7/£
*eri$ka Domovi\/i
'ja3

-URICAH IN SPIRIT
fORCI^N in !ANOUAG€ ONLY	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 12, 1968
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPCR
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Spomnite se Puebla!
Ameriška izvidniška ladja Pueblo in njeno moštvo sta še vedno v oblasti Severne Koreje.
WASHINGTON, D.C. — Severna Koreja je zasegla našo iz-Vidniško vojno ladjo Pueblo še 22. januarja letos, pa jo še vedno drži v svoji oblasti, prav tako tudi njeno moštvo. Vrnila je le truplo enega od mornarjev, ki je na posledicah spopada z rdečimi na ladji umrl. Vprašanje ladje Pueblo in njenega moštva je stopilo v ozadje, komaj še kaj slišimo o njem. To je spravilo sorodnike moštva v hudo zaskrbljenost, če ne že kar v obup.
Tako se je žena ladijskega kapitana Mrs. Lloyd Bucher odločila in je namenjena z odborom “Spomnite se Puebla!” zbrati milijon dolarjev in jih porabiti Za propagando v smislu zgornjega gesla. V naslednjih tednih misli odbor izdati na sto tisoče nalepkov z napisom “Remember the Pueblo”, ki naj bi jih avtomobilisti prilepili na svoje avtomobile po vsej deželi od oceana do oceana.
Priznati je treba, da se vlada 2DA trudi, da bi rešila ladjo Pueblo in njeno moštvo. O tem se izgovarjajo že od januarja v Panmunjomu v Koreji, pa brez Uspeha. Rdeči hočejo, da Združene države priznajo, da je ladja Pueblo zaplula v severnokorejske obalne vode in je bila tam zasežena. V Washingtonu to trditev odločno zanikavajo in niso voljni plačati take cene za svobodo zasežene ladje in njenega moštva. Upajo, da bo Severna Koreja Pueblo in moštvo vrnila, bo bo izbila iz tega vse možne Propagandne in druge koristi.
Humphrey ima že večino delegatov na svoji strani
NEW YORK, N. Y. — Tako Vsaj misli uprava N.Y. Timesa, bi je naročila svojim dopisnikom po vsej deželi naj preko ne-^olje doženejo, kam se bodo se-obrnili demokratski delegat-le za konvencijo, ki so bili do se-baj za pokojnega Kennedyja. Iz °dgovorov je prišla uprava do sklepa, da se je okoli 400 delegatov odločilo za Humphreyja *0 le 75 za McCarthyja.
Če to drži, potem bi Humphrey imel vsega skupaj okoli *600 delegatov na svoji strani, P°trebno mu jih je pa le 1332. Potemtakem bi zmagal že pri Prvem glasovanju. Je dosti polifonih opazovalcev, ki mislijo, da *e številke držijo. To bo Hum-Phreyju zelo olajšalo izbiro podpredsednika. Ne bo navezan na Dobeno barantanje, ker bo prišel konvencijo z lepo večino. Ko-^a bo pa izbral za podpredsed-*ka, o tem bo naravno molčal zadnjega, kot je to storil °hnson. Ker je pa bolj tempe-ramenten od Johnsona, se bo ^°rda dal zapeljati, da bo že _^°daj začel z namigavanji, kar u pa utegne pozneje delati le
Sitnosti. ,	,	; v #:j|
Vremenski
Novi grobovi
John Skvarča
V	torek zjutraj je v Golden Age Nursing Home umrl John Skvarča z 22801 Dawn Dr., star 87 let, rojen v Logatcu, od koder je prišel pred 65 leti. Tukaj zapušča sinove Edwarda, Wil-liama in Jamesa DeCuff, vnuke, sestro Antonio Tomsick. Bil je član Društva Slovenec št. 1 ADZ. Pogreb bo v petek dopoldne ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Frank J. Strogin
V	H;ghland View bolnišnici je umrl sinoči Frank J; Strogin z 3930 Ridgebury Blvd. na May-field Heights. Pogreb bo iz Grdi novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek. Podrobnosti še niso znane.
John Smerke
Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 80 let stari John Smerke s 14501 Jean Avenue, rojen v vasi Trebanje-Trebanj-ski vrh pri Veliki Loki na Dolenjskem, vdovec po leta 1964 umrli ženi Rosi, roj. Luzar, oče Rose Baer, Josephine Basar, Johna, Sylvie DelZoppo, pok. Mimi in pok. Molly, 8-krat stari oče, brat Minke Hostnik (Ju-gosl.) in pok. Martina. Pokojnik je bil član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo iz Grdino-Vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Jasno in toplo. Naj višja tem-Matura 82.
Zadnje vesti
CAPETOWN, J. Afr. — Dr. P. Blaiberga so pripeljali na pregled v bolnišnico, ko so mu začela delati težave jetra. Dr. C. Barnard, ki je Blaibergu v preteklem januarju vsadil drugo srce, je pohitel domov iz Londona, da bi se mogel osebno posvetiti pregledu in zdravljenju Blaiberga, ki živi s tujim srcem že od 2. januarja letos.
WASHINGTON, D.C. — Guv. N. Rockefeller je ponudil nju-
jorškemu županu J. V. Lind-sayju imenovanje za senatorja na mesto pokojnega R. F. Kennedyja. V slučaju, da bo Lindsay imenovanje sprejel, bo New York dobil za župana predsednika mestnega sveta demokrata Franka O’Conno-rja.
Omejena preiskava na G cesti policiji dovoljena
Vrhovno sodišče je odločilo z večino 8:1, da ima policija pravico izvesti omejeno preiskavo za orožjem na o-sebi, ki se ji zdi sumljiva na cesti.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je odločilo z 8:1, da ima policija pravico “izvesti skrbno omejeno preiskavo sumljive osebe na cesti v svrho lastne varnosti in varnosti drugih”. Proti tej odločitvi je bil samo sodnik W. O. Douglas. On je dejal, da prevelika moč policije vodi v totalitarizem. On bi bil pripravljen policiji dovoliti le preiskavo tistih, za katere je sum “dovolj utemeljen”. Dovolj utemeljen bi bil verjetno le tedaj, če bi preiskava res odkrila orožje.
Večina sodišča se je zavedala težavnega položaja policije in tudi ugovorov in pritožb proti “policijskemu nasilju”, ki so zlasti številni iz vrst črnih državljanov. Vrhovni sodnik Warren je priznal, da je to “občut-jivo področje policijske dejavnosti”, da pa ni mogoče iti mimo njega.
Vrhovno sodišče je odločilo v slučaju iz Clevelanda, O., kjer je detektiv Martin J. McFadden 31. oktobra 1963 na obcestnenT hodniku opazoval dva črnca, ki sta se 24-krat ustavila pred oknom zlatarne in draguljarne v sredi mesta, pa ju nato na mestu ustavil in preiskal. Pri njima je dobil pištoli in ju zato aretiral. Oba sta bila že preje kaznovana in je bila njuna kazen skrajšana s pomilostitvijo. Seveda so ju ponovno obsodili. Pritožba je šla vse do Vrhovnega zveznega sodišča, ki je odločilo, da je bil detektiv upravičen do preiskave na cesti, ker je bilo dovolj suma.
Ruske podmornice gredo lahko globlje v morje?
CLEVELAND, O. — Zadnja številka The Newsweeka trdi, da so Rusi zgradili atomsko podmornico, ki se je sposobna potopiti do 2,000 čevljev globoko v morje in pluti tiho v tej globini. Ameriške atomske podmornice plovejo običajno menda v globini 1000 čevljev, izjemno do 1500 čevljev, pri globini 2000 čevljev pa jih silni vodni pritisk že stre.
Zahodnonemški zunanji minister Brandt pri Titu
BONN, Nem. — Danes jei nemški zunanji minister W. Brandt prišel na obisk k jugoslovanski vladi. Obisk naj bi bil mejnik med dvema dobama odnosov med Nemčijo in Jugoslavijo. Prva doba se je začela pred 10 leti in pomenila več kot hladna zveza med obema deželama, saj nista imeli večji del niti rednih diplomatskih zvez.
Trenja je sprožila Titova politika, ki je stopila v redne diplomatske zveze s tovarišem Ul-brichtom, akoravno je vedela, da bodo to smatrali v Bonnu za vojno napoved. Tako se je tudi zgodilo. Od trenj je imela škodo le Jugoslavija. Bila je prisiljena, da dosti kupuje v Zahodni Nemčiji, ni pa mogla tja pošiljati svojega blaga po konkurenčnih pogojih. Dalje se ni mogla toliko brigati za blagor jugoslovanskih delavcev, ki so iskali delo v nemških podjetjih.
Tito se je trudil dolga leta, da bi v Bonnu lepo gledali na njegov režim, pa se mu to ni posrečilo. Šele sedaj so nemški socija-listi pritisnili na krščanske demokrate, da so se sprijaznili z mislijo, da je treba z Beogradom “normalizirati” diplomatske stike. Tekom 10 let se je nabralo toliko nerešenih problemov, da jih Brandt ne bo mogel vseh niti obravnavati v svojem tridnevnem obisku. Naj se radi tega ne razburja! Jugoslovanski zunanji minister Nikezič bo še prerad odletel v Bonn, da uredi, kar se ne bo dalo urediti ta teden. Vsekakor bo zanimivo, kako bo Tito delal poklone vladi dr. Kiesin-gerja, saj še ni pozabljeno, kaj je komunistično časopisje pisalo o njem, ko je prvič prišla v mednarodno politično javnost ideja, da naj bivši nacist vodi nemško vlado.
lavni politični odbor ZN odobril sklep prepovedi širitve atomskega orožja
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni 'politični odbor glavne skupščine Združenih narodov je v ponedeljek izglasoval resolucijo, ki odobrava dogovor o prepovedi širjenja atomskega orožja, kot ga je po sporazumu med ZDA in ZSiSR pripravila razoro-žitvena konferenca v Ženevi. Dogovor je doživel v teku razprave v ZN nekaj nebistvenih sprememb. Za resolucijo je glasovalo 92 držav, proti 4, 22 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Proti so glasovale Albanija, ki podpira politiko rdeče Kitajske, Kuba, Tanzanija in Zambija. Tudi zadnji dve državi vzdržujeta dobre odnose s Peipingom, ki jima nudi gospodarsko pomoč. Kot znano pripravljajo Kitajci načrte za gradnjo nove železnice, ki bo vezala Zambijo preko Tanzanije z morjem. Kitajci so obljubili tudi za gradnjo potreben denar in strokovnjake.
Indija in Brazilija, ki sta preje močno oporekali dogovoru, prva iz strahu pred Kitajsko, druga iz načelnih razlogov o enakosti držav, sta se z 20 drugimi državami članicami glasovanja vzdržali.
Celotna glavna skupščina ZN bo glasovala o resoluciji še pred koncem tega tedna. Ko bo ta sprejeta z vsaj dvotretjinsko večino in jo bodo podpisale A-merika, Rusija in Britanija ter 40 drugih držav, bo.postala obvezna.
Johnson in Kosygin se bosta zopet sestala?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je zadnjič v Glassboro obujal znani duh iz lanskega leta, ko se je v tem malem univerzitetnem mestu dvakrat sestal s predsednikom vlade ZSSR A. Kosyginom. Mož bi se rad znova srečal na tem kraju s predsednikom sovjetske vlade. Za povod naj bi služil uradni podpis konzularnega dogovora med ZDA in ZSSR, ki je sedaj odobren, kot zahtevata ustavi in druga zakonska določila obeh dežel.
V Moskvi za novo srečanje v Glassboro ne kažejo veliko zanimanja in so zadevni namig L. B. Johnsona odklonili. Kosygin vendar ni odklonil misli na vsako srečanje z Johnsonom, ampak je pustil vprašanje odprto. Vse bo nemara zaviselo od poteka razgovorov v Parizu, ki pa ne obetajo za sedaj nič dobrega.
L. B. Johnson bi šel menda rad celo na obisk v Sovjetsko zvezo, pa ozračje za kaj takega ne obstoja. Tudi ga ni nihče tja vabil.
RDEČI PRIPRAVLJAJO NOVO BERLINSKO KRIZO?
Vzhodna Nemčija je včeraj objavila nove, stroge predpise o potovanjih prebivalstva Zahodne Nemčije v Vzhodno Nemčijo in v Berlin. Vsakdo bo moral v bodoče imeti potni list z vizo. Nova določila so bila izdana tudi za tovorni promet.
BERLIN, Nem. — Nove določbe o potovanju skozi Vzhodno Nemčijo in Berlin za prebivalstvo Zahodne Nemčije ter nove tarife za železniški drugi promet so vzbudile sum, da pripravljajo rdeči, to se pravi Vzhodna Nemčija in Sovjefija, novo berlinsko krizo. Vzhodna Nemčija se že dolgo prizadeva za dosego priznanja neodvisne države, potni listi z vizami naj bi to izsilili. Izdajanje viz je namreč pravica suverenih držav. Odslej bo moral vsak Zahodni Nemec, ki bo želel potovati v Vzhodno Nemčijo, imeti vse potne dokumente, ki so potrebni za potovanje v tujino. Nova določila ne veljajo za zavezniško vojaško osobje. Za to veljajo določila, ki so se za nje dogovorile nekdanje zasedbene sile.
Tri zahodne sile se posvetujejo, kako naj odgovore na nove predpise. Očitno je, da se bodo obrnile s protestnimi notami na Sovjetsko zvezo. Koliko bo to zaleglo je odprto vprašanje. V Bonnu je dejal E. Rostow, podtajnik ZDA za politične vprašanja, da so nove omejitve potovanje “resno vprašanje” in da take “spremembe ni mogoče trpeti”. Zahodnoberlinski župan je označil včerajšnji dan za “črni dan za vse Nemce”. Zahodnonemški zunanji minister W. Brandt je označil položaj za zelo resen, uvedbo novih predpisov pa za “korak mrzle vojne”. Evropa se je na njo v zadnjih letih že odvadila, v evropski javnosti na obeh straneh železne zavese je začelo prevladovati prepričanje, da je čas mrzle vojne minil in cia gremo mirnejšim časom naproti.
Vzhodna Nemčija se ni nikdar vključila v napore za pomiritev, njeni vodniki so ostali zagrizeni stalinisti, ki to kažejo očitno tako v domači kot v zunanji politiki. Verjetno se jim zdi sedanji trenutek v mednarodnem položaju ugoden za nov poskus pridobiti Vzhodni Nemčiji priznanje neodvisne, suverene države. Nobena od zahodnih sil Vzhodne Nemčije uradno ne smatra za kaj drugega kot za “Sovjetsko zasedbeno cono Nemčije”. To seveda Ulbrichta in njegove tovariše hudo jezi. Položaja ne morejo spremeniti brez močne podpore Sovjetske zveze. Da bi ta smatrala sedanji trenutek ugodne za tako podporo, ki bi brez dvoma povzročila napetost z zahodnimi silami, je težko reči.
Notranji minister Vzhodne Nemčije gen. F. Dickel, ki je nove določbe objavil včeraj v parlamentu, je dejal, da so te potrebne zaradi pojave neonacizma in iskanja maščevanja v Zahodni Nemčiji in zaradi novih zakonov za “izredno stanje” ki jih je zvezna skupščina sprejela in jih bo po vsem sodeč potrdil tudi svet dežel. Vlada je izjavila, da nova določila nimajo namena ovirati potovanja in tovorni promet, toda očitno je, da so ta s svojimi novimi zahtevami prav huda ovira tako potovanjem kot tovornemu prometu.

Sirhan član palestinske gverile?
LOS ANGELES, Calif. — O-blasti, ki raziskujejo umor sen. R. F. Kennedyja, ne izključujejo možnosti, da bi bil njegov obtoženi morilec Sirhan član nekakega “komandosa” palestinske arabske gverile. Podrobno preiskujejo vse niti, ki bi mogle kaj posvetiti v to, ali je bil Sirhan sam ali član “zarote” ali pa morda celo le izvršilec tajne obsodbe.
Jordanijska vlada je izjavila, da je podrobno preiskala vse o-koliščine in prišla do ugotovitve, da obtoženi morilec Sirhan ni imel s svojo domovino nikdar več nobene neposredne zveze, odkar jo je kot otrok januarja 1957 zapustil.
Državljanska vojna v Nigeriji se znova zapleta
LAOS, Nig. — Zadnje mesece je kazalo, da bo uporno pleme Ibo kmalu na tleh in da bo federalna vlada, ki jo vodi sen. Gowon, kmalu gospodar v vsej Nigeriji. Zadnje tedne se je položaj spremenil. Italija in Čeho-slovaška sta odpovedali nigerijski vladi dobave orožja, sedaj je isti sklep naredila tudi Nizozemska. Najbrže so pri tem igrali svojo vlogo neporavnani računi, kajti Nigerija dela dolgove, kjer le more, plačevati jih pa v pravem času ne more.
Trenutno ima federalna vlada v Nigeriji le dva dobavitelja o-rožja: Anglijo in Sovjetsko zvezo. Ako bi ta dva vira za orožje usahnila, bi bilo državljanske vojne zelo hitro konec. O razgovorih za konec vojskovanja, ki so se začeli v Ugandi, je vse u-tihnilo. So še vedno prekinjeni.
Izrael in Egipt mislita na nadomestek za Suez
KAIRO, Egipt. — Niti arabski domišljiji se ni posrečilo, da bi prišla na misel, da bo treba iskati nadomestek za sueški prekop. Ko je francoski inžener Lesseps v preteklem stoletju uresničil svoj načrt in zvezal Sueški zaliv s Sredozemskim morjem, je ves svet občudoval ta uspeh in ga smatral za sad ne samo človeške podjetnosti, ampak tudi človeške zdrave pameti.
Danes ni več tako. Prekop je postal ločnik med Izraelom in Egiptom, na vzhodnem bregu so izraelske čete, na zahodnem pa egiptovske. Od teh dežel je odvisno, kdaj in kako dolgo bo prekop lahko v rabi. Raba je torej čisto odvisna od političnih interesov, ti pa prekopu ne obetajo kaj dobrega. Arabci mislijo namreč še zmeraj, da je treba izraelsko državo zbrisati s političnega zemljevida.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Danes ob 7.30 zvečer ima Društvo sv. Ane št. 4 ADZ svojo redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano in pok. Josepha Sribar ob 7 obletnici smrti.
Molitev—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Franka Gliho. . X-ray pregled—
V petek, 14. junija, od opoldne do 7. zvečer in v soboto, 15. junija, od 10. dop. do 3. pop. bo pred St. Clair Recreation Centrom na St. Clair Avenue X-ray Mobile za rentgenski (X-ray) pregled pljuč. Pregled je brezplačen. Kdor se želi dati pregledati, naj pride tja in prinese s seboj listek s svojim imenom in naslovom, da bo mogoče hitrejše poslovanje.
Nevihta ni napravila škode—
Sinoči je pridrvela nad mesto huda nevihta in izdano je bilo svarilo pred tornadi. Vlil se je dež in ozračje se je naglo ohladilo, saj je temperatura v nekaj urah padla od 91 na 66° F. Tornadov ni bilo in prav tako tudi veter, ki je dosegel ponekod 35 milj na uro, ni napravil večje škode.
Gospodarski interesi terjajo svoje in so prisilili najprvo one v Tel Avivu, da so se odločili za položitev cevovoda za nafto od luke Elath v Akabskem zalivu do luke Ashad v Sredozemskem morju. Izrael bi tako postal neodvisen od Sueškega prekopa vsaj glede prevoza tekočin, v glavnem nafte. Sedaj je moral priti na isto misel tudi Egipt. Ima že dva načrta za cevovod od Sueškega zaliva do Sredozemlja. Daljši cevovod bi šel od luke Suez do Aleksandrije, krajši od Sueza do Damiette.
Tako se lahko pripeti, da bomo imeli kar dva cevovoda za nafto v neposredni bližini prekopa, ki bo pa počasi shiral, kajti sedaj živi v glavnem od prevoza azijske nafte v zahodno Evropo. Naftovoda mu bosta odnesla prevoz nafte in mu spodjedla temelj za rentabilno obratovanje. ,
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Danes dopoldne sta se sestali osmič delegaciji ZDA in Sev. Vietnama na razgovore o vojskovanju v Vietnamu. Napoved splošne ofenzive iz Hanoia v vsem Južnem Vietnamu in vstrajno obstreljevanje Saigona sta ubila vsak up na kak napredek razgovorov.
LONDON, Vel. Brit. — J. E. Rayja imajo zaprtega pod posebno varno stražo. Združene države so predložile njegovo izročitev na temlju obtožbe, da je umoril M. L. Kinga. Britanske oblasti ga drže uradno v zaporu le zaradi napačnega potnega lista. Izročitev prijetega ZDA se lahko zavleče ne le tedne, ampak celo mesece, če se bo Ray poslužil vseh pravnih sredstev proti njej.
PARIZ, Fr. — Včeraj in preteklo noč je prišlo do hudih spopadov med policijo ter študenti in delavci. V njih so bile tri osebe mrtve. To bi moglo privesti znova do obsežnejših nemirov in novih štraj-kov. Splošni štrajk je v glavnem bil s koncem preteklega tedna končan. Od 10 milijonov štrajkujočih jih je ostalo na štrajku le še okoli en milijon, v glavnem v raznih panogah kovinske industrije.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik L. B. Johnson imel kratek razgovor s predsedniškim kandidatom sen. E. McCarthyjem, da ga informira o važnih mednarodih vprašanjih, ki zadevajo trenutno ZDA.
RIM, It. — Poskus krščanskega demokrata M. Rumorja, da bi sestavil novo vlado “leve sredine”, ni uspel. Rumor je komaj en dan potem, ko je naročila sprejel od predsednika republike Saragata, to vrnil.
Hjl) Ameriška Domovina
xS9E5^
Bil / oi. v^iuir Ave. — HJtncieraon 1-062# — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
PuDlifahtd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£& Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca y.n Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
lini ted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fur one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio -jg/grv.. gj	No. 116 Wed. June 12, 1968
Pred francoskimi volitvami
Čisto posebne okoliščine so postavile trenutno francosko politiko v središče mednarodne pozornosti. Francoska politika je namreč postala čudna mešanica socijalnih in političnih interesov, ki gredo včasih vštric, včasih pa v nasprotnih smereh — navadno v škodo socijalnih in političnih organov francoske javnosti.
Najprvo je treba podčrtati zmedo, ki jo je napravila v Franciji DeGaullova politika zadnjih par tednov. Divji štrajki študentov in delavcev, povezani s političnimi zahtevami, so spravili De Gaulla v zadrego že takrat, ko je bil v Bukarešti. Vrnil se je hitro domov, obljubil študentom, delavcem in ostalim francoskim slojem celo vrsto reform, reforme same je pa postavil na referendum. Do tega trenutka je bila generalova politika dosledna in jasna. Potem se je čez noč vse spremenilo. General je referendum preklical, razpisal pa volitve za 23., odnosno 30. junij. Na tak pre-okret v njegovi politiki ni bil nihče pripravljen, ne njegova stranka ne njegova opozicija. Kaj je generala nagnilo do take spremembe?
Zaenkrat vemo le to, da je general imel oster nastop s svojim ministrskim predsednikom Pompidoujem, ki je generala opozoril, da ima samo dve poti odprti: ali razpis novih volitev ali odstop. Za, generala je bilo to nepričakovano odkritje. Umaknil se je za poldrug dan iz javnosti, vrnil se vanjo s predlogom o novih volitvah. Vse drugo je za enkrat le ugibanje.
Generalova politika je pa ustvarila celo vrsto slepih
ulic.
Najprvo je njegova vlada dosegla sporazume z delavskimi unijami o načelih zahtevanih reform. Sporazumi so obsegali tudi praktične stvari, na primer višje plače, nove socijalne ugodnosti, več pravic pri vodstvih podjetij itd. Študentom so bile zagotovljene zahtevane reforme. Delavske unije so hitele, da pridobijo delavce za pristanek na dosežene kompromise. Deloma se jim je to posrečilo, deloma pa ne. Vse misli so bile usmerjene na referendum. Čas je hitel, treba se je bilo odločiti za ali proti.
Pa ti pride general z novimi volitvami. Dočim ni bilo preje nobenega govora o tem. ali naj referendum pomeni politično zaupnico režimu, je sedaj general sam postavil to vprašanje na dnevni red in zmedel vse račune opoziciji. Že v pogajanjih z režimom pred razglasitvijo referenduma so delavski zastopniki skušali doseči kar največ za delavski stan in so tudi dosegli. Sedaj ne morejo generalu očitati, da nima smisla za pritožbe delovnega človeka. S kakšnim programom naj gredo torej na volitve? Od programov so pa tudi odvisne razne volivne koalicije. Ali se dajo programi ustvariti preko noči, volivna koalicija pa doseči v nekaj u rah ?
Opozicija ne more torej proti generalu postaviti programa, ki bi vseboval kaj bistveno novega. Pa tudi, ako bi hotela storiti kaj takega, ne bi mogla, ker manjka časa. Ravno tako manjka časa za razne volivne kombinacije, ki zahtevajo dolgotrajna pogajanja.
Zmeda vlada tudi med generalovimi pristaši. Sicer trdijo, da bodo pri volitvah gotovo zmagali, toda jamstva si ne morejo v svoji notranjosti dati. Poleg tega je pa treba obnoviti harmonijo med raznimi strujami DeGaullovega gibanja, kar pa ni lahko, ker so se posamezne struje že kar navadile. da se obnašajo kot male neodvisne stranke.
Čas za vlaganje kandidatnih list je že za nami. Med tem se je začelo vračati gospodarsko življenje v normalne kolesnice. Vse stranke brez izjeme se bodo pulile za zaupanje volivcev, to bo pa zelo tvegan posel.
Normalno bi bilo, da bi vladne stranke poveličevale zasluge njihove vlade. V to pa volivci ne bi dosti verjeli, saj je požar divjih štrajkov jasno pokazal, kako malo Francija ceni pridobitve. DeGaullovega režima v domači politiki. Z DeGaullovo politiko na gospodarskem in socijalnem polju si torej generalova stranka ne more dosti pomagati. Saj so ravno zadnji sporazumi med delavci in podjetniki pokazali, kako malo so preje imeli delovni ljudje od DeGaullovega režima. Še manj se morejo vladne skupine bahati, da je sedanji režim reševal tekoče probleme v zvezi z narodom. General je zmeraj poznal le svojo voljo, ne pa narodne, in se s tem celo postavljal. Torej je pametnejše čim manj govoriti o svobodni demokraciji.
Pač pa bo lahko opozicija očitala De Gaullu prikrito diktaturo, ki traja že 10 let. Temu nasproti bo general lahko pokazal na dogodke zadnjih nekaj tednov in vprašal Francoze, kdo jih je obvaroval pred divjo revolucijo, ki so se na njenem koncu že začeli kazati začetki rdeče totalne diktature. Za tako vprašanje bo imel povprečni Francoz kar dosti smisla. Saj je na svojih plečih čutil, kam lahko hitro zapelje kaos in kako hitro se v človeka vseli strah za
lastno osebno varnost in gospodarski obstoj. Ako pa ga postavimo pred izbiro: ali De Gaulle ali nevarnost leve diktature, bo večinoma odgovoril: “Sem za generala.”
To vprašanje ustvarja v pristaših De Gaulla toliko optimizma, generalovi opoziciji pa dela toliko nemirnih noči.
Edini, ki ne živijo v precepu, so francoski ultra-levi-čarji. Njihov cilj je jasen: delati čim večjo zmedo, rušiti elemente francoske družbe, pripravljati pot novi anarhiji. Zadnji tedni so ultra-levičarjem pokazali, da je francoski narod žal zelo dovzeten tudi za take ideje.
I. A.
I BESEDA /z NAROPA j
ŠEPET POD TURNOM
Piše rojak iz prestolnice
WASHINGTON, D.C. — Zadnjič sem zapisal, da se bomo morali tudi mi, stari, malo pomladiti in gledati drugače na svet sprememb, v katerem živimo. Da je to bilo lažje zapisati, kot pa izvesti, vem iz lastne izkušnje. V tolažbo pa mi je, da se isto dogaja tudi pravim Ameri-kancem. Pravijo, da je apaški poglavar Krivostegno kljub nasprotovanju svoje žene, Dehtečega osata, poslal svojega nadebudnega sina, Krivokljunega orla, na univerzo, da se tam izobrazi in proslavi ime apaškega plemena. Pa je fantu na univerzi res tako ugajajo, da jo je kresnil naravnost med bitnike. In tak je tudi prišel domov. Ko ga je Krivostegno zagledal, mu je tako vzelo sapo, da dolgo časa ni mogel do nje. Nazadnje se je seveda le znašel. Takrat je sina ljubeznivo in prijazno objel, ga potrepljal po rami in rekel: “Dolgi lasje, ogrlice in bose noge. Dobra šola, ki tako spoštuje stare indijanske običaje.” Kako je Krivokljuni orel opravil pri Dehtečem osatu, pa rajše ne povem. Še tisti dolar, ki mu ga je Krivostegno dal, da bi si kupil še več ogrlic, mu je vzela. Je mar v tem razlog, da je današnja mladina razdvojena, kot sama trdi?
KONGRES. — Ko bi jaz bil arhitekt in bi mi poverili novo gradnjo Kongresa, bi nad vhod in povsod, kjerkoli mogoče, vklesal tri strašno važne besede: Obljuba dela dolg. To pa zato, ker se mi zdi, da sem nazadnje le pogruntal, “kje je nekaj narobe”, kot sem zadnjič skromno pribil.
Če pogledamo v pretekle za-konodavstvene podvige Kongresa, bomo videli, da naše oblasti niso ravno štedile s pomočjo revščini. V velikem obsegu se je to začelo kmalu po slavnem Rooseveltovem govoru leta 1937, ko je izjavil, da je “tretjina A-merike slabo nastanjena, oblečena in prehranjena”. Čemu torej, po 30 letih državnih podpor, še vedno revščina? Prejšnji teden je, na primer senat izglasoval zakon o večjih podporah šolskim kuhinjam in prehrani revnih. Še preje je senat odobril kar 5 milijard za gradnjo stanovanj. Torej? Vidite, dragi bralci, vse težave tiče v nekem zakonskem “hakeljcu”. S tem ne mislim zakona kot zakramenta, ki je pravzaprav tudi neke vrste “ha-keljc”, pač pa Kongres in njegove procedure. To moram, to se razume, malo natančneje razložiti. Da bo razlaga čimbolj stvarna, bom vzel za primer brezskrbno ž i v 1 j enje velemestnih podgan. (Prosim, upoštevajte, da mislim prave podgane; živali, ki spadajo med glodalce in se dele med domače in divje živali!). Lansko leto so ameriške podgane tako cvilile, da se jih je slišalo še na luni. Vsaj tako je trdil neki časnikar, ki je bil tam čisto naskrivaj, da si je vse lepo uredil in pripravil za prvi interview s prvim človekom, ki bo stopil na luno menda že prihodnje leto. Cvilile pa so podgane zato, ker jim je sam Kongres stopil na rep. Kongres je namreč takrat izglasoval za letos 20 milijonov in še toliko za prihodnje leto, da bi na ta način bila podganam v Ameriki onemogočena življenje in sreča enkrat za
vselej. To, kar sem doslej napisal, se bere malo zmedeno in brez zveze, ker še nisem povedal “hakeljca”. Ta bo pa takoj vse potegnil skupaj. Ta “hakeljc” pa je namreč v tem, da je Kongres le odobril 40-milijonski program za dokončno iztrebljenje podgan, ni pa odobril potrošnje teh 40 milijonov. Bridka posledica tega zakonskega “hakeljca” je zdaj v tem, da doslej nismo potrošili niti enega penija iz “pro-tipodganskega zakona”. Kako naj bi ga, ko pa ga sploh še nikjer ni... Zato pa imamo še vedno podgane — in reveže tudi...
SVETIŠČE. — Ah, tu pa bi se človeku kar srce raztopilo. Lepo je in povsod vlada mir. Celo, kadar so Slovenci zraven. V nedeljo, 28. maja, so imeli, oziroma, smo imeli koncelebrirano slovensko mašo v čast Marije Pomagaj, katere praznik je bil prejšnji petek, 26. maja. Soma-ševala sta spet častita gospoda dr. Blatnik in S. Ceglar. G. dr. Blatnik je pridigoval in opozoril zbrane, da po naključju božje Previdnosti žive v pomembnem času obletnic 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev, 100-letnice smrti svetniškega škofa Barage in tudi obletnice konvencije SŽZ, ki je spravila v tek zbirko za slovensko spominsko kapelo, trajni spomenik naše narodne preteklosti. V ganljivih besedah se je potem spomnil tudi posvetitve Slovencev Mariji in velike slovenske spokorne procesije v težkih in temnih dneh zadnje svetovne vojne. Maša pa res ni mogla biti bolj slovenska, kot je bila, saj smo poleg slove nskega bogoslužja imeli tudi slovensko petje in slovenske narodne noše. Res je težko najti primernih besed, ki bi opisale naša čustva, ko so naše male deklice v narodnih nošah prinesle na oltar hostije in vino. Upam le, da bodo tudi prave slovenske cerkve uvedle ta običaj. Ne vem, kako bi še lepše mogli uvajati naš slovenski ameriški rod v našo slovensko skupnost ...	BC
Sen kresne noči
CLEVELAND, O. — Naznanjamo sledeči spored SAVINE-GA večera, ki se bo pričel z večerjo ob 7. uri. Gosti bodo postreženi do 8.45. Sledil bo program, ki bo trajal približno tri četrt ure. Za nadaljnje prijetno razpoloženje bo skrbel nam vsem dobro poznani gost iz Chicaga: kvintet “Tivoli” in nas zazibal v priljubljenih ritmih pozno v noč.
Pohitite z nakupom vstopnic za ”Sen kresne noči”. Na razpolago so le še do vključno danes — 12. junija.
Na svidenje v soboto, 15. junija, v dvorani sv. Vida!
Odbor
Poplava telefonov?
Za primer, da se bo število telefonskih aparatov povsod po svetu še nadalje zviševalo tako naglo kakor zadnja leta, napovedujejo izvedenci “telefonsko poplavo”.
V obdobju 1956-67 se je namreč število telefonskih priključkov podvojilo, takp da je znašalo 208.5 milijona, od tega lOO milijonov v ZDA. Izvedenci ameriške telefonske in brzojavne družbe so izračunali, da “že čez nekaj let ne bo varen pred telefonom noben prostroček na zemeljski obli”.
Misijonar piše v Cleveland Marjanci Gorše
LUSAKA, 3. junija 1968. — Draga Marjanca! Rad bi ti napisal nekaj besed in to v Ameriški Domovini, da bodo tako tudi drugi naši prijatelji lahko prebrali to pismo.
Najprej naj ti omenim, da se prav dobro spominjam najinega srečanja pri družini g. Kneza, kamor me je odpeljal na obisk moj stric, ko sem se lani mudil v Clevelandu. Prišla si v spremstvu svojega malega bratca Martinčka, ki je bil takrat v svojem četrtem letu. Spominjam se prijetnega pogovora, v katerem je Martinček izrazil svojo pripravljenost, da se mi pridruži kot misijonar v Afriki.
Te dni pa sem dobil tvoje pisemce. Tako lepo je, da ga bom kar prepisal. Takole si napisala: “Dragi gospod misijonar!
Preteklo nedeljo sem šla k prvemu sv. obhajilu. Bilo je tudi ■ en dan po tem, ko smo pokopali preljubega mi bratca Martinčr ka. Bila sem še vednb žalostna, čeprav bi moral biti to lep in, vesel dan — dan prvega svetega obhajila. Vem, da so pri vas revni in lačni otroci. Zato vam pošiljam del tistega denarja, ki sem ga dobila od ljudi za moj praznik. Naj bo v spomin na mojega bratca za misijone.
Lepe pozdrave sprejmite od Mary Ann.”
Draga Marjanca, hvala ti za plemenito darilo. Pokazala si, da ne misliš toliko na sebe kot na druge. Hudo je, da ste se morali tako kmalu posloviti od Martinčka, vendar nas tolaži njegova velika dobrota, s katero se je poslovil s tega sveta. Še pet let mu ni bilo, pa je že tako rad molil in nosil cvetke na Marijin oltar. Pripravljen je bil — ko bi odrasel — oditi v Afriko na pomoč bednim poganom.
Tvoj dar za misijone mu bo v veliko tolažbo v nebesih. Ti si storila, kar bi ti on gotovo priporočil in česar je gotovo zelo vesel. Tvoje darilo bo uporabljeno za našo novo cerkev, ki jo gradimo sredi zelo b.e d n e g a predmestja Lusake, kjer je naš misijon Matero. Dvajset tisoč ljudi živi v skromnih kolibah in barakah in še vedno prihajajo novi tisoči, ki si gradijo skromne hišice — brez vodovoda, brez e-lektrike, brez kanalizacije, brez urejenih cest in brez prostora za igrišča, parke ali dvorišča. Hišice in barake so kakor brez reda nametane in med njimi se lovijo tisoč otrok. Več sto jih ni dobilo prostora v šolah, čeprav bi se radi učili. Naša dva katehista imata za okrog 700 otrok nekakšno šolo kar na prostem. Učita jih katekizem, brati in pisati in peti. Ko pa bomo imeli pod streho novo cerkev, bodo tudi o-troci dobili primernejši prostor za učenje verouka.
Gradnja cerkve hitro napreduje. Ob koncu junija, upam, bomo začeli cerkev pokrivati. Tako bomo to veliko delo končali dva meseca prej, kot smo pričakovali. Potem pa bomo začeli z notranjo ureditvijo, postaviti bomo morali primeren oltar, u-rediti zakristijo in pisarno, klopi, križev pot, prostor okrog cerkve itd.
Ko se, draga Marjanca, spomniš na Martinčka, se spomni tudi stotin otrok, ki se lovijo med kolibami v predmestju Lusake. Priporoči jih Bogu, da čimprej postanejo sposobni za sv. krst. Na binkoštno soboto smo krstili 70 odraslih. Tako, vidiš, katoliška vera hitro napreduje — v našem misijonu sredi Afrike.
V svojem imenu in v imenu vseh slovenskih misijonarjev v Zambiji, pa tudi v imenu malih prijateljev iz predmestja Lusake prisrčno pozdravlja tebe in tvoje domače
P. Jože Kokalj, D.J. Matero Catholic Church P.O. Box 2527 LUSAKA, Zambia Africa
Senator
Robert F. Kennedy
STOCKTON, Calif. —
po zahvalno društveno plaketo, j Sledila je prijateljska zabava pri bogato obloženi mizi, za ples in [zabavo pa sta s starimi vižami brata Franc in
Dva < razveseljevala brata sta našla skupni prostor (Miha Grdodolnik. Iz te proslave na Arlingtonskem pokopališču.[je slavljenec Franc s prijatelji Dve imeni: JOHN in ROBERT lin znanci, poslal lep pozdrav KENNEDY sta izbrisani iz se- svojim domačim v stari kraj, po-znama živih. Ni pa izbrisala zlo- sebno pa svojemu dragemu oče-činska krogla pisanih besed, ka- tu Francu v Avstrijo, kjer se je tere bodo ostale v zgodovini a- radi višjih sil odločil, da bo zlato meriškega naroda.	[jesen svojega življenja preživel
Soha Svobode sklanja svojo v Avstriji, onstran Julijcev in
glavo v sramoti zločinov tega stoletja. Mrtvo telo pokojnega senatorja Roberta Kennedy j a leži hladno in negibljivo v spomin milijonom, katerih upi in želje, da jih mladi in sposobni politik popelje v mirnejšo in boljšo bodočnost, so uničeni.
Ni se orosilo nebo, pač pa so rosne oči njegovih prijateljev. Dve pismi ležita pred menoj na pisalni mizi, spomin in odgovor na prošnje priseljenih političnih beguncev za spremembo begunskega vselitvenega zakona. Obe poznamo vsebinsko iz preteklosti v našem časopisu.
Naj poudarimo v tem trenutku ponovno hvaležnost za razumevanje in delo, ki je bilo izkazano tem potom.
Dva narodna junaka spita spanje pravičnega. Dve življenji sta bil darovani iz iste družine, da bi generacija živela v mirnejši in lepši domovini.
Kako naj mati razume to kruto in nehvaležno plačilo? Kako naj bolnemu očetu izrečemo o-pravičilo za ta strašni zločin?
Ni opravičila niti besed, katere naj nadomestijo ti dve življenji, ni podlejšega zločina, kot so bili fanatični streli na ta dva pokojnika.
Čutimo se dolžne, da se v teh skromnih vrsticah poslovimo s prošnjo in molitvijo Vsemogočnemu Očetu: “Daj jima svoj mir!”
S sklonjenimi glavami in trpečimi čustvi prosimo nebo, da bi razumelo žrtve in rodilo boljši sad, s katerim naj plača bodoča generacija ameriškega naroda v dobrih delih in načelu miru preostalemu svetu to krvavo maščevanje.
Dvajseto stoletje, čas napredka, modernizacije in tudi čas krivic in maščevanja, kam hitiš? Kam nas pelješ v nejasno bodpč-nost? Kdo naj odgovori, da bomo razumeli smoter besede miru, medsebojnega spoštovanja in bomo varni pred zločinskimi kroglami? Kam naj se obrnem, da dobim odgovor: “Quo vadiš Amerika?”
Maks Simončič
Milwauske iveri
MILWAUKEE, Wis. — Vročina je pritisnila in takoj pomislimo na proste dni. Za meščane so počitek, sonce in sveži zrak v prosti naravi zdravje in zadovoljstvo. Prepričan sem, da nam najbolj koristi, če jo mahnemo proti lepemu Triglavskemu parku, ki je že urejen in očiščen. Park je ves v zelenju, in se kar blešči od radosti in veselja, češ poglejte naše ponosne hraste, kjer objemajo društveni dom, kapelico, poslušajte naše ptičke peti, poglejte štajersko urejeni Ornikov vinograd, poglejte naše triglavanske člane in članice mladino, kako so srečni, da so mogli sredi parka zgraditi lepe in obširne družinske gozdne hišice, kjer lahko nemoteno uživajo blagodat sonca, svežega zraka, kopanja in v nočnem času potepajočo bledo luno in šepet drevesnih listov s čričkanjem murnov in drugih nočnih gostov.
*
V tem spomladanskem okolju je pretekli mesec v Triglavskem parku praznoval svoje srečanje z Abrahamom neumorni društveni delavec in duša tega parka Franc MEJAČ. Predsednik društva Triglav, Janez Limoni je v imenu članstva za društvene zasluge in za neumorno delo izročil jubilantu Francu Mejaču le-
Karavank, kjer bo s ponosom vdihaval slove nski planinski zrak in pozdrave svoje ljubljene domovine. Pozdravljen oče Franc, naj Vam Bog da še mnogo let sončnega življenja in prejmite iz Amerike najboljša voščila.
Slovensko kulturno društvo TRIGLAV ima svoj prvi letošnji piknik v nedeljo, 23. junija, v Triglavskem parku. Kakor vedno bo tudi to pot preskrbljeno za dobro jedačo, mrzlo pijačo, za ples in dobro voljo. Vsi prija' teljsko vabljeni!
Prijateljske čestitke izrekamo mlademu in brhkemu, slovenskemu dekletu in odlični triglavski športnici Marici Bambi' čevi, ki je pred par dnevi z odličnim uspehom graduirala na Mercy High School”. K veselj11 očeta Ivana in mame Marice ter brata Ivana ml. se pridružuje]0 tudi ostali1 člani in prijatelj'-Graduantki Marici Bambičev' voščimo v njeni prihodnjosti vse najboljše in veliko uspeha. P°' zdravljena!
Slovenska rojakinja in članica društva Triglav, prijazna Justi' na Veselova, si je pred kratki"1 v avtomobilski nesreči pretresi" zgornji del telesa tako, da se jc morala zateči po zdravniško P°' moč v bolnišnico. K sreči sC zdaj že zdravi v domači oskrb' in zdravje se ji vrača prav hi' tro. Draga Justina, kaj pom3»a’ če si še tako previden — ko Pa drugi niso. Pozdravljena in vsC najboljše želje Tebi, Veselove-mu Ludviku in sinu Ludvik" ml., Viktorju in malemu Franci'
ju.
*
Znana radijska postaja W3VUF v Milwaukeeju, na kateri jo tud' slovenska radijska ura vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne, je prešla v nove roke — in s te"° tudi povišanje najemnine. Toda amerikansko-slovenska radijsk3 ura, ki jo vodijo Louis in Dol° res Ivanchich ter Alois Galič. b° kljub povišanju najemnine ost" la tako kot do sedaj. Pisec “1^' wauskih zapiskov” v AD je za pisal: Za mnoge naše ljudi je oddaja življenje — in verjet"0 bi bili zelo razočarani, če bi za vedno prestala. Zato ste nap'0 šeni, da jo moralno in finančn" podpirate. Hvala Vam in P° zdravljeni!
Želim vsem rojakom in roia kinjam prijetnih počitnic in v najboljše želje.
oj"
če je res zadnja!
Pesnik: Kako ti je všeč zadnja pesem?	.	^
Kritik:	Kar dosti, če je
zadnja!

“Tine, kje je pa mama-“Pri sosedi, a mora hib ^ čas nazaj, ker je šla pred šti" urami tja za deset minut.
“Zakaj me tepeš, teta'v0d-sem ti to, da si podobna njemu konju, rekel že Pr teden?”	, ,a v
“Ja, a šele danes sem vid" ^ zoološkem vrtu povodneg" nja.”	_____
BOGOMIR MAGAJNA:
GRANIČARJI
je bila svetla in slapovi od j>oriije Sore, ki so padali v glo-°ki strugi čez strmo skalovje,
se s stoterimi grivami leske-v mesečini. Njihov šum je ^Prestane spremljal samotne 0rake obeh pešcev. Sla sta mi-i110 pečine kralja Matjaža, ki je ^ad velike zijalke strmela vi-Sok° nad njima.
Pravijo, da spi tukaj kralj fktjaž in čaka, da ga kdo pre*-udi. Vstal bi in potem osvobo-^ ves narod,” je rekel. “Jaz pa Sem preiskal vse rove in nisem J^kjer našel kralja Matjaža. °da nekoč je živel. Sovražniki s° mu ugrabili Alenko. On je Pjkil sovražnike in odpeljal A1enko na svoj dom.”
Pana ga je svetlo pogledala ^ri teh besedah, on pa jo je pri-za roko, toda jo je takoj
opustil
in rajši položil svojo
mg njenega vratu, j Nič se ne boj! Toda tako ePa noč je, da se mi zdi veliko ePša, če ti držim roko krog ^tu, pa saj nima§ fanta. Kaj-da ga nimaš?” — Dana je ^kimala. “Vidiš, jaz bi ti kar ajrajši nekje tu v bližini dobil aažbo. Morda bi bilo potem vse tirugače, kaj praviš?” — Dana je zopet svetlo pogledala z Vekkimi očmi.
Veš, ne smeš misliti, da sem f1Jan. Danes sem res pil žganje, ^et' sem bil žalosten — toda ’Cer ga pijem redkokdaj in vse-le takrat, če sem žalosten. edaj pa govorim popolnoma rezno. Veš, ti mi res ugajaš.
a) vitka in krepka si še bolj
^ srna, ki jo srečam včasih v eh gozdovih. Pa tudi zelo lepa Veš, koliko zaslužim na me-Sec? Ne boš uganila. Zaslužim !s°č in dvesto dinarjev.”
Uana ga je pogledala s spoštovanjem, toda rekla ni nič.
“Seveda, ne smeš misliti, da Se ti hvalim. Toda življenje je ^ndanes težko. Kam pa ti nameravaš prav za prav? Kje si a°š iskala službo?”
“V Ljubljano bi šla. Ce bi nič j16 našla, bi šla naprej. Neka iz ^ije je sedaj v Sarajevu.”
"To je tudi daleč, da veš, Da-a’ in končno Bog ve, kako bi
kilo
tam, četudi bi šla. Rečem
kni
najbolje je, da ostaneš nekaj
tukaj. Jaz bi pozvedoval za
Vala v ušesu in kis na mizi
Z raznimi sredstvi skušajo ljudje premagati pozabljivost.
ahžbo in ne bi je bilo težko ebiti, Tu na primer v gostilni Tončki’ bi se dalo kaj do-j11- Posestvo imajo precejšnje p nčerki komaj zmagujeta delo. ^Hožiii sta mi sami to. Tja p0ti jeseni pa bo dela še več. ^a3 bi silila v mesto! Sicer je tGfSl° leP°> Pa ubije mar sikala človeka. Še mene bi sko-tu!] Ukil°' Vidiš, na deželi pa je * lepo, samo če zna človek, s^lno živeti. Marsikako ve-1°, ki ga v mestu ni, najdeš Meželi,”
prj aria je zavzeta poslušala to VGdP°Vedovanje, ki je postajalo V bolj navdušeno, in ni ,e a> ali bi verjela ali ne. L a nje skoraj ni pustil do ^ošu0- v°jak’ ki Je stopal pol ji -f °’ P°1 razigrano poleg nje, ba ° uSajal in neprestano se je °Zir	n°eni poti ob Sori
sala nanj.
p0vlcer je tudi drugače bila ta lljitn^0Se'3n° ^ePa- Visoko nad a Se je med smrekami skri-
Vai
mesec in
se je zdelo, da so
blev.r^0vi smrek izpremenili v J^ei se kres. Ponekod je bila jG 2 ^°Sreznjena v temo in oba Jot IiIa senca» drugod pa se je l^t^^^kala med travniki, nad lrn^ j® bilo mogoče razloče-nirnvenkasti sij meglic, ki so
0hkrCrni^nO visele nad tratami aJ tik nad travo in nad cvet-
Kresne noči
lo- junija 19G8 pri Sv. Vidu *e imate vstopnico?
jem. Tu in tam se je med grmovjem ali jablanami, ki so bile vse obložene s sadnjem, prikazala samotna kmečka hiša. Za kakim oknom je že gorela luč in je bilo videti široke slapove nageljnov, ki so kodrasto padali na od mesečine razsvetljeni zid. Tu in tam je stal mlin in voda je še drčala po dolgih, z zelenimi algami pokritih koritih na črna, mokra kolesa, ki so se enakomerno vrtela. Ropot kamnov je spremljal ta čudni par še daleč po poti. Prijetna toplota, prepojena z vonjem pokošene detelje, je opajala oba. Včasih sta umolknila in stopala mnogih sto korakov tik drug drugega. Pa sta potem zopet izpregovorila po nekaj skoraj brezpomembnih besed, toda izprogovorjene so bile z nenavadno svežim in živim glasom, kakor da je klicalo obema tiste besede samo srce na ustnice. Tako se je porajala v teh krepkih živih srcih ljubezen na novo. Saj Dana je imela šele dvajset let in je gotovo že enkrat ljubila — zgodbo Tineta Sodje pa dobro poznamo, vendar se je porajala ljubezen v obeh, kakor da bi bila prva in sta jo oba pozdravljala. Tako sta po nekaterih urah dospela do gostilne ‘Pri Tončki. Okna gostilne so bila še razsvetljena. Na dvorišču je stalo nekaj od-preženih vozov, naloženih s smrekovimi debli. Iz hleva se je slišalo brskanje konj. Ko sta vstopila, je nekaj voznikov sedelo pri vinu.
“Na meji sem ujel nekaj prelepega, medtem ko sem nekomu na nekaj časa ali pa za vedno upihnil luč življenja,” je rekel Tin^ Sodja glasno, prisedel z Dano k voznikom in naročil večerjo za oba in pijače. Vozniki in gospodinja so z zanimanjem poslušali zgodbo, ki jo je pripovedoval na dolgo in široko, celo obe mladi hčerki sta prišli poslušat in sta radovedno strmeli na Dano. Videti je bilo tudi, da gospodinji Dana ugaja, kajti prisedla je prav k njej. Tine Sodja se je ravno pripravil, da bi vprašal gospodinjo, ali bi vzela Dano k sebi; toda v njegovo veliko veselje ga je ta prehitela in je vprašala Dano, ali bi bila pripravljena ostati pri njej, kajti danes je težko dobiti pravo dekle, ko pa vse silijo v mesto. Navedla je pogoje, ki so bili ugodni, in Dana jih je takoj sprejela. Tine Sodja se je tako razveselil, da je pričel dajati voznikom za pijačo. Govorili so najprej o vseh križih in težavah tega življenja, toda kmalu se je iz vsega tega porodilo petje in so peli skoraj samo vesele pesmi. Tine Sodja pa je tako zvesto strmel v Dano, da sta včasih zaradi tega domači hčerki planili v smeh. In kar kmalu se je začelo svetlikati za oknom. Utrujena Dana si je želela spanja. Tine Sodja je rekel:
“Bom že poprosil, da me bodo večkrat poslali za kurirja v te kraje, na Vresnik, na Ravne in na Lom — ali v Smrečje, in se bom večkrat oglasil.
Rad bi jo bil objel, pa se je sramoval voznikov in domačih in ji je samo krepko voščil lahko noč. Potem je odšel z vozniki po konje in so napregli. Tine Sodja je sedel na orjaško smrekovo deblo, ki je bilo povezano z verigami, v katerih so tičali debeli krepelci. Tine Sodja je zavriskal. Vozovi so se pomikali naprej. Gostilna, ki je stala v lepi dolinici med divjimi kostanji, je izginila za ovinkom. Tine Sodja se je vozil skozi dolino na deblu, ki se je z zadnjim koncem pozibavalo proti cesti. Silno vesel je bil. Nič ga ni skrbelo, kaj bo rekel komandir, in zdelo ^e mu je, kakor da je to noč prišel na popolnoma drug svet.
(Dalje prihodnjič)
“Napravi si vozel na robcu,” radi svetujemo tistemu, ki bi moral opraviti to ali ono, pa se bojimo, da bo pozabil. Ta recept proti pozabljivosti je očitno že precej zastarel, zakaj mednarodna skupina psihologov je dobila pestro zbirko odgovorov na vprašanje, zastavljeno več deset tisoč ljudem: “Kaj storite, da ne bi pozabili česa važnega ali tudi manj pomembnega, na primer dobre smešnice?”
“Zelo preprosto,” se glasi eden izmed zanimivih, pa tudi svojevrstnih o d g o v orov, “zakonski prstan nataknem na prstanec druge roke. Kaj kmalu vpraša kak znanec, kje ga imam. Trenutna zaskrbljenost zadošča, da si pozabljeno reč prikličem v spomin.”
Nekateri izmed tistih, ki ne bi smeli pozabiti česa pomembnega, si zvečer, preden ležejo k počitku, pripno ročno uro na desno zapestje, medtem ko jo ponavadi nosijo na levem. Slaba stran takšne in podobnih metod je v tem, da se sicer spomnimo, da nečesa ne bi smeli pozabiti, nobenega jamstva pa ni, da se bomo tudi spomnili, kaj je tisto.
“Imam kuharske bukve,” je odgovorila gospodinja, “v katerih so recepti razvrščeni po abecedi. Listam po knjigi, dokler ne pridem do črke, s katero se začne beseda (ime ali reč), ki je ne smem pozabiti. Brž ko potem ponovno listam po knjigi, se spomnim tisti hip, ko pridem do določene črke.”
Ta ali oni postavi na mizo v spalnici predmet, ki nikakor ne sodi tja, na primer steklenico s kisom. Naslednje jutro izpolni tisti predmet enako nalogo kot vozel na robcu. Nekdo je odgovoril, da načečka nekaj besed na list, ki ga zvečer položi pred budilko. Ko hoče zjutraj pogledati na uro, opazi najprej tisti listek.
“Če hočem kaj ohraniti v spominu, povem otrokom in jim rečem, naj me kasneje spomnijo,” se glasi eden nadaljnih odgovorov. “Otroci to sicer storijo le redkokdaj, toda v njihovi navzočnosti se vselej sama spomnim.”
Potemtakem je kup sredstev in pripomočkov, da se spomnimo, česar ne bi smeli pozabiti. Seveda pa ni priporočljiva dokaj nevsakdanja metoda neke angleške študentke. V spalnici si je hotela zagotoviti nekaj, kar bi jo zanesljivo spomnilo. Ker ni imela pri rokah ničesar posebnega, vsaj tako je mislila, je segla na nočno omarico po škarje za nohte in izrezala iz rjuhe obliko vseh tistih predmetov, ki jih ne bi smela pozabiti.
Stranki v Clevelandu s® pripravljata na kampanjo
CLEVELAND, O. — Vročina gori ali doli, obe naši glavni mestni stranki, demokratska in republikanska, sta se že začeli pripravljati za volitve.
Republikanci so zaenkrat pokazali več vneme. Oba njihova voditelja Stillman in Hughes hočeta pač pokazati, da nova metla bolje pometa. Naj prej e sta ustanovila poseben odbor, kjer bo 27 najbolj navdušenih republikanskih aktivistk pokazalo, kaj pomeni ženska'pobuda. Novi odbor bo imel dosti posla prav tja do novembrskih volitev.
Stranka sama se pripravlja na sprejem njujorškega župana Lindsayja, ki postaja zmeraj vidnejša zvezda na republikanskem političnem obzorju. Lindsay bo imel par shodov za svoje pristaše. Takoj za njim bo obiskal naše mesto pravi republikanski kandidat za predsednika guverner Rockefeller. Njegov nastop v Clevelandu bo v sredo. Bo pa to res prava volivna kampanja, obdana in posejana z vsemi pridevki, kar jih pozna ameriška politika za take slučaje. Kdor se torej zanima za politiko, mu v prihodnjih dnevih ne bo dolgčas.
Voditelj naših mestnih demokratov A. Porter je pritegnil k delu kar 22 lokalnih strankinih podpredsednikov. Dodelil jim je delo in pristojnosti. Pravi, da sam vsega ne bi zmogel, zato je že sedaj napravil načrt, kako deliti delo in seveda tudi odgovor-
kancev balo ponovitve volivne-ga boja Nixon-Kennedy.
Guv. Rockefeller, njegovi prijatelji in nasprotniki Nixona imajo še vedno toliko delegatov, da lahko preprečijo Nixonovo imenovanje pri prvem glasovanju in tega omogočijo tudi komu drugemu, če se bi le mogli zediniti. Odločitev je v rokah vodnikov delegacij držav New York, New Jersey, Pennsylvania, Michigan, California in Ohio. Nobena izmed teh delegacij še ni pokazala, da teži proti Nixono-vemu taboru. Njihovi vodniki jih imajo precej trdo v rokah. Če bi se sporazumeli in vsi podprli Rockefellerja, bi ta utegnil Nixonu potegniti imenovanje v zadnjem trenutku izpred nosu.
Francoz je so že začeli plačevati svojo ‘‘revolucijo”
PARIZ, Fr. — Ko so se v maju začeli “divji štrajki in demonstracije spreminjati v anarhijo (radi lepšega so ta pojav imenovali tudi “revolucijo”) so se tako DeGaullov režim kot podjetniki tako prestrašili, da so ugodili skoro vsem zahtevam delavskih unij. V rekordno kratkem času so bili doseženi novi sporazumi o mezdah, ki so sedaj za 13% do 15% višje od tistih, ki so bile v veljavi pred “revolucijo”.
Seveda so vsa podjetja, tudi tista, ki so državna last, morala takoj začeti zviševati cene. Tako preživlja sedaj francoski konsu-ment novo krizo, ki se pa zanjo
nost za uspeh. O morebitnem “Že kot otrok sem stal tako ?efPehu seveda, seda^ š® ne
dolgo na eni nogi, da sem se spomnil,” je odgovoril trgovec. “To se še vedno obnese. Možgani delajo mrzlično, dokler se ne spomnim pozabljenega, nemara tudi zato, da bi se čimprej rešil iz neugodnega položaja, ko stojim na eni nogi.”
Nadaljnji nasvet:	“Če si ho-
čem zapomniti kaj posebnega, vtaknem v uho kosmič vate. Vsak znanec, ki ga srečam, me vpraša, ali me bolijo ušesa. Takoj se spomnim.”
kaže govoriti, za kaj takega pride čas šele po volitvah.
ftixon še ninia zmage
NEW YORK, N.Y. — Ugledni republikanci zatrjujejo, da Richard Nixon kjlub vsem svojim zmagam pri primarnih volitvah in samozavesti, ki jo kaže, še nima imenovanja za republikanskega predsedniškega kandidata v žepu. Njegov položaj se je s smrtjo R. F. Kennedyja nekaj u-trdil, ker se je veliko republi-
PO BLIŽNJICI — Igralka Susan Saint James si je po ogledu gasilskega oddelka izbrala bližnjico; namesto po stopnicah se je spustila navzdol kar po drogu.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo.
Brezplačen proračun — zmerne cene.	f
javnost še ne meni. Od dneva do dneva se mu življenje draži, dobiček, ki ga ima od novih plač, pa topi.
Da bo to imelo svoj vpliv na parlamentarne volitve, je jasno. Vprašanje je le, koga bo volivec-potrošnik krivil za gospodarski razvoj v dnevih revolucije, ki je zopet prevalil vse stroške na njegove rame.
Pred novimi rasnimi izgredi v državi Alabami
MOBILE, Ala. — Mobile je drugo naj večje mesto v Alabami, pride takoj za Birmhingha-mom. Mestno pristanišče je po pomenu šesto v naši deželi. Mobile ni ravno revno mesto tudi za severnjake. Prebivalstvo je pa mešano, zato je tudi tam potekala šolska integracija z velikimi težavami, še danes obstoja večinoma le “simbolična” dese-gregacija, saj nista niti 2 odstotka črnih šolarjev integrirana.
Pretekli teden je pa naše Vrhovno sodišče sklenilo, da mora biti simbolične šolske integracije konec. To velja sedaj za vse južne države, seveda tudi za mesto Mobile. Tam je radi tega že nastal vihar med belimi domačini, ki imajo šolsko mladino.
Najbolj so se razburili radi tega, ker ne bo več mogoče seliti otrok iz šole v šolo. Vsak otrok bo moral obiskovati šolo v svojem okolišu. Domačini pravijo, da si pravice do svobodne izbire šole ne dajo vzeti. So že osnovali razna društva za obramob svojega stališča.
Vse to napoveduje nemire v
Moški dobijo delo
Help Wanted — Male
Retired Man
for sweeping* plastic fabricating plant and offices. Steady work, days.
JACO PRODUCTS CO.
3400 Hamilton Ave. 361-3400	(116)
Mobile, ki se bodo hitro razširili po Alabami in drugih južnih državah. Tega se oblasti bojijo.
Kopica pokojnin
Fernandu Piccardu, 24-letne-mu nameščencu prefekture v francoskem okrožju Pas de Calais, je uspel podvig, ki ga bodo bržkone še dolgo omenjali kot primer ne le francoski, marveč tudi drugi zavodi za socialno zavarovanje.
S ponarejenimi listinami je dosegel, da mu je ustrezna ustanova izplačala vsakega prvega v mesecu 22 pokojnin, torej malone za vsako leto življenja po eno. Goljufijo je izpeljal tako spretno, da je vprašanje, ali bi mu kaj kmalu prišli na sled, če se ne bi njegovo imetje prenaglo množilo: v kratkem je imel Piccard nočni lokal, vilo na podeželju in tri avtomobile.
MALI OGLASI
V najem
Odda se 3 neopremljene sobe in kopalnica, zadaj, zgoraj, eni osebi na 1053 E. 71 St. Pokličite 361-0989 po 4.30 pop.
(118)
V najem
5 sob zgoraj, blizu E. 185 St. Kličite zvečer 531-4504.
(118)
Pozor!
Izdelujem umetno pletene prtičke različne velikosti in oblike. Maria Germ, 7980 Stuart Ave. No. 1, Montreal 15, P. Q. Canada.	(119)
Naprodaj
Hladilnik, kuhinjska miza in 4 stoli, omare, zavese, Electrolux sweeper in drugo. Kličite 361-7294.	(116)
Oskrbnik
Iščemo oskrbnika začasno od 16. junija do 1. septembra. Kličite Tony Bokal MU 1-9675.
(116)
2etiske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za starejšo žensko. Svojo sobo. Kličite Strongsville 238-6283.
-(122)




Lot naprodaj
Lastniki prodajajo sami brez posredovalca
10,453 sq. ft.
Brazil Rd. severno od Lake Shore Blvd. blizu cerkve in šol. Tel. KE 1-4824.	(119)
Stanovanje v najem
4 sobe, kopalnica in vse druge ugodnosti se odda v najem mirni družini. Starejši imajo prednost. Kličite zvečer po 5. uri 881-9947.
__________________________(117)
Naprodaj
Hiša s čevljarsko popravljal-nico, vsa oprema in stroji za popravljanje in prodajo, v zalogi še 1 tisoč parov čevljev, 2 trgovini, 2 stanovanji 5-5, na Lake Shore Blvd. za $33,000.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100
(116)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na 6406 Carl Ave. Oglasite se na 6524 St. Clair Ave., ali kličite 943-3394.	(116)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, pol duplex, samo odraslim. Na 1252 E. 60 St. Kličite po 4. uri EN 1-0352.
(118)
Hiša naprodaj
4-družinska hiša je naprodaj na 891 E. 72 St. Dober dohodek. Proda sc zaradi starosti. Kličite po 4. uri RE 2-9595.
-(118)
KUPI ODBIJAČEV — Na skladišču neke tovarne za kromiranje leži cele kupe kromiranih avtomobilskih odbijačev vseh vrst m velkosti. Ko jih prenote, so pripravljeni za nadomestilo pokvarjenih,'oziroma razbitih ali
obtolčenih.
V najem sc odda
stanovanje 5 sob, zgoraj, na 15322 Waterloo Rd. Oglejte si ga od 10 do 6 zvečer, ali pa pokličite IV 1-5230, razen v sredo in nedeljo.	(H8)
"	--—	*-	-•	)4'
Hiša naprodaj
3-družinska hiša naprodaj 5-6-6, v ospredju trgovina, ki je pa oddana. Carl and Norwood. Kličite 261-6295.
10,12,14,17,19,21 jun)
=2	I>. RAULJEN:	^
Mrtvi ognjenik
1


Kakor velikanski otrok, ki komaj stori prve korake, je stopical proti vratom. Ko je Mirt videl, da bo moral Stakne poprijeti z levico obe palici, da bo lahko odprl vrata, je poskočil in prišel poslednji trenutek na pomoč; že se je hromi Stakne nagnil, ko je dvignil desnico h kljuki, in bi bil omahnil kakor otep, da ga ni Mirt ulovil v svoje čvrste roke.
“Boglonaj, boglonaj,” je rekel Stakne in ga hvaležnp pogledal. “Vidiš, tako ti je na stara leta, če nimaš drugega ko sebe in tožno babo in bebastega sina. Zato, vidiš, gremo rakovo pot in prodajamo in pijemo. Saj je vse skupaj pravi hvost..
“Večerjo... takole... najprej večerjico, potem bo vino teknilo,” — je priliznjeno gostolel drobni Ločnik, še vedno uren kakor vrtavka, ko je postavljal pred Mirta jedačo, tako dišečo, da se je Mirt nehote ozrl proti kuhinji, kjer je skozi lino gledala zabuhla gospodinja in se zadovoljno nasmejala, ko ji je
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Mirt pokimal v čast in priznanje.
Ignacij Orehek, ki je ves čas štedil v besedami, pogledoval zdaj tega zdaj onega v družbi in si brundal zdravičko, je hotel nekaj reči, ko se je Stakne truden vrnil za mizo. Toda Stakne ga je prehitel.
“Gospod Ignacij, kakšna sva bila tisti čas na fronti, ali pomniš? Ti naš mogočni feldvebelj in jaz tvoj zvesti sluga! Lej, kakšna pohaba sem zdaj; — a tistikrat, ko se je fronta razsula in si me potem iz Logatca poslal nazaj po zakopano blagajno našega regimenta... ali se spominjaš? He, tistikrat so me nesle noge skoz noč in mimo vseh laških zased. Pošteno sem opravil in ti si me pošteno plačal, Ignacij. Saj veš, na domačega človeka se edino lahko zaneseš. A kako se potem v življenju vse obrne! Tebi gre pšenica v klasje, meni se piše sama nesreča. No, nič zato, nič zahvale! Kar je bilo, je bilo. Vojska je dala, ne hoti Bog, da bi vojska spet vzela! Samo da si zdrav in bogat in zadovoljen...”
CHICAGO, ILL
BAKER
Part time. 3 or 4 hours daily. References.
MO 6-5486
(115)
HOUSEHOLD HELP
COOK
and care for one adult. Top salary for A-l references. Near North.
DE 7-4354
(116)
J'—11—l—
BUSINESS OPPORTUNITY
BAKERY — BY OWNER Going business. Reasonable rent. Must sell due to other interests. Real sacrifice.
LI 9-1514
' (116)
REAL ESTATE FOR SALE
SLOCUM LAKE-WILLIAMS PARK By owner. 271 Gray St. — Leo Harter. 5 rooms, newly remodeled. New roof. Furnished. 40 miles from Chicago, $7,000.	GR 2-6520
_________________________(116)
BY OWNER
3 FLAT BRICK. Well maintained. 4!& rooms each flat. $305 monthly income plus owner’s flat. $20,500. SP 2-5165
________________________(117)
LAKE CATHERINE For salo by owner. 8 room home. Private beach & pier. $35,000. Priced for quick sale.
395-1410
(117)
HOUSEHOLD HELP
TAVERN
and fixtures with living quarters.
4	furnished, 4 flats, 3 story building.
By owner. $21,000. Call CA 6-9458, or come to 2020 S. Throop. Ask for Joe Andrews.	(117)
ALUMINUM BRASS FOUNDRY Going business reason for selling. Call 226-3773 before 3:30 p.m.; After
5	p.m. call 562-6465.
(118)
Reliable Experienced Woman for weekly cleaning in well kept home. Air-conditioned. No children. Palatine area. References.
Ph. 358-4034
_____________________(117)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Supervise 3 girls, ages 14, 9 & 4. Stay. Own room. References. Palatine area. Call after 4 p.m.
358-9225
(117)
MALE HELP
V CINCINNATI MILL OPERATORS
PRECISION TOOL GRINDERS
Journeymen only,
’f t,, T APPLY OR WRITE AT ONCE
VERN0R TOOL & DIE PLANT
EMPLOYMENT OFFICE:
|	1202G E. Vernor Highway
Detroit, Michigan
CHRYSLER
r	An Equal Opportunity Employer
Ignacij Orehek se je presedal, ni mu bilo všečno, kar je govoril Stakne, dasiprav je ta reč bila že dolgo znana. Stara je bila zgodba, vse tam od konca zadnje vojne se je pletla: kako je Stakne, takrat še urni in pogumni Belovojčan, prinesel Ignaciju Orehku blagajno, polno denarja. Z njo se je Ignacij Orehek obogatil, izginil v Zagreb, potem prišel v Ljubljano. Izprva neznaten kupčevalec je naenkrat postal mogotec. Zavidali so ga domačini in ga častili, kadar je prišel v domači trg. Oče, tovarniški delavec, je zgodaj umrl na jetiki, mati se je zbadala s poniglavim edincem, zapravila hišico in njivo in shirala v ubožnici, sin pa se je prebijal po svetu in nazadnje obogatel. Bahavost ga je naganjala, da se pred domačini izkaže z večjim nakupom. Prilika se je ponudila, da se lepše ni mogel nadejati.
“Naj bo v božjem imenu, pravim,” je Stakne dvignil čašo in družbi nazdravil. “Vse v božjem imenu in po človeški pravici. Zadovoljen boš, gospod Ignacij, lepo bom skrbel, da bo kmetija spet taka, kakršna je bila prejšnja, boljša leta. Še lepša bo; a ti — samo da boš mož beseda, kakor je zgovorje-no in kakor ste čuli. Vi vsi ste priče in Bog nad nami. Na, še enkrat potrdi!” — je Stakne iz-prožil svojo veliko desnico in jo podložil na mizo.
“Je vse zgovorjeno in zapisano, pa konec besedi!” je jezljivo odbil Ignacij. A že se je spet omehčal in položil svojo mehko, mesnato roko v kmetovo raskavo dlan.
“Saj smo možje, ne pa šleve,” je mežikal Toni, kimal z glavo in hitel prinašati čašo k žejnim ustom.
Mirt je dvignil glavo od večerje. Opazil je tisti rahli oblak, ki je bil šel Ignaciju čez obraz. A že je hitela prigovarjati Kati:
“Pij, Mirt! Zakaj pa ne piješ? Taka kupčija ni vsak dan. Si bil kdaj v Belih vodah? Seveda si bil. Tak poznaš Štaknetov grunt, da veš, kaj je kupil gospod Ignacij. Lahko, ko ima kaj pod
palcem. Kdo bi si mislil, da celo kdo iz našega kraja nabere bogastvo! Vidiš, podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža, kakor...”
Skoraj sovražno je pogledala moža, ki je bil v tem spet izpraznil čašo. Toda veselo je nadaljevala:
“Ignacij bo uredil grunt, da ga bo veselje pogledati. In jeseni nas povabi na lovsko gostijo, je rekel. Ali ni tako, gospod Ignacij?”
“Ze prav,” je mrko rekel Mirt in odrinil prazni krožnik. “Prav, vse prav, toda kaj bo pa Stakne zdaj počel?”
“Kaj naj počne!” se je posmehnila Kati. “Saj ne more ničesar več početi. V preužitek se umakne in za grunt bo skrbel, kolikor bo pač še mogel, siro-
V URADNI UNIFORMI — Marquis Giulio Sacchetti, 42 let star rimski plemič, je bil imenovan za posebnega delegata kardinalski komisiji. Na sliki ga vidimo v njegovi uradni, slavnostni uniformi.
mak. O, gospod Ignacij bo še velike reči napravil. Se velike reči, — kaj ne, gospod Ignacij? Saj pravim, ne zamerite, če ne bi imela svojega dedca, v Ignacija bi se zatreskala, v nobenega drugega na svetu!...”
Spet se je zasmejala, da so se zableščali njeni zdravi, lepi zobje. Lahkoživka se je mnogim videla še vedno prikupna, še je premogla nekatere čare, s katerimi je pred petnajstimi leti in še prej in pozneje zmešala glavo marsikateremu naslade željnemu tržanu ali kmetskemu očancu. Mirt je čutil nedoumljivo bojazen pred njo. Nerad ji je ugovarjal, vselej se je skoraj hal, da se bo zdaj zdaj vsula nanj ploha gostih besed, ob katerih bi ga zabolela glava.
“To so pač veliki denarji, kaj?” je vprašal Mirt.
“O, denarji!” je globoko prikimala Kati. Nato mu je zaupno šepnila: “Ti, če pojdeš v Ljubljano, z Ignacijem dobro napletaj! Če boš v sili, ne bo odrekel.”
Mirt je nejevoljno odmahnil z roko in odkimal. Potem je skušal pomenek spraviti v prejšnji tir:
“Pa je vendar čudno, da kupujejo meščani zemljo v takem svetu.”
“Norec ti nevedni, mar ne veš, kakšni so časi? V zemlji je denar na varnem. Sicer pa ... veš... če ti na uho povem: v pogodbi je manj zapisano, kakor je v resnici zgovorjeno. Zaradi sodnih taks ... saj razumeš ... kdo -bo pa uradne trebuhe redil!”
Mirt je pogledal zdaj Stakneta, zdaj Ignacija Orehka. Čeprav sta bila oba v pomenku s sosedoma, so se njegove oči takoj ujele z njunima. Bil je to le kratek poblisek, ki bi bil postal mučen, ako bi potrajal le še sekundo. Tako pa se je pivska družba naenkrat spet razmajala, ko je vinjeni Toni pregnal zaspanost in dvignil svoj glas, pojoč trepetaje, zanosno in s smeha vredno pobožnostjo:
Ko bo zadnja ura bila in zapoje farni zvon ...
Dober nasvet!
Zakaj ne bi uživali letošnje poletje v prijetnem hladu — v vaši hiši, in pa izven nje na vašem patio ali na vrtu?!
Nabavite si WESTINGHOUSE ZRAČILNIK, pa boste celo poletje uživali v prijetnem hladu v hiši. Zračilnik je za eno ali dve sobi, je perfektno izdelan in celo ima 5-letno garancijo za zamenjavo odnosno nadomestitev, če je kaj narobe z njim. Instalacija je zelo lahka, istotako pa ga vedno vzamete iz okna venkaj. Zračilnik potegne zunanji zrak, ga ohladi in ga kroži skozi sobe, sobni nečist zrak pa oddvaja venkaj.
V zadnjih nekoliko letih smo prodali stotine teh zračilnikov in naši odjemalci so bili nadvse zadovoljni z njimi.
Če pa želite, da uživate v prijetnem hladu zunaj vaše hiše, (z čašo piva zraven vas), na vašem patio ali na vašem vrtu, si pa oglejte našo veliko veliko izbiro LAWNLITE aluminijastega pohištva! To pohištvo je prvorazredne kvalitete, saj prihaja direktno iz FLORIDE! — Naša razprodaja tega pohištva v teku tega leta je bila boljša, kot v minulih dvanajstih letih! — Zaradi tega smo temu letnjemu pohištvu, ki ga imamo še vedno na zalogi in v veliki izbiri, znižali naše cene, tako da si ga lahko nabavite sedaj in ne čakate na mesec september!!
Kadarkoli boste kupili ta WESTINGHOUSE ZRAČILNIK ali pa LAWNLITE letno pohištvo, boste uživali v teh vročih letnih mesecih — ZNOTRAJ ALI PA ZUNAJ!
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS AND FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Odprto, pon., četr., petek do 9 zvečer torek in soboto do 6., v sredo zaprto.
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Tedaj so se na široko odprla vrata, v gostilno je planil voznik Mrak, gologlav, brez biča.
“Ste čuli? Obesil se je!” je butil iz sebe.
“Kdo?” so vprašali v en glas m planili s stolov.
“Vprašate! Hanes, kdo pa!”
“Mrtev?” je hlastnil Ignacij in pobledel.
“Kaj vem, hitite!” je odsekal Mrak, se obrnil in že izginil. Poskočili so za njim. Kati je ostala v gostilni, Minica se je stisnila k njej, polnočna ura jo je zgrozila.
Iz Pevčeve hiše se je č u 1 o zapomaganje.
“Ze spet moje babe vreščijo!” se je obregal Mrak, hiteč pred vsemi, da so ga komaj dohajali. “Pozen sem bil, kakor že vsak večer teh zadnjih tednov. Izpre-žem, spravim konja v hlev, jima položim... in potem mi nekaj
ni dalo stopiti v hišo. Še nikoli me ni bilo strah, tokrat po stopam gori in doli, gori in doli. Kaj bi le moglo biti? Se pokrižam, naj že bo, kar hoče. Stopim v vež, zapahnem za seboj in že zadenem s komolcem ob nekaj, kar se je zazibalo, vzdr-getalo, še enkrat zadelo obme..> Revknil sem, planil v izbo, prižgal, posvetil, resnica! Hanes sc je bil obesil na obroč v stropu veže, na tistega tik pred vrati, da sem moral trčiti v obešenca. Snel sem ga in je telebnil na tla, vzel sem mu pas z vratu. • • in potem hitel po vas, zdaj boste pa sami videli, kako je.”
SAVA vabi na SEN KRESNE NOČI 15. junija 1968. Nc pozabite na vstopnico!

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628


GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East C2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
| TEMELJITO DELO — Sedem let so rabili za izdelavo modela velike stolnice v Ulmu na Donavi. Na sliki vidimo del, ki je stal $187,000, v parku v Dueseldorfu.