Telefon
Daues v nedeljo ©h tep©m itmmmm p© 5. uri popoldne pulit oblatila Vidmarja na vojaškem veibaUiin!
Sfev. 1C7.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeJjoh in praznikih — ob 1. uri %'ulraj; v ponedeljkih }>n o> 3. uri zjutraj. — Naročnina znata: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem n*, dom K 1*50; s po&to celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70, — Za inozemstvo celoletno K 80'—.— SaroSaim rt.
pošilja upravnStvu.	:::
V Ljubljani, nedelja dne 16. junija 1912.
NirnnvrsifN pot mta DNEVNIK, s:
Posamezna številka 6 vinarjev,
i
:::	Uredništvo	in upravniStvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
'Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase i se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana fn 1 zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja poit:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
:::	Telef	m	številka	118.
.u \
Giavni stavki
Iz knjige: Deželni zbor kranjski in deželne
finance«. SpSsal Fran piem. Šuklje.
Motto: Maček je maček.
Narodnoliberalni nasprotniki, kateri cenijo breme deželnih dolgov na okroglo 14 milijonov kron, se torej niso za mnogo zmotili.
Iz vsega tega sledi, da znaša čisto zadolže-nje dežele Krajske vendar le nad 13.3 milijonov kron. V primeri s prebivalstvom dežele naše treba tedaj reči, da je vsak novorojeni Kranjec takoj, ko zagleda v prvič beli dan, uže obremenjen povprečno z deležoin na deželnem dolgu v znesku nad 20 K.
Odkar srn bil imenovan deželnim glavarjem, vedno sem poudarjal nujno potrebo, odpraviti kronični deficit v deželnem gospodarstvu. Jeseni i. 19!0.. ko sem uže v duhu pred seboj videl sila neugodni dejanski uspeh, 1. 1911., tavil sem bil v stranki predlog, naj se doklade na direktni davek ponmože vsaj za 10%, imenitno sem bil propal: le tedanji poslanec Mandelj me je podpiral ter z menoj glasoval, vsi drugi tovariši so bili proti, in doklade obtičale so pri odstotju, katero uže pred 17 leti rii bilo več upravičeno. In razvidel sem iz gotovih simtomov, da bi ista usoda doletela slični predlog, ako ga stavim v deželnem odboru.
A tudi danes kot preprost zasebnik dvigam svoj glas ter rotim može, kojim je zaupanje ljudstva poverilo častna mesta poslancev in narodnih zastopnikov: Nikarte več odlašati z zvišanjem doklad, brez katerih jc izključena vsaka ureditev deželnega gospodarstva!
  »Prihodnjo generacijo obremenjevati
za tekoče redne potrebščine, to ne gre V
kaki luči stoji gospodar, ki je svoje posestvo tako zadolži!, da sin obrestovanja in delnega vračanja dolgov ne zmore?«
Nikomur nič ne očitam, namenoma opuščam vsako osebno opazko — pač pa javno zastopam svoje uverjenje, da je naravnost nedostojno, pri oddaji'podpor iz deželnih sredstev pred vsem gledati na strankarsko pristojnost dotičnega prosilca. Oni, kateri tako postopa po mojem mnenju ni več »genletnan«. S tako pristranostjo se razširja korupcija med našim ljudstvom ter se zastruplja narodni organizem, kolega ohraniti v njegovi čistosti in neomade-žovanosti mora biti -vendarle sveta dolžnost slehernega poštenega narodnega zastopnika!
Za svojo osebo nisem pristaš takozvane »nove šole«, predobro poznam njene hibe in preveč me odbijata nerednost in preprostots izdatnega dela moškega učiteljskega osobja na kranjskih ljudskih šolah. Navzlic temu sem uverjen, da se zboljšanje učiteljskih plač ne bode več dalo odlašati za dalje časa. Vsaka stvar ima svoje meje, in naposled, če smo se na Kranjskem po vsej pravicitako razburjali radi depekoracije«, to je zmanjšanja števila živine vsled izrednih suš 1. 1909. in 1910., mari hočemo
LISTEK
CONAN DOVLE:
Zgodbe napoleonskega hutai ja
(Dalje.)	^5».}
»Pa ga nisi nemara ubil, Matteo?«
»Kaj za to, če sem ga!«
»Bogme, zagovarjal se boš pred tribunalom.«
»Saj ga hočejo oni tudi ubiti, ali ne?«
»Kajpada, ali naša stvar ni. da bi jim segali v delo.«
»Tiho! Saj ni mrtev. Mrtvi ne grizejo, a jaz sem dobro čutil njegove proklete zobe v svojem palcu, ko sem mu natikal vrečo na glavo.«
»Leži pa zelo tiho.«
»Odveži mu vrečo, boš vidiel, da še živi.«
Zrahljali šo vrv in mi sneli vrečo. Ležal sem na tleh z zaprtimi očmi in se nisem genil.
»Bog ve. Matteo. vrat si mu zavil.«
»Kje neki! Samo omedlel je. Tem boljše zanj. če se ne zave.«
Čutil sem, kako me je nekdo potipal.
»Matteo ima prav,« je rekel neki glas. »Srce mu bije kakor kladivo. Le pustite ga ležati. kmalu se bo zavedel.«
Počakal sem še trenotek; nato sem se osrčil in pogledal skrivoma izza trepalnic. Iz-prva nisem videl ničesar, ker sem tičal predolgo v temi. in tudi kraj. kjer sem se nahajal zdaj. je bil precej mračen. Polagoma pa sem dognal, da imam nad seboj visok, obokan strop, okrašen s slikami bogov in boginj.
ostati povsem hladnokrvni, ako se našim šolani čimdalje bolj približuje grozeča »demagistra-cija«! Cisto nova beseda je to, žalibog, mojega kova — naj mi jo milostljivo odpuste cenjeni gospodje jezikoslovci! pomenja pa beg kranjskega učiteljstva od njegovega beraško plačanega učiteljskega stanu, — da ga prepreči dežela. Kranjska, bo morala vsaj 500.000K na leto več postaviti v svoj proračun!
V	očigled tem suhoparnim in vendar tako zgovornim številkam jeli še dopustna hiperbola, da nas »druge dežele zavidajo za naše finance?« Ni marveč docela jasno, da je finančni položaj dežele Kranjske v istini postal nad vse "esen ter da jc prav dolžnost poklicanih faktorjev, brez odlašanja lotiti se perečega vprašanja kako sanirati deželno gospodarstvo in zopet pridobiti mu izgubljeno ravnotežje?!
Potem bi bil naravnost javen škandal, ako se kranjski deželni zbor pri tej priliki ne bi domislil svojih stradajočih učiteljev. Rad al nerad, lotiti bi se moral bodečega vprašanja učiteljskih plač. Uže prej pa sem dejal, da tudi najskromnejša tozadevna reforma stane deželni z klad nič manj nego 500.000 K. Ostane torej na razpolago le še drugih 500.000 K, in kaj pomenja to nasproti primanjkljaju, ki sem ga gori izračunal z okroglo 2 milijona kron?! Vedno bi še trebalo letno skrbeti za nepokritih 1,50.000 K in — odkod jemati? Ako jih pokrijemo z.£olj z dokladami na direktni davek, morali bi iste zvišati od 40% na 80 %, poskočiti hi nam trebalo ž njimi za celih 100 %, morali bi jih podvojiti, in tega bremena nikakor več ne zmore kranjski davkoplačevalec.
Gola istina, le da je cenjeni poslanec in finančni referent deželnega odbora pri tem očitanju popolnoma pozabi!, da se opozicija lahko omejuje na kritiko ter da nikakor ni njena naloga ali celo dolžnost, dajati navodila, kako gospodariti z deželnimi dohodki, da se rešimo škodljivega deficita. To je marveč in ostane naloga lil dolžnost gospodujoče večine ,katera uživa vse pravice, zato pa nosi tudi vso odgovornost svoje vladajoče pozicije.
Finančni položaj dežele se je tekom zadnjih let v toliko poslabšal, da bi seHni mo^el priporočati zgolj vsaj pomnožitev deželnih doklad na indirektni davek od 40% na 60/.
To pomenja 50%ni zvišek, ako je kdo dosihmal na deželnih dokladah plačal na primer 10 K, bo od 1. 1913., počenši jih moral odrajtati 15 K.
Glej tedaj in čuvaj, deželni zbor, da se po tebi dovoljeni kredit prekorači zgolj v slučaju neodložljive nujnosti. S tem boš varoval svojo lastno vrhovno pravico, ob jednem pa tudi vitalne koristi dežele Kranjske!
nered in tem težje ga odpravimo. Naše deželne finance bolehajo uže skoraj 20 let, vir te bolezni je nedostatnost potrebne hrane, nastala je vsled tega pomanjkanja sčasoma prava atrofija — skrajni čas tedaj, da se resno lotimo zdravljenja.
Letošnji deželni budget je skrajno slab in nepovoljen, tedaj po svojem uverjenju nikakor ne morem reči, da bi bil dober ter da nas druge dežele lahko zavidajo. Cemu varati samega sebe! In nikarte mi ugovarjati, da s tako odkritostjo škodujem stranki pri volilcih. Nasprotno je, marsikaj se da prikrivati ter zagrinjati s plaščem krščanske prizanesljivosti, le — suhoparne številke ne. Prej ali slej mora resnica na dan. in čim dalje se obotavljamo, tem hujše bo presenečenje in. tem bolj utemeljna bo nevolja razočaranega ljudstva.
Resumiram. Deželni primanjkljaj bo znašal 1. 1913. ali najkasneje 1. 1914. po vsej človeški previdnosti celih 2,000.000 kron.
Dalje pokrivati ogromni deficit s plavajočimi dolgovi ne gre...
Za svojo osebo nasvetujem nastopni način pokritja:
Državni prispevek	900.000	K
Zvišek deželnih doklad	750.000 K.
Samostojna dež. naklada na »zasebno« vino	350.000	K.
Zvišanje	obstoječe 40%
doklade na drž. užit-nino	350.000	K
Dohodek davščine na prirastek	zem. vrednosti
in davščine od plesov 50.000 K
Dobiček	pri drž. užit.
zakupu	100.000	K
Skupaj	2,000.000	K
To so nekateri glavni stavki, ki jih podaja bivši dež. glavar plem. Šuklje z njemu lastno duhovitostjo in previdnostjo v svoji knjigi.
IH*	veselica naprednega dru-
IL^clHvS šiva za Krakovom Trnovo & v Hribarjevem gaju (Kole-zija). Začetek ob 4. pop. Vstopnina 40 v.
In baš ker se mi ne more odrekati utemeljene sodbe o našem finančnem položaju, primoran sem dvigniti svarilni svoj glas pravočasno, dokler še ni prepozno. Finančna situacija vojvodinje Kranjske ni sicer še obupna, a povsem resna je ter nujno zahteva odpomoči. Čim dalje čakamo ter odlašamo, tem hujše bo
To ni mogla biti navadna
Terorizem.
Trst, 13. jumja 1912.
Veliko se govori v zadnjem času o terorizmu, katerega se poslužujejo socijalni demokrati naprarn slovenskim zidarjem .organiziranim pri Narodni delavski organizeiji, Zdi se mi zato potrebno izpregovoriti v tem vprašanju.
Socijalnii demokrati trdijo, da je terorizem koristen. Pravijo, da ni nič napačnega, če se delavca tudi s pestjo, kamnom ali pa z odpustitvijo iz dela, prisili, da se organizira.
Večina ljudi — pametnih — pa najodločneje obsoja tako počenjanje. Ta večina se naravnost zgraža nad socialnimi demokrati, ki so zabredli tako daleč iz pota.
Da, daleč so tržaški socialni demokrati od naukov Karla Marxa. Ljudje, ki delavcu škodujejo, mu s pestjo in orožjem vsiljujejo prepričanje, mesto da bi lepo poučevali in prepričevali delavstvo, taki ljudje niso nobeni socialni demokrati!
Tako postopanje škoduje celi delavski stvari; ves delavski razred je skozi to počenjanje na slabšem, kajti tam kjer se Širi hudobija, kjer se ubija svododa prepričanja,;ni za pravega delavca prostora. Delavec, ki količkaj zdravo misli, se odteguje taki družbi.
Zato tudi socialna demokracija vedno bolj pada. Nauki o svobodi In ljubezni so samo oa papirju; v praksi se lili pa naravnost zaničuje in prežita! Kako more biti potemtakem zaveden človek, ki dobro ve kakšna bi morala biti socialna demokracija, biti njen član, biti v dotiki z ljudmi, ki so celo voditelj stranke,.a take slabe, delavstvu naravnost škodijve besede,- sipajo med ljudstvo!
Socialna demokracija bi morala biti pravzaprav stranka svobode, pravice in ljubezni. Tam bi se ne smelo hujskati delavca proti delavcu, ampak le gojiti duh skupnosti, duh združitve enko interesfranih.
Ko bi delovala socialna demokracija v tem smislu, bi napredovala; delavstvo bi se jej pridruževalo, videvsi, da je to stranka, ki hoče na temelju pravičnosti preustrofiti družbo.
Če bi se delovalo v socialni demokraciji res po programu, bi ne bilo treba vleči delavca za ušesa v stranko, ampak bi šel sam. Videl bi, da je tam njegovega življenja rešitev in združil bi se z bojevniki.
Ker pa stvari dandanes tako siabo stoje, lina delavec skoraj strah pred socialno demokracijo. Vidi. da so socialni demokratje veliko slabši ljudje, kakor pa pristaši kake druge organizacije, zato pa ga žene proč in ga vleče drugam ... Ako je tudi nezaveden delavec, vseeno ima toliko čuta v $ebi, da čuti kje je boljša družba. In vsakdo ima gotovo popolnoma j>rav, ako se odtegnejo slabi in pridružtije boljši stvari
Vem prav dobro, da bodo socialni demokratje na vse to odgovorili tako-le: Podjetniki so združeni vsi v eni organizaciji, zakaj bi delavci ne bili?
Stvar je pač taka, da je to že res, da so podjetniki lepo združeni, ampak treba tudi to pomisliti, da podjetniške organizacije utso m-kaite politične organizacije. Socialna demokracija je pa politična. In kadar pnde človek do tega, da mora verovati to, kar ima v programu politična socialno - demokratična stranka! Naroden človek se je v Trstu izogiba in pa tudi v drugih ogroženih obmejnih krajih. ___________________
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron,
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 'h % brez odbitka rentnega davka.
jama razbojnikov; videl sem, da so me zavlekli v vežo beneškega palazza. Prav polagoma in skrivaj, ne da bi se genil le majčkeno, sem si ogledal nato ljudi, ki so stali okrog mene. Opazil sem svojega gon-dolirja. surovega, temnorjavega rokovnjača, ter majhnega, slabotnega dedca, ki je delal ukazujoč obraz in držal v roki sveženj ključev, ir* že dva velika, mlada fanta v gizdavi služabniški livreji. Po njihovem razgovoru sem posnel, da je mali dedec hišnik, ki so mu ostali podrejeni.
Bili so torej štirje, no, pa slabotinca ni bilo vredno šteti. Da sem imel sploh kako orožje v roki. bi se bil smejal taki partiji, v ročni borbi pa nisem imel upanja niti proti gondolirju. kaj šele proti vsem skupaj. Moral sem se torej zanašati na svojo glavo, ne na pest. Ozrl sem se po kakem izhodu in trenil pri tem jedva vidno z glavo; a najsi je bilo še tako previdno, moji čuvarji so vendar opazili.
»Dajte, zbudite se, zbudite se!« je zaklical sušični hišnik.
»Vstani, Francozič«, je zagodel gondolir. »Marš. pokoncu!« in njegovemu drugemu pozivu je dala že tudi noga potrebni povdarek.
Ziv človek na svetu ni tako točno ubogal povelja kakor jaz tistikrat. Bliskoma sem bil na nogah in planil nazaj, kakor hitro sem mogel. Oni so drevili za mano kakor psi na lisičjem lovu; zavil sem na levo po dolgem hodniku in še enkrat na levo ter pribežal zopet v tisto staro vežo. 2e so me skoraj držali, in ker nisem imel £asa. d<a bi preudarjal, sem stekel naravnost po stopnjicah navzgor; toda dva moška sta mi prihajala ravno naproti. Ubral sem Jo nazaj in divjal proti vratom, skozi katera so me spravili v hišo. a nisem moeel
odpehniti dovolj naglo težkih zapahov. Goit-dolir je planil z bodalom nadme, pa sem ga brcnil v trebuh, da je padel po tleh in mu je nož odletel daleč stran. Nisem ga imel časa pobrati, kajti zdaj mi jih je bilo že pol tucata za petami. Ko sem šinil med njimi skoz. mi je nastavil mali hišnik nogo, da sem treščil po tleh. a bil sem v trenutku spet na nogah, predrl njih tolpo in se zagnal proti vratom na drugem koncu veže. Dosegel sem jih še pravočasno. pritisnil na kljuko in že zavriskal od zmagoslavja, videč, da vodijo na prosto in da sem otet. Toda pomislil nisem, v kakšnem čudnem mestu se nahajam. Vsaka hiša je otok. Ko sem odprl vrata in hotel steči na cesto, sem zagledal v svitu vežne luči tiho. črno vodo pred seboj, ki je segala do zgornje stop-njice. Prestrašen sem odskočil, in v naslednjem hipu so bili preganjalci pri meni. Ali, inessieurs. mene ni tako lahko ujeti.
Z brcami in pestmi sem si zopet priboril pot. četudi sem moral pustiti šop las v krempljih enega izmed falotov. Mali hišnik je udrihal po meni s ključi, trgali so me in vlekli na vse načine, a prerinil sem se vendarle. Zaletel sem se zopet po stopnjicah. vdrl zgoraj skozi ogromna vrata, ki so mi bila na poti, in spoznal naposled, da so bili vsi moji napori zaman.
Prostor, kamor sem prišel, je bil krasno razsvetljen. Masivni stebri s pozlačenimi kapitlji so pričali, da se nahajam v veliki dvorani sloveče beneške palače. V tem čudnem mestu je več sto palazzov. in vsak med njimi ima dvorane, ki se prav lahko merijo z Lou-vrom ali Veršaillesom. Sredi te velike dvorane je bil postavljen visok oder. na njem pa ie sedelo okroc nekakšnega oltaria-dvanalst
mož v črnih haljah in s črnimi krinkami na obrazih.
Skupina oborožencev — sami surovi be-riči — je stala pri vratih, med njimi pa, oči, , obrnjene proti altarju. mlad mož v uniformi naše lahke pehote. Ko se je ozrl proti meni, sem* ga spoznal. Bil je stotnik Auret od sedV. mega polka, mlad Bask. ki mi je deugovaj tisto zimo pri marsikateri, čaši vina. Nesrečni fant je smrtnobled. a držal se je rii°ško med morifsko svojatjo, ki ga je obdajala. Nikoli ne pozabim žarka nade, ki se je zasvetil
v	njegovih temnih očeh. ko je videl planiti to,-variša v dvorano, a tudi ne;,,,kako obupno mfc je pogledal noto. videč, dla nisem prišel iz premen it, nego defct njegovo usodo.
Lahko si mislite, messieurs, kako so se začudili ti ljudje, ko sem prišel tako ne: nadoma in nepovabljen k obravnavi. Moii preganjalci so se bili vrnili za mano in zastavili duri. tako da ni bilo več misliti na beg.
V	takih trenotkih se uveljavi moja naturna neustralenost. Z dostojanstvom sem stopf proti sodfišču. Moj vojni suknjič je'bil raztrgan in lasje razmršeni. toda nekaj v mojem pogledu in nastopu je pričalo sodnikom, da nimajo posla z navadnim človekom. Nobena roka se ni vzdignila zoper metre, da bi me prijela. Pred groznim starcem, čigar dolga, siva brada in oblastno vedienje sta mi pravila. da mora biti najuglednejši po letih in dostojanstvu, sem obstal.
»Monsieur«, sem dejal, »morda mi lahko pojasnite, zakaj so me zvezali in spravili v to hišo. Pošten vojak sem. kakor tud: ti .ospod, /in pozivam vas, da nemiroma \vx . svo* bodo nama obema.^
Da ne razume kdo napačno. Veliko delavcev imamo namreč še dandanes, ki se vsled tega, ker imajo v sebi globoki narodni čut, ne . marajo pridružiti socialnim demokratom. Ko bi pa socialna demokracija bila narodna, potem bi se jej pridružili takoj.
Torej, podjetniške organizacije niso politične, zato naj socialni demokratje, kadar govore o njih slogi, tudi o gorinavedenem mislijo.
Stati moramo na stališču, da je potreona sloga na gospodarskem polju — kadar se gre proti kapitalizmu. V tem oziru je res potrebno, da vse delavstvo skupno nastopa. Kar se pa tiče prepričanja — politike to naj pa opravlja vsak zase, nobenega naj se ne sili. da mora se odtegniti bodisi prepričanju ali pa narodnosti.
Ako pa socialni demokratje po vsej sili hočejo, da sprejme vsak delavec njihov politični program, so na napačnem potu, ker hočejo človeku ukrasti mir srca in svobodo mišljenja. Če se pa pri tem delu poslužujejo celo delavstvu škodljivih sredstev, s tem grešijo in jim lahko pravimo, da so morilci, ker res ni vreden človek, ki vzame človeku s silo srčni mir, drugega, kakor pa, da se mu reče — ubijalec.
Terorizem je vreden najhujše obsodbe. O terorizmu med delavci bi se ne smelo nikdar kaj slišati. Saj je vendar ta terorizem, ki ga izvajajo kapitalsti napram delavstvu, že tako hud, da ga delavec komaj prenaša. In pri tem naj vlada terorizem povrhu še v delavskih vrstah! Nel Kaj takega se ne sme goditi. Ako se je v tem oziru do danes mnogo grešilo, naj bi to že enkrat za vselej odpadlo, da bi nam ne bilo treba govoriti samo o pretepu med delavci, ampak, da bi se tem lahkeje pripravljali vsi izkoriščana na boj proti organizirani falangi naših nasprotnikov.
Izpregovoril sem. In če socialni demokratje še z večjo vnemo gredo na delo s pomočjo grdega terorizma in trdijo pri tem še 6olj navdušeno, da je to koristno, da s tem rešuje delavski razred — bom vedno trdil, da je tako ravnanje nepošteno, C t se bo s tem delavstvo odtegovalo organizacijam in se izgubljajo kakor ovce, inesto da bi se združevalo. To bo pa le na škodo skupnosti proletariata.
Bodimo vendar pametni in uničujmo, kar je barbarskega in napredku človeštva škodljivega!
~P0L1TIŠKA KRONIKA.
Mir po viharju je zavladal v avstrijski poslanski zbornici, ko so po izjavi naučnega ministra Hussareka sporočili obstruirajoči Ru-sini. da prenehajo z obstrukcijo. Vlada je ugodila rusinskim zahtevam, ki so se formulirale tudi v toliko, da so postale vsprejcmljive tudi za Poljake. Z drugimi besedami vlada je podala pred Rusini popolno kapitulacijo, ker je morala pristati na vse točke, ki so jih dodali Rusini cesarski odredbi! Značilna je pa ta kapitulacija v toliko, da se vidi. kako slabe nazore v mišljenje ima o sebi vlada, pa tudi o večini, ker si ni upala streti rusinske obstrukcije, to pa je dobro znamenje in kažipot tudi ža druge narodnosti. Res žalostno znamenje je za parlamentarno in ustavno vlado, ki mora po osnovnih državnih zakonih skrbeti za popolno enakopravnost svojih narodov, ako se spomni na to šele takrat, ko ii zastopniki zapostavljenega naroda nastavijo nož na vrat. ko mora nastopiti pot pogajanj šele takrat ko vidi, da s praznimi obljubami in frazami kakega ministra ne doseže prav ničesar. Tako je vlada prepeljala svoj voz avstrijske politike zopet enkrat čez nevaren klanec, a to zopet z Žalostno izkušnjo, da se ne more zanašati rtltl trenutek na gotovost parlamentarnega dela. a poiitiške stranke so dobile dober nauk, da je od avstrijske vlade mogoče doseči po zakonu zagotovljenih pravic le potom nasilne politike, ki se ne sme ozirati na nikake državne ali kakoršnekoli interese, ki se ne sme ozirati na nikake parlamentarne ozire, temveč poseči za orožjem, ki je enako nevarno vladi, kakor tudi parlamentu samemu. Na ta način je mogoče manjšim narodom kaj doseči In želeti bi bilo. da tudi v slovenskih vprašanjih zavzetno naši poslanci tako stališče, potem ne bomo sprejemati od vlade nikakih klofut VeČ,
Srbsko - bolgarska zveza. Kakor smo že poročhii, ko carigraiskl poli tiski krogi skrajno Vznemirjeni fadl pariških poročil o perfektnosti srbsko « bolgarske zveze. Na vsak način hočejo demerillrati to poročilo. to z nlkakim Uspehom. Beigrnjski dopisnik pariškega fcTempsa« poroča svojemu listu: Temeljem informacij, ki sem jih dobil iz najzanesljivejšega vira, lahko Izjavljam, da je došlo do sporazuma med Srbijo in Bolgarijo, koncem meseca februarja t. 1, Incijativni preddog za ta sporazum je prišel tiaravnost iz Sofije in to tako naenkrat, da se je sama srbska vlada Čudila henadnemu preokretu bolgarske zunanje politike, Sele kasneje se je pojasnil vzrok temu preokretu. Bolgarska vlada je z nezadovoljstvom opazovala negotovo rusko politiko na Balkan«, Bolgarska Je objavila te svoje bojazni srbski vladi s pripombo, da Je za vsak slučaj treba srbsko - bolgarskega dogovora, ako sklene Rusija z Avstrijo ali pa z Italijo kak balkanski dogovor, ki bi bil gotovo škodljiv za Obe državi. Srbska vlada je sprejela vse bolgarske pogoje in tako Je v hitrem času prišlo do sporazuma, ki je pa za sedaj še popolnoma tajen, glede Macedonije se obe državi baje ne dogovarjata glede ekspanzivne politike; taka Politika pride šele v poštev v trenutku, ako kaka tretja država poskusi pregnati Turčijo iz Evrope,
DOPISI.
Iz Šoštanja. (30Ietnica Šaleške Čitalnice v Šoštanju, Kakor smo že poročali, obhaja Šaleška čitalnica V Šoštanju dne 14. julija slavnost ŠOletnice, Ob pol 11. ur dopoldne bo v dvorani pri Rajšterju delegadjsko zborovanje, po-
poldne pa na vrtu in v vschptfostorih Rajšterje-vega hotela velika narodna veselica, nastop Sokolov • in Sokolic, zvečer slavnostna predstava, alegorija, ples itd. Podrobni program se pravočasno naznani po časopisih in lepakih. 2e sedaj oozarjamo in prosimo sl. društva v bližini in drugod, naj ostane ta dan rezerviran edino nam Šoštanjčanom ter nas naj posetijo kolikor mogoče korporativno, kjer pa to ni mogoče, vsaj po zastopnikih. Kdor ve, kaj se pra-
vi	iskreno narodno delovati v tako nemčur-skem gnezdu, kakor je Šoštanj, bo tudi cenil naše delo! Čeravno nas je le peščica, čeravno nas hočejo potisniti k tlom, vendar se držimo korajžno na površju, ker streti nas more, potreti nikdar ostudnega nemškega boja vihar! Kdor tedaj čuti narodno, komur je za napredek in razširjanje narodne ideje, bi prihitel 14. julija v Šoštanj ter jih pripeljal še več s seboj. Bratje Sokoli! Tukajšnji posili-nemci se vas že bojijo; pišejo po nemških časnikih o »Rothemdeinfall« v nemško mesto Šoštanj!!), s tem trpi baje zelo zelo nemški značaj mesta, apelirali so na mestni urad, da nam veselico prepove itd. Bratje! Dolžnost vsakega poedinca je, da dela nato da bodo Sokoli nad vse častno zastopani pri tej velepomembni slavnosti, saj vrši vsak s tem najlepšo svojo narodno dolžnost, ker po tem skupnem nastopu se našemu mlademu Sokolu vrne zopet ogenj v oči in pogum v srca! Mi se ne strašimo niti truda uiti financijelnih žrtev za prireditev velike slavnosti, zato pričakujemo, da ajde ta trud odmev v srcu vsakega narodnjaka, da set udi ta ne straši niti truda niti slabega vremena, ampak dne 14. julija gotovo prihiti v našo sredo, da se z nad vse častno udeležbo gostov in društev od blizu in daleč potrdi med nami iskrena skupna vez narodnosti! Društva naj nam v kratkem prijavijo svoje delegate! Šoštanjčani smo se odzivali vabilom društev po celem slovenskem Štajerju in to z velikimi žrtvami, pričakujemo, da nam društva našo iskrenost in požrtvovalnost vrnejo na dan 14. julija v dvojni meri! Nazdar!
DNEVNI PREGLED.
Glasovi vpijočih v puščavi. Odkar je zavladala na Kranjskem klerikalna stranka, je začela strahovito gospodariti tako na političnem kakor na finančnem polju. Popolnoma nezmožni ljudje so prišli na krmilo in prevzeli v roke usodo že tako siromašne kranjske dežele. Zadnja tri leta so se deželne finance tako zelo poslabšale, da so napredni listi in napredni politiki z vso upravičenostjo opozorili klerikalno večino na veliko nevarnost, ki preti kranjski deželi. A vse zaman; ti glasovi niso našli nikakega odmeva. Bivši klerikalni deželni poslanec Mandelj, ki je dvignil svoj glas. je padel, padel ie tudi bivši deželni glavar pl. Šuklje. ki ni hotel soglašati s pogubo-nosno finančno politiko deželnozborske večine. Večina je kar vriskala, ko se je znebila teh dveh nepokornežev. ki sta imela to napako. da sta mislila raje s svojo glavo, kakor pa z Lampetovo in Šušteršičevo. Toda ta dva moža se nočeta pustiti, kar tako ubiti. Povzdignila sta svoj glas — glas vpijočih v puščavi — in zaklicala glasno deželnozborski večini: »Kranjska deželna finančna politika je potrebna nujne odpomoči, sicer bo polom, ki bo naše že itak tako revno ljudstvo uničil.« Mandelj in Šuklje sta torej že govorila, odgovoril pa je tudi že finančni minister dr. Lampe in sicer kratko in jedrnato. Šuklje in Mandelj sta kretena, brez vsake izobrazbe, brez duševnega obzorja!«
Čuvajeve »zarote«. Hrvaški kraljevski komisar išče še vedno zarotnikov, išče jih povsod od prve gimnazije pa do vseučilišča, išče jih po celem Zagrebu, po vsi Hrvaški, njegova mogočna roka je segla Še v Dalmacijo in nazadnje se zna stegniti tudi na Kranjsko, saj Guvaj gotovo dobro ve, da se na Kranjskem posebno v Ljubljani nahajajo jugoslovanski zarotniki, v Ljubljani žive celo ljudje, ki so znani z zaprtim Pisačičem. ki je baje aranžiral ves atentat. Nad 120 dijakov je v zagrebških zaporih, a še vedno policija aretira po vsi banovini akademike in srednješolce ter jih transportira v Zagreb. Kako premetena je ta zagebška policija s svojim oberpolicajem Čuvajem, se vidi že iz dejstva, kako je prišla na sled ti dijaški zaroti. Jukič je zaprt v zagrebški jetnišnici in Čuvajeva inkvizicija bi na vsak način spravila iz jetnika rada načrt te velikanske zarote: inkvizirajo ga na vse načine, izsiliti mu hočejo izpoved. Senzitivni mladenič kakor je Jukič — to se vidi iz njegovega atentata, trpi duševno pod to inkvizicijo, zaslišujejo ga sredi noči, ko so ga prebudili iz spanja, kar znači vendar najbrezobraz-nejši udarec današnjega pravosodja. Zato nič ni. da je Jukič nekoč pri takem ponočnem zasliševanju zaklical: še žive na Hrvaškem Jukiči, še se dobe na Hrvaškem revolverji. Pa je bila slavna policija na jasnem, da eksistira zarota. da jo je treba samo poiskati. In sedaj iščejo po zemlji zarotnikov. Aretirajo dijake, aretirali so celo enega trgovskega sotrudnika, ki je po atentatu ujel Jukiča, ker se je baje kesal svojega čina. Areirali so fotografa, ki je fotografiral nekoč dijaško skupino, v kateri je bil tudi Jukič, zaprli so mu oba ateljeja in mu odvzeli tudi obrtni list. — V Dalmaciji so aretirali celo vrsto dijakov, med temi tudi neko zadersko šestošolko. a po daljšem zasliševanju so pridržali v zaporu le enega sedmo-šolca in nekega učiteljiščnika. Kakor se (iz Zadra poroča, se namerava iskati po vsi Dal-m^.iji za. .mikov. Cesarski namestnik grof Attems se boji, da bi se tudi proti njemu kdo ne pregrešil s kakim atentatom in se pusti varno stražiti. Najnovejše pa je. da se Čuvaj boji celo abstinentov. V Slavoniji so namreč ustanovili tamošnji abstinenti svoje društvo, ker kakor znano trpi materialno in moralno vsa Slavonija vsled alkoholizma. Vlada pa je razpustila to abstinentsko društvo s strogo odredbo, da naj se postopa najstrožje proti vsakemu, ki bi propagiral abstinentske ideje. Iz vsega, kar
počne Čuvaj na Hrvaškem se vidi. da spada Čuvaj sam najprej v kako popolno abstinenčno društvo, ako že ni prepozno!
t Anton Aškerc. Neka dama. ki je dobro poznala pokojnega pesnika, nam sporoča: Na praznik Rešnjega telesa sem šla s svojo sestro na izprehod proti Kernu, kjer sva sedli na klop. Ko se ozrem, vidim sedeti Aškerca par klopi dalje. Bil je popolnoma miren in zamišljen. kakor po navadi in prav nič se mu ni poznalo. da je bolan. To je bilo okoli sedme zvečer. Aškerc je sedel kako uro tam in nato odšel počasi proti mestu.
»Mir« o Aškercu. Danes smo prejeli »Mir«, ki mu je urednik Miha Moškerc in ki se tiska za Celovec v ljublanski »Katoliški tiskarni«. V »Miru« smo našli tudi daljšo notico o rajnem Aškercu, a večinoma je ta notica ponatisk iz »Slovenca«, Vendar je v njej tudi nekaj originalnih »misli«. Takole piše »Mir«: »Kot duhovnik se ni čutil srečnega,v menda ni bil to pravi njegov poklic... Njegove balade in romance zavzemajo v slovenskem pripovednem pesništvu prvo mesto. Bolj pa ko se je Aškerc oddaljeval duhovniškemu poklicu, tem slabejše so postajale tudi njegove pesmi.« Mi lahko rečemo, da večina literatov v duhovskem stanu ni bila srečna ter da od Vodnika do Gregorčiča in do Medveda nihče ni našel med resničnimi literati pravega svojega poklica v duhovništvu, in tako tudi Aškerc ne. Da pa spravlja »Mir« oddaljevanje od duhovniškega poklica v kakšno zvezo s slabejšimi pesmimi, je velika nesmisel. Gregorčič se vse svoje življenje ni oddaljil od duhovniškega poklica, a njegove poslednje pesnitve vendarle niso na višku prvih dveh zvezkov. Gregorčič in Aškerc sta baš v svojih poslednjih letih duševno nepopisno trpela, ko sta videla surovost naraščajočega klerikalizma in zastrupljanje naroda in mladine s protinarodni-mi idejami. To je morilo njun duševni polet. Gregorčič se je zatekel k »Jobu« in je pel svoje »Posmrtnice«, Aškerc pa je iskal utehe v zgodovinskih snoveh in basnih. »Mirov« estetik dobro pozna »Resnico, ki je njegov cilj in njegov sodnik«, zato naj ima tudi pogum povedati resnico. Kako ljubijo klerikalci še danes Aškerca, dokazuje n. pr. goriški »Primorski list«, ki je prinesel 13. t. m. o pokojnem pesniku nič več kakor 2 in pol vrstice!
Polet avijatikia Wklmarja se vr$ danes po peti uri na vojaškem vežbališču. Vidmar bo podvzel tri polete in sicer polet v višavo, potem manevriranje s svojim aeroplanom in nato pristanje aeroplana iz višine. Na vežbališču svira Slovenska Filharmonija. Cene so naslednje: sedeži prve vrste 4 K; II. vrste 2 K, dohod na vežbališče 60 vinarjev. Kdor hoče torej doživeti izreden užitek, ne sme zamuditi današnjega poleta.
Volilno gibanje v Mostah ie v polnem tiru. Vse stranke so pridno na delu. Klerikalci napenjajo vse sile. da bi prodrli, ž njuni pa prav pridno koketirajo socialni demokratje. Napredna stranka stoji sedaj še sama sredi tega boja in se pridno organizira. Boriti se mora pač na dve strani. Napredno politično gospodarsko in izobraževalno društvo v Mostah je sicer še mlado, ali izvršilo ie že precej agita-toričnega dela v tem smislu. Društvo je v rokah jako delavnih in uplivnih mož j sad tega dela se bo pokazal pri bodočih občinskih volitvah. Klerikalnfi gerent Oražem ima velik strah pred vedno naraščajočo napredno idejo. Posavje, posebno pa Šmartno, na katerega so največ zidali, se jim je začelo popolnoma kujati. Oni se pač sramujejo, da imajo Oražma v svoji sredi in zato trumoma zapuščajo stranko. katere voditelj je občino oškodoval na vseh koncih in krajih, na drobno in na debelo. Vedo tudi. da bi. če bi Oražem postal župan, to bridko občutili in zato se ga hočejo znebiti na vsak način. Občinska uprava v Mostah je v rokah mož. ki nimajo nobenega vpliva in nobene zaslombe med ljudstvom. Dolg vedno narašča, občinske doklade komaj pokrivajo obresti dolgov. Posestniki morajo popravljati ceste na svoje stroške, le Oražmovim podrepnikom se popravljajo tuintam na občinske stroške, tako n. pr. pred hišo Julija Podobnika, kar .ie stalo občino mnogo denarja. Podobnik je bil svoj čas socialist, a Oražem ga je znal pridobiti na svojo stran. Ker se mu je to posrečilo. se je ojunačil in nadaljeval svoje delo. Tako se je Oražmu in Podobniku po hudem boju posrečilo pridobiti zase nekdanjega strastnega socialističnega agitatorja Ivana Mau-serja. Upamo, da se bodo narodno - napredni volilci strnili v močno falango, ki jim bo do-nesla tudi zmago.
Novoizvoljenemu naprednemu županu v Sp. Šiški gosp. Jos. Seidlu. Ob priliki izvolitve za župana v Sp. Šiški pošilja svojemu ustanovniku bratske častitke in krepek na zdar!	Sokol	Štepanjavas.
Iz Šiške se nam poroča, da neki falot krade cvetlice z oken: Danes zginejo tu. jutri tam. Ljudje so zelo nevoljni nad tem in so sklenili, da bodo pazili na to. da dobe zlikovca v roke. Bilo bi dobro, da bi ga naučili manire in ga za nekaj časa priprli.
Tužna nam majka. Umrl je pred kratkim časom na I. drž. gimnaziji učenec prvega razreda Mirko Deisinger. Njegovi součenci so zbirali denar, da mu poklonijo venec v zadnje slovo. En sošolec je bil odločen da preskrbi venec in njegova mati zagrizena klerikalka ni mogla nakloniti ta borni zaslužek Slovencu ter je naročila venec pri pristnem Nemcu. Tužna nam majka!
Velika mednarodna avtomobilna tekma Letošnja poletna sezona ima na programu mnogoštevilnih športnih prireditev. V glavnih mestih raznih držav vršile se bodo avijatične, avtomobilske, plavalne tekme med katerim: zavzema avstrijska mednarodna alpska tekma c. kr. avtomobilnega kluba, ki se vrši od 16 do 22. junija t. 1. prvo mesto med stetovnimi tekmami. Oglasilo se je nad 100 tekmovalcev in sicer konkurira Avstrija s 45 vozovi, Nemčija z 38 vozovi, Francoska z 9 vozovi, Belgija s 6 vozovi, Angleška, Italija. Amerika s 3 vozovi. Med avstrijskimi vozači zapazimo
letos prvikrat, da sodelujejo člani naše cesarske hiše in sicer je pokrovitelj tekme nadvojvoda Leopold Salvator, ki bo vozil načelu tekme; dalje se udeleže nadvojvoda Karol Franc Jožef, nadvojvoda Jožef Ferdinand, princ Elija Parmski z nadvojvodinjo Marijo Ana. Tekma se ne vrši za histrostni rekord, ampak za tr-pežnost in vstrajnost voza, ter pelja proga po strmih gorskih prelazih, raznih alpskih cestah. Vozači imajo stroge tekmovalne predpise in se nahaja na vsakem vozu en kontrolor, ki zapisuje vse napake vozača in defekte voza. Dne 21. junija t. 1. dospejo udeleženci te medna: odne tekme tudi v naše mesto, kjer tudi prenočujejo. Vsi ljubljanski hoteli bodo zasedeni in je mestna občina preskrbela še nad 100 privatnih sob. Vožnja po mestu bode sledeča: Tržaška cesta, Rimska cesta, Valvazorjev trg. Vegova ulica. Kongresni trg, Zvezda, Šelenburgova ulica. Dunajska cesta, Marije Terezije cesta v skupno garažo, katera bode prirejena na nekdanjem dirkališču v Tivoli. Kranjski avtomobilih klub priredi na čast visokim gostom ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union »družabni večer« pri katerem svira c. kr. vojaška godba 27. pešpolka. V soboto zjutraj odhajajo tekmovalci po gorenjski cesti črez Kranj, Tržič, Ljubelj v Gradec.
Huda nevihta je divjala od četrtka na petek po Dolenjskem. Silno bliskanje in treska-nje je spremljevala taka ploha, kakor bi se bil oblak odtrgal.
Pogreb vtopljenega dijaka Kopovca se je vršil v petek popoldne ob mnogobrojni udeležbi od strani novomeške gimnazije ter tudi civilnega novomeškega občinstva. Cerkveni obred je vodil kanonik Žlogar ob asistenci enega kanonika in vikarja. Zastopani so bili tudi Usmiljeni bratje in frančiškani. Poleg gimnazijskega ravnatelja Brežnika se je pogreba udeležilo devet profesorjev. Sprevod so vodili dijaki z lepim vencem, kot zadnjim pozdravom od žalujočih tovarišev. Ob odprtem grobu so pokjnikovi tovariši pod vodstvom pevovodja Hladnika zapeli zadnji pozdrav svojemu nesrečnemu tovarišu. Krsti so sledili stariši in brat utopljenega. Mati in oče se kar nista ma-gla utolažiti, ko so položili krsto v prerani grob. Krsto so nosili tovariši dijaki. Naše sožalje rodbini prerano umrlega!
Roparski napad na Gorjancih — Pozor popotniki čez Gorjance! Skoro/sako leto se zgodi par slučajev, da delomržneži, ki prehajajo čez Gorjance, napadajo iz zasede posamezne potnike bodisi pešce, ali pa tudi voznike. T em napadom pravimo: roparski napad. Brezvestnežem se gre edino le zato, da dotičnemu popotniku poberejo denar šiloma, če ga noče z lepa dati. Navadno se ti napadi vrše na državni cesti počenši od tam, kjer se cesta obrne čez sedlo po ovinkih navzdol proti takozvani »Valiti«, končajo pa navadno pred poslopjem cestarja. Cesta je v tein kraju na obe strani precej zaraščena, torej kakor nalašč, da se tak izvržek človeštva brez skrbi skrije in v grmovju zavarovan čaka na svoj plen. Ko pride nič hudega sluteči popotnik mimo, planeta navadno dva (včasi pa tudi več) lopova predenj, če ima potnik voz. ustavi eden konja, drugi pa zagrabi voznika. »Denar sem, ah pa življenje!« — to je običajna parola pri takem napadu. Ce popotnik ni trdnih živcev, ali sploh ni računal na tak pozdrav, postane žrtev takega napada. In sicer žrtev v toliko, da mu lopova pobereta denar, nakar brez nadaljnih zlih posledic zopet izgineta, kakor sta prišla. Spričo opetovanim takim slučajem pa je vsak potnik čez Gorjance primerno oborožen in na tem kraju tudi bolj pazljiv, zato ostane večina teh napadov brezuspešna. Napadi na tem kraju Gorjancev so bili prejšnje čase pogosteji in bolj nevarni. Ravno zato se je postavila v bližini na Cerovcu (pri Zajcu) pred nekaj leti orožniška postaja. Od tedaj so se ti napadi vidno zmanjševali. zadušiti jih seveda ni mogoče. Letos še ni 'bilo slišati o kakem napadu na tem kraju. Te dni nekoč pa se je vračal neki zidar iz Kandije ki je prevzel delo onstran Gorjancev, že v mraku proti domu. Ko pride v bližino cestarjevega poslopja, kjer se loči stara od nove ce^te, pa naenkrat planeta proti njemu dva lopova’ ki sta ga takoj prijela ter zahtevala od njega denar. Ker mož denarja ni imel, onadva pa mu nista verjela, sta ga podrla na tla ter ter ga vsega preiskala. Nšla pa nista nič, ker je mož res šel do ficka prazen domov. Iz jeze sta ga nato začela »obdelovati« in trgati obleko. Napadenec je kričal na pomoč, ki je res prišla po nekem vozniku, katerega sta se lopova prestrašila ter zbežala. — Ne da bi hoteli pretiravati nevarnosti tega kraja, ker kakor rečeno, teh slučajev je dandanes vsled čuječnosti orožniške postaje vedno manj, ali vendar svetujemo vsakemu popotniku čez Gorjance. naj bo previden. Odločno pa je odsvetovati posamič potovanje po obsežnih, pone.ot— še divjih Gorjancih zunaj državne ceste!
90 modrasov v ljudski šoli v Prečim. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, so se Dolenjci z vso vnemo vrgli na nevarni lov na modrase. V okraju Bučka so jih že čez 100 pobili. Rekord pa je napravila ena najmanjših občin: Prečina pri Novem mestu. Vsled vnemanja od strani nadučitelja so ljudje v kratkem času nalovili oziroma pobili 90 modrasov. Kar bo marsikoga zanimalo, je dejstvo, da je ne K o 19letno dekle iz Dol. Kamenic prineslo 2U modrasov, ki jih je sama nalovila Seveda se stru-penjakom porežejo glave m se te glave l iina-šajo ali k županstvu, ali kakor v slučaju [ re-
čina. šolskemu vodstvu.	,	.	.,	.
Velika nesreča. 11 letna Ai geja Lotnc iz Rudna pri Kranju je šla v tamosnjo žago po žaganje. Ker se je nekemu valjarju preveč približala, jo je isti grabil za obleko in zavrti parkrat naokolu. Nesrečna deklica si je pri tej priliki polomila obe nogi in levo roko. Odpeljali so jo nezavestno v deželno bolnico v Ljubljano.
Vsled lahkoinišljenosti dva mrtva. V nekem hotelu v Krakovu je šla dekla z nepokrito svetilko v klet in se je preveč približala sodu, v katerem je bil gasohn. Gasolin je eksplodiral
in povzročil strašno katastrofo. Dekla in lastnik hotela, ki sta bila v kleti, sta na mestu obležala mrtva.
Politična blaznost. Vsled politične blaznosti se je v neki gostilni v Pešti ustrelil pred očmi vseh gostov neki 5Uletni, elegantno oblečeni gospod. Pri njem so našli pismo s sledečo vsebino: »Bog z Vami, dragi prijatelji! -laz sem sit življenja... Obžalujem le to, da ne morem uničiti Justha in njegove pristaše. To mi je biio nemogoče, kajti tegc »šufta« tako skrbno stražijo, kakor narodnega junaka, Tiszo!«
Ljudevit Stlasny: Berilo za ponavljalne, oziroma za kmetijsko-nadaljevalne šole. Velja 1 K 50 vin. Na Dunaju 1912. V c. kr. zalogi šolskih knjig. Spodobo cesarjevo. Str. 260. — To 'berilo je med našimi šolskimi knjigami nekaj, česar doslej še nismo imeli. Primerno svojemu namenu, je knjiga predvsem praktične vsebine . ter je večin« sestavkov taka, da se ž njo okori-1 stijo ičenci v realnem življenju. Berilo ima za [kmetijski h obrtno trgovski stan na deželi trajno vrednos' Dobro bo služilo tudi v življenju po šolski dobi, in želeti bi bilo, da bi ga imel vsak inteligenten kmetovalec, trgovec, obrtnik 1 in rokodelec v svoji knjižnici. Knjiga je razdeljena v poglavja: Bog. — Na različnih potih 'življenja. — Zdravo telo je najboljše blago. — !Naš največji sovražnik (= alkohol). — Iz gospodarstva (Slava kmetijstva. — Varčnost in zadružništvo. — Domače živali. — Vrt. — Polje, travnik in vinograd. — Gozd.) — Iz gospodinjstva. — Opazuj vreme! — Promet, obrt in tehniku. — )om in svet. — Odlomki iz naše povestmee. — Vsako noglavje ima več dobrih člankov, razpravic in pesmi. Večina teh spisov so iz novejše in najnovejše dobe ter so zastopani tudi nekateri naši najboljši moderni avtorji Med pesniki so našli prostora: Silvin Sardenko, A. Medved, Bog. Gorenjko, S. Gregorčič, E. Gangl, Fr. Levstik. A. Umek, olom-šek, J. Stritar, Fr. Levec, Fr. Končan in.Zaljski. Med novejšimi pisatelji pa: Ksaver Meško, Fr. Finžgar, Dragotin Kette, Ivan Cankar. Ivo Trošt, Jos. Jurčič, Fr. Erjavec, G. Pirc, Lj. Sti-asny, Lea Fatur, Minka Govekar, (Ivanka Smrekar), Ivan Vrhovec, H. Schreiner, Drag. Humek, Fr. Kocbek, Fr. Orožen, J Apich, Fr. Hubad, R. Murnik, Fr. Ilešič. — Čudimo se, da nista zastopana vsaj še Prešern in Aškerc, ki . bi ne smela manjkati vnobenem šolskem berilu Višjih šolskih razredov. V IX. in X. poglavju pogrešamo še marsičesa. Tudi naših narodnih pesmi se ne sme pozabiti. V splošnem pa je videti, da je knjiga sestavil praktičen šolnik. S svojega stališča bi ugovarjali le 2. članku I. poglavja, ker spada pač le v molitvenik. Knjiga ima lep tisk in okusno opremo.
Mačeha in pastorek. Posestnik Franc Marič iz Sesivca na hrvaški meji je na svojem povratku našel svojega 261etnega sina s svojo mačeho v precej čudnem položaju. Marič je j bil vsled tega tako razburjen, da je ustrelil svojo ženo in sina in nato se jt še sam obesil.
Smrtna »hsodba. Porotno sodišče v Linču Je obsodilo agenta Raisnerja, ki je meseca februarja t. 1. s sekiro ubil svojo ženo, v smrt na vešala.
Zakon in smrt. Slikar Luigi Rosetti se je, potem ko je podpisal ločitev zakona, ustrelil vpričo svoje soproge, znane pianistinje. Obležal je na mestu mrtev.
Nov način samomora. V Milanu se je neki 701etni mož vlegel v cinkasto krsto in zaprl pokrov. Sosed* kateremu se je čudno zdelo, da starca toliko časa ni na izpregled. je krsto odprl in našel starca mrtvega. Starec se je zadušil.
ObSak se ie utrgal riad mestom Buffalo v Ameriki in je mesto popolnoma razdejal. Večina prebivalcev se je še v pravem času t. rešila, mnogo pa jih je zgubilo svoje življenje.
Samomorilca ubila policija. Kavarniški ! kuhar Ludovik Kovač iz Pešte si je včeraj v ' samomorilnem namenu porinil nož v prsa. Nato je napadel nekega stražnika, ki mu je hotel iztrgati nož iz rok. Stražnik je v silobranu potegnil za sabljo in Kovača udaril s tako silo po glavi, da mu je prebil črepinjo. Nasilni sa-J momorilec se je vsled izkrvavljeirja takoj na j mestu zgrudil mrtev na tla.
Berač in pohabljena otroka. Lvovska po-i licija je aretirala nekega berača, ki je vod>! s I seboj dva strašno pohabljena otroka v staro -| sti 3—5 let. Preiskava je dognala, dia je ber ! otroka nalašč za beračenje prepariral. Enemu ie izdrl oko. drugemu pa zlomil eno roko in eno nogo. da sta tako vzbujala usmiljenje ob-i Činstva.
Ognjenik. Ognjenik »Katmaj« v Ameriki, ki je te dni bljuvat je popolnoma razdejal sedem ribiških vasi. Nad 200 oseb je zgubilo svoje življenje. V okolici Kodiaka* je vsled gostega pepela vladala Murna tema.
Čebele so ga umorile. Roj čebel je gostilničarja Robedija v Pariizu tako zelo opikal. da je čez par nr med strašnimi bolečinami umrl.
Najdeno. Marija Pečar, delavka v tobačni tovarni v Ljubljani je našla srebrno uro. k- - Loterijske številke. Trst: 55, 13, 59, 63, >
DRUŠTVA.
Cenjene rodoljubklnje! Na veliki ljudski veselici v prid Narodnemu skladu dne 7. juliia bodo eden glavnih virov dohodkov tudi cvetlji-ce. Ker se z njimi do doseči prav lep gmoten uspeh, apeliramo na naše požrtvovalno rodoljubno ženstvo zlasti po deželi, da naznani, da pošlje za 7. julij toliko in toliko cvetlic. Vse prijave je nasloviti na Odbor za prireditev veselice za Narodui sklad v Ljubljani.
Naprednjake na deželi pozivamo, da čim-prej naznanijo uspeh, ki so ga dosegli s nabiralnimi polami za srečolov za veselico v prid Narodnemu skladu dne 7. julija. Precej se jih še ni odzvalo vabilu. Ne čakati na zadnje dneve, ko bo drugega dela s pri^. avami čez glavo.
Pri poletu aviatika Vidmarja koncertuje Slov. filharmonija.
Umor v Dravljah.
Včeraj dopoldne se je po Ljubljani raznesla vest. da se je v Dravljah zgodil strašen zločin:
sin jo ubil lastnega očeta.
Naš poročevalec je odšel ob 3. popoldne v Dravlje, da si ogleda kraj zločina. Ljudje so mu pokazali pot skozi vas proti malemu potoku. ki teče preko travnikov. Ob tem potočku stoji Malnarjeva hiša. Prijazna domačija, z gospodarskimi poslopji. Ljudje okoli po senožetih so sušili seno. kakor da se ni nič posebnega zgodilo. Ko je naš poročevalec stopil pred hišo, je zagledal čuden prizor. Na slami pred podom je ležal ubiti oče. pogrnjen z belo rjuho, poleg trupla je sedel star mož in nekaj otrok. Na slami so ležale vile in zlomljen ročaj. Na pragu in na stopnici pred podom se je še poznala kri. Doma ni bilo nikogar, domači s odšli v vas. V uti je sedel g. stražmojster šentviške orožniške postaje. Vrnil se je iz Ljubljane. kamor je bil odvedel ubijalca - sina. Čakal je. da pride komisija. O zločinu smo izvedeli sledeče.
Nevoščljivost.
Franc Sirnik, po domače Požar, posestnik v Dravljah je imel 4 otroke: dva sina in dve hčeri. Ena hči je omožena pri Malnarju, na malem mlinu zunaj vasi, druga hči hodi v Ljubljano v tovarno. Sirnik je imel nekaj posestva s hiša. Starejši sin Martin — star 26 let — je bil tih in nekoliko len človek — mlajši Janez, ki pojde šele k vojakom, je kazal več pridnosti. Zato ga je imel oče rajši in je vse kazalo na to. da bo oče mlajšemu zapustil domačijo; starejši je bil nevoščljiv in je začel sovražiti brata in očeta.
Napetost med očetom in med bratoma je trajala že skoraj eno leto. Lani so nekoč vsi trije skupaj pili jn oče je baje pljunil svojemu starejšemu sinu v kozarec. Od takrat je imel starejši sin misel, da se ga hočejo iznebiti, da ga oče ne mara in mislil je celo. da ga hočejo zastrupiti, da bi se ga iznebili. Zato se je malo menil za dom in je tiho pohajal sem ter tja. V srcu pa se je naselila grda misel, porojena v sovraštvu do očeta.
Zločin.
Predvčerajšnjem zvečer je prišel Sirnikov zet Malnar v Dravlje in je prosil Sirnika, naj bi prišel slamo rezat k njemu.
Stari Sirnik je obljubil, da pride s starejšim sinom. Včeraj zjutraj sta šla k Malnarju in ob sedmih sta bila že pri delu. Zet ju je pustil sama. Pri delu sta se sin in oče menda sporekla, sin je zagrabil za vile in je udaril očeta dvakrat po glavi — oče je takoj padel
—	sin pa ga je udaril še nekolikokrat. tako da mu je zadal globoke rane zackaj na temenu in spredaj na čelu. Potem je sin ravnodušno odšel domov, kjer se je preoblekel in se je napotil čez polje proti Posavju.
Ko je priletel zet na pod. je našel tasta v krvi na slami. Ves prestrašen je poklical sosede in ti so takoj obvestili orožirištvo.
Morilec.
Šentviški orožniki so takoj odšli za morilcem in so našli takoj pravo smer. Šentviški stražmojster je kmalu videl morilca, ki je stopal mirno in počasi čez polje proti Savi. Ko se mu je orožnik bližal. — ni pobegnil. Orožnik ga je takoj prijel in ga je vprašal, zakaj je izvrši zločin. Morilec mu je mirno odgovarjal, novedal je, da je sovražil svojega očeta, ker ie imel rajše mlajšega brata. Rekel je tudi da 3e udaril štirikrat očeta po glavi. tako. da je bil v par minutah mrtev — in da ga je tolkel Se pote;'!, ko 's že ležal. Orožnik je nečloveškega sina uklenil in ga je odpeljal na sodnijo v Ljubljano.
Kdo je kriv?
Včeraj ob 6. zvečer je prišla na lice mesta komisija. Ubiti oče je ležal na slami pred po-
dom. na glavi so se videle težke rane od udarcev, pod desnim očesom je bila modra podplutba. Udarec na teme je bfl smrten! Kako silen je moral biti udarec, kaže to. da se se ie ročaj vil pri udarcu prelomil.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Dravlje. Umor v Dravljah je zločin, ki vzbuja grozo — posebno, če se pomisli na hladnokrvnost, s katero je sin ubil svojega očeta. Slari Sirnik je bil star 49 let, bil je dober in priden človek — sin — morilec. Martin je star 26 let. Eni pravijo, da ni bil čisto pameten — dočim pa priče, da je bil pri polni zavesti, ko je izvršil svoje dejanje. Slišali smo, da je bil Martin Sirnik — čuk — ampak mi nečemo biti enaki »Slovencu« zato povdarjamo. da se je nam to reklo. Strašen zločin je posledica družinskih razmer in nimata menda niti orel. niti sokol pi^ tem nič opraviti. To omenjamo zato. ker je »Slovenec« po nepotrebnem nrivlekel na dan »propagando dejanja«. Umor v Dravljah je čin maščevanja.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKA MAGNATSKA ZBORNICA.
Budimpešta, 15. junija. Današnja seja ogrske magnatske zbornice je bila še precej mirna. Opozicija proti brambni reformi je močnejša nego se je mislilo v vladnih krogih, danes še ni nastopila, ker namerava šele pozneje pri špecialni debati začeti z opozicijo. Vendar ni nikakega upanja, da bi dosegla kak uspeh.
HRVAŠKA.
Zagreb. 15. junija. Čuvaj divja vedno bolj,
vsako uro izdaja nove odredbe, sedaj patro-lirajo po Zagrebu že oddelki žandarmerije na konjih. Vojaštvo je vedno pripravljeno. Čuvaj rabi policijo za hišne preiskave, ki se vrše po vsi Hrvaški kar na debelo, vsak dan se dogajajo nove aretacije, vsak čas tira policija po ulici kako novo žrtev Čuvajeve policijske vlade. Gostilne in kavarne po Zagrebu morajo biti zaprte že ob deseti uri, hišna vrata ob osmih, otroci z mrakom ne smejo na ulico. Čuvaj hoče na vsak način izslediti zaroto, ali pa celo revolucijo. Zarotnikom je nadel že ime njih organizacije, ki se imenuje baje črna roka.
ALBANSKI UPOR.
Skoplje. 15. junija. Vesti o končanem albanskem uporu so turškega izvira, ki hoče vse dogodke olepšati. Gotovo pa je,, da so Albanci v začetku us ta je dosegli par značilnih uspehov. Sedaj pa so Albanci posegli po drugi taktiki. Razdelili so se v male oddelke in začeli pravo gverila-vojno, ter s svojimi naglimi pohodi iz gora ogrožavajo in vznemirjajo vso okolico. Turške čete so proti takim napadom v popolni brezmoči. V okoKci Flave in Jusinja pa traja vstaja še nadalje v polnem obsegu.
Solun, 15. junija. V tukajšnji okolici, kakor
v vsem vilajetu je opažati nemirno gibanje grških in bolgarskih ustašev. Posebno živahno akcijo vzdržujejo Grki, ki so se spopadli že večkrat s Turki. Tudi od bolgarsko-turške meje prihajajo poročila, da prihaja vedno več bolgarskih četašev z orožjem in muniefjo preko meje, kjer se združujejo s stalnimi četami.
Odgovorni nrednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Dobro idoča
ostilna
ki se nahaja v večji obrestujoči se hiši, na prometnem kraju v Ljubljanski okolici, se pod izredno ugodnimi denarnimi pogoji proda.
Pojasnila v posredovalni pisarni
Peter Matelič v Ljubljani
Škofja ulica 10. — Telefon 155.
 Specialna trgovina zzzz
finih ročnih del
TOMI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predti »karija. — Taraburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Mali oglasi.
Trgovsko naobraže« gospod posebno v pisarniških poslih, želi od 15. junija do konca julija primerne službe.. Ponudbe pod »360« na »Prvo anončno nism-no«.	400—3
Štampilje
v »eh vrst n urade, dn-itva, trgovce itd.
Anton Čeme
(»ver la IsdelovaieJJ tuvtokovfh Atemutflij.
Ljnbfjana, strt ti* st*
Ceniki Iranko.
V kavarni Central
vsak dan vso noč
KONCERT
nanovo došle priljubljene tambnra-ške damske kapele »CENTRAL".
Z v e lespo*tova njem
Štefan Mlho&č, kavarnar.
4r
Simon Praprotnik
stavbeni in pohlšt v eni mizar V Ljubljani, Jenkova utica Š4.7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših kraph) svojo veliko zalogo
-	f v poljubnih vefckostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne h trgovine itd.	218
toena. ||
iStO.
Cene najnlžje.	Postrežba
Ceniki zastonj, in poštnine prosto.
. —- - 608
ne zinete besede, da se ne protmte riiCcmui, Karkoli bi videli in katerokoli mesto vas zapeljem. Da boste zaupali v me in se ne boste ustrašili!
— Da bi se ustrašil?... Oh! Tako sem navajen na reči. ki so za ljudi strahotne. Ne da bi govoril o vašem brlogu in vaših zlodjevih instrumentih, o opasnih položajih v katerih sem se že neštetokrat nahajal, omenjam le strašno hidolinsko ječo. kjer groza izsesava možgane in strah razjeda mo2eg. Mojster, bori te orez skrbi, ne bom se bal. In v družbi s svojim bodialcem zaupam vsakomur, tudi — vam!
— Dobro je tako. mu je odgovoril Saita-no. Vam v resnici živ vrag ne more do živega. Čuvajo vas moči, s katerimi se ne moram spuščati v boj. Pred vami sem bil brez moči, zakaj vaš slučaj je izmed najzagonetnejših, kar sem jih dosedaj še poznal in navdaja me čimdalje bolj z začudenjem in z občudovanjem.
— Kak slučaj? je naivno vprašal Pa-ssavant.
— Glejte! Dvakrat sem jih že držal na klopeh, dvakrat sem vas imel ir popolnoma, popolnoma v svdjii oblasti, ali vsakokrat se spravite o pravem trenutku pokoncu. kakor da bi na svetu nič druzega ne imeli opraviti, kakor prekrižavati mi račune...
— čarodejec. je zaklical Hardy mračno, ne spominjaj me na te stvari in ne izziv aj moje potrpežljivosti!
— Torej ne bom več o tem govoril. Sicer sva že na mestu...
 505 —
jvvoje*besede. Dam yaiu tri dni odloga, vzpre-jemam vas kot gosta v svoji palači in nedotakljivi boste za ta čas za vsakogar, tudi za vojvodo Burgundskega. Idfte sedaj in odpočili si.
Govorila je tiho. sladko, božajoče. Vržena mreža se je začela polagoma spuščati na ru-ssavanta in že je začutil njen razkošni objem. S poslednjimi močmi se je je hotel rešiti k» mukoma Je ispregovoril:
— Madame, zahvaljujem se- vam za vašo velikodušno gostoljubnost ali motite se. ako upate, da bo moj jezik v treh dneh voljan govoriti drugače, nego je govoril danes. Kruto me je zadel čarodejec s svojimi besedami, z neusmiljeno roko je zagrabil med niti mojih spominov in me boleče ranil. Pa ker sem prisegel, sem prisegel v dobri veri.... Madame. ne ljubim vas in vas nikdar ne bom ljubil...
Izgovoril je In omahnil vznak.
Pa čarodejec ga je prestregel v svoje Eoke in ga položil na nteko ležišče. Tu fe ležal bled, brez življenja, mrliču podoben.
Izabela je stala minuto dolgo, kakor omamljena od strašnega udarca. Besede so ji udarjale na uho in jo gnale steklosti v naročje.
Nenadoma pa se je krčevito stresla po celem telesu, planila naprej in zgrudila podolj na ležečega plemiča. Pojemajoče grgranje, pomešano s sunkovitim ihteniem je napolnilo sobo. Kraljičini prsti so se bili zakopali v Har-dyjeva ramena, telo ji je burno drhtelo In se s.tiskalo k plemičevemu in biserni zobje ou se ji vsesali v btede onesveščeačeve ustne. Od hipa do piha je dvigala glavo in se za trenutek zagrnite v Passavantov obraz, ki je bil netz-
Hiša Soint-Pol.	127
sssesb ss c^sza Bšassa esasaa csasaa
iv
A. PERSCHE, Ljubljana.
Beli teden!
Od ponedeljka 17. do 23. t. m. prodajam naslednje bel® folago po znižanih cenah.
Žensko perilo iz batista in sifona—	Svilnato blago —
Moško perilo	Glase rokavice in drage roka;
Čipkasto blago in čipke —	Nogavice
Batisti za obleke in bluze-.	Kopalni plašči
Stezniki (moderci).
s® tla samci pri flmfm v gotovini!
i
ssussa
mmmmmMKmmmmnBSMamsamBaBasmKmmsmmmmmmmmtk
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske dražbe!
nAngleško skladišče oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
KarvTCLOilszeta: Izšlo:
*
Dfilai zlir tniiiti ii 1
Spisal Fran pl. Šuklje.
43/-> pole velike 8°. Cena mehkovezane K 1*80, s pošto K 1-90.
Spisatelj osvetljuje kot dober poznavalec deželnih financ deželno finančno stanje, pokaže pa tudi pot k saniranju. Brošura bo vzbudila brezdvomno v vseh krogih veliko pozornost ter bo kmalu razprodana. Svetujemo osebam, ki žele imeti en izvod te knjige, naj si jo
takoj naroče.
V Ljubljani, dne 14. junija 1912.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Založna knjigarna.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Oo.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNIQN“.
Del. glavnica: K 8,000.000.
RSHp
j	Rez*	fond	nad
!,Hilli K 800.000,
Stritarjeva uiica štev. £5, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
traap* jul o ***»««
506	—
rekljivo lep. Njeno ihtenje je postajalo vedno krčevitejše i« vihar sile je stresal njeno telo, čimdalje silnejše. Ali v tem je Hardy široko razprl oči. zagledal se za hip v ognjeno Iza-belino obličje, studorna stresel z glavo in zopet omedlel.
Kraljica je videla njegov odbijajoči pogled in kri ji je zastala v žilah. Besno je zakričala. odskočila iz ležišča kakor odbita od vzmeti, vrgla se h kapitanu in mu izdrla bodalo Izza pasu.
— Umri torej! je zatulila in se pognala proti plemiču.
Bodalo je žvižgajoče prerezalo zrak in se Z*’drlo tik poleg Hardyja v blazino...
Saitano je bil priskočil in preprečil smrtni
SUJKk.
— Veličanstvo, je dejal ob enem zamolklo. Hujšo kazen zasluži. Enkrat že sem vam pravil o onem kraju, kjer neomejeno kraljujeta blaznost in obup. Izročite mi ga in vržem ga v tmine, ki so hujše od pekla.
Izabela je vstala in uprla oči v Saitana. Grudi so se ji burno dvigali v obraz je bila zavupljena. Ali zavednost se ji Je urno vračala In ko je Saitano ponovil svojo prošnjo, je šepnila drugič z ledenim dihom:
— Izročam vam ga ...
Nato se je oprla v Bois Redona in je s sklonjeno glavo zapustila sobo.
Saitano je urno izvlekel izpod plašča ste-kleničico in. dal duhati bodeči duh nje vsebine plemiču. Po preteku petih minut je prišel zopet zavesti in' se vprašujoče ozrl okoli sebe.
507	**»
Spoznal je Saitana in takoj se je zavedel. Vstal je in Saitano je dejal:
— Moral sem tako govoriti, sicer bi bili izgubljeni...
— Roselys... je zašepetal Hardy komaj slišno.
— Čujte plemič, se je naenkrat domislil Saitano. V stanu sem. peljati vas k Roselys, pokazati vam jo še to noč. Ali ste dosti močni. da bi mi takoj na mestu sledili? ...
— Idivaj je kriknil Passavant in se oklenil čarodejčeve roke. zakaj noge so se mu šibifo
VI.
V	trntoah.
In šla su..
Saitano je plemiča skoro vlekel za seboj.
— Kje je? je vprašal Hardy.
— Idiite! Najprvo morava zapustiti Hišo Saint Pol. Niti vi niti jaz nisva tu na varnem.
Zadnje besede bi odpodile sleherno slutnjo. ki bi se mogle poroditi v Passavantovih mislih. Pa Passavant ni imel šumenj. Bil je odločno prepričan po vsem tem, kar se je zgodilo. da mora čarodejec poznati Roselys in vedeti. kje je.
Zapustila sta Hotel Saint - Pol brez zadržkov. Nihče jih ni ustavil. Hodila sta urno; plemič je brez oklevanja sledil. 2e ni več mislil na dogodek med njim in kraljico, niti na čarodejčev brlog.
Le Roselys je bila v njem...
— Kje je? je zopet vprašal kakor iz sna.
— Skoro bova na mestu, je dejal Saitano. Pri chinijski opatiji sva že. Ali obljubite
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem neti odvisnem dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN" sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije*