« je povedal Luka Potočnik, vodja Lesnike. POUDAREK NA EVROPSKI GASTRONOMSKI REGIJI Letos je Teden restavracij potekal s poudarkom na evropski gastronomski regiji, kar sta Violeta in Uroš Mencinger, ki vodita projekt, pospremila z navodilom, naj bo lokalno in ustvarjalno, ne le dobro, tudi lepo, prijazno do narave, pozdrav iz kuhinje, vinska spremljava ter tradicija in sodobnost. Nastasja Kotnik Z nepovratnimi sredstvi spodbujajo menjavo kurilnih naprav Občina Ljubno je letos prvič namenila deset tisoč evrov sredstev iz proračuna za razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za zamenjavo kurilnih naprav. Prejeli so enajst vlog, vse so bile popolne, kar pomeni, da bodo vlagateljem razdelili vsa sredstva. Tudi v prihodnjem letu ima občina v proračunu zagotovljena sredstva za ta namen. SLABA KVALITETA ZRAKA V KURILNI SEZONI V občinski upravi so že pred časom delali izračune za skupni sistem ogrevanja, a so se izkazali za neracionalne, saj so naselja razpršena in ni velikih odjemalcev toplotne energije. Ker v kurilni sezoni zelo pade kvaliteta zraka, želi občina z nepovratnimi sredstvi spodbuditi menjavo kurilnih naprav za manj obremenjujoče za okolje. Prijavitelji na občinski razpis lahko istočasno kandidirajo tudi za sredstva državnega Eko sklada. DENAR ZA PEČI NA LESNO BIOMASO IN TOPLOTNE ČRPALKE Nepovratne finančne spodbude so namenjene novim naložbam za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso ali vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje stanovanjskih stavb. Na razpis so se lahko prijavili investitorji, ki so sistem ogrevanja zamenjali na območju Občine Ljubno. Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 9 Organizacije KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V MOZIRJU Kdor domovine ne spoštuje, je tudi vreden ni Pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne v Mozirju se je dan pred prvim novembrom na komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve zbralo lepo število domačinov. Zbrane je nagovorila predsednica mozirske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Stanislava Borovšak, ki je opozorila na izginjanje sloge, enotnosti in domoljubja v družbi. KJE SO VREDNOTE IZ ČASA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA Program prireditve so začeli člani Godbe Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Tomaža Podlesnika, v nadaljevanju pa je Olga Fajmut Kladnik prebrala nekaj domoljubnih pesmi. Stanislava Borovšak je v svojem govoru izpostavila vrednote, ki so bile osnova narodnoosvobodilnega boja: »Kje so danes bratstvo in enotnost, kje sloga, kje tovarištvo in pravo domoljubje? Kje je spoštovanje do narodove zgodovine, če jo popravljajo in rušijo spomenike, posvečene borcem narodnoosvobodilnega boja? Kdor ne spoštuje domovine, je tudi vreden ni.« Borovšakova se je spomnila na vse žrtve druge svetovne vojne iz Mo- SPV OBČINE REČICA OB SAVINJI Posebna pozornost pravilnemu ravnanju skupin POUDAREK NA RANLJIVEŠIH SKUPINAH »V letošnjem letu nismo opozarjali samo na uporabo odsevnih predmetov in vidnost na cesti v nočnem času, ampak smo posebno pozornost posvetili pravilnemu ravnanju vrtčevskih in šolskih skupin, ki hodijo na sprehode v okolici vrtcev in šol. Najmlajše smo opozorili na pravila v cestnem prometu, ki jih je potrebno spoštovati,« je povedala predstavnica SPV Rečica ob Savinji Barbara Žlebnik. V dopoldanskem času so kresničke delili otrokom iz vrtca, ki so bili na sprehodu, v večernih urah pa so jih prejeli otroci in starejši občani. Poudarek je bil namreč na ranljivejših skupinah v prometu. ODSEVNI PREDMETI OBVEZNI V MRAKU IN PRI SLABŠI VIDLJIVOSTI Znano je, da vozniki ponoči ali ob slabši vidljivosti opazijo pešca s kresničko ali odsevni-kom bistveno prej kot tistega, ki nosi temna oblačila. Zato so odsevni predmeti obvezni v mraku in slabši vidljivosti. Poleg tega morajo vozniki v naselju in v pogojih slabše vidljivosti še posebej previdno voziti tam, kjer lahko pričakujejo pešce. varnosti v prometu. (Foto: arhiv Občine Rečica ob Savinji) RŠ zirja in okolice, na padle, odpeljane v taborišča, umorjene in pogrešane. SPOMIN NA PRETEKLOST NE BO ZBLEDEL V nadaljevanju kulturnega programa so nastopili člani mešanega kvarteta Oljka in učen- ci Osnovne šole Mozirje, ki so skozi deklamaci-je in pesmi svojim staršem, babicam in dedkom ter vsem zbranim zagotovili, da spomin na preteklost ne bo zbledel. Benjamin Kanjir Na komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve so sodelovali tudi uniformirani predstavniki več organizacij. (Foto: Benjamin Kanjir) Člani občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Rečica ob Savinji so v akciji, ki je potekala sredi oktobra, delili kresničke, odsevne trakove in zloženke. V šoli so četrtošolci pisali pisma starim star- otrok na sprehodih šem in s tem sodelovali v nagradni igri. Vse te aktivnosti so sodile v sklop projekta Bodi viden, bodi previden, ki ga že vrsto let zapored organizira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Člani SPV Občine Rečica ob Savinji so najmlajšim razdelili odsevna telesa in zloženke o 10 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Organizacije i SLOVENSKI GORNISKI KLUB SKALA - ZVEZA GORNISKIH KLUBOV Počastili stoto obletnico delovanja skalašev na Slovenskem Slovenski gorniški klub Skala je v soboto v Ljubljani pripravil slovesnost v počastitev stote obletnice delovanja skalašev na Slovenskem. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je poudaril, da smo se Slovenci s Skalo pridružili naprednemu evropskemu delovanju v gorah. ZAČETKI GORNIŠTVA NA SLOVENSKEM Začetki gorništva na Slovenskem segajo v leto 1921, ko je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Turistovskega kluba Skala, ki se je novembra 1940 preimenoval v Alpinistični klub Skala. Ob začetku druge svetovne vojne je klub prenehal delovati, septembra 1995 pa je bil kot moralni naslednik ustanovljen Slovenski gorniški klub dr. Henrik Tuma. Junija 1997 je bil ustanovljen še današnji Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov. »BITI ČLAN SKALE JE BILA ČAST ...« Spomin na dogajanje pred stotimi leti je na slovesnosti obudil predsednik zveze Anton Žunter. Ustanovni člani Turistovskega kluba Skala niso bili turisti, pač pa tisti, ki so se lotevali zahtevnih visokogorskih tur, je pojasnil. Skalaši so zagovarjali idejo elite, vendar ne po kriteriju premožnosti ali družbenega ugleda, temveč maloštevilnega in izjemnega članstva. »Biti član Skale je bila čast, gorništvo pa način življenja,« je povedal Zunter. Na slovesnosti v počastitev stote obletnice delovanja skalašev na Slovenskem je nastopil tudi oktet Žetev. (Foto: KPV) PEVCI OKTETA ŽETEV SOUSTVARJALCI KULTURNEGA PROGRAMA Udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Ro-van, ki je dejal, da sicer imajo slovenski planinci in skalaši vsaki svojo organizacijo, ki pa imata veliko skupnega - v obeh delujejo ljudje, ki so jim gore blizu, čutijo spoštovanje do narave in si prizadevajo, da se kar največ naredi v dobrobit tistih, ki radi zahajajo v gore. Na prireditvi so bile podeljene plakete Ustanove Avgusta Delavca. Zlate plakete so prejeli Janez Janša, dr. Franc Sevšek in dr. Gregor Go-mišček, srebrno plaketo pa je prejel Slovenski gorniški klub Skala - zveza gorniških klubov. V kulturnem programu je poleg drugih izvajalcev sodeloval tudi oktet Zetev. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Upokojenci v novih prostorih kulturnega in zadružnega doma Zupan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je v petek, 22. oktobra, povabil upokojence na ogled nove dvorane Kulturnega doma in Kongresne- ga centra KLS ter ogled knjižnice in zbirk v zadružnem domu. Udeleženci so se zbrali pred novimi prostori turistično informacijskega centra, kjer jim je Lara Zaleznik predstavila turistično ponudbo Občine Ljubno. NA VIRTUALNI RAJŽI PO SAVINJI V dvorani kulturnega doma je obiskovalce nagovoril župan Naraločnik, nakar so si ogledali kratek film o Ljubnem. Sledil je ogled knjižnice z domoznanskim kotičkom in muzejske zbirke. V novi interaktivni flosarski zbirki so se lahko podali na rajžo po Savinji in izkusili, kako so se počutili flosarji. UDELEŽBA S POMOČJO ŠOFERJEV PROSTOVOLJCEV Upokojenci so se na povabilo župana odzvali v velikem številu. Nekateri so pri tem uporabili storitev Prostoferja. Po njih so prišli in jih domov odpeljali vozniki prostovoljci. Večina udeležencev je menila, da bodo od novih prostorov najpogosteje obiskali novo knjižnico, po epidemiji pa se bodo z veseljem udeležili kakšne prireditve v kulturnem domu. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da so dobili priložnost za voden ogled in se zahvalili za pozornost županu Naraločniku. Tekst in foto: Štefka Sem Upokojenci so si z zanimanjem ogledali prostore in prisluhnili predstavitvi zbirk. Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 11 Organizacije SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC - OBMOČNI ODBOR ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ob svetovnem dnevu Hospica predstavili delovanje na lokalnem nivoju Pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah so se drugo soboto v oktobru zbrali prostovoljci društva Hospic in obiskovalcem predstavili letos ustanovljeni območni odbor za Zgornjo Savinjsko dolino. Tudi drugod po Sloveniji so območni odbori pripravili dogodke ob svetovnem dnevu Hospica, ki je letos potekal pod sloganom »Ne spreglejmo nikogar: pravičnost pri dostopu do paliativne oskrbe«. DOBRODOŠLI NOVI PROSTOVOLJCI Prostovoljci so obiskovalcem Hospicove stojnice predstavili programe, ki jih društvo izvaja, in jih seznanili z različnimi oblikami pomoči, ki so na voljo. Ob tej priložnosti so se lahko posamezniki tudi vpisali v društvo ali v izobraževanje za novega prostovoljca, ki se začne v novembru. SOČUTNA, CELOSTNA OSKRBA Slovensko društvo Hospic je nevladna, nepro-fitna humanitarna organizacija, ki ima status društva v javnem interesu. Od leta 1995 je poslanstvo društva sočutna, celostna oskrba umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim otrokom, mladostnikom in odraslim. Prostovoljci so obiskovalcem Hospicove stojnice predstavili programe, ki jih izvaja društvo. (Foto: Nastasja Kotnik) ZGORNJESAVINJSKI OBMOČNI ODBOR DVANAJSTI V SLOVENIJI V društvu izvajajo štiri programe (spremljanje umirajočih in njihovih svojcev, žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, detabuizacija smrti in prostovoljstvo), ki so za vse uporabnike brezplačni. Vanje je vsako leto skupno vključenih več kot 12.000 uporabnikov, okoli 150 prostovoljcev pa v omenjenih programih opravi okoli 15.000 ur prostovoljnega dela. Območni odbor Zgornja Savinjska dolina je dvanajsti odbor Slovenskega društva Hospic. Nastasja Kotnik PREDAVANJE ZA ČLANE DRUŠTVA DIABETIKOV V MOZIRJU Andrej Pešec o vplivu čustev na bolezni in zdravje V Društvu zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje redno skrbijo za organizacijo poučnih predavanj za člane. S pridobljenim znanjem so slednji lažje kos tegobam, ki jih prinaša diabetes. Tokrat so v goste povabili Andreja Pešca, vodjo projekta Znanje za življenje, ki je spregovoril o vplivu čustev na bolezni in zdravje. Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik društva Anton Venek, v nadaljevanju pa je Andrej Pešec odprl svoj širok nabor znanj o osnovah medčloveških odnosov: o vplivu stresa, negativnih novic, strahu in podobnih nezaželenih stanj na človekovo zdravje in s tem življenje. Vse našteto na nas vpliva v veliko večji meri, kot si predstavljamo. NEGATIVNI IN POZITIVNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POČUTJE Pešec je izpostavil tudi tematiko uživanja hrane, pri čemer je opozoril na neprimerne termine za obroke in prevelik vnos mesa, ob tem pa na vrsto negativnih posledic, ki jih ima vse našteto na človekovo počutje. Na drugo stran je postavil dejavnike, ki v človeka prinašajo mir: strpnost, branje dobrih knjig, gledanje poučnih dokumentarcev, pogovor, zadosten spanec. ČE ČUSTVA OSTANEJO V TELESU TRI DNI, POSTANEJO NJEGOV DEL »Vsaka misel v telesu povzroči določeno reakcijo, čustva pa so še globlja in močnejša. Ruski psiholog Ruzov pravi, da če čustva ostanejo v našem telesu tri dni, postanejo njegov del. Se pravi, da če tri dni nekomu nekaj zamerimo, postane ta zamera del našega telesa,« je med drugim dejal Pešec. Predavanje je bilo po mnenju poslušalcev zelo zanimivo in poučno ter kot takšno primerno ne zgolj za diabetike, ampak vsakogar, ki želi v svoje življenje vnesti več miru, zadovoljstva in moči za premagovanje vsakodnevnih izzivov. Benjamin Kanjir Andrej Pešec je povedal, da bi morali v posteljo najkasneje do desete ure zvečer, vstati pa uro pred soncem. (Foto: Benjamin Kanjir) 12 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (2) PETER WEISS Na tehle zgodovinskih in narodopisnih straneh beremo starejše objave o Zgornji Savinjski dolini, ki si zaslužijo našo večjo pozornost ali pa vsaj ohranitev na robu našega spomina, kdaj drugič pa skupaj pogledamo na kak dogodek s komentarjem, ki ni nujno samo zgodovinski. V Kotnikovem zborniku je bilo leta 1956 o vasi Florjan pri Gornjem Gradu in o njeni okolici (ter o zgornjesavinjskem splavarstvu) objavljeno za današnji čas marsikaj posebnega in celo nenavadnega, in to zaradi opisanih življenjskih razmer pred drugo svetovno vojno in v letih takoj po njej. Ravno tega obdobja se zdaj, 65 let po izidu zbornika, starejši še doživeto spominjajo kot časa mladosti ali otroštva, za veliko večino mlajšega bralstva pa je zelo siva, nedoži-veta preteklost. (Na tem časovnem prehodu je torej čas, da o čem, kar v objavah ni povedno ali morda ne dovolj jasno, starejše prednike še povprašamo, saj jih imamo med seboj. To pa je mogoče lažje, če se lahko sklicujemo na kako oprijemljivo pričevanje iz preteklosti.) Iz Kotnikovega zbornika si bomo prebrali najbolje dokumentirane in značilne odlomke. - Besedilo je komajda kaj preurejeno, urednikovi dodatki pa so zapisani v oglatih oklepajih. GEOGRAFSKA LEGA KATASTRSKE OBČINE FLORJAN Od prelaza Črnivca (902 metrov), na nekdanji upravni meji med Kranjsko in Štajersko, se vleče v severovzhodni smeri gorski greben, iz katerega se dvigajo vrhovi Kranjska reber (1435 metrov), Kašni vrh (1293 metrov), Le-penatka (1442 metrov) in Rogatec (1557 metrov). Od Rogatca da- lje zavzame greben sprva vzhodno smer in pada proti vzhodu na Ar-ničev vrh (1055 metrov), nato jugovzhodno na Florjanski (tudi Ksa-verski) vrh (912 metrov) in od tod precej strmo blizu vasi Radmirje na 467 metrov, od koder se še enkrat vzpne na Hom (625 metrov). Od tod pa se polagoma znižuje, dokler ne preide v gričevje, ki se konča nad Završnik, ker je za Vrhom, Zgornji in SpodnjiJamnik od Jam, po domače Požežnik od Požege, po domače Stenšak od Sten. KAŠTE V neposredni bližini stanovanjske hiše se nahaja »kašta«. Ta služi v glavnem za shrambo žita, pa tudi za shrambo drugih predmetov (obleke, orodja itd.), ponekod celo kot Napis na vratih Mavričeve kašte (iz Kotnikovega zbornika) Dobletino pri Nazarjah. Ves opisani greben tvori severno mejo Za-drečke doline in je tudi razvodnica med Savinjo in Dreto, ki se pri Nazarjah izliva v Savinjo. Južno mejo Zadrečke doline pa tvori od Črnivca dalje proti vzhodu Menina (1508 metrov) do vključno Savnice (1439 metrov), nato pa Dobrovlje, ki da dolini od Smartna [ob Dreti] dalje severovzhodno smer. Južno pobočje grebena vzhodno od Rogatca, pod Arničevim in Florjanskim vrhom pada precej strmo proti jugu v dolino. Večinoma je gozdnato, le tu in tam so med gozdovi polja in travniki, med njimi ali ob njih pa večinoma samotne kmetije, ki sestavljajo v upravnem pogledu katastrsko občino Florjan. Le v tako imenovani Citriji so tri kmetije skupaj [...]. Vse te kmetije imajo svoje upravno središče, občino in faro v Gornjem Gradu. Tam se steka v Dreto potok Sokat, ki ga napajajo na opisanem področju izvirajoči pritoki. Ti potoki predstavljajo za marsikatero teh kmetij važno gonilno silo za domače mline in mlatilnice. DOMAČA IN RODBINSKA IMENA Nekatera od domačih in rodbinskih imen so nastala iz ledinskih, npr. Pustoslemšek iz Pustega slemena, po domače Plaznik iz Pla-zovja (plazovitega pobočja), po domače Pustotnik iz Pustote, po domače Gornek je dobil to ime, ker je izmed vseh bližnjih kmetov najbolj zgoraj, na najvišji legi, po domače Slemšek, ker je na Slemenu, prenočišče ali delavnica. Povsod so kašte lesene in imajo spodaj vsaj dva prostora. Okrog teh pritličnih prostorov je speljan lesen hodnik z leseno, rezljano ograjo. S te- Vse kašte so [leta 1950] že nad sto let stare. Najstarejša je v Spodnjih Jamah, ki ima vdolbeno letnico 1734. Vdolbene letnice imajo tudi kašte pri Mavriču (letnica 1806 in ime nekdanjega lastnika »Valen-ti Mavorzh« [v bohoričici]), na Lepi ravni (letnica 1813), pri Zgornjem Brglezu (letnica 1844), pri Storglju (letnica 1824). Na hodniku kašte pri Požežniku je na steno pritrjen star lesen kip svetega Antona Padovanskega, ki je bil po izjavi sedanjega lastnika nekdaj v podružnični cerkvi svetega Florjana. Ko so tam kupili nov kip, je takratni dekan Dovnik podaril stari kip očetu sedanjega lastnika, ki je bil cerkveni ključar. - Na sprednji strani kašte pri Storglju pa je pribita sta- Geografska skica katastrske občine Florjan pri Gornjem Gradu (iz Kotnikovega zbornika) ga hodnika vodijo ponekod lesene stopnice na podstrešje, ki je včasih tudi izrabljeno za shrambo. Ponekod je to podstrešje na eno stran odprto kot široko okno z leseno rezljano ograjo. ra banderna slika svetega Florjana, ki je verjetno na enak način prispela k hiši, ker je bil stari oče sedanjega lastnika na Storgljevem tudi cerkveni ključar podružnične cerkve svetega Florjana. Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 13 Nasveti, Organizacije Vzpenjavke, ki jih lahko pojemo den pridelek, upoštevamo, da ima rada kratek dan. Kakšen mesec jo prekrivamo s črno folijo od 16. ure popoldan do jutra. Ko začne cveteti, nehamo s pokrivanjem. Potrebuje sončno in toplo lego. DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Pomanjkanje prostora v vrtu lahko nadoknadimo z vzpenjavkami. Užitne vzpenjavke imajo poleg uporabne vrednosti tudi okrasno. Lahko jih kombiniramo med sabo, saj se bodo veselo prepletle in vzpenjale ena po drugi, če jih bomo posadili skupaj. Predstavljam vam nekaj ne tako poznanih vrst. ŠISANDRA (SCHISANDRA CHINENSIS) je močna lesnata listopadna vzpenjavka. Gojimo jo zaradi zdravilnih rdečih jagod, ki so v grozdu in jih obiramo v začetku jeseni. Eni ji pravijo tudi sadež petih okusov, ker ima kombinacijo okusov od slanega, sladkega, pekočega do kislega in grenkega. Cveti v maju in juniju. Cvetovi so beli in rožnati. Posadimo lahko le eno rastlino, saj so na eni tako moški kot ženski cvetovi. ČAJOTA (SECHIUM EDULE) je okusna in bujna vzpenjavka. Če želimo zgo- CAROVNIK SAM SEBASTIAN V KNJIŽNICI MOZIRJE Pravljičarji uživali v predstavi Knjige velikanke Oktober je mesec, ko v vseh enotah Osrednje knjižnice Mozirje pričnejo z izvajanjem nove sezone ur pravljic. Da bi bil začetek pravljičnih srečevanj res čaroben, so v Knjižnici Mozirje med svoje male bralce, njihove starše in prijatelje povabili priljubljenega slovenskega čarovnika Sam Sebastiana. POUČNO IN ZABAVNO V dvorani Kulturnega doma Mozirje je zanje v petek, 15. oktobra, odigral predstavo Knjige velikanke. Skozi zabavne čarovniške trike in s pomočjo številnih priljubljenih knjižnih junakov so otroci spoznavali, kako zanimivo je lahko poslušanje zgodb in kasneje tudi branje ter kako veliko dogodivščin v sebi skrivajo knjige. V uri druženja s Sam Sebastianom so se iz srca nasmejali ne samo otroci ampak tudi njihovi starši. Tekst in foto: TG MEHIŠKA KUMARICA (MELOTHRIA SCABRA) spada med plodovke in jo gojimo zaradi zanimivih majhnih plodov, ki so zelo podobni miniaturnim lubenicam. BUČA LUFFA (LUFFA CYLINDRICA) ima plod, ki je podoben kumari. Velik je do 30 cm in ima zeleno lupino. Mlade plodove lahko jemo kot bučke, meso starejših pa uporabljamo kot spužvo v kuhinji. LAŠKI FIŽOL (PHASEOLUS COCCINEUS) je čudovita, zdrava in uporabna stročnica, ki se ponaša z lepimi rdeče-belimi cvetovi in zna- Šisandra PASIJONKA (PASSIFLORA INCARNATA) je čudovita vzpenjavka, ki nas očara tako z zanimivo rastjo in cvetovi kot s plodovi. Plodove naredi samo na toplem, pri nas jih dočakajo samo na Primorskem. Poleg zrelih plodov lahko uporabimo še posušene liste in steblo, iz katerih si lahko pripravimo zdravilni čaj. Pomaga pri napetosti, nespečnosti in različnih bolečinah. Pasijonka čilnimi kosmatimi, malo robustnimi stroki. V strokih se skrivajo užitna zrna. Okus tega fižola nekoliko spominja na kostanj. Laški fižol so dolgo gojili le kot okrasno rastlino. Čarovnik Sam Sebastian je poskrbel za promocijo knjig in obilico smeha. Mehiška kumarica MALABAR ŠPINAČA (BASELA RUBRA) je vsestransko uporabna. Bogata je z vitamini in je dekorativna rastlina. Socvetje oblikuje z drobnimi rožnatimi cvetovi. Iz cvetov se razvijejo skoraj črne jagode, ki so užitne. 14 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Organizacije, Oglasi SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC »Omogočite mi dostojno poslednje slovo« V teh dneh lahko v večjih mestih po Sloveniji opazimo velikoforma-tne plakate Slovenskega društva Hospic z različnimi obrazi in napisom Omogočite mi dostojno poslednje slovo. Kaj želijo s tem sporočiti, pojasnjuje Alenka Križnik, vodja progama Detabuizaci-ja smrti pri Slovenskem društvu Hospic: »Gre za ozaveščevalno kampanjo z naslovom Nismo imeli priložnosti. Kampanja je nastala zaradi stisk ljudi, ki se niso mogli oziroma smeli posloviti od umirajočih in mrtvih. Slišali smo presunljive zgodbe in se bolj kot kdaj koli »Poslovite se od svojih najbližjih, tudi če vam drugi svetujejo drugače. Pomembno je, da v trenutkih, ko še ne vidimo potrebe po poslovitvi, razmislimo o tej možnosti. Tako bomo lahko takrat, ko nas bo to doletelo, lažje sprejeli odločitev o poslovitvi.« zavedeli, kako pomembno je slovo. Pomaga nam žalovati, živeti naprej, odpustiti, biti hvaležen. Pravzaprav gre za osnovno človekovo pravico, da se dostojno poslovimo. Zavedanje o tej pravici nam pomagajo širiti ambasadorji našega društva Manca Košir, Nipke, Carmen L. Oven in drugi. V mesecu novembru načrtujemo okroglo mizo za strokovno javnost, na kateri bomo iskali rešitve, kako krmariti med covidom, vladnimi odloki in zagotavljanjem pravice do pos-lovitve.« PROBLEM POSLOVITVE NI VEZAN IZKLJUČNO NA ČAS EPIDEMIJE V času epidemije je problem poslovitve zaradi ukrepov bolj izrazit, so pa v društvu Hospic na to pravico opozarjali že prej. Opažali so, da v primerih, ko pride do smrti v institucijah ali pri nenadnih smrtih, uslužbenci svojcem na- menijo sicer dobronameren nasvet, da naj bližnje ohranijo v lepem spominu, a s tem presežejo prag sprejemljivega svetovanja. Odločitev o poslovitvi mora vedno izhajati iz svojcev samih, tisti, ki vstopajo z njimi v profesionalen odnos (zdravstveni delavci, policisti, tožilci, pogrebne službe ...), pa so jim dolžni na sočuten način predstaviti okoliščine in stanje posmrtnih ostankov brez sugestij o ne-poslo-vitvi. Svojci so v takšnih okoliščinah namreč v šoku in kot taki zelo vodljivi. KAJ JE HUJŠE: STIK Z IZNAKAŽENIM TELESOM ALI NE-POSLOVITEV? »Doslej nismo zasledili raziskave, ki bi v primeru delovnih nezgod ali prometnih nesreč dokazala, da stik z nenadno umrlo osebo z iznakaženim telesom za svojca predstavlja hujšo travmo kot preprečitev možnosti poslovitve. Slednja namreč lahko odlaga ali celo prepreči proces žalovanja, kar posledično povzroča težave v ponovnem vključevanju v družbo, delovni proces, skrb za družino ...,« pojasnjuje Alenka Križnik. KAKO SO SE S TEM PROBLEMOM SREČEVALI NAŠI PREDNIKI Včasih je bila poslovitev od umrlih nekaj samoumevnega, smrt je bila del življenja. Beseda »poslovitev« ni enaka besedi »slovo«. Zaradi nerabe besede »poslovitev« je le-ta izginila iz slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), najdemo jo le v Sino-nimnem slovarju. V Hospicu želijo poslovitev opredeliti kot trenutek ob nastopu smrti, ki časovno ni oddaljen več kot nekaj ur oziroma največ en dan. Kot slovo smatrajo obred v mrliški vežici ali pogreb, vendar so za najbližje pomembni tisti prvi trenutki, ko se lahko od svojega bližnjega poslovijo z dotikom ali objemom, kar opredeljujejo z izrazom poslovitev. KAJ BI MORALI NAREDITI, DA BI BILO DRUGAČE V sodobnem svetu iskreno sprejemanje življenja in njegovega konca v vsej resničnosti ni zaželeno. Ne ustreza potrebi potrošniške družbe po lepem in popolnem. Odtujenost od sebe in drugih ne lajša težav, ki jih boleče teme prinašajo, temveč otežujejo življenje. Alenka Križnik: »Ko zmoremo premagovati strahove, smo bližje miru in pravi kakovosti življenja. Večina nas ne razmišlja o poslovitvi od naših dragih, ker je v naši zavesti, da je ta čas nekje daleč v prihodnosti. Poslovitev je pomembna predpostavka za potek žalovanja. Ljudje, s katerimi delimo življenje in vstopamo v odnose, postanejo del nas.« KAKŠEN JE NASVET DRUŠTVA HOSPIC? »Poslovite se od svojih najbliž- jih, tudi če vam drugi svetujejo drugače. Pomembno je, da v trenutkih, ko še ne vidimo potrebe po poslovitvi, razmislimo o tej možnosti. Tako bomo lahko takrat, ko nas bo to doletelo, lažje sprejeli odločitev o poslovitvi. Ko nas dogodki presenetijo, smo namreč v šoku in so naše odločitve pogosto odvisne od okoliščin, v katerih smo se znašli. Pot žalovanja po onemogočeni poslovitvi pa je običajno daljša in zahtevnejša. Ob tej priložnosti vas vabimo, da z nami podelite svojo izkušnjo. Predstavili jo bomo našim bralcem, uporabnikom in sledilcem na Facebooku. Vaša zgodba bo morda nekomu pomagala, da mu ne bo treba skozi težko izkušnjo slovesa brez poslovitve,« še dodaja Alenka Križnik. PR LJUBNO OB SAVINJI, GORNJI GRAD Začetne delavnice uporabe pametnih telefonov za starejše Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Zgornja Savinjska dolina, telefon: 051 418 445, e-naslov: zgornjasavinjska@hospic.si Ljudska univerza Velenje je organizirala delavnice uporabe pametnih telefonov za starejše. V preužitkarski hiši v Vrbju na Ljubnem ob Savinji in v prostorih društva upokojencev v Gornjem Gradu se je delavnic, v vsakem kraju so izvedli tri, udeležilo kar nekaj starejših, ki si želijo s telefonom narediti nekaj več. Izvajalci so se potrudili po najboljših močeh, da so udeleženci usvojili čim več novih znanj. Delav- nice so bile brezplačne in izvedene v okviru projekta Povezujmo se: Skrbimo za naravo, kulturo in našo infrastrukturo. Nadaljevalni tečaji uporabe pametnega telefona bodo potekali kasneje, po dogovoru z Ljudsko univerzo Velenje. V Vrbju bodo letos potekale še delavnice za izdelavo voščilnic, na katere vabijo vse zainteresirane, kasneje pa še na temo izdelave rož iz papirja, izdelkov iz gline, vezenin in fotografiranja. Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 15 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Uspela skupna vaja s sosednjimi društvi z Jezerskega, iz Železne Kaple in Rebrce V Solčavi je 16. oktobra potekala gasilska vaja prostovoljnih gasilskih društev Solčava, Jezersko ter Železna Kapla in Rebrca iz sosednje Avstrije. Organizacijo tradicionalne vaje vsako leto prevzame eden od sodelujočih krajev. Gasilke in gasilci so dogodek izkoristili za pridobivanje novih znanj in druženje s predstavniki sosednjih društev. 37 GASILCEV URILO SVOJE ZNANJE V Solčavi so se oglasile sirene, a k sreči ni šlo za intervencijo ob nesreči, ampak le za gasilsko vajo, je zapisala tajnica PGD Solčava Natalija Ramšak. Po zboru društev, uvodnem pozdravu in nagovoru županje gostujoče občine Katarine Prelesnik so se desetine odpravile na kraj »dogodka« v zaselek Medica v Robanovemu kotu. Lotili so se primerljivo zahtevnih nalog, in sicer PGD Solčava, Železna Kapla in Reberca gašenja gozdnega požara in varovanja objekta, PGD Jezersko pa reševanja ponesrečenca iz vozila. Vaje se je udeležilo skupno 37 gasilcev iz štirih prostovoljnih gasilskih društev. Vajo je nadzoroval poveljnik PGD Solčava Matjaž Ramšak, kot vodja solčavske desetine se je izkazal namestnik poveljnika PGD Solčava Eugen Pečovnik. Po končani vaji je Ramšak podal analizo in oceno vaje, ki je bila v celoti odlično izvedena. Sledila je podelitev plaket za sodelovanje in druženje ob izmenjavi izkušenj in sklepanju novih poznanstev ob zavedanju, da bodo v primeru nesreče drug drugemu v pomoč. Barbara Rozoničnik Po zboru so gasilke in gasilci odhiteli na kraj dogodka in na vaji pridobivali dragocene izkušnje za primer prave nesreče. (Foto: arhiv PGD Solčava) SPREJEM ZA EKIPO PIONIRK PGD REČICA OB SAVINJI Največji tekmovalni uspeh društva plod trdega dela V Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica ob Savinji so v soboto, 23. oktobra, pripravili sprejem za ekipo pionirk. Najmlajše gasilke so namreč na gasilskem državnem prvenstvu junija v Celju osvojile prvo mesto. Na sprejemu so zmagovalke v svoji starostni kategoriji prejele medalje, pokal in značke, ki sta jih podelila poveljnik PGD Rečica ob Savinji Matjaž Goličnik in predsednik mladinske komisije pri društvu Jože Lenko. Odličja namreč zaradi epidemije niso bila izročena v Celju. Desetina pionirk PGD Rečica ob Savinji z mentorji. Poleg medalj so si pionirke prislužile značke in pokal. REČIČANKE POMETLE S KONKURENCO Spomnimo, na tekmovanju, ki ga je pripravila Gasilska zveza Slovenije, se je pomerilo 1500 mladincev in mladink, pionirjev in pionirk v 146 ekipah. Med njimi so bile tudi Rečičanke, ki so pometle s konkurenco. TEKMOVANJE SPREMLJALI NA MOBILNIH NAPRAVAH V pozdravnem govoru Lenko ni skrival zadovoljstva ob največjem tekmovalnem uspehu društva in poudaril, da niso uspeli biti na tek- movanju kot navijači, ker je potekalo brez občinstva, so pa zato nastop pionirk spremljali na mobilnih napravah in se veselili rezultata, ki so ga dosegle. Ta seveda ni prišel sam od sebe, temveč je plod trdega dela in vaj tako tekmovalk kot njihovih mentorjev ter nenehnega izobraževanja. Nad izvajanjem vaj in učenjem so bdeli Marko Vrabič, Peter Sedovšek, Katarina Blekač in Petra Goličnik. Tekst in foto: RŠ 16 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Organizacije, Oglasi ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD Kulinarično doživetje ob tednu gozdnih sadežev V zavodu Stanislava so v spomladanskem času pripravili teden bezga, jeseni pa so v tednu gozdnih sadežev izvedli več aktivnosti na to temo. Poleg predavanja in srečanja članov zavoda so pripravili še dva pohoda in izmenjavo semen ter sadik. O ZAŠČITENIH GOZDNIH DIVJIH RASTLINAH IN NJIHOVI ZDRAVILNOSTI Na predavanju o gojenju, nabiranju in uporabi gozdnih sadežev ter užitnih divjih rastlin, ki je potekalo v izvedbi varuhinje narave Irene Jakuš, so se pogovarjali Kulinarično doživetje so člani zavoda izvedli na srečanju v Bočni. (Foto: arhiv zavoda Stanislava) o zaščitenih gozdnih divjih rastlinah, njihovi zdravilnosti, zakonodaji, ki opredeljuje način nabiranja v naravi, in o načinu skladiščenja ter predelave užitnih rastlin. SPREHOD PO HOMU IN V ŠOKAT V družbi članov Planinskega društva Rečica ob Savinji so se sprehodili po Homu in se poglobili v prepoznavanje gozdnih sadežev in divjih užitnih rastlin, opazovali so rastišča zaščitenih rastlin in se pogovarjali o varovanju okolja. Med sprehodom v Šokat so pozornost usmerili na prepoznavanje rastlin in jagodičevja, istočasno so nabrali kostanj, ki je eden od jesenskih darov narave. POTREBE IN KORISTI SAMOOSKRBE Ob tradicionalni izmenjavi semen in sadik sadja, zelenjave, za-čimbnic in jagodičevja so spregovorili o potrebah in koristih samooskrbe skozi nabiranje gozdnih sadežev, njihovo predelavo in o možnostih gojenja na domačih površinah. Kulinarično doživetje z obilico gozdnih sadežev, uporabljenih tako v pijači kot hrani, so člani pripravili na svojih domovih, predstavili pa na srečanju članov v Bočni, kjer so imeli tudi zahvalno mašo za člane zavoda in podpornike. Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 15 p Kultura POTOPISNI VEČER V KNJIŽNICI MOZIRJE Poklon Himalaji s pohodnico Barbaro Popit Drugi ponedeljek v oktobru so se obiskovalci Galerije Mozirje skupaj s popotnico Barbaro Popit in s pomočjo domišljije ter slikovnega gradiva odpravili na treking po krožni poti Anapurne. POPOTOVANJE PO NAJBOLJŠI POHODNI POTI NA SVETU Popitova je pripravila potopisno predavanje, na katerem je pripovedovala o svojem trekin-gu po Nepalu, in sicer po poti, ki je bila izbrana za najboljšo pohodno pot na svetu. Ob tej priložnosti je predstavila tudi svoj knjižni prvenec Barbara Popit je doživeto opisala svojo popotniško izkušnjo v Nepalu. (Foto: TG) Poklon Himalaji, za katerega je uvodno besedo prispeval Viki Grošelj, legenda slovenskega alpinizma. TREKING V DRUŽBI GORATIH LEPOTIC Popotnica, ki je v Galeriji Mozirje pred časom že gostovala s potopisnim predavanjem o Antarktiki, je doživeto in natančno opisala svojo pot ob vznožju Anapurne. Tja se je odpravila v spremstvu Grošlja in manjše skupine popotnikov. Poleg trekinga v družbi goratih lepotic pod vznožjem omenjenega gorskega masiva je spregovorila tudi o svojih občutkih in razmišljanjih ob tem svojstvenem doživetju. Tatiana Golob RAZSTAVA LIKOVNIH DEL V GALERIJI MOZIRJE Umetniki in donatorji darujejo za karitas Galerija Mozirje je v oktobru svoja vrata odprla razstavi likovnih del, ki so nastala v lanskem letu na Sinjem vrhu nad Ajdovščino na 26. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Kolonija ima humanitarni značaj, nastala dela so donirana Škofijski karitas Koper, izkupiček prodanih del pa je namenjen otrokom in družinam v stiski. V Mozirju so dela, namenjena prodaji, razstavljena do 15. novembra. »VI STE LUČ SVETA« Zbrane na odprtju razstave je pozdravila predstavnica Škofijske karitas Koper Marjana Plesničar Jezeršek. V svojem nagovoru je izpostavila geslo kolonije in prodajnih razstav 2020/2021, ki se glasi »Vi ste luč sveta (Mt 5,14)« in poudarila, da umetniška dela izžarevajo luč sveta. ODLIČEN IZBOR DEL ZA NAKUP Njenim besedam se je pridružila Anamari-ja Stibilj Šajn, likovna kritičarka in strokovna sodelavka kolonije, ki je predstavila sodelujoče umetnike in njihova dela, nekatere je tudi osebno nagovorila, saj so se dogodka udeležili. Poudarila je, da je v Mozirju razstavljen odličen izbor del, ki so ostala na voljo za nakup. Občudovalec lahko ob ogledu začuti njihovo močno duhovno sporočilnost. Udeleženci kolonije: Skender Bajrovic, Silva Copič, Barbara Demšar, Milan Erič, Draga Davitkova Erič, Erna Ferjanič, Matej Metlikovič, Janko Orač, Viktor Šest in Breda Sturm. Častni gost: Veljko Toman. Strokovna sodelavka kolonije Anamarija Stibilj Šajn je predstavila sodelujoče umetnike in njihova dela. Razstavo je odprl mozirski župnik in dekan Aleksander Koren. VPLIV UMETNOSTI NA ČLOVEKOVO DUHOVNO DOJEMANJE SVETA V imenu Župnijske karitas Mozirje-Šmihel je razstavo odprl mozirski župnik in dekan Aleksander Koren. Ob tem je podal svoje razmišljanje o tem, kakšen vpliv lahko ima umetnost na človekovo duhovno dojemanje sveta. ODLIČNA GLASBA DOPOLNILA VIZUALNE UŽITKE Spremljajoči glasbeni program sta izvedla Sara Časl, učenka klavirja pri Milanki Črešnik, in Urban Vačovnik, učenec solopetja pri Kristini Šuster Uršič, oba obiskujeta Glasbeno šolo Nazarje. Odprtje je povezovala Vladimira Planov-šek, dogodek je organizirala Knjižnica Mozirje. Tekst in foto: Tatiana Golob 18 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Kultura, Organizacije TRGATEV V MOZIRSKEM GAJU Letino krojila pozeba, a nekaj vinca vendarle bo V četrtek, 28. oktobra, so v vinogradniškem vrtu v Mozirskem gaju pobrali letošnjo letino grozdja z dveh brajd. Na trti modre kavčine, ki je potomka najstarejše trte na svetu, se je ohranilo poleg treh lepih grozdov še nekaj manjših, skupaj deset, na trtah radgonske ranine in dišečega traminca vinogradništva Steyer iz Plitvice pa so natrgali za dobro slamnico sladkega grozdja. ZA SKROMEN PRIDELEK V GAJU KRIVA PREDVSEM POZEBA Kot je povedal trški viničar Mihael Fajfar, je za skromen pridelek kriva spomladanska pozeba, po dolgotrajnem sušnem obdobju pa še delovanje lačnih ptic in glodavcev. Na srečo je s Pri trgatvi in predelavi poškodovanega in nagnitega grozdja se od vinarja zahteva še posebno odgovornost: visok nivo higiene, natančno odbiranje grozdja in hitra predelava. svojim obilnim pridelkom žametne črnine s trte potomke priskočil na pomoč Roman Čretnik st. iz Novih Lok, ki je podaril več kot šest kilogramov čudovitih grozdov. »Ja, letos je pa zares izjemna letina, tako po količini kot po kakovosti in visoki sladkorni stopnji. Zmrzal v zatišni legi nam je prizanesla, da pa skupaj stopimo v dober namen, kadar je treba, je med nami že stara navada«, je ob tem povedal Čretnik. TRGATEV NA VITEŠKEM NIVOJU Trgatev potomke, ki je bila kot sajenec podarjena Občini Mozirje s strani mesta Maribor leta Roman Čretnik st. iz Novih Lok je podaril več kot šest kilogramov čudovitih grozdov. 2005, so opravili gospodar trte župan Ivo Suho-veršnik, skrbnik Mihael Fajfar in prisotni člani celjskega omizja evropskega reda vitezov vina na čelu z Jožetom Tominškom. OBRALI TUDI STEYERJEVI TRTI Steyerjevi trti pri malem kozolcu so obrali predstavnik Hiše dišečega traminca Dejan Grudnik, predsednik sadjarskega društva Franc Praprotnik Alojz Plaznik in donator grozdja Roman Čretnik. Tekst in foto: Jože Miklavc FOTOGRAFSKA RAZSTAVA FILIPA EREMITE Gozd v malem, prikazan skozi objektiv Zgornja Savinjska dolina je bogata z gozdovi, ki fotografu Filipu Eremiti predstavljajo izjemen izziv. V zelenih prostranstvih namreč poleg živali in rastlinja opazi tudi najmanjše gozdne organizme in njihovo očem skoraj nevidno lepoto ovekoveči na fotografijah. Podobe, ujete v objektiv, je Eremita javnosti predstavil na razstavi z naslovom Gozd v malem, ki so jo odprli v soboto, 16. oktobra, v atriju osnovne šole na Rečici ob Savinji. Na trgatvi so sodelovali tudi člani celjskega omizja evropskega reda vitezov vina. Fotografa Filipa Eremito (levo) in njegovo delo je predstavil Dejan Ikovic - Buši. GOBAR S FOTOAPARATOM Filip Eremita je že od nekdaj navdušen gobar, zato ni presenetljivo, da veliko svoje pozornosti posveča tudi fotografiranju teh dragocenih gozdnih prebivalcev. Na fotografijah na tokratni razstavi so lahko obiskovalci občudovali majhne glive, tudi takšne, katerih lepoto je s prostim očesom nemogoče ujeti. POLEG FOTOGRAFIJE ZALJUBLJEN TUDI V GLASBO Avtorja in njegovo delo je predstavil njegov prijatelj Dejan Ikovic - Buši. Pri tem je izpostavil fotografovo navdušenje nad naravo, še posebej nad gozdom in vsemi gozdnimi zakladi. Eremita pa ni le umetnik na fotografskem področju, njegovo drugo veselje je glasba. Na odprtju razstave so z glasbenim programom sodelovali Re-čiški pobi, pri katerih poje tudi on. Pevci so zapeli tudi priredbo znane skladbe Vinka Vodopiv-ca 2abe, v kateri so besedilo posvetili prijatelju in njegovi ljubezni do gob. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 19 Oglasi www.5portnik-zgs.si ercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK • GIGAS d.o.o. l" H O VE T(iAT£ lli | 33-30 M Mlf j» BTC (KUNA I I I K I k. 4 sfcrfrtmograd H V6H3A- v.—y . i h • *. HOZB^ rihter si eve k PCD^^H ¡3 Vrnila klel MasSresk B/S/H/ f "j AGER ps-3! TUŠIST1ČNA KMETIJA VINOTOČ FAJFAR AVTIJCIHlIh r, II Vd V dveh letih bo Solčava bogatejša za telovadnico V rubriki Športnik leta Zgornje Savinjske doline, v kateri objavljamo informacije v sodelovanju z vodjo projekta Ivom Milovanovičem, spremljamo aktualno tematiko in odzive v javnosti, pri čemer za komentarje prosimo športnike, člane komisije za izbor športnika leta, predstavnike pokroviteljev in donatorjev ter druge goste po naši izbiri. Vse navedene informacije skušamo podajati na kar se da poljuden način. Pomembno pri tem je tudi redno poročanje o dosežkih naših športnikov v rubriki Šport v Savinjskih novicah, saj so ta poročila prav tako predmet presoje odlo-čevalcev pri izboru in razglasitvi športnikov leta. VEDNO JE LEPO BITI SLOVENEC, KO NAŠI ŠPORTNIKI DOSEGAJO USPEHE Največji poudarek tokratnemu prispevku daje županja Občine Solčava Katarina Prelesnik, ki ima že od samega začetka izbora pozitiven odnos do projekta: »V Solčavi, verjamem pa, da je podobno tudi drugod po Zgornji Savinjski dolini, podpiramo razvoj športa v vseh njegovih dimenzijah, tako na področju učenja in vadbe kot na področju tekmovanj in razvoja športne kulture ter rekreacije. V tem kontekstu se nam zdi nagrajevanje tistih, ki največ naredijo za popularizacijo in promocijo naše doline s svojimi športnimi uspehi, vsekakor na mestu. Slovenci namreč želimo biti uspešni ne samo na gospodarskem področju, ampak tudi na drugih področjih, kot je šport, in prav pri tem smo kot narod najbolj enotni. Zato je vedno lepo slišati in doživljati, ko naši športniki dosegajo uspehe tudi na mednarodni in celo svetovni sceni. TUDI ŠPORTNI PEDAGOGI SI ZASLUŽIJO PRIZNANJE Na športnike smo lahko zelo ponosni tudi v teh dveh letih, ki sta zaznamovali svet in človeštvo, nas vse. Ob tem bi se morali še bolj zavedati, da šport združuje, prispeva k sožitju, omogoča in spodbuja prijateljstvo ter presega mnoga nasprotja. Premalokrat se pohvalimo, da je tudi naša dolina poznana po izjemnih, vrhunskih športnikih. Imamo neverjeten potencial, ki lahko pripomore ne samo k promociji športa ampak celotne Zgornje Savinjske doline. Prav tako prevečkrat pozabljamo na odlične učitelje športne vzgoje v šolah, ki otroke navdušujejo za šport že v rani mladosti, jih usmerjajo in podpirajo v času osnovnega šolanja. Zaslužili bi si kakšno priznanje, zakaj pa ne v okviru Športnika leta Zgornje Savinjske doline?« TELOVADNICA V SOLČAVI DO LETA 2023 Prelesnikova, ki vestno skrbi za lastno rekreacijo, skupaj s sodelavci v občinski upravi odgovorno razmišlja o razvoju športa v domačem kraju. Pri tem se zaveda, da ima telesno zdravje, ki ima pozitivne učinke tudi na duševno zdravje, vsekakor prednost pred pomisleki zaradi težavnih časov: »2e nekaj časa se zavedamo, da bi morali več pozornosti posvetiti športni infrastrukturi. Izredno smo ponosni, da nam bo v Solčavi končno uspelo. V prihodnjem letu začnemo z gradnjo telovadnice. Srč- Katarina Prelesnik, županja občine Solčava no upam, da bo zgrajena in predana namenu v letu 2023, kot je v načrtih. Po tem bomo imeli tudi v našem kraju boljše prostorske možnosti za večje prireditve in izvajanje športne vadbe skozi vse leto.« KO SE POBEREMO, SMO MOČNEJŠI »Vemo, da so na športnem področju vzponi in padci, tako posameznikov kot ekip. Najboljši so tisti, ki poraza ne jemljejo kot konec sveta, pač pa jim to vliva moč in energijo za še boljšo vadbo in kvalitetnejše delo, vse za vrhunske rezultate. Vztrajnost, odločnost, predvsem pa samozavest so osnovni pogoji za uspeh. Zato je naše poslanstvo in obveza družbe, da ustvarjamo temu primerne pogoje. Pri doseganju tega cilja moramo biti povezani, zato je projekt Športnik leta tako pomemben dejavnik in je kot nekakšen svetilnik v temačnem korona obdobju,« je še povedala solčavska županja Katarina Pre-lesnik. Tekst in foto: Jože Miklavc O Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 3. novembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUCE Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOLK (namizni tenis) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika) Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVSNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRASOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H t P ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! 5 Glasujem za: Športnik Športnica l. i. z. 2. s. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. z. 2. s. 3. Ekipa Prireditelj l. 1. z. 2. s. 3. Uspešen začetek ligaške sezone V mesecu oktobru se je začela nova sezona namiznoteniškega ligaškega tekmovanja pod okriljem Namiznoteniške zveze Slovenije. Sezona bo za NTK Savinja iz Luč prav posebna, saj bo klub prvič doslej v članskem ligaškem tekmovanju nastopil s štirimi moškimi ekipami. SPREMEMBA V 1. ČLANSKI EKIPI Peto sezono zapored bo med najboljšimi desetimi ekipami v državi v 1. slovenski namiz-noteniški ligi (SNTL) nastopila 1. članska ekipa NTK Savinja. Ekipa je malce spremenjena, saj je Oskarja Rosca zamenjal kadetski reprezentant Slovenije Brin Vovk Petrovski. Ob njem bosta na čim boljšo uvrstitev med prvoligaši ciljala še Jaka Golavšek in Patrik Rose. V 3. SNTL DVE EKIPI Po zanesljivi osvojitvi 1. mesta v 3. SNTL v pretekli sezoni bo letos v drugoliga-ški konkurenci nastopila ekipa NTK Savinja II. Ekipo bodo sestavljali Oskar Rosc, Dejan Jovanovic in Matic Čopar. V 3. SNTL letos nastopata dve ekipi NTK Savinja, sestavljeni iz mladih klubskih igralcev. Cilj obeh ekip je predvsem pridobivanje tekmovalnih izkušenj. Ekipo NTK Savinja III bodo sestavljali Domen Hohnjec, Miha Fa-tur in Brin Kunstelj. Po potrebi se bo ekipi pridružil še kakšen mlad klubski igralec. Ekipa NTK Savinja IV je ob svojem krstnem nastopu v li-gaškem tekmovanju igrala v postavi Jaka Gačnik Zupanc, Tomaž Pertovt, Gašper Sre-bočan Čebela, Nejc Zavasnik, Tej Zupanec in Aleks Koželj. Občasno se jim bodo pridružili ostali klubski igralci. PRVOLIGAŠI V PRVEM KROGU ZA LAS OB ZMAGO Pomlajena ekipa NTK Savinja I je v 1. krogu 1. SNTL gostovala pri ekipi NTK Kema Puconci. V izjemno napeti tekmi so Savinjčani drugo sezono zapored ostali prekratki proti ekipi iz Prek-murja, saj so tudi tokrat izgubili s 5:4. Kljub porazu obstaja pozitivna plat te tekme. V svojem prvoligaškem krstu je doma vzgojeni igralec Brin Vovk Petrovski pri svojih 15 letih zabeležil dve zmagi v 1. SNTL. PREMAGALI PTUJČANE, VELENJČANE NE NTK Savinja II se je premierno predstavila v drugoligaški konkurenci v dvorani športnega centra v Lučah. V soboto, 9. oktobra, dopoldan je pri njih gostovala ekipa NTK Ptuj, popoldne pa še sosedje iz NTK Tempo Velenje. Domači igralci so nasprotnike s Ptuja premagali s 5:3. V tekmi proti Velenjčanom so bili s skupnim rezultatom 5:3 uspešnejši izkušeni gostje. ZA UVOD V SEZONO ZMAGI TRETJE EKIPE Tretja in četrta ekipa NTK Savinja sta v 1. krogu 3. slovenske namiznoteniške lige gostovali na Goriškem, pri tamkajšnjima kluboma NTK Gorica in NTK Letrika. V Novi Gorici so proti ekipi NTK Gorica igralci tretje ekipe prikazali odlično igro in domačine premagali kar s 5:0. Ekipa, ki bo letos zastopala prvoligaške barve NTK Savinja. (Foto: arhiv kluba) Tudi v popoldanski tekmi proti ekipi NTK Le-trika so se fantje izkazali, saj so igralce iz Vrtojbe premagali s skupnim rezultatom 5:1 in tako za uvod v sezono dosegli dve zanesljivi zmagi. PRVI NASTOP ČETRTE EKIPE Prvič doslej se je zgodilo, da je v ligaškem tekmovanju zveze igrala četrta ekipa kateregakoli namiznoteniškega kluba. V dopoldanski tekmi proti ekipi NTK Letrika so bili s skupnim rezultatom 5:2 boljši domačini iz Vrtojbe. V popoldanskem dvoboju proti ekipi NTK Gorica so morali prav tako priznati premoč domačinom, ki so bili uspešnejši s 5:3. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Z1 Oglasi POSTANITE DEL ENEGA IZMED NAJBOLJ INOVATIVNIH SLOVENSKIH PODJETIJ Si telite nove kariere, poslovnih izzivov in službe kje' vam bo omogočena 1 a ko osebna rast kot profesionalni napredek tiv omogočeni stimulativni delovn: pogojp V Krcnotermu vam nud;mc uvajanje in izobraževanje s področja delovnega mesta m ifriega strokovnega zna njo, delo v mladem in ambicioznem kolektivu na zel- perspektivnem področju obnovi.:vih v rov energije ter strokovno in dinamično okolje v kronoterm družino želimo sprejeti: sodelavce v proizvodnji toplotnih črpalk (m/ž) Zahtevana znanja: > IV. ali V. stopnja tehnične izobrazbe (mctiatroniii, strojni tehnik, elektrotehnik), ■ VotfniSki d7p:;i B kategorije, - sposobnost ti mskeg a de i a ■ aposo bnost dela z l.i ud m I. Delo zajema ¡ot^nje hladilr.iikh in vodnih c^vJ, sestava fiaprav (vijačenje korenje), ko ril rola izdelkov... vodjo skladišča in locistike (m/ž) Zahtevana in^nja- ■ vi sj eš o Fska | pr ejšn, jo ■, v išj a stro kovna i zob razba ■ tekoče govorjenju in pisna komunikacija v slovenskem in angleškem jeziku skladiščnika (m/ž) Zahtevana znanja; ■ poklicna izobrazba tehnične smeri - vozniki izpnT kategorije S Če bi ^ iefeli piririr lj>i( i odiičn; ekip' in 7'i. SOPA - Skopnik; Reši lev prejšnje križanke (vodoravno); OSLO. ONO, PREOKRET. REN. AERO, V\ü ČEPLAK, AMÍENS, BA NAT E5SEN GUSAR. ADULAR. KAPELA, 5MREKAR, ČLANKA, LfSP. BA3ITS, TAT. ARTCL. KONJ, FAVL. DAVKOPLAČEVALKA, ALO, TRASA. TRÍAS KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 5. november ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Zdravo lasišče, zdravi lasje Sobota, 6. november ob 9.00. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Vrani Vransko beli (U-13) ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Otvoritev razstave gramofonskih plošč Lojzeta Slaka ob 15.15. Pobrežje Spominska prireditev ob 77-letnici reševanja zavezniških letalcev ob 19.00. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (člani) Ponedeljek, 8. november ob 9.00. Kulturni dom Mozirje - pevska soba Odprta vrata pri zeliščarjih ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Greva krepit imunski sistem Torek, 9. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ozimnica ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zeliščarski krožek Sreda, 10. november ob 16.00. Osnovna šola Mozirje Poslovno srečanje MSP-jev na območju Savinjske in Šaleške doline ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Veveričkini lešniki ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Veveričkini lešniki Četrtek, 11. november ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Ozimnica Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ŽIVALI - PRODAM Prašiče za dopitanje ali zakol in svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam dva bikca, stara 5 in 6 mesecev, limuzin; gsm 031/855-186. Prodam bikca in telico simen-tal, stara od 3 do 6 mesecev; gsm 031/801-430. Prodam bikca čb, star 1 teden; gsm 041/354-568. Prodamo prašiče domače vzre-je, različnih tež in izločene svinje, možna dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam rjavo telico, breja 7 mesecev. Cena 1100 eur; gsm 040/372242. 2 telici, breji 75 mes., čb in rj, pašni, zelo dobrega porekla, prodam. V račun vzamem manjše pašne teli-ce; gsm 041/324-377. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam rotacijsko kosilnico potin-ger 185 kat; gsm 031/759-955. Prodam odlično krzneno žensko ja-kno IUV, št. 40, rjava avstralska ovca, cena 40 eur; gsm 070/287-907. Suha smrekova drva prodam (možna dostava); gsm 041/783-630. VOZILA - KUPIM ◊ Agrarna skupnost Luče prodaja drva. Kontakt 041/482-190; 041/256-020. Agrarna skupnost Kačjek Luče, Luče 106, 3334 Luče. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Traktor in vse ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041/259-810. 26 Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 Oglasi Savinjske novice št. 44, 5. november 2021 27 Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica 1, 3330 Mozirje moziqe@trgovinejager.wm, teh n i ka. mozi rj e{2 trgovi ne j a g e r, eom, te k sttl.mo rf rje gtrcjoivl noj sge f-f ™ Delovni čas: P0N-50B: 7:00-20500, M i D: ZAPRTO r 1AGER 11 Wm ooot l/M PmHi («mi» iigns i^vsntjdi UIKJ Zi. ii'iO isgjšfct SLitm* I www.trjiv1iwJijtr,Mii,i« J.li.'1-U-iJil M - 05 cipiiJjjs jjlf f. Apneni belež naravni bik ž, viiola pafDpTipilStiiuSt, uporab er1 ij ¿n:ir>k(j iašti to debel sacnfg.i d ¡evja Notranja barvs Moj dom Apnen1 »TRANJ SVINJSKO PLEČE Pnstrernn ]kg JuboLin P25 Pine noTfanja uravnala mata itrcjni in rULIll ! Uliti SLidsIrta i!i:is.\ za rt» ne Ce nun C k'tli f'.niiJi, u i ■ ■ i jtnejnn Lit-Jil inifuitna a »i dno paro, mino tu sii^jno čin)*imriin J [jemm tile. pc uconbi poviina primerna it pit! ta rje, viiofca liditnoil. m i ilraiije i*ene h strope. JShj PREKAJENA ZADNJA KRAČA-ZA DN] A /ifaj^fc ¿'dežeii W ' HM Pakirano M * k9