TISKOVINA KNJIŽNICA TONETA SeliškarjaUL. 1. JUNIJA 19,1420 Trbovlje Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) STl« VILKA 12, LETNIK 19 12. 06. 200», CENA 1,13 €/27» si GOB 155 o 0090666,12 TV ZASAVC ISCE DOBIT ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE 5 S Poiščite več informacij na WWW.rSn.SI Predolimpijska Kitajska ■o II Ji SBorafl <3avnü zzadcstidB GREMOvkino! Vsako številko Zasavca n imate možnost dobiti | 2+2 brezplačni Idne vMtepnUl Štafeta kulture ;jmi... i • =■ Tuna s fižolom ali grahom Rio Mare, 2 x 160 g Ajvar nepekoči Droga Kolinska, 280 g Voda z okusom hruške Dana, 1.5 I C3ED PiattoPronto Z.Hc Ar, VEČ * |E CEIUEIE Ob nakupu 2 ali VEČ = 1 ko^ I PŽ?2? v EC " ' je CEIMEIE * Ob nakupu 2 ali VEC - 1 kos 33% ceneje ^28% Piselli elonno ceneje redna cena 1 kos = 3,32 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 2,39 redna cena 1 kos =1,33 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 0,89 VEČ \p* nakupu 2 ali VEC = >SS^ . 21°/p.l j J j redna cena 1 kos = 0,57 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 0,45 Dobrodošli v hipermarketu s PAR ® ZAGORJE! Ponudba velja do 15.6.2008 oz. do prodaje zalog. Cene so v EUR. SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 Za vodo. Za Savo. Za nas Projekt delno financira EaHtfl Evropska unija KOHEZIJSKI SKLAD projekt delno financira Republika Slovenija ObCina Trbovlje OBČINA HRASTNIK Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. ©D' Morate prebrati Križišče dane v uporabo Hrastniški občinski svet potrdil tri direktorice Pomen tretje razvojne osi za Trbovlje Posvojimo punčke iz cunj Intervju: Slavko lelševar Rdeči revirji v Hrastniku Skoraj davni začetek Pozdrav s predolimpijske Kitajske To je bil večer pesmi Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sm, polletna 13,52 EUR <3.240.00sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. mm\i Vroč je tole junijsko sonce, ki se prikaže med eno in drugo nevihto, grmečo, bliskajočo in uničujočo. Potem se malce ohladi ozračje in človek lahko malo zadiha v svežini prebujajočega se jutra, dokler popoldanska sopara spet ne izpije vso energijo iz prehitro poletno prebujajočega se telesa. Ožgana koža,glavoboli, pritisk povzročata slabo voljo, nestrpnost in nezadovoljstvo. Ja, takole narava kroji naše počutje in hoteli ali ne, moramo se ji prilagajati ali pa obupano priznati poraz v boju z njo. Ne, tudi klima nas ne more spraviti v boljše razpoloženje. Že veste, kam merim z modrovanjem o vremenskih nebodigatreba težavah in o odzivih naših občutljivih organov nanje?! Vse skupaj se mi zdi na nemu razglabljanju o morali narediti, koza cela, ko se preljubi, zdaj že se ji pravi refer-o pokrajinah, naši vrli politiki bomo končno in nedvoumno oziroma nismo in Navajeni smo že, in spet sami odločati kljub temu, da smo vo-državne organe zato, da bodo moč podobno trenut-tem, kaj bi pravzaprav da bi bil volk sit in bomo, po tej naši ustaljeni navadi, ki endum, odločali v katere nas bi radi strpali, da že enkrat jasno vedeli, kaj da smo kam spadamo. ( , da se moramo spet ( z ZA ali PROTI,; lili svoje predstavnike v i odločno zastopali stališča in želje in interese svoje baze. Že neštetokrat sem se spraševala, 1 1 že tudi v tem simpatičnem ovalu, kjer ima mesto moj uvodnik, zakaj in čemu se moramo na volitvah odločati, kdo nas bo navadne zemljane zastopal »tam gori«, če pa se potem ne znajo odločno postaviti za interese nas »tu spodaj«. , In...da slučajno ne bi kdo pomislil,da so fantje in dekleta z karkoli zabluzili, si omislijo referendum. Naj si ljudstvo 1 samo skuha juhico, ki jo bo moralo, največkrat še vročo, posrebati. Hja, že Franc Fakin jo je moral še vrelo pojesti, preden so ga Orjunaši, na dan I. ju-( nija, usmrtili v trboveljskem pruhu.Ja, občinski praznik je na ta dan vTrbovljah. Mar bo čez f leta tudi praznik na dneve, ko smo se sšli referendume? Uf, obeta se veliko praznikov. Referendumsko razgreta urednica Marta naslednjič se snidemo 26. 2009 Naslovnica: Primož Bezjak s hrastniškim prijateljem Damirom Slika: Fanči Moljk Pisali ste: Kaj smo pri DPN Zagorje počeli v mesecu aprilu? V soboto, 16.4.1008, je v organizaciji PGD Padež in Gasilske zveze Zagorje ob Savi, v Padežu potekalo 4. tekmovanje v orientaciji. Tekmovanja se je udeležilo 41 ekip v štirih kategorijah - pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Muhastemu aprilskemu vremenu smo v društvu prijateljev mladine prav uspešno kljubovali ter nemoteno izvedli projekte, ki smo si jih začrtali. Se še spomnite našega poziva k humanitarni akciji zbiranja igrač in knjig, ki jih ne potrebujete več? Akcija naj bi prvotno trajala vse do meseca junija.Toda, neverjetno dober odziv vseh vas, ki ste pridno polnili škatle v Knjižnici Zagorje in zagorskih osnovnih šolah, je pripomogel k temu, da smo v mesecu aprilu z akcijo zaključili. Preprosto zato, ker nam je zmanjkalo prostora za skladiščenje vseh čudovitih stvari, ki ste jih podarili. Prvi, ki so se lahko pohvalili s številnimi zbranimi igračami in knjigami so bili učenci na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Sledila je šola OŠ Ivana Skvarče v Zagorju in še podružnični šoli na Mlinšah in v Senožetih. Obiskovalci Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje so ravno tako pridno nosili in polnili škatle na zbirnih mestih.Verjetno se sprašujete kaj bomo z vsemi temi podarjenimi rečmi?Vse igrače bodo pred oddajo novim lastnikom očiščene in oprane. Za to se najlepše zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Zagorje in pralnici, ki nam te storitve omogoča brezplačno. Naš cilj je, da zbrane reči podarimo otrokom, ustanovam in zavodom, HBEiHKHi m ki jih potrebujejo in jih bodo z veseljem sprejeli. Prvo tovrstno akcijo smo 23. aprila že izvedli. Pet škatel igrač smo podarili otroškemu oddelku Splošne bolnice v Trbovljah. Kako so bili veseli! Otroci, vzgojiteljice in mi, ker smo videli, da je pomoč prišla na pravo mesto. Humanitarna akcija pa ni bila edina dejavnost, ki smo jo »spravili pod streho«. V torek, 15. aprila je ob 19. uri v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju potekalo zelo zanimivo predavanje na temo: »Preventiva pred nedovoljenimi drogami«. Predavanje sta DPM Zagorje in Knjižnica Zagorje namenila staršem in ostalim odraslim osebam, ki se želijo bolje informirati o omenjeni problematiki. Predavateljica, Kristina Kos, dipl. soc. del., nas je v uri in pol trajajočem predavanju, popeljala skozi predstavitev posameznih nedovoljenih substanc. Sproten poudarek je dajala na oblike pomoči zasvojencem in predvsem nujnosti nudenja pomoči celotni družini zasvojenca. Upajmo, da bo v čim hitrejšem času svoja vrata odprla prva informacijska pisarna v Zagorju, kjer bodo na voljo koristne preventivne in ostale informacije o zasvojenosti s prepovedanimi drogami. Prvomajske počitnice so bile priložnost za otroke in šolarje, ko so lahko izkoristili ponudbo prostočasnih dejavnosti, ki jih je za njih organiziral DPM skupaj s prostovoljci, ki so priskočili na pomoč. 28. aprila smo odšli na morje.V Piranu nas je namreč čakala ladja s katero smo pluli ob slovenski obali. Ker je imela ladja stekleno dno smo lahko pokukali celo » v morje «. Kakšnih velikih rib in hobotnic nismo videli, so nas pa pozdravili klobučarji in školjke v školjčišču, kjer jih gojijo. Ali ste vedeli, da školjka raste okoli tri leta, preden je zadosti velika, da jo poberejo? Po plovbi smo si privoščili počitek v mestu Piran in se nato odpravili v kopališče Žusterna v Kopru. Sončen, počitniški dan smo sklenili s prihodom domov malo pred 19. uro. 29. aprila ste izbirali med dopoldansko filmsko predstavo in igranjem odbojke v telovadnici na OŠ I Skvarče Zagorje in OŠ I Kavčiča na Izlakah. Študenti prostovoljci so poskrbeli za red in »fer play«. Obisk na OŠ I Skvarče je bil zelo dober. Na Izlakah se učenci niso odzvali v velikem številu, toda tudi tistih nekaj, ki so prišli, ni bilo prikrajšano za igro. Z odbojko smo nadaljevali še naslednji dan, 30. aprila in dodatno popestrili dopoldne s pohodom na Klančiše. Kljub vremenu, ki ni kazalo najbolje, smo zagrizli v hrib in dosegli cilj. DPM Zagorje se zahvaljuje vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi počitniških dejavnosti: študentom,prostovoljcem in šolama OŠ I Skvarče in OŠ I Kavčiča Izlake, ki sta omogočili igranje odbojke. Hvala pa tudi podjetju PA K 4, kjer so nam podarili kartonaste škatle v katere smo zložili zbrane igrače. DPM, foto:arhiv DPM 112 Evropska komisija je objavila novo spletno stran, ki je namenjena evropski številki za klic v sili I 12: (http://ec.europa.eu/information_society/activities/1 12/index_en.htm). Na ta način želi Komisija spodbuditi uporabo te brezplačne številke za klic v sili v državah EU ter izboljšati ozaveščenost javnosti o njenem obstoju. Na spletni strani najdemo informacije o tem,kako številko I I2 uporabljati in kaj od nje pričakovati ter kako hitri so odgovori na klice in v katerih jezikih so na voljo. Stran je pripravljena na osnovi informacij, ki so jih predložile države članice in primerja učinkovitost nacionalnih organov pri izvajanju pravil EU za številko I l2.Ta na primer še vedno ni na voljo v Bolgariji, nekaj držav še ne zagotavlja podatkov o lokaciji kličočega za klice na I I2 z mobilnega telefona, s pomočjo katerih lahko reševalne službe najdejo ponesrečence itn. Komisija poziva države članice k čimprejšnji odpravi teh pomanjkljivosti. Glede na to, da je evropska številka za klic v sili namenjena vsem državljanom EU, informacijo o programu posredujemo vsem morebitnim zainteresiranim tudi v časopisu Zasavc. Po obvestilu predstavništva Evropske komisije v Sloveniji: MaH FUNÜGLC 0 Križišče predane v uporabe 30. maja 1008, je bile štirikrako cestne križišče na Trgu revolucije v Trbovljah uradne predane v uporabo. Ureditev križišča obsega izgradnjo pločnikov, komunalnih vodovodov, ureditev odvodnjavanja, obnovo prekritja Trboveljšči-ce in ureditev javne razsvetljave. Z ureditvijo križišča je bila končana II. faza rekonstrukcije regionalne ceste Trbovlje -Trg revolucije. Vrednost celotne investicije znaša okrog 1,3 mio EUR. Sredstva za ureditev križišča je v višini 764.840 EUR prispevalo Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in Občina Trbovlje v skladu s sporazumom o sofinanciranju 534.270 EUR. Projekt za omenjeno ureditev križišča so izdelali v podjetju Pronig d.o.o. svetovalne storitve, nadzor nad gradnjo pa je izvajalo podjetje DDC svetovanje inženiring d.o.o. Izvajalca gradbenih del, Cestno podjetje Ljubljana in SGP Zasavje — Trbovlje d.d., sta z rekonstrukcijo križišča pričela septembra leta 2007, zaključila pa v zadnjem tednu meseca maja 2008. Predvidoma v mesecu juliju letos bo Direkcija Republike Slovenije za ceste pričela z izvedbo del v okviru II. etape, ki bodo obsegala rekonstrukcijo ceste med semaforjem in krožnim križiščem. Predvidena je gradnja pločnikov, avtobusnih postajališč ter odvodnjavanje in ureditev komunalnih vodov ter javne razsvetljave.To bo zadnja faza na tem delu trboveljske glavne ceste, ki bo obsegala tudi gradnjo podhoda za pešce in pasivne protihrupne zaščite. Načrtovana dela III. faze so ocenjena na 543.600 EUR. Prenovljeno križišče sta predala v uporabo direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste mag. Gregor Ficko in župan Ob-čineTrbovlje Bogdan Barovič. Otvoritve pa sta se udeležila tudi poslanca DZ Barbara Žgajner-Tavš in Aleš Gulič. Tekst in slike: MAŠ. Pričetek del na kanalizacijskem sistemu Občane Trbovelj In krajane Krajevnih skupnosti Franc Fakin in Franc Salamon občina Trbovlje obvešča o pričetku del za izgradnjo primarnega kanalizacijskega sistema. Izvajalec del, SGP POMGRAD, Murska Sobota, je pričel v torek, 10.06.2008, z izgradnjo v sklopu projekta »Čistilne naprave in kanalizacijska infrastruktura porečja osrednje Save - Čistilna naprava in kanalizacijska infrastruktura občine Trbovlje«. Investicijo financira Kohezijskega sklada EU na relacijah Iskra - Peko - Pirnat (kanal A) in Komunala -Vovkova Loka (kanal C). Dela na obeh trasah bodo potekala predvidoma do konca julija 2008. V tem času bo zaradi delnih zapor, občasno, vendar v manjši meri, tudi krajših popolnih zapor cestišča moten promet z motornimi vozili. Župan občine Trbovlje Bogdan Barovič prosi občane za strpnost in razumevanje. MaH 10 FUtäm Helikopterski prevoz v Ljubljano Na zadnji majski torek opoldan so iz trboveljske bolnišnice, z urgentnim helikopterskim prevozom iz Gabrskega, odpeljali otroka na Pediatrično kliniko v Ljubljano. Pristanek helikopterja v Gabrskem Vkrcavanje bolnika Tudi tokrat se je izkazalo da naša Splošna bonišnica dobro sodeluje z ljubljanskimi klinikami. Usklajeno delo zdravnikov, zdravstvenih delavcev, reševalcev, pilotov policijskega helikopterja in domačih policistov se je tudi tokrat uspešno zaključilo. Besedilo in slika : Irena Vozelj Nov podjetniški inkubator na Nasipih V Trbovljah so z otvoritvijo podjetniškega inkubatorja na Nasipih, 1. junija 1008 zaključili projekt Mrežnega inkubatorja v Zasavju. V objektu je 873 m2 površin, od tega 510 m2 proizvodnih prostorov, sedem pisarn, opremljenih z računalniško in drugo opremo, manjša sejna soba za petnajst ljudi in drugi prostori za skupno uporabo. Ob objektu so urejena parkirišča in druge površine na 1600 m2. Za ta del naložbe je bilo porabljenih 814.000 evrov. Celotna naložba v Mrežni inkubator v Zasavju je znašala 1,5 milijona evrov. Svečana otvoritev podjetniškega inkubatorja na Nasipih vTrbovljah Sredstva so zagotovili Regionalni center za razvoj kot nosilec projekta, občine Hrastnik,Trbovlje in Zagorje, večinski delež so bila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na otvoritvi sta o pomenu podjetniških inkubatorjev spregovorila slavnostna govornika Staša Baloh Plahutnik, ki je na RCR vodila projekt in trboveljski župan Bogdan Barovič. Oba sta se strinjala, da ima podjetniški inkubator velik pomen pri spodbujanju podjetništva. Besedilo in slika : Irena Vozelj A Hrastniški svet potrdil vse tri direktorice Ha 1$. redni seji OS občine Hrastnik, ki je bila v četrtek 10. maja 1008, so imeli dvanajst točk dnevnega reda. Po pregledu zapisnika in realizacije sklepov so se lotili prve obravnave prostorskega načrta za prenovo Dola in številnih pripomb, ki so jih poslali krajani. Posvetili so se tudi poročilom o stanju okolja in letnemu poročilu poslovanja JP CEROZ. Obravnavali so še aktivnosti za neodvisno življenje invalidov, kriterije za sprejem v vrtec in spremembe pravilnika o štipendiranju. Sprejeli so predlog komisije za podelitev priznanj Občine Hrastnik v letu 2008. Bronasta priznanja bodo prejeli Rudolf Hribšek, Ivan Činžar in Belinda Ladiha, srebrno pa Urban Moljk. Izdali so tudi soglasje za imenovanje kandidatke Jelke Markovič Grahek za direktorico ZD Hrastnik, Milene Beravs za direktorico Zasavskih lekarn in Matejo Planko za direktorico Knjižnice Antona Sovreta. Posvetovalni referendum o regijah Trboveljski župan Bogdan Barovič je na novinarski konferenci, katere tema je bila odločitev za izvedbo posvetovalnega referenduma o regijah, povedal, da le-temu nasprotuje. Trboveljski župan Bogdan Barovič in poslanec Aleš Gulič - Leko Župan mesta Trbovlje se je odločil, da bo referendum bojkotiral. Tudi Aleš Gulič se z referendumom ne strinja. Oba sta na novinarski konferenci povedala, da bi bila osrednja regija z osemintridesetimi občinami prevelika in ne bi mogli v njej uresničevati svojih ciljev. Oba bolj podpirata priključitev eni od sosednih regij, če že ni mogoča samostojna regija. Barovič meni, da v regijah vidijo svoje zaposlitvene možnosti »odsluženi« politiki. Besedilo in slika: Irena Vozelj Svetniki so dali tudi nekaj pobud, kot na primer ureditev signalizacije pri Dolanki. Strokovne službe bodo pobudo proučile. Pripombe o prednostni cesti proti Rudniku so ob novem križišču izpostavili tudi na seji sveta, vendar je župan pojasnil, da so strokovnjaki vztrajali pri takšni postavitvi. Bodo pa promet spremljali do tehničnega pregleda in pobudo sveta še enkrat proučili. Nekatere moti tudi tabla sredi otoka na cesti proti Steklarni. Tomaž Sihur je pojasnil, da je to tabla občine Hrastnik, ki je obvezna na vpadnicah v mesto, če se financirajo z evropskimi sredstvi.Tako je tudi drugod po svetu. Besedilo in slika: Fanči Moljk Mateja Planko, nova direktorica hrastniške knjižnice Prvojunijsko praznovanje v praznik so stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah praznovali skupaj s pevskim zborom Osnovne šole Trbovlje, moškim pevskim zborom Zarja in učenci Glasbene šole. Članice literarne skupine stanovalcev DUFS so recitirale pesmi povezane z življenjem v kraju. Slavnostna govornica na proslavi je bila direktorica doma Danica Hren, ki se je v svojem govoru spomnila dogajanj povezanih s praznovanjem občinskega praznika. Ob koncu kulturnega programa je bila v avli doma odprta likovna razstava njihovega stanovalca Stanka Leskovška. Veseli so, da seše vedno znajo družiti mladi in malo manj mladi, saj na njihtrfifi prireditvah sodelujejo tisti, ki obiskujejo vrtec, njihovi, sit^rši in stari starši. Besedo ift^klda': Irena Vozelj Po proslavi je bila otvoritev razstave slik Stanka Leskovška DUFS Letošnji občinski 10 FUtä£ZC Na Dolu proti gradnji poslovno stanovanjskega centra Na 19. seji KS Dol 19. maja 1998 so elani razpravljali o problemih in o pripravah na krajevni praznik. Vzdrževanje cest je vedno aktualno in preplastitve raznih odsekov je že v teku. Se posebej potrebna pa je preplastitev v centru Dola. Glede zazidalnega načrta so člani KS proti gradnji novega poslovno stanovanjskega objekta št. 2, ker menijo, da bi bil tujek na predvideni lokaciji, pa še s parkirišči bi bile večje težave. Raje naj se uredi v centru Dola okoli cerkve zelenica, nasadi kakšno lipo, postavi klopi za sprehajalce in še fontana. Občina naj ob Partizanski cesti, Cerdencu in Marnemu predvidi parcele za individualno gradnjo, kjer bi imeli prednost predvsem lastniki nepremičnin, ki so po zazidalnemu načrtu predvidene za rušitev. Ponovno so predlagali ureditev večjega prostora za dnevno varstvo starejših občanov. Nakazali so možnost v bivših prostorih Jutranjke. Na seji so tudi predlagali, da naj kmetijo Pustovih v centru Dola občina odkupi, njim pa se ponudi za kmetovanje nova lokacija. Cim prej naj podrejo tudi Jurjev kozolec - last občine. Sprejeli so tudi pobudo za ustanovitev odbora ali skupine ljudi za razvoj Kala. KS Dol bi zastopala Vojka Povše Krasnik in Ivan Cinžar. Precej časa so namenili tudi pripravam na krajevni praznik, ki bo letos v sredo, 25. maja ob 16. uri v Gmajni oziroma v Novem Dolu na platoju obrtne cone. Poleg podelitve krajevnih priznanj bo še veliko zanimivih dogodkov: veseloigra, prihod padalcev, otvoritev infrastrukturnih objektov. Za zabavo pa Zaenkrat luknje v centru Dola zamašijo sproti. bodo skrbeli Zasavci. Še prej pa KS Dol vabi na fotografsko razstavo, ki bo 18. junija ob 18. uri v prostorih KS Dol. Posvečena bo imenitnemu županu Jakobu Drakslerju, ki je v vzorni občini Dol županoval v 30 -ih letih preteklega stoletja. Besedilo in slike: Fanči Moljk Nova pridobitev za gasilce Vodstvo Gasilske zveze Trbovlje, ki se dobro zaveda pomembnosti posodabljanja gasilske tehnike in opreme svojih društev, je ob praznovanju občinskega praznika občine Trbovlje posodobilo opremo KS Dobovec in izkazalo pozornost padlim v N9B in umrlim članom društva z Dobovca. Ker na območju KS Dobovec ni ustreznega hidrantnega omrežja, opuščeni so vodnjaki, ki so pred zgraditvijo vodovoda služili za zagotavljanje oskrbe z vodo, so v letu 2007 pristopili k pridobitvi nove visokotlačne črpalke. Črpalka ima enocilindrični bencinski motor 13 ks, njena kapaciteta je 400 litrov vode in 40 litrov penila s pretokom 100 litrov na minuto pri 40 bar. Opremljena je s 100 metrsko armirano negorljivo cevjo, premera I 3 mm ter hitrimi spojkami in ročnikoma za vodo in peno. Prav tako so domači gasilci izkoristili priložnost, da odkrijejo novo spominsko ploščo vsem padlim članom med NOB in umrlim članom društva. Na prevzemu so bili številni krajani Dobovca in Trbovelj, gasilci, župnik, ki je blagoslovil črpalko in spominsko ploščo, vodstvo SSECS Slavnostni govornik - župan občine Trbovlje Bogdan Barovič pred spominsko ploščo. Podžupam, župan, vodstvo zveze in predsednik društva. Nova pridobitev - visokotlačna črpalka. GZ Trbovlje, predsednik KS Franc Princ, podžupan Mitja Rozina in drugi. Vse prisotne je nagovoril župan občine Trbovlje Bogdan Barovič. MaH, slike: GZ Trbovlje miiern Q Pomen tretje razvojne osi za Trbovlje Trboveljski Socialni demokrati so 18. maja organizirali okroglo mizo, na katero so povabili tudi Francija Križaniča, Patricka Vlačiča in Bojana Režuna, da povedo svoja strokovna mnenja. Socialni demokrati v Trbovljah menijo, da potek trase tretje razvojne osi skozi Zasavje ni nujen samo za ponoven gospodarski razcvet Trbovelj, temveč tudi za ohranitev obstoječih delovnih mest, je povedal predsednik Andrej Grilj. Okrogla miza z SD Trbovlje Franci Križanič je poudaril pomen infrastrukture za povečanje gospodarskih možnosti krajev. Z novo povezavo bi nesporno pridobilo tudi Zasavje, ki se mu zdaj izmikajo zaradi slabih cestnih povezav. Vse več prebivalstva se vozi na delo v Ljubljano ali Celje. Seveda je pomembno, kdo bo financiral povezavo regionalnih središč avstrijske in slovenske Koroške, Savinjske, Posavja, Zasavja in JV Slovenije z navezavo na nekatere hrvaške županije. Ocenjujejo, da bi slovenski del naložb veljal približno 1,6 milijarde evrov. Privatni kapital je povezan z ustreznim donosom, za sredstva, ki jih nudi Evropska unija, je potrebno veliko dokazovanja družbeno ekonomskih učinkovitosti in skladnosti s cilji Unije. Gospodarska obrobja hirajo, ljudje se iz-seljujejo.Trbovlje nima dobre in kratke povezave na avtocesto, problem je tudi navezava mimo Hrastnika in Zidanega mosta, kjer so ozka grla pretočnosti prometa. Dejstvo je, da so bile Trbovlje že središče okraja, ki je segal do juga države, da je Zasavje statistična regija in da bo po zaprtju rudnika nastal problem zaposlovanja. Patrick Vlašič je povedal, da ima SD svoj prometni program. Zavedati se moramo, da ima Slovenija ugodno lego, kjer je stičišče petega in desetega koridorja. Druge države poizkušajo, da bi šel prometni tok mimo naše države. Za vzor imamo lahko Nizozemsko, ki je postala logistična in prometna platforma za Evropo. Prizadevati bi si morali, da bi postala Luka Koper vstopna točka za jugovzhod, priložnost so lahko tudi države Južne Amerike. Logistično distribucijski centri bi pomenili večji gospodarski zagon. Za tretjo razvojno os so od predlaganih ostale tri variantne rešitve, med njimi naj bi bila najugodnejša tista, ki je predvidevala povezavo preko Trbovelj. Ampak na žalost so dan prej povedali, da so se odločili za varianto, po kateri bi se povezovali na tretjo os preko Hrastnika in Zidanega mosta. Bojan Režun je povedal, da je geološka zgradba trase iz Prebol- da v Trbovlje problematična na razdalji 2 km, vendar je obvladljiva. S traso bi bila določena območja sanirana. Savinjska varianta ogroža zajetja pitne vode in posega čez urbana območja. Če bo obveljala varianta, predstavljena v Sevnici, bo gradnja državne ceste potekala po dolini Savinje mimo Radeč in Šoštanja, čez Zavratec, mimo Rake in Smlednika na avtocesto Novo mesto - Obrežje.Tako bi bilo Trbovlje še vedno oddaljeno od glavnih cestnih povezav. Spodbudno je, da so se okrogle mize udeležili tudi vodje zasavskega Zares, ki so predlagali, da se skupaj z SD zavzamejo, da bi potekala tretja razvojna os preko Zasavja, saj je najbolj pomembno, da nastopajo za skupni cilj enotno.Tudi ostali prisotni so se zavzemali, da bi s tretjo osjo pridobili konkurenčne prednosti za razvoj gospodarstva v naših krajih. Besedilo in slika : Irena Vozelj Fosilna školjka stara I S milionov let 13. maja 1008 sc je ob 19.30 začel tretji gala Majski ples Združenja manager z dobrodelno dražbo, katere izkupiček je v celoti namenjen mladim upom Sklada štipendiranja Združenja manager in ustanovi Gallus. Tudi ICM Zagorje, d.o.o. je sodelovalo na dražbi in sicer s fosilno školjko staro IS milionov let. 15 miljonov let stara fosilna školjka Ko se je Panonsko morje še prelivalo po večjem delu Evrope, je nastal ta izjemno lep fosil školjke iz apnenca. Najden je bil v kamnolomu Lipovica, ki je eno najbogatejših nahajališč miocen-skih fosilov v Sloveniji. Starost fosila ocenjujejo na 15 milijonov let in izhaja iz obdobja miocen. Školjka, ki ga je oblikovala, je iz rodu chlamys in sodi v vrsto pektinid. Fosil je lično predstavljen v steklu. Preteklost je vir ustvarjalnosti za prihodnost. Izklicna cena je bila 350 EUR,fosilna školjka pa je dosegla končno ceno 510 EUR. Po viru: St.R. Kaj je ‘NLB Naložbeni trojček’ Vlagatelji, ki želijo pametno razpršiti sredstva in doseči s tem čim večjo varnost naložbe, se pogosto znajdejo pred dilemo, katere varčevalne produkte izbrati. Zato so v NLB razvili novost na naložbeno-varčevalenm področju - NLB Naložbeni trojček. Zasnovan je tako, da so sredstva razpršena v kar tri različne varčevalno-na-ložbene produkte naenkrat: depozit, vzajemni sklad in življenjsko zavarovanje. Komu je namenjen NLB Naložbeni trojček? NLB Naložbeni trojček je namenjen vsem, ki želite naložiti svoja presežna sredstva in hkrati poskrbeti za varno in potencialno donosno naložbo, ob tem pa biti tudi življenjsko zavarovani ter tako sebi in svojim bližnjim zagotoviti občutek varnosti. Vaše enkratno vplačilo se razdeli v tri varčevalne produkte, in sicer: - v vzajemne sklade NLB Skladi, ki prinašajo višjo pričakovano donosnost, - življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita M ega ter - v NLB Depozit v EUR z vezavo za 24 mesecev, ki predstavlja varnost. Minimalno vplačilo v NLB Naložbeni trojček znaša 3.300 EUR, pri čemer se vplačana sredstva po tretjinah porazdelijo na navedene varčevalno-naložbene produkte. Če želite, lahko svoja vplačana sredstva razporedite tudi drugače, pri čemer najvišje vplačilo v posamezni produkt ne sme presegati 60 % vseh sredstev, najnižje vplačilo pa ne sme biti manjše od 20 % vseh sredstev v NLB Naložbenem trojčku oziroma minimalno 1. 100 EUR. Dodatne ugodnosti NLB Naložbenega trojčka NLB Naložbeni trojček vam prinaša dodatne ugodnosti: - oprostitev 100 % vstopnih stroškov pri vplačilu v naslednje vzajemne sklade: NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Seveda pa se lahko v okviru NLB Naložbenega trojčka odločite tudi za vplačilo v kateri drug vzajemni sklad družbe NLB Skladi, ki ni oproščen plačila vstopnih stroškov. - 40 % popust na vstopne stroške pri življenjskem zavarovanju NLB Naložba Vita M ega ob upoštevanju določenih zavarovalnih vsot ter - 5,25 % obrestna mera pri sklenitvi NLB Depozita. Zakaj izbrati NLB Naložbeni trojček? Pomemben razlog je vsekakor že omenjena razpršenost na tri ključne komponente, ki so pomembne za učinkovito in donosno varčevanje: varnost, življenjsko zavarovanje in višja pričakovana donosnost. Paket je enostaven in predvsem cenovno zelo ugoden, saj vam prinaša še vse zgoraj naštete dodatne ugodnosti oziroma popuste. Ponudba velja od 1.6. do 30.6.2008. Dodatne informacije dobite na spletni strani www.nlb.si, na brezplačni telefonski številki 080 15 85 ali pa v najbližji NLB Poslovalnici, kjer bodo bančni strokovnjaki zainteresiranim svetovali pri odločitvi. MaH, Vir: Odnosi z javnostmi NLB Sindicirano posojilo za NLB NLB je 6. junija 2008 s konzorcijem 38 tujih bank iz 15 držav podpisala pogodbo o najemu sindiciranega posojila. Sindicirano posojilo je namenjeno financiranju tekočih poslov in zagotavljanju nadaljnje rasti NLB Skupine.Ta uspešno uresničuje letošnje poslovne načrte, saj je v prvih štirih mesecih že povečala obseg poslovanja na skoraj 20 mrd evrov in dosegla 58,9 mio evrov dobička pred davki. Posojilo v višini 750 milijonov evrov so organizirale HSH Nordbank AG, ING Bank N.V., Intesa Sanpaolo S.p.A., Landesbank Baden-Würtemberg, Lloyds TSB, Raiffeisen Zentralbank Oesterreich AG,The Royal Bank of Scotland Plc in BayernLB, ki bo opravljala tudi vlogo agenta. Kot je povedal David Bene-dek, direktor Področja finančnih trgov in zakladništva: »Kljub zaostrenim razmeram na mednarodnih finančnih trgih v zadnjih nekaj mesecih sodi transakcija med največja sindicirana posojila v letošnjem letu, odobrena bankam, in je naletela na izjemen odziv investitorjev.« Tokrat so v posojilu prvič sodelovale tudi banke z azijskih trgov. Ugled, uspešno poslovanje in aktivno sodelovanje največje slovenske banke v procesu najemanja posojila so znova pripomogli k velikemu interesu tujih bank za sodelovanje v posojilu, saj je po besedah Benedeka ponudba mednarodnih investitorjev močno presegla izhodiščno povpraševanje NLB. »To pomeni potrditev kvalitetnega in konzervativno zastavljenega portfelja ter zastavljenih poslovnih usmeritev NLB.« Po virih: MaH Storitveni center Ob otvoritvi novega storitvenega centra podjetja Mi-krocop v Trbovljah je potekalo poslovno srečanje, kjer so se zbrali predstavniki večjih podjetij iz Zasavja. Podjetje Mikrocop je poslovno srečanje ob otvoritvi novega storitvenega centra v Trbovljah organiziralo z namenom predstavitve svoje dejavnosti gospodarskim organizacijam v širši Zasavski regiji. Ker gre za prvi tovrstni storitveni center na tem območju, so želeli predstaviti možnosti in priložnosti, ki jih upravljanje in hramba dokumentarnega gradiva s podporo sodobnih informacijskih storitev prinaša v poslovanje organizacij. Srečanja so se udeležili predstavniki večjih gospodarskih družb iz Zasavja, zbrane pa je uvodoma nagovorila Marija Marot, direktorica področja NLB Zasavje, ki je predstavila zgodovino sodelovanja obeh družb, saj Mikrocop storitve upravljanja in hrambe dokumentarnega gradiva izvaja za celotno poslovno skupino NLB. Igor Pauletič, izvršni direktor Mikrocopa, je v nadaljevanju predstavil dejavnost podjetja in možnosti za upravljanje in hrambo dokumentov s pomočjo sodobnih informacijskih orodij. Priložnosti za optimizacijo poslovnih procesov, ki v sodobnih podjetjih večinoma temeljijo na dokumentih, so številne. Informatizacija poslovnih procesov in uvedba elektronske hrambe dokumentov prinaša mnoge prednosti, kot so takojšnja razpoložljivost dokumentov, večja varnost izvedbe poslovnih procesov, celovit pregled nad dokumenti in kar je bistveno, večja učinkovitost ter prihranek stroškov poslovanja. Tehnični direktor Mikrocopa.Tadej Drmaž, je predstavitev zaključil s prikazom konkretnih primerov iz prakse. Po viru: MaH ÄVIlgno dal! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanite l>t( trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , . lz~, . , . E-mail: atv.signaI@siol.net ' - • v\ k. •• • _ NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! II ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 U12 Kisovec www.eiektroorom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 zE7e 4-0 let z uamil • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica KŠEFTI GSM 040 167 411 VABILO NA KUM OBMOČNO ZDRUŽENJEVETERANOVVOJNE ZA SLOVENIJO VABI OB I 7 OBLETNICI SAMOSTOJNE SLOVENIJE NA OSREDNJO ZASAVSKO PROSLAVO NA KUMU. PROSLAVA BO V SOBOTO, 21. JUNIJ A 2008, OB 11.00 URL © PODJETNIŠKA Podjetniški kotiček Irene Meterc Tudi že osvojenega kupca lahko izgubimo Trezno spremljanje zaporedja ključnih psiholoških trenutkov v prodajnem procesu prodajalcu omogoča, da posel sklene Najbolj uspešni vodje tako pri nas kot v tujini analizirajo in standardizirajo prodajni proces. Del standardizacije prodajnih procesov sta tudi sistem odkrivanja posameznih psiholoških trenutkov in standardizacija komunikacije, ki vodi do posameznih psiholoških trenutkov ali pa jim sledi. O tem, kaj je in kaj ni psihološki trenutek v prodajnem procesu, so mnenja med strokovnjaki in praktiki različna. Psihološki trenutek je vsak trenutek, ko kupec sprejme odločitev, ki ga približa ali oddalji od nakupne odločitve. Kupec namreč skozi celotni prodajni proces sprejema majhne odločitve. Le če pravilno vplivamo na te majhne odločitve in jih usmerjamo h končni nakupni odločitvi, bomo na koncu prodali. Kredibilnost in zaupanje Če prodajni proces skrčimo zgolj na prodajni sestanek, vidimo, da kupec prvo odločitev sprejme že v nekaj sekundah. Prvi vtis, ki ga dobi o nas, odloča, ali smo mu všeč; če smo mu, bo z nami delil več informacij kot sicer. Naslednji trenutek nastane med kratkim klepetom.Takrat kupec sprejema odločitev o tem, ali smo dovolj kredibilni, da mu lahko pomagamo. Kupec med kratkim klepetom pogosto sprejme tudi odločitev, ali nam lahko zaupa. Naša kredibilnost in zaupanje v nas odločata, koliko informacij nam bo kupec razkril v naslednji fazi. Opazujte! V nadaljevanju jih je še nekaj, a najpomembnejši je zadnji psihološki trenutek. Ta je končna nakupna odločitev; prodajalec mora znati pravočasno odkriti nakupno odločitev, sicer lahko z nadaljevanjem prodajanja izgubi tudi že pridobljenega kupca. Kdaj je prišlo do tega psihološkega trenutka, nam kupec sporoča tako besedno kot nebesedno. Spreten prodajalec hitro oceni znamenja kupca in dobi občutek, ali se je ta že odločil. Občutek pa je lahko tudi napačen. Zato moramo biti pozorni saj nam kupec lahko pošilja napačna znamenja o nakupni odločitvi. Standardizacija je le usmeritev Ce kupčeva znamenja napačno razumemo in poskušamo prodajo prehitro končati, bo kupec zaznal, da ga silimo k nakupu. Rezultat tega pa bosta neuspešna prodaja in verjetno za vedno izgubljen kupec. Zato moramo znamenja, ki nakazujejo nakupno odločitev, preveriti. Kupčeve psihološke trenutke najpreprosteje preverimo s procesnimi sklepi. Standardizacija prodajnih procesov ne omejuje kreativnosti prodajalca, temveč ga zgolj usmerja k izpolnjevanju posameznih ciljev. Podjetja, ki so pravilno izpeljala standardizacijo prodajnih procesov, so občutno povečala učinkovitost prodaje, ki se kaže tako v deležu opravljenih prodaj kakor tudi v dolžini prodajnega cikla. Delež podjetij z inovacijsko dejavnostjo raste z velikostjo podjetja V obdobju 2004-2006 se je z inovacijsko dejavnostjo ukvarjalo 35,1 odstotka podjetij, poroča Statistični urad RS. Med inova- cijsko aktivna podjetja, ki jih je bilo v obdobju 2004-2006 35,1 odstotka, se uvrščajo podjetja, ki so v opazovanem obdobju uvedla nov proizvod, nov postopek, ali oboje - ali pa v opazovanem obdobju niso končala inovacije oziroma so jo opustila. Med inovacijsko aktivnimi podjetji je 18,8 odstotka podjetij uvedlo nov ali bistveno izboljšan izdelek ali storitev. Inovacijo postopka, to je nov ali bistveno izboljšan proizvodni postopek, način za distribucijo surovin, izdelkov ali storitev ali pa podporno dejavnost za izdelek ali storitev, je v obdobju 2004-2006 uvedlo 22,6 odstotka inovacijsko aktivnih podjetij. Oboje, tako inovacijo proizvoda kot inovacijo postopka, je uvedlo 55,7 odstotka inovacijsko aktivnih podjetij. V ospredju so podjetja iz predelovalnih dejavnosti, še dodajajo v Statističnem uradu RS. Delež inovacijsko aktivnih podjetij iz predelovalnih dejavnosti je v obdobju 2004-2006 znašal 41,2 odstotka, medtem ko je bilo v izbranih storitvenih dejavnostih inovacijsko aktivnih 26,8 odstotka podjetij. Upoštevajoč velikost podjetja, delež podjetij z inovacijsko dejavnostjo raste z velikostjo podjetja. Tako se mala podjetja (podjetja z 10 do 49 zaposlenimi) še vedno najmanj ukvarjajo z inovacijsko dejavnostjo, inovacijsko aktivnih je bilo v obdobju 2004-2006 le 27,7 odstotka. Najbolj so se z inovacijsko dejavnostjo ukvarjala velika podjetja (podjetja, ki imajo več kot 250 zaposlenih), inovacijsko aktivnih velikih podjetij je bilo 76,9 odstotka. Prva i - nova informacijska storitev Urada RS za inte-lektulno lastnino V sodelovanju z Evropsko patentno organizacijo je urad v letošnjem letu začel izvajati projekt Prva informacija o intelektualni lastnini (s poudarkom na industrijski lastnini), ki je namenjena inovativnim malim in srednjim podjetjem brez izkušenj na tem področju. Zakaj nova storitev? V današnjem času, ki ga zaznamujeta vse bolj dinamična tržna konkurenca in globalizacija, postaja intelektualna lastnina ključen element razvoja. Mala in srednja podjetja so inovativna, vendar svojega znanja pogosto ne varujejo in lahko posledično hitro izgubijo potencialno prednost na trgu, saj konkurenti nemalokrat brez posledic prevzemajo njihovo znanje. Z novo storitvijo želi Urad RS za intelektualno lastnino skupaj z vami poiskati možnosti in načine zavarovanja vašega znanja s pravicami intelektualne lastnine. Izkoristite priložnost! Z obiskom strokovnjaka in pogovorom s predstavnikom vodstva, ki dobro pozna podjetje in njegovo razvojno vizijo, bo slednje pridobilo nova ali dodatna znanja o tem, kako lahko pravilen odnos do intelektualne lastnine izboljša vaš poslovni rezultat in vam zagotovi prednost pred konkurenco. Po razgovoru vam bodo na podlagi vaših informacij in njihovega znanja izdelali poročilo, kjer bodo poleg ugotovljenega trenutnega stanja glede intelektualne lastnine vašega podjetja navedena tudi konkretna priporočila o možnostih za njeno varstvo. Poročilo vam bodo pri naslednjem obisku na kratko predstavili in vam odgovorili na morebitna vprašanja.V začetnem obdobju je storitev brezplačna, zato izkoristite priložnost, ki vam jo ponujajo. Od vas zahteva le nekaj časa. Investirajte v ta čas! Pridobljene nove informacije in novo znanje lahko pomenita prednost pred konkurenco. /.Al. AKIUAINA 0 Posvojimo punčke iz cunj V ponedeljek, 15. maja 1008, je bilo v dvorani delavskega doma v Hrastniku živahno. Punčke iz cunj Na kulturni prireditvi, kjer so se predstavili otroci vrtca, šole, GS in rudniški pevski zbor, so se zbrali v dvorani tisti, ki so želeli razširiti svojo družino. S punčkami iz cunj.V okviru društva U3 deluje namreč humanitarna skupina, v kateri izdelujejo te Unicefove punčke prostovoljke. Sešile so jih že okrog 80. Cena ene je 20,00 € , kolikor stane za enega otroka v nerazvitih deželah cepivo proti šestim nalezljivim boleznim. »Naša družina se je zelo razširila, saj smo posvojili punčko Smeško in fantka Žiga«, je dejala mamica s štirimi otroki.Tudi družina župana Mirana Jeriča se je okrepila s tremi punčkami. »Prodali smo jih trideset,« je dejala predsednica U3 Staša Kunšek. »Za zamudnike pa bodo nekaj časa na razpolago v Knjižnici Antona Sovreta,« je še dodala. Z vsakim nakupom morda rešimo otroško življenje.V svetu umre vsako leto dva in pol milijona otrok, ker se ne cepijo. Žive punčke Več informacij: Staša Kunšek , gsm 040^Ž5V89z' l^anß^MoIjk, slike: arhiv U3 Čisto vse punčke Punčke v Delavskem domu Na prireditvi je potekala tudi akcija pomoči za letovanje h častniških otrok. Sredstva so zbirali namesto vstopnine. Povejmo še, da je obiskovalce seznanila o projektu Unicefa Slovenije Punčka iz cunj predsednica Zora Tomič in se zahvalila za solidarnost. © mtfrnio Hrastniški turisti spoznavajo Hrastnik Če hočeš svoj kraj predstaviti drugim, ga moraš poznati. To je vodilo TD Hrastnik, ki poleg vsakoletnega daljšega izleta organizira tudi sprehode po svojem kraju. Letos so obiskali muzej, Vilo de Seppi in steklarno. Hrastniški turisti v muzeju ■ ■ 1 M»11* • 1 Himt * Pred hrastniškim gradom »Kar sram me je, da si muzeja doslej še nisem ogledala,« je priznala ena izmed udeleženk, »pa je tako bogat in tako lepo urejen«. Da pa so o eksponatih izvedeli kaj več, je poskrbel Mile Plahuta, odličen poznavalec zgodovine, še posebno svojega kraja. Seveda bo vseh štirideset obiskovalcev obvestilo še svoje znance, sorodnike in sosede, da si lahko muzej pogledajo vsak dan v dopoldanskih urah, dvakrat popoldne, po dogovoru pa kadarkoli. Brezplačno, kar je redkost na svetu. O zgodovini Vile de Seppi nad steklarno je pohodnike seznanila Radojka Odič, ki je pred leti poskrbela za prospekt o tem lepem gradiču. Vsak se čudi, da ga ne obnovijo. Za kulturno dediščino po mnogih slovenskih krajih lepo skrbijo. Upajmo, da se bo to zgodilo tudi v Hrastniku, še preden se bo porušil. Tudi obisk nove steklarne je bil zanimiv. Kaj izdelujejo, kam izvažajo, kako so uspešni in podobne informacije jim je ob ogledu posredoval Soniboj Knežak. Povejmo, da je steklarna po daljšem času spet odprta za ekskurzije. Potem so se hrastniški turisti usidrali pri brodarskem domu, kjer je prevzel besedo Boris Volaj. Pohod so zaključili z obveznim piknikom, ki je bil tokrat posvečen ribam. Besedilo: Fariči Moljk, slike:Jure Kozole Na Izlakah je bile vesele... Na Izlakah je bile vesele... 30. maja 1008 je Krajevni odbor Rdečega križa Čemšenik obiskal prebivalce Doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah. Obiski se izmenično načrtujejo skupaj s KS Franc Farčnik in KS Rudnik -Toplice. Prizadevne članice so s svojo domiselnostjo iz majhnih stvari pričarale veliko in obdarile vse stanovalce doma. Za priložnostni program so poskrbele skupaj z učenci učiteljice Podružnične šole Čemšenik, ki so z izbranim programom in majhnimi darilci privabili nasmeh na obraz slehernemu poslušalcu in druženje popestrili s toplim otroškim nasmehom in razprtimi dlanmi prinašali obilo dobre volje. Slika, besedilo, StR. Pred domom starejših na Izlakah ¥ Gorah srečanje starejših planincev Vsakoletne srečanje starejših planincev PD od Brežic do Litije je bilo letos v četrtek, 11. maja 1008, v Gorah. »Tako srečanje je najboljše vabilo, da se v našem domu še kdaj oglasite...« je dejal ob pozdravu Toni Paulič, predsednik PD Dol pri Hrastniku. Povedal je še, da so njihove težave z iskanjem oskrbnika v domu minile, saj ga nova oskrbnica Branka s svojo ekipo izjemno dobro vodi. Posebno nedeljska kosila so zelo obiskana, ker so dobra in ne predraga. Ubadajo pa se še vedno s kurjavo, ker je napeljava stara, zato preveč pokurijo. Planince, bilo jih je več kot šestdeset, je pozdravil tudi predsednik Meddruštvenega odbora Borut Vukovič, ki ta srečanja organizira. Še posebej je poudaril akcijo Slovenija planinari in povabil člane na pohode, ki jih preko celega leta organizirajo posamezna društva. Pohvalil je tudi knjigo Po Evropi malo drugače, ki opisuje pet potopisov v organizaciji PD Lisca Sevnica. »Potrebno pa bi bilo popisati še vseh štirideset potovanj za nazaj, se je pošalil.« Obdarili so tudi dva najstarejšega planinca, oba 85 - letnika, Lojzeta Kovača in Petra Bastiča iz Hrastnika in čestitali za 80. rojstni dan Ivanu Vebletu iz Brežic. ‘Smerokaz’ Borut Vukovič in Ivan Veble Borut Vukovič in Fanči Moljk Besedilo in slike: Fanči Moljk Skupinska [0 Starejši Hrastničani se združujejo Slovenski projekt Starejši za starejši je zaživel tudi v Hrastniku. Pogled na hrastniške marionete je navdušil starejše Hrastničane O tem nam je povedala nekaj besed koordinatorka projekta Celestina Babič: «Za- čeli smo v letu 2007 in delamo v okviru Društva upokojencev. Za začetek smo iskali prostovoljce in odziv je bil dober — okoli dvajset jih je bilo na izobraževanju.Vendar bi jih rabili še več,« je dodala. Največja akcija doslej je bilo anketiranje upokojencev, starih nad 69 let. Od 850, kolikor jih živi doma, so jih obiskali že okoli 600. Na ta način spoznavajo njihove želje in predloge za boljše življenje. Zelo uspešna pa je bila tudi organizacija obiska h častniškega muzeja konec maja, kjer jih je vodil Mile Plahuta.V muzeju si je 52 starejših obiskovalcev ogledalo tudi lutkovno igro, s čimer poskušajo lutkarji oživiti to h častniško tradicijo. Imajo namreč stalno razstavo prelepih marionet, ki so bile popularne ravno v njihovih mladih letih. »Naslednji korak, ki smo si ga zadali v Hrastniku, pa je reševanje konkretnih primerov za pomoč posameznikom,« je še dejala Celestina Babič. Besedilo in slika: Fanči Moljk 45 let Čebelarskega društva Hrastnik Hrastniški čebelarji so ob svoji 4$. obletnici pripravili razstavo o delovanju društva, čebelah in čebeljih pridelkih. Slavnostna otvoritev razstave je bila v ponedeljek, 1.6.1008 v Čebelarskem domu na rudniških nasipih v Hrastniku. Številnim udeležencem so se pridružili župan Miran Jerič in Janko Veber, podpredsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora, podpredsednik CZS Šmerc in še mnogi drugi. Podpredsednik CZS Šmerc je v nagovoru opozoril na zmanjševanje gospodarskih čebeljih družin v Sloveniji zaradi neučinkovitega zdravljenja varoe kot tudi zaradi vpliva drugih dejavnikov v naravi, predvsem pa zaradi uporabe fitofermacevtskih sredstev v kmetijstvu. »V zavest Slovencev se mora vtisniti misel, da govorimo o naših čebelah in ne o čebelarjevih čebelah. Le tako bomo posamezniki prispevali k prijaznejšemu odnosu do narave,« je poudaril. Gospod Veber je opozoril, da bi tudi država z ustrezno zakonodajo lahko pripomogla, da se bodo problemi v čebelarstvu začeti reševati hitreje. Župan občine Hrastnik pa je čebelarjem izrekel pohvalo, saj se čebelarska dejavnost v občini Hrastnik lepo predstavlja ljudem. Občina se zaveda čebelarskih problemov, ki pestijo celo Slovenijo in Evropo, zato bodo tudi v prihodnje pomagali, da se tako pomembna kmetijska dejavnost ohrani. Razstavo ČEBELARJI SE PREDSTAVLJAMO so si v dopoldanskem času ogledali šolski in predšolski otroci, za šolske pa so organizirali predavanje, ki ga je pripravila Andreja Kandolf z Dola, uslužbenka ČZS. Predšolskim otrokom in popoldanskim obiskovalcem so čebelarsko dejavnost predstavljali dežurni čebelarji in čebelarke. Besedilo: Fanči Moljk Kdor ga išče» ga najde... Takole je ponosno držal v ro- In tukaj je silni, 1400 g težki kah postavnega gospoda jur- kavboj poziral v svojem do-čka srečni nabiralec gob. mačem naravnem okolju. mšivcMo 0 letos na Izlakah pet državnih prvakov v kikboksu Ptuj, 14/5-08. V najstarejšem slovenskem mestu je v soboto potekal 3. zaključni turnir za državno prvenstvo v kikboksu, in sicer v disciplini šemi kontakt ter glasbenih formah. Iz izlaškega kluba Pon-Do-Kwanje na letos na tekmovanjih za državno prvenstvo nastopilo 17 vrlih borcev. Državni prvaki za leto 1008 so postali: Vrtačnik Rok, Razpotnik Gregor, Tilen Zajc, Neva Ocepek in Maja Vetršek. V okviru sobotnega tekmovalnega dne je potekal tudi 3 zaključni turnir za državno - prvaki so postali tisti, ki so v treh turnirjih tekom sezone skupno nabrali največ točk. Na tem zaključnem turnirju je prijetno presenetil novinec na tekmovanjih, Aleksandre Maselj, ki je v kategoriji dečkov do I 35 cm pokazal borbenost in veliko mero talenta ter na koncu osvojil odlično 3. mesto.V isti kategoriji je bil prav tako tretji Dolinšek Matic, ki je pokazal srčnost, toda manjka mu še nekaj izkušen. Kasnejši državno prvaki, Rok Vrtačnik, Tilen Zajc, Neva Ocepek, Gregor Razpotnik in Maja Vetršek so suvereno zmagali tudi na tem zaključnem turnirju.V kategoriji deklic do 155 cm je na zaključnem turnirju 2. mesto osvojila Maruša Izlakar, ki že pridobiva na izkušnjah.Tretja na turnirju in tudi skupnem seštevku je bila perspektivna izlaška borka Sara Smrekar. Druga pa je bila Lazar Suzana. Ne tekmovanju so sodelovali tudi predstavniki v članskih kategorijah: Nejc, Miloš, Gregor Ocepek in Jure, ki pa tokrat žal niso posegli po stopničkah. Skupni izkupiček je za mali izlaški klub tudi letos hvale vreden. Že ta teden pa Izla-čane pokli^neš^rpprezen-tanco Ž^lca tekmovanje za svetoVhi pok^Dv ftaliji.^ % 0 mmi_________ Intervju: Slavko Jelševar Uspešni podjetnik* svetnik* ..........oče in mož...« Pisati o nekomu, ki ga poznaš, je lahko in težko obenem. Zdi se, da veliko veš, potem spoznaš, da temu ni tako. Saj je lahko vsakdo od nas odprta knjiga, vendar ta knjiga ni nikoli čisto do konca prebrana. Slavko in Damijana Jelševar sta svoje gnezdo spletla v prijetni hišici v Zagorju, ravno prav odmaknjeni od vrveža, kjer so v miru rasli njuni otroci, v naravi in v brezskrbni igri. Slavko, rojeni Zagorjan, je znani podjetnik in solastnik firme JE-GR, ki jo najprej srečate, ko v Zagorje pridete iz smeri Cemšenika ali iz Trbovelj čez Slačnik. Slavko, kot sem slišala, firma obstaja že IS let in, če pogledamo nazaj, kaj je to, kar je bila in ostala osnovna dejavnost tega podjetja? Februarja je bilo 15 let, odkar sva s kolegom v bivših prostorih Lisce začela s proizvodnjo, ki je v bistvu ostala ista, kot je bila od začetka. Izdelujemo nasadila za vrata in okna in izdelke po programu za potrebe NATO-a (ne naše vojske). Proizvodnja je bila razširjena leta 2003, ko sva odkupila še licenco za proizvodnjo verig, ki so se do takrat izdelovale v Lescah. Seveda je to zahtevalo nove kadre in dodatne prostore, ki sva jih našla v bivši Vašhavi. Sodelujemo s približno 70 kooperanti in imamo okrog 30 zaposlenih, ki so predvsem strojne stroke. Imamo svojo logistiko, za povezavo med kooperanti in za ostale potrebe, tako da delo poteka normalno in tekoče. Torej se novejši pogon nahaja v tako imenovani Vašhavi. Okrog nje je bilo precej govora v zvezi z Mladinskim centrom Vašhava, ki naj bi imel svoje prostore prav tu. Polovica te zgradbe, kjer imamo proizvodni pogon verig, je naša last. O lastništvu drugega dela trenutno potekajo pregovori med RCR -om in občino Zagorje. Za ta del so bili zainteresirani zagorski mladinci in v njem želeli imeti svoj center. Niso pa edini interesenti, saj je po teh prostorih veliko povpraševanje tudi s strani podjetnikov, ki iščejo primerne prostore za svoje dejavnosti, ker je veliko pomanjkanje le teh. Mladinskem centru bi vsekakor bilo bolje na kakšni drugi lokaciji, daleč od proizvodnje. Primerne prostore smo našli na Proletarcu, kjer se morajo še nekatere stvari dodatno urediti in tako bo MC končno zaživel. Zelo sem zadovoljen, da se je zadeva ugodno rešila tudi za MC, ker razumem probleme mladih, saj imam v družini tudi mlade, ki bodo centra še kako veseli. In kaj naj bi potem bilo z drugim delom Vašhave, pod okriljem RCR-a? Vsekakor bi bilo zelo koristno, če bi bili tu urejeni prostori, kjer bi lahko delovali podjetniki, ki še nimajo razvitih poslov. Inkubacijski sistem torej? Obstajajo ljudje z idejami. Kot vemo, za ideje se je treba v svetu potegovati in boriti, brez njih ni napredka. Ljudje, ki imajo dobre ideje, pa nimajo vedno dovolj kapitala, da o prostorih sploh ne govorimo. V Vašhavi bi s pomočjo RCR-a dobili prostor, kjer bi imeli pogoje za delo in realizacijo svojih idej. Mogoče bi dobili tudi kakšna sredstva za začetek. In, če bi uspeli, bi se lahko kmalu postavili na lastne noge, kot se temu reče. Jaz osebno nisem zainteresiran, ker je to obdobje že zdavnaj za mano, sem pa zato, da se omogoči začetnikom in inovatorjem, da razvijejo svoje ideje in seveda proizvodnjo, kot so si zamislili. Očitno je dela vedno dovolj. Kako pa je kaj s politično platjo in delovanjem na tem področju? Kot predsednik OO SLS Zagorje imam precej obveznosti na občinskem, regionalnem pa tudi republiškem nivoju.V občinskem svetu sem že od osamosvojitve in nisem vedno v opoziciji. Mislim, da glede na stranko nisem samo strankarsko usmerjen. Delujemo v dobro vseh krajanov in, če je dobro za Zagorje, je dobro za nas vse, ne glede na stranko. Kot veste smo nekoč imeli Kmečko zvezo, ki je prerasla v SLS. Na začetku so člani stranke bili predvsem kmetje, torej ljudje s podeželja, zdaj pa temu ni več tako. Naše članstvo je torej iz različnih struktur. V Zagorju imamo prvoligaša, to je RK Zagorje, ki je pravkar dobil novega predsednika. Pred sedmimi leti sem bil izbran za predsednika kluba, ki je bil takrat v drugi ligi. Zadali smo si dva osnovna cilja, ki sem ju tudi ves čas podpiral. Najprej, da v igri predvsem sodelujejo domače moči in uvrstitev v prvo ligo, v čemer smo tudi uspeli. Zal moje številne obveznosti zahtevajo ogromno časa, tako da sem predsednikovanje prepustil drugemu, sam pa bom z veseljem še naprej podpiral, pomagal in sodeloval v klubu kolikor bo v mojih močeh. Se ena funkcija je, ki ima precejšnji vpliv na vse kar se v Zagorju dogaja. Predsednik Sveta šole OS Ivana Skvarče. Koliko časa že? Septembra bom končal drugi mandat in predsedniško palico bo moral prevzeti drugi.Vesel sem, da sem bil predsednik v času, ko se je gradil prizidek in prenavljala kompletna šola. Biti na takšnem mestu ni kar tako, saj je velika odgovornost pred vsemi, predvsem pa bodočim naraščajem. To je, kot večina drugih aktivnosti, volontersko delo in zame je najlepša nagrada dober občutek, da si nekaj storil tako kot je prav in v zadovoljstvo mnogih. Vaš dom se nahaja na področju KS Franc Farčnik. Človeku kar ne more biti vseeno kje in kako živi, tudi tu je potrebno sodelovati, vplivati na kakovost življenja... V naši krajevni skupnosti sem podpredsednik. Tudi tu imamo nekaj perečih problemov, ki so že večinoma starejšega datuma, vendar ne izgubljamo upanja v pozitivno rešitev. In kaj vas še posebno »žuli«? Na primer- vojaški most, kot mu tudi rečemo in pripadajoči del ceste...Ko je nekoč plazovje odneslo Ruardi, tudi cesti ni prizaneslo. Začasno je postavljen most, ki stoji še danes in vse je še -» začasno « ali že resnično predolgo. Odsek do vrha Slačnika je zares potreben obnove. Potem je tu še obrtna cona, ki je tudi na našem »terenu«. Avgusta se začne rušenje in priprava zemljišča, za kar je naša občina dobila evropska sredstva, da se ta prostor primerno uredi. Osebno mislim, da bi se obrtna cona morala širiti še na zgornji plato, ki je načrtovan kot sejemsko-prireditveni prostor in, ki bi se lahko prestavil še malo višje, v bližino nogometnega igrišča. Moje mišljenje kot podjetnika je, da je treba temu dati prednost, saj bo to omogočilo nova delovna mesta in preprečilo, da podjetniki v primeru pomanjkanja prostorov lete poiščejo drugod.Vsi se moramo dobro potruditi okrog Obrtne cone, saj bo z njo rasla tudi kakovost življenja v okolici, torej naši krajevni skupnosti in občini. Kmalu bo dokončana obvoznica, letos bo sicer še nekaj časa ropotalo v Zagorju... No, tudi to se bo dokončalo. Sam sem velik pristaš rondojev in mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi Zagorje imelo vsaj dva na vpadnicah v mesto. Enega bi postavil tu, blizu obrtne cone, Ruardija in cest proti Trbovljam in Cemšeniku. Ko bi se obnovil odsek ceste o katerem sem že govoril, bi bila stvar čisto izvedljiva. Drugi rondo bi bil idealen pri Šparu.Trenutno to ni v načrtu, tudi ne vem, če bo, vendar je še čas, da se to uredi, dokler obvoznice ne odpremo... Življenje je stkano iz nešteto trenutkov. Nekateri so težki in jih želimo čim prej pozabiti, drugi pa so lepi in prijetni in so gonilna sila, steber, ki nam daje moči za naprej. Človek si mora takšne trenutke ustvariti tudi sam- z družino, prijatelji...trenutke oddiha, ki so kot kresničke, ki svetlikajo v mraku in razsvetlijo težke trenutke, brez katerih življenje ni tisto pravo. Kako in kje Slavko nabira te svetle trenutke, kako se sprošča? Zaradi podjetja moj dopust ni takšen, kot ga je večina vajena. Z ženo greva na dopust » po obrokih«, podjetja pač ne moreš dolgo pustiti brez nadzora. Kar se pa zadeva vsakodnevno rekreacijo, imam navado, ki je ne mislim opustiti. Redno se rekreiram s prijatelji, največkrat zvečer odigramo kakšno tekmo, se dobro prepotimo in razgibamo. Sicer sem pa ljubitelj sprehodov, z družino jo včasih uberemo proti Cemšeniški, če ne gre drugače, pa tudi sprehod po okolici pride prav. Gozd ni daleč, mogoče bi šel danes nabirati gobe? Ne vem ali je Slavko šel nabirat gobe, ko sem odšla. Upam, da kakšen jurček že čaka na njega skrit v grmu. Slike in besedilo: St.R. 0 mmttA Kake vidijo Trbovlje učenci osnovnih šol Toliko pozitivne naravnanosti kot so jo izrazili učenci osnovne šole Trbovlje, podružnične šole Alojza Hoh-krauta in osnovne šole Tončke Čeč na otroškem parlamentu v občinski dvorani, pomeni upanje, da bodo tudi sami, kolikor bo le mogoče, pomagali k boljšemu življenju v našem kraju. Vsi predstavniki šol so pohvalili možnosti, ki so jim na razpolago. Veselijo se nove travnate prevleke na igrišču Rudarja in številnih prireditev. Slabše možnosti imajo dekleta, saj je za fante večja izbira, kje se športno udejstvovati. Podžupan Mitja Rozina se je med drugim strinjal z njimi, da ni urejenih kolesarskih stez, vendar je povedal, da je to povezano z utesnjenostjo naše doline in da je več gorskega kolesarjenja. V občini so ponosni na dosežene rezultate in prizadevali si bodo, da bi jim omogočili še dodatne možnosti. Načrtujejo, da bo zaživel tudi ženski nogomet. Povabil jih je, da ga lahko obiščejo in mu povedo svoje probleme in predloge, saj so jim vrata vedno odprta. Skoda je, da niso prišli tudi učenci osnovne šole Ivana Cankarja, ker so imeli druge obveznosti, saj bi tudi oni argumentirano nastopili in povedali kaj mislijo o našem kraju in dogajanjih. dobili tudi enodnevno vstopnico za obisk letnega kopališča, ki DPM, ki je bil organizator, bo peljal udeležence na izlet, vsi so bo imelo malce spremenjene podobe in nove ponudbe. Besedilo in slika : Irena Vozelj Obisk podjetnika v razredu V S.cč in 4.s razredu Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje so med letom pri urah podjetnišva osvajali ekonomske pojme, se učili, kako lahko postati podjetnik, kako se izračuna dobiček, kakšne lastnosti naj bi imel podjetnik in kaj je pri tem pomembno. Tako kot v podjetju, v šoli, v vsakdanjem življenju je pomembno, da stvari planiramo.» Če ne planiramo, planiramo neuspeh«. Planirali so, da jih ob koncu leta obišče podjetnik. Povabili smo Boštjana Vidmarja, direktorja EVJ Elektroprom, d.o.o.. Direktor Boštjan Vidmar, univ.dipl.inž.el. v razredu Nad njegovo predstavitvijo so bili vsi navdušeni. Najprej je predstavil njihovo podjetje, nato pa je z vprašanji preveril, če so ga dijaki poslušali. Dijaka presenečena nad nagrado za pravilen odgovor. Nad znanjem dijakov je bil zagotovo presenečen. Za pravilne odgovore so prejeli majice z logotipom podjetja EVJ Elektroprom. Nato so postavljali vprašanja. Dijake je zanimalo delo, plača, organizacija Takih podjetnikov si v razredu še želijo in so hvaležni Boštjanu Vidmarju, da se je odzval povabilu in dijakom, ki so se izvrstno izkazali. Zapis in slike:Jožica Gabrič Kolarič, univ. dipl.ekon. Popolna preobrazba pRl/l\S|i Ci& sli mo TELEFON; (03)56 64 186 Valvasoricv mo 8, 1270 lir Telefon: (01) 89 81 088 Telefon: Akcija Studia Las iz Zagorja in Zasavca No, poglejte jo, Anito! Studio Las, ker se takšni kupo- Že tako je bila sim- ni ne bodo upoštevali. Pa veliko patična, zdaj pa ah in sreče v naslednjem žrebanju! oh...verjamemo, da je Na kuponih ne pozabite na tele-zadovoljna. Le kako ne fonsko številko! bi bila, ko je pa Brigita Stilska preobrazba čaka na vas v resnična mojstrica. In Studiu Las! bolj, ko bo neurejena vaša stara » vi Jtl J bo njena kreativnost prišla do izraza in še za ■ Anita prej... nameček, diskretna šminka, ki bo v vsemu dala še poseben šarm. Naš novi model je Angela-Jana Kerin, Dolenja vas 43 iz Zagorja, ki naj urno vzame v roke telefon in se javi Brigiti na telefon Studia Las 040 164 396. Angeli-Jani iskreno čestitamo! Pričakujemo vaše nove kupone na naš naslov in ne v in pozneje. Velana praznuje 6o let momio Sesti mednarodni festival Rdeči revirji v zadnjih majskih dneh - od 18. maja do I. junija 1008« je podaril Hrastniku pisano palete prireditev, ki imajo namen približati ljudem umetnost. Bilo jih je okrog trideset. Začelo se je z odličnim kitarskim orkestrom GŠ Radeče pod vodstvom Iztoka Graheka, kot solistka pa je nastopila Neva Marn. Obiskovalce sta pozdravila Miran Jerič, župan in Branko Potočan, umetniški vodja festivala. Program je nadaljeval popularni Andrej Rozman Roza, ki se je lotil nekakšnega evrosonga in nastopal kar sam kot organizator, scenski delavec in nastopajoči. Le ocenjevanje je zaupal komisiji iz občinstva. Imenitni igralec, pesnik, recitator... bi si zaslužil nabito polno dvorano. Naslednji dan, v četrtek, 29. maja, si je dvajset obiskovalcev ogledalo rudnik, manj pogumni pa so si privoščili le sliko z rudarjem pred KRC-em, kamor so pomolili svojo glavo. Odlična fotografinja Jasna Klančišar pa jih je ovekovečila in sliko čez nekaj minut tudi poklonila. Po akrobatskem nastopu Željka Hajsoka iz Splita - ulično gledališče, plesni in filmski predstavi, se je predstavila še zasavska glasbena skupina Ikarus Down, ki jo sestavljajo Domen Učakar, Jernej Jevševar, Jaka Tavš in Alan Jančič. Med gledalci je bilo precej osnovnošolcev, ki so prišli poslušat predvsem svojega učitelja Domna. Otroci so uživali tudi naslednji dan, za šolo organizirani plesno - gledališki predstavi Dušana Teropšiča iz Kranja Martin Krpan in predstavi uličnega gledališča. Lutkovna predstava gledališča Konj iz Ljubljane pa je bila za odrasle. Petek je zaključila z odličnim koncertom skupina Same babe. Če nekaj sobotnih dejavnosti preskočimo, pa tega ne smemo storiti z nastopom mladih zasavskih raparjev -Tit Filipovič,Aljoša Slabšak in Mladen Rome, ki so nastopili ob zaključku rokometnega turnirja na Dolu. Posebno mesto pa je imela plesno gledališka predstava Glej ga zlomka! v koreografiji Branka Potočana.Tudi v tej plesno-gledališki predstavi je skupina Fourklor na duhovit in iskriv način pokazala svoj odnos do plesa in sveta. & Preskočili smo razne ustvarjalne delavnice, razstave, otroški bazar, učenje salse... in se znašli v zadnjem dnevu festivala. Nedeljo sta najbolj zaznamovala Žiga Golob in Jure Tori s koncertom harmonike in kontrabasa ter plesna predstava skupine Betontanc, ki jim bomo izkazali pozornost s posebnim sestavkom. Nastopajoči in obiskovalci so zaključili petdnevno dogajanje na ploščadi pred DD s poskušanjem značilnih zasavskih jedi in s prijetnim druženjem. Rdeči revirji potekajo v produkciji Vitkar zavoda pod pokroviteljstvom Občine Hrastnik in Ministrstva za kulturo RS. Zato je obisk vseh prireditev brezplačen. Slike in besedilo: Fanči Moljk V Litiji je vrelo od mladosti ¥ starih dobrih časih smo 1$. maja praznovali Dan mladosti. To je bil pravzaprav Titov rojstni dan in mladina mu je tega dne predala ŠTAFETO MLADOSTI. V Litijskem Javnem zavodu MLADINSKI CENTER LITIJA so se tokrat odločili drugače in tako s skupnimi močmi z mnogimi prostovoljci pripravili veliko javno prireditev ob 1. rojstnem dnevu, imenovano ŠTAFETA KULTURE, na kateri so se predstavili mnogi mladi znani in manj znani obrazi. Za udarne ritme so v stilu domorodskih afriških bobnov po-^K skrbeli litijski PERKAKŠENS in KIKE, ki so ustvarili glasbeno ■ plesni nastop, ki je bil pospremljem z gromkim aplavzom in HHf odobravanjem zbrane množice. Mladinski center Litija V soboto, 24. maja, so se mladi in mladi po srcu zbrali na dvorišču Mladinskega centra Litija, pred staro Ukmarjevo hišo. Zgodaj dopoldne so ponesli čisto pravo štafeto mladosti in obudili spomin na čase, ki so že davno minili, a se jih še vedno radi spomnimo. Nato je ob 10. uri sledil EXTEMPORE Likovnega ateljeja Litija z naslovom »Likovni vtisi Litije«.V popoldanskem času je potekalo izdelovanje vetrnic za otroke in mladino. Vodeno ustvarjalno delavnico so poimenovali UJEMI VETER. Kulturni program je otvoril Učiteljski pevski zbor KUD Litus, v nadaljevanju so obiskovalci prisluhnili literarnemu nastopu PRIBORa, za ples in veselje pa je poskrbela plesna skupina BOUNCE. Legenda litijskih kulturnikov in član drušvaTombas, Marko Djukič je poskrbel za nepozaben literarni nastop. Proti večeru je bila otvoritev likovne razstave ex tempora s podnaslovom »Slikarsko delo v procesu nastajanja«, katere avtorji so člani LILA. Perkakšens Kmalu za tolkalci je nastopila mlada glasbena skupina, katere sličice tudi objavljamo, vendar pa si po nekaj mesecih vadbe in delovanja še niso nadeli pravega imena, pa jim recimo MLADI UPI, kot so se nekoč imenovali uspešni Trboveljčani. Skupina je predstavila nekaj pesmi Sidharte in ostalih rock bandov, zatem pa se jim je pridružila rock skupina GALAMA iz Zagorja ob Savi, ki je z udarnimi ritmi popolnoma ogrela zbrano množico. Za lačna usta je bilo poskrbljeno s pravim domačim pasuljem s klobaso, za žejne pa so pripravili stojnico, kjer se je bilo moč odžejati. Mladi glasbeni upi Sele proti 22. uri zvečer so iz Mladinskega centra Litija poskrbeli za pravo glasbeno presenečenje večera, ki pa ga žal v tem članku ne smem izdati. Za te reči se bo potrebno v prihodnje odpraviti na kraj dogodka in preveriti kako zelo aktivni so mladi iz Litije in okoliških krajev in česa vsega so sposobni. Vabljeni! Besedilo in slike: Boštjan Poglajen Prelestne plesalke Kike OPM LAFARGE www.lafarge.si Spoštovani sokrajani in prijatelji! Ker je junij mesec varnosti v Lafargeu, vas vabimo v naše okolje, kjer se bomo skupaj dotaknili te teme. Razveselili bomo tudi najmlajše, uživali v jedači in pijači in ob sproščenem klepetu zgradili trdne medsebojne vezi. Avtobusni prevoz bo organiziran izpred Hit Marketa (Mercator) od 9. ure dalje. Lafarge cement d. d. se danes lahko pohvali s številnimi proizvodnimi inovacijami. Te so rezultat dela naših zaposlenih, ki so zanje prejeli številna prestižna priznanja. Na vodenih ogledih, ki bodo potekali v 15-minutnih intervalih, si boste lahko ogledali posodobljeno trboveljsko cementarno z najnovešjimi tehnološkimi in okoljevarstvenimi pridobitvami. Vabimo vas na Dan odprtih vrat v cementarni Lafarge Cement, ki bo v soboto, 21. junija 2008, na Kolodvorski ulici 5 v Trbovljah. Osnovni namen in lastnost cementa pri gradnji je, da povezuje, utrjuje in gradi ter na ta način omogoča nastanek trdnih in varnih vezi. Enake lastnosti in namen ima cementarna Lafarge Cement v okolju, v katerem deluje. Jazzagorje-petkovi poletni večeri Ko se poleti zvečeri, postanemo romantični, bolj dojemljivi za vse lepo. In kaj je lepšega kot zvezdno nebo, družba prijateljev in čarobni zvoki glasbe. Glasbeni ciklus Jazzagorje-petkovi poletni večeri je pred štirimi leti nastal prav zato, da popestri večere v mestu in združuje ljubitelje dobre glasbe. a n ri/o n c Ves čas pa je tudi nekaj več: priložnost za mlade jazz glasbenike, da se predstavijo v okolju, ki je sicer tradicionalno bolj navezano na glasbo pihalnih orkestrov na primer.Toda, mar ni vsa dobra glasba na nek način prepletena z jazzom? Harmoniko, kot skorajda slovenski nacionalni inštrument, navadno povezujemo z narodno-zabavno glasbo, s kakšnim šansonom, s klasiko že redkeje.Toda z jazzom? In prav harmonika je osnovna nit letošnjih petkovih poletnih večerov. Slišati bo mogoče najboljše svetovno znane glasbenike in ne čudite se, če boste našli celo zmes slovenske narodno-zabavne glasbe in jazza. V treh letih, odkar poteka glasbeni ciklus Jazzagorje, se je na odru zvrstilo več kot sto glasbenikov in glasbenic, pevcev in pevk iz Slovenije in tujine. Letos se jim bo pridružila cela vrsta novih, med njimi svetovnih zvezd.Vse to iz enega samega razloga: zabavati se in uživati. Petkovi poletni večeri potekajo na prostem, brez vstopnine, letos v prelepem ambientu na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo v Zagorju, v neposredni bližini Delavskega doma. Dosedanji obiskovalci, ljubitelji dobre glasbe iz vse Slovenije, se vsako leto vračajo, tako da v okviru ciklusa Jazzagorje nastaja že kar nekakšen klub ljubiteljev dobre glasbe. Organizator glasbenega ciklusa Jazzagorje-petkovi poletni večeri je Rudi Medved, Kulturni center Delavski dom Zagorje, umetniški vodja je priznani glasbenik in skladatelj Jure Tori. Petkov poletni večer 13. junija bosta zaznamovala: Aleš Hadalin, vokal in Franci Vrtačnik, harmonika. Igrata in pojeta predvsem pesmi Franeta Milčinskega Ježka v jazz priredbi. Veliko nastopata po jazz večerih v Sloveniji. Aleš Hadalin, rojen na železniški postaji, študent muzikologije, je eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah tako igra primarno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik. Sprva je deloval v skupini Tantadruj in z njo posnel dva albuma (1986, 1990). V začetku devetdesetih se je posvetil jazzovskim standardom in s svojim globokim hrapavim glasom posnel album Gee Baby, na katerem sodeluje tudi pianist Joži Šalej. Od leta 1995 je kot pevec, plesalec in igralec intenzivno sodeloval s svetovno znano plesno skupino En Knap, s katero je ustvaril tri predstave: Struna in želo, Zakonitosti Kobre in Popoln korak. Za slednjo je posnel zgoščenko Umetnost hoje. Z isto skupino je posnel tudi tri filme:Vrtoglavi ptič (Slovenski film leta, 1997), Dom svobode, Krotilci časa (za katerega je spisal in posnel glasbo). Na povabilo Slavka Hrena je nastopil tudi kot poseben gost v televizijski oddaji Orion. Konec leta 2003 je prejel prvo nagrado na Festivalu šansona. V petek, 27. junija 2008, ob 21. uri se obeta posebna poslastica, ko se bosta predstavila: Jure Tori, harmonika in Ewald Oberleitner, kontrabas. Predstavila bosta Juretove avtorske skladbe, ki so mešanica folk glasbe, jazza in klasične glasbe. Jure Tori se je rodil leta 1975 v Trbovljah. Glasbeno šolo je začel obiskovati pri sedmih letih, harmoniko pa se je začel učiti dve leti kasneje. Poleg harmonike igra še klavir in orgle. Pri 14-ih letih se je pridružil fantom, ki so ustanavljali skupino Orlek, ki je doslej posnela sedem zgoščenk in nastopala skoraj po vsem svetu, od Evrope, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije do Azije. Doslej je soustvarjal z mednarodno plesno skupino En Knap, glasbeno skupino Hiša, Pihalnim orkestrom Svea, Skupino Bluesteam, AlkoVujico, s skupino Pax, s Sašom Boletom, skupino Crazed Farmers, z Jadranko Jovanovič in Nikolo Račkov. Ewald Oberleitner - bas je bil rojen 1937 v Leobenu. Glasbo je študiral v Munchnu in Gradcu (klarinet, kontrabas in tolkala).Od leta 1973 poučuje oddelek za jazz na graški univerzi za umetnost. Zaslovel je kot basist s skupinama »Neighbours« (skupaj z Diete-rom Glawischnigom) in »Karl-Heinz MiklinTrio«. Na koncertih in pri produkcijah je sodeloval z glasbeniki kot so Anthony Braxton, Chet Baker, Art Farmer, Albert Mangelsdorff, John Surman, Wolfgang Puschnig, Eje Thelin, Herb Ellis, Sheila Jordan,Jay Clayton, Paul Bley, Karl Berger, Mark Murphy, Ellis Marsallis itd. Po virih: MaH 1 95M tuirie oh San V PETEK, 13.6.2008 ob 19.30. uri bo v Valvasorjevi kapeli na Izlakah Koncert Vokalne skupine BIT Vokalna skupina BIT ponazarja zvočno zlitje glasov študentov in profesorjev glasbe. BIT zvok se je prvič zaslišal jeseni leta 2003 in od takrat nadaljuje svoje poslanstvo, s katerim skuša poslušalce zvočno razvajati z repertoarjem, ki zajema bisere slovenske popevke, tuje pop uspešnice, ter latino in jazz standarde. Nastanku skupine je botrovala težnja po užitku, ki ga nudi a cappella muziciranje in odnos po-ustvarjalec-poslušalec. Poleg tega so člani želeli mravljincem sprožiti prosto pot ob zvočno bogatih harmonijah in pestrih ritmih. MaH Rok Hvala prvi na madžarskem mednarodnem festivalu Europop Na mednarodnem festivalu Europop, ki se je odvijal na Madžarskem, je sodeloval tudi Rok Hvala, učenec 8. razreda OŠ Ivana Cankarja izTrbovelj.V ostri konkurenefjfFpfTigb mnenju strokovne žirije, zaslužil prvo mesto. iskržfie čš^tjtke! V. V imenu uredništva Zasavca ■ 0 amm Skoraj davni začetek Začelo se je skoraj davnega leta 1964, v prejšnjem stoletju - seveda, ko je nekaj slovenskih likovnih razumnikov staknilo glave in sklenilo, da bodo po južnem in vzhodnem vzoru tudi v Sloveniji ustanovili večdnevna slikarska druženja. Morda so jim bila poleg omenjenih spodbud z juga za vzor tudi znana francoska, oziroma slovenska druženja slikarjev v času impresionizma okoli Škofje Loke, pa morda Forma viva na domačih in tujih tleh, kot so namigovali nekateri likovni poznavalci na takratnem zveznem nivoju. O druženjih v kolonijah pa so ti začetniki kolonijskega gibanja pri nas začeli resno razmišljati že nekaj časa pred omenjenim letom 1964, saj so imeli nekateri slikarji za sabo že zanimive izkušnje iz udeležbe v kolonijah v nekdanji skupni domovini. Prva kolonija Jedro ustanoviteljev prvih kolonij pri nas so sestavljali slikarji Ivo Seljak Čopič, Milan Rijavec,Tone Leskovšek, Marjan Dovjak, Ive Šubic, predsednik takratnega republiškega likovnega društva Zoran Didek, umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec in najbrž v ozadju še kdo. Med njimi so bili gotovo takratni »župani« mest Zagorje ob Savi, Škofja Loka in Idrija, kjer so z nekaj letnim razmakom bile ustanovljene prve tri slikarske kolonije na slovenskih tleh. Od omenjenih slikarjev je bil verjetno organizacijsko pri takratni občinski oblasti najbolj prodoren Tone Leskovšek, ki je z zagorskim »županom« Dušanom Kolencem dosegel, da je takratna zagorska skupščina prva sprejela sklep o ustanovitvi prve poskusne slikarske kolonije Izlake - Zagorje 1964. Ker je kolonija z desetimi, s pomočjo slovenskega likovnega društva povabljenimi gosti slikarji imenitno uspela in naletela v javnih sredstvih obveščanja na ustrezen in obilen odziv, ni bilo v zagorskih krogih nobenih pomislekov več o smiselnosti kolonije. Predlog prvega statuta kolonije je bil sestavljen v Škofji Loki, in je vseboval vsa določila, ki so se jih kolonije kasneje več ali manj držale. Nekatera veljajo še danes. Slikarska kolonija Izlake Zagorje je bila od prvih kolonij edina, ki je zdržala vse kulturne, politične, strokovne, organizacijske, kadrovske in druge nevšečnosti, ki so povzročile ukinitev kolonij v Škofji Loki, Idriji, nato na Ravnah, na Ptuju in drugod. Vzporedno z ukinjanjem, pa so nastajale nove, uspešne, daljše, bogatejše, bolj ali manj ambiciozne, vztrajne, poleg njih pa kratke, enodnevne variante improviziranih slikarskih druženj, ki dokazujejo, da ideja skupnega dela v preprostih ateljejih ali v naravi še ni izčrpana slepa pot. Nekaterim likovnim krogom se je ta oblika priljubila in jo imajo za eno od mnogih oblik spodbujanja in opozarjanja na moč in pomen slikarstva v prestolnici ali na podeželju. V Slikarski koloniji Izlake - Zagorje je bilo doslej okoli 300 pretežno akademskih slikarjev iz domovine in tujine. Med njim so imena, ki so bila pomembna že ob prvem vabljenju, druga so postala pomembna kasneje, tretja bodo gotovo pomembna v prihodnje. Med njimi so mnogi Prešernovi nagrajenci ali pa še bodo, saj danes radi obiskujejo kolonije tudi mladi slikarji in slikarke, ki se v kolonijah iz oči v oči srečajo z znano ali povsem neznano pokrajino, čeprav tudi na likovnih akademijah poskrbijo za soočenja z njo. Nekateri slikarji so v preteklosti trdili, da je njihovo srečanje z zasavsko pokrajino vplivalo na njihov izrazni način, drugi so ostajali pri svojem. Usodnega slikarskega preobrata pa najbrž, bodimo skromni, zaradi deset ali dvajset dnevnega bivanja med zasavskimi hribi, med rudarji in slikovitim podeželjem ni nihče doživel, čeprav je bila želja po novem odnosu do slikanja pokrajine vedno prisotna. Zanimivost kolonijskih slik je najbrž v slikarskih podrobnostih, ki jih opazi in občuti le občutljivo in slikarsko razgledano oko, kakršna so imeli ali imajo Marijan Tršar, andrej Pavlovec, Milček Komelj, Stane Kumar, Cene Avguštin, Iztok Premrl, Dušan Ze-leznov, Mitja Košir in drugi, ki so o pojavu in sadovih kolonij morda največ pisali. Dvomim, da je danes kdo v Sloveniji, ki bi znal vse nekdanje in sedanje oblike in sadove dela po kolonijah, srečanjih, taborih, ex temporih, pregledno strniti in oceniti njihov pomen. Dejstvo pa je, da so vse te oblike povzročile večjo demokratizacijo slikarstva, ki je bilo nekoč bolj domena večjih urbanih središč, da ne rečem prestolnic. Kolonije pa so tudi razbile mit, da so slikarji nedružabni in vase zaprti ljudje, ki se ne marajo družiti in se učiti od narave in drug od drugega.V slikarski koloniji Izlake - Zagorje imamo z njimi po več desetletnem delu drugačne, dragocene in imenitne izkušnje. Nande Razboršek OPOMBA: - Presednik prvega Sveta kolonije Izlake - Zagorje je bil slikar Tone Leskovšek, - Za njim je bil 40 let predsednik sveta Nande Razboršek. - Zadnja štiri leta vodi svet kolonije Eleonora Gošte. Dve desetletji je umetniški vodja kolonije akad. Slik. Nikolaj Beer. Kolonija ima zdaj status društva. - V kolonijski zbirki je okoli 900 slikarskih in tudi kiparskih enot. - Kolonija se financira z občinskimi, sponzorskimi in lastnimi finančnimi sredstvi - najemnina slik. it7z gumm c» Primež Suhodolčan v Hrastniku med znaekarji Med prijetnimi dogodki ob koncu leta velja tudi srečanje bralnih značkarjev s pisatelji. V Hrastniku so letos spet povabili v goste Primoža Suhodolčana, ki je v četrtek, 11. maja 1008, v dvorani DD vse navzoče nasmejal do solz. Najprej je napovedal, da se o knjigah sploh ne bodo pogovarjali. Še manj o frazah, kakršna je na pr. Knjiga, najboljša prijateljica. Seveda so mu vsi navdušeno pritrjevali in sploh niso opazili, da se v bistvu ves čas pogovarjajo o knjigah. »Ta pa je car,« so govorili še nekaj dni po njegovem odhodu. «Zakaj pa?« nas je zanimalo. »Ker je povedal taprave stvari o učiteljih in knjigah...« Okej, zbudil je zanimanje in simpatije. In takega carja potem včasih kdo poišče na internetu. In tam bodo naši mladi bralci ugotovili, da jih je zviti Primož žejne peljal preko vod e... Ugotovili bodo, da Primož nadvse rad bere, da napiše ali ponatisne povprečno tri knjige na leto, da so njegove knjige med najbolj branimi, saj so njegovega Košarkar naj bo! kar štirikrat zapored izbrali kot najljubšo knjigo (1999-2002). V Hrastniku so mladi značkarji ugotovili, da ima mladinski pisatelj Primož Suhodolčan naslednji dan, 23. maja, rojstni dan, zato so mu zapeli Vse najboljše za teee... Tudi drugi ljubitelji branja mu želimo še mnogo uspešnih knjig in zdravja! Betontanc svetovno znana plesno-gledališha skupina v Hrastniku Betontanc spada med skupine, ki so v Sloveniji med prvimi utirale pot plesu, v katerem so tudi elementi gledališča.To cenijo tudi v svetu. Igrali so v tristo mestih, štiridesetih državah, na petih kontinentih. Povsod so dobivali prestižne nagrade. Betontanc - prvič Član Betontanca je tudi Branko Potočan, sicer te skupine v Hrastniku najbrž ne bi bilo. »Radi prihajamo v Hrastnik,» pravijo člani skupine. »Le zakaj bi bili deležni naših predstav le v Londonu in drugih velemestih...« Zadnji dan petdnevnega festivala Rdeči revirji so nastopili s predstavo Dance or die v produkciji Bunker Ljubljana in koprodukciji SMG. Na začetku so obiskovalce pritegnili ritmi južnoameriških plesov, vendar pet plesnih parov ni pokazalo samo tega. Njihovo gibanje se je prevesilo v izražanje življenja, kjer se srečamo z radostjo, vzponi, padci, z ljubeznijo, s koncem... In vse to se je dogajalo v prozorni foliji, nameščeni okoli odra, kjer so poleg izvirne glasbe učinkovali tudi svetlobni efekti, znoj in kri. Betontanc - drugič Matjaža Pograjca, režiserja, smo vprašali, kaj še načrtujejo. »To bo projekt Sprint za ljubezen v koprodukciji s Francozi,« je povedal. »Temelji pa na filmu Križarka Potemkin...« In dodal, da bo imela v igri pomembno vlogo najpopularnejša igrača na svetu slinky. Premiera bo že letos, 20. avgusta v Franciji, v Ljubljani pa 3. septembra 2008. Zanimalo nas je tudi, kako se ima nekdaj popularna TV voditeljica Blažka Müller Pograjc. »No, v to predstavo so me povabili, drugače pa ne plešem več toliko,« je povedala. Na fakulteti poučuje portugalski jezik, prevaja, posveča pa se seveda tudi triletnemu Luki in osemletni Steli. Za naš časopis smo jo prosili za posnetek z Brankom Potočanom, ker je bil ravno v bližini na ploščadi Delavskega doma, kjer so se ob zaključku festivala pomešali plesalci in obiskovalci. Blažka Müller Pograjc in Branko Potočan (Vodja projekta, Hrastničan) nuaum © Primož Bezjak in Fanči Moljk - drugič Primož Bezjak in Fanči Moljk - prvič Matjaž Pograjc - svetovno znani režiser Primož Bezjak, (plesalec, igralec) in Damir (prijatelj iz Hrastnika) V bližini je bil tudi Primož Bezjak, eden odličnih plesalcev Be-tontanca, ki ima zaradi nastopov zadnjih nekaj let v Hrastniku že kar nekaj prijateljev. In mnogi so ga spoznali tudi kot glavnega junaka zadnjih dveh uspešnic slovenskega filma - Petelinji zajtrk in Hit poletja. Načrtuje kaj novega? »Ne, nobene nove filmske vloge ni na obzorju...« je povedal. Skromen, simpatičen, postaven fant. Zaradi vsega naštetega bi po vseh pravilih povsod drugod blestel kot zvezda. Hvala ustvarjalcem in izvajalcem Betontanca za imenitno predstavo. Hvala tudi organizatorjem celotnega festivala. Se posebej Branku. Ni ravno v navadi, da bi vrhunski umetniki posvečali svojemu kraju toliko pozornosti in energije. Slike in besedilo : Fanči Moljk ®»>>Soo-)2o ; mo c. oOOO^VoO ctÄiOQ o O o°iboo°o0 ?oooooo°ooJ SB&i t?ooooood^g Karate: Trboveljčanom tri medalje na ekipnem državnem prvenstvu v Oplotnici V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo IS. maja v Oplotnici potekalo ekipno državno prvenstvo v katah in športnih borbah vseh starostnih kategorij. Skupno se je pomerilo 131 ekip iz 16 slovenskih klubov. Glede na to, da ekipno državno prvenstvo slovi kot eno najbolj prestižnih uradnih tekmovanj, so se Trboveljčani zavzeto in motivirano pripravili nanj. Zadnjih 15 let so bili vedno med najboljšimi, nekajkrat pa tudi najuspešnejši klub ekipnega državnega prvenstva, nazadnje pred tremi leti z dvema zlatima in dvema bronastima medaljama. Trboveljske barve so zastopale naslednje ekipe: mlajše deklice, mlajši dečki, mlajše kadetinje in mlajši kadeti v katah, ter mlajši kadeti v borbah. Vodil jih je Glavni trener v klubu, Miha KOVAČIČ. Mlajši dečki tokrat niso imeli svojega dne in so izgubili v prvem kolu. Mlajše deklice Sonja BALOH BAKOVIČ, Ajša DURATO-VIČ in Mila NEDIČ so izgubile boj za 3. mesto in osvojile peto mesto. Bronaste medalje se je veselila ekipa mlajših kadetinj Lejla DORIČ, Barbara GAŠPARIČ in Martina KERŠIČ. Brez konkurence pa je zopet bila ekipa mlajših kadetov Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ in Timi UMEK, ki je osvojila I. mesto. Ekipa mlajših kadetov je v isti sestavi nastopila tudi v športnih borbah. Nasprotnike so premagovali do finala, ko so ekipi iz Kranja morali priznati premoč. Skupno so trboveljski tekmovalci osvojili tri medalje in eno peto mesto. Bliža se eno izmed najvišjih karate tekmovanj v samostojni Sloveniji, Evropsko prvenstvo regij v Mariboru. Za vodenje zapisniških miz so zaprosili trboveljske karateiste, ki imajo zagotovo največ tovrstnih izkušenj. V Oplotnici so Trboveljčani že vodili osrednji ring po zahtevah, ki bodo prisotne na bližnjem tekmovanju. Svoje delo so opravili z odliko, kar so jim priznali vsi prisotni in samo vodstvo Karate zveze Slovenije. Uspeh na Pokalu Slovenije 1008 V soboto, 31. maja 1008, je v Športni dvorani Tolmin v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba SOČA iz Tolmina, kot tehničnega organizatorja potekala 1. tekma za »POKAL SLOVENIJE 1008«, za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo 41 klubov s 350 tekmovalci. Karate zveza Slovenija se je tudi letos odločila, da bodo izvedli samo tri državne pokalne tekme, na katerih bodo nastopili tekmovalci vseh starostnih kategorij.Trboveljski klub je na tekmovanje poslal 29 svojih tekmovalcev. V katah, to je estetsko zloženih likih, sta se v kategoriji najmlajših na zmagovalni oder povzpela Tadej KOLANDER in Husein TAHIROVIČ, oba z bronasto medaljo.V kategoriji malčic je svoj nastop zelo dobro opravila Sonja BALOH BAKOVIČ, ki je na koncu osvojila zelo dobro 5. mesto. S takšnim napredovanjem bo zelo hitro mešala štrene najboljšim. Nastop v kategoriji mlajših kadetov je bil ponovno čisto trboveljski.V šali so drugi udeleženci spraševali, če imajo Trboveljčani klubsko tekmovanje.V polfinale so se uvrstili Aljaž VESENJAK, Žiga ROZINA, Almin SALKIČ in Timi UMEK. Aljaž in Žiga sta izgubila s svojima klubskima prijateljema, tako da sta se morala v repesažnih dvobojih pomeriti za bronasti medalji, kjer pa Aljažu žal ni uspelo. V finalu sta se pomerila Almin in Timi. Slednjemu je uspelo zmagati s tesnim rezultatom 2:1 .V ekipnih sestavah so bili Trboveljčani ponovno med najboljšimi. Osvojili so pet medalj, štiri bronaste in eno zlato v konkurenci mlajših kadetov. Ekipo so sestavljali Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ in Timi UMEK. V športnih borbah sta Barbara GAŠPARIČ in Tim ŽLAK osvojila bronasti medalji. Stopničko višje se je povzpel Blaž HRIBOVŠEK, Martina KERŠIČ in Almin SALKIČ. Štirje Trboveljčani so bili za vso svojo konkurenco nepremagljivi in osvojili zlate medalje vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji: Tea LOPAM, Aljaž VESENJAK,Timi UMEK in Žiga ŠANTEJ. Najuspešnejši tekmovalec 2. Pokalnega tekmovanja je bil ponovno Timi UMEK, ki je osvojil tri zlate medalje. S tem tekmovanjem se je za Trboveljčane končal spomladanski del tekmovalne sezone. Po Evropskem klubskem prvenstvu bodo uspešni spomladanski del tekmovanj zaključili na »3. M ega pikniku«, ki bo 21. junija. Na pikniku bodo podelili priznanja najboljšim v skupni uvrstitvi klubskih pokalnih tekmovanj. Besedilo in slika: Bogdan SIMERL Pozdrav s predolimpijske Kitajske Naš dlvjevodaš Peter Kautzer ml., ki si je edini priveslal vstopnico za letošnje olimpijske igre, je trenutno s svojim trenerjem, očetom Petrom, na Kitajskem. svetovna serija tekem in sicer bo že od 20-22/6-2008 v Pragi WC.V zadnjem tednu junija bo paralelni slalom v Ljubljani - v starem delu mesta, na Ljubljanici priTromostovju. Konec junija 27-29/6-2008 bo tekma za svetovni pokal v Tacnu, potem pa gresta verjetno spet na trening na Kitajsko, tako da se še ne ve, če bo šel na tretjo tekmo svetovnega pokala v Nemčijo, v Augsburg. Ko se bodo vrnili s Kitajske bo malo počitka, potem pa nazaj na Olimpijske igre okrog 26/7-2008. „Potem pa bo, kar bo...,” pravi mama Anita, ki si želi, da bi Peter uresničil svoje sanje. Bomo držali pesti. Tja sta šla v soboto, 3 I. maja 08, ker je proga odprta od I .do 10. junija in so tako tam na treningu vse reprezentance sveta. Vrnila se bosta v sredo, I I. junija. „Vsak dan pridno treniramo in meni je všeč, ker je zelo močna voda, zelo divja, z veliko kubi-kov vode na progi. Hrana je bolj tako tako, vendar se v hotelu, kjer stanujemo, res trudijo z evropsko hrano. So pa seveda tudi v Pekingu McDonaldsovi hambiji, tako da ni frke.J” sporoča Peter. Po Kitajski bosta čez vikend še doma, potem pa se začne J /I te»* &*k The Great Wal l-Muhanvu ItiU ’ „„ _ JQHpw IUrwp* d» n m *?. c«,»«— —•*'<» ■*«»“ au ejurv t» r« •»fi v, 1» i- .-1 fr C- W MM »<■ ». « WWW !t - r-4«»un*hi t»l> »« 1* 1 "■ ■ * '" *• ••s.: WT-.W. '-t •» 4! T r i *gm.t *• i.r ' ‘ »* ' - - ■ s--: s* • ** • > t hfrl . < > -> £»ted *71 »♦-« «z ■!*.=- it 4Ur t lf»f* .n* a*»*.'. . , ■ .,+ .! •*.*. ' t*f? /c>Bes edilc^farip-M oljk Fofografijerfeier KdBzer st. \o v 0 smemo KrIŽAnKe & U G A N REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. SL ■ES* P* SE - sr 1 tv' ' \ O B L A s T K R A V A R T E A M S H A R L O O P ’S 5, 5£ M A V E L * " G M 1 zz, 1 Z S E K A IjjL E O N % R A N D ■sr ■PT- c A I N E Ä s P E V H L A D O S 53 SSL K A D E 1 I V E R K A JZ. 1 C -3 D P 0 B E R D O B K A C E “ A R E £ R A G U 31 R M A N E C •s? 0 N A T V A L L 0 N E JZ. P O S T E L J A Ü I D -3 E S S E N •SSL E M 0 N A zs R T 1 N A Tsri T 0 L A R 5 1 7 4 9 3 2 8 6 3 4 8 6 2 1 7 9 5 6 2 9 8 7 5 1 4 3 4 9 5 2 6 8 3 7 1 1 8 2 7 3 9 5 6 4 7 9 3 1 5 4 8 2 9 8 3 4 9 1 2 6 5 7 9 7 1 5 8 6 4 3 2 2 5 6 3 4 7 9 1 8 SUDOKU 5 6 9 2 7 2 6 1 6 3 8 4 3 4 5 1 7 3 5 6 1 9 3 1 NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 21. junija 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: I x bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. I 1/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Erika Kavčič, Opekarna 13, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 € - Cirila Metoda Hace, Podvine 30, 1410 Zagorje/S - bon za 12,52 € - Ivanka Mur, Boben 33, 1430 Hrastnik - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SAMO ZA VAS NAŠI DRAGI KUPCI SLADKANJE PO VROČI CENI 1 KOM KREMNE REZINE SAMO 1,15 € POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 12.06. DO 25. 06.2008 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Kljub poletju, ali pa prav zato, se igramo naprej našo igrico. Saj ste se prepoznali, mar ne? Zdaj pa hitro pokličite 040 267 41 I in povejte Petru svoj naslov, on pa vam bo poslal bon za dve pici in dve kokakoli s katerim boste s prijateljem pohiteli v Pizzerijo Čebelica na Izlakah in uživali ob njihovih slastnih dobrotah. PIZZERIA ČEBEUCA VRAČEVIČ m o > -2 —j o Naslov:.................................................... § % 2 Ö ® Q. O LJJ Q O Podpis:..................................... ^ o<8g O c co Telefon in e-pošta:........................................ Ä H, < S' — >755 — o P Davčna številka:............................ §.a< § o N OC id ^ — 0 .0- Stevilka TRR:.............................................. o. *vsi podatki so obvezni* 00 Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi Mirko Križaj. Zelo ga bomo pogrešali: žena Tilka, sin Mirko z Lidijo, sin Iztok z Martino, vnuki Rebeka, Aljaž, Blaž. Na zadnjo pot smo ga pospremili v torek, 10.06.2008 na Dolu pri Hrastniku. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za obred, pevcem, godbi s Tišino in gospe Vojki Krasnik za govor. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. »To je bil večer pesmi« V petek, 6. junija 1008, so z jubilejnim koncertom pevci Pevskega društva Steklar iz Hrastnika svečano obeležili svojo stoto obletnico. 100 let PZ Steklar Skrbno pripravljen koncert ob stoletnici je na sicer deževen petkov večer v Delavski dom Hrastnik privabil polno dvorano ljudi, kar je ob množini borno obiskanih prireditev v zadnjem času vsekakor podatek, ki kaže, česa si ljudje v Hrastniku želijo in kaj želijo poslušati. Kako se je vse skupaj začelo? Po napornem delu v Steklarni so delavci začutili potrebo po sprostitvi. Skozi pesem se je takrat, na začetku 20. stoletja zdelo izražanje občutkov najlaže. Pa so tedanje oblasti kar po vrsti zapirale nadobudne pevce, ki so v gostilni prepevali slovenske pesmi. Leta 1907 je sicer v Hrastniku organizirano že delovalo šolsko pevsko društvo in tja so se vključili tudi nadarjeni steklarski pevci. Kmalu so spoznali, da pod nemško taktirko ne bo prostora za slovensko pesem, zato so leto dni kasneje že ustavnovili svoj zbor, ki so ga poimenovali Sončni vzhod. Gostilničar Drnovšek jim je ponudil prostor za vaje in njihovo vzneseno petje se je hitro pokazalo za nepogrešljivo na vseh delavskih prireditvah v okolici. Nacistično gibanje pred prvo svetovno vojno ni maralo slovenske pesmi. Oblasti so uporniško slovensko pesem skušale ovirati, v času vojne pa je zbor za nekaj časa celo utihnil, saj so mnogi člani bili prisiljeni stopiti v Avstroogrsko vojsko. Leta 1935 je dirigentsko palico prevzel samouk Franc Peitl, ki je zbor popeljal tudi na gostovanje na Kongres zveze kemičnih delavcev Jugoslavije v Kranju. Ubrano petje je tal rat pritegnilo ušesa mnogih ljubiteljev petja. Takoj po koncu druge svetovne vojne, že 16. maja 1945, je imel zbor že prvi nastop. Kmalu zatem so tedanje oblasti strpale v zapor dolgoletnega pevovodjo Peitla, kar je botrovalo ponovnemu iskanju novega dirigenta, vmes pa je zbor za nekaj časa celo prenehal delovati. Po Peitlovi vrnitvi za dirigentski pult leta 1952 so društva Svobode ponovno doživela ekspanzijo. Poleg moškega zbora, je tako v tistih letih ponovno začel delovati tudi ženski, na nova pa sta bila formirana tudi mladinski in pionirski zbor. 1962 je po upokojitvi dirigenta Peitla zbor prevzel dolgoletni godbenik Vili Petrič. Ob dodatnem izobraževanju in iskreni pomoči vseh članov zbora je zbor uspešno vodil celih 26 let, do leta 1988. Njegovega naslednika so pevci izbrali kar iz svojih vrst. Po stopinjah in ob pomoči svojega predhodnika je Karli Plazar prevzel zahtevno pot vodenja MoPZ Steklar. Sedaj kot pevovodja uspešno deluje že 20 let. Pevski zbor Steklar svoj repertoar gradi na narodnih, umetniških, partizanskih in tudi Program, sestavljen pretežno iz pesmi iz narodne zakladnice in pesmi slovenskih avtorjev, sta popestrila joca in Aleš, z izvirnim in humornim, prav po »gla-žarsko« obarvanim skečem. pogrebnih pesmih, predvsem slovenskih avtorjev. Nastopajo na različnih proslavah, koncertih, prireditvah,... Člani opažajo pomanjkanje interesa za zborovsko petje med mladimi. Peščica članov (trenutno jih zbor, poleg dirigenta, šteje le 16) vztraja zaradi tradicije in druženja ob petju. Zbor je v svojem stoletnem delovanju prejel številna priznaja za uspešno delo. Letos so kot jubilanti tako prejeli priznanje Zveze kulturnih društev Slovenije, Zlato plaketo in Zlati znak. Podelili pa so tudi plakete svojim dolgoletnim članom: Klepej Marjan za 25let sodelovanja v društvu, Kosm Gvido za 26 let pri PD Steklar in 29 pri MPZ Svobodi Rudnik (skupaj prepeva 55 let!), Bec Emil za 35-letno in Plazar Karli za 45-letno zvestobo pevcem. Zupanek Franc in in Stopnišek Ignac-Nace sta prejela plaketo za več kot 50 let petja v zboru, absolutni rekorder pa je vsekakor Perc Adi z 61 -letnim pevskim stažem. Posmrtno so plaketo PD Steklar podelili tudi Viliju Petriču za dolgoletno odgovorno delo v društvu, ki jo je prevzel njegov sin,Vili Petrič, ml. In ko je povezovalka programa, Nina Štefane, ob koncu dejala: »Upam, da ste preživeli lep večer!« in ko je tik pred menoj starejša ženska v dvorani očarano vzkliknila: »O, ja, to pa res!«, je bilo jasno, da so takšni večeri v našem mestu nujni. Da se družimo, da poslušamo in spodbujamo naše pevce. Še na mnoga leta! - v MkL, /mi mfßm In narodnozabavno skupino Modrijani, ki so, tako eni, kot drugi, s svojim petjem pripravili pravo parado vokalov in ubrano zaokrožili program Steklarjev. Vrsta prijateljev, pevskih kolegov, občinskih mož in vseh, ki jih spremljajo v njihovem delovanju, se ob koncu koncerta, ko je nastopil čas za čestitke, kar ni hotela nehati. V šaljivih pripombah je bilo ob kopici lepih želja in čestitk ob jubileju videti, da bo v darilnih košaricah tudi zaloge za kar nekaj »mokrih« vaj, kot bi v svojem gledališkem žaru dejala Joca. Besedilo in slika: Mojca Trbovc 0 m mme Malarija Malarija je infekcijska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Razširjena je v tropskih in subtropskih krajih. Zanjo vsako leto zboli med 400 in 500 milijonov ljudi, od katerih jih približno pol odstotka umre zaradi pomanjkanja zdravil in slabega splošnega stanja obolelih. Večina smrtnih primerov je med otroci v subsa- harski Afriki. Bolezen povzročajo paraziti iz rodu Plasmodium. Le nekaj vrst lahko napade človeka (P. falciparum, P. ovale, P. vivax, P. malariae ter redko druge vrste). P.falciparum je najpogostejši povzročitelj okužbe in je odgovoren za 80% vseh malarij in hkrati za 90% smrti zaradi bolezni. Slika I: Samica komarja anofelesa pije kri na roki Parazite prenaša le samica komarjev rodu Anopheles. V njenem telesu preživijo del življenjskega kroga in se s slino ob piku sprostijo v krvni obtok človeka ter prispejo v jetra. Tam jih večino odstranijo Kupferjeve celice, nekaj pa jih uide v jetrne celice, kjer se preobrazijo in sproščajo ponovno v krvni obtok ter napadajo rdeče krvne celice (eritrocite). V eritrocitih se cikel ponavlja, tako da razpada čedalje večje število krvničk, nekaj parazitov pa se spremeni v spolne oblike, ki jih ob piku vsrka nova samica komarja Anopheles in tako zaključi življenjski krog parazita.Težave se pojavijo zaradi pospešenega propadanja eritrocitov. Pojavijo se simptomi anemije (zadihanost, povišan srčni utrip, vrtoglavica) in drugi splošni simptomi kot so vročina, mrzlica, slabost in bolečine v sklepih. Lahko se močno povečata vranica in jetra, pojavi se ledvična odpoved z odvajanjem temno rdečega ali črnega urina in v najhujših primerih cerebralna malarija s konvulzijami, koma ter smrt. Klasično se malarija kaže s cikličnim pojavljanjem mrzlice, vročine in potenja, ki traja štiri do šest ur vsake dva do tri dni, odvisno od povzročitelja. Po prebolenju okužbe oziroma več okužb se postopoma razvija odpornost, ki pa ni popolna.K njej pa pripomorejo tudi nekatera bolezenska stanja kot so srpastocelična anemija, talasemije, pomanjkanje receptorja Duffy itd., ki so pogosta v krajih z malarijo in deloma ščitijo pred okužbo. Diagnozo postavimo na osnovi anamneze (potovanje v endemične kraje), značilne klinične slike ter nekaterih preiskav. Zlati standard je Slika 2: prikaz malaričnih področij po svetu mikroskopski pregled kaplje krvi, ki je hiter, poceni in enostaven, razvili pa so tudi nekaj dražjih metod,ki so alternativa mikroskopski diagnostiki (hitri testi za malarijo, ELISA...). Ker cepiva proti bolezni še vedno nimamo, zdravila pa okužbe ne preprečijo, temveč le zavirajo razvoj parazitov v krvi, je temeljna obramba preventiva.V prvi vrsti se je treba izogniti pikom komarjev z uporabo močnih repelentov, mrež proti komarjem in nošnjo oblačil, ki pokrivajo čimveč kože. Zdravila je potrebno pričeti jemati eden do dva tedna pred odhodom v malarijska področja, jih jemati ves čas bivanja in še štiri tedne po vrnitvi. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Veda iz pipe V reviji SAD je bil objavljen članek EK0 misel ■ Za liter vode četrt litra nafte? Avtorica članka prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je v njem zapisala nekaj dejstev o katerih je vredno razmisliti, saj želimo biti čimbolj ekološko osveščeni. Trend prodaje pitne vode iz plastenk je naletel na plodna tla tudi pri nas. Za proizvajalce in trgovce je velik posel, ki je dobro reklamiran. Ob tem se največkrat pozabi na okoljevarstvene probleme zaradi odpadne plastične embalaže izdelane iz nafte, velike porabe energije za proizvodnjo, utekočinjenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode. Njena cena je kar 240 do 10 000 krat dražja od vodovodne vode. Tudi zbiranje in predelava praznih plastenk ni zastonj. Pri nas plačujemo ustekleničeno vodo I 000 krat več kot vodo iz pipe, čeprav za obe velja isti Pravilnik o pitni vodi, objavljen v Uradnem listu RS št. 19/2004. Upravljavcu vodovoda nalaga kontrolo kakovosti z notranjim nadzorom od vodnega vira do pipe pri porabniku. Le peščica proizvajal- cev stekleniči izvirsko vodo, saj na etiketah običajno ni jasno navedeno za kakšno vodo gre. Steklenice so izdelane iz polietilen-tereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva veliko energije za sežig, v ozračje ne izpušča klora.Vendar se tovrstne embalaže vse manj reciklira, v razvitem svetu manj kot četrtino. Tako s praznimi plastenkami po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje. Za izdelavo enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja je potrebno 3,4 M ega Joulov energije, kar pomeni, da iz sodčka nafte naredimo okrog 1760 plastenk. Če vsak Slovenec popije po eno plastenko dnevno pomeni, da bi v letu dni porabili 415 000 sodčkov nafte. Temu moramo prišteti še fosilna goriva, ki so bila porabljena pri polnitvi, prevozu, hlajenju ustekleničene vode in pri odvozu plastenk in njihovem morebitnem recikliranju. Ko to ponazorimo s količino porabljene nafte, ugotovimo, da se za vsako izpraznjeno plastenko porabi četrt litra nafte.V ZDA ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte.Avtorica, Lučka Kajfež Bogataj je svoj članek zaključila z naslednjo mislijo : Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe! Povzeto članku E KO misel : Za liter vode četrt litra nafte?, objavljenem v reviji SAD 4/2008, stran 478 Pripravila: Irena Vozelj 'A' JUgttßlM ® Večer elegance in div 80-letniea nacionalnega radia in SO-letnica nacionalne televizije sta častitljiv jubilej, ki si zasluži vso pozornost. Ena od prireditev v počastitev jubileja je bil tudi svečan koncert s Pihalnim orkestrom Logatec ter Svea Zagorje v zagorskem Delavskem domu. Lepša polovica voditeljskega para Odličen voditelj večera Janko Petro-Maja Sumej je blestela tudi v večerni vec se je dobro počutil v lepi ženski kreaciji družbi Elegantne dive večera Katarina Perger, Elda Viler in Ana Dežman Vlado je Ani Dežman napisal lepo pesem za Slovensko popevko, morda kakšno napiše tudi za Eldo Viler ali pa njun duet ■se Pevec skupine Orlek Vlado Poredoš je nastopajoče s kitaro zabaval tudi za odrom Prireditev, ki jo je neposredno prenašal nacionalni radio ter posnela nacionalna televizija, sta povezovala Maja Šumej in Janko Petro vec. Nastopili so zagorska skupina Orlek in dive Elda Viler, Ana Dežman in operna pevka Katarina Perger. Tako voditeljica kot glasbene gostje so obiskovalce navdušile tudi z urejenostjo in glamurozno eleganco, ki je bila kot ustvarjena prav za to priliko. Glasbeniki, ki so ob kitarski spremljavi pevca Orlekov Vlada Poredoša zapeli tudi v garderobi, so s svojimi nastopi navdušili obiskovalce in bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Škoda je le, da - za razliko od zaodrja - poslušalci niso imeli priložnosti slišati skupaj v živo zapeti Eide Viler, Ane Dežman in Katarine Perger, saj je bil njihov priložnostni trio prava paša in poslastica za ušesa. Morda se naključni trio odloči posneti kakšno skupno pesem, kar bi vsekakor bilo zanimivo. Besedilo in slike: Roman Turnšek 0 H£FI£Q/a££milG/l Tenis Že cel teden spremljam teniške dvoboje na turnirju Roland Garros v Parizu. Nekajkrat v življenju sem tudi sam igral igro z žogico in mrežastim loparjem. Pa ne velikokrat, le tolikokrat, da sem ugotovil, kako med velikim in namiznim tenisom, ki mu po domače rečemo tudi Ping - pong, obstajajo podobnosti, ki pa ne pomenijo, da tisti, ki dobro igra namizni tenis lahko blesti tudi v igri na veliki peščeni ali travnati teniški površini. Za obe igri je potrebna moč, hitrost in pretkanost. Za namizni tenis je še značilno, da se igra odvija nenormalno hitro. Že gledalec mora imeti za spremljanje omenjene igre izredno hitre reflekse in prožen vrat, če želi slediti bliskovitim gibom igralcev in registrirati pot male žogice. Kako hitre morajo biti šele reakcije igralcev, pa ne samo fizične, tudi bliskovito razmišljanje mora spremljati hitrost gibanja telesa, če želi tekmovalec premagovati enakovredne nasprotnike. Marsikaj se pri namiznem tenisu dogaja tudi pod mizo - obrat loparja in podobne skrite poteze. Veliki tenis, vsaj zame, ni tako dinamična in zanimiva igra, da bi moral ves čas buljiti v ekran. Ponavadi si ob spremljanju teniških iger na peščenih ali travnatih površinah omislim še kakšno stransko dejavnost. Prebiranje časopisnih člankov recimo. Ni potrebno veliko listati, da ne bi kmalu ugotovil, kako je tudi življenje podobno igri, ki ji rečemo tenis, le da so v igri strožje določena in prepoznavna pravila kot v običajnem življenju. Zadnje čase igrata pomembno partijo, podobno teniški, politik Janez in gospodarstvenik Boško. Namesto teniške žogice uporabljata obtožbe, namesto teniških loparjev, pa medije od katerih se odbijajo obtožbe in se posredujejo javnosti. Igra zna biti dolgotrajna, saj sta še ne dolgo tega nasprotnika igrala v isti ekipi in dobro poznata poteze in značaj eden drugega.V ekipni igri sta pred časom premagala Zorana, ki se je krčevito branil, pa vendarle bil na koncu poražen in je moral oditi iz Mercatorja. Menda je šlo takrat za nacionalni interes, ki pa očitno to ni več, saj slovenski trgovski paradni konj počasi prehaja pod vpliv tujega kapitala. Je pa zato, vsaj po dejanjih servirajočega Janeza, postal pregon tajkunov, ki naj bi poosebljali vse, kar se slabega dogaja v Sloveniji, postal nacionalni interes številka ena. V primeru Mercatorja se je marsikaj dogajalo na mizi in tako, kot je slišati iz spopada Janeza in Boška tudi pod mizo, zato bi tisto igro bilo morda smotrneje primerjati z igro namiznega tenisa, kot s tenisom na igriščih. Očitno sta se Janez in Boško naveličala igranje namiznega tenisa in se preselila na travnate in peščene površine. Zaenkrat imamo opazovalci tega dvoboja občutek, da Janezu bolj leži igra na trdi, peščeni podlagi, Boško pa prevladuje na spolzkem travnatem terenu. No, brez potez pod mizo, ki spominjajo na namizni tenis, pa tudi ne gre, saj sta v podmiznih dejavnostih oba akterja nadnormalno vešča. Skorajda zagotovo je, da bodo podeljeni rumeni kartoni, saj gre igra v posameznih fazah povsem izven okvirov določenih pravil, dvomim pa, da bo sodnik komu izmed igralcev podelil rdeči karton.Te arbitri že podeljujejo, vendar zgolj rezervnim igralcem, glavne zvezde ostajajo na prizorišču. Žrtve pač morajo biti. Brez njih igra postane nezanimiva. Mefisto What smart Woman know ali Pametne ženske vedo.... Kratek povzetek prostega prevoda po knjigi Stevena Carterja in Julie Sokol Modrost si lahko pridobimo po težki ali pa po lahki poti. Pametne ženske pridobijo to lastnost na podlagi lastnih izkušenj, kar je najtežji možni način dozorevanja. Spomini na neprespane noči, solze, negotovost, dvome, bes izgubljeno samozavest in žalost so zelo boleči. Da, veliko so si spoznanj na ta način pridobile, vendar so za to pridobljeno modrost drago plačale. Verjetno obstaja lažja pot, ki bi omogočila, da se pride do spoznanj, ki so nujna, da se zgradi zveza brez travm, ki običajno spremljajo proces pridobivanja takšnih izkušenj. Samo najbolj pametne se zavedajo, da pot do modrosti ni vedno boleča. Pametna ženska ve da biti pametna pomeni: biti racionalna dovoliti, da pamet obvladuje čustva, a ne obratno - verjeti lastni oceni, ne hormonom izbrati medsebojne odnose, ki prinašajo srečo in omogočijo lastni razvoj - druženje z ljudmi, ki so pozitivno naravnani in pripravljeni pomagati izogibanje zvezam, ki povzročajo neprijetnosti - izogibanje ljudem, ki so dominantni in povzročajo bolečino. Pametna ženska ve, da mora razviti realen občutek o tem: kaj mora dati partnerju kaj lahko od njega pričakuje In, kar je najbolj pomembno, pametna ženska ve, da v življenju z moškim ali pa brez njega takšna kot je, predstavlja kompletno osebnost. Pametna ženska se zaveda, da je ravno izkušnja tisto, kar pridobi takrat, kadar ne dobi tistega česar si najbolj želi. Prav tako ve: - kakšna je razlika med seksi in solidno osebnostjo - dobrim karakterjem in karizmo - lepimi oblekami in pravimi vrednotami - med narcisoidnostjo in resnično dobroto Napačno je, če je več pozornosti usmerjeno na zunanjost, kot na notranjost. Če vas preveva občutek, da vas prijatelji ne razumejo, ko svojo novo zvezo predstavljate kot nekaj posebnega, bi vseeno bilo dobro razmisliti - mogoče oni situacijo razumejo bolje od vas. Prijatelji, ki vas imajo radi in vas dobro poznajo, včasih prej razumejo kaj se z vami resnično dogaja, kot pa vi sami. Lahko tudi spoznate, da veliko časa preživite tako, da sanjarite ali pa prelivate solze v svoji postelji, ali oboje...v tem primeru niste zaljubljeni, vi ste OBSEDENI. O tem pa drugič. St Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust Si Center tehnike, gradnje in^Hstva Brežice Obiščite nas na Cesti Svobode 31 v Brežicah iNUDBA ZA VSO DRUŽINO. * * Fotoaparat Panasonic Lumix DMC-TZ5 10x optični zoom, 3.0" velik zaslon odlične ločljivosti, 60.000 točk, senzor z ločljivostjo 9.1 milijonov točk, snemanje video posnetkov ' v pravi HO ločljivosti 1.280 x 720 točk, HO izhod, v srebrni ali modri barvi Izdelek je na voljo samo v M Centrih tehnike s tovrstno ponudbo 379,99 EUR Ponudba velja od 5.6. do 2.7.2008 oz. do prodaje zalog. Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva? Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo, da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni. Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje, ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid. Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti veliko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta. Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne. Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, se je skoraj stopil. V svojem navdušenju pa ni ostal sam -pridružil se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premakniti. Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu. Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja. tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz. Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa. Ko smo zadovoljni zapustili center M G radnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje. Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata. Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, bela tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu. Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, da je presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje. Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam -- podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tam našla vse, kar potrebujeta. In res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi talne obloge in vsa svetila. Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov. S® Paket pametne izbire. NLB Naložbeni trojček Trojna pamet v enem paketu. Odločite se za naložbeni paket, kjer se vaša vložena sredstva trojno razpršijo in s tem zagotovijo dodatno varnost. V enem paketu vam ponujamo življenjsko zavarovanje, naložbo in varnost z dodatnimi ugodnostmi. Pohitite, ponudba velja od 1.6. do 30. 6. 2008 Minimalno vplačilo v NLB Naložbeni trojček znaša 3.300 EUR, vaša vplačana sredstva pa se razdelijo na: • Vzajemni sklad NLB Skladi. Oprostitev 100 % vstopnih stroškov za vplačilo v katerega izmed široke palete vzajemnih skladov NLB Skladi*. • Življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita Mega. Prilagodljivo naložbeno življenjsko zavarovanje s 40 % popusta na vstopne stroške. • NLB Depozit. Depozit v EUR z nespremenljivo letno obrestno mero 5,25 % in ročnostjo 24 mesecev. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 85. NLB® ‘Oprostitev 100 % vstopnih stroškov velja za naslednje vzajemne sklade: NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Seveda se lahko v okviru NLB Naložbenega trojčka odločite tudi za vplačilo v kateri drug vzajemni sklad družbe NLB Skladi, ki ni oproščen plačila vstopnih stroškov. Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana. Zavarovanje tržijo banke bančne mreže, ki nastopajo kot zavarovalni posredniki, ter za donose in izplačila ne jamčijo NLB Naložba Vita Mega ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Mega je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.