Poštnina platana v gotovini.
ŠTEV. 23.
* Ul BL.IA.NI. sobota 29. januarja 1927.
Posamema iterilka Din 1.-
LETO IV
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 30—.
Neodvisen političen lisi.
UREDNIŠTVA:
SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON STEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi sa ne vračajo. —■ Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Vladna kriza.
Vse prej, kakor vladno krizo, potrebuje naša drsava. Zunanje p ln.čna situacija je do- ši.rajn^sti p*, ostrena ia čvr^.pski listi pišejo že o neizogiLni bal-kar.s.-i vojni, v notranji poetiki pa cela ge ra vprašanj, 'Ki naravnost L-rice po rešitvi. Pcvsd ta: a samo delo na vla-$o, samj nu,no in neodložljivo delo, naša vlada pa je zopet enkrat v kr.zi. Kljub vsemu teinu pa pozdravljamo vladno krizo, ker pc sedanj p .ti ni megli, m ni sn elo več i.i dal„e.
Zalaj tudi pela vlada gospoda Uzu-novlča ,,e bila ra\no tako nezmožna za delo, ko vse prejšnje. Nili enega kočljivega vprašanja se r.i smela dotakniti, ker je bila v večni nevarnosti,-da j - n-tra“ ja nesoglasja vržejo la'oj ob tla. Pravzaprav je obsijalo delo vseh \\ad g. U ni "c vica samo v tem, da je naJa vedno izgovor za skupščinske po-t.tnice in da je pitala sl upštino med is sedanjem ; malopcpiembnlmi zakop-s. imi načrti in raznimi že stokrat razveljavi, enimi obljubami. To pa je tudj za del^. slabe vlade mnogo premalo in taka vlada nir.a prav nobene obstojne upravičenost'.
Zato je čisto prav, da je povzročil St. Radič podeč vlade. Zlasti pa je bil dolžan, d?, to stori po nasilju vladnih organov za čara zadnjih oblastnih voli-tev- Ta lahifikat ljudsl e v lje je moral kiti 1 a-novan in če ni imela vlada v sebi toliko moralne si’e, da bi n? step Ha proti krivcem, potem je morala pasli v sl upščini. Izbral pa si je St. Redlč tudi dober trenutek, ?al nj po pora-u radikal v pri oblastnih volitvah, he morejo ti dosti gr M ti z apelom ha na'red, ker je jas n--., da bi‘jih nared sedaj še bolj bbšodil, laker jih je v nedelj-'.
Da je 1 rlza vlade nastala, je d.bro, toda tudi to dobro je le relativno, če bi sledilo krizi le ono znano brezplodno kri;artnje, ko bo 1 rlza sMi’a le rajnim politikom za r.jili brezplodne kombinacije, potem bi bilo boljše, da kihe sploh ne bi bilo. Enako pa tudi nova v'adna kri~a ne sme niti najman e omajali osnovne ideje naše helrarije poJtlVe, da je namreč v Jugoslaviji vsaka vlač’a nemogoča, če ne sloni na ideji sporazuma vseh treh narodov.
Kriza mora pomeniti očiščenje naših javnih razmer in samo zato jo pozdravljamo. Posledica I rre mera biti nova vlada, ki bo po svrji sestavi jamčila, da so tasi nasilnih volitev minuli, da je tudi konec vladnega brezdelja. Nova vlada Brra biti močna ne samo po zaslombi v skupščini, temveč, tudi po svoji dela-iiriožnosti. Mrramo dobiti vlado, ki bo res tudi vladala in kciiec mora bili vlade, ki se bo bala vladati.
Predvsem pa ima \ladr.a kriza rešiti enc> glavno vprašanje: za kakšno politiko se cdlcči radikalni klub. Ali se istoveti s pašičevci, ali pa se istoveti s po-jStefto opozicijo. To vprašane je treba predvsem rešiti, ker sedanje nejasnosti
ra biti konec. Ne gre, da grozi r?di-kflnl k^ub vsak dan z obnovo koalicije PP, na drugi strani pa izjavlja, da je za vlado sporazuma. Sporazum ne sme biti degradiran na’stopnjo fraze, temveč mora postati realnost.
Končno pa je treba rešiti tudi vpra-žnnje sodelovanja Slovencev v vladi. Absolutno »v npsprotju z interesi države je, če bi trajalo se nadalje zapostavljanje Slovencev in če bi se še nadalje vladalo proti njim. Ta degradacija Slovencev niora rediti slabo kri in slab državnik tisti, kdor tega ne upošteva.
Absolutno zrela za padec je bila vja-da g. Utftifioviča in nihče ne bo obžaloval njenega padca. Skoraj nemogoče pa je
Uzunovic podal demisijp vlače.
Bcogral, 29. januarja. Še nikoli se ni prital.o.ž.1 priiicd fc>iuepana RadLa v Beograd s tJii-im zah.manjem. Splošno prepričanje pcli-ti.nih kr.g.v je bilo zadnje dni, da „e kl^uč shuacije v rolah fcejepana Radiča. Že prvi njegov korak v Beogradu je izzval senzacij:. Mislilo se je, da bo stopil v siki z Uzunovičehi. To j.a se ni zgodil . Stipan Radič ce je se-s.al samo z Joco Jovanovičem in z nj m ra? pravdal o znani akciji za ustvaritev velit e sel.aške stranke.
Take je prišlo do spje parlament?, L i se je pričela povsem običajno. Pri g ase-van„u pa je izid volitev presenet.l radikale, ki so ostali v manjšini. Ta dogodek je izzval živahne komentarje. Minis.ri so se takoj umaknili na posvetovanje.
Na seji radikalnega kluba je minislr-predsednik Uzuncvič objavil poslancem, da so radičevci izvršili prelom, glas vali so za opc-zicionalne 1-:ar.dio’ate. I javil je, da se je odločil podati ostavke. Po seji radil.alnega kluba je bila takoj seja cele vlade in na njej je Uzuncvič izjavil, ta smatra zaradi jutranjih dogodkov v narodni skupščini, da ta vlada ne more več ostati na upravi države in da je potrebno
Zakaj so radičevci glasovali proti vladi.
Beograd, 29. jan. Sinoči cb 9. in po! so se v predsedništvu radikalnega kluba sestali predstavniki vseh radikalnih skupin. Bila sta navzoča iudi Boža Maksimovič in Krsta Miletič. Ta sestanek j s imel namen, da bi se med predstavniki vseh radikalnih frakcij dosegla č.m večja soglasnost, da bi bili strnjeni nasproti vsem prihodnjim dogodkom. Predlog Zarjaviča, da se spre.me v radikalni klub skupina Ljube Jovanoviča, ji bil sprejet z vednostjo predsednišiva radikalnega kluba.
Radikali so včeraj trdili, da se koalicija z radičevci ne bo obnovila, temveč, da se bo sestavila vlada iz radikalov, pr.bičevičevce«', nikičevcev in Nemcev. Taka vlada bi imela 172 poslancev. Glavna njena naloga bi bila, da sprejme proračun. Zaradi ostavke vlade ni sledila avdienca Sljepana Radiča, ki je bila določena cb 5. popoldne. Dr. Korošec, ki je nameraval sinoči odpotovati v Ljubljano, ni odpotoval zaradi krize. Ko je Uzunovič sporočil svoj sklep o ostavki vlade, je odšel Pavje Radič k Sijepanu Radiču in mu sporočil ta sklep. Hrv. seljaški klub je imel sejo, na kateri se je dolgo razpravljalo
o	politični situaciji vsled vladne krize. Klub je zaslišal mišljenje uglednih poslancev in je bi) nato sprejel sklep, da j se odgovori 3 komunikejem na motivacijo, ki jo je navedel Uzunovič, ko je podal ostavko svojega kabineta. Komunike se glasi takole: HS-klub je 1 na danansji razpravi, ko je zaslišal 5V0-. je ministre, ki so' vršili' kontrolo v Subotiči in Somboru in 7 narodnih poslancev, ki so bili ja časa volitev v Bački in Baranji in še 10 poslancev, ki so bili v Sremu in Bosni, ugotovil o voliivenih nepravilnostih: ^
1.	Da 50 upravna sodišča, z|asli v Vojvodini, Bosni in Hercegovini iifneno-vala proti določilom volilnega zakona za predsednike volilnih odborov ne pravnike, temveč večinoma osebe brez večje naobrazfre, da bi taki predsedniki e-lali čim bolj po navodilih, k« )'h d0"
 t f'r*r 'f7y t	/'
tudi, da bi dobili slabšo vlado m zato pravimo, da je sedanja kriza deber znak. ^ordfi he še za pravo zboljšanje razmer. toda ppajmo, da vsaj }$f irič‘4tik zboljšanja.
da p-ca ostavko. Uzunovič je hb tej prilili on.enjal tež. oče, s La.erin.i se je vlada berila zaradi nelojalnosti druge stranke.
T eno ob 5.40 je Uzunovič odšel na dvor, c’a poda kralju ostavko. Uzunovič je odšel z dvora ob 7.15 in j3 izjavil novinarjem: »Vi veste', l a] se je zg-dilo z.julroj v nar. dni skupščini. Del \ladne večine r.i glasoval za vladni predlog in to je dalo znani rezultat glasova.-ja. Ta rezultat glas .ven a ima po parlamentarnem običaju :a posledico ostavko cel -1 urne vlade, ki sem jo malo prej podal kralju«	1
O	nameravani ostavki vlade so parlamentarni l:rogi domali cb 4., ko o e je seslal zal ocvdrjen odbor. Predsednik odbora Ljuba Zivkovlč je rjavil navzočim: Gospoda, ne nr remc imeli te seje zakonodajnega cd' ora zaradi le?a, ker mi je javljeno iz radikalnega 1 luba, da je vlada poc’al ostavke. Zahvaljujem se vam. za irud in sodelovanje. Ostavka je podana zato, ker sta na današnji seji narodne s1 upščine vladni stranki na-^pili v aka zase o priliki sfascvanja tako, da je bila vlada v manjšini.
bili od radikalnih prvakov, zlasti od dr. Srskiča in Bože Maksimoviča, kar je proli duhu volilnega zakona in ustave in posebej še proii narodnemu sporazumu od 14. julija 1925.
2. Čuvarja skrinjic HSS in drugih slrank razen samoslojnodemokralske so v Bački in Baranji razrešavala sod:šča njihove dolžnosti na nepotrjeno izjavo upravnih cblasfi, češ, da se oni sami odpovedujejo ali pg so bili predsedniki volilnih odborov odstranjeni brez vsakega razloga, a vsi protizakonito.
3. Ponerejali so se volilni zapisniki in voliiveni rezullati, da se doseže ono, ksr je želela lakozvana edina vladna radikalna stranka.
4. Upravne cblasli in srezki poglaver-ji so govorili nerodu, da naj glasuje za katerokoli siranko, semo ne za HSS.
5. Bilo je mnogo slučejsv surovega nasilja od upravnih oblasti in orožni-štva proti poslancem HSS, katerih imuniteta je bila tako kršena, in proti vo-lilcem, ki so jih na dan volitev prele-pavali in vebče proti' narodu, kalere-mu je l>ila posebno v Bački in Baranji odvzela in povsem prikrajšana svoboda zborovanja za časa razpisa volitev.
6. Zlorabljala se je tudi skrajna beda v krajih, ki so trpeli od elementarnih nezgod. Podpora se je delila samo onim, za katere se je mislilo, da bodo glasovali za radikalno stranko.
7. V Sremu so bila z nujnimi brzojavkami ministra notranjih del razpuščena občinska zastopstva na ljubo nasprotnikom HSS in 50 bili postavljeni komisarji. Pri teh volitvah se je gazila ustava in teptala demokracija.
Na podlagi tega je HS-klub enoduš-no storil ta-le sklep: V g. Nikolo Uzii-noviča in v radikalni del njegove vlade nimamo zaupanja, nasprotno, smalramo ta del v’ade in poimenoma llzunovlča, dr. Srskiča in Maksimoviča za ru itelje ustave in za preziratelje narodne suve-reno^sK. Minister za pravosodje je zlorabil svoj posebno odgovorni položaj za kaznivo vplivanje o sestavi volilnih Odborov in se smatra za krivca, da ga narobna sfeupšcipa obtoži po žakortu o j ministrski odgovornosij. Do?lpdno temu 1 HS-klub ne more in noče sodelovati v nobeni vladi, v kafep J?i bili omenjeni
trii? sedaoil radik^ni
Ta sklep je po-clan radikalnemu poslanskemu klubu in predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču. Dragutin Kovačevič m. p., podpredsednik, Josip Zagorac m. p., sekretar.	-
Nato je poovTl Sijepan Radič ncvinarje in jim dal obširno i- javo o vseh teh d03 d. ili. Takoj sem videl, je dejaj, da se bo vse tal o izteklo. Radikali mislijo, da smo mi zaradi njih in ne zaradi na-ruda :r. c’ ržoo o. Oni sc uverjrni, da orno mi njihovi dninarji in ras niso nili vprašali, 1 d •< naj se izvoli v odbor. Ako bi nas lili vprašali, bi jim bili mi rekli: eden od vas in eden cd nas. Tako pa sa postavili samo svoje ljudi. Radikali delaj rajši tani za e. Pr račun vejite ni šel skozi sej •• ministrs’ ega sveta, temveč samo skoz radii a’ni del \l:lde. Po sporazumu bi moral priti tl. 14. poslovni’ a kot prvi na dnevni red sluipščine. Uzunovič je na svojo f; ko črtal to to2ko dnevnega reda. Lažje bi bi bilo, ako bi-Ml po zadn:i 1 rizi res!a\il vlado Maksimovič, ker irra ta vsaj večino v klubu, ne pa Uzunovič, ki nima v klubu ni' 0-gar in ne ve, ali naj se obrne na levo ati de no. Nimam nič pr-ti Maksimoviču, čeprav je premamil Nikiča, I i je govoril: Jamčim, da bo Maksimovič predsednic in jaz minister notranjih del v volilni vladi.
Za Vešilev krre so tri mržrosti: Mar-ko Trifkovič, ki je prijalelj z Davidovi-čem in stvrr je gotova v pet;h minutih. 2.
i	. V naše vrste naj se vzame Srb, ki nsj bo centrum. Irramc Joco Jovanovi . a ip * n j'm je stvar kiralu gc-tcva. Glavno je neljaška politika. P"tem bi pr šil tudi SJo' enci in t'-1 bi bila r,"js.rša koncentracija, morda ti šli v n'p tudi >>fcr:alci« (federalisti). 3. David-' ič, ki naj sestavo vlado tako, kakor je bila prej.
Ako vse to ne u?po, imame) volilni jrandat. Ako ga dobe radiia’.i, čast njim in vsem, ki pojdejo z njim.
RADIKALI PBAVIJOr DA ScTvSEGA KRIVI RADICEVCI.
Bcigrai, -d. januarja, ^o’ seji vlade je minister za šume in rudnike Simonovič izjavil novinarjem: V sv ji ostavki je Uzunovič posebno pcdrčrlal, da jo je p drl iz razloga, ker se je prišlo do prepričanja, da la koalicija radikalov in ra-dičevcev ne mere dali onega del~vanja, ki ga s pravico pričakuje cd vlade narod v tej težki gospodarski kri'i. Od aprila do sedaj je bila vlada večinoma' v latentni* in resnični krizi, kar je oviralo delo parlamenta. Vsa odgovornost pade na ono stranko, ki je to krizo ustvarila. Znane so vse težke če, ki smo jih radikali imeli o priliki sestave poslednjega Uzu-novičevega kabineta. In četudi s teži im srcem smo šli, da izvršimo neodložljive narodne posle in zaradi odgovornosti pred Krono in narodom smo pristali na nadaljevanje dela. Vodila nas je edino žel a, da /nižamo državne izdatke z zakonom o državni centralni upravi in da sprejmemo proračun z zmanjšanimi dokladami in da tako ublažimo gospodarsko in fir.an'no krizo. Naš predlog je bil. da se ukine pet ministrstev, da sa znižajo monopclske takse na sol in razne dol lade. Na t'ra ju je bil naš pretflojj, da se začne z likvidacijo visečih d^erov. Od vsesa tega ih zaradi izenačenja davkov smo s pravico pričakovali počeijlfev življenja in napredek našega gospodarstva. Na žalost na drugi strani ni bilo tako pojmPvahe. Sef druge kcalirane stranke je glede ha pjavo predsedijikjj vlade o zmagi vladnih skupin’ izjavit ^ je treba mandate njegove stranke prištevati k opoziciji. Navajeni, da njegovih iz- • jav ne vzamemo resno spio šipatr|!f,' da mora vlada kljub takim izjavah? pa<fe)|f vati delo.
Stran 2.
29. januarja 1C27.
Štev. 23.
Notranja sbtnst fjšs'0'Skeja rež m*
KONFLIKT MUSSOLINIJA Z ITALIJANSKIM KRALJEM IN VATIKANOM.
»Ob;:or« je objav 1 iz Bologne senzacionalen dopis o razmerah v Italiji. Dopis je naravno.:: alarmanten in z to mo: da daloma pretiran, vsekakor pa tudi tako značilen, da p j mora z nj.in seznaniti tudi slovenska javnost.
Uvodoma pravi do“isn:k, da bi sa morala začetkom tega k ta izvtsti rtfo ma parlamenta in bi ta sploh prenehal. Tej nameni pa .se je uprl italijanski kraj in izjavil, da . ik-dar ne podpiše dekreta /a razpust italijanskega j.r-lameuta Kr' lj se je pri tem opiral na liberalne in meščanske kroge. Nato je p išlo do sestanka med Mussolinijem in italijanskim kraljem. S.stanek je kančal^ s popolnim nes *g'asjeni in od tedaj ni prijel več Mussolini na kraljev dvor.
Fašistična stranka s;mi je razdeljena v dva tabora. Eden je za sedanje st nje i i za b .orazum s kraljem, d.ugi pa, Mussoliniju zlasti bkzu, koče odpraviti m narlrjo in iz-klicati Mussolinija za vladara. To d ugo skupino vodita državni prdajnik Italo Balbo in pa Edmoado Rossoni. Mussolini zaenkrat še koleba med ene in drugo skupino.
N;ki tuji veleposlanik je op~zoril italijanskega ikralja, da pripravljata Italo Balbo in B os -ni drjavni udar proti mnavhiji Vsled tega straž,ja Villo Addo, sedanje bivališče kralja, močni odde’ki 1 arabinerjev. Fo eni verziji je postavil to stražo Mussolini na intervencijo kralja, po drugi verziji pa jo je postavil kralj sam kot vrkovni komandant vojske.
Silen ut's je napravila m k~alja objava spominov bivšega šefa italijanskega tiskovnega’ oddelka R;ss'ja, da se je Mussolini o kralju in drugih članih kraljevska rodbine izrazil v r.aravnost škandaloznih izrazih.
PA. TUDI Z VATIKANOM
»o v zadnjem času odnosni faš.stov s lno napeti. t redvsem je til Mussolini silno ogor-ien vsled novoletnega vcšTila papeževega nuncija v Parizu, kar je ta tako iskreno proslavljal Brianda in Francijo, ko pa je po besedah MussoPnija Francija »samo stara iz-mo 'M i na framosonska b"ba.< V svoji ogorčenosti je poklical Mussolini najprej m uii-verr.a procesorja ITuon-viutlija, da p rediva na zimski univerzi o katoliki zgodovini. Buoaa-iutt' pa je bil pred letom dni izobčen iz katoliške c?vk*'? in je maral zato prenehali s predavanji. Silno je poostren spor z Vrt:,kanom tudi vs'ed odredbe, da morajo vse mladinske organizacije b'ti članice fašistovske >BaUile<. Papež 'e vsled te<ia sicer raz"us‘il organizacijo katoliških skavtov, a je obenem
j as. o naglasil svoje nezadovol.sivo nad la* š-stovskim zakonom.
Istočasno skuši Musolini z vso opreznosijo pridobiti za sete k toliške Italijana, da bi se izj-vili v političnih stvareh zanj in proti papežu, ker da jim nima papež v ce.kvenih z d-va.. n't zaukazovati. Vatikan se bo i, da bi n.ogla ta faš stovska akcija dovesti do pc-p ilnega razkola med cerkvijo in italijansko vlado. V tern zmis u je tudi govoril kardi-n\l teretti, bivši nuncij v Parizu, ki je dejal, da cerkev od časa refo-macj ni deži-vula tako težkih prilile, l.o sedaj pod fašizmom.
M 10go se tudi op ži zbližanje med Vatikanom in D '»"'m Murzom, pregnanim voditeljem italijanskih l:lerikal:ev. 1 apež je imel te dni tajne sest^ ke z delegati Dona Sturze in z-truje se, da je Vatikan usvojil njegovo stališUe.
PfTCVANJE CHURCHILLOVO V RIM
in njegovo proslavljanje fašistovske?a r žima spravljajo v zvezo s procesom proti aten-trrt ‘rici Gibson. Gibson je nrm eč hotel-’ na p oc:su povedati o angleški vlad: zelo d li-kotne s‘viri, ki bi angleško vlado težko kompromitirale. Da to prepreči, je odšel Churchill v R:m i:i proslavljal f-šizam. Gibson bo sedaj kot umobolna oproščena in prepel' na v Anglijo. Tudi pro?es proti Zani-boniju se ne bo vršil, ker grozi tudi Zani-boni s težkimi odkritji ter namerava p-ed-vs'm očitati Mussoliniju, da ni izvedal revolucije, temveč, da je zašel v reakcijo.
MNENJE PIVSF^A ITA» TJAKSKEGA j MIN. PREDSEDNIKA.
O	n-daljnem p '-teku dogodkov v Italiji, za-baležuje dopisnik iz Bolog.ie takole: F-š:-stovska revolucija sp’oh ni izveden-1, temveč obvladajo vsa fašistovska dejanja težka notranja nasprotstva. Taka hočejo fašisti na eni strani doseči zunanje uspeke, na drugi strani pa se boje vsake vojne avanture. Z^to tudi ni bila nobena vlada v Ital ji tako slabotna ko fašistovska in to predvsem vsled teh vz-okov: 1. zaradi velike reseod rr.ke krize v vsaj d žavi; 2. radi s‘raku pred po-
9,/di"i'mi, č? bi do*:vela Italija v zunanji politiki poraz; 3. zaradi strahu pred pcsled'- -cmi. če bi b:lr> v s’učaju vojne treba mobilizirati na'od: A. z^irdi globoka narodne ne-s'oge, ko si velik del naroda naravnost žali pr, i;er bi v tem slučaju bilo takoj konec Ir.Š!s‘ovskega režma.
Zato treba biti proti M'stom odličen in kdo* to ni, ta je zaigral vse ugodnosti sedanje situacije.
Poraz radikalov.
Skupščina voli ?la poslancev, v oblcatae sku| ščine pa je bilo izvoliti 1208 članov. Če bi vladal torej popolnoma enak volilni red, kakor je popolnoma ista volilna pravica, te-da> bi nudilo število izvoljenih članov v oblastne skupščine najbolj jasao sliko o nazadovanju oziroma napredovanju, st-ank pri zadnjih skupščinski'.* volitvah. To tudi -ar^di teia, ker r.ri zr.dajili skupščinskih vol tvah niso nrsLopTi radikali povsod s"mos oj o, temveč v -vezi s s mrs',rjn'mi demokrati ih -e z- to danes skoraj nemogoče d°loxiti, koliko glasov jc bilo r-drl:-lnih in ko’iko sam. demokratskih. Volilni red v otl’?tne •sknoščine pa se ne krije pa. pel n oni a s skupščinskimi, ker neprimerno bolj favorrra večinske stranke. Če se torej nrimeria š‘e-vilo mandatov v cbkstni skupščini z onimi v N'rod.ii, no’.?m treba vzeti -za m^jše stranke maniši mnogokratnik ko za velike. Ce bi s-> vzel pa za vse stranke enak mnogokratnik, notam bi bilo t:aba javilo po-a- iivev v sk.iipšUni pomn-Ziti s 3 83 1.1 do bili bi število članov obl"stne s.tuptčine, ki bi ga morala vsaka skupina doseči, ce je ohranila prej^n e število.
Fotemtakem ti morali dobiti:
čl. obl. skurščine: debili pa so: radikali	4?4	41G
radičavci	193
davidovičevci	138
s^m. demokrati	^
SLS	77	n
Zemljoradniki	15
Femci	19	^
hrv. federalisti	27	"
Nik5«	?1-	®
ndič. d‘sidenti	12	J
Črnogorki federalisti 12	5
jovanovičevci	42	5
Volilni red v oblastne skupščnie je favo-
i'1-iral vsa pok"ai:nske stranke, zlasti rrdi-kaie (ki so ga tudi izdelali) nato HSS. SLS in črnoTo ska redaraliste. Vse te stranke bi marale "doti i torej še več, kakor pa krza zaorali tabela in jato je iz<niba radikalov tern ' ž a. Če odotejemo uik čev-e in d.s dan-ta potem sledi ža iz zgorn e tatele, da ni era stranka t liko izgubila ko radi-la’na.
in c-, a-o^ao pa ni robena stranka toliko pridobila k-' zemljoradniki, doč:m so FPS SLS in d"V:dov'čcv.i v glavnem obranili svoje prr.icije, a s:m. demokrati nekcliko napredoval'.
če pa vpoStevairo ?e druse okolščine, potem je iz-uba radikalov • še težja.
T •-! s' urr?:irr.'':v’ vol!tvah sa nas*''-' li ra-dlk-ll skupno^ V^^l^n^a1 tudi skupina Jovr.novičevcev pri oblastnih volit;
vi	i ni in—>la ros bne vloge. \ sled tega bi m-o-ali dobiti r-d;k"li ne (3 83X120) 4S4, temveč r?.c3 X141) '41 .'bl°s’n:h mandatov. Radlk li so terei dobili 124 mandatov r.-em-’’-- in r";m"nj 20 odstc'kov premalo glasov. Na podlagi volitev v oblastne sku.o-5vin.° bi mr-rali imeti rad kali v Narodni skuplčlni najmanj 30 poslancev man\
Nabavo je. da je ta volilni rezultat s la preplašil radikale in vsled tesra tudi še do danes nimamo u^-daega poročila o rezultatih obl-stiih vol'te v. Ravno tako naravno pa je tud!. če r"d".:ali sedaj niti sl:šati nočejo o slufščir.skJh volitvah in če je bil z-to P-di'«v ultimat sedaj tako učinkovit ko še nikoli.
Radikali so v nevarnosti, da iz^ba po-p-.ln^ma situaciio iz rok in z-to obeta sa-daaja vladna kriza, ki je utemeljena v radj-klnem porazu, vsaj nekaj zbolišmja v n asi ža res nevzdržii notranji politični situaciji.
s.-stre oakcaj morja, zatrjujoč, da to francoski .launi zves. svo^i t.ad.ciji ved..o spoštoval ia bi-auil osnovne mednarcd.ie pravice. \ s a drugače so se razvneli Španci, ki so izmenoma govorili tudi špansko. Advokat g. Leiiri Torr.s je v bvezprimerno tempera-ir.e.itnem govoru opsoval prav po šp ms' o poz esaos. »b.le — sa-.. Razgalil je neusmiljeno vs; namere ameriškega kapitalizma ki mu je svtiovna vojaa čis.o prav piišla da za-sež.iji ekonomsko vse narode. Ne ugaja \V.s .ingto.iu Lruštvo Narodov zato ker'bi ma o.itnijsgočilo nad .ljnje poseganje po državah Sred.ije Amerike in kar bi bili po-treb.ii gotovi oziii na Japonsko in Kino. \sa srednja Amerika ne sme slediti ž lcstnemu primera Kube, Haiti, Paname. V teh navi-deznj malov.žaih dogodkih v Sied.iji Ameriki se skriva možnost novega svetovnega poiara, ki bi se razplamtel na obeh obalah p.aciaka. Razume se, da je g. Torres, — ki, mimogrede omenjeno, zagovarja katalonske za.rot.iik3 pred sod ščem, — ob tej priliki načel tudi vprašanje latinske zveze. Smatra edino i- rane i j.o za vredno naslednico Latinsiva, njeno v praksi preizkušeno svobodoljubje pa za dedš'.ino Rima. Mussolini in Plimo de Ri-vera sta mu tirana, ki sta pogasila po Italiji in Španiji vse luči in ju zagrn la v temo B.smarkove ideo’ogije. Njegova izvajanja je isprejela publika z viharnim odobravanjem, uo.o il jj nato tudi bivši španski poslanec Rodrigo Soriano.
*
Ker sem vam malo prej omenil latinsko zvezo naj vam poročam tudi o pomembnem predavanju, ki ga je imel danes na So: bo n ni n i povabilo »Fran:osko - slovanskega dru-štva< g. to.el. profesor na visoki šoli za politične znanosti. Thema: Irc-buenje slotan-skora sveta, in n vo nastali problefni. G. Bolel se ž_' dolgo vrsto let peča s centralno-evrop-sk.mi problemi in je dober poznavalec priliK v s.ed.iji Evropk Uvodoma je podal nekaj histeričnih podatkov, ki naj služ jo v boljše lazumevanje notranje-političnih težkoč v novonastalih slovanskih državah. Povdarjal je, da je zgodovinski razvoj, geografska lega in karakter srednjeevropskih slovanskih narodov vzrok, da smo šele sedaj stopili kot sntjekt na svetovno pczornico. Izredno delikatno pa je naše razmerje z Nemci, ki jim nič ne prijajo poljska in češka meja. 1 osebno Češka je od vseh strani tako okleajena od f emcev ia M idjarov, da je v njenem ^vitalnem interesu voditi vseskozi pacifist čno pol tiko, kakor jo p*rakticira g. Beneš. Skoro isti je stvar z Jugcslavio. Največ skupnih interesov veža in bo vezala te p-ebujene slovanska države s Francijo brez ozira na vlogo Rusije v bodočnosti. Najs' ža bo razvoj dogodkov v lod c ros ti kakrše koli, eno je čisto jasno in gotovo. Slovanski element srednje Ev:epe, ki je dosedaj molčal, to wovorll v todočnosti važio besado in bo soodločujoč faktor v vsak evropsk:h vprašanjih. Dotaknil se je tudi albanskega vprašanja ki mu r> ipisuje silno v-žiost in je z ozirom na po-fet’’e Italije v strahu za miren razvoj. Vsekakor pa ee mu zdi, da je agrarni problem (1 ol ska, Jugoslavija) in manjšinski problem (Čekoal -vaška) potreben čimarejšne rešitve, ker torno sicer tros li vse svofe moči v notranjih torbah in sa ne temo dovolj pozorno ogled v-li okrog s:ba. Navzel:m Slovanom predavanje g. Eorela sicer ni nudilo mnogo novega, pač na nas je uverilo, kako pravilno mnenje imajo o nas mnogi francoski intelektualci in kako naklonjena nam je francoska
j:\vaoSi
Stamen.
Pariško pismo.
Mrnv* RODNI ZNAČAJ PARIZA. - TRO TROTl"POLITIKI ZDRUŽENIH DR^AV. -JENJU SLOVANSKEGA SVETA IN
Vzroka nenavadne privlačnost, ki jo ima
Pariz že od nekdaj ni iskati zgolj v njeerovih
noomenikih in prebogatih muzejih, nia ne
v	teatrih in eksot!čnih nočnih zabavišaa.
Vzrok je mnoso globlji: premnoge socialne
izkušnje so utisnile v njegovo fizionomijo
pečat neike starostne izkušenosti, 'ki vabi:
pridite in učite se. In prihaja o in ob njih se Pnriz pomlaja. Zato je vedno star m je
vedno mPd. Vsi narodi Imnjo tu večje ali man;še kolonije. Ni ga košča zemlje, na katerega ne bi večkrat pomislilo mnogo pan-Škili prebivrlcev z nostalgijo* In nto je Pa-r>z o vsem poučen in se za vse zanima. V •kioskih so razobešeni vsi mogoči časopisi: od moc>.ovske »Pravde« in anarhist enega »Li-bertaire« do »Action Francaise1". Emigracije vseh narodov s terorističnim rež’mom so našle v Parizu najvarnejše zavetje. Italijani prerokujejo sk^rajšen konec >Člove>5a, ki ubijac Blasco Ibanez, znameniti romanopi*
Pariz, 23. januarja.
:fstni £HOD LATINO - AMERIKAncev
rRED * VAVJE O BLOUDELA O »PREBU-NC-VIH rEPEJIH FRCELEMIH.
sac, samintja pesveti v groiote španskega re-ž:ma. Rumunski in francoski pisatelj 1 anait Istraiti poziva ves kulturni svet na odpor proti barbarskemu ravnanju rumunske vl'’-da!oče '-like s političnimi osumljenci. Irdi roliM-i In’ Grki se pritožujejo nad reakcijo.. Japonci pa vsa to gledijo, se za vse zanimajo, mnogo študirajo in molče. .
Vojaška intervencija Zdruzamh držav v Ni-karaiui je zbudila v iavno3ti in časopsu nenavadno mnogo političnih debat. V vseh ne-oViielnih krogih se obsoja imperializem Združenih držav severoamer!ških. Za včar.aj zvečer je sklicalo »Društvo latino-amer kan-skih visolnšolcev« orotes*ni shod proti postopanju Združenih d žav. Vsakovrstne publike je n^polnoma napolnila prostorno dvoraao »Inženjerskega domač in tvahno pritr evM.a frov-rnikom. Univerzitetni nr.afesor A. Au-l^rd in advok,'t R Lan<?e sta izrazila R-m^a* Uje, ki jih goji Francija za svoje latinske
Politične vesti. ^
—Vlada rsta’a v mnajšini. Radi^evci g a-si>; jo za. David' vMevee. Včerajšnja seja skupščine se je začela skoraj točno ob napovedani uri, znak splošnega zanimanja zn saje. Za n ;maje je bilo tudi upravičeno, ker sa zaciia ni izostala in je vlada na včerajšnji seji palla. — I o prečitanju zapisnika prejšnja seie in sporočilih predsedstva skupščine ja ta takoj prišla na dnevni red: izvo-l'tev dveh (lanov v odbor za vojno odškodnino. Ker sa volitev ni vršila po proporcu je protestiral demokrat Fera Markovič in vsled te-ra je nastalo v skupščini mnoao prerekanja. Da sa stranke dogovore glede kandidatov, ..ie odredil Prednik odmor. Radikali so določili kot svoja kand dHa /u
joviča ia Alrksiča, Demokratska zajedni a na ie i-and:dirnla svoja poslanca Fero M r kovica in Kapetanoviča. Nazahtevo radiče-cev -o Da demokrati določili meSto Kapita-novifa z-mljoradnika Vujiča. Ko je bila seja zopet otvor ena se je takoj pričelo glaso-vanie Vsi radi-levci trez izjeme sa g'a^-va'i za kandidata Demokratske zajedn (e. ki sta t,Hi bita izvoljena in suer s 113 pr ti 80 elasovi. Fo-az vladnih kandidatov je napravil'na radikale silen ut;s, ker so čut li, da sa s tem pričenja vladna kriza in to p? njihovem tež’ em porazu pri oblastnih volitvah. Seja skupščine je bila nato zaključena, Uzu-nov:č P2 je odšel na dvor in podal kralju demisi'o cele vlade, ki je b;la tudi sorejeto-(O n,ad"ljnem poteku dogodkov v telefonskih vesteh.)
= Dr Spaha o volitvah. Dopčsniku
n ega liotac je dal dr. SPah®^,,®,7 oblastnih prav Se n-flo objavljeni rezul« ‘	0(p
volitev in se še ne	vendar	'je	go-
padlo na pos-Mnezne stranke,	.
t°vo, da so <^‘^.fu g^sov, temveč ti-di .o ne s moi p,	oni	niso niiti od d -leč
po Stevi u .	^ pričakovali in kar eo do-
.‘b 'nriiiki zadnjih nasilnih volitev. Mi -ma * ninehom teh volitev več kot zadovolj-®f°uer Smo dobili vse, kar nmo dosedaj imeli- tretjino vseh mandatov v Bosni in Hercegovini in tretjino vseh gl°sov. Raze.n tetra sa je pri teh volitvah afirmira'a Demokratska zajednica. Pri teh volitvah je ParP_ kl ub velikemu pritisku odločno obsodil <1-naš rti režim. Uzunovič nikakor mma p • « če v svoji izjavi prišteva k svoji-m raa • • tudi vse mandate, ki jih Je'1	’.j.
čemer ga je itak korigiral že Rad.č sam, ka.ti
Ji—S je povsod b svojo agitacijo naotopal-a I)i-j-i rež.mu. Da ni bilo nasilja, tirana \o-lilcev na volišče, presip;;vanja kroglic in f 1* ziiic.ranja zapis.rikov, bi bil j ora/. radlka ov še večji. K: ko so podli radikal-i, se -vidi najbolje v tem, da so pri februarocih volitvah 1. 1925 dobili v Bosni 188.(00 glasov, sedaj pa niti ne 9 .C<0. Na 22 n ihovih narodnih po-sjpcev prida le 47 Članov oblaistmh sku.|>-»cin, doč:jn jih je na naših 15 nurod.ii i poslancev odpad o 66 in to kljub temu, da so n a? v posameznih okrajih, kakor v Foa, Ča -niču in na Visokem in po drugih krajih 3 falzificiranjem esleiparili za nekaj mand iov.
—	Na vprašanje, če bodo imeli rez.dtati teh volitev kaJi vpliv na razvoj politične sku. c-iie, je Spaho odvr.rll: »Mislim, da ne, kajti iz.ave, ki jih eujemo s strani vlade o razširjenju koalicije, nimajo mnogo pomena. Upozicija najbiža ne bo tako kmalu pozi* e*‘te krvi ter pokradenih krogl.c in ,vVrv;^.,V,P	ie>	ho	Demokratka za-
takih volitvah pr stati n-a
*	..^ J? v'adne koalicije 'tudi pod onimi
vaf odbili.f J radlkali pri z-ld'^ih volil*
-- Anglija priv lila da si Muslini z v'j-n > zavzame Daln ac jo? *Berner Tagbl tt«
objavlja na uvod.iem mestu senzaci-oneluo vest, da je Churcl-ill na sestanku v Livo-nu pristal na vse italijanske zahteve v Jadranskem vprašinju. lo vesteh »Berner T"g-blatta«, oziroma njegovega dunajskega do* p's lika L runa Fie a se smatia Italija kot zakonita naslednica donavske monarhije in hoče začeti vojno, da utrdi svojo premoč na Balkanu. Nikakor se noče Italija zadovoljiti s tem, da postane samo Albanija njena ko-lo.iija, temveč zahteva še Šibenik, Dubrovnik in Split, ker so ti nekdaj pripadali Pe-nrški repubi kk Če ne bi Jugoslavija odstopila teh mest prostovoljno, potem bo napovedal Mussolini Jugos'aviji vo no. V ta namen si je že zasigural pomoč M d'a-ske in Rumuni>e in tudi Churchill je vratolom :o namero Mussolinija odobril. Vsled tega bo, pravi g. I- rey na sr>omlad vojna, ki pa se najbrža ne to omejila samo na Balkan. — Da take načrte kuje p. Musolini, prav radi verjamemo, toda m slimo, da to celo g. Mus-sa'iniju upadel po-nim, ko bi moral pričeti načrt realizirati. Kajti stvar le ne bi bila tako navadna, kakor pa si jo v svoji dom Sij'ji predstavljajo fašisti.
Nova nemška vlada bo sestavljena po nemšk'h čašooisaih vestah taka le: državni knneelar dr. Marx fi lanč.ii minister dr Kok-ler, drž. predsednik brdensk!, za javna dela dr Trauns, bivši minister in minister za zasedeno ozemlje dr. Bell, vsi od lent niira. Justično ministrstvo, sed j v rokah centiu-ma, dobi nem. nacionalec (v. Graele ali dr. Diyander), notranje nem. nacionalec Lindei-ner-\Vildan, poljedelstvo nem. nac. v. St ir> fenberg in tudi žalezniško ministrstvo doba nemški naeioial i. Nemška ljudska stranka pa dobi zunanje ministrstvo (Stresemann) in gos -odaistvo (.dr. Cuitius). Foit.ii minit-.er ojtane dr. Stiagl o<l bnvr.rske l^udsl^e stranke. Vojni minister ostane dr. Gessler, čeprav demokrati ne vstopijo v vlado.
=-; (’,bs dba. eek .sl .vaških posVi cv. V če-tertek popoldne je bila izrečena otsedba nad posl. češkoslovaškega parlamenta, ker so tekom debate o kongrui razgrajali v parlamentu. Obsojeni so bili pa zakoau o /a-5riii d'žave in s:cer trije komunistični poslanci Rarus, J'leh in Šaf eaka na 4 mesa-a z^pOT-a. komunist Kreibich in nar. socialist Knejzlih pa sta bila ooroščena. D ž. pravd-nik se je preti prenizki kazni, oz. oprcotitvi pritoži.
=Pa3voj d^^-odkov ra Ivitaj kem. Londonski a.dmiralitet je iedal povelje, da en zrakoplov ni oddelek ta'.:oj odid? na Kitajsko. Ta esl^rdra obstoji iz 13 letal in iz ene"a mat enega letala. Iz Šanghaja javljajo, da -o Kantone! pri Maug Cenu premagali severna čete. Kantonci so v Vu-čangu otsodili na smrt 10 oseb, ki so ropale evropsk« domove.
. Daily Telegraph« poroča iz Fekinga, da lodo evropska oblasti danes ali jutri predala vladi noto, v kateri pristajajo, da se carine pc-biraio po pogodbi v \Vashingtonu, to je, da dobi Kitajska en del. Jaronska pri tem ne to sodelovala, ker s? želi neposredno pogajati s Kitajsko. V Peking je dospel novi pf-.lanik Irske d'ž’ve. Ravno tako se je tudi Foljski odločila imenovati svojega poslanika na Kitajskem.
—	Nemški nacionalci zapuščajo Wil-helma. Iz dlploniali^r.ih kr.-gcv se pero-ča, da je prišle do težkih res-^lasij med nemškimi nacionalci in Wilhelmom. Pruska vlada je namreč pred kratkim i7rcii-la tri milijone mark ?a rdkup cesarskih posestev v Prus ji pravnemu zastopniku \Vilhelmu, v. Bergu. Ta je naložil denar v banki. Wilhelm ra je zahteval, da sa denar izroči njemu, čemur ra Je Rrrj uprl, ker da je denar kot Iidrj ccmis lastnina' vse cesar .ke rrdbine. Nato je zahtevala denar še dru^a žera Wilhelma. r?prf» je odšel nato v Dcrrn, kjer ga je Wil-lielm sprejel zelo milostno in ga celo odlikoval. Berg pa je vsa ta odlikovan a odklonil in odložil zastopstvo cesarske hiše. Ber* in nemški nacionalci so ogorčeni nad porašanjem Wilhelma, še bolj pa rad ponašanjem Krrnprima, ki živi silno nemoralno ter stalno diskreditira monarhistično misel. Tako je izsubil monar-h'rem v Nemčiji svoje najbolj verne pri-slaše.	__________
Kratko vesti.
Kap.fercnz-a zunanjih min'stnv Male an» tartc se vv?i koncem aprila ali pa v zacctiui m^ia v Bratislavi ali pa v Pragi.
M oljarski s-rialisti ne bodo prisostvovali i otvoritvi parlamenti v znak protesta prou terorju za čas volitev.
Mussolinijema balkanska politika.
Cilj Mussolinijeve balkanske politike je jasen: Jugoslavijo, edino balkansko državo, ki bi se v slučaju potrebe z uspehom mogla upirati italijanskim imperialističnim težnjam, je treba popolnoma obkolili s prijatelji in vazali italijanskega fašizma, popolnoma jo osamiti, da bi tako pod silo razmer padla kot zrelo jabolko v roke italijanske politične in gospodarske ekspanzije. Kako se postopno izvaja ta program obkoljenja in osamljenja Jugoslavije, se v jugoslovanskem
•	isku zlasti v zadnjih časih ponovno in z vsem poudarkom predočevalo jugoslovanski javnosti, • ali če dodam že znanim dejistvom Se nekatere značilne podrobnosti, to gotovo ne bo odveč in bo vsaj še kolikortoliko prispevalo k temeljitejšemu razjasnjen ju položaja.
Sinoči ob 18.30 je albanski opolnomočeni minister v Rimu, Dino Džemil, poselil ministrskega predsednika in ministra zunanjih stvari, Mussolinija, v palači Ghigi, nakar se Je izvršila izmenjava ratifikacij italijansko -albanskega pakta. Ob tej priliki je albanski minister izročil Mussoliniju insignije velikega kordona »beze«, ki ga je podelil Mussoliniju predsednik arnavteke republike, Ahmed beg Zogu, Mussolini pa albanskemu ministru insignije velikega kordona krone. Tako torej sedaj po izmenjavi ratifikacij, stopa v veljavo italijansko-albanski pakt.
Z ozirom na to dejstve se sedaj vprašuje fašistovski tisk, kaj bo storila Jugoslavija, ali se bo uprla registraciji italijansko-alban-skega pakta pri Društvu narodov? In odlova 1 ja, da^ bi JugoisJavija nikakor ne ravnala modro, če bi zavzela skrajno nespravljivo stališče, češ ker ta pakt tvori novo, močno jamstvo za mir na Balkanu. Italija da nima iajnih ciljev, kar da je jasno 'izjavila ob podpisu pakta, kateremu je namen, da prepreči katerokoli' status quo v Albaniji. »Če se kdo vznemirja zaradi te kategorične obveze, pomeni to, da je imel in da ima interes na
»V k* niotil sedanje politične razmere v Albaniji posebej in na Baikanu vobče.«
.U “„ oL^°r0Ž,eya.lec klanskega fašistovih /Lafn . ^i Je ta izvajanja, preden jih J e efomral v Milan, dal na razpolago tudi rimakim _ listom, tega zbadljivega 0xl J'e °čividno naperjena proti
“ «W
i« migljajih ti»i,8,	“'“g!
tostjo pričakujejo, kaj stori Jugoslavija v svojo obiambo proti ‘italijanskim obkoljevalnim načrtom, katerih prva točka je z izmeno ratifikacij tiranskega paleta postala perfektna. Iz iega očitka ne govori »Secolov« poročevalec, temveč italijanski zunanji urad.
»Albanija je član Društva narodov 'in je torej njena neodvisnost pod zaščito ženevskega zbora. Neglede na to, da so ti posamezni pakti bistveni del velikega pakta Urm&tva narodov, kateremu pritiče znaten prispevek jamstva, stoji dejstvo, da so ravno Albanci predikraitkim doživeli izkušnjo, ki jiii je poučila o čisto drugi stvari kot pa ženevski zaščiti. (Ta zbadljaj se ooividno nanaša na alban.skemejne spore z Jugosla-vejši m najtrdnejši im<Kn politično in bistroumnost Ahmeda Zoga, da j© hotel skle-niti z Italijo pakt, ki zajamčuje na najgoto-vejši in najtrdovratnejši način politično in ..teritorijalno nedotakljivost mlade nacije, pakt za mir, katerega je Italija podpisala v trdnem prepričanju, da sodeluje za učrstitev miru na Balkanu in z odličnim namenom, da varuje albansko neodvisnost, pri čemur je imela jasno pred očmi vzajemne koristi obeh sosednih narodov.«
Jasneje^ pač niso mogli povedati diplomati v palači Ghigi, da je Jugoslavija tista ne-mirnica, ki hoče kaliti mir na Balkanu, in da je fašistična Italija le zato sklenila ta pakt z Albanijo, da to fmlado nacijo^ reši jugoslovenske grabežljivosti. Da pa si je Italija v svoje nesebični skrbi za mir na Balkanu ter za neodvisnost in nedotakljivost Albanije v tistem času, ko je Jugoslavija, oziroma njena zunanja politika zvesto verovala v italijansko prijateljstvo, znala prisvojiti vse železniške in celo vrsto petrolejskih
H 1 m , 25. januarja.
' koncesij v Albaniji, da je znala pritegniti nase celo albansko	emisijsko	banko,	ki
ima s svojim italijanskim predsednikom osrednji sedež ne morda v Tirani, temveč v Rimu, da se je polastila vse albanske izvozne in uvozne trgovine teri si dobesedno zasužnila to »mlado nacijo« v političnem in gospodarskem pogledu: o tem seveda ne govor e iz palače Ghigi, temveč samo o »vza-
■	jemnih koristi obeh sosednih narodov!« ! Kdor bi se pa vznemirjal zaradi te italijan-: ske nesebičnosti, bi bil ogroževalec neod-1 visnosti Albanije in kalilec miru na Balkanu! j	In	pojdimo dalje!
i	Za	opolnomočnega madjarskega	ministra	v
Rimu je imenovan gospod De Hory, ki je |	bil pod habsburškim	režimom	uradnik	v
i madjarskem poljedelskem ministrstvu in je po končani vojni prestopil v ministrstvo zunanjih stvari. Njegovo prvo diplomatsko mesto je bilo v Bukarešti, kjer je zastopal svojo , državo kot opravnik poslov. Iz Bukarešte je prišel kot opolnomočeni minister v Beograd in odtod je sedaj imenovan za Rim. Poudarja se sicer, da je to tako običajno, ali v sedanjih časih, ko se bolj ali manj pr Hi rit o pletejo proti Jugoslaviji naperjene prijateljsko-zvezne vezi med Budimpešto in Rimom, je vendar več ko značilno, da grof Bethlen odpoldicuje gospoda De Hory-a, ki je dosedaj služboval v dveh maloantantnih prestolicah, iz Beograda, ga pošilja v Rim in mu poleg zastopstva v Rimu poveruje tudi še zastopstvo Madjarske v — Tirani, pri gospodu Ahmed begu Zogu!
In še dalje!
Te dni se snideta italijanska in rumunska delegacija na pogajanja za sklenitev na kar najširšem temelju stoječe, dolgoročne trgovinske pogodbe in je zelo značilno, kako stališče zavzame vlada gospoda Averesca glede te pogodbe. V tem pogledu govori posebno jasno naslednja brzojavka, ki jo objavlja rimska polslužbena, fašistovska agencija »Atino«. Njen bukareški dopisnik je javlja:
»V krogih finančnega ministrstva (rumun-skega) se zagotavlja, da rumunska vlada, da-sirav.no Grška na vso moč pritiska na sklenitev trgovinske pogodbe z Rumunsko, vendar ne smatra za oportuno, da bi pričela pogajanja v tem pogledu, dokler ne sklene kake trgovinske' konvencije na širokem temelju in za daljši rok, prav take, kakor jo ravno namerava skleniti z Italijo. Treba je najprej urediti važnejše interese, potem šele manj važne. lis potem se je vlada gospoda Averesra obvezala napram vladi gospoda Mussolinija, da z Italijo (!) sklene svojo prvo povojno trgovinsko pogodbo.«
Kakšni morejo biti nagibi, ki so dovedli vlado gospoda Averesca do obveze napram vladi g. Mussolinija, da Rumunska, izogibajoč se ne samo Grške, temveč predvsem svojih najožjih prijateljic, maloantantnih zaveznic Jugoslavije in Češkoslovaške, in vseh ostalih držav, s katerimi je v znatno krepkejših trgovinskih stikih, kakor z Italijo, sklene svojo prvo povojno trgovinsko pogodbo ravno z Italijo?!
Končno za zaključek:
Javlja se, da v kratkem poseti Rim turški traQioVez!‘ ™hiistei' Nedjadi, katerega sma-
.‘TSS, Kxi,Sl:
. krogih zatrjuje, da prihaja gospod
ivedjati v Italijo edino le v poslih svojega
resora, v študijske svrhe, da prouči italijansko šolsko zakonodajo in upravo. Prav posebej se poudarja, da ni naloga gosp. Nedja-tija, da bi pričenjal pogajanja za neki političen sporazum med Turško in Italijo in da ftnajo tozadevne vesti svoj izvor v izjavi turškega poslanika v Rimu, ki je po svojem povratku iz Angore izjavil novinarjem, da so odnošaji med Turško in Jtalijo sedaj, po odstranitvi nekih nesporazumljenj, naravnost sijajni. Gospod Nedjati, da” poseti tudi Francijo, Nemčijo in Češkoslovaško in so torej vesti o nekih bolj ali manj skritih naklepih turške in italijanske vlade le plod domišljije. — Ali čemu vsi ti izgovori?
Ker se Italija glede šolske zakonodaje in
uprave niti od daleč ne more meriti z onimi tremi državami, kar bo najbrž znano tudi v Angori, bo gospod Nedjati, osebni prijatelj turškega diktatorja Kemal paše, kar italijanski tisk prav posebno podčrtuje, imel v Italiji pač dovolj časa, da se poleg italijanske šolske mizerije pobavi tudi še s kako drugo stvarjo. Za resne študije mu bo čez glavo preveč Francije, Nemčije in Češkoslovaške. Ali pa se je morda tudi vlada Kemal paše obvezala napram vladi gospoda Mussolinija, toda zato, da izvede svojo prvo povojno šolsko reformo po vzorcu fašistovske Gentile-jeve?! Menda vendar ne!
Tako se torej plete mreža Mussolinijeve balkanske politike preko Tirane, Budimpešte, Bukarešte in Angore — Manjkata le še Sofija in Atene, ki pa menda tudi nista daleč — okoli Jugoslavije in vse to v naj-lepšem miru in najboljšem prijateljstvu. Ko bo mreža popolna, bo pa pajk v Rimu pritegnil in muhe bo konec.
Če bo —?!
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 29. jan. ob 15.: >Kovarstvo in ljubezen«. Dijaška predstava po znižanih cenah. — Izven.
Nedelja, 30. jan.: »Pahljača lady VVinder-•mere«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
Pondeijek, 31. jan.: »Pri lepi krčmarici«. — Red A.
Torek, 1. febr.: Zaprto.
Sreda, 2. febr. ob 15.: »Slaba vest«. Ljudska predstava pr,i znižanih cenah. — Izven, ob. 20.: »Pegica mojega srca«. — Izven.
Opera.
Sobota, 29. jan.: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po zniž. cenah. — Izven. Nedelja, 30. jan. ob 15.: »Terezina«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven; Pondeijek, 31. jan.: Zaprto.
Torek, 1. febr.: »Manon«. — Red D.
Sreda, 2. febr. ob 15.: »Tannhauser«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izv.
Sokol v Laškem
vabi na
Soicoislci ples
ki se vrši v torek dne 1. februarja t. 1. ob 20. uri v prostorih hotela Henke. — Na sporedu stari in novi plesi. — Toaleta poljubna. — Vstopnina za osebo 10 Din, za obitelj 20 Din. Sodeluje godba trboveljskega sokolskega orkestra .
Vijolinski virtuoz Vaša Prihoda uživa danes največji umetniški sloves iti vsi njegovi javljeni koncerti so že v naprej razprodani, tako ima na primer Čeh Prihoda na Dunaju skozi zadnje sezone vedno po 6 popolnoma nabilih svojih konceriov. Islo velja tudi v drugih mesiih, pri nas predvsem v Zagrebu, kjer je umetnik zadnjih par let stalen gost. V Ljubljani koncertira v četrtek, 3. februarja v Unionski dvorani. Prve nauke v vijolini je dobil Prihoda pri svojem očetu, ki je imel lastno glasbeno šolo na Češkem ler jih dovršil pozneje v Pragi. Danes uživa glas enega največjih vijolinskih virtuozov z občudovanja vredno in nepopisno tehniko. Za Ljubljano pomeni la koncert prvovrstni glasbeni dogodek. Predprodaja vstopnic v Mtilični knjigarni.
urs*.tu; ib<te	-»utež.^
Le nikakega strahu pred gripo
Španjolska
bolest
in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pijačami! Čistost, desinfekcijo in moč kljubovanja, to je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo mešanico pravega Fellerjevega Elsafhijda z mlačno vodo. Denite k vodi za umivanje nekoliko kapljic desinfieirajočega Elsa-flujda. Umivajte si s tem posebno roke pogostokrat. Uporabljajte nerazredčen Elsaflujd za drgnenje in masaže celega telesa. Nekoliko kapljic ElsaSlujda na sladkorju ali v mleku Vas čuva tudi znolraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa z Elsaflujdom prinaša moč kljubovanja, Čistost, svežino in s tem v a r s t v o pred gripo.
Zahtevajte v lekarnah ali v odgovarjajočih prodajalnicah tudi v najmanjšem kraju eno poizkusno stekleničico pravega Fellerjevega »Elsafluida« za G Din, ali eno dvojnato
steklenico za 9 Din ali eno specijalno steklenico za 62 dinarjev. Inače pišite direktno
lekarnarju:
E. V. Feller-ju v Doijni Stubici, Elsatrg 357, Hrvatska.
od koder dobite najmanjšo količino (9 poizkusnih ali G dvojnatih steklenic) za 2G Din, že obenem z zavojnino in poštnino. Pri večjih količinah cenejše, ker se prihrani na poštnini.
Ch. Lucieto:	12
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Toda nadaljujmo svoj obisk. V steni, ki se nahaja nasproti te omare, se odpirajo vrata, ki vodijo v šefovo pisarno.
Vstopimo!
Pri opremi te sobe niso štedili. Razkošno je urejena; velika pisalna miza in stoli so iz hrastovega lesa. V sobi se nahaja jeklena blagajna in na kaminu nihalna ura s stebrički v Empire slogu.
Nad to uro visi edina slika, ki se nahaja v sobi in sicer »Sanje« od Edvarda Detaille-a*.
Ne dvomim, da bodo ta moja razkritja v Berlinu prav neprijetno učinkovala. Vendar meram reči, da to ni vse, kar vem. So stvari, ki jih ne morem objaviti, kot je na primer sledeča:
Kako funkcijonira nemški kartografski urad?
Hočem pa svojim nemškim tovarišem še nekaj drugega zaupati, kar vem, da jim ni znano, namreč, da ima ta urad svoje prostore natančno nad onimi, ki sem jih ravnokar popisal, lako bodo morda spoznali, da smo mi v 1'ranciji o marsičem zelo točno poučeni.
Hočem jim pa zato dati še drug dokaz:
  *
*	Znamenita slika francoskega slikarja, predstavljajoča speče francoske vojake na bojnem polju in njih sanje. (Op. prev.)
Zgoraj sem že rekel, da je glavno pročelje palače velikega nemškega generalnega štaba v Tiergartenu, Kjer se odpirajo velika vrata, takozvana častna vrata poslopja.
Nisem pa omenil, da obstojajo poleg teli vrat še druga čisto majhna in diskretna vrata, ki jih človek komaj opazi.
Danes ima samo en mož v Nemčiji pravico, da sto-pa skozi ta vrata: šef nemške armade, general von Seeckt*
Poprej pa, predno je bilo sklenjeno premirje med vojskujočimi se državami, je bil nemški cesar edini, ki jo smel skozi ta vrata.
Na tem potu se je podajal, ne da bi kdo za to vedel, v urade velikega nemškega generalnega štaba, da tam daje svoja povelja.
Skozi ta vratiča je stopil na cesto, ko je nekega jutra v avgustu 1914 napovedal Franciji vojno.
S tem sem samo hotel dokazati gospodu von ... katerega bomo še enkrat obiskali, da smo vedeli vse do pičice o nemških skrivnostih, kakor smo tudi izborno poznali nemške poveljnike v Tiergartenu.
‘28. poglavje.
Irma Staub, najnevarnejša špijonka modernih časov.
Gospod von R . • • ni bil ne samo spreten diplomat, temveč tudi popolnoma brezobziren človek, kar hočem ! dokazati. A kljub temu, da je neštetokrat kršil med- | narodne diplomatske statute, ga vendar švicarska po- i
Ki je bil pa jeseni 1. 1926 odstavljen. (Op. prev.)
licija nikoli ni mogla zagrabiti pri zločinu, da bi ga potem mogla izgnati iz dežele.
Naravnost fantastično je, kaj si je ta človek vse upal.
Jaz, ki sem živel v njegovi senci več mesecev in ga bolje poznani, kot kdorkoli, se še sedaj vprašujem, kako je mogel von R..., bolehno in slabotno bitje, sam vršiti ogromno dolžnost, Id mu jo je nalagal vsak dan.
Res je, da je imel tajnike, toda čeprav jim je zaupal, jim vendar nikoli ni dajal zaupnih del. On edini je poznal tajni kodeks in on sam je prevajal in urejeval šifrirane brzojavke, ker se je bal izdajstva.
Tako je bilo takorekoč matematično izključeno, da bi ga zasačili pri njegovih zločinih. Če so ga agenti tajnega zavezniškega urada, nadkrilili v njegovem delovanju, je bil vzrok samo ta, da v večini slučajev njegovi sotrudniki niso bili v stanu uspešno izvesti misij, katere jim je bil naložil.
Izvzemši Irmo Staub najnevarnejšo špijonko modernih časov, so nam skoraj vsi nemški agenti padli v roke in vendar bi bil mogel s pomočjo Irme Staub ta nemški diplomat zmagati na vsej črti.
Res je, da je bila to dovršena sotrudnica za zu-nje misije, a ni mu mogla služiti v notranjih zadevah, to se pravi v njegovi pisarni.
Kar se tiče posebnih misij, je bila ta ženska tako pogubonosna, da smo morali izbrati svoje najboljše ljudi, ki so se bavili izključno z njo.
Angleži, katerim je prekrižala marsikateri račun, so jo imenovali demona, mi pa smo jo bolj skromno nazivali »La tenebreuse« (»Temačno«).
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK«, 29. januarja 1927.
m aMnta—m—m—ia—B—o—e———^__________
Štev. 23.
Dnevne vesti.
— Društvom! Z ozirom na vprašanja od raznih strani glede pristojbin za objavo uolic o sejah in drugih društvenih prireditvah izjavljamo, da so podvržene take objave kot pri vseh drugih listih tudi pri našenr mali pristojbini. Pristojbina ki je pri vseh listih enaka, znaša: 1. za društvene prireditve brez vstopnine ali brez zveze z materialnimi dohodki, kot so odborove seje, občni zbori, kulturne prireditve itd. do 30 -besed 5 Din, vsaka nadaljna bes.eda 50 par; 2. za društvene prireditve z vstopnino, kot so plesi, veselice itd. do 50 besed vsaka beseda 50 par, od besed naprej vsaka beseda 1 Din. Društva naj pošiljajo objave v upravo. Vsakdo si pristojbino na podlagi navedenega lahko sam izračuna ter jo pošlje obenem z notico; če pošlje objavo po pošti, priloži pristojbino lahko tudi v znamkah.
— Mezdna borba trboveljskih rudarjev. Včeraj do<poldne so se vršila na rudarskem glavarstvu pogajanja med zastopniki Tl'D in zastopniki delavstva, iki je zahtevalo 12% zvišanje mezd. Pogajanja so se razlbila.
— Zopet enkrat državni uradniki, ki morajo čakati na zapadlo plačo. Kot poročajo iz Benina in Djakovice, tamkajšnji državni uradniki vsled neke upravne pogreške še do danes niso prejeli svojiii januarskih plač. Prizadeti uradniki so zaprosili finančno ministrstvo za intervencijo.
— Odpremljajije časopisnih pošilk. Prometni minister je izdal na vse postajenačel-; nike okrožnico, s katero odreja, da ise morajo odpošiljati časopisi s prvimi vlaki, na prestopnih postajah pa s prvim najugodnejšim vlakom. Tega predpisa se imajo posta-jenačelniki strogo držati, sicer bodo kaznovani.
— Obiskovalcem Dalmacije in Primorja
je dovolilo prometno minstrstvo kot vsako leto tudi letos polovično vožnjo. Pogoj je, da stanejo v Primorju, oziroma v Dalmaciji vsaj 14 dni. — Že sedaj se kaže v inozemstvu zlasti v Nemčiji, Avstriji in Čehoslovaški veliko zanimanje, tako da obeta biti tudi letošnja kopalna sezona zelo živahna. Društvo tirolskih zdravnikov priredi v naše primorske kraje izlet, ki se ga udeleži okoli 80 gostov. Tirolski zdravniki nameravajo ustanoviti v našem Primorju sanatorij za tirolske otroke.
■	— Društvo hišnih posestnikov za Bled in okolico priredi v soboto dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu Beograd na Bledu shod hišnih in zemljiških posestnikov iz Bleda in okolice. Poročal bo zvezni predsednik gosp. Ivan Frelih iz Ljubljane v raznih stanovskih zadevah ter pojasnil natančno sestavo napovedi za dohodnino in druge davke, ki jih je vložiti do konca januarja. Razpravljalo se bo tudi o drugih blejskih zadevah. K obilni udeležbi vabi odbor.
—Iz državne službe. Imenovana sta: inže-njer Viktor Turnšek za profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani, dr. Robert Eržen pa za profesorja na trgovski, akademiji v Ljubljani.
— Profesorski izpit. Za predsednika izpitne komisije za polaganje profesorskega i?/-pita za srednje šole je imenovan za trienij 1928 - 27 — 1928 - 29 dr. Rajko Nachtigal-univerzitetni profesor v Ljubljani.
— Promocija. Danes bo promoviran na zagrebški univerze za doktorja vsega zdravilstva abs. med. Anton Furlan iz Novega mesta.
— Stolica za srbski jezik in srbsko književnost na szegedinski univerzi. Iz Budimpešte poročajo:	Južnomadjarsko	kulturno
udruženje s sedežem v Szegedinu je zapo-čelo akcijo v svrh.o ustanovitve stolice za srbski jezil: in srbsko književnost' na univerzi v Szegedinu. Kompetentni faktorji in del ma-djarskega tiska so sprejeli idejo s simpati-jami.	_
— Zakon za zaščito pred spolnimi boleznimi je bil v nemškem parlamentu s 164 proti 140 glasovom sprejet.
— Cerkvena prepoved modernih plesov v Avstriji. Konferenca avstrijskih škofov je izdala'proglais, s katerim prepoveduje avstrijskim katolikom vse moderne plese. Katoliki sme:o plesati samo one plese, ki so prosti erotičnih figur. Prepovedani so med drugimi foxtrott, tango, onestep, shimmy, blues in boston.
— Marija iz Nazareta in moderna žena.
Kardinal in nadškof dr. Piffl je imel te dni pred neko katoliško žensko organizacijo postno pridigo zoper novo modo. Iz jeremljade dunajskega vladike posnemamo sledeče: »Ura svetovne zgodovine je začela -biti svoje zadnje udarce ter omenja konec navidezne 'kulture. Rodbine so težko bolne. Pravtako je kot za časa debakla rimskega imperija. Prisega zakoncev, podana pred oltarjem, da ne bosta drug dragega nikdar zapustila, se pogostokrat ne drži. Ženska čast se valja v blatu. Zenska je postala igrača moškega. Predstavljajmo si poleg kake Rafaelove ali Holibeinove niadone moderno oblečeno mondeno damo. Kakšna razlika med Marijo -na-zaensko in moderno mondeno damo! Današnja žena ni več žena. Moderni plesi računajo z najnižjimi instinkti. Odkar so prišli v modo, ne opravi -noben ljudski vzgojitelj in noben škof ničesar z-oper nje. Žene, -ki varujejo svojo čast, so v manjšini. Večina samap-osebi še nima dokazilne moči. Žene man'šine naj varujejo svojo čast, če pa imajo dvome, naj pomislijo: Ali bi bila mati božja na mojem mestu tako ravnala? Walter von der Vogehveide, ki je proslavljal nekoč m-oško krepost in čistost v nemških deželah, bi mora! omejiti danes svoje slavospeve na malo ljudi, ki so te vrline obdržali.«
— Živina in imena visokostoječih oseb v Nemčiji. Berlinska Weltbiihne« poroča: 01-denburško ministrstvo je odredilo, da se odslej vsakovrstna živina ne sme več nazivljati, kot je bila doslej navada, po znanih visoko-stoječih osebah. Tako so klicali doslej nekega, ponovno nagrajenega bika »Hindenburg«, sedaj pa se imenuje »Gerold V«. Povod za
ministerialno odredbo je dal sledeči inserat i.oliega znanega živinorejca: »Moj premiirani Mussolini, veliki prasec, skače za 20 -mark.«
— iznajditelj nieiimta umrl. Te dni je umri v r-ontoise v 68. letu svoje starosti liancoski kemik Eugene Turpin. Umrli znanstvenik se je pečal vse svoje življenje s pro-učavanjem eksplozivnih snovi. Posebn-o ,se je proslavi! leta 1887 z iznajdbo melinita. Tur-piu je pa znan tudi kot iznajditelj na manj nevarnem polju in sicer kot iznajditelj neškodljivih barv, ki -se uporabljajo za barvanje otroških igrač. Življenje umrlega francoskega znnastveirika je biio polno tragike. Po dolgotrajnih brezupnih bojih s francoskim vojnim ministrom je Turpin dosegel, da so se njegove iznajdbe v armadi uporabljale, toda iznajditelj sam ni imel od tega nobenega, niti materielnega -niti moraiičnega haska. Leta 1893, ko je razkril .sabotažo svojih iznajdb, so ga celo obdolžili, da je izdal vojaške tajnosti in zaprli, šele leta 1901 je bil zopet ranabilitirau. umrl je žalosten .in potrt.
— Nadvojvode nočejo fungirati v madjar-ski niagnatski zbornici kot zapisnikarji. Iz Budimpešte poročajo: Nadvojvodi Albrecht in Jožef Franc se prve -seje magnaliske zbornice ne bosta udeležila, to pa zato ne, ker bi morala.,voditi koi najmlajša člana zapisnik kar pa se po njunem mnenju ne siklada z njiju visokim dostojanstvom!
— Glauovna stavka v poljski ječi. V ječi v Vilni, kjer se je končala pred kratkim da>j-ša gladovna stavka, je izbruhnila te dni radi poostritve, domačega reda nova taka stavka. Stavke se udeležujeta tudi nedavno aretirana beloruska poslanca.
— Bivša lesarica Žita in njena rodbina obolela za gripo. Kot poročajo iz Madrida, je ooolela bivša cesarica Žita in njena rodbina za gripo. Pri nadvojvodih Otonu in Ridolfu je nastopila kot posledica gripe pljučnica, stanje ostalih Zitinih otrok se boljša.
— Gripa. Iz Sofije poročajo: že kakih 14 dni razsaja po vsej Bolgarski epidemija -gripe, ki zavzema -vedno večje dimenzije. V tiusčuku, KazaaiMku in drugih krajih so za-tvorile oblasti že pred tednom dni vse šole.
V	Burgasu je zahtevala epidemija že 10, smrtnih žrtev. Tudi v Sofiji narašča število bolnikov od dne do dne. Šolskih otrok je bol-i:ih 25 odstotkov. Vse šole v Sofiji -so za 10 dni zatvorjene. Gledališča, kinematografi in plesišča so zaprli v svrho temeljite dezinfekcije za 3 dni. Na odredbo metropolita bodo oznanjevali duhovniki po vseh cerkvah,, kako se ljudje gripe obvarujejo. — Na Češkoslovaškem gripa precej pojema, zato pa se lunožg slučaji škrla-tinke. — V Angliji je zavzela gripa mnogo bolj nevarne oblike. Po poročilu zdravstvenega ministrstva je znašalo šievilo za gripo umrlih oseb v zadnjem tednu v 105 večjih mestih 667 proti 461 pred 14 dnevi.
— Orgije v katakombah pri Miskofczu.
Aiera ravnatelja borze dela v Miskolczu-Szi-koszyja, o kateri smo včeraj poročali, se razvija v vedno večji šknadal. Preiskava je ugotovila, da je uredil Szikoszy v katakombah pri Miskolczu luksuriozen lokal, v katerem so se shajali on, njegovi uradniki in številne druge osebe iz tamkajšnjih najuglednejših krogov s Szikszayevimi žrtvami, predno jih je pošiljal Szikszay v javne hiše. V katakombah so se vršile divje orgije. Policijska preiskava še ni zaključena.
— Vremenske katastrofe in neprilike. Med Tsurnom in Miiiiom na Japonskem je zasula lavina neki osebni vlak. Vsi potniki so poginili. — Na Romunskem je zapadel zopet Visok sneg. Brzojavni in telefonski promet je na več krajih prekinjen. — Tudi na južnem Tirolskem -so div-jalt zopet silni snežni me-teži, tatoo da je več brzojavnih m telefonskih 'zvez pTetrganih.
— Pijan strojevodja in pijan kurjač povzročita veliko železniško nesrečo. Iz Budimpešte poročajo: V Karpatih, na -nekdanji meji med Rumenijo in Transsilvanijo se je pripetila te -dni velika železniška nesreča. Prvi -osebni vlak, ki je vozil po velikanskih snežnih zametih zadnjih dni po progi, se je zaletel pri hudourniku Gyimes v -neki tovorni vlak, ki mu je prišel nasproti. Stroj i-n prvi vozovi osebnega vlaka so bili pri tern .popolnoma razbiti, ostali vozovi so skočili s tira. Štirje železničarja in en potnik iso bili -ubiti,
10	-potnikov težko, večje število pa lahko poškodovanih. Rešilna dela napredujejo radi visokega snega le .počasi. Nesrečo je zakrivilo dejstvo, da sta bila strojevodja in kurjač potniškega vlaka pijana ter vsled tega nista opazila signala. Svojo lahkomiselnost -sta poplačala z življenjem.
— Žrtev vedeževalke. Mlada, zelo nervozna žena nekega maserja v Halle-u je konzultirala te dni vedeževalko s kartami, 78-letno vdovo Marto Biber. Babnica ji je izjavila, da kažejo karte, da stoji med njeno klijentinjo in njenim možem »čma ženska«, s katero ima maser otroka. To je lahkoverno ženico tako razburilo, da se je zastrupila. »Kartenšlage-rica, je bila radi tega obsojena na — 2° mark denarne globe.
— Otrok, ki Se je zadušil v naročju svoje matere. V Cordovanu v Vidmu -v Italiji se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Dveletni Severin Rogenaz se je igral> sedeč v naročju svoje matere z žitnimi zrni. Nenadoma je vtaknil pest zrnja v usta. Takoj nato je zakričal. Predno se je prestrašena matu še prav zavedla, je bil otrok mrtev. Več zrn mu je bilo ušlo v sapnik, vsled česar se je zadušil.
— Služkinja umorila, oropala in sežgala svojo ohromelo delodajalko. Te dai se je
posrečilo dunajski policiji pojasniti bestialen umor, ki je bil izvršen še meseca oktobra lanskega leta. Takrat so našli v njenem stanovanju v XX. okraju 54 letno nadučite-ljevo -vdovo Emilijo Anthofer, ki je ležala, hroma na rokah in nogah, že 14 -mesecev v postelji, napol zogljenelo mrtvo. Zdelo se je, da se je pripetila bolni ženi na nepojasnjeo način
nesreča. Kmalu pa se je jela širiti govorica, ua je postala Authoferjeva žrtev zločina, vsled tega je pričela policija nadzirati njeno služkinjo Frančiško Strasser. Obremenilni momenti zoper žensko so se vedno bolj množili. Folioija je ugotovila med drugim, da odeji,, s katerimi je bila bolnica vedno po-™ »»toapreli, temveč -sta ležali dan po smrti Antholerjeve v nekem kotu v predsobi ter daje ležala v trenutku, ko so udrli v sobo sosed! njena denarnica na nočni omarici prazna. Na podlagi teh indicij -je policija aretirala služkinjo Frančiško Strasser Dekle je sprva tajilo, kmalu pa se je zapletlo v taka protislovja, da se končno ni moglo vec izmotati ter je dejanje deloma priznalo. Strasserjeva je namreč priznala, da je za-zga-la posteljo ona, pravi pa, da jo je prosila za vf°, Antlioferjeva, ki jo je poklicala sredi
i Sf r®k0g’ 43 hofce odrešena svojih -bolečin. V nagrado ji je podarila odeji m ves denar. Potem ko je zažgala posteljo, je opazovala se približno četrt ure, kako se je starka od bolečin zvijala, dokler se ni končno od dima zadušila ... Ta zagovor pa prav gotovo ne ustreza resnici. Iz vsega dejanskega stanu je sklepati, da se je hotela Strasserjeva, ki je imela zapustiti naslednji da-n službo, polastiti pred svojini odhodom Stankinega denarja ter da je polila v io svrho *vojo žrtev z bencinom ter jo zažgala. Če jo je mogoče še preje zadavila, se ue da ugotoviti, ker je -truplo preveč sežgano.
“ Garibaldi za"»Švico opasen subjekt. V “u.1, u se je razširila vest, da bi se Garibaldi in Macia rada nastanila v Švici. Tem povodom objavlja švicarska brzojavna agentura informacijo, da se v švicarskih službenih krogih zatrjuje, da Garibaldi ne bo dobil dovoljenja za prebivanje v Švici, ker je nevarnost, da bi se utegnil možakar bavit-i s špijonažo.
— Dve leti radi razžaljenja madjarskega
sodniškega stanu, l redvčerajsnjim ise je zagovarjal v Budimpešti sotrudnus. lista »Nep-szava ■ Ludvik Szdke, obtožen radi razžalje-nja madjarskega sodniškega stanu in obrekovanja, ker je bil napisal v »Nepszavi« članek, v katerem trdi, da so bile v tukozvanem »naglem postopanju po padcu boljševiške vlade izrečene sodbe krivične ter bi jih bilo treba revidirati, fcodišče ni spoznalo obtoženca krivim samo žalje-n-ja in obrekovanja sodniškega stanu, temveč vrhutega še iz iaistne iniciative obrekovanja madjarskega naroda ter ga je obsodilo na dve leti ječe in 1800 pengo denarne globe. Z ozirom na visokost Kazali, je 'bil Szouce ua mestu aretiran in odveden iz sodne dvorane naravnost v zapor. Tako njegov zagovornik kot državni pravd-mik sta priglasila vzklic.
— Policijski načelnik zaprt radi fabrika-eije vina in žganja. Policijski načelnik v Iron -Viountain-u (»suna« Ameruka) je bil te dni ud ovadbo proliibičnih agentov aretiran. Agend so razkrinkali v njegovem stanovanju pravcato tovarno za izdelovanje vina in žganja.
Ljubljana.
1— Volilni imeniki. Mestni volilni Ita-ta-sier opozarja, da izvršuje — J&a-kor vsakoletno meseca januarja uradne popravke in popolnitve stalnui voliliiiu imenniiov in sicer -ut-ko -za voiuve v -obcmsKi odbor, kakor za volitve v narodno i-n oblastno siuipsčmo. Vsi oai voiilci, ki so -se pri pravkar izvršenih volitvah v oblastno stvUipscino prepričali, da ali sploh niso vpisani, ati da so vpisani z napačnim naslovom ali -stanovanjem pri nepravem volišču, se vabijo, da se najkasneje do o. februarja 1927 oO običajnih uradnih urah zgla-se v mestnem voiilnem katastru (.me-stni uia-. yiistrat sooa št. 21) -ter prinesejo seooj potli-L-ijaiiO zglasnioo ter še Hajko listino o svoji osebi. Osobito naj se zglase vsi tisti •voiilci, ki imajo šele od 1. julija 1926 svoje stalno bivališče v Ljubljani, odno-sno, ki so dopolnili etaiost 21 let. Kakor doslej pni vsakih volitvah, se je tudi pri zadnjih oblastnih volitvah pokazalo, da se marsiKateri volitec šele na dan volitev pobriga za to, ali je pač pravilno vpisan v -volilni imenik, ko je že vsak popavek ali vpis absolutno izključen, 'i isti maloštevilni upravičeni voiilci, ilu niso bili vpusani .in zato tudi niso mogli voliti, so zakrivili to sami, ker se -niso pravočasno brigati za to svojo državljansko pravico, bodisi, da pri splošnem policijskem -popisu leta 1920. niso .biti popusanu ali pa se pozneje niso v smislu predpisov pri polic, zglaševal-nem uradu zglasili. Institucija staln-in v-olitmh iiueinikov daje vsakemu voJulcu -možnost, da se lahko tekom celega leta, iz-vzemži cae ipo končanem reklamačnem postopanju tik pred volitvami, prepriča ali je pravilno vpisan. Kdor je emarat v teh stainin imentkiii vpisan je brez skrbi, da .ostane vpisan za vse bodoče volitve. Ravnati se je pa vedno natančno po policijskih zglaševaliiih predpisih. Ak-o -bi pa kaiterikoll stranka reklamirala njegov izbris, se mora pa itak o tem uradno Obvestiti.
1— Ogled muzeja. Danes v soboto ob 3. uri popoldne priredi Muzejsko društvo za Slovenijo vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. Fr. Stele
o	starem pohištvu. Znižana muzejska vstopnina (2 Din).
1— Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrši pouk na Gremijalni šoli v ponedeljek dne 31. januarja 1927 celi dan, dne
1.	februarja je prosto radi semestral-mh .počitnic na osnovnih in drugih šolah in radi štedenja na kurjavi. - Načelstvo
1— V društvu »Soča« predava danes v soboto 29. t. m. v restavraciji »Ljubljanski dvor« naš rojak g- prof. M. Presl o temi: »Obrt, industrija in Slovenci.« Predavanje bo zelo zanimivo in podučn-o, ne samo za -strokovnjake, marveč tudi za vse, ki hočejo limeti upogled v obrtno i-n industrijsko gibanje v Sloveniji- Vabimo k obilni udeležbi člane in -prijatelje društva. Začetek ob pol ‘21. uri zvečer. Vstop vsem prost.
1— Na »Ples v slovanskih nošahe, ki ga priredi »Zenski mestni odbor Jadranske Straže«, prispejo tudi Črnogorci. Ukrcali se bodo
DrOETOER*
JEVIM
ACKINOM
v Kotoru na parobrod »Domovina«. V Met-koviču, Dubrovniku, Korčuli, Makarski, Spli-iu :in Šibeniku se jim pridružijo -udeleženci iz Dalmacije. Bosanci in Hercegovci se pripeljejo preKo Broda i-n Zagreba, -medlem ko se pripeljejo čez Karlovac. Snbijauke, živeče v Beogradu, ki se udeležijo ptesa (do -sedaj prijavljenih 14) nam pošljejo svoje noše naprej, da jin lahko par du-i poprej razstavimo. tv.ak-01- zvemo -se prirejajo -letos po celi Srbiji plesi v naroduiii nošan. V lieogradu se vrsi .sli 4. marca t. 1. ter se ga udeleži tudi večje število Slovenik..
.1— Običajna vsakoletna maškarada ljubljanskega Souiola se v rš i letos na pustni torek 1. marca v vseli prostornih Narodnega.doma pod geslom »Cvetno slavje v Yokornimi«.
1— Internacionalna maskerada. Godbeni odsek »U jedinjenegia saveza železničarjev Jugoslavije« .priredi 1. februarja 1927 v veliki dvorana. »Narodnega doma« v L,ubl-jani internacionalno maskerado. Poleg drugili zabav je na sporedu -srečolov z mnogimii in lepimi doibitki. Najleipša maska dobi lep-o nagrado, Cii jo določi posebna komisija. Igra lastna godba na pihala. Začetek ob 19. uri. Vstopnina za osebo 10 Din, v spremstvu dame 15 Din
1— ženski mestni odbor »Jadraatske .Straže« opozarja na svoj »Ples v slovanskih nošah« dne 19. februarja t. 1. v veliki unionski dvorani.
1— \ 11. veliki podoficirski ples se vrši v torek 1. februarja t. 1. v notelu »Umion* pod po-kix>vite.lystvoni. -komaadan-ta Dravsdie c i i V: -zijske oblasti div. generala g. Dan. S. liaia-fatoviča. Začetek ob 20. uri. Vabijo se re-zervni in vpokojeni oficirji, podoficirji, urad-iiišivo in ostalo občinstvo, vstopnina 15 Din.
i— Prvi repiezeniančni pies slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. februarja 1927 v Unionu. L razpošiljanjem vabil se prične tekom prihodnjega tedna.	(146)
.NOVO MESTO.
Na občnem zboru Glasbene Matice v Novem mestu dne 30. junija 1926 je bil ustanovljen v znak -pietete m v traien Spomin na odličnega glasbenika in glasbenega učitelja Antona Foersterja, ki je preživel zadnja leta s\ojega življenja v tem lej>em kraju solnčue Dolenjske, A, Foersterjev »klad -kot stalna ustanova za podpiranje nadarjenih učencev in glasbenikov novomeške matične šole. Mnogi bivši uečnci šole, ki jo je bil ustanovil in (i let vodil {Kikojni dr. E. Volčič, kakor tudi bivši ii,n bodoči učenci sedanje šole ter .mnogi širom sveta živeči Novomešča-ni, se bodo kot prijatelji in pospeševalci kulturnega napredka v Novem mestu ob raznih prilikah gotovo prav radi spomnili obilih sadov, kii s-o zrastli -tega zavoda ter žrtvovali »Skladu« svoj obolua. Na ta način bodo omogočili izvedbo gornjega sklepa, da se doseže 'blagi in vzvišeni namen ustanove. S tem bo pa zagotovljen -tudi stalen razvoj temu prepotrebnemu zavodu.
Da plemeniti sklep občnega zbora dejansko zaživi, priredi Glasbena Matica v prid »Skladu* s svojim pevskim zborom iin s -sodelovanjem sal. orkestra ter gdč. M. Krajgerjeve (sopran) pod vodstvom matičnega pevovodje g. Ludovika Puša dne 1. februarja ob 20. uri v novomeškem Narodnem domu A. FaM»,c,r' jevo glasbeno akademijo » »lodeCiin spore-dom:	’
1. Govor, g. prof. J. Germ.
2. Ave Maria, zbor iz »Gor. slavčkac z
orkestrom.
3. Ljubica.
4. Justorum animae, olertorij za Vse Svete.
5. Zagorska, konc. fantazija za iklavir.
6. Kitica, četverospev (pojo gdč. Krajger-jeva, gdč. Žlebnikova, g- fichvveiger in g. Puž).
7. Cigan, trospev e -kla-v.irjeni.
8. Slovanska suita za klavir.
9. Duet Minke in Franja iz »Gorenjskega slavčka« (P"ie gd«- Krajgerjeva in gospod Scliw-eiger).
10. planinska, moški zbor.
11. Benedietus iz -.Miissa sole-mnis< (z or-ikastrom).
12. Venec Vodnikovih pesmi (šesteroglasen mešani zbor z orkestrom).
Vse skladbe so F-oersterjeve. Za koncert vlada živo zanimanje, ker bo nudil za novomeške razmere nekaj posebnega. Novo mesto bo to pot pokazalo, kako ceni. odlične može.
ZADNJA I'CT FP. \VirSTHALRRJA.
Včeraj j opoldne se j? vršil pogreb pok. ginu1., ravnatelji Fr. W iesthale ja. Ce.kvene pogrebne ceremonije je opravil šentpeterski iupn:k Fetrič, kateremu so asistirali trije drugi duhovniki. Blagoslavljanja trupla »e je udeležil tudi pokojnikov sošolec 1 ub'jan-*ki knezoikof dr. Anton to inventura Jjglič. Pevski zbor je zapel pcko>!ku v s'ovo gin-Ijivo žalostinko, nakTr S3 j? jel pomikati ž'.lni sprevod proti pokopališču. Pogreba se je vdiležla korporativno II. realna trmna-R ?ven tega sito ooazili v sprsvcdu m00 ^ ugimi rektorja ljubij'ns-i? univerze dr. Lukman? več 'drugih un:verzitetn'h profe-*t' jev, mestnega komisarja dr. Meicingerja, žtsvilne bivše stanovr!:? kolege in precej bivših učencev pokojnika.
Podrobni rezultati.
OKRAJ DOLNJA LENDAVA. (Številke pomenijo: 1. Vc lilcev, 2. SLS, 3. Radič, 4. SKS, 5. SDS, 6. NRS.) Boltinci 8:2*5C8, 60, 3, 47, 2. Bogoj.ma 704, 504, 9, 8, 9, — Bratonci ^65, 412, 3, 10, 21, — <5entiba 7C8, 46, 385, 4, 79, 7. Čronsovci 109.1, 803, 18, 4, 27, 26. Dobrovnik 776, 24, 69, 1, 2:3, 33. Dolna Londava 834, 46, 280, 20, 48, 6. Gaborje 799, 139, 353, 2, 45, 8. Gomilica 464, 343, 9, 5, 8, 2. Kob.l o 501, 74, 44, 12, 77, 13. Odranci E90, 423, 48, 2. 44, 2. Turnišče 866, 4C6, £6, 13, 7, 3. Velika Poljana 561, 319, 14, 7, 11, 3. OKRAJ MARIBOR — DE3NI BREG. (Š.evilke pomenijo: 1. Volilcev, 2. SLS,
3.	ZDS, 4. SKS, 5. SDS, 6. Bernot.) ČLnžat 278, 65, 10, 4, 21, 3.
ČreSnjevoj 417, 111, 43, 21, 27, 2. Fram 54?, 95, 47, 53, 27, — Laporje 367, 185, 23, 4, 13, 2. Lahen 1?2, 15, 9, — 11, 6. Limbuš 510, 43, 123, 7, 45, 1.
Makole 364, 1164, 1, 14, 5, 3.
Podbrezje 815, 82, 216, 9, 70, 2.
Poljčan o 4!. 8, 194, 40, 5, 48, 4.
Ra-jo f 07, 76, 15, 23, EO, 1.
Ruše 793, 135, Z 28, 5, 103, 2.
Slivnica 501, 191, 27, 17, 42, 2. Flov. B strica 747. 230, 4, 8, 115, 47. S?. Hoče 618, 167, 57, 2 14, 1. Sp, Ližnica 265, 1C9, 2, 1, 5, 15. Sp. Poljskava 367. 74, 23, 24, £2. Sv. Lavrenc na Poli. 5^0, 163, 24, 2. 27, 17. Sv. Marela na Dr. p. 2C8, 67, 5, 86, £8, 2. fTtutlo-ci 1164, 113, 435, 27, 65, 5.
Stu lonicc 339, 172, 9, 8, 31, 3. Šmartno 450, 72, 2. ie, 4, l.
Te "-no 778, 104, _0S, 7, 44, 4.
Tin'e ?06, 129, 2, 3, 3, 1^. Zg. Poljskava 310, 76, 4, 28, 7, — Dragoše TC9. 101, Sl, 4, 15, 1. Počke 370, 264, 7, 10, 2 —
Polova 243, 94, 8, 30, 18, 2.
OKR£ J MURSKA SOBOTA. (Števila pcmenijo: 1. š'evilo volilcev.
2.	SLS. 3. Radič. 4. SKS. 5. SDS. 6. NRS. 7. Zagorski.
Bodonci 687, 38, 401, 8, 23, 3, -. Cankova 594, 238, 80, 9, 56, 1, 1. Domanjšovci 346, 4, 53, 83, 19, 7, 2. Fokovci 800, 41, 361, 15, 60, 1, —. Gederovci 321, 158, 24, 11, 39,'3, —. Gor. Lendava 928, 243, 51, 21, 94, 5, 3. Gor. Pelrovci 897, 47, 63, 83. 365, 3, 1. Kupšir.ci 409, 133, 87, 14, 59, 2, 1. Kančovci 239, 34, 114, 2, 10, 1, 1. Križevci 289, 3, 191, 12, 153, 4, 1. Krup!ivnik 469, 100, 195, 27, 2, —, —.
Kuzdoblanja 713, 181, 17, 88, 101, 43, 10. Vantovci 474, 144, 7, 27, 55, 2, 3. Marjanci 997, 176, 171, 14, 29, 2, 1. Moščanci 312, 14, 162, 11, 3, 5, 1. Murska Sobo'a 1018, 130, 146, 27, 98, 28, 4. Pečarovci 5G0, 143, 152, 29, 17, 1, 1. Predano\ci 369, 15, 110, 46, 79, 1, 1. Puc nci 563, 26, 124, 28, 82, 4, 6. Sv. Jurij 1050, 216, 83, 27, 186, 6, 4. Tičina 430, 227, 17, 14, 39, 6, 6.
Krog 647, 406, 11, 3, 34, 5, 6. Portoča 700, 251, 49, 21, 76, 8, 5. Šalovci 748, 33, 87, 33, 117, 14, -.
Gospodarstvo.
ZA CDrRAVO DAVKA NA POSLOVNI
1	RCMET.
V	četrtek popoldan se je vršil na poz v Zbor.:ice za trgovino, obri in industrijo v Ljubljani zbor zastopnikov slovenskih gospodarski.! in stanovskih zastopstev in je razpravljal o vprašanju katere ko ake je treba storiti za odpravo divka na poslovni piomet. Zborovanje je vodil zbornični tajnik dr. Fr. NVindischer, ki je pozdravil došle zastopnike. Ldeležene so bile sledeče organizacije: Zveza indust.ijcev, Zveza trgovskih gremijev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza gostilničarskih zsd.ug v Celju in v Ljubljani, Zadružna zvezi v Ljubljani, Trgovsko društvo »Merkur« za Sl o v e. ii jo v Ljubljani, Obttniško društvo v Ljubljani, Zdravniška zbornica, Inžanerrka komo.a, Uremij trgovcev v Ljubljani, Odvetniška in Notarska zbornica pa sta dali svoje pritrdlo za nameravano akcijo. Imenom zbornice je podal uvodno poročilo dr. Fran Windlscher in predočil v markantnih potezah vprašanje davka na poslovni premet v naši d žavi.
D p. v ek na poslovni premet smo dobili v naši drživi ob času, :ko je po prevratu v dobi denarne negotovosti vladala živahna ko.iju.ik-tura. Izrcd.ie gospodarske pril ke so tedaj obstojale.V novi drživi je bila uprava splošna k kor finančna stoprav za silo urejena.
V	dižavnih financah ni bilo pravega pregleda i.i ne potrebnega reda, pa je sredi cvetoče, rer.nične in dozdevne konjunkture manjkalo diž vi dohodkov. Finančna uprava je k zala malo enotnosti, pa smo že t ste čase dobili kot p’vi glasnik takozvanega izenačenja davkov, davek na poslovni promet. Naša dedščina iz stare države nam je dala izčrpen davčni sistem in izvežban uradniški aparat. Tako pa smo bili z novim davkom na poslovni promet kakor pozneje z invalidskim d-.vkom pri nas pravzaprav dv-krat zade‘;. Davek na poslovni promet je bil uvedan pri nas ko* prehodna mera in dnvek za slo. Imeli smo v mislih s-mi začasno breme. Novi davek j? b'l mršljen tako, da p-avi obr menienci po tem davku me bi bil kup-f::s’-i svet marveč da ie ro bstvu tega davka prodajalcu mogoče preložiti to breme na kupov: lee in potroške. Osnovna ta misel je mogla tedaj pač prihajati do vel ave, ker 93 bile kupčije dobre in premet še ni pešal, pa je bilo trajno dovolj živahnega r->vp Sevanji za robo. Prilike &:> se pa krmil premeni’e. Poslavljala se je inflacrska ' Proslavljala s« je inflacijska .T’ P0 J® blIa ob ureje iem p-ometu v tla-TOVm kupci ii !:m-,lu ponudba nad po-vj r"šan;em. Kurč:'e so zastajale. V tako iz-pomenjenih razmerah smo se žs leta 1924 prvič oglasili v Zto"n’ci z zahtevo po odplavi toga d".vl:a. Vcd'lo nns je tedaj prepričanje, da ss je položaj do:ela izpremenil ia da so odpadli nagibi in vzroki, me-edajni za uvedbo te^a d'vka, pa di je csobito za trgovca ia producenta odpadla po zakonodajalcu predvdena mogočnost prelagati ta davek vsij deloma na druga ramena potom vk°lkuliranja. Davek na poslovni promet je sedaj v norm"lnih^prilikah dokaj b^u-t^lna obremenitev, ki reže vsa po eni med brez obz:ri. ali je ku~čiin d^bra ali slaba. Neprla^odJav ie individu-lnim razmeram, p! v sedanjih r^mer-h rosebno obči'tno prizadeva v'se stroke oeobito pa oie s tako celro ko lkuren-T k°ko’- i? v številno zastopani ži-viln-i stroki v najširšem pomenu besed?. Danes je d^ba ž!vahne konjunkture daleč za nami. Otožiost je legla na celo gesroda^stvo, pa ni več razloga in predpo^oiev, da ortane §3 nadalje v veljavi la davek, ki v naši državi
nikdar ni izpolnil obetanj, ki so bila stavljena vanj. v poštevajoč dan šnje gospod r-ske prilike sni tramo, d.i je čns, da pciiovimo z glas.iim poudari.om svojo zahtevo po odpravi te neprimerne pcslovaim krogom odurne dajatve. Davek na poslov.ii p1 oni t je izgubil svojo raisoii d’eire, postal je o L soneten, tembolj, ktr sa bl.ža čas, ko pridemo do uvedbe novega sistema neposred.iiii d_vkov, ki prinaša prav za poslovni svet v našin kraji:i z.iatno obiutne.to OLremeui.ev zategadelj, ker dobe kot nadomestilo za sedanjo ko.dingentirano pridobniao nov ob tni davek pod imeaom davek na podjetja, otrii in po.:Lce. Razlogi in prilik?, merodajni svoj-čas za uvedbo d.,vka na poslovni promet ne obstoje več, pa je utemeljena in upravjče.ia zahteva, da finančna uprava odpravi tudi davek sam, ki je ob času trde gospodarska krize posial nezmagl.iv in neznosni v.
Temeljem tdg.i po:očila se je r>.zv:la živahna razprava, v katero so posegli zlasti gg. Ivan Mo-.orič v imeau Zveze trgovs.rij gre-mijev, nad..lje v imenu Zveze industrijcev g. dr. A. Golia, v imenu zveze obrtuiii zadrug predsednik g. E. FrancJietti, v imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju g. F. i eisji.uch, v imenu Zveze gostilničaisi:i-i zadrug v Ljubljani g. F. Krapež, g. ing. Milan Šuklje v imenu Iuženjerske komore, g. dr. M. Kus v imenu dravniške zbornice in g. dr. A. Milavec v imenu Zadiužae zveze v Ljubljani, so izrekli soglasje za trko akcijo. 1 o zaključnem govoru je bila prečitana resolucija, ki po sivarni utemeljitvi ko .ča z zahtevo, da je treba davek na poslovni promet kot v sedanjih razmerah neutemeljen čim-prej odpraviti, vsekakor pa takoj, "ko stopi v velja\o novi z-kon o neposrednih davkih.
BCRZE.
28. januarja.
Vojna škoda i.54-0, zastavni in kcmunalne
Kranjske 20—22, Celjska posojilni.a 19__________
197, Ljubljanski kreddaa 1l0-0, Merkantil-na 99 - 1W', i rašied ona 910—0,* Kreditni zavod 170—ItsO, St.ojne 80—C, Trbovlje 340—
0, eksekutivna prodaja 349 do 340 (340), Vevče i2,,~ 0, Stavbna 55— 65, šeš r 1C4—0.
•'Blago: Zaključena dva vagona lesi. Tendenca za tir,me in deželne pridelke čvrsta.
Zag.‘ob, 28. jan. Ne\vyo:k ček E6.7—,r69, Pariz izplačilo 224.5— 226.5, Curih izpl. čilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 8C0-8"3, Berlin izplačilo 1349.6 —13.ll.fi, Praga izplačilo 163.C5 do 168.8?, Milan izplačilo T45.5—£4/.5, Budimpešta iz lr.čilo 993.5-993.5.
( u ii. 28. jan. 1927. Beograd 9.1375 Nesv-york 519.75, Londo i 25.E0 in pet esmink, Pari:- 20.485, BerPn 123.12, Dunaj 73.30, Prnr».i 15.385, Milan 22.35, Bukarešta 2.8125, Sofija 3.75, Budimpešta 90.99.
X Udeležen;em III. avstrijske str kovne razstave z?, g 'Stilnišk">, hotelsko in kavarniško obrt, ki se vrši od 30. aprila do 8. maja
1. 1. v Gradcu, je dovolilo ravna-teljs vo av-sirijskih zveznih železnic na vseh a\strijski.'i železnicah 25% znižinje vož.ije. Vsiopnice za rrrjjtavo se dobe od 30. t. m. dal e v vseh tuzemaicih in inozemskih potovalnih pisarnah. Cena znaša 2 šilinga.
X VIII. mednarodni trgovski semenj v Bru3lju.se vrši letos cd 11.—23. aprila.
Šport.
Tokmo za evropsko prvenstvo v hoekevu ra IcKii. S:ečr.n,e med liel-i o in Ogisio, k.akor vudi med Avstrijo in i oljsko, ki ita ss Vis li v sredo t. j. tretji dan lconku.ence, ni
prineslo nikakega presenečenja. Cgri so igrali še precej dobro in Belgijci so morali napeti vse s le, da so dosegli napram Ogrom enak rer.ulP.t kakor Avstrija, namreč 6 : 0. Drugi boj, ki se je odigral v sredo, je bil med Avs.rijo in 1 oljsko. Zbralo S3 je okoli 3090 glcdalcev, največje število, kar jih je bilo dosedaj pri .konkurenci, tol jaki so igrali prav dobro, odl:koval se je posebno vratar Cznpiicki, dalje Tupalsky in Adamovsky, do-čim so na avstrijski strani b-riljirali Spevak, Weiss, Seli in brata Briick. Rezultat 3:1.— y	so s? izvojevali trije boji: med
Nemci o in Ogrske, Poljsko in Čehcslovrško ter Belgijo in Avstrijo. Prva igrala je končala, kakor je bilo pričakovati: Ograka je bila tretjič poražena, Nemčija pa si je izvoje-vala t.etjo zmago 5 : 0. Eoj med Foljsko in Cehoslov.-,5ko je končal 1:1. S tem je zglubila
Če^.oilovrška če z-dnjo možnost na zmago. Eelgijo pa je po osiiem loju porazila 1:0 Avstrija, ki je sedaj i.a pivem mestu s 6 točkami. Druga je Ncinlija tudi s 6, tretja Belgija s 4, četrta tehcslovr.Lki z 1, peta
1	oljska z 1 in šesta Ogrski z nobeno točko.
V	petek igra Čekos!ov"ški proti Ogrski. Belgija proti I oljski i.i Avstrija proti N^m iji.
KIRURGIJA PfSTAJA NEKRVAVA.
Proiesor na 1 asieurjevem zavodu v 1 arizu Ees-edka je razkril r:o\o matedo pobijanja kužnih bolezni ter preprečevanja in pobijanja pro:ea;v gnojenja. Njegovo razkritje ja vzbudilo velikansko senzacijo, to pa tembolj, ker gre za metodi, ki bodo postale ii vsled svo'e preprc.s o.3ii n"ivečjega praktičnega pomena, Jedro Besredikine teorije je sledeče:
»Da dosežem imunost zoper t> aM <n> infekcijsko bolezen, je treba, da zvišamo po-t m 1 'ka'neea (celjen a fdporno s lo stanid-ja ki ga d tični b^cil napade.«
Tako je prišel Eesredka do tegn. da je pn boleznih kat so kolera, legar itd., katerih bacili napadajo stan!čje č'eves, vporab jal mesto preventivnega cepljenja z izbornim uspehom pi'u'e iz zam^rienih 1 a i'ov internim petom za preprečenje, kakor tudi za lečenjo tek kužn h b lezni.
I	o mnenju prof. Bes"edke S3 nahaja v bakterijski filtratih, k* jih proizvaja na poseben način, neka substanca, s svojstvom, da imunizira. To substanco imenuje Besredka »antivirust.
Bes-edka nacl^ši, da se dajo vpo-abljati filtrati pri Številnih operacijah v svr’o pre-prečenia mo~rose infekcije ali pa k">t zdravilno sredstvo zoner Ž3 obs’o'ečo iniekcijo na ta n°čin, da se doMčno mes'n ž njimi namaže, zmije ali pa potom obkPdkov.
To met^o so preizkusili tudi dunajski znanstveniki in s:c°r s s:jain!mi uspehi.
V	ftoviln;h shi^aiih s1' bolečine p-r P", ramazanin r.’i p tem ka sa ja	'>b-
ldadok. pop"'lnr.*”a in?ini’e vr^čira 'e h'tro pr.uVa in nadaljnji potek se je b'stveno s k -aj.,al.
je rrs stal po'eg k:rura z nož^m v roki. Navdan pa je operacija kot nepotrebna odpadi-’. Kar pa je "lavno, ie dejstvo, da \3 ta nekrvava operacija popolnoma nedolžna.
Polldra
Gc-pa je bila ena oaih lepotic, zavo\io katere dela ^'ovek neumnosti. Ko je vstala od m/ze, pri kateri j? sedela s kaval rjem, ie Sel za njo Favel in jo nacovoril:
»Go:pod, jaz sem poročena,« ga zavrne 9 strogim pogledom lepotica.
Pavel je stavil vs? na eno karto, rogle-da! rrez:rljivo proti kavalirju ia dejr.l:
»M lostljiva prav res Vas olž lujem.«
>Kvač, odvrne gospa, pa saj ta sploh ni moj mož.
Karel Čapek:
Pismo iz Italije
PCDZEMELJSKA MrSTA.
M^nim tu dve vrsti podzemeljskih mest: aasuta mesta živih, ki so ncklaj živela na pevršini zemlje ia podzemeljske nekropole mrtvih. Pompeji, Palivtin, Ostia; pa katakombe v Rimu, v Napoli ali na Siciliji vu kaij3l{i ,pepel je pokril Fompeje s peairie-t era ko plastjo; ne vem, kaj je zasulo Ostijo s trimetersko naplavino dobre sive gline; P"* lntin je zasul sam seba z mnšo opeke. Gric Aventin doslej spi, a tudi pod njim je morda tako podzemeljsko mes*o. Kjerkoli kopljete
7,	motiko, najdete zid, loke, kvadrove teme-lje. I« le™u Plavijo terme ali . palača, ali gledališče tega ah onega cesarja in Pud'e si to hodijo ^ogledovat. Včasih so ^tske stvari’ r.elo razsežne, včasih pa zgledajo kot naše kleti; Pompeji ah Ostia vem včasih pokažeta bolj solncno stran antičnega stanovališča, 4rdne hiše, atrije z vodnimi bazeni, južno razkošje ssmea, zraka in vode; v Osti ji najdete kra*ae_ jnoz-ikcve _ tiske, v Tomnejih nekaj zanimivih in nežnih fresk, povsod pa vretena stebrov, glavice, fragmente soh, krasno rezan Z'dec, vse, i°, kot nevezane besede ali iztrgane verze iz marmornatega, iakre-ga formalnega iezi.ta antike. V celoti s<f bila ta me9ta, te ulice, te na zunaj nelične hiše,
prav tako tesne in nečiste, kot današnje, prav tako pclne krika, bolh, mokrega perila, mai!: in koz, smrr.da ia olupkov, kakor katerakoli neznana ulica pri Tiberi. In v sredi tega glavnega, tesnega, soparnega jiimvlišta je bil kr.asji forum, je bilo gledališče, bazilika, cerkve, razkošna kopališča, zmagoslavni lok!, kr,samske palače in druge COnarfcke ustanove, znamenitosti in s omeni-ki, -ickršae so t.soč let pozneje gradili drugi cesarji in papeži v proslavljanje drugih begov ali drugih dinastij. Svet se ne spreminja teko zelo; v marsičem je seveda antika premogla nr^o civilizacijo, na primer, da jt> vedla ulice neizprosio v četverokotnik, kakor dandanes Chicago, ali pa, da je iznašla etandartao ^Btanovan.sl;© industrijo, kot današnja Amerika. Človek bi rekel, da je bil latinski duh izredno prem in stvaren, ki s'- ie nrivoščil zasebni luksus, čeprav zelo rokodelski, in še bolj rrev:tetne^javne zgradbe; zelo milo tvoren duh, s tjdim_in stand-arinim okusom, ki s? je nagibal k baročni
razsežnosti in prenapolnjenosti, prej	-
tntiven, l:o kvalitativen, umetnico v celot <č,ividno ne:zdaten. Za tega suhega in pre-vzetaega Latinca so torej delali helemstičn Grki, taki-le boljši štukaterji, svoje najnever-jeinejše kozalce v presiiajnem marmorju, bolj in bolj so klesali slikovito, razvlečeno, briočno, bet da bi se jim snov sploh ne upirala več; toda zdogločaseni Latinec, enako
nenasičen s kolosalnimi sohami Cezarjev, kot z najaežnejšo vzdušnostjo helenističnih reliefov, začenja kupovati stroge, nagibne egip-t( vske sohe in moli v čudnih kapelah Mitro-vega kulta. Poglejte v rimskih muzejih, kak-fcno množco egiptovske plastike so si navozili Rimljani.
No, v takem rimskem svetu nastane krščanstvo in lomi njegovo tradicijo z divno močjo. Najprej zleze pod^zemljo in tam dolbe katakombe; * po legendi je to posledica zasledovanja — a nikdar nisem bral o zasledovancu kristjanov na primer, v sicilijskih Siracusah, in vendar so tani največje katakombe. Preje ss v tem prebuja neka mnogo starejša, pr-liudska podzemeljska tradicija; vsaj na Siciliji so ogromne jamske nekropole iz sikulske dobe, nekropole, ki so spremenila cela porovja v plasti samih jam. In poglejmo Kaflistove katakombe ali one v S. Agnese Fuori; to na noben način ni podzemsko zavetje bežečega človeka, ampak komplicirano delo krtovega nagona; in^tare cer-kvp so pognale korenine pod zemljo vsaj s svojimi krotami. Vsaj tudi kabilske bijke pripovedujejo, da sta praoče in pramati liud-skega plemena pršla iz podzemlja. Resnično, krščanska umetnost v začetku široko priče-
li	ia z Plinskim obrtniškim slogom; a la se takoj »spridi«, poenostavi, dobiva posvečeno nagibaoet, tek‘onično členjenost, strogo plastično čistoto, tako, da ima prehod iz latinske
umetnosti k prakrščanski prej vse znake pre-lr m;;, '-ot rrzvoja. Izgleda, kot bi tu nasiopil nov živel, ne le kulturen, ne le socialen, ampak naravnost etničen; 'kot bi se ponovno poležal pr,ljudski material katerega suha latinska civilizacija ni znala asimilirati. Rekel bi. da so s krščanstvom oživeli nekaki podzemeljski Morloki, o katerih govori \W!ls: narod, kj je prinesel iz svojega podzemlja razkošje' sence, zatvorjenih in tihih prt-stcr.^v, Mrvee -ntimnosti, nagibnih form. Krščanstvo jim jJa»e obseg in likovne predstave; rnlika, k’ jfe postala groba, fonnilna prvine; in da primitivna, neizčrpana 1,'udkoGt ki ni imela glasu v rimskem evetu, sedaj končno govori, dvori, poje; z musiv’čnih kamenčkov zlaga svete ii\ lične mozaike, ki so umetnost mraka, zožuje rimsko baziliko v zaključeno ladjo, hitro najde svoj skulntu-ralni slog in kekorhitro se ponudi prilika, si poda roko s severnimi barbari in sprejema od njih romansko arhitekturo.
Oprostite, lajik sem in pjšem to, kod roman; mogoče so to strokovni nesmisli ali pa sto let znane stvari. A moram si to urediti, kar vidim; preobrat, kakršnega pomeni krščanstvo v rimskem svetu, me vznemirja in drrii, kot malokateri romantična piikazen pod solncem. Nevednoat pa ni kriva greha. ’
Uinnrnf T* ,inre2?kisa’
JIU 11
naJHneJSl In najokusnejši namizni kis la vinskega Risa.
ZAHTEVAJTK PONUDBO I *wc
Tehnično In hlgljcnlčno nnjmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Dum« i UukljBma, Duiugika ommtm it la, IL lunutropj«.
izborra ko n takcija in ele-tan^a I ml V* z Usi -iQ»a it. 15-in. o . ai. n
t»ju. II 2 n se ouu.e pri nakupu bre pla >o Pi a. .1 & . oj* ,A‘ LER‘.
Kolesa iz prvih to arn, Eti ko t> Styria Waffei ra (Crožno k lo . Kie imi stroji vtdno v i L I. Po- amezni deli oie* in si a nlh s rojev P a (*i se tidi ra oortk ! Cer ik ft«n*r in asUn .
[jiftTTTT. V/ rp rpro
aA 'dom, obrt l«« ndu*lrl|o v v»*>h opr«m«h.
Ute tam piatilnl »troj DUBIED
Nlll • niMli » «iplat«n
Vatiatna garancija
liltnlu M MP'•«•»	SW	W
mm» mm. tu# m	B JHjfkC K
®a moSke, Sene Irt otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nTgavice, dokolenlce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloli, iifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebSClne za Šivilje, krojače, Čevljarje, ln Brivce
edino ie pri »vrdki
debelo
Josip Peteline
Ljubljana
L1UBL)A^A
bllsu Preteinovega spomenika, Natalij« eaaal	N«	»elito	la	m«l
j-rtko rslne i <* iihiuo« ri"t*i4i • e»> kakor vsako Iplo ■♦»dno v ?aton! Kupim *»H*
«U'ovi Ir* ••toplfcnl loj
in ue olaram no nHivišti <lnt>»nl ceni.
los.Ben man, Ljubi ana P 'ionska c 85
Absolvent
trg. Sole sprejme v^ako pisarniško delo. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč*.
za pop avo pisalnih, računskih, kopirnili in razmnoževalnih Birojev, kakor tudi registriranih blagajn. Kužne tipke in pisave zn pisalne stroje vseli sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. — Tehnična Znamenja.
Centrala:
L||1BL)ANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice s Breftlce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Met-ktovlC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, . Trat/AGENCIJA: **oo®t^c.
Se priporoča ca vse banine posle-
'•*	'	*',<T	mm	ja
LJUBLJANA, Simon^Or«9ar{K«wa ulica IL
ladajatelj: Alok«tad«r feleutkar. - Orešja Vla&mlr Statak. - *•	»Uerkun	odgovarja	Aadni	8a*»r.	Vd	v	LjoMjairi
itran 0.
>NAKUL)M DNEVNIK*. 29. januarja 1927.
Štev. 23.
T. Schlieben:
Halina.
Mnenje ljudi je ni nilioli zanimalo. Njene z\\ze z c!:oli:o s» bile ved.io prav š.bke, doi-ler S3 niso popol-prna pretrgale. To se je ~od:,.o tedr.j, !:o je vzela za ljubčka le-pegi in mladega ovčarja Juriji. Ljudje «o bili navajeni na nje.io tud rte i.i pcs.bno življenje. Cd uččali so ji, da je imela ljubimcev, kakor kik baron ljubi’. Cdpuščali so ji, kar se je le redkokdaj mudila na svojem krasnem posestvu Kioll.ku, odpuščali so j', ker so jo smatrali za izredno bogato ia ker je že od nekdaj živela- proti običaj: ni redu, ker je imela taks mogočno roko in končno, ker je imela hčere. Sladka Halina , ki ss je poročila s knezom Der:uxom i.i lepa Helena, Žana grova Erossya. Svoja pes s.va s.i imeli v istem komitatu kakor njuna mati, divja baronica Krollicpva. Frj njih so 83 ghnjali vsi magnati in njuni hiši sta bili na daleč okrog najbolj obiskani. Radi teh hčera ec baronici odpuščali divji način njenega življenja. I.i končno — saj ss je vse to do-g idilo vtčinoma ' Parizu, na Rivieri ali »' Egiptu. Nemirni časi so baronico šele primorali, di ni bivala toliko y tu ini in da je morala večino leta prebiti na svojem posestvu. Nekega dne pa se je zvedelo, da se je zaljubila v enega svojih ovčarjev. Bil js to lep, komaj dvajset let star mladenič, baronica pa že stara mati več oPok in je imela mnogo preko petdeset let. Ko se je vozila
s kolesaljem po polju, je zagledala mladega Jurija. Vihtel je bič nad konji, se glasno krohotal, strisel svojo na kratko ostriženo, črno in kodrasto glavo in pognal konja, Po-pcid.ie je pekli.ala ovčarja v grad in ostal je tor tam. Nastanili so ga v sobi nasproti one, v k teri je pred Iridessfmi levi spal pokojni ba.oa. Obleke mu je napravil riaj-boljši k-oj.ač v prestrlnici in debi je biserje, ki je bilo vredno celo premoženje.
Mnogo s3 je govorilo o najnovejši strasti baroaice Krollikove, toda tudi to bi ji spregledali, da ni briskirala vse družbe na najbolj drzen način. Bilo je na neki veliki slavnosti kneza Derauxa. Vedno nežia ia krotka Halina je telefonirala materi in jo pros:la, naj se slavnosti udeleži ter se je razvessl la, ko ji je baronica to obl,ubila. Baronica se je le redkokedaj pokazala v družbi ter se ni mnogo brigala z,a svoje hčere. Mogoče je tudi slutila, da nista mii/Cgo cenili matere in sta bili v družbi na strani svojih mož. Baronica pa je mrzila svoja dva zeta, Malce priletnega kneza je vedno imenovala »starega idiota-', o grofu Brossyu pa je bila mnenja: >!?■ sicer neumen, toda prav lep lanU Ce je baronica sovražila že svoja zeta, je imela zi „vse ost"lo plemstvo la čustvo brezmejnega prezira. In ta svoj brezmejni prezir in postave lastnega častnega zakonika je hotela pokazati, ko je prispela na Ha-linino slavnost, skupno z Jurijem. Bil je elegantne in skrbno nanravljen, tako da so pričeli nekateri optimisti že misliti: Mogoče
pa le ni ovčar, marveč kak nov kavalir, ali pa vsaj kak pustolovec. Baronica je kmalu vzela ten: < ptimislom zadaje upanje. Čutila je val antipatije, ki je nastala do nje ter je glas..o rekla z nesramnim sme.iljajem: »lio-volite: Jurij Lučik, ir.oj nekdanji ovčar.«
Kakor da bi počila bomba. Razžaljene dame in gospodje so si skoro z’omili vratove. To je bilo p’, e več, baronica se je upala šariti celo nekaj tako nesramnega! Od te minute dalje so baronico bojkotirali. NhČe od teh ljudi p' ho [p: ostati niti ure več pod isto streho z njo. Nihče ni hotel spregovoriti niti besede več z njo.
Ko so se gostje odstranili, se je umaknil knez ves besen v svojo sobo, Halina pa je obupno plr.kala in ni vedela, k"jn bi sa podala. Baronica je dala napreči 'in ss odpeljala na svcj grad.
Toda baronica ni imela samo sovražnikov med okoliškem plemstvom. Njeni podložniki js nis>) prav nič ljubili. Vsled bojazni in pre-v'dnosti pa niso pokazali svoji gospodarici svojega sovraštva. Tudi niso imeli vod ie-ljev. Tako je tlelo nezadovoljstvo skrivaj med kute; > -
Časi sd se bstveno izprernenili. Fo veliki vojni je bila dinastija odpravljena. Toda magnati so imeli še vedno tajinstven vpliv na novo vlado in ni bilo jasno kam bi se ta v odločilnem boju odločila, Tako so mogli veleposestniki če vedno ostati na svojih gradovih, spretno izogibajoč se dalje vsem ne-varacetim.
Baronica pa ni niti najmanj računala z novimi spremenjenimi razmerami in je delala vedno nove napake. Najtežji pa je bil njen sper z župnikom, Nikdar ni hodila v cerkev in sa ni biigala za ve;o. Cenila pa je župnikovo 'zobrazbo.
In jiczvala ga je sedaj naj podučuje Jurija,, neizobraženega hlapca. Hotela je mladeniča dvigniti počasi do v:šine lastne izobrazbe.
I.jitbila ga je mnogo lolj in mnogo bolj strastno, kakor pa mu je to sema povedala.
fcelela je storiti le nekaj dobrega in ju mislila, da bo župnik s tem le počaščen. Dosegla pa je ravno nasprotno. Duhovnik sj je čutil s tem pozivoma najhujše razialjen in osramočen. O.i, ki mu je bilo brezver-fltvo baronice vedno trn v očeh, jo je začel sedaj'mrziti in ji ‘napoved .1 odkrit boj. Bi* je prav opisen nrsprotnik. Večina ljudi j8 bila sirogo katoliška in cerkvi globoko uda-na. Župnik je mnogo vplival na te ljudi. Spretna beseda na pravem mestu ia ob nri-liki opazka je vžgala ogenj nezadovoljstva.
Župnik je našel mogočnega zaveznika. To je bil Jan. vrš’.:- župan in najbogatejši kmet v vasi. Njegova hči je služila v gradu za hišne Han'n je bila ljubka in nejba, mnogo bol-, ucvna. kakor ostale kmetske deklica Juriju je začela ugajati. On, ki ni prej nikdar lenuharil in se je sedaj cele dni dolgočasil, ss je z njo spečal. Razmerje ni ostalo brez posledic. Ilanka je priznala vse očetu in togotni Jan bi v kakem drugem s-učaju svojo kčer do smrti pretepel.	(Sled’-.)