primorski dnevnik
J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-S'. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v eskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-. Ja številka. Bil je edini Jskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
• Cena 600 lir - Leto XLI. št. 170 (12.202)
Trst, nedelja, 4. avgusta 19i
O'
O'
o
o
I
1
H v*
Sc
r-i
I
c.
3
s
?..
C 3>
o
r-n
m
1
1
c_
s
r_
i-i
m:
Z
r-i
O
)
e)
O
-c
l>
>
3>
O-
O
'm1
Odložitev na jesen
BOJAN BREZIGAR
Danes potekata natanko dve leti, j®*31- je Craxijeva vlada zaprisegla. . Vev leti sta, za italijanske razmere, ^ častitljiva starost, tako da je se-al Craxijeva vlada na drugem me-nkT zK°tlovini mlade italijanske republike. Le ena vlada, ki ji je pred-sedoval Aldo Moro, je trajala dlje. raxi je torej nad tem uspehom lah-0 upravičeno zadovoljen. Vendar pa adovoljstvo zaradi dveletnega vla-anja samo po sebi ne more zado-ovati, treba je tudi vsebinsko oce-« dosedanje delo te vlade, obenem Pa tudi pregledati težave, ki jih vla-a ni mogla premostiti.
Teh ni malo. Prav zadnje prever-janje je pokazalo, kje so največje Pouianjkljivosti in kateri problemi so odloženi na jesen. Kajti, če je P edsednik vlade lahko res zadovo-z dolgotrajnostjo svoje vlade, kakor ne more biti zadovoljen z izi-u® sedanjega preverjanja, ki je v styu pomenilo odložitev do konca Paennic, nakar se bo začela razpra-va o vsem.
y P®! vrsti razprava o gospodarja em. stanju, ki ni nič kaj rožnato, je, da je v lanskem letu uspelo axiju znižati inflacijo, pri čemer je edvomno prispeval tudi vladni odlok zamrznitvi treh točk draghijske do-ade, vendar je v letošnjem letu in-i a^‘ja obstala na lanskoletni stopnji v, 0 je cilj, ki si ga je zastavila tese - in P0 katerem naj bi v letu . b inflacija padla na 5 odstotkov, tud.^0 daleč. Zelo zaskrbljujoča je 1 vzunanjetrgovinska računica, kjer u kluvilke čedalje bolj negativne, ,i“Vsem zaradi potreb po energet-ti a vWh ‘n zaradi uvoza živil. Na n, j'u Poglavji odpade približno 85 stoikov trgovskega primanjkljaja, v veliki meri zadeva trgovske od-z nekaterimi državami — doba-elJi energetskih virov: Sovjetsko ZVeze, Alžirijo in Libijo.
1 pluife na naraščanje vrednosti dose ^ 'e Primanjkljaj neizbežen in poybo verjetno še povečal. Kar pa no ?r?< a največje težave so nedvom-ra*?r?avpi izdatki, ki prekomerno na-»aica.l? m jih vlada doslej ni mogla sika' ’ ie Draxi predlagal mar-Ij. aj’ vundar v bistvu neuspešno: venosi ^rzavna birokracija, prezasede-Sr . ,y raznih uradih, predvsem v tivn H* in.južni Italiji, nizka produk-Dolf- • ^ri^UTiih podjetij, neurejenost «Jmnskega sistema, dopolnilna bla-srert, *n Pradčasne upokojitve kot Pod' t-0 za raševanje kriz v zasebnih gan'6. ?*•’. Pa še pravi pragozd v orlih ,Z.a<:'P zdravstva so problemi, ki ni lahko rešiti. Potrebne so kore-zel lulnume, do katerih pa je pot oblo , ga, ker je treba razbiti toge kor S - 'ne Pozicije, ki so seveda za-Po(eanjene ludi v političnem svetu, le t - zmanjšanja državnih izdatkov nih °r?j zaenkrat le želja brez stvar-rir,.,iiUltreP0V> Pa ludi brez stvarnih
nrettJogov.
vha *JO seveda preizkusni kamen za Do a°i °*). obnovitvi političnega dela ..putnih počitnicah. Oktobra mora Drn a- šolati in predložiti državni J9g5acun in finančni zakon za leto boj In tu že vs* napovedujejo oster
bn((!h tem ključnem vprašanju pa se ti J* durale vladne stranke spoprije-jih ^ubaterimi drugimi problemi, ki Na ° poletno preverjanje ni rešilo, a;.,. Prvem mestu je tu vprašanje rami . evizi-ie> kjer je bitka med tre-.Komponentami (demokristjani, ki ziisL-0 ovrednotiti državno radiotelevi-povKo službo, socialisti, ki so tesno oJ-uui z Berlusconijevem zasebnim zarln'Z'i.em in rePublikanci, ki so v intn 111 dneh z vso odločnostjo podprli te v reSe- tisba) in kjer je bila odložijo jesen odina možna rešitev, če le a. lahko imenujemo. Sprejeli so zacasne ukrepe tako kar zadeva teki ne Posluje kot tudi kar zadeva kre ami1 113 državnem omrežju. Ti u-^ P* zapadejo konec leta, kar seve-j,ei P0®enl. da mora Craxi vpisati v konce**0” n°V P0^l*òni spopad pred
Nadaljevanje na 2. strani
Uresničujejo se napovedi o letošnji rekordni turistični sezoni
Milijoni turistov brez hujših zapletov zasedli najbolj znane letovišcarske kraje
Sončno in suho vreme pa še vedno povzroča nove in nove požare
RIM, BEOGRAD1 — Kljub pobudam za »pametne odhode« na letovišča in avtomobilistom, ki so se na podlagi lastne izkušnje iz prejšnjih let skušali spraviti na pot, ko je promet redkejši, so italijanske ceste in avtoceste včeraj, zlasti v dopoldanskih u-rah, preplavile reke avtomobilov. Po podatkih, ki jih je objavila prometna policija, je število vozil na cestah preseglo milijon. In tako so marsikje, zlasti na mejnih prehodih, vstopih in izstopih avtocest, nastale večkilometr-ske kolone. Eno najdaljših so zabeležili med Padovo in Mestrami: v jutranjih urah je dosegla celo 20 kilometrov. Le za nekaj kilometrov krajša je bila kolona, ki je nastala na avtocesti Savona - Zinola v Liguriji, na avtocestnem vozlišču pri Bologni pa je bil promet posebno gost v popoldanskih urah. Skratka, tudi prvi in glavni letošnji avgustovski »eksodus« bo marsikomu ostal v spominu zaradi dolgih prometnih zastojev pod sončno pripeko, sicer pa je to malodane nujno, dokler bo glavnina velikih tovarn istočasno prekinjala dejavnost za počitniški premor.
Na marsikaterem mejnem prehodu pa so včeraj zabeležili večje število odhodov iz Italije kot pa prihodov v
njo. Tako je bilo na Brennerju že v jutranjih urah 15 kilometrov dolga kolona vozil, namenjenih v Avstrijo. Z izjemo Bavarske in še nekaterih drugih dežel se namreč v ponedeljek v ZRN Nemčiji končajo dopusti, poleg tega pa je treba upoštevati tudi italijanske turiste, ki se kljub razvrednotenju lire niso odrekli potovanju v srednjo ali severno Evropo.
Veliko je bilo včeraj tudi prehodov iz Italije v Jugoslavijo. V jutranjih urah je nastala do 6 kilometrov dolga kolona pri Pesku, več kot 2-kilo-metrska pa na Škofijah. Podobne prizore je bilo moč videti tudi na. avstrijsko - jugoslovanskih mejnih prehodih, še zlasti na Ljubelju, Korenskem sedlu in Šentilju. V kolonah vozil, ki so se pomikale proti jugu, je bilo veliko tranzitnih potnikov, namenjenih v glavnem v Grčijo in Turčijo.
Napovedi, da bo letošnja turistična sezona rekordna, se zdaj uresničujejo. Iz malodane vseh letovišč ob jugoslovanski obali poročajo, da so polno zasedena, prava umetnost pa postaja dobiti prenočišče tudi v notranjih turističnih krajih. Italijanski turistični delavci se izražajo veliko bolj
previdno in zadržano, vendar vse kaže, da bo letos število turistov v Italiji za kakih 5 odstotkov višje od lanskega. Posebno ugodne podatke beležijo v teh tednih zlasti na jugu države.
Sončno in suho vreme, ki je sicer pogodu milijonom kopalcem, pa povzroča tudi marsikatero nevšečnost in škodo. Tu mislimo predvsem na požare, ki so v zadnjih tednih uničili
tisoče gozdnih in drugih površin. Po zadnjih vesteh še vedno gori na Korčuli, vendar je položaj pod kontrolo. O izbruhu novega požara na dalmatinski obali pa poročajo z Mljeta. Tudi marsikje po Italiji so se včeraj borili proti plamenom. Gasilska letala so imela največ dela v Laciju in Liguriji, v bližini Bologne pa je požar zahteval življenje starejšega moškega.
Vlada bo jeseni predložila zaščitni zakon za Slovence
RIM — Minister za odnose z deželami Carlo Vizzini že pripravlja besedilo vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev v Italiji. Tako nam je osebno dejal minister, ki je tudi poudaril, da doslej vlada ni predložila svojega o-snutka, ker je čakala na izid avdicij pred ožjim odborom senatne ko-
misije za ustavna vprašanja. Minister Vizzini je še dejal, da pripravlja zakon upoštevajoč tudi gradivo avdicij. Vlada namerava svoje besedilo predložiti jeseni, še prej pa se bo minister Vizzini ponovno sestal s predstavniki manjšine, kot jim je zagotovil že v začetku leta, ko je sprejel Enotno delegacijo Slovencev v Italiji. (BBr)
Pretoria nadaljuje z nasiljem Popoln neuspeh izrednega stanja
JOHANNESBURG — Iz dneva v dan se daljša seznam žrtev policijskega terorja južnoafriškega rasističnega režima. Povsem razumljivo so vesti z Južne Afrike skrajno pomanjkljive. Režim se na vse kriplje trudi, da bi zmanjšal razsežnosti protesta temnopoltega prebivalstva in teže policijske represije. V štirinajstih dnevih izrednega stanja je bilo ubitih več kot 23 oseb, število aretiranih pa je naraslo na 1.400 oseb,- Kljub policijskemu nasilju, izrednemu stanju se protesti nadaljujejo.
V črnskem mestu Zwide pri Port Elizabethu
Pinochetov režim v krizi?
SANTIAGO DE CHILE — Pinochet je demokratom zagrozil z novo represijo. Opozicija (s Cerkvijo vred) je namreč ostro napadla njegov režim, brž ko se je zvedelo, da je marčno ugrabitev in obglavljenje treh levičarskih izobražencev zakrivilo 14 carabinerosov (polvojaš-ka policija), katerih vodja in član fašistične hunte gen. Mendoza je zato odstopil. V petek so bile v Santiagu hude demonstracije. Kaže, da je Pinochetova hunta spet v krizi, kar skuša prikriti z novo ofenzivo proti demokratom, a zlasti socialistom.
je bil včeraj v izziv novim določilom množični pogreb 12 žrtev zadnjih neredov. Rasistične oblasti iz Pretorie so namreč določile, da bodo na območjih pod izrednim stanjem lahko samo poedinski pogrebi, ki naj se jih udeleži le omejeno število najožjih svojcev. Kot rečeno, se je temnopolto prebivalstvo Zwida uprlo takemu sklepu in pri tem dobilo podporo tudi svojih duhovnikov in pastorjev. Včeraj je bil tako množični pogreb dvanajstih žrtev, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Med žrtvami sta bili tudi krsti dveh študentov, ki so jih policisti ubili med neko skupščino. Njun ravnatelj je med pogrebom vzkliknil, da nista bj la tatova, da sta bila le dijaka, ki sta vedno ubogala njegove ukaze. Pretoriski režim skuša namreč prikazovati padle kot nasilneže in tatove, ki se prepuščajo plenjenju in nasilju. Vsekakor pa včeraj ni posegel med množičnim pogrebom, kar daje slutiti, da režim počasi spoznava resnico, da z nasiljem ne bo ukrotil in preplašil brezpravnega temnopoltega prebivalstva.
To kljub cenzuri dokazujejo tudi vesti o neredih in protestnih manifestacijah skoraj iz vseh južnoafriških območij. Prav v ta kotel bo v prihodnjih urah prispela delegacija Evropske gospodarske skupnosti, v kateri bo tudi italijanski zunanji minister Andreotti.
Včeraj v jugozahodni Franciji
24 MRTVIH V TRČENJU POTNIŠKIH VLAKOV
PARIZ — V jugozahodnem okraju Lot sta včeraj popoldne čelno trčila potniška vlaka, pri čemer je bilo najmanj 21 oseb ob, življenje, 30 hudo ranjenih in 150 lažje poškodovanih. Nesreči je verjetno botrovala človeška napaka.
Zgodilo se je v bližini kolodvora pri Flaujacu, kjer jo proga enotirna. Ekspresni vlak, ki vzdržuje zvezo med Parizom in Capdenacom, ter dvovagonski krajevni motorni vlak bi se bila morala križati, kot vsak dan, na železniški postaji v kraju Assier, kjer je proga dvotirna. Včeraj je ekspresni vlak imel četrt ure zamude, kar pomeni, da bi ga krajevni moral počakati v As-sieru. Toda postajtfnačelnik je vlakovodji vseeno dal znak, da lahko odrine proti Flaujacu, kamor vodi, kot rečeno, le enotirna proga. No, nekaj sto metrov pred Falujacom sta se kompoziciji znašli druga pred drugo, a zaradi brzine trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Dva vagona sta iztirila in dobesedno odletela s tirov na bližnje polje, motorno lokomotivo pa je zajel silovit požar.
Vaščani oziroma kmetje, ki so delali na poljih, so nemudoma priskočili na pomoč ranjenim in potem še dolgo pomagali reševalnim skupinam.
Glasnik državne železniške uprave je že po nekaj urah pojasnil, da je nesrečo zakrivil postaje načelnik v Assieru, vsekakor pa je bila odrejena stroga preiskava, ki naj raztolmači, kako je sploh bila mogoča takšna napaka, saj krajevni vlak v nobenem primeru ne bi mogel v samih 15 minutah privoziti do naslednje večtirne železniške postaje v Flaujacu.
Letalska nesreča v ZDA
Okrog 130 ljudi je izgubilo življenje in na desetine je bilo ranjenih ob strmoglavljenju letala »L - 1011« pri letališču Dallas - Forth Worth (Telefoto AP)
Predlog o ustanovitvi latinskoameriške banke
HAVANA — Na vrhunskem posvetu 33 latinskoameriških in karibskih držav o tem, kako razvozlati problem zadolženosti do kapitalističnih držav (360 milijard dolarjev plus letnih 40 milijard obresti nanje), se stališča vse bolj razčiščujejo in iznesenih je bilo tudi že nekaj konkretnih predlogov. Večina govornikov je včeraj soglašala, da bo treba za sprejetje enotne strategije v obrambo suverenosti držav dolžnic pred kolonizacijskim izsiljevanjem upnikov sklicati sestanek državnih poglavarjev in ministrskih predsednikov. Brazilci so predlagali, da bi takšen summit bil v Brasilii, poleg tega pa iznesli zamisel o ustanovitvi latinskoameriške banke za razvoj, ki bi lahko učinkovito ščitila energetski, tehniški in prehrambeni potencial Zelene celine.
Drugače se je okrog 1.200 udele-
žencev posveta razdelilo v tri struje: prva zagovarja drastično črtanje dolgov, torej Castrovo Stališče, s katerim je potegnil tudi čilski demo kristjanski vodja Tomich; druga se opredeljuje za blažje oblike spopada z mednarodnimi finančnimi organizmi v znamenju najširše enotnosti: tretja pa odkrito nasprotuje Castrovi tezi in se ogreva za pragmatično reševanje problema zadolženosti, torej za sprotno dogovarjanje z upniki, češ, če dogovi ne smejo spraviti dolžnikov na beraško palico, pa tudi ne smejo prevesiti obstoječega gospodar-sko-političnega ravnotežja na podcelini.
Dejstvo je, da havanski posvet pomeni uvod v novo zgodovinsko obdobje za Latinsko Ameriko in Karibe, saj je na njem vzklilo seme vzajemne solidarnosti, (dg)
• Odložitev
Po vsej verjetnosti »L-1011« strmoglavil zaradi slabega vremena
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Poleg tega je tu še cela vrsta vprašanj, ki morda izgledajo obrobnega značaja, a bodo vsekakor vplivala na razvoj političnih dogodkov letošnje jeseni. Na primer odnosi med vladnimi strankami in komunisti, ki se po dolgem obdobju izolacije, ki je doseglo višek z referendumom, znova vključujejo v politično igro; vprašanje sodstva, ki se mu je zaenkrat Craxi i-zognil, a ga bo moral verjetno ponovno načeti; upravljanje državne banke in vodenje zakladnega ministrstva, inštitucij, ki sta pokazali svojo šibkost ob nedavni previsoki kotaciji dolarja; vprašanje prodaje družbe SME, ki je zaenkrat zamrznjeno, a ga bo treba ponovno sprožiti; odnosi med vlado, sindikati in delodajalci in potreba po novem sporazumu o ceni dela, kajti starega so industrij-ci odpovedali; in končno odnosi med strankami vladne večine, tudi glede na sestavo krajevnih uprav, ki jih je večina sicer sestavila a že sedaj povsod vsi godrnjajo, da jih rešitve ne zadovoljujejo.
Vse to čaka torej predsednika vlade. Priznati je treba, da ni malo. Ob tolikšnih odprtih vprašanjih pa se skorajda vsiljuje vprašanje, o čem so se pravzaprav dogovorili na nedavnem preverjanju. In naraven odgovor je, da so se dogovorili o maločem, vsekakor pa ne o bistvenih vprašanjih. Slednja so še vedno odprta in zato je utemeljen zaključek, da pomeni preverjanje, po dolgi politični pomladi, pravzaprav odložitev vseh perečih vprašanj na jesen, kajti tudi politiki imajo pravico do počitnic.	BOJAN BREZIGAR
□ NEW YORK — Osem senatorjev ameriške republikanske in demokratske stranke se bo med svojim obiskom v Moskvi 2. in 3. septembra sestalo tudi z generalnim sekretarjem KP SZ Mihailom Gorbačovom. Delegacijo vodi Robert Byrd načelnik opozicijske demokratske skupine v senatu ZDA.
Okrog 130 mrtvih in desetine ranjenih v letalski nesreči pri Dallasu v ZDA
DALLAS (ZDA) — Okrog 130 ljudi je izgubilo življenje v nesreči letala vrste »lockheed L-1011« ameriške družbe Delta Airlines, ki je strmoglavilo v petek nekaj po 18. uri po krajevnem času, ko je sredi neurja skušalo pristati na mednarodnem letališču Dallas - Fort Worth. Za letalo bi morala biti to vmesna postaja na poti od Fort Lauderdaleja v Floridi proti Los Angelesu.
V trenutku nesreče je bilo na krovu »L-1011« 149 potnikov in 11 članov posadke, od katerih jih je čudežno preživelo 27. Med smrtnimi žrtvami pa je tudi še vedno ne povsem določeno število avtomobilistov, ki so se peljali na cesti v bližini letališča. Letalo je namreč strmoglavilo nekaj stotin metrov od pristajalne steze in je med tre-ščenjm na tla poškodovalo tudi nekaj avtomobi-
lov. Njegove dele so našli raztresene na površini široki kakih 600 in dolgi kakih 1.000 metrov. Edinole zadnji del letala, kjer je bil oddelek za kadilce, je ostal skorajda nepoškodovan in prav tu so reševalci našli 24 potnikov in 3 člane posadke, ki so sicer bili ranjeni, a vendar pri življenju.
Vzroki nesreče bodo bolje znani šele, ko bodo strokovnjaki pregledali posnetke, shranjene v črni skrinjici, vse dosedanje domneve o njihovi naravi pa se sklicujejo na izredno slabe vremenske razmere, sredi katerih je »L-1011« skušal pristati. Nekateri menijo, da je v letalo udarila strela in da je eksplodiralo pred dotikom tal. Pri tem navajajo tudi pričevanje nekaterih očividcev, ki zatrjujejo, da je bilo letalo v plamenih, ko je bilo še v zraku. Drugi tudi pripisujejo nesrečo stre-
li, vendar v drugačnem smislu. Ta naj bi zaslepila pilota, ki naj bi zgubil nadzor nad letalom. Zagovorniki te teze pristavljajo, da je letalo zajel požar, potem ko je že treščilo na tla, in če ga je kdo videl v plamenih še med letenjem, je to bilo zato, ker je po padcu nekajkrat odskočilo-S to razlago se delno strinjajo tudi tisti, ki navajajo kot glavni vzrok nesreče tako imenovam »wind shear«, zračni vrtinec, ki lahko potisne letalo navzdol, in je seveda posebno nevaren med pristajanjem ali vzletom. Temu vremenskemu pojavu pripisujejo v samih ZDA 12 letalskih nesreč, med drugim tudi strmoglavljenje boeinga 727 julija 1982 pri New Orleansu, v katerem je izgubilo življenje 153 oseb. Na letališču Forth Worth Prl Dallasu, ki so ga odprli pred natanko 10 leti, je bila petkova prva huda letalska nesreča.
Zaradi orkana v Apuliji dva mrtva
V Nikaragvi hudi boji
BARI —■ Strašnemu neurju, ki je predvčerajšnjim razsajalo po Apuliji, sta podlegli dve osebi in ne ena, kot je bilo sprva javljeno. To sta 64-letnd ribič Carmelo Pannisi iz Barija, ki so ga valovi s čolnom vred treščili v nabrežne čeri, in 29 letni predsednik zajčerejske zadruge iz okolice Foggie Donato Parisi, ki ga je ubila strela. Sicer pa se je veliko ljudi zateklo v bolnišnico zaradi ran in raznih poškodb, ki so jim jih med zračnim vrtincem zadali leteči predmeti. Veter je izruval nič koliko dreves in reklamnih tabel, razkril hišne strehe, porušil več dimnikov -in iztrgal napušče ter razmajal nekatere stavbe v starem delu Barija.
Mestno središče in predmestje je bilo marsikje pod vodo, ki je seveda vdrla v pritlične m podzemne prostore ter močno poškodovala skladišča in gostišča ter trgovine. Ogromno škodo je huda ura prizadejala po-
leg kopališčnim in luškim napravam tudi sejmišču, kjer bi 6. septembra morali odpreti tradicionalni Le-vantski sejem. Gmotna škoda gre v desetine milijard.
Med orkanom je padala tudi debela toča, ki je zlasti hudo oklestila vinograde, sicer pa uničila prostrane paradižnikove nasade in druge vrtnine. Ciklon je raz dejal kmetijske površine v 10 do 20 kilometrov širokem obalnem pasu
Rešilni čolni barijske in bližnjih luških kapitanerij so ob zaslombi vojnih plovil in helikopterjev privlekh na varno s podivjanega morja nad 20 zasebnih motornih čolnov in jadrnic, od katerih so nekateri bili že prevrnjeni, potniki pa obešeni nanje. Največ dela so seveda imeli gasilci, med katerimi jih je mnogo prostovoljno prekinilo dopust.
MANAGUA — Široka ofenziva prO" tisandinističnih sil se je včeraj razširila na severozahodno pokrajine Chontales, medtem ko se nadaljuje jo srditi spopadi pri mestu Esteli 170 kilometrov od glavnega mesta Nikaragve. Trenutno ni še povsem razumljivo, zakaj so scontrasi« sprožili tako ofenzivo, saj je na dlani, deje z vojaškega pomena popolnoma zgrešena. To navsezadnje potrjujejo tudi vesti z bojišča, kjer so nikaragovske sile ob podpori tankov in helikopterjev zadale kontrarevolucio-narjem hude izgube.
UMRL MED ZASLIŠEVANJEM: ŠELE ČEZ 60 DNI ZNANI VZROKI NJEGOVE SMRTI
PALERMO — šele čez 60 dni bodo uradno znani vzroki smrti 25-letnega Salvatoreja Marina, ki ga je v petek dopoldne med zashševanjem na palermski kvesturi obšla nenadna slabost in je kmalu nato izdihnil. Tako dolg rok so včeraj zahtevah izvedenci, ki so napravih obdukcijo trupla nesrečnega mladeniča. Po njihovih trditvah je treba natančno analizirati tkiva črevesja, ker nimajo notranji organi znakov poškodb. Izvedenci niso ne potrdili, a tudi ne zanikali trditev svojcev tragično preminulega, o podplutbah in drugih znakih
Salvatorejeva smrt bo torej še predolgo časa ostala zagonetka, kar bo nedvomno razpihovalo obtožbe in polemike. Kot prvi so se včeraj oglasili radikalci, ki ne sprejemajo dejstva, da bi lahko boj proti mafiji potekal »po bližnjicah sovjetskega ah čilskega kova«. Direktno radikalci ne obtožujejo nikogar, a navajajo, da je vse preveč skrivnosti, vse preveč skrivanja in molka ob tej tragični smrti.
Ob tem ne bo odveč, da navedemo, kako je včeraj po nalogu notranjega ministra Scalfara prispel v Palermo direktor Crimànalpola prefekt Giovanni Polio, kar dokazuje izredno zaskrbljenost oblasti.
Salvatore Marina se je sam javil letečemu oddelku palermske kvesture, potem ko so agenti v zvezi s preiskavo o nedeljskem umoru komisarja Giuseppa Montana priprli in kasneje izpustih njegovega očeta in brata. Salvatore je imel namreč avto enakega tipa kot so ga rabih morilci komisarja Montana za beg s kraja zločina. Na domu Marinovih so preiskovalci našli tudi 30 milijonov
lir, od katerih je bilo 10 milijonov zavitih v časopis, ki je imel na prvi strani prav vest o umoru komisarja Montana. Salvatorejev oče in brat sta zagotovila, da so to prihranki Salvatoreja. Po vsem sodeč pa preiskovalci ne verjamejo v tako verzijo, saj je vsota previsoka, da bi si jo lahko priskrbeh navadni ribiči.
Vsa zadeva je torej do skrajnosti zapletena. Svojci in prijatelji umrlega ne verjamejo v nenadno slabost. Salvatore je bil med drugim nogometaš in poklicen potapljač, da ga ne bi smel streti napor zasliševanja. Ko so namreč policisti pripeljah Salva-torejevo truplo v bolnišnico, je dežurni zdravnik v svojem sporočilu o domnevnih vzrokih smrti navedel srčno kap.
Vse politične sile zahtevajo sedaj pošteno preiskavo ker bi bilo nedopustno, da bi ta tragična smrt izničila napore palermske kvesture v njenem vsakodnevnem boju proti mafiji.
Atentat v Firencah
FIRENCE — Včeraj ob petih zjutraj je peklenski stroj vrgel s tečajev bhndirana vrata nekega poštnega urada v Firencah, a razen precejšnje gmotne škode ni povzročil hujšega. Kljub temu, da ni nihče prevzel odgovornosti obstaja sum, da je kdo hotel na tak način proslaviti obletnico pokola na vlaku Italicus, ki je bil 4. avgusta 1974. Po prvih ugotovitvah je bil peklenski stroj precejšnje jakosti in bi bržkone povzročil pravi pokol, če bi eksplodiral nekoliko kasneje, ko se pred poštnim uradom zberejo upokojenci.
Igor in Eda PECAR lastnika trgovine POR LADY ob otvoritvi nove trgovine
FOR LADY 2
nudita prijateljem in abiskovalcem poseben popust
Drevored 20. septembra 12 telefon 040/763-318
Tudi letos bo Tržaško hranilnica darovala dijakom višjih srednjih šol brezplačne abonmaje za ogled prvenstvenih tekem Triestine na stadionu »Grezar«. Za abonmaje lahko zaprosijo dijaki, ki so se rodili med letom 1967 in 1971. letom in ki so se udeležili pokrajinskega dela mladinskih iger ali šolskih prvenstev v letu 1985. Dovolj bo, da izpolnijo enostaven obrazec, ki je na razpolago pri vseh
okencih CRT.
Prijavnice je treba oddati najkasneje do 2. septembra na Glavnem sedežu zavoda Cassa di Risparmio di Trieste v DI. Cassa di Risparmio 10 (v vratarnici).
To pobudo pod geslom »Na stadion s CRT« izvaja zavod že tretje leto zaporedoma in jo tržaški dijaki izredno ugodno sprejemajo. Vključuje se v dejavnost, ki jo je tržaški denarni zavod usmeril na šolsko področje zato, da bi se šport kot izredno pomemben vzgojni faktor razvil med mladimi. Tržaška hranilnica hoče s tem nagraditi vse tiste, ki so z udeležbo na mladinskih igrah in šolskih prvenstvih znali uskladiti šolske obveznosti s
športno dejavnostjo.
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Zadovoljiva gospodarska rast na področju deželo
TTiST — V prejšnjem letu je bil wuto dohodek proizvodne dejavnosti urlanije - Julijske krajine 14.439 ttulijard lir, kar pomeni 2,9 od sto več Y primerjavi z letom 1983 (upošteva-JrKy tudi stalne cene). Največ ji raz-P™ je produkcija zabeležila v kme-^ktorju (za 12,3 odstotkov), Redijo razne služnosti (3,3 odst.) in Wdustrija (1 odstotek). Te podatke je moč potegniti iz publikacije deželne Trgovinske zbornice, ki objavlja t>rve številke o poteku deželnega go-sPodarstva v prejšnjem letu.
Kar zadeva kmetijsko področje, se e dišala predvsem proizvodnja ži-(koruza je poskočila od 5,8 na • 8 milijona stotov), medtem ko je Proizvodnja krme in vina nezadovolji-^ vNa področju živinoreje je tudi ležiti padec, in sicer za 9 tisoč glav t l. decembra lani je bilo v deželi ia.927 glav živine).
"ri oceni stanja industrije publi-I acija Trgovinske zbornice ugotav-Ja. da ugodna konjunktura svetovne-gospodarstva ni segla do F JK: Pozitivmh znakov je bilo malo,
9 VR&AC — V Vršac sta priletela .	. nova poljska »dromaderja«, ki
y .je gospodarsko letalstvo JAT iz rsca kupilo z združenimi sredstvi
vojvodinskih kombinatov.
i^ni je kmetijsko letalstvo iz Vrš-
ca iz zraka obdelalo 240.000 hektarov vojvodinskih njiv, letos pa še 90.000 hektarov več. čez leto dni naj bi obdelali iz zraka že pol milijona hektarov. Gospodarsko letalstvo JAT priskoči na pomoč tudi pri gašenju požarov.	J. O.
Tudi letos protipožarna služba
VIDEM — Tudi letos, podobno kot lani, je dežela Furlanija - Julijska krajina ustanovila posebno protipožarno nadzorno službo, ki bo delovala 24 ur na. 24 do vključno ponedeljka, 19. avgusta. Vsakdo lahko sporoči vest o požaru na telefonsko številko 212020, ki jo je mogoče klicati brez predklicne številke iz katerega koli kraja naše dežele.
Gre za zelo dobrodošlo pobudo, ki so jo že uspešno eksperimentirali drugod po državi, zlasti na Sardiniji, ki je bila v preteklosti in je še danes tarča hudih požarov. Ta problem je v tem vročem obdobju posebno piereč zlasti na tržaškem in na goriškem Krasu, medtem ko so gozdnata pjodročja Karnije in Furlanije podvržena p»žarom zlasti v zimskih mesecih.
Deželna protipx>žama služba deluje v tesni povezanosti z gasilci in z vojaškimi enotami, vzdržuje p»a tudi stalne stike z rimskim centrom za cilivno zaščito, ki ima na razpjolago po pwtrebi tudi pjosebna protipxyžama letala
Bressanuttijeve podobe Istre
k. & G.
KONFEKCIJE
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
KVALITETA ZNANIH ZNAMK RAGNO - FILA - MALERBA -FURLANA
IZREDNI
SEZONSKI POPUSTI
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
KOPE,2 — Znam sh ar I dn Bres sanutti iz Tržiča je pred kratkim predstavil italijanski narodnostni skupnosti v Kopru svoja dela o Istri. Predvsem se je zaustavil pri knjigi ■»Istria pittoresca« iz leta 1979. V tem delu je avtor zbral celo vrsto nadrobnih intarzij iz različnih predelov Istre. Zaradi velikega povpraševanja tako v Italiji kot v Jugoslaviji -je Bressanutti sklenil, da bo kmalu pripravil izpopolnjen ponatis omenjenega dela.
Tržiski slikar je nato prikazal svojo sodobnejšo publikacijo »Trieste: Dal Timavo a Punta Grossa«, v kateri je s pomočjo krajevnih intarzij očrtal nekdanjo podobo najznačilnejših krajev tržaškega zaledja. Aldo Bressanutti se zadnje čase ukvarja s pripravo knjige o Miljah.
I. de Felszegy »«•
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telet. (040) 793814
Vsi domači In tu|l artikli za zobozdravnlško rabo
Za|amčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotanje
Kanalska dolina - zgodovina in značilnosti njenih vasi
v.
OVČJA VAS
Nm 817 m. Gračusta vas. Sliko-dovi 0k°^e z l°gi m smrekovimi goz-
, Na severni strani in na južni trani vasi so njive in travniki.
7~ Pridelujejo krompir za domače Potrebe. Živinoreja upada.
~~ Gozdne površine pripadajo Ver-emu skladu in so obremenjene s nznostnimi pa-avicami pjrvotnih gospodinjstev.
i T~ Hiše so večinoma nadstropne ter . 'te s strešniki ali pločevino. Novej-e stavbe So zgrajene v tirolskem Ptodernem slogu. Redka gospxidar-k^P^slppja. Staro jedro naselja ob-ozajo številne poletne hišice in dru-stavbni kompleksi, ki jih imajo Vidrn311^ ^'rza(-‘an' in Prebivalci iz
„ Vodovod je bil zajet iz studen-Pred prvo vojno.
dì - Io. Pomemben je poletni in tu • in ZUns^ turizem, ker so tu dolge odejo^6 z™e s stranovilno snežno
va-i Mizarsko gradbeno podjetje, Ko-j*a mehanična delavnice.
P poletnem času pridobivajo pe-___ 'n izdelujejo cement.
,Jn_ Počitniški dom za mladino ima t>]aa.v° v Benetkah. Tu je izhodišče
^alnfotur POti’ gorskih stez in ple'
c ~7 Ha Višarje pelje makadamska di; ' dostopna s traktorjem ali z P01?' Tja pelje tudi žičnica, di	poslopje zapuščeno zara-
P>olega števila učencev.
Cerkev sv. Trojice je bila zgra-
jena 1. 1666 in je postala kasneje župna.
— Zaradi opcije mnogih krajanov v začetku zadnje vojne se je zelo. spremenil narodnostni sestav prebivalstva. Ljudsko štetje 1. 1910 je izkazalo dve tretjini Slovencev in tretjino Nemcev. Zdaj tu bivajo povečini Furlani, slovenskih družin pa je komaj dobrih deset. Vaščani so izven domačega kraja zaposleni na Trbižu in v IMopeški tovarni verig. Pogostnejši piriimki so Kanduč, Keil, Mikosch, Wedam.
— Od tod doma zelo napredni kmetovalec Anton Oiteinger (Ojcinger), ki je bil odličen gorski vodnik in plezalec. Pogosto je spremljal po Zahodnih Julijcih alpinista Julija Ku-gyja na njegovih drznih turah. Ku-gy je pogosto letoval pri njem, kjer je imel svojo sobo.
— V Ovčji vasi je bil nazadnje župnik Jurij Prešeren, brat pesnika Franceta Prešerna. V zidu cerkve, ob kateri je pokopališče, je vzidan njegov nagrobnik s slovenskim besedilom.
UKVE
—	Nm 787 m. Gručasto naselje s starim jedrom, ki ima deloma hiše v sklenjeni zazidavi.
—	V dolini so njive in travniki, pridelujejo nekaj krompirja, zelja in fižola, medtem ko so koruzo, oves in lan opustili. Seveda pa je poglavitni pridelek živinska krma.
—	Gozdovi so večinoma na pobočjih Karnskih Alp. Divjad zastopajo gam si, srnjad, jelenjad, lisice.
—	Na p»bočju Koka je ležišče manganove in železove rude. Rudo so kopali razni podjetniki, a večinoma
brez posebne sreče. V 19. stol. so imeli koncesijo za pridobivanje rude Gorenjci, med katerimi se omenja neki Globočnik. Z novimi rudosledni-mi poskusi je začela po prvi svetovni vojni industrijska družba Ansaldo iz Genove. Končno je vsaka dejavnost prenehala 1. 1940.
—	Hiše so večinoma nadstropne in imajo pod skupno streho stanovanjske prostore, hleve in senike. Krite so običajno z gladko ah valovito pločevino ali pa s cementnimi strešniki. Dve zelo stari hiši imata majhna okna in skrilasto streho. Na ukovški planini stoje večinoma lesene » bajte, posebej pa hlevi in skednji.
— Precej je še pravih kmetov. Nekaj je mizarjev, zidarjev in mehanikov; precej moških p>a dela v gozdarstvu in v tovarni verig v Beli poči. Ženske pia v gostinstvu na Trbižu in doma na kmetiji.
— Zadružna mlekarna sprejema mleko iz vse Kanalske doline ter izdeluje sir, surovo maslo in skuto.
—	Gostilne in restavracije tudi s prenočišči. Nekatere so odprte v po letni sezoni. Prehodni turizem.
—	Osnovna šola je bila v času Avstrije slovensko - nemška. Prva šolska zgradba iz 1.1885. Naslednjo šolo je potres 1. 1976 tako poškodoval, da so jo podrli. Zraven nje so 1. 1979 zgradih moderno stavbo.
—	Na ukovški planini je obstajala od 1. 1892 lesena šolska stavba, ki jo je denarno podprl nemški Schul-verein. V tej stavbi je od 1. 1925 planinsko zavetišče. Cerkev sv. Filipa in Jakoba je bila izpričana kot župna že 1. 1260. K njenemu ostanku je bila 1. 1930 - 1932 prizidana nova
stavba, ki je bila grajena še v romanski tradiciji cerkve.
— Število prebivalstva upada zaradi odseljevanja. Več hiš je deloma ah pia docela praznih. Obnavljanje zaradi potresa poškodovanih stavb je skoraj izključeno.
(Nadaljevanje sledi) ANTON SIVEC
čistilnica
italiana
nova najemnica SANDRA NABREŽINA KAMNOLOMI 78. D Umik; 8.00	13.(K) vsak dan
ob sobotah tudi od 16.30 do 19.00 o
ČIŠČENJE:	vseh vrst oblačil,
preprog, zaves, različnih odej, krznenih plaščev.
ZA PRANJE NA ŽETON polo vična vena!
Vedno na uslugo svojim klientom
mobili elio
PROSEK (TRST) TELET. 225277
se zahvaljuje za zaupanje
ter obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo
od 12. do 19. avgusta VSE ZA DOM IN VRT
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
68.
“To, Jožef, pri ljubezni ne pomaga dosti. Vendar irn Premislil vaš nasvet. Velikih načrtov v življenju sem nikdar imel, ker sem spoznal, da mali ljudje
I	ne morejo niti ne smejo misliti na kaj velikega, 111 več se morajo odločiti za to, kar je v življenju al napol dosegljivo. Že često sem si predstavljal Hienje, ki bi ga nekoč začel v tem prelepem ko-'ku, kjer bi bil voljan garati do kraja in nositi Va' kakor jih nosiva zdaj. Nemara bi postal še ri-C’ ni orda bi streljal divje race ob zimskih večerih
Se ukvarjal z vsem, kar nam ta kraj in življenje
II	p1*1 Pnù lahko dajeta.«
Ribe so visele napeljane na vrbove mladike; štiri hcice jih je bilo in Jožef se je zadovoljno smehljal,
' Jih je gledal, kako so udarjale z repi.
»Dve boš nesel ti, dve jaz. Doma jih bom pustil kaj za nas. V krnici jih ponesem svoji stari, ki a dobro čistiti ribe, pekel jih bom pa sam in vas ® Povabim na obed ali večerjo, kakršen bo že čas. rpeni veclnc> mojster, če je bilo treba ocvreti ribe. 'T’ z mastjo ne bom varčeval, čeprav me vedno -s boli, ko pomislim, koliko masti zahtevajo ribe. = ker je še nekaj denarja pri hiši, bom kupil ste-3nico vina, ko pojdem z ostankom rib v vas. Ribe 6 k v^na niso dosti prida. Te lepe ščuke pa, in to ■ boš dovolil, ponesem v šolo, nekaj pa organistu,
ki so bili vsi dobri z menoj, a tudi s Katico. Nemara se mi posreči, da starega moža le pregovorim, da se bo še kdaj drznil spraviti Katico na kor in ji tako napravil prelepo veselje. Drugo pa prodam in si denar razdeliva. Ne odkimavaj, da ne boš sprejel, saj si mi tudi pomagal. Pri ribičih je že taka navada kakor povsod pri poštenih ljudeh, da si delijo vse, kar imajo, kar je po mojem edino pravilno.«
Otovorjena z ribami sta se vračala, medtem ko sta morala drva pustiti v gozdu, da jih bo Ivan ponesel kasneje domov. Nekaj pomladnega je bilo v ozračju, sonce .je sijalo in sneg se je talil. Da, in dišalo je po pomladi, vendar samo za tistega, ki je bil vajen ujeti naj rahlejšo sapico.
To pomladno ozračje in prvo sonce na jasnem nebu ter taleči se sneg ni moglo samo enemu bitju v hiši razodevati nič posebnega: Marti.
Posedala je v mali sobi, iz katere je le redko stopila, razen da je opravila delo, kar ga je bilo. Ko pa je bilo to končano, se je spet zaprla v sobo in vzela v roke, kar je pač bilo, da ni sedela brez vsega. Vendar ji je delo često obležalo v rokah in so misli odpotovale bogve kam. Redki so bili trenutki, ko je stopila v veliko sobo h Koštrčevim in še to samo na večkratno povabilo, ker se ni mogla otresti ljubeznivosti ljudi, ki ji niso kazali neprijaznega lica, temveč so bili z njo kakor nekoč.
Dve okni je imela mala soba, prvo je gledalo na sever, drugo na zahod. Skoz okno na sever je videla samo širok jarek, ki je ležal dobrih dvajset metrov za hišo. Do tja je bil vrt, kjer so rasle slive in nekaj jablan. Za vsem tem, prav v jarku je bil jelšev gozd. Jelšje ni raslo posamič, temveč v grmovju. Cel tak grm, kjer je bilo po deset, petnajst ali manj jelš,
se je nekako vzdignil nad jarek in tam so bila trda tla. Prav tako so si pritlikavi grmi ustvarili nekako vznožje, kjer so lahko uspevali. Ta gozd, porasel nad vsem jarkom, je zakrival pogled na drugo stran. Tam so bila polja, vendar jih Marta ni nikdar videla, ker ni imela tam ničesar iskati. Tudi skoz okno na zahod ni videla drugega kot gozd, ki se je na to stran razširil proti Muri. Skoz to okno je ob poznih popoldnevih padlo nekaj sonca; in ko se je sonce že pomikalo za drevje, so padali njegovi prameni v sobo in ustvarjali svojevrstno lepoto.
Toda kaj je bilo Marti do te lepote? Soba je bila podobna ječi, iz katere ni mogla in ni imela kam stopiti. Ivan je bil redko doma; če ni bilo drugega, je odšel v gozd po drva; poslednje čase je sploh odhajal z doma, kakor bi se bal, da bi moral z njo govoriti. Marta je videla, kako so se v Koštrčevi uti kopičila drva, kakor bi imel Ivan najtrdnejšo voljo ostati tu do smrti in se nikdar več nikamor ganiti. Te sobe se je izogibala tudi Katica. Ves dan je posedala pri Koštrčevi mamici in včasih še jest ni prihajala ter je celo tam spala, kakor bi se že popolnoma odtrgala od svojih staršev, predvsem od svoje matere. Zakaj mnogo več prilike je bilo, da je prišla z Ivanom skupaj in često se je zgodilo, da je Katica zapela in jo je Ivan spremljal pri tem na kitaro.
»Eh, koliko in kako se je vse spremenilo,« je vzdihnila Marta. »Kaj je ostalo od vsega tega, kar je bilo nekoč?« Ni še daleč čas, ko je bilo še kar prav prijetno, ko je potekalo življenje tako lagodno in skoraj zadovoljivo; prinašalo je lepe in mirne sanje o novi pomladi in o svetu, kamor pojdejo spet; ker Marta je ljubila svet in si vedno znova želela stopiti vanj.
Prvi avgustovski konec tedna »po pričakovanjih«
Izredno gost promet z dolgimi kolonami avtomobilov na prehodih z Jugoslavijo
Prvi avgustovski konec tedna se je iztekel »po pričakovanju«: z dolgimi kolonami avtomobilov, ki so že od prvih jutranjih ur preplavile najbolj prometne ceste tržaške pokrajine. Posledica tolikšnega navala so bile že spet dolge vrste na mejnih prehodih z Jugoslavijo, kamor je bila namenjena velika večina italijanskih in tujih turistov, ki so včeraj potovali skozi naše kraje.
Avtomobilski »boam« je bilo pričakovati, saj so se v petek v italijanskih tovarnah začeli množični dopu-
sti. Italijanski turisti so se tokrat hitro, že v petek ponoči odpravili na pot, verjetno v upanju, da se bodo tako izognili dolgemu in zamudnemu čakanju v kolonah. Očitno pa jih je imelo še kar precej to domisel, saj so se začele že prdd svitom ustvarjati tudi na cestah naše pokrajine in na tistih, ki vodijo v našo pokrajino, dolge reke vozil.
Na mejnem prehodu na Pesku je bilo zjutraj toliko prometa, da se je kača avtomobilov vila skoraj do križišča ceste za Bazovico s Trbiško
Kolone avtomobilov nekaj kilometrov pred mejnim prehodom na Pesku
cesto. Ob 10. uri se je kolona že skrčila na 3 kilometre, italijanski radio pa je vseeno vabil turiste, ki so namenjeni v Jugoslavijo naj se posluži jo bližnjega prehoda pri Lipici.
Na mejnem prehodu pri škofijah je bila še popoldne kolona vozil dolga dva kilometra. Med turisti so bili najbolj številni prav Italijani, medtem ko so še prejšnji konec tedna »prednjačili« Nemci in Nizozemci. Pri Fernetičih popoldne ni bilo toliko prometa (vrsta se je raztezala za nekaj sto metrov), občuten pa je bil promet iz Jugoslavije v Italijo (največ je bilo jugoslovanskih in turških sezonskih delavcev, ki so se po počitnicah v domovini vračali na delo v Švico in v Francijo).
Zelo vroče, in ne le zaradi pripekajočega sonca, je bilo tudi na prometnicah, ki vodijo v našo pokrajino. Tako je bil promet na avtocesti Benetke - Trst ves dan izredno gost. Pri Moščenicah se je kača vozil zagozdila in se v kratkem tako razvlekla, da je postala dolga kakih deset kilometrov. Avtomobilisti so morali čakati tudi do dve ali celo tri ure, predno so lahko pustili avtocesto za sabo. Ob tolikšnem prometu so začeli policijski organi usmerjati vozila z avtoceste že pri Redipuglii in Vilešah, o čemer podrobneje poročamo na goriški strani.
V"
Šestdeset plodnih let našega Oskarja Kjudra
Naš Oskar Kjuder bo jutri praznoval svojo 60-letnicó. Dragi Oskar, predvsem vse najboljše, z željo, da bi bil še dolgo yirav in čil. Te čestitke izrekam v svojem, pa tudi v imenu vseh tistih, ki te cenimo, spoštujemo in imamo radi — v imenu tistih, ki so te poznali še iz otroških let, ko si se že pri očetu naučil igranja na frajtonarco in vzljubil našo ljudsko glasbo in pesem — v imenu vseh tistih, pred tolikimi leti mladih slovenskih fantov, ki so morali, kot ti v tako imenovane -»battaglioni speciali« v Južno Italijo, kjer si dočakal izkrcanje zavezniških sil, kjer si dočakal ustanovitev prekomorskih brigad, v katere si tudi sam vstopil in z njimi prišel v Dalmacijo — v imenu vseh tistih, ki so se, kot ti borili proti okupatorju in našemu smrtnemu sovražniku, ki so okusili s teboj strahote vojne, lakoto, pomanjkanje, bolezen, — v imenu vseh bivših pevcev nekdanjega pevskega zbora »Srečko Kosovel« v katerem si igral harmoniko, pa tudi pel — v imenu vseh naših mladih glasbenikov, ki si jim posvetil veliko svojega znanja, ki si jim vlil ljubezen do glasbe, ki so tudi sami danes že pedagogi, ali priznani glasbeniki celo solisti — v imenu tvojih partizanskih pevcev, starih in mladih, pa tudi v imenu vseh nas Slovencev, ki znamo upoštevati vse tvoje delo, tako na področju glasbe, petja, kot na vseh drugih področjih, kjer se Slovenci pojavljamo, ali uveljavljamo.
Na žalost je vedno tako, da zmanjka ob takih priložnostih prostor za opis vsega, kar je slavljenec v svo-
CGIL: Občina je kriva za onesnaženje morja
Podatki o onesnaženosti morja, ki je posebno prizadela Tržaški zaliv, postajajo iz dneva v dan bolj zaskrbljujoči. Nesnaga se počaši širi proti barkovljanski obali. Strokovnjaki so v morju zabeležili izredno visok odstotek bakterij, daleč višji od tistega, ki bi bil lahko še «dovoljen«.
Za ta problem se je zavzel tudi sindikat CGIL. člani sindikata se predvsem sprašujejo, ali je tega nevarnega onesnaževanja res krivo samo protizakonito odtekanje greznic v morje, kot trdijo nekateri. Vsekakor pa je CGIL mnenja, da tiči krivda za vse to predvsem v pomanjkljivem zanimanju občinske uprave, ki se za vprašanje onesnaženega morja do sedaj še ni resno zavzela. Predvsem bi bilo treba poostriti raziskave na tem področju, treba bi bilo dognati, ali čistilne naprave (njihova glavna postojanka je v Ul. Svevo 25) res de-hujejo brezhibno. Morali bi tudi ugotoviti, kje so odtoki odplak zasebnih tovarn v morje in kakšna je njihova količina.
Sindikat krivi za to stanje občinsko upravo, ki nudi tudi premalo sredstev za raziskavo na tem področju. Problem pa je tako nujen, da bi ga lahko rešilo le takojšnje ukrepanje.
Z obiskom načelnika KPI v evropskem parlamentu
Jutri se bo v Sesljanu zaključil pokrajinski festival Unità in Dela
Pokrajinski festival komunističnega tiska v Sesljanskem zalivu se počasi izteka. Drevi ob 20. uri bo na programu zaključna okrogla miza v nizu srečanj o miru in o razorožitvi, na kateri, bosta sodelovala evropska poslanka KPI (nekoč PDUP) Luciana
Castellina in nemški socialdemokratski poslanec Gert Weisskirchen, ki bosta govorila o izkušnjah in o perspektivah mirovnih gibanj v Evropi. Tako Castellina kot predstavnik SPD sta bila in sta še danes v prvi osebi angažirana v boju za mir in proti
Od jutri dalje v dolinski občini spremenjen vozni red avtobusov
Uprava občine Dolina sporoča, da bo s ponedeljkom, 5.8.1985 spremenjen vozni red avtobusov.
Pri spremembi novih urnikov so bila upoštevana priporočila in potrete uporabnikov avtobusa. Ta sprememba je prva prilagoditev za izboljšanje povezave med dolinsko občino in mestom, kajti upravi in ACT-KPP težita za tem, da bodo v čimkrajšem času odpravljene še nekatere nevšečnosti, ki so tehničnega značaja.
Svetujemo občanom, ki se poslužujejo avtobusov, da dvignejo nove urnike pri prodajalnah vozovnic ACT-KPP in na občinskem sedežu.
Novi urniki bodo tudi izpostavljeni na postajah.
Občinska uprava je na razpolago za morebitne predloge, ki bodo tožili k nadaljnjemu izboljšanju javnih prevozov.
oboroževalni tekmi med blokoma, v okviru katerega smo bili večkrat pri ča sorodnim stališčem med italijanskimi komunisti in nemškimi socialdemokrati.
Jutri Pa bo zadnji dan festivala. Gost tržaških komunistov bo ob tej priložnosti načelnik komunističnih poslancev v evropskem parlamentu Gianni Cervetti, ki bo govoril na temo »Sovjetska zveza v dobi Gorbačo va«. Cervetti bo govoril ob 20. ure. Oba večera bo poskrbljeno tudi za zabavo in za prijetno razpoloženje. Drevi bo koncert mestne godbe na pihala »Giuseppe Verdi«, ki jo vodi Lidiano Azzopardo, jutri zvečer ob 21. uri pa se bo publiki predstavila »Muia Doc band« piti taktirko Lorenza Mu-scovija.
Festival Unità in Dela, pri katerem sodelujejo skoraj vse mestne in okoliške partijske sekcije, je letos zelo dobro uspel, kot priča obisk občinstva, ki se je vsak večer množično zbralo pod košatimi drevesi bivšega kopališča Caravella.
jem življenju opravil. Za opis tvojega bogatega in plodnega življenja bi bilo potrebno kar precej prostora. Zato se mi zdi najbolj prav, če navedem le nekaj tvojih misli iz razgovora, ki sva ga imela pred tem tvojim življenjskim praznikom, ko seM te najprej vprašala, če si s svojin1 življenjem zadovoljen, to kljub težavam, ki si jih prav gotovo doživel in kljub napornemu delu, ki ga vodiš še danes.
»Moram reči, da sem zadovoljen-Mislim, da sem se vedno trudil, da bi po svojih močeh delal kar najboljše. Nimam sovražnikov, upam, da me imajo moji tovariši radi, kot jih imam tudi jaz in tako je tudi moja vest mirna.«
Že od mladih let si ljubil glasbo in glasbi si ostal zvest do danes.
»Spomnim se, da sem imel kakih šest let, ko mi je oče ob sobotah rekel: Oskar, gremo v osmico, bomo kaj zaigrali na frajtonarco. Potem sem začel s študijem violine, ki sem jo nato veliko let sam poučeval na Glasbeni matici. Veliko mojih študentov je medtem že diplomiralo in to me zelo veseli. Ker sem pred leti vodil tudi orkester GM, bi si srčno želel, da bi prišlo ponovno do njegove obnovitve. Sedaj mislim, da že imamo toliko lastnih mladih glasbenikov, da bi to zmogli.«	v .
Od leta 1972 dalje vodiš Tržaški partizanski pevski zbor. Torej si tudi njegov ustanovitelj. 360 koncertov, ki jih je ta zbor opravil v vseh teh letih, je najboljše spričevalo za 1° zbor, ki se mu je sedaj pridružil tudi mladinski zbor, torej zbor sestavljen iz mladih pevcev, ki hočejo nadaljevati s partizansko in borbeno pesmijo, a tako, kot jo oni čutijo. Si tega vesel?
»To mislim, da je edina pravilna pot. Če ne bi imeli mladih za seboj, bi bilo znamenje, da smo nekje pogrešili. Tako pa lahko mirno gledamo v bodočnost.«
Oskar, naše čestitke in želje smo h že izrekli. Kakšne pa so trnje?
»Da bi bil zdrav, da bi lahko še delal tako v glasbi kot tudi na moji zemlji.«
N. L-
• Jutri ob 20.30 bo na Trgu Unità koncert mestne godbe Giuseppe Verdi. Pod taktirko Liliana Azzopardo bo godba izvajala skladbe Balfej3-Offenbacha, Lebarja, Frimla in B1' zeta.
Kam po maturi? - Nekaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro
Tudi za pravnike in ekonomiste možnosti
zaposlitve
PRAVO
Študij prava prikliče vsako leto veliko študentov: kar 11% slovenskih maturantov, ki nadaljujejo študij, se je v zadnjih petih letih odločilo za to fakulteto. Zgovorna pa je tudi številka, ki pove, koliko maturantov se je lani vpisalo na tržaško fakulteto za pravo — 478. Vseh študentov na fakulteti je v lanskem letu bilo 1542. študij traja uradno štiri leta in predvideva 21 izpitov. V prvi dveletki segajo izpiti ne samo na strogo področje prava, ampak tudi na področje filozofije, zgodovine in ekonomije. Prva težava za maturanta je ponavadi ravno v tem, da se mora spopasti s »predmetom«, ki je popolnoma nov in o katerem v teku višješolske izobrazbe ni slišal veliko. Kasneje pa lahko študent izbira meti različnimi študijskimi smermi:	pravosodno, administrativno,
mednarodno in ekonomsko. Ustroj fakultete predvideva tudi možnost, da si študent sam sestavi študijski načrt in da tako izbere tiste predmete, ki mu najbolj odgovarjajo. Jasno pa je, da so nekateri predmeti obvezni. Z dosego diplome študija še ni konec: tisti, ki hoče postati odvetnik, mora dve leti opravljati prakso v kaki odvetniški pisarni, nato pa polagati še državni izpit, ki je izredno zahteven. Podobno velja tudi za tiste, ki hočejo postati notarji: po opravljeni praksi in državnem izpitu morajo bodoči no-
tarji še zmagati natečaj, saj so mesta za notarje strogo omejema. Težavna pot čaka tudi bodoče sodnike, kajti natečaj, ki ga marajo odpraviti, je težak in kandidatov dosti. Vendar i-ma diplomirani pravnik še druge možnosti za zaposlitev: lahko dobi stalno delovno mesto na področju bančništva in zavarovalništva, pri čemer so tovrstne možnosti v Trstu kar velike, lahko se zaposli v javnih upravah, nekaj diplomiranih pravnikov ostaja na univerzi in opravlja službo asistenta ali raziskovalca, v nekaterih primerih pa sò se diplomiranci te fakultete odločili za diplomatske službe. Glede na širše perspektive, ki jih diplomiranim pravnikom nudi mesto Trst in naša dežela, kot tudi na položaj slovenske manjšine, ki potrebuje takega specializiranega kadra (pomislimo samo na globalno zaščito), i-majo bodoči slovenski pravniki kar optimistične perspektive za svojo bodočnost. Naj še omenimo, da se slovenski študentje prava združujejo v društvu Pravnik, ki je namenjen tako študentom kot vsemi ostalim pravnikom.
EKONOMIJA
Izjemno dobre možnosti za zaposlitev imajo tudi tisti študentje, ki diplomirajo iz ekonomije. Morda je tudi to razlog, da se vsako leto vpiše na fakulteto za ekonomijo veliko študentov. Nanjo se je lani v Trstu vpisa-
lo 454 študentov, vseh na fakulteti pa je bilo 1223. Po anketi, ki jo je izvedel SLORI, se je v obdobju zadnjih petih let kar 16% slovenskih maturantov odločilo za ta študij, študij na ekonomski fakulteti, ki je bila ena izmed prvih ustanovljenih fakultet v Trstu traja štiri leta in predvideva 31 izpitov ter poleg tega še dva pismena izpita iz tujih jezikov. V okviru tržaške fakultete se študent lahko odloči za štiri študijske smeri: ekonomsko, poslovno, matematično-sta-tistično in blagoznanstveno. Študij seveda sloni na ekonomskih vedah, veliko pa je tudi matematike, knjigovodstva, prava in tujih jezikov. Na tržaški fakulteti so uvedli t.i. semestre, kar pomeni, da lahko študent o-pravlja prve izpite že v februarskem roku, kar seveda predstavlja veliko prednost. Diplomirani ekonomisti imajo, kot že rečeno, veliko možnosti za zaposlitev: večina se jih zaposli na področju javne uprave, bančništva in zavarovalništva: po opravljenem državnem izpitu lahko diplomirani ekonomist opravlja službo komercialista, nekaj je še možnosti za zaposlitev v okviru šolstva. Položaj slovenskega študenta ekonomije je še boljši, saj gre pri tem upoštevati možnosti na področju manjšinskega gospodarstva in gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Naj še omenimo, da se slovenski študentje
ekonomije združujejo v Društvu slovenskih ekonomistov.
Pred nekaj leti so na ekonomski fakulteti v Trstu ustanovili še diplomsko smer za statistiko in aktuarsko (zavarovalniško) matematiko. Ta diplomska smer predvideva štiri študijska leta, v katerih je treba opraviti 23 izpitov ter dva pismena izpita iz tujih jezikov. Glavni predmeti na tej fakulteti so statistika, matematika, e-konomija in pravo. Fakulteta je povezana s tržaškimi zavarovalnicami in to zagotavlja velike in odlične možnosti za zaposlitev za vse, ki jo dokončajo.
POLITIČNE VEDE
V akademskem letu 84/85 se je za fakulteto za politične vede odločilo veliko maturantov, točneje 404, v i-stem letu pa je bilo študentov vseh štirih letnikov 899. Vsako leto se tudi marsikdo izmed slovenskih maturantov vpiše na to fakulteto, kar je tudi razumljivo, saj je že sama narava študija izredno aktualna in privlačna. Študij traja štiri leta in predvideva 19 izpitov ter dva kolokvija iz tujih jezikov. V prvi dveletki se študent uči politoloških ved (kot so na primer politične vede, politična znanost, sociologija), pravnih ved (javno in privatno pravo), ekonomskih ved (politična ekonomija, ekonomska in gospodarska politika), statistiko in zgodovino. V zadnjih dveh letih pa lahko
študent izbira med sledečimi študij'
skimi smermi:	politično-ekonomskO’
politično-pravno, med n a rodno- po 1 i L c' no, politično-socialno in zgodovinsko-politično. Diplomiranec te fakultet® ima široko paleto možnosti glede na zaposlitev: lahko deluje na najrazličnejših področjih javne uprave, v okvr ru bančništva, lahko je zaposlen P1,’1 velikih podjetjih, mnogo se jih odlod za delo v okviru kake politične stranke, nekaj se jih zaposli v diplomatskih službah.
SOCIOLOGIJA
Naj ob koncu današnjega članka .0" menimo še fakulteto za sociologi!0' Najbližja fakultete) za sociologijo j® v Trentu, to vedo pa lahko študiram0 še v Rimu, Urbinu, Neaplju in Salernu, Študij traja uradno štiri leta in navadno predvideva 20 izpitov, čepra zahtevajo na nekaterih fakultetah » izpitov. V teku samega študija je nekaj obveznih izpitov kot so npr. etologija, antropologija, zgodovina j1' lozofije, logika, statistika, metodologija in tehnika socialne raziskave-psihologija, zgodovina sociologije 10 drugi. Sicer pa lahko študent sam °-smeri svoj študij in se tako poglo. v tista vprašanja, ki ga najbolj za0* majo. V preteklosti in tudi danes za ta študij zanima veliko študente • kljub temu da so težave pri iskani zaposlitve precejšnje.	.
MAJA LAPORNIK
Zastoj pogajanj za izvolitev nove občinske uprave
Nabrežinska PSI še vedno neodločena
O novi devinsko-nabrežinski občin-s,!j upravi bo spet tekla beseda ko-J160 tega meseca ali v začetku sep-^ttibra. To je moč sklepati po zad-ločenih sestankih delegacij KPI, in Slovenske skupnosti, ki niso »brodili novih bistvenih elementov, tako da je položaj podoben tistemu Pfod skoraj enim mesecem, ko so socialisti vendarle pristali na pogajala s komunisti in s SSk, niso se pa »oteli odkrito izreči o strankinem sodelovanju v domači napredni upra-^l' Socialisti so to svoje protislovno održanje potrdili tudi včeraj, ko niso hoteli podpisati skupnega tiskov-eSa poročila, o poteku pogajanj, ki tfp 'V Predlagala občinska sekcija Ssv tn na katerega je že pristala f j-' Poročila za sedaj torej ne bo,
- |.i zato, ker sta KPI in SSk sogla-"b da bi nujno morebitno skupno tališče (brez PSI) v tem zelo delikat-!oem momentu pogajanj samo zaostri-odnose med nekdanjimi zavezniki. °tnunisti bodo vsekakor takoj spet »vezali stike s socialisti z name--da pride mogoče že jutri ali Pojutrišnjem (vsekakor čimprej) do '{»teralnih srečanj med delegacija-z *■ na katerih bi se vsaj domenili a datum sklicanja občinskega sveta. Kolikor nam je znano, ni bilo skup-rini-?'-r0<'',°' ki ga je predlagala KPI, "ticno obvezujoče, ampak je bilo
prvenstveno informativnega značaja, saj ima devinsko - nabrežinska javnost skoraj tri mesece po volitvah pravico biti seznanjena vsaj o poteku razgovorov, če že ne o perspektivah nove uprave. Ožja delovna skupina je pripravila osnutek občinskega programa, do problemov in do zaostrovanj pa je prišlo, ko so delegacije začele obravnavati vprašanje župana in razdelitve mest v odboru. S tem v zvezi je prišlo do polemik zlasti med SSk in PSI.
Ob takem položaju je mogoče res najboljše, da se pogajanja odložijo za nekaj tednov, seveda pod pogojem, da se septembra dokončno izjasnijo stališča in da se takoj zatem izvoli nova občinska uprava. Govori se, da bo imela pri tem zelo važno besedo pokrajinska federacija PSI,
ki pa že dalj časa ponavlja, da je položaj v devinsko - nabrežinski občini tesno povezan z razmerami v tržaških koalicijah in baje celo s preverjanjem večine na deželi. Pogajanja za vstop PSI v tržaško koalicijo se bodo začela septembra in se bodo gotovo nadaljevala nekaj mesecev, kar bi pomenilo, da bi v Devinu - Nabrežini izvolili novo upravo komaj tam nekje oktobra ali celo novembra. To pa bi bilo za tamkajšnjo občinsko skupnost nesprejemljivo!
Občinska sekcija KP »E. Berlinguer« pa je medtem uradno demantirala vest, da je partijska delegacija v primeru, da bi župansko mesto pripadalo SSk ali PSI, predlagala za podžupana neodvisnega levičarja Voccija. (st)
Občina ima že načrt za nov stadion?
Kljub poletnemu premoru je tržaški župan Richetti za jutri dopoldne sklical nujno sejo načelnikov svetovalskih skupin, da jim obrazloži načrte občinskega odbora v zvezi z gradnjo novega nogometnega stadiona na področju sedanje klavnice. Baje je uprava že pripravila podrobne plane za ta objekt in že navezala potrebne stike z raznimi gradbenimi podjetji, ki bi morala v kratkem začeti z deli.
Proti jutrišnjemu sklicanju načelnikov skupin so nastopili komunisti in Parovel (Tržaško gibanje), ki so mnenja, da bi se moral o tem. važnem sklepu po poglobljeni razpravi izreči občinski svet.
Kvaliteten jazzovski koncert
V petek zvečer je na dvorišču pokrajinskega muzeja v Repna nastopila skupina Jazzva iz Logatca, Skupino sestavljajo šest mladih glasbenikov, ki se sicer komaj leto dni ukvarja s skupinskim jazzovskim ustvarjanjem. V tem času so pod izkušenim strokovnim vodstvom Matjaža Albrehta dosegli že dobro kvalitetno raven, Matjaž Albreht skupaj s Sasom Borovcem namreč študira na Glasbeni akademiji V Ljubljani s posebnim poudarkom na jazz glasbi. Oba redno obiskujeta tudi poletne tečaje za jazz glasbo v Grožnjanu. Na petkovem glasbenem večeru je bilo posebej zanimivo dejstvo, da je več kot polovico
izvedenih skladb sestavil sam Ma-I jaz Albreht. V svojih glasbenih stvaritvah je težil za tem, da bi vsakemu članu jazzovske skupine dal možnost solistične uveljavitve. Pri tem je uporabil tako liričnost v stilu plošč ECM v Baladyni kot klasično modalno uprizoritev znane pripovedke o repopulcih, ki ne uspejo izpuliti začarane repe. V obliki tro-delne suite je podal trud posameznih repopulcev s pomočjo solističnih posegov, ki se ob koncu sprevržejo v splošni kaos. Skromno obiskani večer, pri čemer je gotovo botrovalo sovpadanje s počitniško sezono, je skupina Jazzva izpopolnila z izvedbo standardnih skladb
Naš praznik v Koludrovci
Y Koludrovci se od 15. ure dalje nadaljuje Naš praznik, ki ga prireja goniška sekcija Slovenske skupnosti. Kulturni program, Ivi ga bodo izvajali uiturni delavci iz ljubljanskega Bežigrada se tjo začel ob 17.30. Na sporedu koncert ženskega pevskega zbora delovne organizacije Petrol in zbor rfcitacij in pa prikaz lutkovne igrice »Lev in miška«, ki je prirejena po zopovi basni. Prisotnim bosta nato spregovorila deželni predsednik Sloven-z e skupnosti dr. Rafko Dolhar in sekcijski tajnik Jožko Gruden. Do enih jutra j pa bo sledil ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Jutri bodo sa° n ^	17- uri, ob 20. uri bo začel svoj nastop narodnozabavni an-
'nbel Times, ob 21. uri pa bo na sporedu tekmovanje v vlečenju vrvi.
B. S.
Prošnje za suplence v zgoniški občini
iqj. ^SMuška občinska uprava je objavila razpis za suplence v šolskem letu •V86. Sestavili bodo lestvice za morebitne nadomestitve učnega in neučne-"sebja v vrtcih in šolah, in sicer sluginj, kuharic, čistilk in otroških ne-ZaValk> kot tudi vzgojiteljic v otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj Pade 31. t.m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Hvalevredna pobuda skupine mladih
čat ^	80 v Vdlači tržaške pokrajine podelili srebrni pokrajinski pe-
plo perici mladih: Aleksiju Floreancigu, Mameli Rozza, Mauriziu Rozzi, Gallese in Andreu Verzieru. V sproščenem pogovoru se jim je za nji-Ca saptostojno pobudo zahvalil odbornik za turizem in kmetijstvo, Bruno «c«. Mladi so namreč uredili in obnovili staro, zapuščeno Vilo Diana, na svoje stroške mize in očistili vrt. Tako js nastala diskoteka na . stem, kjer je ob večerih ples, poleg tega pa točijo tudi pivo in osve-une Pijače.
Priprave na dvanajsto Kraško ohcet
Letošnji kraški par: Morana Sossi in Franco Simonettig
(Foto Egon)
Dvanajsta Kraška ohcet se bliža s hitrimi koraki. V repentabreki občini so že stekle priprave za letošnjo prireditev, ki bo zaživela zadnji teden v avgustu. Organizatorji mrzlič-
Na Opčinah se v petek začne Tabor 85
ppj.Ze več let SKD Tabor vztrajno zasleduje raznolike nirn"16 'n n°vosti, da bi presenetilo in razvnelo za-ni(i anjl'-. z_a bogatejše kulturno življenje pri svojih čla-že lni slovenski javnosti v zamejstvu. V tej optiki čoff]0 vrst° lot prireja Tabor na dvorišču Prosvetnega ozko3 na ^Pčinah in vsakič skuša kvalitetno prekoračiti osnovane meje tradicionalne zamejske sagre, diio , l°s bo opensko društvo v okviru Tabora 85 prire-Na 'fz^avo oblikovalk pletenin iz Rašice pri Ljubljani. Vodn	razstave v petek, 9. avgusta, bo imela u-
Kst p » 'nS- arh. Metka Vrhunc. Sodeloval bo če-kni;„ ' Majaron. Obenem bodo odprli tudi razstavo KnJ>g. Plošč in kaset.
nista	Kb avgusta, bo na sporedu koncert violi-
ŠiškovTč0^ ‘^l^oviča °b klavirski spremljavi Mojce
Naslednji večer bo domača seniorska dramska skupina oblikovala Besedo 85. Tekst je po lanskem uspehu Besede 84 napisal Drago Gorup, ki je prevzel tudi režiserske obveznosti.
Na dan velikega šmarna bo koncert godbe na pihala iz Ricmanj. Zgodaj popoldne bodo začeli delovati dobro založeni kioski. Zvečer pa bo za ples poskrbel ansambel Domači fantje.
Tako v petek kot v soboto bodo v večernih urah odprti kioski, za ples pa bosta igrala ansambel Zvezde in The Lords.
V nedeljo, 18. avgusta, se bo Tabor 85 zaključil z gostovanjem mladinskih skupin Mladi glas in Planika iz Kanade. Mladi plesalci se bodo predstavili s folklornimi in modernimi plesi. Zvečer se bodo lahko vsi obiskovalci zavrteli ob zvokih ansambla Domači fantje.
no iščejo vola, ki naj bi na praznični predvečer prevažal nevestino doto s Cola v Repen. Na tržaškem področju namreč ni več teh krotkih vpreženih živali pa tudi onstran meje zgleda, da jih primanjkuje. Zato vlada bojazen, da bo treba pripeljali vola kar iz Ivanjega grada pri Komnu, kar bo seveda povzročilo nemalo birokratskih in finančnih težav.
Če za trenutek prezremo vse obrobne podrobnosti in se pomaknemo k samemu bistvu Kraške ohceti, moramo našim bralcem predstaviti letošnja »kraška« novoporočenca. Nevesta se imenuje Morana Sossi in stanuje na Opčinah. Rodila se je v Trstu, 5. aprila 1961. Po poklicu je učiteljica, sicer pa se že iz otroških let uspešno ukvarja s kotalkanjem pri športnem društvu Polet na Opčinah, kjer se že več let uveljavlja kot odlična kotalkarska trenerka.
Ženin se imenuje Franco Simonettig. 'Rodil se je v Čedadu, 8. septembra 1952 in že nekaj let stanuje na
Nesreča se je pripetila v piranskem porliču
V eksploziji na krovu barke hudo ranjen tržaški jadralec
vv
P°Wne so z rešilcem zna,-,..,, bolnišnice prepeljali v Trst SPanear , aškeSa jadralca Stella Vsem t ?" U se j® llud° opekel po Jadrnico Su'.ko J® v kabini njegove tiču ®’ za^'drane v piranskem por-Sarà c1*3 j®klenka. 52-letnega Span-Ijarii ' sprejeli na oddelek-“ -
tudi ' je
_ na oddelek, za oživ-v ,..aiti poleg opeklin je imel vdih i ® težave pri dihanju, ker u'nal strupen plin.
ko hudo ranjen, so svetovali prenos v tržaški oddelek za oživljanje, kjer so si zanj strogo pridržali prognozo. Prav predvčerajšnjim je Spangaro, ki ima barko običajno zasidrano v barkovljanskem portiču, prijel dva jugoslovanska državljana, ki sta kradla na njegovi jadrnici, in ju izročil karabinjerjem.
Nevarna igra prekinila počitnice 18-letnega turista
Za 18-letnega nemškega državljana Guntherja Markuša Hilda so se počitnice včeraj predčasno in dramatično končale. Fant se je s prijatelji vozil z oplom ascono, ko je na avtocestnem izhodu pri Lisertu naletel na dolgo kolono. Vročina in mladostna prešemost sta botrovali nevarni igri: fant se je usedel na prtljažnik in poskakoval na njem, avto pa je počasi vozil naprej. Nenadoma se je zgo-
T v
uiso^.,, ra2l°gi nesreče zaenkrat še Počila n kaže pa> da J® jeklenka Sarovp .0t®m. ko je na krovu Spancu ek<;r,iJa-rac® »Urama« že prišlo sreča ^ ° eJe- Ko se je pripetila ne-K.ìeeo’v ■ Spangaro bil v kabini sam. Icc) ;n Slri Stefano (tudi znan jadra-je i^Pnjateij Claudio Martinuzzi, ki r>a -n, Potapljač, sta namreč bila Spangar;,0 -U' Reševanje ranjenega drnjco -, • i- ,l ° težavno, kler so ja-je začpi3al j- Pomeni, kmalu pa se »ajprei c.,-, -l Potapljati. Tržačana so ko n- Prejeli v izolsko bolnišnico, so zdravniki uvideli, da je ta-
jBEikiJ—1
(Rettela l^o ssa
KRIŽ pri Trstu 172 - Obalna cesta - tel. (040) 224214
Na terasi nad morjem s pogledom na tržaški zaliv domače ribje specialitete (špageti, rižota a la Tenda rossa in drugo)
(ob četrtkih zaprto)
dila nesreča: avto je potegnil, Hilda pa je vrglo na asfalt, kjer se je močno udaril v glavo. Najprej so ga sprejeli v tržiško bolnišnico, nato pa so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice, kjer ga intenzivno zdravijo zaradi verjetnega prebitja lobanje.
Rdeči petelin prebudil Opence
Pol Opčin je prejšnjo noč spravil na noge rdeči petelin, ki je povsem uničil leseno barako na gradbišču podjetja Grisonelli in Settimo, nedaleč od kasarne karabinjerjev. Prasketanje in šviganje zubljev je bilo tako glasno, da se je slišalo daleč naokoli in da je marsikaterega Openca prebudilo iz spanja. Openski gasilci domnevajo, dà je požar nastal zaradi kratkega stika, kajti kar je o-stalo od barake, v kateri je bilo shranjeno orodje, bržkone pa je bil v njem tudi zasilni urad, daje misliti, da je biia električna napeljava res zelo zasilna in improvizirana.
Opčinah. Poklicno se ukvarja s fo-tolitografijo in grafiko. Opravil je specializacijo v barvnih reprodukcijah in je zaposlen pri Založništvu tržaškega tiska.
Morana in Franco sta se odločila za Kraško ohcet, ker sta navdušena pomena te folHomo - etnografske prireditve za celotno narodnostno skupnost Slovencev v Italiji.
Prireditev Kraške ohceti bo potekala po že ustaljenem sporedu, čeprav bo tudi letos vsebovala nekatere kulturne izpopolnitve. V sredo, 28. avgusta, bo kitarist Franko Guštin s celovečernim koncertom poskrbel za glasbeni uvod v praznovanja Kraške ohceti. V četrtek bo v Kraški hiši odprtje razstave Kras v miniaturi. Ob tej priložnosti bo nastopil novogoriški oktet Vrtnica. Takoj za tem bodo na repenskem trgu odprli kiosk za pokušnjo vzorcev terana in domačih belih vin. Isti večer bo nevesta imela svojo dekliško na Colu, ženin pa bo svoje prijatelje povabil na fantovsko v Repen. Veselje bo doseglo svoj višek s plesom na vaškem trgu. Naslednji dan bodo domači fantje priredili podoknico, nakar se bodo lahko stari in mladi zavrteli ob domačih vižah. V soboto bo dolgo iskani vol prepeljal nevestino balo s Cola v Repen in ponovno bo ansambel narodnozabavne glasbe poskrbel za ples. V nedeljo, 1. septembra, bodo poročni par, svatje in seveda mnogi radovedneži sklenili že običajen svatbeni sprevod, ki bo krenil po strmi poti do repentabrske cerkvice, se nato spustil do gostilne na Poklonu in končno prišel do Kraške hiše v Repnu, kjer bo predaja neveste.
Organizatorji že sedaj vabijo vse narodne noše, da se v čim večjem številu udeležijo nedeljske slovesnosti.
■	Sporočamo žalostno vest,
da je preminila v Argentini * v starosti 88 let
Marija Klarič vd. Pahor
Sin Albin z družino, sestri Kristi->ia in Ema ter drugo sorodstvo.
Buenos Aires, Vižovlje, Gorica, 4. avgusta 1985
ZAHVALA
Vsem, ki so se v tako obilnem številu poslovili od našega dragega
Radislava Pertota
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala župnikoma, cerkvenim pevkam, vsem tovarišem; in pristaniškim delavcem, ki so se potrudili in organizirali pogreb, govorniku za tolažilne besede, prijateljem, nosilcem krste in cvetja, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena Slavica, otroka in drugo sorodstvo.
Nabrežina, 4. avgusta 1985
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bo opereta »Rose Marie« R. Frimla in H. Stotharta.
Danes, 4. t. m., ob 18.00 druga predstava operete »ROSE MARIE« F. Frimla in H. Stotharta.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži ProttL CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tek 003861/212-492 ali 221-121. int 432 in 433.
kino
Ariston 21.30 »Amadeus«. Režija Miloš Forman; igrajo: Tom Hulce, Fred Murray Abraham, Elizabeth Berridge. Eden 15.30 — 22.15 »Leccami Lucy«.
Prepovedan mladim pod 18. letom. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta.
Excelsior Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Halloween III.«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »La casa delle hostess«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Gwen-doline.« Prepovedan mladim pod 14. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »Glenn Miller story«. James Stewart, June Alyson. Grattacielo 16.00 — 22.15 »Ufficiale e gentiluomo«.
Capitol 16.00 — 22.00 »Biade Runner«. Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta.
Radio 15.30 — 21.30 »Ether, pomo e-sperienze di una giovane signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VAŠKI PRAZNIK ŠD VESNA V KRIŽU
DANES, 4. AVGUSTA:
ob 10. uri odprtje kioskov ob 21. uri žrebanje loterije nato ples z
ANSAMBLOM NORD-EST
razna obvestila
ŠZ Sloga vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo danes, 4. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel TAIMS.
_________koncerti____________
Občina Devin-Nabrežina priredi v torek, 6. t. m., ob 20.30 v stari štivan-ski cerkvi koncert mednarodnega komornega orkestra Glasbene mladine iz Grožnjana. Dirigent Mladen Sedak.
ZAHVALA
SKD I. Gruden in ŠD Sokol se zahvaljujeta
Občini Devin - Nabrežina, nabre-žinski hranilnici, Skladu M. Čuk in staršem, ki so pripomogli k uspelemu izteku poletnega središča v Nabrežini.
izleti
KD Slovan priredi v nedeljo, 1. septembra, enodnevni izlet na ŠUŠTARJEV SEJEM v Tržič in v sotesko Vintgar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju Grgiču (tel. 226-286 ali 226-351) do 28. avgusta.
SKD Slavec organizira 1. septembra izlet na ogled tradicionalnega SEJMA V RIBNICI in VINSKEGA SEJMA v Ljubljani. Vpisovanje jutri, 5., in v torek, 6. t. m., od 20.30 do 21.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja 2 izleta in sicer: 18. avgusta v Ravascletto in od 17. do 19. avgusta v Avstrijo na Dunaj. Za informacije tel. 040/61011 od 17. do 19. ure.
čestitke
Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel čestita pevki Romani in možu ob rojstvu prvorojenke KATRIN, kateri vošči vso srečo v življenju.
Ob jutrišnjem 60. rojstnem dnevu čestita svojemu pevovodji OSKARJU KJUDRU in mu želi, da bi zdrav in vesel še dolgo let uspešno vodil zbor-ansambel TPPZ P. Tomažič.
V torek, 6. avgusta, praznuje IVAN ŠTRANJ iz Doline 91 let. Vse najboljše in še mnogo zdravih in veselih let mu želijo hči Nerina z možem Antoniom in vnuk Mariin.
Družinico naše vzgojiteljice Silve je osrečilo rojstvo male MATEJE. Srečnima staršema in Aljoši toplo čestitamo, mali Mateji pa želimo vse najboljše v življenju. Ivanka in malčki šempolajskega vrtca.
Silvi, Davidu in Aljoši Paulini se je pridružila MATEJA. Iskreno jim čestitajo starši otrok šempolajskega vrtca.
J	-
Jutri bo praznoval svoj 60. rojstni dan
tov. OSKAR KJUDER
Ob tem življenjskem jubileju mu iskreno čestita in vošči
Zveza slovenskih kulturnih društev
é
Ob rojstvu prvorojenčka JANA GRUDINE čestitajo srečnima staršema Paoli in Walterju
Združenje Union, Smučarski klub in Skupnost vinogradnikov Sv. Ivan - Vrdela - Podlonjer
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
(TRST)
Občina Devin Nabrežina prireja od 17. septembra do 1. oktobra počitniško letovanje v Recoaru Terme (VI).
Pobuda, ki je odprta starejšim občanom, naj bi nudila priložnost socializacije, sprostitve in možnost posl uževanja zdra vstveno-rehabihtacij-skih terapij.
Popolnejše informacije lahko dobite v Počitniškem domu v Sesljanu št. 132 (urad za socialno skrbstvo), tel. št. 299-195, od 8. do 14. ure.
Kulturno društvo JOŽE RAPOTEC iz PREBENEGA
vabi na
SAGRO
4. in 5. avgusta
SPORED:
DANES: ob 10. uri odprtje kioskov
ob 18.30 koncert Pihalnega orkestra BREG iz Doline ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD JUTRI: ob 17. uri odprtje kioskov
ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD
VLJUDNO VABUENI!
Zgoniška sekcija Slovenske skupnosti
vabi na
NAŠ PRAZNIK
ki se nadaljuje v hrastovem gozdiču pri KOLUDROVICI.
DANES, 4. t.m.: ob 18. uri koncert ženskega pevskega zbora ter igra »Lev in miška« v izvedbi lutkovne skupine ZKO občine Lj-Be-žigrad; govora dež. predsednika SSk dr. 'R. Dolharja in sekcij-skega tajnika J. Grudna; ob 20. uri ples z ansamblom Furlan. JUTRI, 5. t.m.: ob 20. uri ples ob zvokih ansambla Taims; ob 21. tekma v vleku vrvi.
Dobro založeni kioski z domačo hrano in pristno kapljico bodo delovali oba dni od 15. do 1. ure po polnoči.
gledališča
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 4. avgusta DOMINIK
Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.30 — Dolžina dneva 14.37 — Luna vzide 22.29 in zatone ob 9.25.
Jutri, PONEDELJEK, 5. avgusta
MARINKA
Vreme včeraj: temperatura zraka 29,5 stopinje, zračni tlak 1017,7 mb ustaljen, veter jugozahodnik 6 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Marco Godini in Luca Montenesi.
UMRLI SO: 87-letni Emesto Valenti, 69-letni Giovanni Ota, 84-letni Cristoforo Lorettu, 65-letni Vittorio Pasi, 95-letna Floriana Matossich, 83-letni Francesco Bonifacio, 87-Ietna Elisabetta Za-nini, 80-letna Giovanna Depangher.
OKLICI: bolničar Bruno Šau in bolničarka Daria Beltrame, računalniški analist Marco Coppola in prevajalka Daniela - Nadina Cardinah, zidar Giovanni Del Mestre in strežnica Valnea Rossi, trgovski agent Fabio Rebec in gospodinja Grazia Giacaz, mehanik Livio Cemecca in natakarica Susanna Bardella, gradbeni delavec Vincenzo Lanutte in prodajalka Iris Ficur, avtoprevoznik Walter lenco in prodajalka Laura Fragiacomo, zidar Giuseppe Tu-Ijak in strežnica Marina de Castro, mehanik Giuseppe Rossini in gospodinja Giovanna Grapsi, inženir Bruno Versa in farmacevtka Majda Cemja-va, karabinjer Marco Turchi in delavka Maria Parentin, delavec Salvatore Galvano in delavka Gabriella Corbat-to, strojnik Paolo Benevol in frizerka Patrizia Milli, mehanik Francesco Cro-cetti in uradnica Gabriella Cabrelli, uradnik Paolo Mohorčič in uradnica Daniela Norbedo, trgovski agent Antonio Scarazzato in prodajalka Patrizia
Maniago, delavec Livio Bonamico in strežnica Luciana Talatin, inštalater Sergio Pizzulin in uradnica Fiorenza Faidiga, uradnik Andrea Dose in brezposelna Alba Sardo, elektrikar Giorgio Grassi in gospodinja Ada Milacic, vzgojitelj Walter Ukmar in psihologinja E-rica Cossutta, uradnik Cosimo Paparo in uradnica Maria Teresa Magenes, radiolog Giovan Battista Bassi in brezposelna Maria Grazia De Mattia, elek-tromehanik Dario Giuseppe Merotti in prodajalka Maria Antonietta Manin, prodajalec časopisov Alessandro Zul-liani in gospodinja Daniela Vici, mehanik Mauro Neri in brezposelna Valentina Dragovina, tehnični risar Furio Rodella in biologinja Simonetta Cosimi, uradnik Mario Gec in uradnica Patrizia Pacini, uradnik Lucio Pertusi in bolničarka Corona Trevisan, univerz, študent Guy Zur in gospodinja Raffaella Levi, uradnik Michele Pazienza in uradnica Rosa Maria Cito, kuhar
wITa
IRSI Ul Mow.n,
Emiho Vicinanza in obrtnica Maria Di Martino, fotohtograf Franco Simonettig in učiteljica Morana Sossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 299-197.
LOTERIJA
BARI	75	73	78	56	72
CAGLIARI	86	56	51	77	69
FIRENCE	90	39	3	13	44
GENOVA	63	73	14	58	75
MILAN	22	17	55	90	11
NEAPELJ	31	32	23	10	89
PALERMO	5	89	67	6	23
RIM	44	14	82	2	90
TURIN	66	14	16	1	28
BENETKE	3	73	31	38	48
ENALOTTO					
2 2 2 2 1	X 1	X	2	1 X	1
KVOTE:
12 — 19.578.000 lir 11 —	688.000	lir
10 —	73.000	Ur
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
KD Primorsko se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k USPEHU LETOŠNJE SAGRE.
mali oglasi
PRIKOLICO bustner 400 lux prodam. Tel. na št. 212-816.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Ončinp
POHIŠTVO BIECHER, Ul. deh’Istria 27 (tel. 750-113), bogata izbira novega in rabljenega pohištva, vedno novi artikli, IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov.
ODDAMO v najem frizerski salon v Križu. Telefonirati v večernih urah na št. 040/220-213.
PRODAM fiat 126, letnik 1974, v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/86564.
22-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo in enoletno prakso v zdravniški ambulanti išče primemo zaposlitev. Tel. 825-241 v jutranjih urah.
V ZGONIKU je odprl osmico Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
PRODAM autobianchi 112, 70 HP, letnik 1979, v dobrem stanju, 50.000 km prevoženih. Tel. 227-284.
HONDO 400 GUSTOM prodam. TeL na št. 910-148 ob 20. uri.
PLESKARSKA DELA opravljam. Proračun na licu mesta. Tel. 910-148.
PRODAM motor suzuki GS 550 E, letnik 1'980, v ođličnem stanju. TeL na št. 227-284.
STAREJŠA GOSPA potrebuje žensko pomoč za oskrbo noč in dan. Za informacije obrnite se na goriško podružnico Primorskega dnevnika, UL XXIV. maja 1, tel. 83382.
PRODAM gumijasti čoln s prikolico in vso opremo. Tel. št. 727-837 ob urah obedov.
PRODAM fiat 500 L, letnik 1971, v odličnem stanju ter motor morini 250, 12.000 km, 900.000 lir. Tel. na št. 040/226-517.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tilu
foto-kino
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakov, plastične predmete, šipe po meri, termična stekla TER-MOPAN, pralne praške.
OBIŠČITE NAS,
NE BO VAM ŽAL!
k
OPČINE
Proseška ul. 22
Tei.: 211552
Ji
TRŽAŠKA POKRAJINA
OLAJŠAVE OTROKOM IZSELJENCEV
Uprava Tržaške pokrajine je pooblaščena, da podeli prispevke, ki jih predvideva deželni zakon št. 51 z dne 27.10.1980, čl. 5, črki a) in b) za šolsko oz. akademsko leto 1985/86.
Do teh olajšav imajo pravico otroci delavcev - izseljencev, ki živijo v tujini (ali ki so se vrnili v deželo od 1. januarja 1984, po vsaj 2-letnem bivanju v tujini v zadnjih petih letih), ki obiskujejo šole, univerze ali tečaje za poklicno usposabljanje ali izpopolnjevanje v deželi aii izven, če šole ali tečaji ne obstajajo v deželi in so otroci izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine.
Prošnje bodo morale prispeti do 30. septembra 1985, do 12. ure na Tržaško pokrajino - tajništvo (Amministrazione Provinciale di Trieste. Segreteria della Presidenza).
Zainteresirani lahko dvignejo okrožnico z navedbo vseh pogojev za predložitev prošnje pri vratarnici Pokrajinske palače, Trg V. Veneto 4, vsak dan, tudi ob sobotah od 8. do 14. ure.
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PETKOJLCHIIVIICA
ADRIATICA
F. MALE
Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL: 817395 - 824400
© S.A.C.A.T. f
IMPORT - EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
tm/ietia
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
POPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, srajce, halje, nočne srajce
Obv. občini 12.7.
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio
tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 4. avgusta 1985
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
H .OO Maša
11.55 Praznični dan
12 15 Linea verde
13.00 Poletni maraton - baletna pred-stava
13.30 Dnevnik
|3.45 Schiava d’amore - film
1^-15 Silverstone: motociklizem: VN
IR no ^lije
“ w Italia mia - vodi Jocelyn _ Vremenske razmere 20 00 Dnevnik
20-30 La cittadella - 5. nadaljevanka 2215 Hit parade 22-50 Športna nedelja Palau: boks
, Montegiorgio: konjske dirke Sofija: vaterpolo:
Italija - Grčija
Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
n Tednik o zdravju in estetiki 1-05 Nedeljska matineja ,,11 ferroviere - film ]2-00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri uje e amanti - 7. nadaljevanje l' 5 Niirburgring:	avtomobilizem :
]R,n Nemčije “■«J Simpatiche canaglie
16.55 Mare matto - film
Igrajo: Gina Lollobrigida, Jean-Paul Beimondo, Thomas Milian 18.45 Samurai senza padrone - TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - poročila 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
21.40	Oppenheimer - 5. nadaljevanje 23.05 Dnevnik 2 - Tednik o medicini
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.55 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi
18.00	In tournée; El nino in Alberto F ortis
19.00	Dnevnik 3
19.20 Deželni šport
19.25 Di Gei musica - 5. oddaja
20.30	Epistolari celebri - gledališka predstava
22.05 Dnevnik 3
22.30	Domenica gol - mnenja in raz prave
23.00	Filmska kamera in spomini
23.15 Rock koncert
00.05 Speciale Orecchiocchio - glasbe na oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.05 Teletekst RTV Ljubljana °-20 Poročila
«■25 živ žav: 'Risanke, Krpica in q oblak
■10 Obiskovalci - 2. del nadalje-q . vanke
in™ Tterrick - 1. del nanizanke j«-40 Folklorni ansambel Trinidada n on Pregled tedenskega sporeda D on kmetijska oddaja
2.30	Poročila
,r'2'I Prvi vzpon, kratki film
1K on Ced°mir Ilič - 5. del
6.30	P0r0Čila
17 Videoglasba - 5. oddaja
iq fn Crni tulipan - film
910 Risanke D oc *n radia nocoj
Don £rno do zrTla
2n m	in Vreme
21 nn ?arasla reka - 1. del drame
21 oc - ovcnc'i v zamejstvu
S fcSaPregled
Koper
17-00 Sherlock Holmes - film
18.10 Quark - vodi Piero Angela
19.00	Elvira Madigan - film
20.25	Niirburgring:	avtomobilizem:
VN Nemčije
22.00	Baletna predstava
23.00	Combat - TV film
24.00	Duello al sole - film
Zagreb
11.20	Poročila
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	Tom Sawyer in Huckleberry Finn. - 2. del filma
14.05	Glasbeno pwpoldne: Jolanda -balet
15.35	Svilena pot - 5. del dok. serije
16.20	Lampijon in lepa Marija - 6. del
17.00	Mali koncert
17.25	Edouard in Caroline - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole
risanega filma
19.30	Dnevnik
20.00	Čaj ob petih - drama
21.00	Aco z Dorjana in Franjo s Plit-vic - reportaža
21.35	Športni pregled
22.05	Dnevnik 22.25 Program plus
Ponedeljek, 5. avgusta 1985
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15 Televideo
13.00	Poletni maraton - baletna predstava
13.30	Dnevnik
13.45	Orizzonti perduti - film
15.25	La lontra dello Shetland - dokumentarec
15.50	Zgodbe prof. Kitzela - risanke
16.00	Verska oddaja
16.35	R grande teatro del West - TV film
17.00	Sulle strade della California -TV film
17.50	Scooby Doojeve dogodivščine -risanke
18.25	TV stadio - športna oddaja
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Vento selvaggio - film
22.30	Dnevnik
22.40 Ko kronika postane zgodovina -dokumentarec
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.45	Beethovnovi koncerti za klavir in orkester
Drugi kanal
11.15 Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
Ljubljana
17.35 Teletekst RTV Ljubljana
17.50	Poročila	.
17.55	Poletavček - 7. del
18.25	Srečanje s slikarjem - dok. oddaja
18.45	Mladi upi - oddaja TV Skopje 19.20 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	Lepa Otero - 4. del
21.05	157 dni sremske fronte - dokumentarec
21.55	Dnevnik
Koper
15.00	Film
16.45	West-side medicai - TV film 17.40 Soko - TV film
18.10	Nepremagljivi Shogun - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja - Videoteleks
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Zdrava prehrana
20.25	Film
22.00	TV D - Vse danes
22.10	Nekoč je bilo dvakrat, igra: Rona Staller
23.00	West-side medicai - TV film
24.00	Film
13.15	La biondina - 1. nadaljevanje
14.20	Poletni program L’evoluzione della vita - risan Klimbo - risanka
Gianni e Pinotto - TV film
16.40	Rebus - film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Samurai senza padrone - TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Labodje jezero - balet 21.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti
21.45	L’uomo di marmo - film 00.25 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Tele video
16.20	Adamello Brenta: Prvi mednarodni maraton
16.55	Sofija: vaterpolo : Italija - Španija
18.00	Posebna glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.25	Drugi zvok - 6. oddaja
20.00	šola in vzgoja: Psihologija 20.30 Rock koncert
22.00	Dnevnik 3
22.25	Šola in vzgoja: Otroška abe ceda
22.55	L’anonima Roylott - film
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
MILJE — Poletni pust v Miljah TRST — Konjarne na Krasu GORICA — Podelitev nagrade Amidei GORICA — Namakalne naprave LIGNANO — Končan festival komičnega filma
ROVEREDO DI POCENIA — Nadležen in nevaren mrčes
Zagreb
16.30	Videostrani 16.40 Poročila 16.45 TV koledar
16.55	Mima, Bane in lutke
17.10 Sprehod s pesnikom Ljubivojem Ršumovičem
17.25	Mladi upi
17.55	Sofija: vaterpolo — Nizozemska - Jugoslavija
19.00	Na svoj način: ciganski ples
19.30	Dnevnik
20.00	Nor kot ptica - drama
21.30	Svet danes
22.00	Izbran trenutek 22.05 Dnevnik
22.25	En avtor - en film: Vesna -Snježana
22.55	Program plus
RADIO
Nedelja, 4. avgusta
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja:
10.00	Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Moj prijatelj radio«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasbeni magazin; 15.00 Na počitnice (ponovitev) ; 16.00 V svetu valčka; 17.00 Beležka; 17.30 Augusto Novelli: »Stara kokoš«, igra v treh dejanjih.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; Radijski koledar; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske 14.00 Drugi prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah;
16.00	Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Poletni čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Gašper Garač - Franjo Frančič;
RADIO KOPER (Italilanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Gulp; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Open;
15.30	Kaj je novega? 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music; 19.35 Športna nedelja; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	- 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci;
16.30	- 17.50 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.40 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.05 Iz naših sporedov; 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno;
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
o ?{1 Kalphsupermaxieroe - TV filr 9.30 Fl0 - TV film
10 ^ PhyUis - TV mm ^ Mama Malone - TV film ' ^ ^ventura nella fantasia
14 n? ^IXTclassifica Show 16 ^ La rivolta di Haiti - film m nn Po salvato l’America - film 19 ra Savilatl - TV film 19 Ro Pondo - TV film •30 Lottery - TV film Enola Gay - film
Il prigioniero della miniera film
RETEQUATTRO
lo 90 La baia di Malachi - film 1? nn aalle e una notte - film
13	3^ The MuPI** Sh0w
14	no 'Mmbo Jambo - dokumentarec
15	no omici Per la pelle - TV film w J.imbad e il califfo di Bagdad -
lfi film
18	9o l'a stagione dei ladri - film
19	9n Latenti a quei due - TV film
20	no Sravo Dick - TV film
w Con affetto tuo Sidney - TV
20	9
21	9o California - TV film
Mai dire si - TV film 23In ^ cuore aperto - TV film 1 Quella nostra estate - film -^Srata: Henry Fonda in Ma uree» 0, O'Hara
"10 L’ora di Hitchcock - TV film
19.00	La banda dei sette - TV film
20.00	Simpatiche canaglie - risanke
20.30	Quo Vadiz - glasbena oddaja
21.30	I predatori dell’idolo d’oro TV film
23.30	Camera oscura - TV film 00.30 Un’isola sulla luna - film
TELEPADOVA
14.00	L’incredibile Hulk - TV film
15.00	Petrocelli - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Bamaby Jones - TV film
18.00	Voltus 5 - risanke
18.30	Ostržkove dogodivščine - risanke
19.00	Yattaman - risanke
19.30	Belle e Sebastian - risanke
20.00	Blackstar - risanke 20.20 Pelle di bronzo - film
22.15	Bamaby Jones - TV film
23.15	R ritorno del Santo - TV film 00.15 Sesto senso - TV film
TRIVENETA
9.00 Risanke
10.00	A Sud dei Tropici - TV film
10.30	Film
12.30	Dr. Kildare - TV film 12.50 Horoskop
13.00	Razstava starih izdelkov in dragocenosti
16.30	Laramie - TV film
17.30	A Sud dei Tropici - TV film
18.00	Barbary Coast - TV film
19.00	Razstava preprog
22.00	Seven art - razstava slik
ITALIA 1
TELEFRIULI
10.3
16.00	Hanna e Barbera - risanke
16.30	La piccola Nell - risanke
17.00	Shogun - risanke
17.30	L’ultima rapina a Parigi - film
19.00	The Bold Ones - TV film
20.00	Maude - TV film
20.30	L’uomo che vide il suo cadavere - film
22.00	Milano calibro 9 - film
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
9.30	Mr. Belvedere suona la campana - film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Femmina ribelle - film
15.30	Westgate - TV film
16.30	Divja narava - dokumentarec
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera
18.30	Tuttinfamiglia - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Pioggia - film
22.30	I confini dell’uomo - dokumentarec
23.30	Športna oddaja 00.30 L’uomo lupo - film
RETEQUATTRO
8.50 La fontana di pietra - TV novela
9.40 La schiava Isaura - TV novela
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Brazil - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Blue Noah - risanke
15.30	I gatti di Cattanooga - risanke
16.00	Mi benedica padre - TV film
16.30	Lancer - TV film
17.30	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.30	I giorni di Brian - TV film 19.25 La schiava Isaura - TV novela
20.00	Brazil - TV novela
20.30	Reilly, la spia più grande
21.30	Mi permette babbo? - film 23.20 Serpico - TV film
00.20 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.45 Quella casa nella prateria - TV film
9.30 II grande amore di Elisabetta Barrett - film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10 Camion - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate ’85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanke
20.30	Samurai - TV film
22.30	Be Bop a Lula, glasbena ru brika
23.30	Tempo d’estate - film
01.15	Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	La vergine e lo zingaro - film
18.00	Voltus 5 - risanke
18.30	Nove Ostržkove dogodivščine -risanke
19.00	Yattaman - risanke
19.30	Belle e Sebastian - risanke
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Colpo di sole - film
22.15	Bamaby Jones - TV film
23.15	Un omicidio perfetto a termine di legge - film
TRIVENETA
9.30 Dokumentarec
10.00	TV film
11.30	TV film
12.00	Amore a prima vista - film
14.00	TV film
14.30	La grande scelta - film
16.00	Komični filmi
16.30	Risanke
17.30	La canaglia del West - film
18.50	TV film
19.40	Dokumentarec
TELEFRIULI
16.00	Hanna e Barbera - risanke
16.30	La piccola Nell - risanke 16.45 Telefonski sejem
19.00	Večerne vesti 19.20 Športna oddaja
19.40 Disperatamente tua - TV film
20.30	I clowns .- film
22.30	Nogometna tekma: Udinese -Milan
Ponedeljek, 5. avgusta
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Fabianovi iz Kobdi-Ija: (6) »O teti Mitzi«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Otroka kapitana Granta«; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.45 - 13.00 0-poldanski zbornik: Beležka (ponovitev); 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva ; Glasbeni	potpuri ;
13.20 Lansko tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: četrtkova srečanja (ponovitev); 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Nacionalno vprašanje v zadnjih desetletjih cesarsko-kraljevega Trsta;
16.30	Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Objave - EP;
7.30	Jutranji servis; 8.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12 30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14 30 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zdravo, o troci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski spored: Popevka tedna; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Gulp;
18.00	Woomen in rock;
Na sestanku v Krminu z odbornikom Antoninijem
Od toče prizadeti kmetovalci terjajo hitro pomoč dežele
Nad deset milijard znaša škoda, ki jo je toča povzročila v goriških Brdih pred petnajstimi dnevi. To so zastopnikom deželne uprave povedali funK-cionarji goriškega kmetijskega inšpektorata na sestanku, ki je bil v petek zvečer na županstvu v Krminu. Ravnatelj tega inšpektorata dr. Pascolini je povedal, da so škodo, ki je prizadela kmetovalce zaradi letošnjega pridelka, ocenili na 7 - 8 milijard lir. Temu je treba dodati še škodo v prihodnjem letu, kajti marsikje bo grozdnega in sadnega pridelka manj tudi v prihodnjem letu.
Na sestanku sta bila prisotna deželna odbornika Antonini in Brancati, svetovalec Comelli, ki predseduje komisiji za kmetijstvo, ter še nekateri drugi deželni svetovalci. Prisotni so bili tudi zastopniki Briške gorske skupnosti, prizadetih občin, kmetijskih združenj in raznih konzorcijev.
Najhuje je toča prizadela števerjan-
sko občino. Zajeto je bilo vse občinsko ozemlje. Toča je udarila po vseh 550 hektarjih zemljišča, od katerih jih je kar 340 pokritih z vinogradi. V krminski občini je bilo poškodovanih 1.000 hektarjev, od teh 660 posajenih s trtami. V občini Koprivno sta bili prizadeti dve tretjini občinskega teritorija, in sicer 260 hektarjev (med temi 210 pokritih z vinogradi). V občini Moš pa je bila prizadeta ena tretjina teritorija. Le obrobno je bila prizadeta občina šlovrenc.
Na sestanek so prišli tudi nekateri zastopniki občin iz sosedne videmske pokrajine.
Odbornik za kmetijstvo Antonini 'n drugi deželni politikj so pazljivo poslušali izvajanja strokovnjakov kot tudi ocene in pritožbe občinskih ter kmetijskih zastopnikov. Povedali so, da kmetovalci pričakujejo kar se da hitro pomoč. Antonini je povedal, da so sicer sredi letošnjega julija izgla-
sovali poseben zakon, vendar pa ga niso na pristojnem vladnem mestu v Rimu še odobrili. Deželna uprava bo takrat kar se da hitro ukrepala, seveda v mejah zakonskih določil in razpoložljivega denarja. Prisotni zastopniki so tudi povedali, da bi bil že čas, da bi se uredila vsa vprašanja v zvezi z mednarodno, italijansko-jugoslovansko obrambo proti toči.
Film o Kampučiji drevi na gradu
Na goriškem gradu bo drevi ob 21. uri predvajanje zadnjega filma iz poletnega ciklusa, ki ga je pripravila občinska uprava. Predvajali bodo film »Le urla del silenzio« Rolanda Jojfeja.
Ta film je dobil nagrado Amidei. Nagrado bodo podelili danes popoldne ob 18. uri, vedno na goriškem gradu.
Bolj ali manj kolektivni dopusti v vseh sektorjih našega življenja
Tudi po goriških cestah je bilo v zadnjih dneh več avtomobilskega prometa kot sicer. To je tudi razumljivo, saj smo v konici turistične sezone. Po naših cestah potujejo tudi številni turisti, ' ki gredo iz Italije v Jugoslavijo ali v obratno smer. Na cestah pa je tudi obilo tistih, ki se vsak dan iz Gorice ali drugih »kontinentalnih« krajev vozijo na morje v Devin, Ses-Ijan ali Gradež. Počitnikovanje je tako cenejše kot bivanje v hotelu ali stanovanju v kraju ob morju.
Druga leta ob tem času smo veliko pisali o kolektivnih dopustih v tovarnah. Dandanes je tega precej manj, iz enostavnega razloga ker so mnoge tovarne zaprte. V njih nj več dela. Delavci, ki so v dopolnilni blagajni so itak že več časa prikrajšani. Kolektivni dopusti bodo od .jutri dalje, letos le za dva tedna, v tržiški ladjedelnici. Tako kratke počitnice so zaradi tega ker morajo pohiteti s pripravami za gradnjo pomorske ploščadi MICOPERI. Tudi sindikalni uradi bodo na napol počitnicah v tem času.
Na dopustu so tudi trgovci in obrtniki. Na marsikaterih zaprtih vratih trgovin že vidimo listke, ki nas opozarjajo, da so trgovec in njegovi u-
- ostanek preteklosti?
Spremembe v današnjem svetu se druga drugi vrstijo hitro, prehitro, tako da vrtoglava naglica sprememb tako imenovanih materialnih dobrin večkrat ne odraža tudi v ekvivalentni spremembi družbene zavesti. Zgornji posnetek izgleda mogoče anahronističen, saj danes klopota po doberdobskih cestah še en sam samcat konj, njegov lastnik je Jožef Peric iz Dola. Še do pred nekaj desetletji je bilo število konj v hlevu in kvaliteta le-teh merilo gospodarske uspešnosti, z drugo besedo, bogastva, posamezne kmetije. Konj je bil skoraj v sleherni naši hiši nenadomestljiv, saj smo le z njim lahko orali, šli po seno in koruzo. Danes pa jih dejansko ni več. Namesto njih po naših poljih in vinogradih brnijo traktorji. Njim ni treba pripravljati krme, se ne utrudijo in jih lahko mirne duše spravimo pod lopo in za čas pozabimo nanje. S konji to ni mogoče, potrebni so nege in pazljivosti, zato je ob njih ritem življenja počasnejši. Prav zato so bili nekoč odnosi med ljudmi nedvomno pristnejši in jih nj okarakterizirala nervoza in časovna stiska današnjega dne. Vsaka kolajna pa ima dve plati, prednosti druge pa že itak poznamo.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
La Goriziana
___________S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Zaradi spora s PSDI in PRI
Blp.sig (PSI) prekinil pogajanja za sestavo občinskega odbora
Nasvidenje v septembru! Tako so si nekako rekli politiki, ki so se ponovno sestali v petek zvečer, da bi nadaljevali in eventualno tudi zaključili pogajanja za sestavo občinskega odbora v Gorici. Na sestanek so prišli, kot je že običaj, pokrajinski tajniki strank.
Pravzaprav ni šlo samo za odložitev razprave. Pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig je sprožil nekako- mini-krizo. Zahteval je namreč, da se dva med partnerji, t.j. socialdemokrati in republikanci, javno izrečejo ali so za skupno programsko politiko v pokrajinskem merilu, ali pa pri njih imajo prednost krajevna, kampanilistična stremljenja.
Za kaj pravzaprav gre? V dežel nem svetu so vsi partnerji večinske koalicije glasovali za deželni zdravstveni zakon. V tem je predvidena ukinitev bolnišnic v Krminu in Gra-dežu. Zamenjali naj bi jih z drugimi zdravstvenimi strukturami. V krajevnem merilu, t.j. krnrnskem in grade-škem, pa tako socialdemokrati kot republikanci nasprotujejo temu načrtu in izvajajo temu nasprotovanju primerno politiko.
Zaradi tega okvirnega programskega dokumenta, ki so ga sestavili pokrajinski tajnik strank večinske koalicije, so- podpisali le tajnik KD, PSI in SSk, ne pa socialdemokrati in republikanci. Govor je celo, da so socialdemokrati pripravih svoj alternativni dokument. Republikanci pa naj bi o tem sklepal; šele v ponedeljek. Zaradi tega je Blasig na petkovem sestanku prekinil katerokoli pogajanje za sestavo večine v občini Gorica dokler se PRI in PSDI ne izrečeta pozitivno o programskih smernicah večine v pokrajinskem merilu.
Jasno je, da se na tak način odloži izvolitev župana in odbornikov v Gorici. Ponovni sestanek naj bi bil šele 20. avgusta. Nič drugačen ni položaj v Krminu, kjer demokristjani še ved-
no nočejo odstopit; sociahstom župana.
Vsekakor pa odpira ta nova Blasi-gova poteza, ki jo demokristjani podpirajo, nove možnosti. Jasno je, da let; kritika predvsem na socialdemokrate. S temi imajo v tem trenutku socialisti slabe odnose.
Kar se Gorice tiče ostaja odprto tudi vprašanje liberalcev. Ti naj bi prišli v koalicijo, vendar pa jih nekateri odborniki in tudi župan Scarano nočejo v odboru, ker so v prejšnjem mandatnem obdobju bili z njihovim svetovalcem preveč opozicijski! Tudi to se dogaja v tukajšnjem političnem življenju.
Kako bo vzdržala večinska koalicija bomo najbrž videli v četrtek, 8. avgusta, ko se sestane skupščina Krajevne zdravstvene enote. Predsednik Calzolar; bo predstavil resolucijo v kateri podpira deželno odločitev na področju zdravstva. Bodo vsi pripadniki koalicijskih strank za to?
razna obvestila
Odbor stanovanjske zadruge Ivan Cankar javlja, da je na voljo na gradbišču v Pevmi še 14 stanovanj. Vabilo novim stanovalcem so objavili, kot je predvideno v zakonu, na oglasni deski goriškega županstva. Tam bo objavljeno petnajst dni. Stanovanje lahko naročijo in kupijo po zelo ugodnih pogojih tisti, ki nimajo lastnega stanovanja in katerih družinski dohodek ne prekaša 26. milijonov lir letno. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti v pisarni arhitekta Jožeta Ceja v Gorici, Ulica 24. maja 16.
Uradi SKGZ bodo zaradi dopusta zaprti od 5. do 24. avgusta.
Pisarna Zveze slovenskih kulturnih društev bo zaprta od 12. do 18. avgusta.
službenci na dopustu. Neka ter; jes^}' narji si pomagajo tako, da imajo odprto samo dopoldne. Tudi prodajaln® časopisov so si vzele dopust. Od L do 15. avgusta polovica, v druge® delu meseca pa še druga polovica-Skratka, počitnice so prišle skoro za vse. Razen za tiste, ki moraj0 kljub pasji vročin; in avgustu delati-Teh pa je kar precej.
12 km dolga kolona turistov
Tisoči avtomobilov s tujo in P talijansko registracijo so včeraj ves dan vozili v vzhodni smeri po avtocesti iz Benetk do Trsta. Na izstopni postaji na Moščeni-cah so uradniki imeli že od jutra veliko dela. Za izstop so avtomobilisti potrpežljivo čakali v dolgih kolonah. Najhuje je bilo okrog poldneva, ko je bila kolona vozil dolga 10-12 km. Ob 16-uri je bila kolona dolga 7 km.
Avtomobilisti so se namreč morah dati v kolono že takoj po izvozu z avtoceste pri Vilešu. Zaradi tega so prometni policisti preusmerih promet za izvoz V Redipuglii. Vsi avtomobilisti, tako tuji kot italijanski, so poveda-h, da so namenjeni v Jugoslavijo, v istrska in dalmatinska letovišča.
Skozi mejna prehoda pri Gorici pa je šlo le malo turistov.
• V bolnišnico na Katinari pri Tn stu so prepeljah v petek ponoči 15-letno Romino Pacor iz štaranca-na. S prijateljico Ketty Gottard sta se vozili na motorčku in trčili v a'/' tomobil. Mlada Romina ima z®0 hude poškodbe na spodnjem delu telesa.
kino
Gorica
CORSO 16.00—22.00 »La storia infinita«.
GORIŠKI GRAD (v okviru predvajanja filmov za nagrado Amidei) 21-0° »Le urla del silenzio«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30 in 20.30 »Enoroki boksar«-
SVOBODA 18.30—20.30 »Psi vojne«-
DESKLE 17.00-19.30 »Samo za tvoje oči-,.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, telelo 84972.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage ma®e
Marije Mozetič vd. Malič
se iskreno zahvaljujemo g. župnij® orožnikom, vsem, ki so z nami soc stvovah ah kakorkoli počastih spon® pokojnice.	. in
Sinova Drago in Mano hči Angela z družina®*-Gabrje, 4. avgusta 1985
Marko Waltritsch
Pernia, Oslavje in Stmarer skozi stoletja	23.
Iz seznama davkoplačevalcev trgovske in obrtne dejavnosti lahko ugotovimo imena takratnih vaščanov, ki so se ukvarjah s trgovino oziroma obrtjo v Pevmi oz. na Oslavju kot tudi njihov letni kosmati dohodek. Jožef Bensa, krojač, letni kosmati dohodek 3.200 hr; Miha Brezigar, gostilničar, 1.780; Ivan Ci-zerle, gostilničar, 2.800; Gašpar Cighč, gostilničar, 3.600; Karlo Fiegl, gostilničar, 600; Rudolf Fiegl, gostilničar, 1.000; Franc Gravner, gostilničar, 2000; Blaž Hlede, prodajalec tobaka, 300; Ivan Hvala, mizar, 600; Giuseppe luch, jestvinar, 5.110; Vincenc Komavli, gostilničar, 1600; Anton Koršič, gostilničar, 1.400; Ivan Komavh, gostilničar, 350; Alojz Komavh, jestvinar in gostilničar, 2.500; Josipina Lenardič, gostilničarka, 2.190; Anton Lužnik, kovač, 730; Franc Maraž, gostilničar, 1.095; Karohna Mikluš, pekarka, 300; Martin Murovec, gostilničar, 800; Terezija Mikluš, jestvinarka, 1,095; Terezija Mikluš, gostilničarka, 3.620; Franc Mavrič, čevljar, 1.200; Alojz Pintar, vrvar, 3.000; Peter Primožič, gostilničar, 1.000; Anton Prinčič, krojač, 150; Frančiška Radinja, jestvinarka, 4.000; Josipina Rožič, gostilničarka, 1.000; Hinko Sošol, krojač, 2.555; Jože Šuligoj, gostilničar in trafikant, 1.600; Ivan Terpin, gostilničar, 1.200.
V štmavru so bile le tri gostilne; Jožef Klanjšček je imel letnega kosmatega dohodka 900 hr, Franc Doljak 1.800 hr, Marija Fonzari pa 600 lir. V Podsabotinu so bile tri gostilne in
V hiši Jožefa Figlja v Štmavru je bila leta 1925 osnovna šola
en čevljar. Franc Peršolja, ki je poleg gostilne imel tudi to-bakarno, je imel dohodka 1.600, gostilničarja Alojzija Peršolja 2.000 hr in Lojze Valentinčič 980 lir, čevljar Jožef Valentinčič pa 4.380 lir. V Podgori pa je bilo 44 trgovcev in obrtnikov. Zanimivo je iz ohranjene dokumentacije podgorske občine izvedeti tudi, kako je državna oblast hotela odstraniti dvojezične napise na tablah nad trgovinami. Za vsako črko napisa nad trgovskim lokalom je moral, če je bil napis le v italijanščini ah če je bilo napisano njegovo ime, trgovec plačati po 0,55 lire, za morebitno značko pa 1,50 lire. Potemtakem je bila letna taksa za tak napis okrog deset hr letno. Če pa je hotel trgovec imeti poleg italijanskega še slovenski napis, se je taksa početverila, najmanjši znesek pa je bil 100 hr. Na tak način, ne da bi uradno prepovedah uporabo slovenskega jezika, je fašistična
oblast dosegla, da je velika večina slovenskih trgovcev nila slovenske napise na trgovinah. Kdo bi lahko pri letn kosmatem dohodku tisoč ah dva tisoč hr plačal sto lir t®* na reklamno tablo?
Izredno veliko število gostiln je treba razumeti s temi, da takrat obnavljah porušene vasi. Zaradi tega so imeh v tem k1® ju precej delavcev, zidarjev in mizarjev, ki so prihajah v tudi iz drugih krajev in po delu posedah v gostilni. D°®aC^ so na tak način iztržih nekaj denarcev, ki so jih porabih obnovo svojih hiš. Večina gostiln je bila v barakah.
Že takoj po vojni so na posebnem državnem obnovitve11 uradu v Gorici, ki mu je načeloval inž. Maks Fabiani, lzdelah P® drobne načrte za obnovo poškodovanih krajev. Fabiani je *®7 izdelal regulacijski načrt za vso Goriško, kar je bilo za takra pojme nekaj edinstvenega v Italiji, saj je Goriška postala, P° ^ ko je bil njegov načrt z zakonom tudi osvojen, prva pokrajb® Italiji, ki je imela tak načrt. Fabiani je izkoristil med vojno a ^ stalo škodo, da je vrisal nove in širše ceste, upoštevajoč pri navodila dunajske šole, v kateri je sam sodeloval.	, •
Po njegovih navodilih so načrtovalci nekaj podobnega Prefl deh tudi za Pevmio. Cesta je potekala pred prvo vojno v glaVT’ ( tam, kjer je speljana še danes. Vendarle so v predvojnem sre~T „j vasi, kjer je nekoč bila cerkev (nekako nasproti sedanjega vTU^ in tudi tam, kjer je sedaj trg s spomenikom padlim v NOB, krat ozko cesto, ki je bila pred cerkvijo široka le štiri metre, P cej razširih. Odstranih so nekaj stavb, med temi tudi cer, jj ki so bile precej poškodovane ah v celoti uničene, in skozi vas novo cesto, ki je bila široka najmanj šest metrov, časno pa so predvideh tudi prostor za pločnike, kanalizacij ^ morebitno kasnejše širjenje cestišča. Samo na podlagi teh P1® j. sq izdah gradbena dovoljenja za obnovo hiš. Novo cerkev so P1 videh tam, kjer stoji danes. Iz leta 1920 je tudi načrt za n cerkveno stavbo, ki pa so jo zgradbi šele v kasnejših letih-
Pred enim tednom so zaprli vrata puljske Arene
Pofestivalsko razmišljanje o organizaciji
Natanko pred enim tednom so se nova, lesena vrata puljske Arene zaprla za zadnjim gledalcem avaintridesetega Festivala jugoslovanskega igra-^Ba filma. Iz Arene so šli gledalci, veseli, da Jim (jgg jjj pokvaril niti enega poletnega večera l” uPravičeno ponosni na mladega bosanskega re-iserja, ki je komaj zapustil oder z vsemi »zlatimi renami« njegovega Očeta na službenem potovanju. “ tifem so si verjetno mislili, da je arenska pu-zanj veliko bolj vredna od bleščečega cannosa občinstva in so bili tudi tega veseli.
Iz Arene so veliko bolj ravnodušno odšli pri-otni filmski kritiki, ki so v glavnem vsi že videli v,771.in so že skoraj ves dan komentirali nagrade. ai}k Kusturica v Areni ni bilo nikakršno prese-scenje in so se mu že oddolžili na jutranji tiskov-1 konferenci. Prav zaradi tega je marsikdo iz rst te posebne in, vsaj tako pravijo, privilegira-zapustil Pulj že v prvih popoldanskih
st Pr?°.stafcjo nam še tuji festivalski gosti, pred-v.avniki tujega tiska, festivalov, organizacij, tele-mrež, ki naj bi poročali o jugoslovanskem niu na vseh štirih celinah. Prepričani smo nam-da h*’ b° zlata palma vsaj toliko zalegla, ble b° vzbudila nekoliko večjo pozornost do pro-aJ^Pv jugoslovanske produkcije v tujih filmskih s Stentili, čakali smo na naval tujih gostov. Že S7 Predstavljali Areno polno filmskih kritikov, ne/6 ^ morejo načuditi filmom, ki prihajajo iz v e države, za katero nekaterim celo ni še po-KaP ^asno ali jo sestavlja šest ali osem republik. Pq71*2 priložnost bi lahko bil ta puljski Festival! sai- S-mo	tn listali Biltene, v katerih so pi-
Arlnl1ner}a tujih gostov (sistem preštevanja pred očern°. n* vetiko zalegel) in nismo verjeli lastnim JP; vse goste bi lahko spravili v en sam kombi, ko k 0 vseb organizacijskih težav, v katere lah-zabrede tudi najbolj kvalificiran in sponsorizi-
ran filmski festival in zaradi katerih lahko pride do nevšečnosti z akreditiranimi gosti, je pa le nerazumljivo, kako to, da gostov na takem festivalu kot je puljski, sploh ni. Protesti festivalskih gostov so sicer od vedno na dnevnem redu vsakega organizatorja, ampak kaj, ko nimaš koga, da bi pri njem protestiral?
Verjetno bi morali puljski organizatorji vzeti na znanje nekatere primere drugih vsedržavnih festivalov in prav gotovo bi jim takoj padlo v oči, da je moč vsedržavnega festivala prav v tem, koliko nacionalnega produkta pride potem na tuje tržišče, oz. koliko se o domači (v tem wimeru filmski) produkciii — v dobrem ali slabem — razve po svetu. Mislite, da je res tako zgrešen pojem mednarodne reklame? Mislite, da je res dovolj, da se en sam film, vsakih nekaj let, pri-
Sonja Savič in Rade Šerbedžija v filmu Una
kaže v ospredju mednarodnega filmskega dogajanja? Koliko let se je v Jugoslaviji gradilo na tem področju, da se je lahko prišlo do retrospektiv v Franciji, Švici, Italiji? Ampak kaj, ko se o jugoslovanskem filmu tako malo ve, izven državnih meja! Lahko se je zgražati, če se v tujem tisku pojavijo geografsko-politično-zgodovinske napake, če pa nismo dali možnost istemu tisku, da nekoliko pobliže spozna realnost jugoslovanskega filma — ki je kdaj težko dojemljiva celo domačim novinarjem.
Toliko v premislek organizaciji, ki vsaj po našem mnenju, le nekoliko preveč zanemarja osnove gosiiteljstva. Iz leta v leto pa žal zanemarja tudi problem zamejskega tiska. Problem, ki seveda v .Hmerjavi z drugimi lahko izpade kot med zadnjimi na vrsti, za katerega je že prav, da si pri-aemo v Pulju enkrat na jasno. Očividno je težko določiti, ali je Primorski dnevnik v Pulju tuj ali domači Ust- Ponosni smo lahko, da nas vsaj po tratmaju imajo za domače, smo pa nekoliko v škripcih, ko moramo z italijanskim potnim listom plačevati prenočišče, ali ko nam ni tako enostavno pošiljati člankov po mednarodni liniji teleksa. Morda bodo v letu dni v Pulju razmislili o tem našem problemu, in bodo vsaj ime novinarja in časopisa natisnili na Bilten 33 FIJ F tako, da bodo kolegi vedeli, da je Primorski dnevnik tudi na puljskem festivalu.
Sicer pa ima Puljski festival novega direktorja, tov. Gorko Ostojič - Cvajner, in če res velja pregovor, da nova metla dobro pometa, potem si lahko pričakujemo same nadaljnje izboljšave. Za enkrat se lahko edinole zahvalimo ženskemu tea-mu, ki je vodil tajništvo in odnose z javnostjo. Njemu gre vsa zasluga, da smo lahko tudi letos premostili vse organizacijske težave in vsak dan poročali « festivalu.
EVA FORNAZARIČ
V Tolmeču razstava cerkvenih predmetov ki so jih zbrali po vsej Karniji
Ifp	— V Kami jo, gorato po-
krrv;lfl° na severu Furlanije, zao-vs^n° od Karnijskih Alp, prihaja še , 0 ieto, tako poleti kot pozimi, jej0 ^ P^ej turistov. Pozimi obisku-skn« turisti 72 vse rlaše dežele zim-2a(jP?rtna središča, ki so bila v V ' .letih precej modernizirana. prpl le.tnih mesecih pa iščejo turisti v Vrotìn liaiTL7isli7h dolinah uteho pred Po i ’ ^ ie i6 v nižini kar precej. je Stavnih cestah Kamije pa se viitali • 070rizirana reka turistov, tako p lanskih kot avstrijskih in nem-ki hitijo v obmorske kraje se-
skih.
Vettiej
'P ga Jadrana tein ^z?m je v sodobnem času v Kar-fadi Ponesel tudi precej dobička. Za-nesn,a niarsikdo med Kamijci da-s tr ?teja doma. Ne gre več v tujino je Kj] te®1 za \ruhom. V Furlaniji ki i„a. Knmija znana kot tisti predel, hival tZe štetja dal velik delež pre-r^tva izseljenstvu. V prejšnjem in 1 ?l0letju 80 Kamijci kot delav-^ obrtniki odhajah na sezonsko v avstrijske in nemške dežele,
111 tei te ii de]0
?0tein Pa še
sem kV 5e v Francijo, Belgijo, Luk-Pmte-S. Švico. Za razliko od drugih v Am °m’ M 80 odšli čez Veliko lužo, sriko in se niso več, vrnili,
Se Te
Vsaknf1^01 vračah in se še vračajo je	0 domov. Obnavljajo svo-
koji ®a\
nja1 Igp0^?, Ptešh domov preživet zad-
tearodavne hiše. Ko se bodo upo-. ;živ<
.	— oredi domačih gora.
g°;,n teted delavci, še zlasti zidarji in jteo •Ji.’ 80 mnogi Kamijci šli v tu-stolgt ; 'h at 81 zaslužka v prejšnjih Čiči v k SQ| to kramarji, trgov-Udol«»meljskem izrazoslovju se je cilj Sri Ca° vlme »cramars«. Udoma-rečiK ,nemški naziv. V nemško govo-V JVinnu26*3^ 80 81 pridobih ugled, kleno«, C‘lnu je še danes ena ulica i-Mo,- arte Po enem med njimi, t.j.
tetessistrasse.
k° jjjtejoi, ki so odhajah na delo ta-žele o r^ovoe kot med delavce v de-šatj v 1 A1P- 80 domov prina-lali So lUjJn' Pridobljene navade. Šo-Žje k., 80■ Zaradi tega so tako mo-Pisatj zV'.ne v Kamiji znali brati in skih , ve *kfi pred drugimi v nižin-Krajih Furlanije, kjer je bila
vehko večja revščina. V Kamiji ni bilo velike zemljiške posesti. Prevladovala je mala kmečka posest. Delo na strmih travnikih ter v gozdovih je bilo trdo, opravljale so ga v glavnem ženske. Vendar si delal na svojem.
Iz nemško govorečih dežel so Kar-nijci prinesh domov tudi kulturne navade. In tudi marsikatero dragocenost. V številnih cerkvah, ki jih najdemo v vsaki vasi, v vsaki dolini, na vrhovih, je veliko dragocenih cerkvenih predmetov, ki so bili izdelani v nemškem mestu Augsburg. Tja so namreč Karnijci zahajali.
V palači Frisacco v Tolmeču bodo 10. avgusta odprli razstavo cerkvenih dragocenosti tako augsburške kot beneške šole. Karnija je seveda u-pravno sodila najprej v beneško republiko, potem v lombardsko-beneško kraljestvo. Zaradi tega je čisto ra zumljivo, da so tudi cerkveni predmeti odraz tega dvojnega nagnjenja.
Za razliko do podobne razstave zlatih predmetov, ki je bila na pomlad odprta v mestni palači v Huminu, kjer so razstavili predmete, ki so bih izdelani od beneških oziroma furlanskih mojstrov, bomo lahko na razstavi v Tolmeču videli vehko več zelo pomembnih dragocenih predmetov nemške šole.
'rtazstava bo odprta do 10. oktobra. Na njej bo razstavljenih okrog 100 predmetov, ki so jih zbrali med približno 400, ki jih imajo v cerkvah Kamije.
Kot so na tiskovni konferenci pred dnevi povedah predsednik Gorske skupnosti za Kamijo dr. Silvio Moro, odbornik za kulturo Gorske skupnosti prof. Molfetta in ravnatelj Mestnega muzeja v Pordenonu dr. Gdlberto Ganzer, ki je razstavo uredil, bomo na razstavi videh lahko vehko zanimivih predmetov. Kažejo na vehko pozornost, ki so jo prebivalci Kar-nije posvečah domačemu bogoslužju. Predmeti, ki so iz dveh pomembnih središč, Augsburga in Benetk, kažejo na navezanost te dežele na dva raz-lično govoreča območja Srednje Evrope.
Prav zaradi tega si prireditelji, ki so imeh že precej podobnih prireditev, nadejajo, da bo v teh dveh mesecih prišlo v Karnijo veliko obiskovalcev tako iz naše dežele kot iz sosednje Avstrije. Z naše strani bi lahko dodah, da bi z ogledom te razstave v Tolmeču lahko združili še o-gled karnijskega etnografskega muzeja v istem kraju. Tu je zbrano zares vehko predmetov iz vse Kamije in sreča je hotela, da so z zbiranjem narodopisnega blaga pričeli že takoj po prvi svetovni vojni, predno so ljudje zavrgli med smeti stare predmete ter jih zamenjali s tistimi sodobne civilizacije.
MARKO WALTRITSCH
Sežanski amaterji v Mali galeriji
Po treh letih se v sežanski Mali galeriji zopet predstavljajo člani Likovnega kluba Sežana. Trinajst slikarjev in oblikovalcev, kar pet jih prvič razstavlja, se predstavljajo z oljnimi deli, akvareli, risbami, grafikami, fotografijo, lesenimi skulpturami in miniaturnimi skulpturami iz bakra, lesa in kamna.
Čeprav je delo Likoimega kluba zamiralo in je obstajala bojazen, da bo utihnila tudi likovna dejavnost, nam pričujoča razstava dokazuje navdušenje posameznikov.
Razstava bo na ogled do 12. avgusta.
V	Izoli razstavlja
M. Velikonja
V	izolski galeriji »Alga« je do 9. avgusta na ogled razstava slik na steklu tržaške samorastnice Mihaele Velikonje.
Claudio Martelli v tretji izdaji svoje knjige (1985) posveča, posebno mesto Mihaeli Velikonji in jo navaja kot edino naiv slikarko, ki s svojimi stvaritvami ni obogatila le naše, ampak tudi širše tržaško slikarstvo. Njene slike so narejene (slikane) na steklo. To tehniko, pri kateri zmeraj ostaja neka senca nepredvidenega in naključnega, je umetnica razvila do mojstrstva.
Živobarvna paleta in rahločutnost diferenciranja tonov ter razvit čut za prostor in mero so osnovne značilnosti njenega slikarstva. Čeprav je resničnost natanko upodobljena, dobiva ponazorjena pokrajina poetično ozračje, kot da je pomaknjena v nov, magični svet neznane svetlobe. Velikonjeva je naivka v pravem pomenu besede. V njenem opusu so opazne podobnosti z deh znamenitih hlebin-skih mojstrov naive, vendar je za njeno ustvarjanje odločilnega pomena navezanost na Goriško in Kras. Ta navezanost na domači kraj pogojuje vsebinsko različnost njenih pej-sažev in interierjen od standardnih pokrajin hlebinske šole. Reminiscence svoje mladosti oživlja avtorica s prikazom kmečkih domov, kraških kleti, gostiln, hlevov ipd.
Človek, postavljen v pokrajino, je sestavina predmeta, del krepko in razločno obvladane zgodbe o delu, strahu in podeželskih radostih. Pri večfiguralnih kompozicijah zasledimo ritem skupnosti, v njih zveni še nekaj izročila in arhaične kolektivnosti.
Medtem ko je poklicna umetnost od sredine 19. stoletja vedno bolj izgubljala svoje narodne značilnosti, dokler niso v obdobju modeme na začetku našega stoletja postale nerazpoznavne, ima naivna umetnost, zlasti tista iz kmečko - folklorističnega območja, še zmeraj svoje ljudsko - narodne prvine v sebi.
Velikonjeva »beleži« proces spreminjanja in izginjanja prvotnega kmetstva, ki utegne trajati dolgo, vendar je ta potek nezadržen.
Največji pomen umetnosti naših naivcev (med katerimi zavzema Velikonjeva vidno mesto), ki ponazarjajo kmečko življenje, je sinteza -— v kateri se ponevedoma kaže zadnji od-svit časa in prostora, v katerem so bili človek, Živah, rastline in celotno življenje čustveno združeni v eno z naravo.
SLAVKO GABERC
Eksotična podoba iz našega mesta
-
,, ..................................
...jtS .. ..„v .
To ni posnetek iz kakega južnega ali afriškega mesta, temveč nenavadno eksotična podoba Trga sv. Antona, kakršno je
ujelo oko fotoaparata M. Magajne

Avtomobilizem: VN Zahodne Nemčije v formuli 1
Teo Fabi bo startal kot prvi
NuRBURGRING — Po drugem dnevu poskusnih voženj za današnjo avtomobilsko dirko formule 1 za VN ZR Nemčije ni prišlo do sprememb na lestvici. Italijanski pilot Teo Fabi na tolemanu, ki je prvi dan presenetljivo osvojil najboljši čas, bo tako danes startal kot prvi na tej tekmi. Ob njem pa bo Ferrarijev pilot Stefan Johansson.
Zaradi dežja med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami nihče ni izboljšal svojega časa, z izjemo Martinija. Piloti so včeraj imeli dokajšnje težave s spolzkim cestiščem. Najhujši incident je imel prav Teo Fabi, ki je zavozil s ceste in precej pokvaril svoj avtomobil.
Po poskusnih vožnjah je bil še posebno zadovoljen »ferrarist« Johans-son, ki ne skriva svoje ambicije, da bo danes osvojil svojo prvo zmago. Sicer pa je včerajšnji dan potekal ob živahnih razgovorih glede bližnjih sprememb v pravilniku. Pri Ferrari ju so že zagrozili, da bodo opustili formulo 1 in raje tekmovali za dirke Indianapolisa.
Tako danes na startu:
PRVA VRSTA: Fabi (It.) toleman 1'17”429; Johansson (šve.) ferrari 1T8”616; DRUGA VRSTA: Prost (Fr.) mclaren 1T8”725; ’Rosberg (Fin.) Williams 1’18”781; TRETJA VRSTA:
Alain Prost (na sliki) bo tudi danes v zasedi in bo skušal prehiteti Italijana Micheleja Albereta na skupni lestvici za SP
Senna (Braz.) lotus 1T8”792; Piquet (Braz.) brabham 1T8”802; ČETRTA VRSTA: De Angelis (It.) lotus 1T9” 120; Alboreto (It.) ferrari 1’19” 194; PETA VRSTA; Patrese (It.) alfa romeo 1T9”338; Mansell (VB) Williams 1’19”475; ŠESTA VRSTA; Su-rer (Švi.) brabham 1T9”558; Lauda (mclaren) 1T9”652; SEDMA VRSTA: Laffitte (Fr.) ligier 1’19”656; De Ce-saris (It.) 1'19”738.
Današnjo dirko, s pričetkom ob
14.25 bo prenašala tudi italijanska TV po drugem sporedu.
Salonenu rally Argentine
CORDOBA — Finski pilot Tirno Sa-lonen (peugeot 206 turbo 16) je o-svojil mednarodni avtomobilski rally Argentine, ki velja za SP. S to zmago je utrdil svojo vodstvo na skupni lestvici za SP. Na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Wilfrid Wiedner (audi quattro), na tretje pa Argentinec Carlos Reutemann (peugeot 3 205 turbo 16).
Lorenzo Bogateč odpotoval v Španijo
V sredo je Sirenin jadralec v razredu firm, lorenzo Bogateč, odpotoval na evropsko prvenstvo, ki bo od jutri do 13. avgusta v Barceloni. Lorenzo Bogateč je edini mladinec XI. cone, ki si je priboril vstop v finale na evropskem prvenstvu.
Kadeti TPK Sirena pa se bodo v razredu optimist udeležili področne regate v dveh preizkušnjah v Aprilii Marittimi pri Lignanu. V San Gior-giu di Nogaro bo regata v razredih europa in laser, katere se bodo tudi udeležili Sirenini jadralci. (A. D.)
Včeraj v Sofiji otvoritev EP v plavanju
SOFIJA — Včeraj je bila v Sofiji uradna otvoritev 17. evropskega Pr' venstva v plavanju. Danes bodo na sporedu prva vaterpolska srečanja. SpO" red je naslednji: Španija - Nizozemska (17.00); SZ - ZRN (18.00); Italija Grčija (19.00); Madžarska - Jugoslavija (21.00). V jutranjih urah pa bodo kvalifikacije v skokih v vodo (ženske).
Tudi jutri bosta na sporedu vaterpolo in skoki v vodo. Tekme v vatri' polu: Španija - Italija (17.00); Nizozemska - Jugoslavija (18.00); ZRN -džarska (19.00); Grčija - SZ (20.00). Tekme v plavanju se bodo pričele * torek.
Motociklizem: Spencerju že danes prvi naslov?
SILVERSTONE — Svetovno prvenstvo v motociklizmu se bliža koncu. Danes bodo piloti zaposleni na dirkališču v Silverstoneu, ki je eno »naj hi tre J ših« na svetu in je zato tudi tokrat pričakovati oster boj med piloti.
V kategoriji do 250 ccm je praktično že vse odločeno. Ameriškemu P1 lotu Freddieu Spencerju zadostuje namreč danes, da osvoji četrto mesto ri naslov svetovnega prvaka mu ne more več uiti.
Tudi v kategoriji do 500 ccm ima Spencer že tako prednost na skupri lestvici (kar 17 točk), da tudi v tej konkurenci tekmeci ameriškega piW3 imajo le minimalne možnosti, da bi mu iztrgali naslov.
Še povsem odprto pa je v kategoriji do 125 ccm. Za naslov se potegujeta Italijana Gresini (76 točk) in Bianchi (75), čeprav tudi Gianola ni brri možnosti (57 točk na lestvici SP).
Poskusne vožnje so potekale ób dežju in slabem vremenu in tudi za danes ni pričakovati boljših vremenskih razmer.
Dirka po Umbriji: Claudio Corti pred Amadorijem
PONTEFELCINO (Perugia) — Italijanski prvak Claudio Corti je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki po Umbriji. Corti je v sprintu premagal Amadorija in Passuella, ki sta bila 40 km pred ciljem skupno s Cortijem pobegnila glavnini, v kateri sta bila tudi favorita dirke Mosri in Saronni. Medtem ko je Moser osvojil peto mesto, pa se je moral Saronri zadovoljiti s 17. Zvezni selektor Alfredo Martini je bil s formo nekaterri kandidatov za SP zadovoljen.
VRSTNI RED: 1. Claudio Corti, ki je prevozil 215 km v 5.22’ s poprečno hitrostjo 40,062 km na uro; 2. Amadori; 3. Passuello; 4. Cortinovis P° 1’; 5. Moser po 1’3” in večja skupina kolesarjev, med katerimi tudi Saronri-
Tenis: četrtfinale Davisovega pokala
Švedska v polfinalu
Medtem ko se afera »Roma-Falcao« še ni polegla
Danes več prijateljskih tekem
Švedska je prvi polfinalist Davisovega teniškega pokala. Švedski par Edberg - Jarryd je namreč po pravem maratonskem boju premagal indijsko dvojico A. in V. Amritraž z 21:19, 2:6, 6:3, 6:4. Po tem dvoboju, ki se odvija v indijskem mestu Ban-galore, je izid 3:0 v korist Švedske in današnji srečanji posameznikov bosta tako le gola formalnost.
V	Hamburgu je reprezentanca ZDA ohranila kanček upanja, da premosti »zahodnonemško oviro«. Američana Falch in Seguso sta namreč v tekmi dvojic in šele po petih setih premagala domači par Becker - Maurer s 6:2, 6:8, 6:1, 4:6, 7:5. ZRN pa bi morala , danes z Beckerjem osvojiti odločilno točko za uvrstitev v polfinale. Trenutni izid: ZRN - ZDA 2:1.
Enak izid (2:1 za Paragvaj) je tudi v Sydneyu, kjer sta Paragvajca Gonzales in Pecci premagala avstralski par McNamee - Edmonson s 6:3, 8:10, 6:3, 1:6, 6:3.
V	Quitu pa ČSSR vodi proti Ekvadorju z 2:0. Lendl je premagal Gomeza s 6:3, 5:3. Gomez je zaradi poškodbe odstopil. Poškodba je še kar resna: zdraviti se bo moral šest tednov. V drugi tekmi je Mecir odpravil Viverja s 6:0, 6:1, 6:3.
ČSSR — Ekvador 3:0
Izidi po prvem dnevu »evropske cone« (polfinale). SKUPINA A: Romunija - Egipt 2:0, Danska - Monako 2:0. SKUPINA B: Anglija - Švi-
ca 1:0, Avstrija - Izrael 1:0. AMERIŠKA CONA: Brazilija - Kolumbija 1:1.
Dirka po Danski
SLAGELSE (Danska) — Belgijec Eric Van Lancker je osvojil prvo e-tapo mednarodne kolesarske dirke po Danskem. Italijana Paolo Rosa in Guido Bontempi sta se uvrstila na peto, oz. šesto mesto.
Knapić 1. na BAI
STARA ZAGORA — Drugi dan a-tletskih balkanskih iger v Stari Zagori je Jugoslovan Knapič zmagal v teku na 400 m. Zdravkovič pa je bil drugi na 1.500 m.
Rokomet: spored 1. lige
RIM — Italijanska rokometna zveza je objavila spored prve in druge italijanske rokometne lige. V prvi ligi nastopa 16 ekip. Prvouvrščena bo osvojila državni naslov, v drugo ligo pa bodo izpadla štiri moštva.
SPORED 1. KOLA (21.9.): Conversano - Jagermeister Trst; Rimini Fabbri - Gasser Speck Bressanone; Marianelli Cucine - Filomarket Imo-la; Cottodomus Rubiera - Ortigia Siracusa; Milland Volksbank - Loa-cker Bolzano; Wampun Teramo -
Polemike okoli zadeve »Roma - Falcao« se še niso polegle. Predsednik Rome je dal ostavko: dejal je, da je globoko razočaran nad nogometom in predvsem na del medijev, ki so ga, po njegovem mnenju, povsem krivično napadli.
Brazilski as Falcao, ki je tako trenutno »brezposeln«, je ogorčen nad odločitvijo nogometnega kolegija in svoje negodovanje so izrekli tudi mar-
Parimor Sarema Bologna; Champion Jeans Scafati - Forze Armate; Rovereto - Acqua Fabia Gaeta.
Damilano prvi v Gradišču
GRADIŠČE — Olimpijski zmagovalec iz Moskve Maurizio Damilano je včeraj v Gradišču osvojil prvo mesto v hoji na 30 km v okviru tekmovanja za memorial Silvia in Tullia Bressana.
Vaterpolisti Kopra
s spremenljivimi rezultati
Vaterpolisti Kopra, ki že 10 let u-spešno tekmujejo v drugi jugoslovanski ligi, so letos startah vzpodbudno. Prinesli so s štirih gostovanj 3 točke,. toda v domačem bazenu se jim je zataknilo in izgubili so dve tekmi zaporedoma. Prvo z vodilno Opatijo
sikateri italijanski nogometaši.
Medtem pa italijanski prvoligaši in drugoligaši nadaljujejo s pripravami. Vsak dan so na sporedu prijateljske tekme in še posebno pestro bo danes.
Videmski prvoligaš se bo v Jesolu v prijateljski tekmi spoprijel z domačo enajsterico. Pred dokaj težko preizkušnjo pa ho tržaški drugoligaš. Triestina bo namreč danes v Asiagu, kjer ima priprave, igrala proti dru-
s 4:11 in v nedeljo še z Delfinom iz Rovinja s 7:8.	(Kreft)
Haglerju bodo
odvzeli naslov
CARACAS — Mednarodna boksarska organizacija WBA bo Marvinu Haglerju odvzela naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji. Haglur se bo namreč v svojem prihodnjem dvoboju spoprijel z Ugandcem Mugabi-jem in ne s prvim izzivalcem na boksarskih lestvicah, kot predvideva pravilnik zveze.
Scapecchi zmagal
GROSSETO — Italijanski državni boksarski prvak Alessandro Scapecchi je v superlahki kategoriji v osmih krogih premagal Nelsona Renč Tru-ijlla iz Venezuele.
goligašu Palermu. Za Ferrarijevo ri0" štvo bo to nedvomno zelo pomembna preizkušnja pred bližnjim začetkori prvenstva.	...
Danes pa bodo stopili na igrisC _ tudi številni prvoligaši. Državni Pr vaki Verone bodo igrali proti reprij zentanci zgornjega Poadižja. Napase bo spoprijel z Ancono, hiter 0° gostoval v Brixnu. Prva postava J11' ventusa bo pomerila svoje moči z rri zervno postavo. Na sporedu pa so 50 naslednje: Serramazzoni - Fiorentina' Gubbio - Lecce, Foligno - Pisa, SariP" doria A - Sampdoria B in Vicenza Roma.
Včerajšnji izidi prijateljskih tekeri-
Reggiana - Dnjepr 1:1; Acqua pri1 dente - Pescara 0:14; Amaterska reprezentanca Cornaiana - Bari V _ Como - Pro Patria 4:0; Monza - Bm" guzzo 9:0; Naz - Catania 0:2.
Venezuela suspendirana
CARACAS — Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je začasno susprij dirala Venezuelo, ker sta v tej or žavi trenutno kar dve nogometm zvezi.
Fillol k Atleticu Madrid
MADRID — Vse kaže, da bo špari ski nogometni prvoligaš Atletico M® drid od Flamenga najel argentinsk ga vratarja Pìllola. Zanj naj bi h* dridski klub odmeril le 120.000 o larjev.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Jadralka TPK Sirena nastopila na svetovnem prvenstvu
■v
Arjana Bogateč 26. na Švedskem
Iz Tonsberga na Norveškem se je pred kratkim vrnila 15-letna jadralka TPK Sirena in obenem jadralka mladinske državne reprezentance v razredu europa, Arjana Bogateč.
V Tonsbergu, pomembnem pristanišču na Severu, je bilo od 13. do 19. julija svetovno jadralno prvenstvo »Moth Europa« v ženski konkurenci. Vstop na svetovnem prvenstvu si je Arjana Bogateč priborila po štirih selekcijskih preizkušnjah v več plovih, ki so bili aprila v Pianellu in Neaplju, maja pa v Imperii in Anconi.
Na svetovnem prvenstvu je nastopilo 71 jadralk iz 13 držav. Na Norveškem so bili vremenski {»goji res hudi. Temperatura je nihala okoli 10 stopinj Celzija, torej pod sezonskim poprečjem. Pihali so močni vetrovi od 11 do 12 m na sekundo. Tudi dež ni jadralkam prizanašal. Najhuje je bilo proti koncu prvenstva, ko se je veter še ojačil in pihal od 13 do 15 m na sekundo. Morje je bilo vseskozi močno vzvalovano. Jadralke so morale napenjati vse svoje moči, da so lahko obvladale jadrnico. A kljub temu jih je večkrat prevrnilo. Vsakič so si morale same čimprej vzravnati jadrnico, kajti vsaka najmanjša pomoč od zunaj bi pomenila izključitev z regate, izprazniti natovorjeno vodo ter nadoknaditi zamujeni čas.
Če je bilo vreme muhavo, pa je
bila organizacija na svetovnem prvenstvu odlična.
Z Arjano Bogateč sta odpotovali na Norveško še dve jadralki državne reprezentance, Luisa Spanghero, članica tržiškega jadralnega kluba SV OO, in Stefanela Santagà iz Rima.
Jadralke so se morale pomeriti med seboj kar v šestih težkih preizkušnjah. Vsaka jadralka, brez izjeme, je bila enkrat ali večkrat diskvalificirana. Arjana Bogateč je bila v prvi preizkušnji 13. To je njena najboljša preizkušnja na tem SP. V drugi je bila diskvalificirana. Vsega skup>aj je nabrala 191 kazenskih točk. Na končni skupni lestvici je zasedla kar sohdno 26. mesto. Luisa Spanghero ima 19 let in za seboj veliko izkušenj. Na končni splošni lestvici je bila 19. Rimljanka Luisa Santagà, najstarejša med tremi jadralkami i-talijanske reprezentance na SP, je zasedla na končni lestvici 18. mesto. Santagà se je že petkrat udeležila SP v razredu europa. Na Švedskem je bila kar dvakrat diskvalificirana. Če bi do tega ne prišlo, bi se gotovo uvrstila na končno tretje mesto.
Prvouvrščena jadralka, Švedinja Karin Andersson, je bila na prvi regati tudi diskvalificirana. Ostalih pet regat pa je odlično izpeljala brez nobene kazenske točke.
Sirenina jadralka Arjana Bogateč je začela jadrati leta 1978, ko je ime-
la sedem let. Udeležila se je tečajev, ki jih je takrat Sirena vodila v Ankaranu. Nastopila je na regatah po Jugoslaviji. Te nastope je TPK Sirena svoj čas omogočil JK Jadro Koper, kajti Sirena še ni bila sprejeta v Italijansko jadralno zvezo -FIV. Bogatčeva se je udeležila vseh društvenih, četudi še neuradnih, Si-reninih regat in regat v enajsti coni. Ko je TPK Sirena bil končno sprejet v državno federacijo- se je uede-ležila vseh uradnih regat v razredu optimist tudi po Italiji in dosegla dobre rezultate. Pred dvema letoma je jadrala izmenično v razredu optimist in europa. Lani se je popolnoma posvetila razredu europa, bila sprejeta v državno reprezentanco in letos dosegla zavidljive uspehe, ki so ji odprli pot do svetovnega prvenstva.
Naj omenimo, da je Arjana Bogateč včeraj odpotovala v Brazzano, kjer bo ves teden državno prvenstvo v razredu europa v ženski konkurenci. (A. D.)
Italijanski odbojkarji
s težavo proti Nizozemski
MESINA — Italijanska odbojkarska reprezentanca je v prijateljskem srečanju v Mesini s težavo premagala Nizozemsko s 3:2 (12:15, 15:4, 13:15, 15:9, 15:11).
OUMVIC
TRST - Ul. del Bosco 10/A - Tel. 040/773902

m
>Ae
ri*
O
7° 1
os#*
V°?
OUMVIC
POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
SCUBAPRO
v'	V'
JI. redni občni zbor SD Juventina v Stand rezu
Vsebinske in kadrovske težave
^ dokaj polemičnem in naelektre-r,011) ozračju se je v Domu Andreja l|dala v štandrežu odvijal 31. redni zbor domačega športnega dru-"a Juventina. Brez dvoma vse te-
j-ave, kj
pestijo to skupino že nekaj
očitna je bila različnost gledanj
L. so prišle na dan med skupščino
m o»--
tried samimi odborniki.
^ težavah društva sta uvodoma 'regovorila predsednik Franco Braj-n5 (v italijanščini) in podpredsed-„ i danilo Nanut (v slovenščini). U-iPJ-^da sta, da je društvo v zadnjih zašlo v krizo, predvsem organi-, C)Jsko, saj se za to skupino zanima . Peščica ljudi, od katere je večji sta'	narodnosti. Očitno,
ni oadaljevala, domačini se ne za-niniaj° za to društvo, tako da je preučeno samo sebi in jasno je, da
se to odraža tudi v sestavi nogometnih ekip, predvsem članske, kjer so slovenski igralci že prava redkost. Da bi položaj premaknili z mrtve točke, so skupaj s predsednikom krajevne skupščine sklicali nekaj sestankov, da bi Juventini dali nov okvir. Na žalost tudi ti sestanki so se izrodili in le maloštevilni so pokazali pripravljenost, da bi sodelovali v društvu.
Kar zadeva lansko sezono, sta pod-črtida Brajnik in Nanut, je društvo imelo dve ekipi, člansko in naraščaj-niško. Kljub nezadovoljivi uvrstitvi v prvenstvu 3. AL, so pohvalili nekatere igralce in predvsem trenerja Rudija Vižintina. Med naraščajniki pa je bilo tudi nekaj težav, ki jih upajo v naprej rešiti s sodelovanjem ŠD Mladost iz Doberdoba. Tudi bla-
Občni zbor Juventine je marsikomu od prisotnih postavil vrsto vprašanj, g katere bo treba, prej ali slej, dobiti tudi zadovoljive odgovore. Treba se nihmrnreč zmenil’ kaj hočemo od naših športnih društev, in ne samo šport-in do kod lahko seže meja, da neko organizacijo ali skupino imamo i , tiovensko, oziroma, da vsebuje vse tiste elemente, ki jo karakterizirajo
01 slovensko.
s.. Te misli so se mi rojevale v četrtek zvečer, ko sem prisostvoval skup-vc‘n{ štandreškega društva. Res je, da vsaka novost, četudi negativna, po-0 roci največ preplaha. Tega, dvojezičnosti s prevalenčnim italijanskim po-“^^oroni in delno odvračanje naših nacionalnih prvin, na Goriškem nismo nvajeni, če izvzamemo nekatere priložnostne primere (smučarska sekcija ^ 1 SZ Olympia). Zato je tudi razumljivo, da marsikateri izmed nas se ni ^ asei v tak- spornosti, oziroma ni razumel, kaj se je hotelo, ko se je ve'^a teza’ da v odsotnosti domačinov je opravičljiv prihod predstavnikov Clnskega naroda v društvo z vsemi posledicami, ki sledijo.
Menim, da je skrb naših športnih društev res ta, da skrbijo za telesni znoj naše mladine. Prepričan pa sem, da telesnemu razvoju je treba dodati od UrnskeQa in idejnega, oziroma narodnostnega. Če slučajno odpade zadnji ® treh elementov, potem zares postane vprašljivo, ali je to še slovensko šport zaradi športa v našem zamejskem prostoru ne more obsta-l- Mora biti nujno povezan z nečem drugim: z našo narodnostno stvarnostjo. 0>. s tem, prav gotovo, nekateri se ne strinjajo in vidijo samo v rezultatih, '■Moma v dobrem organizacijskem ustroju kakovost nekega društva. To bo dvoma veljalo za vse italijanske skupine, za slovensko pa to ni dovolj, «p/. en 3e še tretji element, da bo zgradba celovita. Verjetno na to so kateri na občnem zboru Juventine pozabili.
RUDI PAVŠIČ
gajniški pregled je pokazal, da je položaj še nerešen, čeprav se je društvo izkopalo iz večjih gmotnih težav.
Med pozdravi (članstva na občnem zboru je bilo malo) je predsednik krajevne skupščine Valter Reščič dejal, da je treba upoštevati zgodovinski pomen društva in se zato zanj odločneje angažirati. Glede nogometnega igrišča je podčrtal, da upa, da se bo zadeva čimprej pozitivno rešila.
Nordio Gergolet (ŠD Mladost) je izrazil pomen sodelovanja in še posebno, kar zadeva mladinski sektor. Zvonko Frandolič (ZSŠDI) je načel vprašanje kadrovanja in to predvsem v krajih, ki so bolj podvrženi asimilacijskim procesom. Zato, je ugotovil, je nacionalno vprašanje pri Juventini zelo pomembno, saj društvo si mora prizadevati, da ostane slovensko. Ivan Plesničar (OK Val) je ugotovil, da polemike med obema društvoma ne koristijo, saj je v Štandrežu prostora tako za odbojko, kot za nogomet. Elda Gravner - Nanut (KD O. Župančič) je povedala, da kljub težavam, je treba biti ponosni na našo mladino in ji na vse načine pomagati.
V razpravi, ki je sledila, pa je prišlo na dan več kočljivih vprašanj, predvsem pa sta se izoblikovali dve gledanji. Nekateri so namreč poudarjali, da je za društvo važno predvsem delo, ne glede, če to pomeni zanemariti narodnostni vidik. Drugi pa so izrazili potrebo, da bi društvo vodili izključno domačini, Slovenci. O-čitno razprava ni prinesla nobenih rešitev in upati je, da bo novi odbor ocenil stvarnost pri Juventini in poiskal primerne rešitve.
Za to skrb so bili imenovani Franko Brajnik, Danilo Nanut, Jožef Gren-dene, Jelko Petejan, Paolo Nanut, Gianfranco Vecchiatto, Tommaso Gioiella, Emil Mučič, Dario Nanut, Roberta Grendene, Aldo Terpin, Laura Grassi, Lucio Di Dionisio, Loris Me-deot, Salvatore Panico. V nadzornem odboru so Milan Pelicon, Herman Nanut in Ivan Plesničar (pr)
obvestila
^Košarkarska komisija zsš
čJS?’ da sprejema prijave za kal trenerski tečaj, ki bo ] ŠBoroT 110 -O- avgusta v Boro v onem centru na stadionu »1. J lak.„tu. Zainteresirani se na ( tnj; °, Prijavijo v tajništvu združ 1 telefonsko 040/767304.
Vat? «LOGA
ŽNlKna .tradicionalni ŠPORTNI PRA avK,, j ki bo danes, v nedeljo, 4. drug ta’ v Prostorih Gospodarske za-žetlj.e,v Bazovici. Za prijetno razpolo-Je bo poskrbel ansambel TAIMS.
obt^KKARSKA KOMISIJA ZSŠDI v Ta a> da so v tajništvu združenja ®rijavt.'SV' Frančiška 20/11. na voljo •»ej v01 Ce za ul*cležbo na prvem za-od j m košarkarskem taboru, ki bo nim *■ do 7. septembra pod strokov-t]am .ostvom Petra Brumna. Tabor je 72 j!nien igralcem letnikov 1970, 71, štvf, • Ostale informacije v tajni-de vs^raženja. Rok za prijavo zapa-, avgusta 1985
Segafredo kmalu na delu
Goriški Segafredo, ki nastopa v košarkarski A-2 ligi, bo ta teden pričel s pripravami na prvenstvo.
Zaradi nerešenega vprašanja, kar zadeva Američane, bo trener Valdi Medeot imel na razpolago le italijanske igralce. Ti bodo v glavnem isti kot lansko leto z dodatkom nekaterih predstavnikov mladinske ekipe. Novost pa bo v tem, da bo po osmih letih ponovno dospel v Gorico štandre-ški športnik Jordan Marušič.
Na predstavitvi ekipe sta trener Medeot kot predsednik Vanello podčrtala kakovostni skok, ki ga bo Segafredo opravil s prihodom Marušiča, ki se je v Brescii izkazal za enega najpomembnejših igralcev in v zadnjih letih je postal celo kapetan ekipe. Pomembno je tudi dejstvo, da bo Jordan Marušič igral pred doma-
Jordan Marušič
čo publiko, kar mu bo prav gotovo dalo še dodatnega elana, da se bo izkazal. Mi mu to od srca želimo.
DAVOR
ZUPANČIČ
12. Dnevnik z odprave SPDT na Južno Anapurno
Malo po polovici poti, ko sva z Lenardom gledala na ostale, ki so bili še precej za nama, je naju nenadoma presenetil močan pok, kateremu je sledilo strahovito grmenje. Pogledala sva proti hribu in videla orjaški plaz, širok več kot dvesto metrov, kako je z izredno močjo drsel preko stene in končal svojo uničujočo pot na ledeniku ob vznožju gore, nedaleč od nas. Bilo je, kakor da bi nas mogočna gora svarila. V strahotnem hrupu sem zaslišal glas, ki je pravil: »Pazite se, dosti močnejša sem od vas, v vsakem trenutku vas lahko za vedno spravim s svojega pobočja.«
Dan prej je bila gora mirna, skoraj vabljiva, danes pa je pokazala svoje ostre zobe. Pribiti, kot okame-neli smo gledali ustrahujoči prizor in z grozo sem mislil, kaj bi bilo, če bi slučajno prečkali tisto področje, še dolgo potem, ko je grmenje plazu prenehalo in je oblak snega na novo pobelil precejšnjo površino ledenika, sva z Lenardom sedela in gledala sedaj mirno steno Južne Anapurne. Začarana od mogočnosti sva se vsak s svojimi čustvi v srcu končno prisilila nadaljevati pot. V bazni tabor sva dospela precej pred dštalimi in dočakala najprej šerpe in potem ostale tovariše. Samo Fausta, ki se je tisti dan slabo počutila in imela nekaj vročine, je še zaostajala.
Kljub utrujenosti in prepovedi vodje odprave sem se spet odpravil navzdol, prevzel Fausti nahrbtnik in z njo dosegel tabor. Nekateri so me ostro kritizirali in menili, da izgubljam dragocen čas, češ da si mora vsakdo sam pomagati. Užaljen in brez besed pred tako nesmiselno obtožbo sem se kar oddaljil od ostalih in si začel pripravljati material za vzpon ali bolje za preučevanje smeri, kot je za tisti dan predvideval program. Sam sebi sem govoril, da za tiste bore pol ure, ki sem jo potreboval, da sem pospremil Fausto, gotovo nisem ne vem kako zmanjšal možnosti uspeha naše odprave.
Ko so me polemike pomirile, smo se Cergol, Lucijan Milič, Lenard in jaz podali proti gori. Nismo sledili smeri, po kateri sem šel prejšnji dan, ker je bila po mnenju vseh precej dolga. Zato smo se odločili za relativno strm kuloar, ki se je potem končal nekje na polovici stene. Upali smo, da bo tam ne preveč zahteven prehod preko previsnih sten.
Sicer nas je opogumilo dejstvo, da so tam hodili tudi Japonci, ki so leta 1978 uspešno preplazili smer. Naš visokogorski nosač Ajewa, ki je spremljal tudi takratno odpravo, nam je pravil, da je smer precej težavna in da so Japonci kljub mnogo boljšim razmeram, kot smo jih imeli mi, za vzpon potrebovali kar dva meseca in ogromno materiala. Kljub temu smo mislili, da se bo to tudi nam posrečilo. Že v Katmanduju smo zvedeli, da smer ni prven-
stvena, vseeno pa bi bila naša prva ponovitev izredno zahtevnega jugozahodnega grebena.
Globok sneg se je udiral pod našimi koraki in hoja je bila kar se da mučna. V težkem nahrbtniku smo nosili poleg osebne opreme za plezarijo tudi vsak po dvesto metrov invi. Snežišče, ki je iz šotorov vodilo do pod stene, ni imelo omembe vrednih ovir. Samo globoka razpoka, čez katero smo hodili po naravnem ledenem mostu, nas je malo prestrašila.
Prve skale in seveda kuloar, ki je vodil mimo. njih, so se pričele natančno na višini 5000 m, saj tako je kazal moj zvesti višinomer, ki sem *■-' ga vedno nosil obešenega okoli vratu. Do tam, torej za dvesto višinskih metrov, smo porabili nekaj več kot eno uro. Pred nami je sedaj stala strma	zasnežena	grapa,	po kateri
smo nameravali	fiksirati	vrvi,	ker
nam bi drugače šerpe ne mogle nositi materiala v hrib. Tam smo pustili	smučarske palice	in si	na-
taknili plezalne pasove, osmice, žumarje in druge podobne ropotije.
Cergol je kot prvi plezal naprej, ostali pa smo mu sledili po napetih vrveh in nosili s sabo nadaljnjo vrv in kline. Po prvih dvestotih metrih	plezanja,	torej ko smo	po-
rabili točno eno vrv, je najbolj logična smer kazala na‘ prečenje proti desni pod velike skalnate zajede. To smo tudi storili. Preko stometrsko prečenje, nevarno zaradi padajočega kamenja, nas je torej privedlo do navpičnih skal. Na našo veliko srečo je bila skala popolnoma suha in tako omogočila Cergolu, da jo je sicer ne brez težav preplezal. Približno petdesetmetrski skok smo potem ocenili s četrto težavnostno stopnjo, kar je za himalajske razmere že veliko. Vrv se je ravno nad skokom končala in tudi pozna ura nas je prisilila k sestopu. Z Lenardom sva se prva začela spuščati po vrveh in ko sva prišla do pod stene, nisva niti pomislila na ostala dva in sva zdirjala po snežišču v bazni tabor. To seveda ni primerno za gorniško tovarištvo, toda utrujenost nas je dobesedno zmedla in nisva videla drugega kot dober čajček in zasluženi počitek. Kasneje sva se oproščala pri Lucijanu in Cergolu, ki pa sta zadevo razumela in nista bila preveč huda. Fausta je medtem zapustila bazo in se spet vrnila v spndnje »skladišče« skupno z Yongom in Ajewo ter obema nosačema. Nalogo je imela, kot sem že pn-vedal, da ureja najnujnejše tovore, ki jih morajo takoj naslednji dan znosili do nas.
Tisti prvi dan plezanja smo dosegli višino 5100 m in se tudi srečno vrnili.
Z delnim uspehom smo se, v še vedno neurejenem taboru, pogovarjali o prihodnosti, o težkem delu in o možnosti, da dosežemo greben in z njim prvi višinski tabor že v naslednjih dveh dneh.
r
N
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič 2.
_______________________J
“College«, pomembna etapa americana
št» Waener College s približno 3.000 študenti je eden fjii v*lnih newyorskih kolegijev. »Colleges« gotovo so-v toed najpomembnejše ameriške ustanove, saj se g. ®~teh formirajo novi kadri te svetovne velesile. - denti pa jih ne obiskujejo, le da obogatijo svojo
Y u toed najpomembnejše ameriške ustanove, saj se
St
žil	P41 J111 ne OUISK-Ujejcr, le ua uuugaLiju ovuju
^lY^je in da dobijo primemo specializacijo, ki je v Od^ ne°bhodno potrebna, temveč tudi da c' Bnioč
_______ r_________ _____ ____ ___si daleč
duržine zgradijo in utrdijo značaj.
Wagner College v Staten Islandu, ki ima tudi skci ar°dni center angleškega jezika, ki sem ga obi-šel Va^’ I® e£Ien manj pomembnih v New Yorku. Kaj 5o® v ZDA. So namreč kolegiji, ki sprejmejo tudi po p0,študentov. Sicer pa življenje v »Wagnerju« Tij ,a Povsem enako kot v ostalih takih domovih.
vo
so
6 dijaški domovi ali študentska naselja imajo pra-strukturo velike občine ali celo mesta. Študentje
jf-^dmeščeni v eno- ali dvoposteljnih sobah v več-cah ropnih stavbah, obroki so v ogromnih jedilni-krr - -1samopostrežba). Na razpolago pa so čitalnice, bodice, kinodvorane, igralni prostori in seveda t>r+ .ure za športno udejstvovanje (telovadnica, od-aa igrišča, bazen itd.).
Bivanje v teh kolegijih kajpak ni brezplačno. Enoletna renta, v »našem kolegiju« znaša od 8 do 12 tisoč dolarjev (približno 22 milijonov lir). Seveda to so le »živi« stroški (bivanje v kolegiju in šola). Pri tem je treba staviti v proračun še najmanj od 3 do 5 tisoč dolarjev letno za nakup knjig (so zelo drage), za »potrebno« zabavo (kino, teater, disko, ogled športne tekme, nakup obleke itd.). Če pa ima študent težave z zdravjem, potem dolarjev ne bo nikoli preveč (injekcija = 100 dolarjev, specializirani zdravniški pregled 300 dolarjev, navadne tablete za gripo 14 dolarjev itd.).
Za bogatejše študente so seveda ti .stroški povsem sprejemljivi. Starši jim najamejo še avtomobil (mesečna renta tudi do 600 dolarjev), v sobah pa imajo televizor, radio stereo, hladilnik in vse potrebno za čimudobnejše bivanje.
Revnejši študentje pa si pomagajo, kot morejo in znajo. Nekateri si ne privoščijo ničesar. Sam obisk v center NY je zanje pravi luksus. Drugi pa si plačujejo kolegij, s tem da so »part-time študentje«; to je, da obiskujejo šolo in ob prostem času delajo v kolegiju (dežurajo ob vhodu, pomagajo pri čiščenju, delajo v kuhinji itd.). Vsak. kolegij ima tudi svoja športna moštva (v glavnem bezbolska, košarkarska, plavalna, atletska in v ameriškem »footballu«). Člani teh ekip so v kolegiju brezplačno, nekateri pa si lahko privoščijo še žepnino.
Sicer pa poglejmo dnevni red v kolegiju. Zajtrk od 7.00 do 8.30, nakar pouk. Kosilo od 11.30 do 12.30. Sledi pouk do 15.30. Večerja je že od 16.30 do 18.00. Sledi prost čas za rekreacijo, študij, družabnost ali kako drugo aktivnost.
Spored je torej kar pester, časa za študij ni preveč. Kar pa sem v tem kolegiju pogrešal, je bila »družabnost«. O tem smo veliko razpravljali tudi s
profesorji naše šole. Američani se v glavnem družijo v »fratemity« (raznovrstne skupine: kulturne, verske itd.), v katere pa tujci nimajo vstopa.
»Z vašimi študenti bi se radi pomenili o raznih aspektih ameriške družbe, o bolečih svetovnih vprašanjih, tudi o vsakdanjih problemih, ki tarejo vašo in evropsko družbo,« smo se potožili.
»Američani o tem neradi diskutirajo, vsaj v skupinah ne. Tudi sam sem večkrat v razredu poskušal začeti diskusijo o podobnih vprašanjih, pa sem vselej naletel na gluha ušesa,« je odgovoril profesor.
»Ignoranti smo! Ničesar ne vemo, kaj se dogaja po svetu. To je žalostna resnica,« je dodal drugi profesor. »Televizija, časopisi in drugi mediji nas stalno bombardirajo s šokantnimi vestmi, z novostmi. Da bi pa globlje posegli v problem, tega ni pričakovati. Zato, kaj bi vam lahko povedali naši študentje? Še več vam povem; do Evropejcev še vedno imamo kulturni kompleks manjvrednosti. Le-tega nočemo priznati.«
V Wagner Collegeu sem spoznal študente iz raznih krajev sveta. Na sliki Portugalec, Švicar, vaš pisec, Kolumbijec in Japonec.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš» 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglas« iz dežele Furlanije - Julijske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBLIEST • Trst. Ul Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT	Ifcfjfl Clan Mijara*»
m tiska F ^ Trst	IH|in zveze Časopisnih
1	1	založnikov FICO
4. avgusta 1985
V novi kitajski stvarnosti ni prostora za ljudske komune
PEKING — Znamenite ljudske komune so na Kitajskem le še stvar spomina. Nov kitajski kurz je potre boval pičlih pet let, da je ukinil vseh 56 tisoč, kolikor jih je pač bilo, v okviru obsežnega programa agrarnih relorm.
Ljudske komune so se porodile iz ideje Velikega krmarja Maocetunga, da bi na krajevni ravni poenotih politično, upravno in gospodarsko oblast. Ustanavljati so jih začeli na koncu petdesetih let v okviru kolektivistične preureditve kmetijstva. Komuna je zajemala eno ah več vasi. Vse, kar so v njej proizvedli, so morah oddati državi, kmetje pa so prejemah plačilo v blagu ter »delovne točke«, na osnovi katerih so ob koncu leta imeh pravico do dokaj skromne mezde: z njo so si najpogosteje lahko kupih le nekaj oblačil.
V ljudskih komunah ni bila dovoljena zasebna dejavnost, toda vsaka izmed njih si je »izmishla« kako pomožno dejavnost, na primer proizvajanje platnenih copat, ki so jih potem prodajale trgovinam (seveda državnim) in tako nekoliko zaokrožile skupne dohodke. Strogo centralistično vodenje komun je bilo zelo togo, malo prilagodljivo vsakokratnim objektivnim razmeram, poleg tega pa je omogo-
čalo zlorabo oblasti. Za vse odrasle moške člane komun je bilo poleg tega obvezno redno vojaško vežbanje v okviru »ljudske milice«, ki je bila organizirana na osnovi samih komun.
Ljudskim komunam oziroma njihovim »pomanjkljivostim« je pred nedavnim posvetil daljši članek pekinški tednik Beijing Review. Poudaril je
njihovo gospodarsko neučinkovitost, pa tudi zlorabljanje oblasti, do katere je v njih praviloma prihajalo.
Nova kitajska oblast spodbuja zasebno podjetnost tudi v kmetijstvu. Danes sta poljedelstvo in živinoreja vse bolj pripuščenj posameznim družinam, ki svoje pridelke delno prodajo državi, delno pa na prostem trgu.
DOMOV Z NOVIM SRCEM
NEW YORK — William Schroder, 53-letni upokojeni zdravnik, ki od lanskega novembra živi z umetnim srcem, je zapustil bolnišnico Humana Hospital Audubon v Louisvihu in se vrnil na svoj dom v mestecu Jaspar v zvezni ameriški državi Indiana. Someščani so mu priredili prisrčen sprejem in bodo njegovemu povratku posvetili tudi mestni praznik, ki ga prirejajo vsako leto v tem času.
Glasnik louisvillske bolnišnice, kjer je bil Schroder na zdravljenju, je izjavil, da pacient zadovoljivo okreva in da mu je prav zato prof. William Devries, ki mu je vsadil umetno srce, lahko dovolil povratek domov. Resnici na ljubo pa je jasparski upokojeni zobodravnik imel po operaciji vrsto težav in napadov, od katerih se še ni povsem opomogel. Tri tedne po vsaditvi srca ga je zadela koronama tromboza, po kateri je ostal delno parahtičen in ima težave pri izgovarjanju. Letošnjega februarja je imel visoko mrzlico, ki ga je hudo ošibila, maja pa krvavitev možganov.
Če ne bo novih težav, se bo Schroder udeležil mestnega praznika na vozičku. Prazniku pravijo po nemško »Strassenfest«. Prebivalci Jaspara so namreč večinoma nemškega izvora in še vedno govorijo nemško. Tudi upokojeni zobodravnik, ki je drugi človek na svetu z umetnim srcem, je po rodu Nemec.
tlarriet Beecher Storte
Koča strica Toma
STORIL. BC&TO,
RA ŠE VEČKRAT, SAMO I7A TE SPET DOBIM 1
VSE BOM NAREPIL, SAMO TEPEL NE BOM NIKO BAR '. NI1KI7AR TEGA NI9EM, PA TUDI NE BOM.1
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV
Madotto
KRI2 pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA
POPUSTI od 20 do 50%
Obvestilo občin; 15.7.1985
Č6,
Če ste na počitnicah, dobro zabavo ! če nameravate v kratkem na dopust, vam želimo lepo vreme !
Če želite naložiti svoj denar drugače, sedaj je čas, da obiščete podjetje RAMAMI, če si lahko privoščite počitnice in ponudbo RAMAMI, obiščite nas in vaše počitnice se bodo spremenile v dober posel !
15 palcev 16 kanalov
BARVNI TV GRUNDIG
15 palcev z daljinskim upravljanjem 30 kanalov
BARVNI TV SONY
14 palcev z daljinskim upravljanjem 30 kanalov
BARVNI IV PHILIPS
20 palcev Stereo
BOJLERJI
Perlina 12 I 2-letno jamstvo
Rheemglass 80 I pokončen 10-letno jamstvo
Rheemglass 80 I pokončen 5-letno jamstvo
Rheemglass 80 I pokončen 3-letno jamstvo
Ariston 10 I - 1-letno jamstvo
510.000	lir
620.000	lir
785.000	lir
800.000	lir
58.500 lir
175.000	lir
143.000	lir
110.000	lir
42.000	lir
V cene je vključen davek I.V.A.
Plačevanje na obroke do 42 mesecev brez predplačila in brez menic.
Ramam
Vaša trgovina BMpert v Trstu — Ul. Revoltella 10
L______________J