Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' »6. uri popoludne.
Štev. 293.
V Ljubljani, v sredo 23. decembra 1885.
J^etnili XIII.
Hašim soinis!jciiikom ?
Leto bliža se zopet zatonu v večnost. Po stari lepi navadi želimo toraj vsem našim prijateljem in Slovencem sploh: „Vesele praznike in srečno novo leto!"
Z novim letom začne „Slovenec" svoj štir-najsti tečaj. Rodil se je v hudih časih, ko je brez-verni liberalizem glavo visoko nosil ter po tedanjem slovenskem dnevniku hudo razsajal, v obrambo poštenih krščanskih Slovencev in katoliške cerkve. Ostal je svoji nalogi zvest, značaj en in neodvisen, akoravno je bil od sovražne liberalne stranke mnogo zaničevan, sovražen in podkopavan.
Ostal bo „Slovenec" svoji nalogi in svojemu načelu: „Vse za vero, dom in cesarja" tudi zanaprej zvest, značaj no-katolišk, neodvisen list, bodisi že komu ljubo ali neljubo. Stal bode vselej za resnico katoliške cerkve in za človeško-državue pravice katoliških Slovencev. Stal bode „Slovenec" ter se potegoval vselej tudi za našo širjo očetnjavo za ljubo nam Avstrijo, kteri Slovenci in Slovani sploh niso sovražni, pač pa brezverni liberalni svet, najprej nemški, potem tudi drugi.
Ali mar li je potreben „Slovenec" ? Ce je ravno „Slovenec" potreben, nočemo trditi, a trdimo pa nepogojno, da slovenski konservativni dnevnik na katoliški podiagi, imenuje naj se že tako ali drugače, je neobhodno potreben. Zalibog, da je domovina naša mnogo bolj spodjedena, kakor bi si kdo mislil. Zadnje volitve in mnogo drugih znamenj nam dokazujejo, kako potreben je list na ka-toliško-konservativni podlagi. To spoznajo vsi, kteri kaj dalje gledajo, kakor od danes do jutri. Že značaj in duh časa nam to dovolj potrjuje, „čestitamo Slovencem, da imajo že dolgo časa dnevnik na katoliško -konservativni podlagi, do česar mi še zmirom nismo dospeli", je rekel nedavno odličen hrvaški profesor. Enako rekel je nek drugi slovenski odličnjak: „Ako bi katoliško-
konservativnega lista ne imeli, morali bi ga nemudoma osnovati." A imamo ga; namesto z osnovo k o n s er va t i v n o - ka to 1 i ške ga lista čas zgubljevati, podpirajte rajše obstoječega „Sloven ca."
Res, da ni brez žrtev, a teh se ne smemo vstrašiti, če hočemo kaj doseči iu kaj veljati. Zdi-hovati in tarnati o slabih časih ne pomaga nič, ampak le vztrajno delo bodisi v gmotnih, bodisi v duševnih potrebah. Kdor tega ne umé, ne umé duha časa in ne potreb časa.
Mi pa zaupamo, da naše verno slovensko ljudstvo, ki je še zdravega srca (če tudi je tii pa tam kak ud bolan in slaboten), pred vsem pa naša prečast. duhovščina, ume dobro duha in potrebe časa ter se tudi ne vstraši uikakoršnega truda, niti dela niti požrtvovalnosti, kedar gré za časni in večni blagor ljudstva, za blagor naše prelepe slovenske domovine in za blagor naše očetnjave Avstrije.
Zaupamo dalje, da nikdo meè nami noče očitanja in zadolžeuja na svoji vesti imeti, da je kdaj podpiral brezbožne liberalne časnike (nemške ali slovenske, je isto) ter tako sovražniku orožje v roke podajal.
Kar se tiče „Slovenca" kot lista samega in njegove oblike, ostane vse pri starem. Smemo reči, da je sedaj „Slovenec" po obliki, t. j. tisku in papirji najlepši politični list in dnevnik. Tako ga ohraniti ali še zboljšati, si bomo tudi zanaprej prizadevali.
Največo skrb bomo obračali na dobre uvodne članke, na natanjčen političen pregled in na pošteno zabavno blago pod črto. Kakor do sedaj, tudi zanaprej ne bomo nikdar prinašali nravno-spolske in pohujšljive tvarine. V preteklih 13. letih smo dokaj dokazali, da list lahko obstoji brez zapeljivih, tako zvanih „romanov" in tako bomo delovali tudi zanaprej.
Po priliki bemo v prihodnjem letu prinašali podučno obravnavo: „Obrtnikom v pomoč", od
istega izvrstnega pisatelja, kakor letos: „Kmetom v pomoč".
Ce se nam posreči (nekoliko upanja imamo) šo kako dobro pisateljsko moč k vredništvu pridobiti, potem bode „Slovenec" toliko zanimivejši.
Konečno se zahvaljujemo vsem pod-pirateljem „Slovenca", bodisi da so ga podpirali z naročnino, z dopisi ali sicer kako drugače. Plati jim Bog stoterno!
Prosimo lepo, naj podpirajo nas blagovoljno po svoji možnosti tudi zanaprej; list namreč nima nobene druge podpore, kakor le blage naročnike. Enako lepo prosimo, naj „Slovenca" čč. gg. dopisovalci tudi prihodnjič tako in še bolj podpirajo s svojimi dopisi; ker dobri dopisi bralca mnogokrat bolj zanimajo, kakor najboljši uvodni članki.
„Slovenec" veljii za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesee ... 1 „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za	celo leto predplačan	15 gl.	—	kr.
„	pol leta ....	8 „	—	„
*	četrt leta ....	4 „	—	„
„	jeden mesec ...	1 „	40	„
Vredništvo in opravništvo.
Govor gosp. poslanca Pfeiferja o žeiiitovanskili oglasnicali.
(V IX. seji deželnega zbora, 22. decembra.)
Slavni deželni zbor! Iz letnega poročila je razvidno, da je deželni zbor 1. 1883 oktobra meseca izročil deželnemu odboru v pretres načrt postave o izdavanji ženitovanskih
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
„Zraven tega pa imamo", pravi Luka, „sv. Goro. Saj vam je znano, kako celo peletje in jesen vse roma na ta kraj ; raji si dajo Boga z nebes vzeti, kakor pa podobo Marijino s sv. Gore."
„Sv. Gora", seže naglo Mostovski v govor, „pa ima nekaj več stotisoč premoženja! Spet bi bilo v občo Korist to mrtvo posestvo zaseči." To izgovo-rivši vdari dvakrat po svoji vreči.
„Kaj nain je početi?" nadaljuje gospod Luka. „No, da kratko povem, svetišča zapreti, bolje danes, kakor jutri, malikovanje prepovedati, meniške kute pa po svetu pognati. Toda dobro sem prepričan, da vso to bi dosti ne zdalo, dokler se ljudstvu ona vražja vera iz srca ne izruje, to pa gré počasi. Da bi le duhovni za tako praznoverstvo manj goreli, mrzlih, treznih duhovnov imamo pred vsem potrebo. Iz stare šlole se vé da ni mogoče, da bi tako prišlo, a upam, da v naših generalseminarjih se nam
odgoji vse drugačno duhovstvo: spoved, odpustki, obhajilo, vsakdanja maša, in brevir in celibat in kaj vem še, vse to bo zgubilo veljavo in oznauoval se bo čisti evangelij brez rimskih pridevnikov, čist evangelij pa matere božje in device ne pozná, vneti možgani se bodo kmalo ohladili in v desetih letih se bo svet ves predrugačil. Jaz sam hočem na Goriškem vzgled biti, kako mora duhoven po tir-jatvali nove dobe izpolnovati svoj vzvišen poklic. Mislim, da najizdatnejše bi bilo uvesti v deželo nauke velike reformacije pod eno ali drugo obliko. Meni je od nekdaj ugajala vera Kalvinova*), ker ne pozná ne maše, ne obhajila, ne svetnikov, ne časti matere božje, ne device Jaz sam sem že o tem razpravljal z nekim pastorjem in se še dogovarjam. Moji Volki bi morda kmalu pripravni bili sprejeti novo vero: spoveduice sem že davno spravil pod streho, po odpustkih nikdo več ne vpraša, o papeži že deset let nisem besedice črhnil, pahnil sem svetnike z altarja, podob iu molkov pri Volkih več ne vidiš, „Oče naš" morda še znajo, češčeno Marijo pa so skoraj vsi že pozabili; še mašne srajce in plašče da prodam, potem se jim prikažem pred
*) Gl. Morelli : „Istoria della Contea di Gorizia-1. Vol. IV., p. 228.
altarjem v črni halji in jim začnem pridigati. Se vč da potem, v spodbudo in dober vzgled bratom duhovnom, bo treba pripeljati k Volkom gospo pastorko; exempla trahunt (izgledi vlečejo). Volki s svojim gorečim duhovnim pastirjem naprej, drugi za njimi! Od Volkov odrešenje! Tako vidite, častiti bratje, se bo rimski kači glava strla!"
„Od Volkov odrešenje!" zakličejo vsi, „Živio, brat Luka!"
„Da, da, častiti bratje", kliče brat Mostovski, „čas je že, da se materi božji in svetnikom zase-žejo zakladi in zemljišča, ktera imajo pri svetiščih in po bratovščinah. In čemu naj bi imeli še bogastvo; saj svetniki morajo pred vsem posnemati Boga, o kterem se bere, da ni imel toliko lastno zemlje, da bi na-njo bil položil svojo trudno glavo."
„Živio Ben Saruk!" razlega se po črnem hramu.
„Živeli zakladi rimskih svetnikov!" se spet zažene Mostovski. „Živeli, živeli!" In pumf! pumi! pumf! udriha po vreči.
Od tolikega krika in mahanja se zrak tako potrese, da brleča luč ugasne in častitljivi bratje so — v temi.
XVI. Že spet na poti.
Ravnokar je solnce izišlo. Že dva dni zapazil ....


zglasnic, oziroma glede omejitve prostega ženl-
tovanja.^
Deželnemu odbori* zdelo ser je prim«rno in jo* trebno, o tej zadevi poiisvedeti prej mnenje cesarske* vlade, ki se je — kakor smo rava» čilti iz ust dtf" našnjega poročevalca — proti vsa'ki omejitvi prost1» ženitve izrekla.
S tem vladnim odgovorom naš priprOsti narod pač ne more biti zadovoljen; vedno odločnejši za* hteva naš narod naj se zabranuje ali vsaj omeji-prosto ženitovanje, ki je eden glavnih vzrokov, da je vedno več siromaštva, vedno več proletarijata; to' čutijo posebno globoko naše občine, ki imajo dolžnost' ' preskrbovati in prerediti svoje domače reveže, kterih je leto za letom več ter provzročujejo vedno višje občinske naklade. (Res je H
Statistika potrjuje neovrgljivo prikazen, da se ljudje iz nižjih in srednih stanov bolj pogosto ženijo (veselost), nego iz višjih bogatejših krogov, zlasti po velikih mestih na Dunaju, v Berolinu itd. nahaja se na tisoče neoženjenih bogatinov, ki žive brezskrbno od svojih obilih dohodkov, od mastnih služeb; takim bogatinom, ki se nočejo ženiti, bi se moral visok davek naložiti po posebni postavi (velika veselost med poslanci), ktero bi zakonoželjna dekleta gotovo radostno pozdravljale, pa tudi finančni minister bi hlastno odprl prazno državno mošnjo takemu davku. (Dobro, dobro — veselost.)
Pa poslovimo se za sedaj od zakonomrzuih bogatinov ter oglejmo si naše manj imovite zakonske ljudi, ki so se prerano ženili pa imajo povprek več otrok, kakor grošev za njih preskrbovanje. (Veselost.)
Brez premoženja, brez dohodkov lahkomišljeno sklenejo taki ljudje zakonsko zvezo, ne zmene se za to, če bodo mogli preživeti svojo rodbino; pri vinski kaplici — v kteri potope včasih svoje reve in nadloge — pač najmanj mislijo, kako bodo pre-hranili svoje otroke, mari so veseli, da nekoliko pozabijo skrbi vsaj za par trenutkov, če je tudi večkrat nasledek — obilo število otrok.
Da taki starši ne morejo dobro odgojevati svojih otrok, je pač jasno; še potrebne obleke ne morejo omisliti otrokom, da bi šolo obiskovali — občina se jih mora usmiliti; večkrat taki starši brezvestno zapuste svoje nedolžne otroke, prepustivši jih tudi občini v daljno skrb. (Res je!)
Iz lastnega opazovanja smem tukaj navesti, da se število takih siromakov, kterim mora občina dajati podpore za raznovrstne potrebščine vsakdanjega življenja: za obleko, hrano, stanovanje, šolske knjige itd., vedno bolj množi, tako, da boio preobložene občinske rame kmalo preslabe, še dalje prenašati to težko breme. (Dobro, dobro.)
Sicer je naša občina samoupravna (avtonomna) •— pa le takrat, kedar je treba plačevati ali preskrbovati občinske siromake (dobro); nasproti pa občina ni samoupravna, kedar se ženijo siromaški ljudje, takrat ne sme ugovarjati lahkomišljenim že-nitvam, molčati mora, akoravno znd, da ženin brez vsakega imetka ne bode mogel preživeti otrok tega siromaškega zakona. (Dobro.)
Po vsi pravici zahteva država v svojih zakonih,
da imajo starši sveto dolžnost odgojiti in prehraniti svoje otroke, tedaj bi mogla (MSVa s posebnim zakonom zabraniti ženitve takim sfrbmaškim ljudem, od kterih' se že naprej ziid, da te dolžnosti ne bodo izpolnil?, ampak navalili na tuje raffle; če pa vlada nOče tate postave dati, s ktero bi se prosto ženitovanje omejilo, pa naj oba- prevzame Vse siromaške rodbine v svojo skrb, občine ji bodo gotovo hvaležne. (Dobro1, dobro!)
Da pa to važno vprašanje ne zgine iz dnev- ' nega reda in da je mogoče posameznemu poslancu natanko poizvedeti zapreke in pomislite navedene v danes prečitanem dopisu c. kr. deželne vlade, stavim predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene: „Dopis c. kr. deželne vlade od dne 22. novembra 1885 sprejme se od besede do besede kot priloga današnjemu stenografičnemu zapisniku."
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja, 22. decembra.)
(Dalje.)
Gosp. Dež m an poroča o prošnji podobčine Orle za izločitev iz občine Drobunje, ter predlaga jo izročiti deželnemu odboru, da se na njo ozira, kadar bode sploh nenaravno skupaj zvezane občine ločeval ali pa predlagal novi občinski red.
Gosp. Robič priporoča, da naj se delajo male občine, in da naj se ozir jemlje na potrebe prebivalcev. Gosp. deželni glavar pri tej priliki omenja, da je g. deželni predsednik deželnemu odboru izročil neki načrt nove občinske postave, ki deželnemu odboru daje jako bogato gradivo, in ki ga bo pri sostavi neke občinske postave porabil, ktero bode zboru predložil v prihodnjem zasedanji. Pri glasovanji se sprejme poročevalcev predlog.
Gosp. poslanec Guttmannsthal poroča o poročilu deželnega odbora glede dolenjske železnice, ki se glasi:
Deželni odbor obrnil se je zarad dolenjske železnice v novič na izvrševalni odbor ter mu priporočal naj bi koHkor le mogoče pospeševal nasve-tovano dolenjsko železnico. Isto tako prosilo se je vnovič gospode državne poslance, naj bi delali na to, da se bo zgradila ta železnica, za ktero se za-stopi kranjske dežele že 20 let potegujejo. Izvrševalni odbor, kakor tudi gospodje državni poslanci potrudili so se, da bi se tudi na merodajnem mestu spoznalo, kako potrebno je, da se zgradi dolenjska železnica in da bi Dolenjska le tačas napredovala, ako bi jo ta že dolgo zaželjena železnica z drugimi železnicami vezala.
Vspeh tega prizadevanja bil je ta, da se je ustanovil konsorcij, kterega članovi so gg.: Josip Kušar, predsednik kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani; Karol Luckmann, vodja kranjske obrtnijske družbe v Ljubljani; Janez Kosler, grajščak v Ljubljani; Emerih C. Mayer, veliki trgovec in vodja kranjske hranilnice v Ljubljani; Josip Tomek, inženir v Ljubljani; Franc Kotnik, tovarnar in posestnik v Verdu, in Janez Murnik, deželni odbornik v Ljubljani.
Ta konsorcij prosil je meseca januvarja 1885 za dovoljenje, da bi' se pričela tehnična- prvotna dela za lokalno železnico1 iz Ljublj&tte na Novomesto in Krško in iz Ljubljane čez Ribnico na Kočevje. Dva odposlanca tega konsorcija, namreč gospoda Josip Kušar in Janez Murnik vdsležila sta se tudi deputacije gospodov državnih poslancev, ktera je pod vodstvom ekscolence g. grofa Hohenwarta pri eksce-lenci g. ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju in pri ekscelenci trgovinskemu ministru baronu Pino razloživši razmere prosila, da bi gradenje načrtane dolenjske železnice pospešila.
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo je tudi imenovanemu konsorciju v smislu postavnih določil, da se zvrše prvotna tehnična dela.
Ko je konsorciji dokazal, da se bodo prvotia tehnična dela za lokalno železnico iz Ljubljane v Novomesto in iz Ljubljane čez Ribnico na Kočevje konec meseca maja 1885 pričela in ker je prosil, za donesek iz deželnega zaklada, ki se je v X. seji dne 10. oktobra 1884 v ta namen dovolil, naukazal je deželni odbor donesek 5000 gld. v izplačanje.
Ta tehnična dela kakor tudi pozvedbe o kup-čijskih zadevah so tako daleč gotove, da bode na podlagi teh visoki vladi mogoče, prihodnje leto predložiti visokemu državnemu zboru predlogo glede te železnice. Deželni odbor bode pa naravno sam tudi predložil dotično prošnjo visoki vladi, kakor hitro mu bode konsorcij naznanil, da so dela končana.
V imenu gospodarskega odseka predlaga poročevalec, da naj deželni zbor to poročilo vzame na znanje, ob enem pa g. kupčijskemu ministru izreče zahvalo za njegovo dosedanjo skrb in mu reč priporoča še za prihodnje. Dalje naj se deželnemu odboru naroča, vlado prositi, da naj dotične predloge izroči državnemu zboru, da naj se dolenjska železnica kot celota sprejme v eno postavo in da naj bo ta železnica podaljšanje Rudolfove železnice.
Gosp. poslanec dr. Papež tirja, da naj naši državni poslanci na Dunaji porabijo pripravno priliko, ter naj bodo odločni, neizprosni, da vlado prisilijo delati dolenjsko železnico.
Tudi poslanec g. Hren priporoča to železnico ter jo zlasti na srce poklada konsorciju, kteremu je zdaj, kakor govornik ve, pristopila tudi „Liinder-bank".
Za njim govori še g. Pfeifer: Ker je naša dežela po svojih skromnih močeh položila prvi temelj dolenjski železnici s tem, da je žrtovala znesek 5000 gld., ki se je porabil v to, da so letos cesarski inženirji pregledovali in premerili zemljo (svet), kje se bo dolenjska železnica izpeljala, storjen je nade-polni korak, ki nas bliža gorkozaželjenemu cilu, kterega doseči se Dolenjci trudimo že dolgih 20 let.
Naša dežela je s tem dejansko pokazala, da se živo zanima za dolenjsko železnico; sedaj pa cesarski vladi na Dunaji pripada naloga, tehnične poizvedbe in načrte nujno pripraviti ter na podlagi teh operatov predložiti državnemu zboru zakon o zgradbi dolenjske železnice — kar pospeševati bode moje in gotovo mojih tovarišev odločno prizadevanje v dr-žavuem zboru.
Tudi g. poslanec Dev se oglasi za dolenjsko želoznico in priporoča, da naj se ob svojem času
si po Solkanski cesti živahno gibanje. Cele trume mož in žen prihajajo iz Gorice; pobožne pesmi prepevaje, se odkriti pomikajo proti Solkanu. A kdor je imel dober vid in pogledal proti sv. Gori, je kmalo presodil, da pobožna množica se nikakor v Solkanu ne vstavlja, ker pot po vsi gori se črni in povsod mrgoli ljudi, eni gori, drugi doli, tako, da se srečajoči prav težko drug drugemu umikajo. Ali glej, kaj se je pa tam sredi gore ravno zabli-skalo v svitu prvih žarkov vshajočega solnca? Iu čedalje bolj doli proti Solkanu se blisk pomika, a tako mamljiv je, da se nikakor ne more razločiti, kaj je. No, pa poslušajmo zdaj, kaj se dva že precej priletna moža od Gorice proti Solkanu pogovarjata, kterima se menda dosti ne mudi, da bi prišla zgodaj v Solkan zajutrkovat, vsaj toliko bi vsakdo sodil iz njunega počasnega stopanja in postajanja na vsakih deset korakov.
„Za pol milijona, sem slišal, je cenjeno premoženje svetogorsko; kaj misliš, Jakob, da bi človek imel denarja, kako bi tu obogatel. Za kakih dvajset ali trideset tisoč pojde vse to." Tako modruje oče Brtak proti svojemu tovarišu.
„Za deset goldinarjev, ako mi vse ponujajo, se ničesa ne dotaknem", odgovarja Jakob; „prokletstvo je na takem premoženji, ki se Bogu vkrade in Ma-
teri Božji. Boš videl, ako nam dii Bog živeti, kako se bo v prah zdrobilo v rokah novim kupcem, da kmalo ne bodo imeli česa v pest stisniti."'
„Ali pa meuiš", vpraša Brlak, „da se bo v Gorici našel kupec, ki bo zamogel sošteti toliko tisoč samega srebra ali zlata ka-li, saj cesarski ne sprejemajo druzega kakor zlato?
„Ne skrbi", zavrne Jakob, „od lani sem je v Gorici trikrat več denarja, kakor prej. Sam Bog ve, kdo ga je toliko nanesel. Saj vidiš, kako rastejo hiše ,iz tal, kakor gobe po dežji. Ali ni pa neki Mostovski to poletje sezidal dve najlepši hiši pri veliki cerkvi? Na mernike da ima denarja, kdor le želi, mu ga posodi, se ve da, taki ne dajo drugače kakor na visoke obresti, po deset iu celo dvajset od sto. Našo gospodo da ima vso že v svoji oblasti, da jim zadrgne vrat, kadar mu ljubo. Grofa spod Skale preskrbuje z denarjem že dve leti, zdaj saj veš, ko so slabe letine in grof tudi sam bolj zapravlja. In ta Mostovski vse zaklade da hrani ne v Gorici, ampak tam nekje na Krasu, kjer si je sezidal, kakor pripovedujejo, čudno hišo, kakoršne še nikdo ni videl. In tudi v Gorici ga skoraj nikdar videti ni, neprenehoma da varuje svoje premoženje, pravijo, da cekine kar vali, kakor kokoš jajca; nikdo ne ve, od kod tolika bogatija."
„Od kod pa je ta Mostovski?" vpraša oče Brlak.
„Živa duša tega ne ve, pravijo, da je kakor Melkizedek brez očeta in matere in brez domovine. Hočejo nekteri modri trditi, da Mostovski je žid. Toda za Božjo voljo, kako more biti žid, ker hodi vsak dan v cerkev; sem slišal tudi, da je vpisan v roženkransko bratovščino, on dan bil je od soudov izbran za glavarja Štanjelske bratovščine. Njegova vzgledna pobožnost ta je napotila ude njega voliti. In tak goreč kristjan naj bi bil žid?"
„In tak toraj, misliš, da bi kupil svetogorsko premoženje?" vpraša Brlak.
„Kaj takega si o Mostovskem ne morem misliti. So pa že drugi, celo sem slišal, da neko društvo, ki si je kupilo od cesarja pravico vse zlato in srebro in druge dragocenosti iz zatrtih cerkva in samostanov pokupiti. Milijon jim je kakor meni in tebi goldinar. Kaj toraj takim kupiti sv. Goro, tudi da bi bila vsa iz zlata? Tudi v Gorico jih je nekaj poslanih od te družbe, zborujejo v mestu v neki novi gostilni. Vse da so namenili prekupiti, že se o tem s komisarji dogovarjajo."
Med tem prideta naša znanca do prvih hiš v Solkanu; tu postojita pred nizko hišo, nad ktere vratmi obešena veja vabi žejnega omočit grlo z vinsko kapljico; letos se prodaja sladka briška rebula,
svojih dolgo pogrešanih pravicah, Poljaki jim jih pa polagoma drugo za drugo podajajo. Ena najnovejših zahtev Rusiriov je ta, da hočejo tudi v ga-liškem deželnem odboru svojega zastopnika, kterega so do sedaj popolnoma pogrešali. Poljaki so to krivico tudi sprevideli in so jo pripravljeni poravnati, le glede osebe niso še edini med seboj. Rusini zahtevajo, da se voli v deželni odbor poslanec Julijan Romanczuk, Poljakom bi bil pa bolj všeč deželne"sodnije sovetnik Bereznicki. Sicer se pa tudi tukaj ni bati, da bi se sporaz-umljenje glede osebe krasilo.
Vereščagin namerava s svojimi podobami Madjare iznenaditi, kjer se je nadjal mož več liberalnega mišljenja najti, kakor pa na Dunaji — pa se je vrezal. Kardinal Haynald je zvedel za njegovo nakano in je še pravočasno potrebne korake napravil, da se je v dotičnem dovoljenju Verešča-ginu odločno izreklo, da tistih dveh podob, ki ste na Dunaji toliko pohujšanja po katoliških krogih napravili, v Budapeštu nikakor ne sme na ogled razpostaviti. Ves avstro-ogerski katoliški svet bo kardinalu za to previdnost in odločnost prav izvestno vrlo hvaležen. Sicer pa na Ogerskem Vere-ščagina in njegove podobe že dobro poznajo iz dobe poslednje rusko-turške vojske, ko je grozne čine iz taiste naslikane v Budapeštu razstavil, ki so se pa ljudem ravno zarad ostudnega materijalizma bolj gnjusile, nego so jim bile všeč.
Tnahje države.
Česar smo vsi srčno želeli, se je zgodilo. Včeraj prinesel nam je telegraf novico, da se je med Srbi in Bolgari premirje napravilo, in sicer tisto po vojaških postavah sklenjeno premirje, ki je navadno ravno to poznejšemu stalnemu miru, kar je zlata zarija jasnemu dnevu. Do 1. marca ne sme ondi nobena puška več počiti in noben top zagro-meti in pa paziti jim ne bo več treba, da bi zopet drug druzega zavratno napadali, kar se je v najnovejšem času žalibog večkrat zgodilo. Določilo se je med Srbijo in Bolgarijo nekaj sveta, tri kilometre na široko, za takozvan nevtralni pas, kjer se bodo brez skrbi srečavali, ne da bi se ob enem tudi napadati smeli. Med tem morajo pa oboji Srbi kot Bolgari pridno na to delati, da se bodo prvi kakor drugi kmalo umaknili iz tuje zasedene zemlje, toraj Srbi iz Vidina, če tudi so rekli, da za cel svet ne gredo iz Vidinske okolice venkaj, Bolgari pa iz Pi-rota in sosednje zemlje. Začeti morajo Srbi. Da se je že le enkrat začelo, da se je le trmoglavost na eni kakor na drugi strani umaknila dobri volji, sedaj bo že šlo. K temu je hud mraz, ki je Srbe kakor tudi Bolgare hudo stiskal poleg stroge in odločne volje velesil še največ pripomogel. Sicer pa še enkrat rečemo, ker je bila vojska popolno nepotrebna, kar sta menda tudi Srbija in Bolgarija že sami sprevideli, zato se jima bode pa božično sladko petje še tem bolj prileglo.
Panslavist Aksakov stopil je orijental-sko vprašanje v jedni talilnici z vseslovanskim in je napravil tisto zmes, v kteri smo nedavno pisali, da se hočejo Rusi preko Dunaja v Carigrad pomakniti. Več avstrijskih časnikov nemških in slovanskih okresalo je zarad tega Aksakova po prstih, kakor je zaslužil in česar se mož prej ko ne niti nadjal ni. Še manj se je pa nadjal, da ga zarad njegove prenapetosti grajajo in zavračajo Rusi sami. „Sovrem. Izvestija" pravijo, da je Aksakov v svoji strasti tako oslepil, da on že nič več orijentalskega vprašanja od slovanskega ne loči. Orijentalsko vprašanje, ktero je že več časa v Evropi na dnevnem redu po časnikih, ni še do dobrega razvito, če tudi se od leta do leta bolje razvija, in je po svojem značaju popolnoma orijentalsko, kajti rešiti ga bodo morali vsi narodi, ki so v južni Evropi temu pri-
zadeti in to so Rusi, drugi Jugoslovani, Turki, Grki, Rumunci in še marsikak drug narod proti iztoku ležeč. Vsi ti bodo stopili na bojišče, kedar se bo reševalo orijentalsko vprašanje, in ondi se bo še le določilo, ali bo tisto vprašanje tudi še nadalje orijentalsko ostalo, ali pa bo na njegovo mesto stopilo slovansko vprašanje in slovanska država, ktero Rusija, oziroma tudi Srbija ondi namerava.
Cesar Viljem se je sv. očetu jako toplo zahvalil v posebnem pismu, kterega mu je poslal po svojem pooblaščencu SchliJzer-ju, da je tako hitro in spretno rešil Karolinško vprašanje in kar je še največ vredno, na obojih zadovoljnost. Španjci so zadovoljni z rešitvijo, kakor jo je sv. oče nasve-toval, železni Bismark pa tudi, če prav je njemu silno težko vstreči. če tudi so Nemci dan na dan zatrjevali da Karolinški otoki niso vredni prepira, ki je bil zarad njih nastal med Španjsko in Nemško državo, jim sitnost vendar ni pripustila, da bi se bili Karolinom prostovoljno odpovedali. Kar se jim je nečastno zdelo storiti po lastnem začetku, storili so potem radi in brez ugovora, ko jim je Rim to nasvetoval in veliki ocean zopet mirno pluska s svojimi valovi proti Karolinom. Kar se Nemčiji in Španiji ni hotlo posrečiti, izvršili so v večnem mestu miru, v tisočletnem Rimu, kteremu so posebno Nemci v poslednjem času tako strastno nagajali, preganjajoč in stiskajoč katoliške služabnike njihove. Nada naša je od slej tem veča, da se bodo Nemcem vendar enkrat oči odprle, da se v tem smislu politika med Rimom in Berlinom ne more več dolgo nadaljevati, kakoršna je bila do sedaj. Nemškim katolikom se pod modro vlado Leona XIII. mora na bolje obrniti in se jim tudi bo, o tem niti ne dvomimo ne!
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 21. decembra. Prav ste zadeli, g. vrednik, z Vašim svarilom pred Židi. Toliko se je te sodrge nabralo v vsih strokah, da so si, pravi mojstri skaze, sami sebi na poti, in že ravno zarad tega tako hité v krščanske kroge mašiti svoje „ume-teljne proizvode". — Ali gorje tistemu, kteri jim sede na limance! Toliko ga osleparijo, da svoj živ dan ne more tega pozabiti.
Ako je to vrivanje Židov in njih „švidel-pro-duktov" pogubonosno kristijanom, koliko bolj nevarno in zoper vso versko čut pa je kupovanje cerkvenih oblek, posod in orodij od židovskih tovarn. Posebno tri take se sedaj oklikujejo po svoji sitnosti in nadležnosti iu te so: „Jakob Moor&Co.", dalje „C. Fritz & Co." in slikarstvo „St. Luc-as-Kunstanstalt"; vse ua Dunaju. Kar.se tiče Jakoba Moora, je ta do pred kratkim kupčeval s podvlakami in manj vredno tvarino, h krati se mu je posvetilo v zviti njegovi buči in sklenil je tržiti s paramenti; pokoljenja je ta mož eminentno Abrahamovega, žid od glave do nog, toraj gotovo vsacega priporočila vreden, ali ka-li ?
Da je prodajalnica „C. Fritz & Co." židovska, dokazalo se je v sodnijski preiskavi proti sloveči (!) „Katholische Gesellschaft", ktera je Fritza katoliškim krogom tako do nebes hvalisala. „St. Lucas-Kunstanstalt" je pa izvrstno popisana v „Slovencu" št. 286 od 15. decembra t. 1. Toliko o teh treh bratcih in sestricah. Moorovi agentje bodo, kakor sem čul iz gotovega vira, v kratkem jeli strašiti
potegne tudi na Belokranjsko; g. poslanec dr. D o-lenec pa povdarja, da je zveza Rudolfove železnice s Trstom veliko potrebnejša, kakor dolenjska železnica, toraj predlaga, naj se gleda tudi na podaljšanje Rudolfove železnice do Trsta.
Gosp. poslanec Luckmann omenja, da se bode o tej zadevi govorilo, kadar pridejo na vrsto železnični tarifi, o dolenjski železnici pa pravi, da konsorcij na progo ni nič vplival, ampak reč prepustil cesarskim inženirjem; on upa in pričakuje, da vlada bode pomagala. V enakem smislu govori g. dr. Poklukar. Oglasi se še gosp. dr. Papež, češ, da ga g. Luckmann ni prav razumel, ker je trdil, da naj bo ta železnica nekako pomožno delo za revne, ampak da bodo pri delu tudi reveži imeli nekaj opravka in zaslužka. Potem se sprejmejo predlogi gospodarskega odseka. O predlogu g. dr. Dolenca omenja g. dr. Poki ukar, da je ta reč v zvezi z drugim predmetom in naj se o njej glasuje pozneje. Gosp. Luckmann povdarja, da je ta reč v zvezi s štev. 53 § 6 letnega poročila in gosp. dr. Dolenec pritrdi, da naj se obravnava s to številko vred.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. decembra.
Notranje dežele.
O avstro-ogerski naeijonalni banki bilo je na tem mestu že večkrat govorjenje. Nedavuo smo omenjali, da ima med drugimi predpravicami tudi silno velik kredit od države na razpolaganje, na podlagi kterega sme za celih 200 milijonov papirnega denarja izdati, za kterega v svojih kletih nima nobene gotovine, t. j. da ta banka za 200 milijonov goldinarjev več papirja izdaja, kakor bi ga v resnici z gotovino zameniti mogla. Mislimo si slučaj, da Avstrija napravi konkurs ali bankerot, kaj bo potem z našim papirnatim denarjem — kterega 200 milijonov goldinarjev tako rekoč po zraku plava brez prave podlage? Nič druzega, kakor da se bo tudi tem 200 milijonom podlaga dala, ktere se bo toliko ostalim bankovcem odtegnilo. To je z drugimi besedami: naši bankovci bi v slučaji kakega banke-rota najmanj svojih 40% vrednosti zgubili. Država je to pravico banki dala pod pogodbo, da bo banka podpirala s tem denarjem razvoj poljedeljstva, obrtnije in trgovine. Tega pa banka do sedaj še ni storila; pač pa pridno podpira Žide in Veliko-Nemce in pa upravni sovetniki se prav dobro redé pri njej. Divi-dende izplačuje nacijonalna banka že 68 let skoraj po 10°/o, po 9-8°/o namreč. Nacijonalua banka je toraj v prvi vrsti pitališče njenih delničarjev. Le-ti so polagoma svoje dni vplačali delnice po 600 gld. in so od tedaj za tiste že nazaj dobili na 5% obrestih 344 goldinarjev, na dividendah pa 322 gld. Vrh tega so pa današnje delnice nacijonalne banke po 880 gld. v kurzu. Kdor je leta 1816, ko so se izdale za nacijonalno bpko prve delnice po 600 gl. tistih 600 gld. vplačal, potegnil je do današnjega dne povprečno leto za letom 58 gl. 80 kr. dividende, delnica se mu je pa sama od sebe vspela na 880 gl., tako se gospodari na debelo! Ljudje pa poprašujejo, kam da denar gine. Kam drugam kot v nikdar sito žrelo Židov in borzijancev.
Med Poljaki in Rusini v Galiciji se tudi vedno bolj dani. Rusini oglašajo se prav pridno po
ktera se dii tudi na tešče piti. In res že mislita prag prestopiti, kar zaslišita za seboj hrup. Ozreta se. Bliža se po cesti cela truma možkih iu še več žensk v procesiji. Na čelu jim je stara izpita ženica, shuljeno revico malo da ne v pravi kot, stopaje se opira na palico, ktero tišči v žilati koščeni roki; noge vendar moia imeti še dobre ta ženica, še boljši pa jezik, kterega prav kretno premika ter naprej moli rožni venec, odgovarja jej vsa množica prav pobožno. Nekaj korakov pred ono gostilno, kjer smo pustili očeta Brlaka in Jakoba zagledamo dva moža od mestne straže Goriške, ki se čez cesto prehajata; ko pride procesija do nju, se sredi ceste ustavita, kakor da hočeta pobožnim romarjem zabraniti dalje.
„Do tukaj, naprej ne!" zakličeta enoglasno potem ko puŠe z ram snameta in po vojaško po konci držita.
Procesija se ustavi.
„Prejeli smo više povelje zabraniti vsako romanje na sv. Goro, ker tu ni več božja pot, zatrla jo je cesarska postava", glasi se od enega naših stražnikov.
Stara voditeljica se pri teh besedah naglo vsaj za pol zravna in v imenu pobožne družbe pravi:
„Hočemo še enkrat na sv. Goro pozdravit Mamko Božjo. Mi jo bomo branili, da se jej nič hudega ne
zgodi. Meni braniti na sv. Goro?" Zarenči starka in ob enem povzdigne palico prete stražnikoma, tako da se nehote malo na stran izogneta, ker zdelo se je, da stara je precej razvneta in se ne šali.
„Meni ne dati na sv. Goro? Petdeset let je od tega, ko sem iz Štanjela priromala k Materi Božji, v smrtnih grehih sem živela nespokorna, pa tudi na vsem telesu bolna, vsa hroma; le sem sem prišla in k Mariji britko se jokala: ozdravela sem pri tej priči, še so tam gor berglje, o kterih sem hodila, a tudi sedem hudičev je Marija iz mene izgnala, kar spokorila sem se in z Bogom spravljena zapustila sv. Goro *). Tam gor vrezala sem romarsko palico in obljubila Mariji ž njo obiskovati njene božje poti. Ze petdeset let romam vsako leto osem mesecev, vsako leto obiščem sto Marijinih cerkva, že na sto in petdesetih božjih poteh sem bila, po Kranjskem, Koroškem, Ogerskem, noter tje do Marije Celj na Nemškem, povsod s to palico. In zdaj pa ko se je razneslo, da nam hočejo Marijo s svete Gore ukrasti, šla sem okoli po Krasu vabit vse pobožne naj gredo z menoj na sveto Goro branit Mater Božjo. Tukaj smo: sinoči ob enajsti uri smo se vzdignili iz Štanjela, celo pot molimo in pojemo, še
*) Ant. červ. Sveta Gora pri Gorici, str. 64.
enkrat moramo k Mariji na sv. Goro. Nikdo nam ne bo branil in tudi vi ne!"
Pri teh besedah udari naša odvetnica dvakrat prav krepko po tleh s palico.
„Kdo nam bo branil iti k Mariji!" ponavlja starka in solze jej zalijejo oko, glas se jej ušibi. „Pustite nas k Mariji! Na sv. Goro! Le naprej, Kraševci!"
„K Mariji! k Mariji! Na sv. Goro! Na sv. Goro!" odmeva se iz množice. In vse začne gibati se in naprej pomikati. Naša stražnika se par korakov umakneta, toda kmalo se ustavita in pomerita puške na ljudstvo, kakor bi hotela streliti.
„K Mariji! Na sv. Goro!" opetuje se še krep-kejše, in spet množica naprej porine, da se stražnika vidita naglo naprej pahnena.
„Bodite pametni, rojaki!" začneta zdaj z lepo. „V imenu cesarjevem sva tukaj. Ne stopajte naprej. Razidite se."
Vse nič ne zda. Le silnejše pritiska ljudski tok. Nekteri iz množice obstopijo naša stražnika in gledajo, kako bi jima puše iz rok izvili. Že se nekdo spne k enemu od stražnikov in z roko prime za pu-škiuo cev. Toda stražnik se ga krepko otrese, da pade na tla kakor snop, petelina napne in — sproži; za srečo se pa ne uname iu ljudstvo zažene velik krohot.	(Daljo prih.)
po Kranjskem, toraj prečastiti duhovščini kličem, pozor!
Kako vpliva tržitev gg. duhovnikov z Židi na občinstvo, smo na Kranjskem že tudi doživeli. Raznih ljudskih izrazov tu ne gre ponavljati. In res, nikakor se ne strinja s katoliškim čutom, cerkvene reči, ki služijo v najsvetejša opravila sv. maše in dolenja sv. zakramentov, kupovati od Židov. Koliki bi bil vriš, ko bi hotel kristjan Židu prodati v sinagogo „dhales"! Ubili bi ga! Mi bi pa od Židov cerkveno obleko jemali? Nikakor ne. Vzdramimo se in pokažimo vsakemu takemu židovskemu barantaču vrata, in pomislimo, če kje veljil pregovor „svoji k svojim", veljá gotovo še posebno v tej cerkveni zadevi. Vsaj imamo dokaj domačih katoliških proda-jalnic, n. pr. g- Auo Hofbauer, ker ravno o cerkvenih oblačilih govorimo.
So pa tudi še drugi, ki prodajajo ter izdelujejo cerkvene paramente ceneje, pa tudi so vsekako zanesljivši. Enako se nam ne manjka slikarjev, pa-sarjev in podobarjev. S temi se posvetujmo, kadar je za katoliške cerkve treba kaj preskrbeti, Židom pa in židovskim prodajalcem zapirajmo vrata. Pametni židi nam zato ne morejo zameriti, sebičnih in koristolovnih ne puslušajmo.
Iz zgornjega Tuhinja, 20. dec. Pretekle dni je bila v naši občini volitev novega občinskega odbora. Da se je volitev popolnoma nepostavno vršila, tako vsak lahko iz tega sklepa, ker ni bilo nikdar razglašeno, da so volilni imeniki za pregled pripravljeni. V nedeljo popred se je pri cerkvi oklicalo, da bode prihodnjo nedeljo na Lazih v krčmi volitev novega župana, in to so bile vse priprave za novo volitev. Zakaj je bila letos na Lazih v krčmi volitev, kakor še nikdar, to vé le sam župan. Po izvolitvi novega odbora se je pa takoj volitev župana in svetovalcev izvršila, kar bi se še le po preteklih osmih dneh postavno moralo zgoditi. Taka volitev je menda le v zgornjem Tuhinju mogoča, drugej gotovo ne. Izvoljeni so pa bili: za župana Vide Kadunc, posestnik v Tuhinju; za svetovalca pa Martin Hribar, posestnik v Cirkušah, in Andrej Seršen, posestnik na Selih. Ko bi z izvolitvijo novega starešinstva ne bili vsi zadovoljni, bi se taka nepostavna volitev pač lahko ovrgla, a ni bilo nobene pritožbe.
V prihodnje pa bi bilo želeti, da bi se postava občinskega volilnega reda natančneje spolnovala, da ne bi bilo pozneje kakih nepotrebnih ugovorov. — Opomniti moram še, da je bila večkrat že napovedana seja, da bo prejšni župan račun, kterega je že od celih šest na dolgu, dal v svojem hiševanji, pa vselej je imel kak izgovor, da tajnik ni imel časa, da bi račune spisal itd., no, sedaj si pa bode menda vendar moral vzeti — isti potrebni čas.
Občinskih taks še tudi nimamo vpeljanih; upamo, da jih bode novi župan kmalo vpeljal, da se ne bode domovinstvo po krčmah za nektere krajcarje prodajalo. — Marsikaj bode imel opraviti novi župan, da vredi vse, kar je zanemarjenega.
Na Dolgem, 22. decembra. (Pomoč poškodovanim.) Prav vesel sem, da morem svoj dopis od 28. novembra v 274. listu „Slovenčevim" nekoliko popraviti in poročati, da so tudi našipo-škodovani prebivalci precejšno pomoč dobili od slavne planinske družbe in sicer od Ljubljanske podružnice (menda Alpen-Verein, Section Laibach, ker je g. Bamberg iz Ljubljane prizadetim delil.) Ker se tem gospodom ne zdi vredno, k takim delitvam domačega duhovna poklicati, ki razmere gotovo najbolj pozni! ne morem nič natančnega poročati. Delitev se je godila pred enem tednom v Šmercevi gostilni, kjer turisti navadno ostajajo, pričo srenjskega predstojnika in je dobila srenja za popravo potov in mostov 100 gl., drugi poškodovani pa 200 gld.; toraj vsega skup 300 gl., kar je zares lepa pomoč.
Enako so menda tudi druge srenje večo ali manjšo podporo prejele od imenovane družbe. Le Koroške podružnice te družbe (iz Celovca in Belaka?) so se menda samo na Weissenfels ozirale. Toliko toraj v pojasnilo, da se ne bo kdo razžaljenega čutil in da Ljubljanskemu odseku imenovane družbe očitno zahvalo izrekamo, ki se je o času nesreče in potrebe na nas spomnil. Bog plati vsem velikodušnim dobrotnikom !
Domače novice.
(PoroCilo o včerajšnji seji deželnega zbora) je
preobširno, da bi ga bili mogli že včeraj in danes
vsega priobčiti. Zato danes povemo, da je bil po včerajšnji seji, ki je trajala do polu treh popoludne, deželni zbor preložen do 4. januvarija. Ker je večina želela, da naj bi se zborovanje ne pretrgalo ampak že 28. t. m. nadaljevalo, nihče ni mislil na to, da bi se bili o pravem času obrnili do ministerstva ter izprosili Najvišje pritrditve k preložitvi deželnega zbora. Ko je bil toraj včeraj sprejet baron Apfaltrernov predlog, moral je g. deželni predsednik še le telegrafično prositi Najvišje pritrditve k dotičnemu sklepu, ki se mu je med sejo tudi po telegrafičuem potu sporočila.
(Novo življenje) pričelo se je v Ljubljani odkar božič v deželo sili. Povsod se giblje neštevilno pridnih rok, da bi bile kos delu, ki se je nakopičilo in mora do praznikov dovršeno biti, največ je pa sedaj dela na pošti. Ondi so Vam navaljeni pravi kupi blaga odhajajočega in došlega, kterega najmanjši posamični komad mora skozi roke poštnega osobja, kar velike spretnosti, izredne gibčnosti in vstrajne pridnosti zakteva.
(Megla mraznica) jela je po Ljubljani nastopati in občutljiv mraz napravlja. Kdor se nekoliko časa mudi na prostem, je takoj ves bel po bradi in laseh, kakor bi ga s cvetjem obsul. Prekrasno pa je drevje po vrteh v belem snežnem cvetji.
(Čitalnica v Šiški) vabi svoje ude k občnemu zboru, kteri bode dne 26. decembra 1885 popoludne ob 3. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor prvomestnika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 5. Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. — 6. Posamezni predlogi.
(Razpisana) je minuendo - dražba za zidanje jednorazredne šole pri sv. Trojici v Tržišči, okrajnega glavarstva Krškega na ponedeljek 18. januvarja, in se bo vršila v občinski pisarni. Varščine zahteva se 230 gold., skupne potrebščine so pa na 4600 gld. preračunjene.
(Predavanje o Kranjski deželi) imel je v Trstu prof. Urbas v tedenskem zboru ondašnjega planinskega društva. Jako znamenito število poslušalcev se je zbralo, ki so mu bili za predavanje vsi vrlo hvaležni za prekrasue in zanimive slike iz naše domovine.
(Divjega mačka) vstrelili so nedavno v Istri blizo Podgrada v Velikem Brdu. Zver je 87 cm. dolga, 47 cm. visoka iu 5*85 kilg. teška. To je največji divji maček, kar so jih do sedaj okoli Podgrada vstrelili. Tudi iz Štajarskega se sporoča, da so nedavno ondi blizo Slov. Laudsberga vstrelili jako veliko triletno divjo mačko.
(Prepovedane) so vse take pisanke (teke), ktere imajo poleg vodoravnih tudi še poševne smerične črte, ker so menda škodljive za oči. Dotično prepoved izdalo je ministerstvo za nauk m bogočastje. Nova metla se povsod že čuti.
Razne reči.
—	Tri dni v cerkvi zaprti so bili uniti na Ruskem. V vasi Ohin, v guberniji Siedliški, na Rusko-Poljskem so o Vsesvetih uniti ulomili v grško-katcliško cerkev, ki je bila nekaj časa zaprta in so tam molili. Oblast je po telegramu to naznanila generalu Gurko-tu in ministerstvu, prišlo je potem povelje, naj se cerkev za tri dni zapre. Takisto so storili in verni so bili tri dni zaprti brez hran. Kolovodji so bili potem vjeti in v Siedlec odpeljani.
—	Misijonarji presvetega srca Jezusovega v Issodnunu, kterim je papež Leon XIII. izročil misijon v Novi Guiueji, so tjekaj prišli. P. Verij se je izkrcal na zatonu nasproti otoka Roro in je ta zaton imenoval „Port Leon" v znamenje spoštovanja do sv. Očeta. P. Very je bral prvo sv. mašo v šotoru, in nad njim veje misijonska zastava, ktero so sv. Oče blagoslovili.
Telegrami.
Trst, 23. dec. Semkaj d o šel je iz Benetk na Lloydovem parniku nek že bolj postaran ogljar in je včeraj zjutraj za kolero zbolel, danes zjutraj pa v bolnišnici v popolnoma od drugih odločeni sobi umrl. Drug delavec 25 let star umrl je včeraj v bolnišnici po hudem krču in driski. Sekcija ni nič pozitivnega naznanila.
Dunaj, 23. dec. Taaffe je toliko okreval, da mu bo mogoče zapustiti posteljo
Beligrad, 22. dec. Deputacija, obstoječa iz 40 odličnih Belograjskih meščanov podala so jo danes v Niš kralja prosit za nadaljevanje vojske. Na čelu ji jo arhimandrit Ni-kanov.
Darmstadt, 22. dec. Knez Aleksander sporočil je svojemu očetu sledeče: „Pirot, 21. decembra 6. uri zvečer. Ravnokar sklenilo in podpisalo se jo premirje, jutri zjutraj se pa začno armade umikati. Srbi morajo prvi zapustiti bolgarsko zemljo in sicer do 24. decembra, potem pa Bolgari v treh dneh srbsko ozemlje."
Carigrad, 23. dec. Muktar paša odšel je zvečer v Egipt.
Zahvala.
Veliko-Laškemu občinskemu zastopu, ki me je imenoval za častnega občana, kakor tudi vsem do-zdanjim ljubljenim faranom za njihovo ljubezen in toliko dokazov sočutja, zlasti zdaj o mojem preme-ščenji, osobito vsem vis. čast. gospodom, ki so me tako daleč spremili — nekteri celo v četrto faro — izrekam javno svojo najtoplejšo zahvalo.
Ob enem se prisrčno zahvaljujem svojim novim faranom Trebenjskim za sijajni sprejem, naj veljil vsa čast edino le Bogu , kterega sem nevredni sluga.
Trebnje, 22. decembra 1885.
3/. FreliJi.
Umrli «o:
20.	dee. Leopold Ložar, kramarjev sin, 2 leti, Kladczne ulice št. 13, božjast. — Marija Lampič, mestna uboga, 75 let, Karlovska cesta št. 7, vodenica. — Janez Zorinan, umirovljeni paznik, G5 let, sv. Petra cesta št. 55, Morbus Brighthii.
21.	dec. Jožefa Knoblehar, krojačeva hči, 3 leta, Stari-narska steza št. 1, daviea. — Gustav Čeh, mizarjev sin, 15 mes., Poljanska cesta št. 18, jetika.
22.	dec. Neža Muzlovič, hišnega posestnika žena, 39 let, Hradeekega vas št. 13, Morbus Brighthii.
T u j c i.
21. decembra.
Pri Maliču: Max Poltzer, trgovec iz Gradca.
Pri Slonu: P. Pcratouer, slikar, z Dunaja. — Henrik Fröhlich, inženir, z Dunaja. — Prane Saver in Jakob Bolak, zasebnika, z Dunaja. — L. Kulka, iz Trsta. — Emil Bobrick pl. Beldva, e. k. častnik, iz Gorice.
Pri Bavarskem dvora: Kari Sluga in Josip Kra-meršič, sprevodnika, iz Ljubljane.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 23. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5 «i, davka)	82	gl.	95 kr
Sreberna ., 5% „ 100., (s 16»> davka)	83	„	20
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	10!)	„90 „
Papirna renta, davka prosta •	100	„	10
Akcije avstr.-ogerske banke . •	872	„	— „
Kreditne akcije......294	»	£0
London....., ■ .	126	„	05 ,
Srebro..............»	-
Francoski napoleond......c	"	o«
Ces. cekini .... ■	»	„	98
Nemške marke .	bi	„	90 .
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 58 kr., — domača 6 gl. 92 kr. — Rž 6 gl. 28 kr. — Ječmen 4 gl. 62 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 6 gl. 26 kr. — Turšica 5 gld. 44 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani jo
dobiti:
DUHOVNO

■j ■
«¡É
Slovenskim bogoslovcein in niašnikom
spisal
Anton Zupančič,
profesor pastirstv».
(21)
I.	del (oseba pastir jeva, homiletika, katehetilca) Ss
stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) veljil 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III.	del (sv. zakramenti) velja 1 gl. 5 kr., po ® pošti 1 gl. 15 kr.
Dovršni zvezek še izide.