Kmetijske in rokodělske novi
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 15. Prosenca 1845.
List 3.
Ob ſheſt in dvajſéti obletnizi ſmerti goſpoda
Valentína Vódnika.*)
Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva
Arabje puſhávi
Şe tizhik rodí;
V nesnáni goſhávi
Şam sa ſe shivi.
Şo svésde ſeſtríze,
Mu méſiz je bràt;
Ne ſmé ſi on tize
Sa ljúbizo sbràt'.
Sanj drushba ne mara,
In on ne sa njó;
V ſamôti ſe ſtara,
Mu léta tekó.
Nar ſlajſhi diſháve,
Ki sa nje ſam vé,
Nar shláhtniſhi tráve,
Kadíla dragé,
In miro nabéra
Netrúden vſe dní;
vbada, ſe vpéra.
Se
Sa ſmert le ſkerbi.
Germádo 's njih děla
Perleten ſamzhè;
Ko pride ſmert béla ,
Na nji ſe ſoshgè.
Vun plane 's plaména
Ozhíſhen, oprán,
Şlovezh'ga iména
Tizh Fenis **) na dan.
Tak péviz ſe trúdi,
Şamôten shiví,
Şe v ſlávi, ki sgrúdi
Ga ſmert, prerodi.
Dr. Preſhérn.
*) Umerl je 8. Proſenza 1819.
**) Prizhujozha péſmi méra ſe je svolila, sató, ki je bila rajn-
kimu goſp. Vodniku nar bolj vſhezh.
*) Stare baſni pripovdujejo, de tizh Fenis (Phoenix) 500 lét
shiví, de, ki ſe mu ſmert perblishuje, ſi mire, kadil, nar
shlahtniſhih séliſh in drugih diſháv nabêre, is njih germádo
naprávi, ſe na nji ſoshgè in prerôjen is ognja sletí.
(Na dalje.)
11. Sternad, (rumeni fiernad, Goldammer,
emberiza citrinella), shiví v malih borſhtih, ger-
movju in po verteh, in ſe redí od shitnih ſemen, od
lanjeniga, makoviga, konopljeviga in od ſemen dru-
sih seljiſh, kakor tudi od mnogih merzheſov in zher-
vov. On nam ſhkodo poverne, ki jo na ſemenih na-
pravi, de prav veliko ſhkodljivih merzheſov potrebi.
12. Vertni ſternat, (vertnik, Gartenammer,
Ortolan, emberiza hortulana), shiví v malih leſih,
borſhtih in po verteh: letí tudi prav rad na polje.
Se redí vezhidel od proſá, ajde in ovſá, tudi prav
rad merzheſe pobira, in nam veliko vezh koriſta
kakor ſhkode perneſe.
13. Velli droseg, (zarar, drosgazh, dreſkazh,
derſhazh, Misteldrossel, turdus viscivorus), ſe
dershí raji v gorah, kakor na ravninah, in ſe redí
od kobiliz, goſenz, kebrov, zhervov, od ohmetja,
besgovih in vezh drusih jagod. Ta ptiza je prav
koriſtna, torej je ne gré loviti in pokonzhati.
1A. Drosgela, (rudezhkaſta drosgela, roshaſti
droseg, Rosendrossel, turdus roseus), shiví raji v
ravnini, kakor v gori in ſe redí od kobiliz, zher-
vov in drusih merzheſov in je savoljo tega prav
koriſtna ptiza; le ſhkoda, de naſhe kraje le po
redkama obiſkuje.
15. Brinovi droseg, (velka brinovka, ſmolni-
za, ſmovniza, Wachholderdrossel, Kronewetter,
turdus pilaris), prileti posno jèſeni v naſhe kraje,
in zhes simo pri naſ oſtane, ſe redí od kebrov,
goſenz, zhervov, ohmetja, besgovih in brinovih
jagod in je zlo nizh ſhkode ne naredí.
16. Shkorz, (piſani ſhkorz, fiorlin, Staar,
Starl, sturnus vulgaris), shiví po planjavah in
niskih grizhih velikokrat tudi paſhnike obiſkuje, ſe
redí od bramorjev, kobiliz, goſenz in drusih mer-
golinzov, in le malokrat ſe kakiga ſemena pertakne.
To ptizo moramo med nar vezhi dobrotnike kmetij-
ſtva ſhteti, sató, ker bres ſhtevila veliko merzhe-
ſov in zhervov pokonzhá.
10
17. Zhernoglavna peníza, (zhernoglavka,
zherna peniza, Schwarzrückiger Fliegenschnäp-
per, Schwarzplattel, muscicapa atricapilla), ſe
dershí v jelovih borſhtih in shiví od mergolinzov,
goſenz, poſebno pa od muh, oſ, muſhiz in drusih
tazih shivaliz. Vſe ſorte penize imajo enako shiv-
ljenje, in ſo prav koriſtne ptize.
18. Plifka, (bela pliſka, bela paſtariza, zher-
na paſtariza, vertorepka, fiiſka, graue Bachstelze,
motacilla alba), ſe dershí meſt in vaſí, polja in
vodá: shiví pa od mergolinzov in goſenz, vezhi-
del pa od muh, oſ, kobiliz in mnogoverſtnih metu-
ljev. Savoljo pokonzhanja toliko merzheſov bi ſe
imela ta ptiza povſod pri shivljenju puſhati.
19. Slavez, (ſlavez peniza, ſlavzhik, ſla-
vizh. Nachtigali, sylvia luscinia), ſe dershí v
gojsdih, germovju in na verteh, redí ſe pa vezhi-
del od mergolinzov, laſhkiga grosdjizha, besoovih
in vezh drusih jagod. Ta ptiza — slavna savoljo
prijetniga petja — nam ni k nobeni ſhkodi, torej
puſtimo jo shiveti.
20. Vertna peníza, graue Grasmücke, Spott-
vogel, sylvia hortensis), ſe tudi v gojsdu, germovju
in na verteh dershí, shiví od mergolinzov in mno-
goverſtnih jagod. Je koriſtna ptiza.
21. Taſhiza, (rumena taſhiza, Rothkehlchen,
saxicola rubetra), ſe dershi vertov in ſenoshet,
in ſe redí od kebrov, zhebel in drusih mergolinzov.
Tudi ta ptiza je ſizer koriſtna, ſamo zhbelarji je pri
ſvojih zhbelnakih radi ne vidijo.
22. Shkerjanz, (poljſki ſhkerjana, Feldler-
che, alauda arvensis), shiví vezhidel po njivah in
ſe redí od mergolinzov in goſenz, od mnogoverſtnih
ſemen, selene ſetve in od ſtrokov divjiga zheſna.
Ta prijetna pevka je tudi koriſten ptizhek, naj tedaj
shivi in zhloveka s ſvojim petjem rasveſeljuje.
23. Zhopaſti ſhkerjanz. (blatni ſhkerjanz,
Haubenlerche, Kothlerche, Schopflerche, alauda
cristata), ſe dershí bliso vaſi in ſe redí od mer-
golinzov in rasnih ſemen; vezh nam je h koriſtu,
kakor h ſhkodi.
24. Seniza, (velka ſeniza, jeſeniza, ſniza,
borſhtna ſeniza. Kohlmeise, parus major), ſe
dershi na hribih in na polju; po simi pa bliso hiſh,
ſe redí od kebrov, muh in drusih merzheſov in
goſenz, kakor tudi od rasnih ſemen in orehov; ko-
riſtna ptiza je, torej puſtimo jo shiveti.
26. Plava ſeniza. (plavmandelz, miniſh-
zhek, gorſhnek, Blaumeise, parus coeruleus), shiví
v gojsdih in ſe redí od merlinzov in ooſenz, mrav-
ljinzhjih jajiz, od mnogoverſtnih jagod in shirú;
pokonzha zhes zelo leto neisrezheno veliko ſhkod-
ljivih merzheſov.
(Dalje ſledi.)
Pozdravec vsem Slovencom.
Iz Štajerja.
Oj, nesréčna slovenska zemlja! še si nési svo-
jega objokanega lica obrisala, kér si svoje velike
móže, ko ti jih je grenka smèrt vzéla: Kopitar-
ja, Jarnika, Hladnika oplakovala, in uže ti novo
žalovanje napovemo — naš slavni slovenski pisavec
na Štajerskem Anton Krempl,*) fajmošter pri
Malinédli so 20. Grudna 1844 na plučni bolezni,
ker poklicanega vračnika ni hitro k redu bilo, umerli
ino so šli po plačo za svoje velike trude za izo-
braženje Slovenskega naroda. Ljubi Bog! malo je
domorodcov, ino pak še té teliko pogosto pobiraš
— ali pak izidi se tvoja sveta volja! Nikoli ne po-
zabimo, kar so nam v Gradec pred 10 letmi
bili pisali: „Sem uže sicer star mož. (ob
smerti blizo 60 let) véndar za Slovenšino
goréč mladenič." —Bili so rajni ne le priden pa-
stir svojega kerdélca, temoč vse Slovence so lju-
bili ino za svojo čredo deržali ino zato so jim —
lép izgled vsem duhovnikom — pridne bukvice pi-
sali, na priliko: katekizem, evangelj, branje
svetnikov, predge dva tečaja, menjši spiske
ino kar je jihovo naj boljše delo: Dogodivšine
Štajerske zemlje, ktére so še k velki sréči
dogotovili: (drugi zvézek jih se ravno zdaj tiska).
1 mesec popred pred svojo smertjo na Tuju (Pet-
tau) so obljubili, še veliko za svoje ljubljenčiče
Slovence pisati — Bog jim poverni jihovo dobro
voljo: daj jim véčni mir! — Slovenci pak jih ne
bodo pozabili, vsej so se jim z svojimi knigami v
spomin zadosta zapisali. Vredno je povédati, da so
rajni pervi med Štajerci novi pravopis sprejeli ino
v njem spisali evangelj, dogodivšine ino še
někaj v Novicah.
Čujemo, da se naših Štajerskih spisavcov pi-
sanje Vam Krajncom nič prav ne ljubi, kér ni tako.
kakor vi govoríte, ino to rad dodám, vsej tude Vaši
Krajnski spisovi nam Štajercom neso célo po volji.
odtodaj tude naš Krempl med Vami malo sluje*) ino
taka bo ostala, dokler bo vsako podnaréčje svojo
posebno gramatiko imélo: Dajnko je ves Štajerec
spodnjega kraja, Murko ves pokrajnčeni Štajerec.
Z veseljem zamoremo častitiga gosp. pisatelja zagotoviti, de
Krajnci dobre bukve in spiske vsakiga slovenskiga
narečja prav radi berejo, de jim je rajnki Krempl dragi
pisavec bil, in de se ne spotikvajo nad tem, ali je kaka dobra
reč v enim ali drugim jeziku pisana. Porok tega so nam
„Novice" ki spiske v raznih narecjih dajajo in zoper
ktere se še nikoli nobeden bravec pritožil ni. Bolj pa, ko
se bomo z pisanjem med seboj znanili, bolj se bomo različnih
narečij navadali. Le peró v roke dragi prijatli! in pisajte v
maternim jeziku prav veliko koristnih rečí za svoje
rojake in hvaležni vam bodo oni in njih vnuki. Dokler bomo
pa premišljevali, kakó de bi mogli pisati, bomo zmiraj za-
dej ostajali. Ta je ravno žalostna na Slovenskim, de imamo
tolikanj pismoukov, pa le malo pisavcov, ki bi pisali ko-
rístne rečí razniga zapopadka, kterih nam takó zlo pomanj-
kuje. Kaj ima domovina od tega, če si se v soli slovenskiga
pismenstva naučil, če je pa tvoja pismenost le jalova ved-
nost? le prazen meh brez moke? Taki prazni pismouki so —
kakor smo se že pripričali — še le domovini v veliko
škodo zató, kér drugim, ki niso tako, kakor oni, pismen-
stva izučeni, veselje pisanja kalijo, ker vse spiske očitajo,
ki po njih glavi niso. De bi jih muri popil, take zovražnike
lastne domačije! Še dan današenj velja, kar je slavni Vod-
nik v letu 1799 govoril, rekoč: „Kadarkoli kaké krajnské
bukve na dan přídejo, ima sledni kaj čez jezik godernati,
enimu je preveč po hrovaško, drugimu preveč po nemsko
in tako napřej; jez pravim: mi moramo krajnské sloven-
ske besede poiskati sèm ter tje po deželi rastresene in
na to vizo skup nabrati čisto slovenšino.“— Dobrih slo-
venskih gramatik nam ne manjka, ki nas učijo, kakó ima-
mo pisati. Dokler pa ne bomo od raznih rečí pisali in ve-
liko veliko pisali, nam bo zmiraj slovenskih besed majn-
kalo in to pomanjkanje je nar večí zaderžek slovenskiga
slovstva. Upamo pa, de se bodo verli domorodci zmiraj bolj
pisanja poprijeli v prid in čast svoje domovine! V „Novicah".
jim je pot odperta, od raznih reží pisati: kdor nam kaj
koristniga v natis pošlje, naj bo prosti kmet in rokodelec
ali pa žlahten gospod, z veseljem bodemo vse sprijeli,
ne gledavši na pisavca, ampak na to, kar je pisal.
Vredništvo.
*) Ginjeniga serca smo za nas in za vse Slavjane prežalosten
glas sprijeli, de nam je neusmiljena smert zopet visokouče-
niga in rodoljubniga Slovenca vzela. Gosp. Anton Krempl
so bili tudi našim Novicam serčni prijatel in milo bomo po-
grešovali v njih njegove lepe spiske. Kdo bi bil mislil, de
bo drugi del „dogodivšine štajerske zemlje" njegova
Vredništvo.
posmertnica!
II
Metelko cél Krajnec ino Gutsmanna je malo
drujga, kakor Korošec, ob kratkem: Slovenske
gramatike ino slovenskega pisanja po
vseh podnaréčjih še neimamo!! Po vsi pra-
vici imá zato pravopisna postava: „Piši, kakor
govoriš" ali s pristavkom „kakor dobro go-
voriš" ovèržena biti, ino veliko bolje takó stati:
„Piši kakor slovensko ljudstvo (po etimologii ino
bližnjih slavjanskih narečjih) prav govorí. Po tem
se nadejamo, da bodo Novice, kér jih orel uže
vse nebo célega Slovenstva vesélo obléta, rade
prijemale vsak popravek iz podnarečij v svoji be-
sédi. Na nogé! vzdramite se Slovenci! temá uže
beží iz vašega neba — Hrovatam lepa Daníca,
Dalmatincom mlada Zora sveti — tude vam se uže
dení — poglednite se bratje po edni materi, ino se
za take spoznajte, da si prijazno k svojemu izo-
braženju róke molite. — G. Krempl so se v tej
réči velíko trudili, vsem Slovencom, ne le Štajer-
com z besedo vgoditi. — Bog jim daj v tem dosta
naslédovnikov. Rečemo pak z veliko gotovostjo, da
nigdo ni teliko dolžen, slovensko besédo po vse
póte podpirati ino popravljati, kakor ravno le du-
hovniki z učenjem ino pisanjem dobrih knig, kér
od Truberja noter do Kopitarja so pisavci
strahovitno slovensko reč po tujšini pokazili; vsej
so jo kvarili skora 300 lét, dokler ni Kopitar
z svojo gramatiko 1808 tega kaženja vstavil. —
Duhovniki lehko popravljajo pregreho svojih nég-
danjih naméstnikov z tem:
1. Da se sami trudijo, se čiste slovenšine
naučiti, kakor še jo ljudstvo nékaj bolje zune mést
govorí.
2. Da dobre knige sami pišejo, ali jih iz dru-
gih jezíkov prestavljajo.
3. Da ne pustijo šolarjem za premje nerazum-
ljivih nemških knižic davati, kar se, Bogu bodi po-
toženo! v naših krajih telikokrati godí: take neumne
igráčice se hitro v kaki kót veržejo — ino prav,
vsej néso za nič. Ali to ne vpije v nebo, dnarje
za nič potrositi ino mladeži razumne Slovenske bu-
kvice (vsej jih uže za premje zadosta imámo!)
pritergati?
4. Da očitno v cerkvi napovédajo dobre slo-
venske knige; postavim: Keliko lét so užé spre-
lépe Slovenske molitvene bukvice: „Duhovni To-
varš“ na svétlem, ino še le dvé leti so med nami
znane!! Veliko tega, da se dobre bukvice pri nas
dolgo ne poznajo, je pak tude teržtvo ž njimi krivo!
Zakaj nam Ljubljanski, Celovški in drugi knižni
tèržci popolnih spisov svojih starših ino novih buk-
vic kakor Gradčki némški (tude v Gradčkih novi-
nah)ne podávate, vsej nas je na Štajerskem dobro
polovico Slovencov!!
5. Da napravijo v svojih ſarah bravnice.
to je družbe za bukve brati, gder vsaki ob lětu
nékeliko vloži, da se vse bukve, kar jih je Slo-
venskih, pokupijo ino po fari berejo.
Ubogi otročiči se v šolah teliko trapijo z ukom
— kaj jim vse to pomaga, če jim potle odrašenim
bukev v roke ne daš, bukev, kake razumijo? K
čemu li je še kelika si bodi njiva, ako pak neob-
delovana nič ne rodi? Vsej namèn visokega vlada-
nja z šolami drugi ní, kakor da se otroci potreb-
nega ino pridnega učijo, začnejo učiti — rečem učijo,
ker se učenje tude potler ne prenehá, temuč se le
podaljša samoučno z knigami. Po tem vi vsi, ki se
z učenjem otrok trudite, svojo dolžnost še le do-
polnjujete, če jim odrašenim koristne bukve sprav-
ljate. S kratkim: šole začenjajo, bukve pak
ispeljujo: ti pak učitelj! davaj otroku, ko si
ga brati naučil, tude brati kaj, drugače mu je nauk
k ničemu. Tako družbo za knige brati, smo v svo-
jem kraju z velikim tekom začeli ino za tej namen
vse Slovenske knige kupili: sad tega se je skoro
pokazal: lotili so se tude uže prilétni ljudje branja,
da bi si lepe knige v prid obèrniti mogli; keršan-
ski nauk jim je bil ves polehčan, kér katekizem
ino jega razlaganje sami berejo: vadijo se visoke
resnice pri predigah ino keršanskim nauku popol-
noma razumeti. Ker so jim izrazi (Ausdrücke) celo
znani i. t. d. i. t. d.
Prečestivredni gospodje! ne zamerite nam tega,
povemo Vam svojim bratom, pretežko so nam te le
rečí na sercu ležale ino zdaj še le, ko smo jih v
naše Novice izvalili, čutimo, da nam je leže.
Toliko uže od samih bukvic pišemo, bodi še
tukaj očitna beséda prečastitimu Gospodu Francu
Veritu prezasluženímu korarju v Novemmestu
v hvalo; oni so nas Slovence z naj lepšimi ino naj
koristnejšimi knigami obilno oskèrbéli ino še pri-
stavimo: v naj čistejši ino naj glajši krajnšini.
Bog jih še dolgo živi, ino nič jih ne utrudi, za
nas pisati. Oj kako veselje imajo naši bravci, če
jim rečem: Imám pa nove bukve, so jih gosp.
Veriti spisali!! Smo brali stare bukve: Nebeški
Cil, zložene skoz Matija Kastélca. V Ljub-
ljani 1684. Te bukve so prenovljenja vredne! Loti
se negdo Krajncov tega dela! ino pak tude za šole
zapovedanih zgodb sv. pisma. Mimo vsega čutimo
pomenjkanje, da še mi Slovenci imamo premalo
zgodbinskih bukev, zakaj li se nigdo Robin-
zona ino drugih takih bolje posvétnih bukev ne
loti, da bi jih prestavil, s čem bi se velika želja
po branju obudila, ker se človek samih samih svetih
le tude navolji? Sam Bog pak nas obvari mazanja
nesramnih bukev! — Vse to se izvira iz serca,
vsega vnetega za Slovence ino Slovenšino.
Cafov.
Božično praznovanje v Rimu.
Po posvečenji klobuka in meča, ki se po
stari šegi katolškim knézam za boj proti nejever-
nikam darujeta, so na Svet Večer v večerním mraku
šli sveti oče Papež iz jizb Vatikana (takó se
imenuje Papežev dvor) v kapelo Siksta IV. in
stopivši na vikši pastirki stol so zapeli s krepkim
glasam sveto večernično pesem visokiga praznika.
Vsi kardinali so zraven stregli in zjutrej na vse
zgodej so pokali topovi (štuki) iz Angelskiga Grada.
Po noči so pevci Sikstove cerkve zornice (matuti-
num) peli, in potem je kardinal Sforca vpričo
Papeža opolnočno s. mašo bral. Na božičevo jutro
so se s. oče Papež, v sedilišu nesení, pred kterim
so kardinali vikši škofje in škofje šli, prikazali v
stolni čerkvi s. Petra in so se podali svoj pot na
svoje mesto h takó imenovanimu oltarju spove-
danja, kjer nobeden zunej Papeža s. maše brati
ne smé. Potem, ko so na sédeži molitev (introj-
tus ad tertiam) opravili in po navadi vnovič
obljubo pokoršine od vsih kardinalov zaslišali, so
Sami vélko mašo brali. Tudi rimski deželski oblast-
niki so bili zraven, in so z kardinali in vsimi škoſi
vred s. Zakrament prejeli.
Kratkozhaſniza.
(Sobazhnik.) V vaſi S. je bil pred nekimi
letmi moder kmet, kterimu ſo rekli sobazhnik.
sato ki je snal dobro sobé dreti. Ne le is ſoſeſke,
1
ampak tudi is drusih krajev ſo hodili h njemu ljudje
pomozhi iſkat, kader ſo koga sobje boleli. Nekterim
je dal kake sdravila, de je bolezhine sa nekaj zhaſa
potolashil, vezhim je pa sobé derl.
Sobé dreti, in tudi sdravila sa sobé naprav-
ljati, ſe ozhe sobazhnik ni nikjer uzhil, ampak ſam
od ſebe ſe je tako sbrihtal; vender ker je snal tako
ſladko govoriti, ſo mu vſe verjeli, in kteriga koli
ſo sobje boleli, je hitro ſhel k sobazhniku. Vſi ſo
saupanje v sobazhnika ſtavili, kteriga ſo bolezhine
v sobeh nadleshvale, zhe ravno je marſikterim koſ
zheluſti odtergal, kader mu je sob ruval.
Eniga dne pride k sobazhniku ſoſed ozhe Anshe
in mu tako govori: Ljubi moj ſoſed, mene grosno
hudo sob boli, gnjil je, drugazh ne more biti, kakor
le vun s njim; ampak veſh, hude mozhne sobé imam,
le ſkerbi, de vſiga vun potegneſh, de ga kaj v
zheluſtih ne oſtane, in me ſpet boleti ne sazhne.
Sobazhnik pravi: Odpri uſta in pokashi sob, ki te
boli. Soſed mu ga pokashe. Sobazhnik pravi: Dete!
hud je, tri korenine ima, odgnit je she, teshko
pojde vun, pa bo mogel iti. Le na tla ſe vſedi —
mu sdaj rezhe sobazhnik — in gre pozhafi po rujave
kleſhize, s kterimi je imel navado sobé dreti. Sdaj
prime sob s kleſhizami, ſtiſne in ga s vſo mozhjo
is zheluſti vlezhe, vender ne gre, ker je bil mozhno
vraſhen. Sobazhnik je vlekel na vſe mozh, ſoſed
krizhal: pa huji ko je krizhal, huji sobazhnik vle-
kel, tako de je vbosiga ſoſeda dvakrat po hiſhi
gori in doli pervlekel, preden mu je sob isruval.
Ko ſta bila narasen, vſtane ſoſed in vpraſha:
Koliko ſim dolshan? Sobazhnik pravi: Şizer bi bil
dal en groſh, sdaj pa moraſh dati dva groſha, sato
ker ſim doſti terpel s tvojim sobam. No,
no, naj pa bo! —pravi ſoſed — ſej ſi reſ imel doſti
opraviti s menoj; tu imaſh groſhe.
Nekaj zhaſa po tem, komej je pol leta minilo,
ravno tiſtiga ſoſeda sazhne ſpet grosno mozhno
gnjil sob boleti, na poti proti meſtu. Tako mozhno
ga je bolel, de ſi ni upal preterpeti do doma nasaj,
sato gre v meſtu h nekimu ranozelniku in pravi:
Proſim vaſ, de bi mi sob sderli, me grosno boli.
Ranozelnik hitro pripravljen rezhe: Le na ſtol ſe
vſedite, bo kmalo: she je imel kleſhize ſkrivaj
v roki pripravljene, de jih kmet ne vidi, ter vpra-
ſha, kteri sob vaſ boli? Le praviga mi poka-
shite, de ga pred poſhlatam, ko ga sderem. Kmet
pravi: predsadni je, v ſpodni zheluſti na levi ſtrani.
Ranozelnik ga s kleſhizami prime in vpraſha kmeta,
je ta? — Ja. Potegne in na enkrat je bil sob vun.
Kmet debelo gleda, ki je bil sob takó naglo sru-
van, ſe zhudi in pravi: ſte bolj urni, ko naſh
sobazhnik. Seshe v arshet in pravi: koliko ſim
dolshan? Ranozelnik pravi: Deſet groſhov. — O
kaj toliko! Naſh sobazhnik je imel drugazh vezh
opraviti s menoj, ko vi, ki me je dvakrat po hiſhi
gori in doli sa sob vlekel, in vender mi ni vezh
ko dva groſha rajtal, vi ſte pa naglo opravili in
mi toliko rajtate. Ranozelnik mu pravi: Ako bi jeſt
pred bil vedel, kakó vam vaſh sobazhnik sobe
dere, bi bili gotovo mogli goldinar plazhati. —
Miſlim, de je dan danaſhni le malo takih Anshetov
po kmetih.
se je že v 129 vaseh prikazala in je 2063 go-
ved napadla. Pocerkalo jih je 1044 glav, pobili so
jih pa 880; ozdravilo se jih je pa dozdaj le 106.
— Ta strašna kuga se je pa že tudi v bližno Mar-
sko deželo zatrosila, kjer je veliko govedine po-
cerkalo; bolj srečni so v Estrajhu bili, kjer so jo z
tem kmalo zadušili, de so v tistih hlevih, kjer se je
pokazala, vse goveda pobili in z kožo vred v
globoke jame zakopali, potem pa hleve do dobriga
osnažili. Okoli vasi so pa čuvaje v stražo posta-
vili, kterim je bilo ojstro zapovedano, nobene ptuje
živine v vas pustiti. Našimu domorodcu, slavnimu
učeniku Antonu Haynetu na Dunaju, kterimu je
c. k. avstrijansko poglavarstvo to delo naročilo, gre
slava in hvala, de jo je v treh krajih spodniga
Estrajha, kjer se je že kuga prikazala, zaterl.
Kadar je treba še zdrave goveda pobiti, dobí vlast-
nik živine celo plačilo za-nje, za pobito bolno
živino pa le peti del njene cene.
(Smert od ogljeniga zapuha). Ni davnej,
kar sta dva mladenča v Gradcu na to vižo smert
storila in zopet se je enaka nesreča nekimu hlapcu
na Dunaju perpetila, ki je na večer žerjavice
k sebi v zaperti hlev vzel, de se je pri nji grel.
Nesrečen človek je pri nji zaspal in drugo jutro
so ga mertviga našli, kér ga je ogljeni zapuh
zadušel. — V 6. listu lanskih novic smo od silne
nevarnosti ogljeniga zapuha in hlapa žerja-
vice v zapertih stanicah govorili — Boo daj.
de bi si naši bravci ta poduk prav globoko v serce
vtisnili!
(Smert otroka od culice). V Hote-
mažah gre na Sveti Dan neka mati zjutraj v
cerkev in pusti svojiga pol leta stariga otročiča
brez varha domá, samo culico (Sutzel) mu v usta
vtakne. Ko mati iz cerkve domú pride, najde otroka
mertviga; culica mu je proti gerlu šinila in je rev-
čika zadušila, brez de bi si bil mogel pomagati. —
Že večkrat se je enaka nesreča z culico zgo-
dila. De bi pač matere toliko pameti imele in nikoli
svojih otročičev z culicami v ustih brez varha ne
pušale! Povoji, zibike in culice so tri nepo-
trebne in škodljive rečí pri izrejenju malih otrok,
od kterih bom pred ko bo mogoče, slovenskim ma-
teram kaj več povedal. Vém, de se boste zavzele,
ljube moje! ko boste to zaslišale — tode kmalo se
boste pripričale, de resnico govorim.
Snajdba vganjke v poprejſhnjimu liſtu je:
Kokalj.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
11. Profenza.
7. Proſenza
gold. kr.
gold. kr.
1 mernik Pſhenize domazhe .
»
banaſhke..
»
Turſhize...........
»
.. .
Şorſhize .....
Réshi ..... . . . . . . . .
Jezhmena ... . .
Proſa . . .
Ajde ..
Ovſa . . .
22
21
58
Viſhnjagorz.
Urno, kaj je noviga?
(Goveja kuga) je po Českim še zmiraj
huda, in se čez dalej bolj razširja. Do 22. Grudna
54
55
44
32
Zena Preſhizhev v Krajnju.
Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. in pol, funt.
loshejſhi „ po 4 kr. in pol, funt.
Şhpeh po 13 goldinarjev zent.
. .
5
49
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. —
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.