Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Reke 6. marca. B. — Naše mesto se je polepšalo in povikšalo poslednje leta tako, da, kdor ga je vidil pred desetimi leti, pa ga sedaj vidi, se čudi. Velike hiše in široke ulice so lišp reškega mesta. Luka, v kteri je sedaj čez 20 velikih kupčijskih in čez 50 manjih ladij, je prostorna. Za novi terg Irmeni se dela iz ličnega kamenja vodnjak, kteri bo kaj lep; štirje velikani (giganti) bodo na ramah Njih veličanstvo cesarja Franc Jožefa nosili. Cetert ure od mesta pa vsaki dan do 800 ljudi zida lepo in veliko poslopje, v kterem bo c. k. mornarska (nautiška) šola. V cesarski fabriki, kjer delajo tobak in cigare, ima vsak dan okoli 900 ljudi dela dosti. Pa od vsega tega drugikrat kaj več, ker sem se namenil Reko „Novicam" obšir-niše popisati *).
Iz Pole v Istri 4. marca. Razveseluje nas že prijazno pomladansko vreme; po polji cveto dišeče vijolice, bele in rumene cvetlice , in povsod cvete že drevje. Lepšega časa v teh krajih si človek komaj želeti more. Up, da bomo imeli mir, nam je veliko skerbi odvzel, ker je že večidel živeža tako nizke cene, da si zdaj tudi revež pomaga. — Delo pri novem arsenalu napreduje; nova, lepa kosama bo do  prihodnje  jeseni   doveršena;   njena   sprednja   stran,
*) Nam bo ljubo.                                                           Vred.
83
84
gotiško sostavljena, je kaj krasna. — Zadnje dni p. m. nas je obiskal poveljnik mornarstva N. V. nadvojvoda Ferdinand Maks; pripeljal je sabo amerikanskega inženirja, kteri bo vodil ravnanje nove redne ladije. Ta ladija se bo začela delati koj po veliki noči; 25. t. m. bo postavljeno podladje. Pri ti priložnosti bo tu velika slovesnost, ker austrijanska deržava morda ni se imela tako velikega broda, kakor bo nova ladija; imela bo tri odeve in pol, in perva redna ladija bo, ki je bila doma narejena. K osnovanju podladja (Kiellegung) bodo prišli sem naš presvitli cesar Franc Jožef, stari cesar Ferdinand in veliko druge gospode.
Sedaj pa še nekaj čudnega. V Barbani blizo reke Rese imajo šolo, in učitelj dobiva v dnarjih na leto 250 fl. Malo je sicer, pa vendar je nekaj. Ker pa v šolo hodi le malo otrok , se Barbančanom škoda zdi, da bi se učitelju dajalo to plačilo, tedaj so sklenili šolo zapreti. Za gotovo Vam povedati zamorem, da je že bila neka komisija tam pa tam in da je prosila za dovoljenje ali saj za pomoč k dovoljenju, da bi se šola zaperla. Ker v Istri ni bilo mogoče tega doseči, se bo podala ta komisija po veliki noči v Terst k deželnemu poglavarstvu in bo prosila, naj se Barbančanom dovoli v temi — brez šole biti!! Prepričani smo, da taka prošnja ne bo uslišana. Učitelju, ki mladino podučuje v za življenje potrebnih znanostih, je škoda dajati 250 fl. na leto, — komisija pa, ktera se klati o ti zadevi okoli, sme popivati iz tega dnarja! Ali ni to čudno? Možje bistrega uma in milega serca, kteri v tisti okolici bivate in kterim vam je znano, da ljudska šola je s keršanskim naukom vred perva in potrebna podlaga omike človeške, stopite krepko v bran takemu početju!
Pri ti priložnosti prosimo gosp. Šubica na Dunaji, naj bi nam še kakošno pismice v natoroznanstvu po „No-vicah" pisal; saj natora je knjiga stvarjenja in bukve stvar-jenja vsak človek rad prebira.
Iz Ljubljane. V sredo je bil mesečni zbor muzej-nega družtva, v kterem je gosp. prof. dr. Miteis razlagal moč galvaniške elektrike in potem kazal, kako razkroja vodo in soli in užiga oglje, da gori svetlo itd. Gosp. kustos De ž man je vremenstvo nam popisal preteklih dveh mescov (januarja in februarja) v Ljubljani, iz kterega smo zvedili, da pretekli mesec je bila gorkota v Ljubljani za eno stopnjo in 3 desetinke višja od navadne v tem mescu (+ 0. 3°), zato ker je malo snega bilo; ponoči je bilo skor skoz in skoz merzlo , podnevi bi bilo gorko bilo, ako bi ne bila burja večidel pihala. Deževnih dni je bilo 5, sneženih 3. Nenavadna gorkota je zbudila pod milim nebom ljubljanske okolice do konca februarja čez 30 cvetlic iz zimskega spanja, pa morebiti še več. — V če-tertek popoldne je bil občni zbor zgodovinskega družtva. Važniši pomenki in sklepi tega zbora, v kterem se je snidilo čez 30 družbenikov, so bili sledeči: Pervi če-tertek vsacega mesca bojo vprihodnji mesečni zbori; — družtvo bo vis. c. k. ministerstvu nauka predložilo prošnjo, naj bi velelo, da bi se povestnica krajnske dežele na tukajšni gimnazii obširniše razlagala ; pri ti priliki se je sprožila spet potreba knjižice, ktera bi obsegala povest-nico domačo; morebiti se je bota gosp. fajm. Hicinger in gosp. dr. Klun lotila; — gosp. dr. H. Costa je govoril o V al vazo rji in zlasti o zlatih njegovih bukvah „Ehre des Herzogthums Krain"; — gosp. Hicinger je razložil čertice zgodovine krajnske pod rimskim gospodstvom in v srednjem veku, oziraje se sosebno na zemljopisne meje krajnske dežele pod Rimci, ker le iz teh bi se dalo za povestnico srednjega veka kaj bolj gotovega dognati; — gosp. kustos Dežman je razodel nektere rimske napise na spominkih, ki so bili najdeni v černomeljski okolici, in pa napis nekega kamna nad grajšinskim hramom v Vini c ah ob Kolpi f na kterem je letna številka 1556 pisana tudi z glagolitiškimi pismenkami.