* 'a; if h IZDAJTA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO Uto IX Štev. 2 (2312) PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Č1TATELJ1 IN NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za l. 1953 v znesku 3.200 lir pred 31. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo! Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. 1. gr TRST, petek 2. januarja 1953 Cena 20 iir Evropska socialistična gibanja se vedno bolj zanimajo za Jugoslavijo Glavni tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet napoveduje v novo etni izjavi, ki jo je dal za beograjski radio, poglobitev odnosov z Zvezo omunistov Jugoslavije in prevode teoretičnih del jugoslovanskih mar-sistov v francoščino - Zanimanje za delavsko upravljanje v gospodarstvu , T 1. — Izjava Guya Moileta o sodelovanju med francoskimi socialisti in jugoslovanskimi komunisti, ki je vzbudila v socialističnih krogih veliko zanimanje, je konkretno izrazila občutek o potrebi ta-ega sodelovanja, ki je med evropskimi socialisti zelo razširjen. tajnik francoske so-a i stranke Guy Mollet 'f 'T1 ob n°vem letu beograj- tivahU radlU izjavo o perspek-sodelovanja med fnan. cosko socialistično stranko in Zvezo komunistov Jugoslavija Je . 1951'52- dejal uy Mollet. je bilo ustvarje-”.0,pled 'n francosko so- ‘a 'stično stranko neke vr-medsebojno spoznavanje, uzeno z vzajemnimi stiki. ki*« s6m aasu so predstavni. sla£aSe.stranke obiskali Jugo-kori.+° ’n Pri tem ie Prišlo do k istne izmenjave mnenj . logoslovanskimi komuni-s i m ^ francoskimi socialisti. Prepričani smo, je dejal Mollet, da bomo v letu 1953 pri tem se bolj napredovali. Vedeti je namreč treba, da so izmenjave mnenj zelo malo ko-ristne, če jim ne sledi skupna akcija v korist obeh držav. V tem letu, je zaključil Guy Mollet, bomo začeli s prevajanjem del jugoslovanskih teoretikov marksizma in francoskih teoretikov socializma*. Diplomatski zastopniki ZDA. Velike Britanije, Francije. Turčije in Egipta v Beogradu 6o se odzvali vabilu beograjskega radia in poslali novoletne čestitke jugoslovanske, ljudstvu Znano je, da je Guy Mollet Pred nekaj meseci obiskal Jugoslavijo, kjer se je, kot tudi %aak in številni drugi socialistični predstavniki, nedvomno Prepričal o koristih, ki jih ima lahko študij in spoznavanje razvoja socializma v Jugoslaviji za socialistična gibanja v Evropi. V tem oziru je zlasti zanimiva napoved, da bodo francoski socialisti začeli prevajati in izdajati v francoščini teoretična dela jugoslovanskih marksistov. Ta dela zanimajo evropske socialiste iz dveh razlogov: prvič je v njih obširna kritična analiza družbene stvarnosti in degeneracije socialističnih pridobitev oktobrske revolucije v ZSSR, na drugi strani pa obravnavajo konkretne in teoretične probleme v zvez* s prakso socialističnega razvoja v Jugoslaviji, zlasti na področju delavskega upravljanja. Ze nekaj let postavljajo nekatere evropske socialistične stranke vedno odločnejše zahteve v tem smislu in je zaradi tega lahko zanje spoznavanje jugoslovanske prakse na tem področju izredno koristno, saj je bilo v Jugoslaviji to načelo prvič v zgodovini tudi uresničeno. To prepričanje je izrazil tudi belgijski socialistični voditelj, ki je prav tako kot Mollet tudi vpliven član socialistične internacionale, Paul Henri Spaak, ki je po obisku v Jugoslaviji pred dobrima dvema tednoma objavil članek, v katerem je poudaril evropskim socialistom, da morajo «kot ljudje, kot Evropejci in kot socialisti s pozornostjo, zanimanjem in simpatijo slediti velikim izkušnjam, ki se izvajajo v Jugoslaviji*. Spaak pravi še, da «mora biti človek slep, če hoče ignorirati ogromni politični in družbeni eksperiment, ki se tam izvaja* in «da bi bilo neumno, ko ga ne bi opazovali z iskrenim zanimanjem*. V svojem članku govori Spaak nadalje o prelomu Jugoslavije s Kominformom in pravi, da priznava, da takrat še ni prav razumel, kakega o-gromnega poguma je bilo treba za to Titovo odločitev, ki je pomenila, «ostati sami v trenutku, ko so bile okoliščine prav posebno težke in ko je bila država pred tolikimi nerešenimi vprašanji*. Spaak opisuje razvoj v Jugoslaviji po prelomu z ZSSR in se zlasti obšimo in s simpatijo ustavlja ob delavskem upravljanju podjetij in drugih ukrepih, ki so s tem revolucionarnim korakom v zvezi. Omenja tudi odnose med ZKJ in ANJE FRANCOSKE VLADNE KRIZE TUDIRENEMATEK 5? bori s številnimi težavami Nocoj bo sporočil predsedniku, ali sprejme mandat - Težko, da bo dosegel široko večino ppn E — Jutri zvečer oo nik,6 AIayer sporočil predsed-, rePublike. ali sprejme Poobl vladi 8oV; astilo za sestavo nove e- Danes se je Mayer raz-Prerfrjal z nekaterimi bivšimi no ,SednikL jutri pa bo urad-^ sprejel predstavnike poli-roč’| s^rank, katerim bo spo-glavne točke svojega vla republikanci, ki so druj,to^'h krizo, da bo kak b°lje ^*bov kandidat lahko lje d UsPel, ko bo kriza še da- ^lecfe°r®la- ma na Mayerjevega progra-če; Q,Vajajo opazovalci slede-ne bi s e finančnih vprašanj P°obla yer zahteval izrednih epravuf' m bi skušal zopet načrt življenje svoj stari bil<<2altona 0 kadrih*, ki ga skuošz,Pripravl1 *n Pretl|ožil za za, n' decembra 1951 Gre čela n0'1' jasno določa na- določen«0''® ln meJe retorm v Pušča sektorju, toda pre-Podrob • nalogo, da izdela ga j n°sti jn nafjn njegove-treba 'V?,an)a Pripomniti je Postav i Plevenova vlada a decembra 1951 v zve- zi s tem zakonom vprašanje zaupnice, ki ji jo je skupščina odrekla. Pleven se je hotel namreč poslužiti tega zakona za izvedbo reforme v železniški upravi in v socialnem skrbstvu. Drugi važen element Mayer-jevega programa pa se nanaša baje na reformo ustave in na ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Domneva se, da bodo prav ta vprašanja naletela na največje nasprotovanje, ko bi šlo za'sprejem programa, v primeru da bi Mayer uspel zbrati 314 glasov, ki so potrebni za investituro, in če bi uspel sestaviti vlado. Govori se, da bi Mayer v novi vladi razen predsedstva prevzel tudi finančno ministrstvo in bi pre- socialističnimi gibanji v svetu j glasovanje o raznih resoluci- in pravi, da jugoslovanski komunisti «trdno vztrajajo na socialističnih pozicijah — in tu imajo popolnoma prav, kajti blazno bi bilo, zapustiti tisto, kar so si priborili za tako drago ceno, — vendar ne odklanjajo ne stikov ne izmenjave informacij in niti sodelovanja s tistimi, ki sledijo drugačnim smernicam in skušajo napredovati po drugačni poti*. Vse kaže, da se bo zanimanje evropskih socialistov za socializem v Jugoslaviji v novem letu še povečalo in da bo dalo tudi konkretne rezultate, ki bodo lahko samo koristili razvoju sociali2ma v Evropi. Mjski volilni zakon danes zopet pred parlamentom RIM, 1. — Italijanska poslanska zbornica bo jutri nadaljevala z razpravljanjem o volilnem zakonu. Na vrsti bo jah v zvezi z volilnim zakonom. Najprej bodo verjetno glasovali o resoluciji, ki jo je predložil Targetti (PSI) in ki zahteva, naj parlament zavrne vladni načrt spremembe volilnega zakona. Z glasovanjem o tej resoluciji bo parlament verjetno zavrnil tudi vse osta. le, ki imajo podobno vsebino. Nato pride na vrsto še ostalih 11 resolucij, ki so v neposredni zvezi z zakonskim načrtom, medtem ko bo glasovanje o številnih drugih resolucijah preloženo na čas po odobritvi volilnega zakona. Po glasovanju o resolucijah bo prišlo na vrsto razpravljanje o edinem členu Scelbovega zakonskega načrta. Opozicija je predložila skoraj 2000 popravkov. Ni še znano, kakšne, ga procedurnega trika se bo poslužila vlada, da bi pospešila razpravljanje o teh poprav, kih, kajti po vladnem načrtu bi morala zbornica sprejeti zakonski načrt do 8. januarja. JUTRI SE SESTANE novi ameriški kongres Predlogi ze nove določile o delovnem postopku Eisenhower ne-mereve ob nestopu obiesti zehteveti zniženje prorečunskih izdelkov Tedenski sestenki v Beli hiši z vodstvom republikenske strenke WASHINGTON, 1. — V soboto se bo sestal 83. ameriški kongres. Zasedal bo približno do 1. julija V tem času bo razpravljal o državnih izdatkih in o zakonih, na podlagi katerih bo uravnala ameriška vlada v prihodnjem letu svojo politiko :n svoje odnose z drugimi državami. Prvo delo obeh zbornic bo v tem. da se bosta organizirali in si izbrali voditelje zastopstev obeh strank v kongresu in funkcionarje zbornic. To delo bo verjetno potekalo v predstavniški zbornici po načrtu, v senatu pa se bo najbrž zavleklo, če bodo nekateri senatorji izvedli svoje načrte, ki so jih naznanili. Štirinajst senatorjev obeh strank je namreč sporočilo, da bodo skušali ob otvoritvi zasedanja doseči, da bi sprejel senat nova določila o svojem delovnem postopku. S tem bi radi dosegli, da bi po novih določilih omejili razprave v senatu samo tedaj, če bi se izjavili za to dve tretjini senatorjev Predsedujoči funkcionarji kongresa bodo izvoljeni iz vrst republikanskih predstavnikov, ki imajo majhno večino v obeh kongresnih zbornicah. Člani republikanske stranke bodo tudi izvoljeni za predsednike šestnajstih senatnih odborov in devetnajstih odborov predstavniške zbornice O tem pa se bodo dogovorili že na konferenci republikanskih predstavnikov pred začetkom kongresnega zasedanja. Pričakujejo da bo izbran za predsednika senatne zbornice, ki predseduje zasedanjem v odsotnosti podpredsednika Združenih držav, senator Sty-les Bridges. za predsednika predstavniške zbornice pa poslanec Joseph W. Martin ml. Senator Taft, ki bo verjetno vodil republikansko večino v novem senatu, je sporočil, da namerava Eisenhovver imeti v Beli hiši tedenske sestanke z vodstvom republikanskega kongresa, zato da koordinirajo izvajanje svojega programa v kongresu. Taft je tudi sporočil, da namerava zahte- je mesto v odboru za delo. Medtem javljajo, da namerava Eisenhower kmalu po prevzemu oblasti v kongresu obrazložiti svoje stališče o znižanju izdatkov. Govori se, da je Eisenhower pri posvetovanjih z voditelji senata sporočil, da namerava znižati proračunske izdatke, ki jih bo Truman predložil - kongresu prihodnji teden. Novi proračun bo verjetno izkazoval okoli 79 milijard dolarjev izdatkov v novem proračunskem letu, ki se začne 1. julija. Bodoča ameriška vlada proučuje poročilo, ki ga je predložil gospodarski svetovalec Eiksportne banke August Maf-fry Poročilo poziva vlado, naj začne kampanjo za spodbujanje ameriških privatnih investicij v zahodnoevropskih industrializiranih državah in na Japonskem. Te države bi lahko na ta način izvažale na nezadostno razvita področja Poročilo trdi; «Ce se ne vzpostavi mednarodno gibanje kapi- vati soudeležbo v zunanjepoli-1 talov v tem smislu, bo nemo- NEZNANKA ameriških tičnem odboru, zapustiti finančni odbor ter ohraniti svo- SVET OB NOVEM LETU Splošnemu praznovanju prehoda >z starega leta v novo so se kot vsako leto pridružile številne novoletne poslanice. - Grotewo 'hl je ob tej priložnosti naznanil ustanovitev vzhodnonemške vojske BEOGRAD, 1. — Ob priliki novega Jeta imajo v Jugoslaviji 4 dni prosto, in sicer od četrtka do ponedeljka. Na pragu novega leta je maršal Tito naslovil na prebivalstvo Jugoslavije poslanico, ki smo jo včeraj objavili. Jugoslovanski listi objavljajo obširne preglede uspehov delovnih kolektivov v preteklem letu, ki so pripomogli k nadaljnjemu dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi. * # * Tudi v drugih državah objavljajo listi novoletne poslanice vodilnih osebnosti. Avstrijski predsednik Koerner je med dTUgim poudaril, da so avstrijsko vprašanje sprožili pred glavno skupščino OZN in da upa, da se sedaj ne bo več razpravljalo o njem na dolgoveznih in brezplodnih konferencah. Predsednik Zveze sindikatov Zahodne Nemčije Walter Frei-tag je po radiu izjavil, da bodo sindikati posvetili največjo skrb, da c : prepreči vsak poizkus, da bi padel na delavce del stroškov morebitne nemške o-borožitve. Dodal je, da bodo sindikati odločno branili koristi delavcev, zlasti revnih, bolnih . in starejših delavcev. Končno je izjavil, da je treba najti način, da se ne podaljša delitev Nemčije in zatiranje Nemcev na sovjetskem področju in v Posarju. V vzhodnem Berlinu pa je predsednik Grotewohl odkrito napovedal, da bo vzhodnonemška vlada ustanovila narodne oborožene sile «za o-brambo naše suverenosti in naše narodne neodvisnosti*. V svoji poslanici je tudi pozval Nemce Zahodne Nemčije, naj strmoglavijo Adenauerjev režim in naj ga nadomestijo z novim, ki naj bi se pogajal z Vzhodno Nemčijo o enotnosti Nemčije. Višek cinizma pa je v svoji poslanici pokazal češkoslovaški predsednik Gottwald, ki je izjavil, da je bil proces proti dodal, da je kljub sabotažam češkoslovaška industrija povečala svojo proizvodnjo v primeri s prejšnjim letom. Finski predsednik Paasikivi je izjavil, da ni nobenega vzroka, da bi bili pesimisti, m je nato podal pregled gospodarskega položaja v državi. Danski ministrski predsednik je izjavil, da se je gospodarski položaj Danske sedaj ustalil in da bodo v letu 1953 revidirali ustavo. slanice kongresu o Združenih držav* Pa -e ’zja‘ vil, da bo to samo poročilo o sedanjih razmerah brez kakršnih koli priporočil. Taka pri. poročila naj poda novi predsednik. Na vprašanje v zvezi z obiskom britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchill- Truman rekel, da bosta verjetno razpravljala o zgodovinskih dogodkih. Pristavil je, da pričakuje, da bo imel prihodnji teden Churchilla za gosta pri kosilu v Egiptovski vladni predsed. [ Beli hiši. nijc Nagib je v razgovoru z dopisnikom lista «A1 Ahram* izjavil, da bo morala egiptovska vlada rešiti v novem letu tri glavna vprašanja: zaključi, ti odstranitev Angležev s področja Sueškega prekopa, rešiti vprašanje Sudana in razviti gospodarske vire Egipta. Glede spora med Arabci in Izraelom o plačilu nemških reparacij Izraelu je Nagib izjavil, da bi morali po njegovem imeti večjo težo interesi 40 milijonov Arabcev kakor interesi enega milijona Zidov. Nagib je tudi izjavil, da bo ostal na oblasti, dokler ne bo objavljena nova ustava. Končno je še dejal, da če želi ljudstvo republiko, bodo o tej zadevi razpisali referendum. pustil zunanje ministrstvo ka kemu demokristjanu, in sicer j Slanskemu velika zmaga mi-Bidaultu. | ru nad vojnimi hujskači in je Truman o možnostih svetovnega miru \VASHINGTON, 1. — Na svoji včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Truman izjavil, da so možnosti za sve. tovni mir danes boljše, kakor pa so bile ob koncu lanskega leta Poudaril je, da se to nanaša na «hladno vojno po vsem svetu*. V tem prepričanju ga potrjujejo razna dej. stva današnjega svetovnega položaja, o katerih pa ne more razpravljati, kakor je dejal. Naznanil je tudi, da misli imeti 15. januarja — to je pet dni pred koncem svoje predsedniške dobe — na ameriški nared poseben radijski nagovor, še poleg običajnega letnega poročila o «stanju Združenih držav* v obliki poslanice kongresu. Ni pa hotel povedati, o čem bo govoril. Glede po. Dalje je Truman izjavil, da je nasproten tistemu določilu zakona o varovanju ameriške proizvodnje, na katerega se je skliceval poljedelski minister, ko je najavil nove omejitve in spremembe v predpisih o dosedanjih omejitvah pri uvozu določenih mlečnih izdelkov. Truman je poudaril, da je omenjeni zakon oziroma dopolnila k zakonu zastarele narave. Sprejet je bil kljub o-poziciji vlade leta 1951 z namenom, da bi varovali ameriško proizvodnjo. Toda ukrepi, ki jih je zdaj objavil po. ljedelski minister, ne bodo koristili ameriškim interesom. Proračunski primanjkljaj v Angliji LONDON, 1. — Iz pravkar objavljenih’ uradnih podatkov je razvidno, da je bilo izvrševanje angleškega proračuna v prvih devetih mesecih tega leta v primanjkljaju za približno 500 milijonov funtov šter-lingov. Izdatki so v tem razdobju znašali 3.113 milijonov funtov, dohodki pa 2.683 milijonov. Vendar pripominjajo, da so v zadnjih treh mesecih leta davčni dohodki največji. Kljub temu pa je primanjkljaj prvih devetih mesecev dvainpolkrat večji kot lani v istem razdobju. Razgovori o iranskem petroleju TEHERAN, 1. — Clan državnega sveta za petrolej dr. Sa-yed Ali Sayegan je izjavil, da ni «nobenega vzroka biti pesimisti o možnosti poravnave «stanju (petrolejskega spora z Veliko Britanijo*. Y. iranskih krogih upajo, da bodo sedanji razgo. vori med Mosadekom in ameriškim poslanikom Henderso-nom privedli do rešitve tega vprašanja. Iranski ministrski predsed. nik Mosadek se je včeraj ponovno razgovarja! z ameriškim poslanikom Hendersonom. Po razgovoru je zunanji minister Fatemi izjavil, da sta govorila o petroleju. Dodal je da pred. videvajo nove podobne razgovore. Iz Londona pa poročajo, da je zunanje ministrstvo prejelo po ameriškem veleposlaništvu v Londonu popolno poročilo o zadnjem razgovoru med Mosadekom in ameriškim veleposlanikom Hendersonom. Poročilo skrbno proučujejo in britanska ter ameriška vlada bosta o njem še razpravljali. Vendar pa britanski uradni krogi tega sporočila ne ko. mentirajo. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je zanikal vesti, češ da je Hender-son ponudil iranski vladi 20 milijonov šterlingov, ni pa hotel povedati, ali je bil Iranu sploh ponuden kak znesek. V britanskem zunanjem mi. nistrstvu pa so se danes nadaljevala posvetovanja med visokimi britanskimi funkcionarji in pomočnikom ameriškega državnega tajnika za vprašanje Srednjega vzhoda in Afrike, ki je nalašč za to pri. šel v London. Čeprav trdijo, da so ta posvetovanja le normalno izmenjavanje misli med obema dr. žavama, ki sta zainteresirani pri številnih vprašanjih Srednjega vzhoda, ne izključujejo, da 50 v neposredni zvezi tudi s posredovanjem ameriškega poslanika Hendersona za ure. ditev petrolejskega spora. DUNAJ, 1. — «Die Presse* piše danes, da proučujejo v OZN sklicanje konference zunanjih ministrov štirih zasedbenih sil v Avstriji 'za rešitev avstrijskega vprašanja. PRAVICA V ITALIJI NI ZA VSE ENAKA Kljub vsemu videzu in objestnim zatrdilom določenih časopisov je pravica o Italiji k.aj relativna stvar. Sodniki, ki so služili veliki misli, da je treba spoštovati zakon in da v svojem delu ne smejo podlegati političnim ali cerkvenim vplivom, so izginili ali pa izginjajo. Oglejmo si dva tipična primera sodnikov. V Turinu je bil predsednik prizivnega sodišča znani pravnik Peretti Griva. Njegova velika krivda je bila, da se je strogo držal določil zakona in duha ustave. Tako je na primer priznaval sodbam o razvezi zakona, izrečenim pred tujimi sodišii, veljavnost tudi v Italiji. Da bi ga prisilili k spoštovanju volje italijanske večinske stranke so celo pripravili poseben zakon za njega Zdaj je šel Peretti Griva v pokoj, ker je dosegel starost- no mejo. Ob njegovem odhodu je klerikalni tisk izrazil odkrito zadovoljstvo in verjetno nihče ne bo imel poguma, da bi se zavzel za upokojenega sodnika. Nasprotno pa slavi zmagoslavje druga kategorija sodnikov; kot primer zanjo lahko služi Bina, svetnik prizivnega sodišča, ki predseduje videmskemu sodišču. Za te vrste sodnikov zakon ni vedno in' v vsakem primeru enak, temveč je preprosto norma, ki lahko velja za osebe, do katerih smo nevtralni, ki pa se razlaga na ta ali oni način, če gre za osebe, ki so nam. zde nasprotniki ali prijatelji. Jasno je razlaga v tem primeru ugodna ali neugodna: v vsakem primeru lahko vemo že vnaprej, da sodbo ne bo odraz pravice temveč političnega prepričanja sodnika. Na procesu zaradi tožbe župnika Kračine proti listoma «Corriere della Seras in Messaggero Venetos smo že imeli priložnost opazovati, kako deluje tako sodstvo. Zdaj imamo pred seboj podoben primer. Na upravnih volitvah leta 1950 je v volilnem okrožju Tarčent nastopilY kot neodvisni kandidat za provincijski svet Slovenec Aleksander Molaro. Slovenskega kandidata je silovito napadel demokrist-janski kandidat Eugenio Mor-ra, ki je trenutno podpredsednik provincijskega sveta. Na zborovanju v furlanski vasi Cassacco je Morra obtožil Mo-lara, da je «nastopil na volitvah s slovenskim znakom, da je proti Italiji in za slovanski imperializem, da je zapustil politiko mitraljeza tn se lotil taktike kupovanja ljudi z razdeljevanjem paketov ter pošiljanjem otrok v otroške kolonije in v slovenske šole v Gorici in da je zdaj kandidat na volitvah, da bi potem zahteval priključitev tega področja k Jugoslaviji». To pomeni, da je demo-kristjanski kandidat šel daleč onkraj meja, ki so dovoljene o volilnem tekmovanju. Popolnoma je potvoril smisel Molarove kandidature, da bi prestrašil javno mnenje, obenem pa je žalil osebno čast človeka, ki ga je na ta način napadel. Molaro je vložil tožbo. Zdaj, po 18 mesecih, je namestnik državnega tožilca dr. Biancardi predložil preiskovalnemu sodniku vlogo, v kateri zahteva, da se proti generalu Morn sodni postopek ustavi, ker je «besede in stavke, ki jih navaja tožba, izgo- voril kot politični kandidat v volilni borbi, v okviru priznane in dovoljene možnosti kritike nasprotnih ftališč in političnih osebnosti». To pomeni z drugimi besedami, da je mogoče o slovenskem kandidatu govoriti vse, kar se komu zazdi. Zanimivo pa je tudi, kako se v teh primerih potvarja sodni postopek. Italijanski zakon predvideva, da je treba, če je vložena tožba, zbrat ti informacije o tožencu, nato pa uvesti sodni postopek. V tem primeru pa se je državni tožilec, kot izhaja iz njegove vloge, ukvarjal samo z zbiranjem :nforma cij o osebnost in o politični preteklosti tožitelja. Ze to je zadosten dokaz, kakšno je italijansko vencev. sodstvo do Slo- h. J, goče rešiti vprašanje dobavljanja primernih kapitalov nezadostno razvitim deželam.* Poročilo vsebuje še sledeča priporočila: 1. Eksportna banka bi morala z uporabo lastnih fondov aktivno sodelovati z ameriškimi družbami, zato da bi te razširile svojo dejavnost v tujini, in bi morala tudi povečati posojila tujim družbam za njihov gospodarski razvoj, ne da bi zahtevala od tujih vlad jamstvo za ta posojila. 2. Y ZDA bi morali upostaviti obširen trg za tuje obligacije. Ml gosDOiHi minister o sodelovanju z Jugoslavijo ANKARA, 1. — Turški minister za trgovino in gospodarstvo Gireli, ki se jc te dni vrnil iz Beograda, je dal do-Disnikom raznih tujih listov v Ankari več izjav o razgovorih turške gospodarske delegacije z jugoslovanskimi gospodarski, mi predstavniki. Gireli je izjavil, da so bili razgovori, ki so potekali od 24. do 30. decembra zelo zadovoljivi, tako za Turčijo kot za Jugoslavijo. Ob zaključku je Gireli še de. jal, da se bodo zlasti v letošnjem letu uresničile želje gospodarskih krogov obeh držav o širši izmenjavi blaga. Se ta mesec se bodo začeli v Ankari uradni razgovori med jugoslovanskimi in turškimi predstavniki za sklenitev raznih trgovskih sporazumov. Promet v luki tvori samo del gospodarske dejavnosti v Trstu; vendar se v njem zrcali večidel te dejavnosti mednarodnega pomena. Po tem prometu bi lahko sodili celoten razvoj tržaškega gospodarstva, ko bi razpolagali s podatki, ki bi nam povedali, kdaj gre za pravo trgovino, a kdaj samo za goli tranzit, se pravi za prehod blaga, ki samo potuje skozi Trst, ne da bi pri tem imela tržaški trgovec, industrijec ali bankir kaj posla, oziroma zaslužka z njim Ker že uradni podatki ne navajajo vrednosti blaga v prometu, bi morali vedeti vsaj, za kakšno vrsto blaga gre, količina sama ne zadostuje. Saj je navadno pri težkih predmetih (rudah, premogu itd.) manj zaslužka kakor pri lahkih (kavi, čaju itd.). Toda ob koncu leta 1952 smo v zadregi celo glede razvoja prometa v luki po sami količini. Doslej so namreč bili objavljeni samo podatki za deset mesecev Celotne podobe za leto 1952 si torej ne bomo mogli še ustvariti. Ako vzamemo za osnovo statistične podatke Zavezniške vojaške uprave in Tržaške trgovinske zbornice, lahko ugotovimo, da je pomorski promet v prvih desetih mesecih znašal 3.559 milijonov ton, in sicer je bilo izkrcanega 2.743 milijona ton blaga, vkrcanega pa 816.000 ton. Uvoz je torej bil nad trikrat večji kakor izvoz. Trst je pretežno uvozne luka To posebnost je imel še pod Avstrijo, vendar se zdaj razmerje med uvozom in izvozom slabša, se pravi, da napreduje uvoz v razmerju do vsega prometa; saj je v prvih 10 mesecih dosegel kar 77% celotnega prometa. Uvoz po morju je leta 1913 dosegel 67% prometa po morju, leta 1950 68% in leta 1951 72%. Ni upanja, da bi podatki za zadnja dva meseca to razmerje med uvozom in izvozom mnogo popravili Napredovanje uvoza in hkrati nazadovanje izvoza se je pokazalo že v letu 1951 ko je bil uvoz za 11,90 odst. večji kakor v letu 1950, a izvoz za 4,99% manjši. Nazadovanje izvoza skozi tržaško luko pomeni v bistvu zmanjšanje izvoza iz tržaškega zaledja in samega Trsta v čezmorske dežele. Samo podrobni podatki bi lahko pokazali, v kolikšni meri gre za zaledje in v kolikšni za Trst, oziroma cono «A». Med najvažnejše izvozne artikle sodi les. 2e leta 1951 je bilo vkrcanega manj lesa kakor leta 1950 (381.000 ton nasproti 417 tisoč tonam). Tudi v letu 1952 je očitna težnja za nazadovanjem izvoza lesa; lesa je bi- 10 namreč vkrcanega n. pr. v avgustu 22.552 ton (avgusta 1951 - 25.686 t), septembra 18.544 (11.858) in oktobra 20.534 (23.244) ton. Najbolj očitno nesorazmerje med uvozom in izvozom se pokaže pri državah, ki največ uvažajo, t. j. pri Siriji Libanonu in Združenih amer. državah. Uvoz iz Sirije - Libanona je danes na prvem mestu zaradi naraščanja uvoza nafte za tržaške čistilnice. V tromesečju avgust - septem,-oktober 1952 se je ta uvoz skoraj podvojil nasproti letu 1951 in je znašal povprečno 76.000 ton na mesec. Bolj zgovorno je omenjeno nesorazmerje pri ZDA: Uvozu iz ZDA v prvih desetih mesecih 1.069.504 stoji nasproti izvoz komaj 46.674 ton. To pomeni namreč, da je treba velik del tržaškega prometa pripisati pošiljkam iz ZDA, ki jih tržaško zaledje ne plačuje z izvozom, pac pa z ameriško pomočjo v najrazličnejših oblikah. To velja zlasti glede prometa z Avstrijo. S trgovinskega vidika ta pojav pač ni zdrav. Kaj pa ko te pošiljke prenehajo? Promet z Jugoslavijo (po železnici) se je v tromesečju avgust - september - oktober dvignil (uvoz 22.000 ton v letu 1952 in 14.312 v letu 1951); po morju je oktobra 1952 prispelo 4.000 ton blaga iz Jugoslavije (prejšnje leto samo 55 ton). Vse kaže. da je pomorski promet skozi tržaško luko v letu 1952 prekosil promet v letu 1951. Ako računamo, da bo zadnja dva meseca, glede katerih še nimamo podatkov, znašal toliko kakor lansko leto, bi v vsem letu 1952 dosegel 4,253 milijona ton (leta 1951 3,724 mil. in leta 1913 3.450 mil. ton). Ponavljamo samo gornje vprašanje: Kako dolgo bo trajala konjunktura z ameriškimi pošiljkami? Vprašanje je tudi, v kakšni -meri se bodo v bodočnosti čutile v Trstu posledice naraščajoče konkurence severnih pristanišč. (Ko je bil naš članek že natisnjen, so prišli v javnost podatki o luškem prometu v 11 mesecih 1. 1952. Ti podatki ne izpremenijo celotne slike, ki smo jo podali v članku. V 11 mesecih je uvoz po morju dosegel 2,928.107 ton, izvoz pa 867.384 ton; uvoz predstavlja 77,2%, izvoz pa 22,8% vsega prometa po morju. Celoten promet (po morju in železnici) je v 11 mesecih znašal 6,425.482 ton; v primeri z letom 1951 je bil za 379.312 ton večji. Izvoz po železnici je dosegel kar 1,830.000 ton pač zaradi ameriških pošiljk). (Iz ((Gospodarstva*) i\ O YO L ETN E IZJAV H [lililoiniil,škili predslamihov i Jugnslaiiii Čestitke ameriškega, angleškega, trancoskega in egiptovskega posanika - Prezidij ljudske skupščine je pomilostil 2970 pripornikov . .tir j e praznični dnevi za novo leto (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Rrezidij jugoslovanske ljudske skupšči. ne je danes objavil odlok o amnestiji 2970 pripornikov, ki so prestajali svojo kazen. Predlog za amnestijo je dala posebna komisija, ki jo je imenoval jugoslovanski notranji minister Aleksander Ran-kovič. Ameriški veleposlanik George Allen, ki je tudi doyen diplomatskega zbora, je izjavil: «2e več kot tri leta uživam kot ameriški diplomatski zastopnik gostoljubje vaše države. Obiskal sem številne vasi in mesta, ki se stalno razvijajo. Po tem, kar sem videl, sem se lahko prepričal, zakaj A-merikanci tako visoko cenijo jugoslovanske narode. Kjerkoli se govori o Jugoslaviji, jo prikazujejo kot državo moč. nih in rodoljubnih ljudi, goreče vdanih stvari svoje na-cionalne neodvisnosti. V zadnjih letih so jugoslovanski narodi še prav posebno dokazali vse te vrline. Vi ste se uspešno uprli težavam, ki so se pojavljale ne samo zaradi so-vražnega stališča Kominforma, marveč tudi težavam, ki so jih povzročale elementarne nezgode, posebno pa vremenske neprilike. Iz vsega je razvidno, da bodo znali jugoslovanski narodi tudi v bodoče pokazati te visoke sposobnosti. Srečen sem, da lahko v imenu svojega naroda izrečem Jugo. Slovanom iskrene želje in občutek prijateljstva*. Na koncu je še želel, da bi leto 1953 preživeli v miru, pravici in neodvisnosti. Angleški veleposlanik Ivo Mallet je dejal: ((V 14 mesecih svojega bivanja v Jugoslaviji sem si prizadeval, da se seznanim s številnimi vprašanji, ki jih rešujejo jugoslovanski narodi in njihova vlada s tolikšno energijo. V istem času sem imel priložnost videti velik del 'vaše države, tako različne po svojem zgodovinskem značaju in lepotah. Povsod sem se lahko prepričal o resnični enotnosti jugoslovanskih narodov in o odločnosti, s katero čuvate to enotnost, da bi ohranili svojo neodvisnost. Britansko javno mnenje sledi z veliko pozornostjo razvoju novih političnih, družbenih in gospodarskih oblik vaše drža-ve. katerih cilj je, nuditi ljudstvu boljše življenje. Pričakujem tudi v bodočnosti koristen razvoj prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Prepričan sem. da bo obisk maršala Tita v Londonu to pomlad mnogo prispeval k temu* Francoski veleposlanik Phi-lipe Bodet je dejal; «V dveh letih svoje diplomatske službe v Jugoslaviji me je posebno presenetila izredna sposob. nost. hrabrost in požrtvovalnost pri delu ter pristni na. rodni ponos vaših narodov. Med Jugoslavijo in Francijo so globoke vezi. V preteklosti so se te vezi posebno kazale v skupni borbi za obrambo naše neodvisnosti. Danes pa slone na naših skupnih naporih za obrambo miru. Te vezi so tudi porok našega nadaljnjega sodelovanja*. Na koncu je francoski veleposlanik želel, da bi novo leto prineslo jugoslovanskim narodom pravično nagrado za njihove napore ter srečo in napredek. Turški diplomatski zastop. nik Agah Aksel je med drugim izjavil; «2elim, da bi bi-leto 1953 srečnejše od preteklega za vse človeštvo. Prepričan sem, da je mir, ki ga je vse človeštvo potrebno, mogoče zagotoviti predvsem če ga iskreno želimo in če stori, mo vse materialne in moralne korake, ki lahko razbijejo strah in zajamčijo varnost narodov. Turško ljudstvo, ki si iz vsega srca želi miru, je*vedno pripravljeno nuditi roke vsem narodom, ki imajo iste želje in težnje*. Na koncu je izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo koristno razvijalo na dosedanjih osnovah. Egiptovski zastopnik Hasan Zaki je v svoji novoletni čestitki izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski stiki med E. giptom in Jugoslavijo še nadalje razvijali po poti napredka, ker te zveze ne temeljijo samo na materialnih koristih, temveč na načelih pravice, člo. večanstva in obrambe miru. Jugoslovanska vlada je določila, da bodo dnevi od 1. do 4 januarja dela prosti. Več prazničnih dni ob novem letu je v Jugoslaviji že nekaj časa v navadi A. P. KAIRO 1 — Egiptovski ministrski svet je sklenil včeraj pooblastiti finančnega ministra da pošlje v Evropo, Ameriko in na Daljni vzhod gospodarske misije, ki bodo iskale nova tržišča za egiptovski bombaž. V soboto pa bo prva seja odbora za egiptovski petletni načrt. Kot svetovalci v tem odboru so se spet pojavile v političnem življenju nekatere vidnejše vafdistiine osebnosti. imm. SLOVENCE Danes, petek 2. Januarja Makarij, Zlatan Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 9.15. Jutri, sobota 3. '.nnuarja Genovefa, Slavomir »Brez Slovencev Gorice ni Seja pokrajinskega odbora Ne samo preteklost goriškega mesta, temveč njegova prihodnost je popolnoma odvisna od Slovencev in slovenskega zaledja Politične borbe v Gorici pred | ločalo o nadaljnji usodi mesta prvo svetovno vojno so se razvijale samo med dvema strankama ali kakor bi rekli sedaj, med dvema blokoma: na eni strani slovenski blok (takrat so še nastopali Slovenci v Gorici pri občinskih in drugih volitvah zmeraj enotno), na drugi pa italijanski. Italijanska stranka ni nalepljala takrat plakatov na vsakem plotu in vogalu, ker se je denar kljub splošnemu blagostanju varčeval in še niso bili odprti kanali sedanjega »Ufficio Zone di confine presso la Presi-denza del Corasiglio*, ki raje bonificira goriške volitve, kot pa gradiščansko-krminsko polje. Zaradi tega jp bila glavna volilna kampanja bolj grlata kot pa papirnata in je posebno italijanski humoristični list «Marameo» spesnil marsikatero zbadljivko na račun Slovencev. Slovenci pa tudi niso o-stali dolžni in se je na volitvah ter na manifestacijah prepevala posebno znana slovenska polemična pesem, ki končuje s tema dvema verzoma: »Saj Gorica je slovenska brez Slovencev Gorice ni». Casi se tako korenito spreminjajo, da postaja to preprosto besedilo poulične popevke prava politična ugotovitev, ali kot bi rekli naši zdravniki, diagnoza o nevarnem bolezenskem stanju mesta Gorice. Vsi v Gorici, tisti ki namreč nekaj pomenijo in odločajo, uničujejo in zmanjšujejo število Slovencev v časopisih, na volilnih shodih, v goriškem mestnem svetu in povsod v javnosti. Ne čudimo se, da n. pr. neki profesor Di Gianantonio ob vsaki priliki zmanjšuje število Slovencev v Gorici in jim hoče na šolskem polju izpodre-zati življenjske korenine, ker pač ta gospod ni zrasel na tukajšnjih tleh in ne ve ali pa noče vedeti, zakaj je ravno na stečišču slovenskih dolin nastala iz male slovenske vasice Gorice pod gričem fevdalnega nemškega gradu sedanja Gorica, Čudimo se pa italijanskim goriškim politikom v vseh italijanskih strankah, doma iz Gorice in po rodu deloma slovenskega porekla, da občutijo tako strast in tako uživanje nad poniževanjem in odstranjevanjem vsega, kič" je slovensko. Tudi čisto po svoji iredentistični pameti in doslednosti bi morali vedeti, da so bile z mirovno pogodbo meje med Jugoslavijo in Italijo dokončno postavljene, in da je zanje vseeno, ali živi v Gorici nekoliko tisoč Slovencev ali eden sam ali pa nobeden. Ce pa se bi zgodilo, da bi nova vojna vihra, ki si je menda nihče ne želi, spet pometala po naši nesrečni deželi, potem ne bi od- Gorice manjše ali večje ali sploh nobeno število Slovencev v Gorici. Gorica je nastala na slovenskih etničnih tleh in sedaj hira, ker nima svojega prejšnjega edino slovenskega zaledja. Pri vsaki mednarodni spremembi bi morala biti Gorica ob količkaj objektivnih pogojih slovenska; to bi morali nespametni iredentistični krogi, ki si nasilne spremembe tako' želijo, sami uvideti in spoznati. Gorica je bila v vsej svoji zgodovini kot neko kolonialno mesto s kolonialnimi uradi, ki je pošiljalo svoje tuje uradnike med domače ljudstvo. Posebno med dvema vojnama je bila Gorica tipično kolonialno mesto, ki je živelo in cvetelo od svojega izključno slovenskega zaledja, od, kakor so fašisti tako točno imenovali ta način odnosov, od «alloge-nov». Ti ubogi slovenski kolonialni allogeni niso smeli imeti v Gorici svojih zadružnih ustanov in organizacij, niso smeli imeti svojih šol in še v svojem jeziku niso smeli povsod govoriti. Precej je dišalo po Libiji, Cirenaiki in Somaliji v naših krajih. Se precej tistega duha tišči v nosove tudi dandanes v Gorici. Večino svoje goriške kolonije je ital. gospoda sicer izgubila. Toda na ostanku nekdanje slovenske površine pa še zmeraj vlada s kolonialnim sistemom. «Beli» vladajo v občinski hiši, in ti «beii» so slučajno bolj temne polti, kot domači allogeni, ker so iz pokrajin močnejše sončne osvetlitve. Glavno mesto tega malega goriškega imperija, Gorica, ne more živeti samo od svoje italijanske slave in tudi ne arhivov, ki res niso bili nikdar slovenski: bili so ali latinski ali nemški ali pa na koncu vekov italijanski, tako kot v Ljubljani, Celju, Kranju, Mariboru in raznih drugih slovenskih mestih. Tudi tam so arhivi šele zadnjih sto let slovenski, prej pa so bili zmeraj ali latinski aii nemški, tudi italijanski, samo ne v jeziku domačega ljudstva. Goric*,»i rabilo ne pod Avstrijo ne pod Italijo med dvema vojnama nobene umetne hrane, nobenih prostih pasov, nobenih proračunskih podpor in nobenih garnizij agentov, ezulov in vojakov; živela je od svoje podrejene province, kateri je naložila nagobčnik in ji dajala hrano v «gavetti». Gorica bo živela, če se to lahko življenje imenuje, od raznih monopolnih ustanov, od državnih podpor italijanskih vlad, ki bodo podporo le takrat dajale, če jim bo pritekala od drugod — preko oceana. Gorica še sedaj delno živi od slovenskega zaledja, čeravno večina bivše goriške dežele ni več podrejena svojemu nekdanjemu kolonialnemu središču. Goriški industrijalci mešajo sladkor v sirupe in slaščice po znižanih cenah proste cone samo zato, ker je bil izdan zakon št. 1438 o prosti coni na predlog goriške trgovske zbornice, češ da bi se moralo italijansko prebivalstvo Gorice izseliti, ker nima več slovenskega zaledja, od katerega je ves čas v zgodovini živelo. Prenehale bi državne podpore v mestni občini Gorici, ko bi zginil poslednji Slovenec iz Gorice. V novi garnizijski Gorici se čedalje bolj širi-kasamiški duh seržantov in kaporalmadžorjev iredentističnih legij. Dokler bo postavljala italijanska vlada krmišča v tukajšnji obmejni iredentistični hosti, bo Gorica životarila revno in dolgočasno kot nekdanji obubožani goriški plemiči. Nekaj pustih kinematografov bo vrtelo slabe filme in to bo kultura Sante Gorizie, Slovencem pa bodo ovirali prirejanje prosvetnih prireditev. Ne samo preteklost goriškega mesta, temveč njegova prihodnost je popolnoma odvisna od Slovencev in slovenskega zaledja. Ce hočejo italijanski Goričani poživeti življenjski plamen umirajočega mesta, potem morajo dati popolnoma enakopravno življenje Slovencem v Gorici. Število Slovencev v Gotici je barometer za blagostanje mesta; s padanjem njihovega števila, pada tudi blagostanje mesta. Italijanski Goričani vedo in dnevno berejo v listih, da propadajo ali pa so na robu propada vse kolonije sveta — v Afriki in Aziji. To jim blaži rane na njihovi nacionalistični duši, ker je Italija že leta 1943 izgubila vse svoje kolonije. V Evropi so postale kolonije naravnost nesmisel in kolonialni sistem odnosov med vladajočo kasto v Gorici in med podrejenimi Slovenci v goriškem zaledju si je pa sploh nemogoče zamisliti v dosedanjih in prihodnjih prilikah. Razmere v Gorici med obema narodnosti-nia morajo biti take, da se najde oporišče za sodelovanje, da ge zgradi most med obema državama, preko katerega se bo rešila Gorica iz sedanjega šovinističnega močvirja. Vas Gorico so ustanovili Slovenci, mesto Gorica je zraslo s pridnostjo italijanskih naseljencev in trdem delu in dajatvah podložnega slovenskega prebivalstva na slovenskem ozemlju in prihodnost Gorice leži v sodelovanju obeh narodnosti. Brez Slovencev Gorice ni 1 r. (Iz «Soče») GORICA, 1. — Na svoji zadnji seji jeodbor pokrajinskega sveta pod predsedstvom odv. Culota razpravljal o raznih vprašanjih, med katerimi ponudbo pokrajinskega inšpektorata za poljedelstvo za prevzem upravljanja kmečkega podjetja konzorcija samega; nadalje so izvolili posebno komisijo, ki ima nalogo proučevati vprašanje o spremenitvi bivšega hotela Tommasi v Lužnicah v stalni zaščitni zavod. Končno je odbor odobril še izplačilo 3 milijonov lir za poravnanje raznih faktur podrejenih zavodov pokrajinske uprave in povzel potrebne u-krepe za oskrbovanje nezakonskih in psihično nesposobnih otrok ter uslužbencev pri mestni upravi. Eden gre, drugi pride Dosedanji prefekt na novo mesto v Rim, is Rima pa nov prefekt - Upanje Slovencev GORICA, 1. — Kot je bilo že javljeno bo v Gorico prišel nov prefekt, ki bo zamenjal dosedanjega, kajti ta je bil do-sedaj tu le začasno. Prve dni januarja bo zapustil svoje službeno mesto prefekta za goriško pokrajino dr. Florindo Giammichele, ki odhaja na novo službeno mesto v Rim in sicer kot generalni inšpektor v ministrstvo notranjih zadev. Novi goriški prefekt markiz dr Renato Zerbi bo prišel v Gorico v začetku drugega tedna t. m.; to bo njegovo prvo službeno mesto prefekta. Od leta 1930 je bil v ministrstvu notranjih zadev v Rimu, je pa še mlad, star je Slikarska razstava umetnika JOŽETA CESARJA je odprta vsak dan od 9. do 12, in od 15. do 18. ure v prostorih Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici. Ul. Ascoli 1/1. namreč 46 let. Slovenci v goriški pokrajini upajo, da bo novi prefekt upošteval njihove dolgoletne zahteve. Volilni seznami v Krminu KRMIN, 1. — Do 15. januarja t. 1. si interesenti lahko ogledajo na občinskem uradu sezname, ki jih je občinska volilna komisija določila za letni pregled seznamov skupno z ostalimi dokumenti. Vsak meščan si bo omenjene sezname lahko ogledal v določenem roku. Na istem uradu so tudi na razpolago občanom določila občinske volilne komisije v zvezi z razdelitvijo občine v volilne okrožja ter vzorec volilnih seznamov, ki so jih razdelili v posameznih okrožjih. PRED PRVO »RJO OBČI IŠKEGA SVETA Pričakovanja goriških Slovencev in ozkosrčnost italijanskih nacionalistov GORICA, 1- — Med prvimi dogodki v novem letu 1953 bo za upravno - politično življenje važno zasedanje novega občinskega odbora. Prva seja je napovedana za ponedeljek 5. januarja 1953. Novi občinski svetniki, izvoljeni na upravnih volitvah 14. decembra, se bodo zbrali v prenovljeni dvorani na Korzu Verdi ob 17. uri. Občinski upravni odbor, ki je določil datum seje, je te dni pretresal tudi o tem, kaj bi bilo potrebno dati na prvi Neprevidni dečko GORIČA, 1. — Grenko je plačal svojo neprevidnost 12-letni Albert Leon iz Ul. Tom-maso Grossi, ki je včeraj stekel čez cesto v Ul. Leoni. Okoli 17. ure je dečka povozil motor MV GO 6253, ki ga je vozil 31-letni mehanik . Nikolaj Rusjan doma iz Koprive. Ker je deček pri močnem sunku obležal na tleh, mu je moral na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu je službujoči zdravnik P° pregledu ugotovil, da si je pri nesreči dečko zlomil piščal leve noge, prizadel lažje rane po nogah in baje ranil lobanjo. Sprejeli so ga s prognozo 40 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije. dnevni red občinske seje. Novi občinski svetniki bodo morali predvsem izvoliti novega župana. Predvidevajo, da bo ponovno izbran bivši župan Ferruccio Bernardis, zastopnik demokrščanske stranke, ki je dobil največ preferenčnih glasov. Podžupan bi, glede na število svetnikov, moral biti predstavnik MSI, toda njega si prav gotovo ne želijo ostali svetniki občinskega odbora. Ce bo ponovno izbran Bernardis, upamo da bo posvetil več paž-nje problemom slovenskih občanov. Sicer pa je pred nami novo leto in celo novo štiriletno delovanje župana in odbora. Imeli bomo priliko videti kaj in kako bo deloval novi župan in občinski odbor. Kako bodo razdeljene ostale funkcije v občinskem svetu si ni treba preveč beliti glave, saj nas je «Giornale di Trie* ste» pred kratkim opozoril, da ni nobenega važnejšega mesto za «antinacionalno manjšino)). Kdo pa je bolj protinarodni element kot tisti, ki že v naprej onemogoča predstavnikom druge narodnosti kakršnokoli udejstvovanje v življenju občine! Slovenci imamo 4 predstavnike, ki bodo zastopali naše pravice v občinskem svetu, saj edino tu imamo Slovenci pravico nastopati in zahtevati kar nam gre. Prva občinska seja bo tudi pokazala, kakšne pravice ima naše ljudstvo v okviru italijanske republike. Videli bomo, če se bodo uresničile besede De Gasperija, ki jih izrekel na dan 4. novembra. Padec s kolesa GORICA, 1. — Zadnji dan preteklega leta je hotel 34-let-ni Ivan Braudacco iz Sveto-gorske ulice 51 dobro zaključiti, zato ni štel kozarcev vina, ki jih je spil v veseli družbi. Ko se je okoli 18. ure vozil s kolesom po Ul. Carducci je nenadoma zgubil popolno oblast nad vozilom in padel na tla. Pripeljali so ga v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu . MESSflGGERO VENETO,, IN .OSEM PESMI NADIŠK1H DOLIN* Duševnost prebivalstva je v starih ljudskih pesmih in ne v umetnosti ljudi, ki so rastli in žive daleč od kraja, kjer so se slučajno rodili Prejšnjo nedeljo je objavil «11 Messaggero Veneto» članek nekega Vittorina Melonija pod naslovom »Pesnik in njegove dolines. Ni treba posebej pisati, za katere doline gre, kajti doline Nadiže v pokrajini Videm so postale enostavno »doline*. Pesnik, o katerem je govora, pa je Dino Menichini. Podlago temu članku je dalo «Osem pesmi Nadiških dolin*. Tako so te pesmi izkoristili, da so zmešali umetnost, poezijo in nacionalizem. Umetnost je lahko nacionalna, nikakor pa ne more biti nacionalistična. Ce pa neki pesnik vmeša v svojo umetnost politiko in nacionalizem, je posledica tega njena dvomljiva umetniška vrednost. Toda mi ne bomo sedaj ocenjevali Menichinovih pesmi z umetniškega stališča. Dotaknili se bomo le članka v «Messaggeru», ki hoče teh osem pesmi iz Nadiške doline izkoristiti za svoje politične cilje. Oznaka teh pesmi je po «Messaggeru» naslednja: «V njih je dokaz, da so te pesmi italijanske (tako po jeziku kot po duhu), napisal jih je domačin iz Nadiških dolin zanje. So neovrgljiv dokaz navdahnje-nja, idealne skladnosti »italijanskega* ljudstva te obmejne zemlje. Ostale bodo kot nezrus-ljiv spomenik razvoja raznih sovražnih, protinacionalnih in proticivilizatorskih zased, kar nas opominja, da je tod Italija ne le zemljepisno in etnično, temveč tudi literarno. Brez pomena je dejstvo, da je Dino Menichini rojen v Stupici, v zadnji italijanski vasi na naši meji*. Treba je reči, da je Dino Menichini rojen v Stupici, toda ni prav domačin v tej dolini. Njegov oče je iz Srednje Italije in je torej po svoji miselnosti daleč od furlanske, posebej pa še od Beneške Slovenije in Nadiških dolin. Njegova mati je res od tu in tako naj- dobil od matere. Toda Dino Menichini ni rastel v teh krajih. Kakor lahko beremo v tem članku, je živel in študiral daleč, kjer ni mogel imeti stikov s prebivalci Nadiške doline. Največ kar mu je lahko ostalo od domačega kraja, je bil spomin iz prvih otroških let. Torej je popolnoma napačno zaključevati: ker je njegova pesem italijanska tako po jeziku kot po duši, je tudi pre-hivalstvo Nadiških dolin italijansko. Ni vezi med njegovo miselnostjo in čustvovanjem in miselnostjo in čustvovanjem prebivalstva Nadiških dolin. Duševnost tega prebivalstva je v starih ljudskih pesmih. Te stare pesmi, čeprav imajo mogoče nekatere posebnosti, ki jih imajo tudi Menichinove, nimajo skupnega bistva. Lahko rečemo, da so si sorodne po obliki, da je pa vsebina zelo različna. V narodnih pesmih najdemo bistvo ljudi Beneške Slovenije in njihov nacionalni čut. V pesmih Dina Menichina pa nacionalni čut njegovega očeta in to kar se je naučil od liktorske mladine. Prav tako ne najdemo v pesmih Menichina niti malo sorodnosti z Ivanom Trinkom, kajti Trinkove pesmi so resnično v duhu narodnih pesmi teh krajev. Torej ni poezija Dina Menichina dokaz italijanstva njegovih dolin, prav tako ni on pesnik Furlanije. Ce hočemo že povezati neko ime s pokrajino, tedaj lahko rečemo, da je furlanska pesnica Aurora Cantarutti. Lahko trdimo, da je Cantarutti furlanska pesnica, ki nadaljuje tradicijo Ca-tarine Percoto, Petra Zorutti in tolikih drugih. Dino Menichini pa bo ostal le italijanski pesnik. A. J. zdravniki obvezali številne ra ne na obrazu. Ozdravel bo v | demo v njegovih pesmih tisto 10 dneh. j veliko občutljivost, ki jo je Silvestrovanje Slovencev v Gorici Veselo razpoloženje in zabava v dvoraui bivše -segel Trst v preteklem 1952, letu, pač pa so že objavljeni podatki o prometu skozi Javna skladišča. Tukaj seveda ni obsežen ves tržaški promet, ker še manjka promet pristanišča mineralnih olj. lesnega pristanišča in industrijskega pristanišča v Zavliah. Kljub temu pa so številke o prometu Javnih skladišč izredno pomembne, ker gre večina tržaškega prometa skozi Javna skladišča. Naslednja tabela nam zelo nazorno prikazuje, kako se je POSLEDICE NOVOLETNIH POCESTNIH SAL VRTEČA SE RAKETA povzročila ogenj v stanovanju DRUŽABNI VEČER SLOVENSKIH AKADEMIKOV Slovenski akademiki Vas vabijo na družabni večer, ki bo 5. januarja 1953 v veliki dvorani v središču mesta. Začetek ob 21, uri. Dvorana zakurjena. Vstopnina — dame 300, gospodje 400. Predno je gorača raketa vdrla v stanovanje v IV. nadstropju, je razbila 6 šip - Škode je za 1 (JO.000 lir Zadnji dan leta je bil v glavnem zelo živahen. V teku noči, posebno po polnoči pa je po cestah kar odmevalo od pokanja raket in pasjih bombic, ki so jih veseljaki kljub prepovedi policije metali v velikem številu Medtem ko so se «bombm napadi* večihoma dobro končali pa je Izidor Sancin, stanujoč v IV nadstropju v Ul. dellTstria spoznal vso nevarnost podobnih igračk. Nekaj minut po polnoči je nekdo na cesti spustil v zrak vrtljivo raketo, ki je razbila več šip in zažgala v Sancinovi dnevni sobi razne zavese in drugo. Sancin je požar še pravočasno opazil in ga je zato tudi v kratkem času pogasil Takoj nato je zadevo prijavil policijskemu poveljstvu, ki je poslalo na mesto nekega agenta z nalogo, da ugotovi škodo, Sancin je skupno z agentom ugotovil, da je raketa preden je vdrla v dnevno sobo razbila 6 šip in zažgala del okenskega okvira. V notranjosti pa je delno ali popolnoma zgorela okenska zavesa, stenska čipkasta zavesa, svetilka «abat jour», 1 brisača in 1 prt. Vrhu tega je raketa zažgala del spalnega divana, kos nočne omarice, 3x1 meter linolejskega poda ter stene in strop sobe. Skratka raketa je povzročila Sancinu, ki je bil k sreči zavarovan 100.000 lir škode. Policija je takoj uvedla preiskavo in se je spravila na lov za neznanim metalcem rakete ki je povzročila tako škodo in bi lahko povzročila če gospodarja ne bi bilo doma, še večjo zadnjih letih: Leto izkrcano vkrcano skupaj 1938 930.914 654.189 1.585.103 194,8 1.350.266 252.976 1.603.242 1949 1.690.172 596.992 2.287.164 1950 1.319.438 863.872 2.183.310 1951 1.651.879 798.806 2.450.685 1952 1.833.100 616.700 2.449.800 Lansko leto je promet skozi Javna skladišča prvikrat po drugi svetovni vojni zabeležil padec rahel sicer, saj znaša komaj' 0,04 odst., vendar prvi znak težjih dni. Ce pa pogledamo odnos med lani izkrcanim in vkrcanim blagom, pa imamo že pravico govoriti, da je kriza že lani zajela tržaško pristanišče. V pristanišču so namreč izkrcali 1.833.100 ton raznega blaga, kar je za U odstotkov več kot 1951. leta, vkrcali pa so 616.700 ton. kar je za okroglih 23 odstotkov manj, kot predlanskim. Položaj pa je še bolj resen, če upoštevamo, da se je v prvih mesecih preteklega leta obseg prometa povečal in je šele proti koncu leta izredno padel, Tako so med januarjem in marcem mesečno povprečno prepeljali skozi pristanišče v obeh smereh po 210.243 ton in med oktobrom in decembrom pa samo 86.993 ton povprečno na mesec. Na padec obsega prometa, je vplivalo: zmanjšanje prometa raznega, «bogatega» blaga (s 453.000 ton doseženih 1951. leta na 349.000 ton 1952. leta), padec izvoza lesa skozi^ Trst. ki je še posebej zelo težko občuten, ker slabša odnos med obsegom pripeljanega in odpeljanega blaga in končno proti koncu leta izrazit padec prometa žitaric in premoga namenjenega v Avstrijo. Številčno se je na obsegu prometa odrazil predvsem padec obsega avstrijskega uvoza žitaric in premoga, vrednostno, to je po koristi, ki jo od nekega prometa ima tržaško pristanišče pa je najtežje ob- Silvestrovo... Silvestrovo noč smo Tržačani praznovali po svoji navadi precej živahno. Ne santo lokali, tudi ulice so bile polne prepevajočih ljudi, ki so že iz nekake tradicije poiabili na stotere težave vsakodnevnega življenja in v veselem razpoloženju pričakovali novo leto. Seveda pa bi Tržačani ne bili Tržačani če se ne bi požvižgali na vsa policijska pravila in posebno okrog polnoči uprizo. rili po ulicah mesta pravcato vojno z metanjem petard, raket itd. Tu pa tam je kakšen službujoči stražnik skušal sicer preprečiti ta hrup, pa je kmalu opustil vsako prizadevanje. saj je bilo vnaprej obsojeno na neuseh. Lepo število tržaških Slovencev je pričakovalo novo le. to v Ul. Roma 15, kjer sta priredili silvestrovanje prosvetni društvi «Vojka Smucs in «Si-mon Lenko«. Prireditev teh dveh društev, ki se v prihodnjih dneh nameravata združiti v eno samo močno osrednje prosvetno društvo za center mesta, je lepo uspela„ in želeti je, da bi novo društvo tudi v bodoče pogosto prirejalo družabne večere, ki jih Slo. venci iz centra mesta tako pogrešamo. Prav lepo so silvestrovali tudi v Dijaškem domu, medtem ko so se mnogi Tržačani odpravili novemu letu naproti bodisi v Portorož ali pa v Opatijo, kjer je bil istočasno tudi pomemben praznik jugoslovanske folklore. Skratka, smo vsak na svoj način in v svojem okolju, pri. čakali novo leto v upanju in z izmenjavo medsebojnih želja, da bi bilo srečno za posameznike in za skupnost, za vse, ki sta jim delo in misel usmerjena h kolektivnemu blagostanju človeštva. bi praznovali prihod novega leta. Marsikje je bilo morda ugovarjanja, toda ta dan popustijo še bolj strogi starši, ki pa so se tudi pridružili zabavi. Slovenci iz Gorice, prav tako tudi oni iz predmestja, iz Standreža, Oslavja in drugod so se zbrali v dvorani bivše »Mladike* na .Korzu Verdi in tam dočakali novo leto Dvorana je bila prijetno okrašena, niti ni manjkala novoletna jelka. Mize so si nekateri že v naprej rezervirali, kajti dosti je bilo ljudi in kar težko je bilo najti dovolj stolic, še manj pa prostih mizic. Bilo je veselo in prijetno, prisotni so bili zadovoljni in vzdušje je bilo kar prijetno, morda najboljše od dosedanjih zabav, ki nam ga je nudila bivša »Mladika*. Bilo je preskrbljeno tudi za lačne želodce; pridne kuharice so kuhale kar naprej kranjske klobase, kajti po njih najraje segajo Goričani. Na program, poleg plesne glasbe, katero je izjavil skladen orkester iz Gorice, je goriška prosveta preskrbela tudi za drugo zabavo, ki bi razveselile goste. Kraljica večera tudi ni manjkala, in sreča je doletela luštno črnolasko iz Oslavja, ki je prejela lepo darilce in zaplesala z neštetimi kavalirji. Bilo je res veselo in neprisiljeno silvestrovanje, ki je doseglo višek opolnoči, ko je v dvorani ugasnila luč in nam je tajnik prosvete voščil srečno ni veselo novo leto. Voščila na levo in desno, znancev je bilo nič koliko, moglo bi se reči da smo si bili vsi znani in domači. Po polnoči je bilo še več veselja v dvorani, plesalci so prišli na svoj račun in so se laže zavrteli, kajti precej gostov je sedelo in nazdravljalo s šampanjcem na srečno in .veselja polno leto 1953. Plesalo se je do zore, zadnji veseljaki so odšli šele ob 5. uri zjutraj. Od danes v Trstu telefoto - služba Včeraj je bila v glavnem telegrafskem uradu v poslopju glavne pošte otvoritev javne telefoto službe Služba telefoto se bo začela vsak dan ob 7. uri zjutraj in v vseh dnevih bodo prenosi oz. sprejemi fotografij in dokumentov od 7. do 24. ure Danes ob 16. uri pa bo v uradu načelnika oddelka g. čuten padec'prometa raznega | Haivorda demonstrativni pri-blaga in lesa. lkaz telefoto službe za tisk. KRATKE VESTI IZ BENEŠKiH VASI Čedad Pred nekaj meseci se je razširila novica o slepariji, ki jo je napravil 51-letni Carlo Mo-randini iz Fornalisa na škodo poštne uprave. Morandini je namreč imel poštno hranilno knjižico za več kot 130.000 lir. Nekega dne je dvignil 100.000 lir, kmalu potem pa je bil zelo presenečen. Ko je hotel dvigniti še ostalo vsoto so mu nakazali še nadaljnjih 200.000 lir zaradi pomote poštne uradnice. Kasneje o pregledu računov pa je prišla zadeva na dan in so Morandinija prijavili sodišču zaradi goljufije, čeprav je le-ta zatrjeval svojo nedolžnost. Rezija - Gorjani Tudi ta teden je žreb za izbiro 40 pivcev piva Moretti, ki imajo brezplačno potovanje v Bologno ob priliki nogometne tekme Bologna-Udinese, osrečil dva naša domačina. V nedeljo se bosta lahko peljala brezplačno v Bologno Disint Angelo iz Flipana in Fiorillo iz Rezije. Brdo Kakor smo že poročali, ie občina Brdo hotela imeti svoj lovski revir. Sedaj so bile izvršene vse formalnosti in prefektura je izdala potrebni dekret. Revir obsega vso površino občine, ki znaša približno 4.627 ha. Občinska uprava bo lahko dala lovišče v zakup in bo imela od tega nekaj dohodkov hkrati pa bo laže zaščitila divjad. KINO VERDI. 16.30: »Samotna zvezda*, C. Gable in A. Gardner VITTORIA. 17: «Bagdadski o-rel», J. Agar in L. Bali. CENTRALE, 17: «Sovražnica», E. Cegani in F. Latimoore. MODERNO. 17: »Upor apašev*, S. McNally in C. Gray. fjhife in cilafte fiUniuH&lu dtmmik! Slednji zavedni Slovenec bo letos kupil namizni ali stenski beležni koledar Dijaške Matice, in s tem pripomogel k šolanju naših revnih dijakov. V vsako slovensko hišo J tl>ICA\sii I KOL. K D A R Dobite ga pri Prosvetni zvezi v Ulici Roma 15, v vseh slovenskih knjigarnah v mestu in pri poverjenikih. tftiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo, 4. januarja 1953 ob 15. uri v kinodvorani v SKEDNJU PREMIERA mladinska igra v osmih slikah Spisal: Pavel Golia - Režiser: Jožko Lukeš - Scenograf: Jože Cesar Osebe: Sneguljčica - Tea Starčeva; Kraljica - Angelca Sancinova; Meglica - Štefka Drolčeva: Maršal - Ernest Zega; Poveljnik straže - Julij Guštin; Lovec - Danilo Turk; Vitez -Stane Starešinič; Frice -Silvij Kobal; Frače - Stane Raztresen; Čarobno ogledalo - Angela Rakar-jeva; I. škrat - Josip Fišer; II. škrat - Miško Renko; III. škrat - Igor Kosmina, Sergij 2erjal; IV. škrat - Jakec Renko; V. škrat - Vojko Cesar; VI. škrat - Aleš Keber; VII. škrat - Stojan Colja; Norček - Stanislav Hiti; prva dvorjanka - Leli Nakrstova; druga dvorjanka - Elza Barbičeva. Nastopajo še: gostje, kuharji, paži, vojaki, zajčki, medvedi. Asistent režije: Zlata Ro-doškova — Pesmi skom-poniral: Karel Boštjan- čič — Plese naštudiral: Stanislav Hiti. V torek, 6. januarja 1953 ob 15. uri v kinodvorani v SKEDNJU PONOVITEV V torek, 6. januarja 1953 ob 20. uri v kinodvorani v SKEDNJU „M K T K Ž“ drama v štirih dejanjih Spisal: Pero Budak - Prevedel: prof. Ivan Savli -Režiser: Ljudevit Crnobo- ri - Scenograf: Jože Cesar Prodaja vstopnic v soboto od 10. do 12. ure v Skednju ter od 16. do 19. ure v tiskarni Ul. sv. Vrančiška 20 in eno uro' pred predstavo pri bla-kina v Skednju. Lgajni kir . _ . . .. Filatelisti pozor! Pripravljalni odbor za ustanovitev filatelističnega kluba bo od nedelje, 4. januarja 1953 dalje, prirejal redne nedeljske sejme za mlade filateliste, na katerih si bodo - lahko izmenjavali znamke in to v dveh skupinah; prva od 10 do 14 let in druga od 14 do 18 let. Sejmi bodo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15/11 vsako nedeljo od 9. do 11.30 ure. Vabimo vse starejše filateliste, da se sejma udeležijo. Slovenski trgovci tn obrtniki, ne pozabite si nabaviti koledar Dijaške Matice ! 'H/Apees SMUČARSKI IZLETI 11. JANUARJA 1953 ENODNEVNI IZLET V SAPADO 17., 18. IN 19. JAN. 1953 TRIDNEVNI IZLET NA BLED Vpisovanje do četrtka 8. januarja 1953. 17. IN 18. JANUARJA 1953 ENOINPOI.DNEVNI IZLET V ŠTANJEL BRANIK DORNBERG Vpisovanje do 3. januarja 1953 pri «Adria-Ex-press*, Ul. F. Severo 5-b tel. 29243. «ADR1A - EXPHBSS* ORGANIZIRA zmovA\.n: na Bledu, Pokljuki* v Bohinju, Planici in Kranjaki gori Lepi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje na ledu. Hoteli in domovi Informacije pri »Adria - Express», UL P. Severo 8-b tel. 29243. — 3 — 2. januarja 1953 Zo°dilo se je že, da se je turški minister. Balkanske de-za radi nepomembne _ ■ > ^ajcje «'nje sesu! cel nasip, ki ga je gradila dolga vrsta genera-Moral se je zgraditi nov nasip, škoda pa, ki je nasta-a z njegovim uničenjem je 1 a ogromna. Zaradi tega je P^slo ljudem na pamet, da bi i o morda pametno, če bi se 'rog vsakega nasipa postavi-2a;čje pasti, in bi tako bi-'a odstranjena v saku nevar-nost. Ce bi pa zajci le bili tako trdoglavi in bi še naprej poskušali uničevati nasip, po-em bi ga bilo treba tako trdo steptati, da bi si zajec ze pri prvem poskusu zlomil nogo ter opustil brezplodno delo. Natančno tako je danes glede konstruktivnih naporov nekaterih svobodoljubnih balkanskih dežel, ki teže za tem, da bi med seboj navezale sti-e prijateljskega sodelovanja na eni - ter tendencami rimskega imperializma, da bi to preprečili, ri a drugi strani. Sploh je že stara in tradicionalna politika palače Chigi, ki stremi za tem, da se pre-preči enotnost ter sodelova-t^e' svobodnimi narodi Balkanskega polotoka, ker bi m takšno sodelovanje one-ni!> O o zill} uresničitev megalomanskih sanj o politični ter ommaciji Italije v tem predelu sveta. To je bil tudi glavni razlog, da je italijanski zunanji- minister De Gasperi obiskal Atene. To, da se je nedavno tega turšk-i zunanji minister Fuad Koeprilli mudil v Rimu, je ita’ijanska vlada takoj hotela izkoristiti, da bi vnesla razdor' med balkanske države ter onemogočila sporazum, in prijateljstvo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. V istem smislu se je Italija trudila tudi na sestanku sveta atlantskega pakta, ki je Ul pred kratkim v Parizu. Tudi tu Italija ni mogla skriti svojega očitnega nezadovoljstva zaradi vse pristnejših prijateljskih odnosov med omenjenimi balkanskimi deželami. In ko je - De Gc.sp.eri govoril o nekakšni mevarnosti pred no. tranjo komunistično front on. če bi se Trst ne dal Italiji, se je istočasno obrnil na dežele atlantskega pakta, naj pritisnejo, na bi v tem vprašanju popustila Vsi ti in podobni manevri italijanske vlade so tako prozorni in plitki, da mora človek strmeti. De Gasperijevo Italija želi, da bi bila središče obrambnega sistema Vzhodnega Sredozemlja. To pa. seveda, ne samo da ni v italijanski moči marveč so ti pos' usi tudi takšne politične narave ki je v op reki 2 najosnovne iši-mi interesi dežel Vzhodnega Sredozemlja in Balkana Zaradi tega Italija ni mogla uspeti J teh iMmnskih mahinacijah je bila Trstu dodeljena Posebna vloga. De Gasperi Z namreč poskušal Trsta napravil spotike, ki bi bilo- dežel. Hotel je prepritati tako Grajo k„t Turčijo, d« bi sa-izročitev Trsta Italiji lahko zagotovila Balkanu čvrste tl n“1n *e !<> ’JO,r-aistrn 10 aes o: Historia ma-le i>i v,ltae- Prebridke so bili, Uin]e ® -.?•«« na Cl’e do Balkana. da bi v e enkrat nased-so -n IJa,lsk'm namenom. Ko Rirnnrr. l''koVni konferenci v j. ^ Postavili vpra.anje t-a-nvsli "Turčija glede trlaške- Koen'%laiania’ ip minister prnhl °dgovoril: «Triaški noslauije '! S‘!’nr 'tali}e 'n Ju' raintere,ir„er Snm° 0r}idve i)ju .. ‘, a7Jl prj tem vpraša- rešiln ^ t-”0. se nOodno „() '® a izjava je bržčas ži- itnhi„„eJ,a- v *rcK Povampirjeni viii 1 fMirem. kakor tudi moT *an” " fei bi mi dr? n.astati nied balkanski-lišče Grško.turško sta- sme ' vpai:,Spor okr°V Trsta ”e balkansi.: 1 ncl odnose umestno * deielami 3f glasju > T je v popolnem so. žele uživajo v svetu velik u. gled zaradi svojih naporov za okrepitev miru. V kolikor bodo bolj strnile svoje vrste in bo bolje zacementirana tudi sama osnova, toliko težje se bo našel zajec, ki bi mogel to izpodkopati. Nekoč je bila Italija že poražena prav zaradi odločnosti balkanskih dežel, da z lastnimi silami rešijo vsa vprašanja, ki je bil njihov interes skupen. -s ' Ob koncu leta je Ljubljana poskrbela za razvedrilo in zabavo najmlajšim, odraslim pa povečala priložnost1 za »varčevanje«. VATIKAN in MOSKVA proti Jugoslaviji Ko je papež imenoval Ste-pinca za kardinala, je istočasno prisodil ta naziv tudi varšavskemu nadškofu Wyszyn. skemu. Pri prvem naj bi to pomenilo nekakšen «protest», nekakšen izraz kljubovanja nasproti naši državi, pri drugem pa izraz priznanja ter prilizovanja Poljski in Moskvi Vsaj tako sta se komentirali ti dve imenovanji v pretežnem delu svetovnega časopisja, še posebno v Italiji. Med temi komentarji je naj. zanimivejši tisti, ki ga je kot uvodnik in pod naslovom «Dva škrlata« objavilo De Ga. sperijevo Vatikanu zelo blizu stoječe glasilo «11 Popolo« dne 5. XII. 1952. Tu je najprej govora o Stepincu, odnosno se tu na najbolj umazan način napada naša država, ki da je — o tem naj na Zahodu dobro razmislijo — komunistična dežela, kar potrjuje tudi Stenpinčev primer, naj se za- iimiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiimiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiifiiiniimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,!,,,,,, Nemško manjšino na Jnžnem Tirolskem brani narodna zavest in gospodarstvo Poljedelstvo je glavna opora, ki ga podpira močno pridobitno in kreditno zadružn štvo Predlani je prineslo gozdarstvo enajst, sadjarstvo sedem m tujski promet štiri milijarde lir da bi iz tisti kamen se ob mem raz-pnjateljstvo balkanskih Pogosto čujemo in beremo o južnotirolskih Nemcih, zlasti pa nas vedno zanima njihova borba proti italijanskemu zatiranju in potujčevanju. Gotovo je, da je odvisen uspeh njihovega odpora v glavnem od narodne zavesti, toda v enaki meri_ prispevajo k obstoju nemške narodne manjšine na Južnem Tirolskem tudi domače gospodarske razmere Zato ad?iMa0le#i° 0°!jSt' P°vrš>ne Po-m le 1 n * 2000 m visoko ,e 10 odst. pod tisoč metri nad morsko gladino Razsežni gozdovi in pašniki v visokih hribih in na gričevju, razviti sadovnjaki in vinogradi v do-linah določajo poljedelski u-stroj dežele, čeprav nahajamo tu močno razvito izkoriščanje vodnih sil, industrijo, obrt, tujski promet in celo umetno obrt kot rezbarstvo v Groe-denski dolini ki ima svetovni sloves. POLJEDELSTVO je vsekakor najvažnejše gospodarsko področje,- saj mu služi 87 odst. površine vse pokrajine;,.od teh je 44.55 odst. gozdov; nato 41.75 odst. travnikov in pašnikov, 6 odst. gorskih planin in pušče, 5.55 odst. njiv in 2.15 odst. vinogradov m sadovnjakov. Zemlja je povečini v rokah kmetov (63 odst.), občin in vasi (24 odst.) planšarji imajo 11 odst. planin, nekaj malega pa pripada cerkvi in drugim javnim ustanovam (2 odst.). Vso to površino obdelujejo kmetje s člani svojih družin; le malo jih je, ki imajo do 50 ha in prevladujejo posestniki z 2 do 20 ha zemlje. Tu in tam, v času košnje in žetve, najamejo kmetje tujo delovno silo, v zadnjem času pa se vedno bolj širi oddaja v zakup na pol. Na vsem nekdanjem Tirolskem je veljal za kmete zakon o «zaključenih domači-.iah»,_ p° katerem lastniki in dediči grunta ne morejo raz- ^02Q Jta-iiia ta zakon leta 929 ukinila, ker je hotela s tem pospesiti razprodajanie emske zemlje in omogočiti, Mi n „ h \^taIijanske roke. sk” ° podnebje Južne Tir61-v .dol>nah Je ugodno za sadjerejo, ki jo gojijo zlasti še v predelih poplavljenih od Adize. Težišče leži v pridelovanju najboljšega namiznega sadja (jabolk in hrušk), ki ga izvažajo. Staro tradicijo ima tudi vinogradništvo in celo pri nas poznamo njihova vina kot traminca, magdalenca itd.. Osnova te pridobitne panoge je prav tako izvoz, ki trpi po zadnji vojni zavoljo tega, ker je izpadel izvo* sv Nemčijo. Poljedelstvo je omejeno največ na sredogorje ter je v razmerju z ostalimi • kmetijskimi področji neznatno in služi predvsem za lastno prehrano. Med žiti je na prvem mestu rž, na kar sledijo pšenica, ječmen, oves, koruza in ajda. Posebno važen je pridelek semenskega krompirja v Puster-ski dolini, od koder ga izvažajo v vso Zgornjo Italijo in še dalje. Razsežne ploskve v gorah dajejo podlago za živinorejo. Po statistikah je na Južnem Tirolskem okrog 200.000 glav goveje živine. Visoko plemensko vrednost ima govedo rjave dlake, pa tudi sive in lisaste (pincgavska pasma). Pri tem je kočljivo vprašanje krme; le v planšarstvu so dani pogoji za uspešno živinorejo. Zaradi slabe kakovosti volne ovčereja nima posebnega pomena in prav tako je omejena prašičereja na krajevno potrebo. Največji del premoženja te pokrajine pa leži v gozdnem gospodarstvu. Nad polovica IM odst.) gozdov je zasebnih, občine in vasi jih imajo 40 odst. država in cerkev pa 6 odst.. ^ KMETIJSKE PRIDOBITNE ZADRUGE so tudi v Poadižju ustanove, ki naj služijo malim kmetom po načelu samopomoči. Potrebujejo jih zlasti v času kriz in v primerih, ko .pps^i^ez^jp kmet ne more postaviti blaga na trg (za izvoz) in potrebuje zato skupino ljudi, ki se poslužijo zadruge. Tako razpolagajo tirolski Nemci s 15 vinarskimi in 17 sadjarskimi zadrugami. Kar 36 planšarskih 'iiliiuiiiiiifniiminlimiMiiiiliillliiiMiiillliiitinliiiliillimHlfifMliimiiiiiiiniiiniiiillimiiminjiiiitiMiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiMMiiimiiiiiiiiiiiii LIN YUTANG o ncimdah zapadnjakou bližnji pretei lo-italijanske aspi- ff'r Pogledu i, ‘f Ko' med zelo re*niinimi interesi -je v . Grčije in Tu rdi- tem S.bese* «Eleni(ci u. Ct.?e it? zvezi. bi šlo nnre-dTškega časopisa lniera»: «Ceprav ie Ki *atnteresiraiia rtu tem, sPoTain atnbn n nuditi svojo Grčije ° r>10^ °b sodel ovanju halija riatn ',Hnoslaviie. bi nje razbit trava^a te sodelova-se Grčije 'Lzadelaobintere-i^nski *e bo takšni itali- ”jein akc "Katini erinin. ki uče/j;', izražajo mne- 'H°v, pra diplomatskih liro, ^obitv,, ' I n< sme priti do fr°>it(. .. )r,^'anskr obrambne lljansir 'rr,di jugoslovansko. Trst,, VB sonra okrog Hal rst a V Pu ’ia i’>iatn ‘L Je ^cePrtIH izjavil. (>rnajn0 r^‘ia m Turčija ne-5o- #To ^a,,Pan jp „ Ju gos la vi. ,Presirri)l'r, ■,re«o ne samo za in-jUok°do:<>arvei tudi za vse in miroljubne 3c "a koncu izjavil Kitajski pisatelj Lin Vutang, ki živi sedaj v Združenih državah Severne Amerike, navaja navade zahodnega sveta, ki so pojmovanju rumenega ljudstva tuje in dostikrat smešne. Takole pripoveduje: Zapadnjaki drug drugemu stiskajo roke, medtem ko si mi Kitajci stiskamo roko sami. Med vsemi smešnimi za-padnjaškimi navadami je se-j-anje v roke najhujša. Kot vemo, je to ostanek iz barbarskih časov Evrope, prav tako kot navada odkrivanja klobuka. Ti običaji izhajajo od srednjeveških vitezov, ki so morali v znak prijaznosti in mil'o ljubnosti dvigniti naličnik pri j svoji čeladi ali sleči svojo železno rokavico. Smešno je ponavljati iste kretnje v današnjem času, ki ne pozna ne čelad ne železnih rokavic. Seganje v roko odklanjani iz zdravstvenih in mnogih drugih razlogov. Tujcem v Sangaju, ki označujejo naše bakrene novce kot pravo pravcato leglo bakterij in se jih nočejo niti dotakniti, se očitno prav nič ne upira, da bi ne stisnili roke vsakemu Janezu, Jožetu ali Tonetu, ki ga srečajo na cesti. To je res nelogično v najvišji meri zakaj, kako naj človek ve, ali m ta Janez, Jože ali Tone imel v roki bakrenega novčiča, ki st ga oh ogiblje kot strupa! In kar je še hujUc- dostikrat lahko zagledamo človeka, ki ga že zunanji videz označuje za jetičnega, kako iz higienskih razlogov drži pri kašljanju roko pred usti, jo pa naslednji trenutek proži nekomu, da ga prijateljsko pozdravi. V tem pogledu so naše navade bolj znanstvene, zakaj na Kitajskem si vsakdo, kot že povedano, sam seže v roko Ne vem, od kod izhaja ta kitajski običaj, toda njegove prednosti so tako z medicinskega kot s higieničnega sta lišča nesporne. Lahko bi navedli še estetične in čutne ugovore proti stiskanju rok. Cim stegneš roko, si drugeniu izročen na milost in nemilost; lahko jo stisne. kolikor mu drago in jo drži, dokler ga je volja. ' Se bolj nesmiselno je odkrivanje. Tam najdemo vse načine trapastih pravil etikete Tako naj ženska obdrži klobuk na glavi med službo božjo ah v sobi pri čaju. Za moške obstaja tista smešna navada, da morajo v dvigalu vzeti klobuk z glave, če so navzoče ženske (v Ameriki). Za to nepomembno navado sploh ni opravičila. Dvigalo je le podaljšek hodnika, in če se moškim na hodniku ni treba odkriti, čemu bi se potem morali v dvigalu? Ce moški brez očitkov vesti v avtu v ženski navzočnosti lahko obdrži klobuk na glavi, zakaj naj bi mu to v dvigalu ne bilo dovoljeno? Da, v prismojenem času živimo! vipi Živali v januarju . ludi sredi zime nismo ostali brez naših živalskih prijateljic. Predvsem ne brez ptic. Niso nas vse zapustile. Tudi zima jih ne prežene. Palček, siničke, plezalci, strnad, lišček, kalin in še nekateri drugi ptički ostajajo pri nas in prihajajo včasih celo na naše vrtove in okna, ko stikajo za hrano. Snežni strnadi, planinski ščinkavci in repniki pa nordijski drozgi, divje race in divje gosi se pred mrzlo severno zimo za krajšo dobo u-maknejo v naše kraje. Mnogi četveronožci januarja še spe svoje zimsko spanje. Ce postane vreme proti koncu meseca malo milejše, se primeri, da se poedini netopirji za nekaj dni prebude iz spanja. Jeleni, srne zajci, veverice, kune, dihurji in podlasice izdajajo svoja skrivališča s sledovi v snegu. zadrug posreduje prodajo mleka in mlečnih izdelkov, dve zadružni podjetji uravnavajo gospodarskim šibkim kmetom prodajo lesa, enako število pa prodajo semen; poleg teh je še 10 nabavnih, 5 živinorejskih, 9 zadrug za pridobivanje električne energije in 7 za namakanje. INDUSTRIJA Obilica sadja je ustvarila razvojne možnosti za prehranjevalno industrijo kot pridelovanje marmelade. sadnih konserv in sadnih sokov. Veliki mlini so pripomogli k zgraditvi tovarn za testenine, na področju predelave žita je zrastla tovarna za pivo. Tudi Južna Tirolska ima kamnolo- me in za izvoz pridobivajo porfirni kamen in marmor. Velike množine gorske vode pospešujejo gradnjo elektrarn in najboljši odjemalci^ električne sile so državne zelezni-ce, del Zgornje Italije in industrijsko središče okrog Bozna. V Boznu je zrastla kovinska in mehanična industrija, ki ima po vsej pokrajini raztresenih kakšnih 400 manjših podjetij. Pomembna je še ke-naična indirtrija; ta izdeluje SJtSti, gnojila in sredstva za pobijanje kmetijskih škodljivcev. Z agrarno proizvodnjo so povezane žage, ki predelujejo les, in ki letno lahko zrežejo 500.000 kub; m. Lesna industrija na Južnem Tirolskem ie najpomembnejša v vsej Italiji, posebno odkar so prišli, kraji na Goriškem in Notranjskem pod Jugoslavijo. Cep,ra7 je še nekaj podjetij za izdelavo poljedelskih strojev, dalje nekaj tekstilnih to-varn (znan je tirolski loden, posebna vrsta sukna). zaostaja gospodarski pomen indu-strvie daleč za pomenom po-liedelstva in gozdarstva Povrhu vsega je večja industrija v italij anskih ^ rokah, ki naj slu-ži za potujčenje Nemcev ROKODELSTVO Zaradi izselitve od Hitlerja zapeljanih dumačinov se je od druge vojne dalje število rokodelskih podjetij znižalo za 15 odst.. Kljub manjšemu povpraševanju po rokodelskih izdelkih in pomanjkanju kredita podjetij, izpolnjuje rokodelstvo važno gospodarsko in sociološko mesto, saj živi od njega 25.000 ljudi. 2e v začetku članka smo omenili umetno rezbarstvo v Groedenski dolini. TUJSKI PROMET je bil za južne Tirolce vedno velik vir dohodkov in s tem njihove gospodarske neodvisnosti. Leta' 1951 so znašali kosmati dohodki iz te panogi; približno štiri milijarde lir, medtem ko so dali sadjarstvo in vinogradništvo sedem in gozdarstvo enajst milijard lir. V teh številkah spoznamo pomen tujskega promet^ za tirolske Nemce, ki obsega 10 odst, vsega tujskega prometa v Italiji. Božen, Meran in drugi manjši kraji v dolinah in v hribih so polni hotelov, restavracij in gostiln s prenočišči. Toda tujci niso po vojni še daleč izčrpali celotne zmogljivosti južnotirolske hotelirske industrije. TRGOVINA V Boznu se steka vsa trgovina med tirolskim severom in jugom Velesejem, ki so ga obnovili tukaj leta 1948, dokazuje tudi, da je to mesto nekako prometno križišče in posredovalno tržišče med nemškim severom in Italijo. Notranja trgovina se razteza na uvoz živil in industrijske izdelke turinske in milanske industrije. Notranji izvoz pa se nanaša v glavnem na les, električni tok, semenski krompir, sadne konserve, pivo, živino. Glede na naraščanje prebivalstva in tujskega prometa uvoz prekaša izvoz. Izvoz v inozemstvo zalagata največ sadje in vino. Najboljši odjemalec vina je trenutno Svica^- - potem -Švedska in Islandija, Za namizno sadje povprašujejo; Vel Britanija, Francija, Izrael. Egipt, Malta in Sev. Afrika. Pri vseh izvoznih težkočah je izvoz sadja in vina iz Južne Tirolske od vseh ostalih italijanskih pokrajin sorazmerno najmočnejši. Zaradi slabega finančnega položaja je padla trgovina z Nemčijo in Avstrijo. KREDIT Poljedelski značaj dežele je ustvaril pogoje za razvoj kmetijskih posojilnic (Raiffeisen), ki jih je 55. Te posredujejo vlaganje prihrankov, odkup in prodajo sadja in vina ter dajejo še posojila po nizki obrestni meri. Mestna posojilnica v Boznu je tudi nekakšna ekspozitura »Istituto federale delle-casse di risparmio delle tre Venezie«. Potrebe trgovine in industrije pa ureja nadaljnjih 44 kreditnih ustanov. Denarne vloge naraščajo in same kmetske posojilnice razpolagajo z 20 odst. vseh hranilnih vlog v pokrajini. Kakor vidimo, je kmetijstvo gonilna sila vsega gospodarstva Južne Tirolske ki mu je treba zagotoviti le odjem v izvozni trgovini Spoznali pa smo tudi, da ima južnotirol-ska narodno-obrambna politika deloma ugodne pogoje. Poleg tega, da imajo tamkajšnji Nemci vrsto mestnih središč, ki gospodarsko povezujejo podeželje in sprejemajo inteligenco itd., imajo srečo še v tem da je njihova domovina po naravi razmeroma bogata, kakor tudi, da njihove od prometa odmaknjene doline ter gorski zakotki branijo Italijanom, da bi se ondi naseljevali! torej Jugoslaviji ne daje nobena vojaška ali druga pomoč itd. Potem je še tu stavek, kj pravi, da je jugoslovanskim komunistom «rdeči kardinalski klobuk, ki je bil podeljen Ste. pincu, podoben rdečemu kosu blaga, proti kateremu se zaganja bik». Ko pa preide na Poljsko, pravi De Gasperijevo gla silo: «Povsem drugače pa je to opaziti pri imenovanju za kar. dinala monsignorja Stefana Wyszynskega, nadškofa Gnes-ne in Varšave.» Res, komentar De Gasperi-jevega glasila je v tem primeru povsem drugačen. Najprej je rečeno, da Rokosovsky, ki mu je Stalin izročil upravlja, nje nad Poljsko, da bi le-ta ne pobegnil iz satelitskega tabora, gotovo ne bo prepovedal varšavskemu kardinalu odpotovati v Rim, kjer bo 12. ja nuarja 1953 tajni konzistorij Nadalje se zagotavlja poljski vladi, da bo imela velike koristi od tega imenovanja ter časti, ki jo,je papež izkazaJ Poljski. (Dobesedno; «11 Regi-rrn di Varsavia ha 1’occasione di sfruttar a proprio vantag-gio...») Papežu je torej zelo pri srcu, da bi poljska vlada imela neke koristi, da bi okrepila, da bi režim v tej deželi postal čvrstejši, pri čemer da bosta pomagala tudi on in varšavski nadškof. V resnici pomeni to pomoč Stalinu, ki bi hotel s pomočjo Rokosovskega čim dlje zadržati Poljsko v krogu svojih satelitov. To je resnični uspeh vsega tega! De Gasperijevo glasilo pravi, da se je katoliška cerkev Poljski lotila smelega in delikatnega poskusa, ki bi z njim prišlo do sožitja med cerkvijo in državo, kajti čeprav gre za državo, katere ustava je podobna sovjetski, se vendar poljska vlada v svojih odno. sih do cerkve razlikuje od Vzhodne Nemčije, Romunije in Madžarske — «v kolikor skuša urediti svoje odnose s cerkvijo, čeprav istočasno trdi, da je ločena od nje.» Kot vidimo, kar lepo priznanje polj. ski vladi od strani De Gaspe-rijevega propapeškega glasila «11 Popolo«. Nadalje pravi demokristjan, sko glasilo, da se v začetku poljski episkopat nikakor ni mogel pomiriti s 70. paragrafom ustave, kar je tudi posre. doval vladi po uradnem katoliškem tedniku «Tygodnik powszechny». Vendar, pravi rimski časopis, se je episko pat pozneje temu prilagodil ter se. potrudil, da bi bile njegove zveze z vlado čim ko. ristngjie,.Zaključek: «Da so v celoti bili rezultati teh stikov zadovoljivi, in da je imela' akcija, ki jo je vodil nadškof Wyszinsky dobrodejne uspehe, dokazuje prav nje. govo imenovanje za kardinala«. Po mnenju rimskega tolmača uživa danes ta nadškof, kardinal pri poljski vladi veliko zaupanje ne samo zato. ker ga poljsko ljudstvo ceni. marveč tudi zato, ker je sklenil s to vlado . sporazum. Zn kakšen sporazum pa gre? Bilo je to v aprilu 1950. Ni šlo za konkordat, marveč za nekakšen sporazum, ki je do-bil naziv «Skupna deklaracija«, namreč episkopata in vlade. Po tem sporazumu so se odnosi med cerkvijo in drža. vo uredili malone v stilu in smislu konkordata, (ki se sklepa samo z Vatikanom). S to deklaracijo se je episkopat obvezal, da bo pozval duhovšči. no, naj vliva vernikom spošto. vanje do oblasti in zakonov, naj navdušuje vernike za obnovo dežele in dvig narodne blaginje. Episkopat in duhov, ščina se bosta postavila proti vsaki dejavnosti, ki bi bila na. perjena proti novi Poljski, še posebno proti antipoljski revizionistični dejavnosti nem. ške duhovščine v zvezi z novo poljsko — nemško mejo. Posebno se bo cerkev borila proti zlorabi verskih čustev v proti-državne namene. Po drugi strani pa vlada soglaša s tem, da se sestavi komisija iz vladnih in cerkvenih predstavnikov, ki bi rešila vprašanje poučevanja veronauka v šolah, ki bi zalagala šole z verskimi knjigami in predavatelji, a le ti bi morali biti enakopravni z ostalimi vzgojitelji. Sporazumno z episkopatom se imenujejo posebni šolski nadzor, niki za veronauk. Tudi glede cerkvenega tiska in publikacij, glede tradicionalnih procesij in »svetih mest«, nudi vlada vse potrebne garancije. Ustanova «Karitas» se spreme. ni v Zvezo katolikov za dajanje pomoči revnim in potrebnimi). Vlada bo tudi revidira, la svoje ukrepe glede odvzema cerkvenih posestev, pri čemer bo upoštevala potrebe škofov in cerkvenih ustanov, da bi ne bili materialno oškodovani. Duhovniki in redovniki so oproščeni aktivne vojaške službe, v primeru potrebe pa vrše samo zaledne pomož. ne službe. Takšna bi bila v glavnem vsebina tega sporazuma. Brez dvoma se je poljska vlada pokazala zelo popustljiva nasproti cerkvi, pa tudi poljski episkopat je šel zelo na roko vladi, ko je pristal na sodelovanje in lojalnost, ki sicer ni v skladu z znano teorijo in prakso rimske cerkve in Vatikana. (Posebno kadar gre za Jugoslavijo!) Ob tej priliki je organ varšavske nad. škofije «Tygodnik Powszech. ny», v aprilu 1950, zapisal izpod besedila sporazuma sledeče besede: ((Prepričani smo, da bo ta sporazum v svojem praktičnem izvajanju pomenil znaten prispevek k ureditvi poljskih razmer.« Vatikan pa tačas ni tako mislil. Poljski episkopat je u-krepal na lastno pest. Spora, zum je bil podpisan i5. aprila v Varšavi, 17. aprila 1950 pa je vatikansko glasilo «Os-’ servatore Romano« objavilo komunike vatikanskega biroja za tisk, ki se v njem zanika, da bi bil z Varšavo skle. njen kak sporazum, S tem je hotel Vatikan nekako postaviti na laž tiste škofe, ki so bili ta sporazum podpisali. Istočas. no je še enkrat ostro napadel poljsko vlado. Te dni, ko je bil Wyszyn-sky imenovan za kardinala, se je turinska «Stampa» še enkrat dotaknila tega postavljanja na laž v aprilu 1950 in ta. kratnega ostrega stališča Vati. kana do sedanjega kardinala: ((Vatikan je energično preklical stališče poljskega episkopata. O takem vprašanju, ki spada v vrsto tako imenovanih «cause maiores«, in s tem v izključno papeževo kom. petenco, bi se mogla pogajati poljsko vlado samo sveta stolica kot centralni organ. ((CiVilta cattoliča« (Vatikanski mesečnik) je takrat pisala, da se sveta stolica ne bo pustila prevarati, ker se zaveda, da so razni konkordati, sporazumi, pogodbe in ponujanje roke od strani komunističnih vlad samo taktične poteze takrat, ko se v resnici pripravlja frontalni napad. Očitno je, da je papež ob. sodil samoiniciativo poljske, ga episkopata. Torej ni šlo za nikakšen bluf, marveč je v resnici prišlo do sporazuma med poljskim episkopatom in vlado. Toda to ni bilo papežu po okusu, to je bilo zanj nevarno, zraven tega pa je še bil mnenja, da je vlada pri tem izvlekla večje koristi, kakor cerkev. Zaradi tega je bil nadškof Wyszynsky nujno poklican v Rim, kjer so mu iz. rekli «strog ukor« («Stampa»). Danes pa De Gasperijev «11 Popolo« vsega tega sploh ne-omenja, kot bi se kaj takega nikoli ne bilo zgodilo Kar je papeža v varšavskem' sporazumu najbolj razburilo je bilo vprašanje poljskih me. ja na zahodu. Kot že omenjeno, je bilo v sporazumu poudarjeno, da bo poljski episko. pat nastopil proti reviziji teh meja, se pravi proti vrnit, vi nekdanjega nemškega teritorija ob Odri in Nisi,, ki ga je bila SZ okupirala in naknadno, priključila Poljski. V sporazumu je tudi rečeno,' da bo poljski kier pobijal revi. zionizem nemškega klera. S tem je poljski episkopat pri- šel v najpopolnejše nasprotje z Vatikanom. Na zadevnem spornem o-zemlju je pet škofij: Breslau (Wroslaw), Gdansk, Nisa, Gor-zow in 01sztyn. Nemški škofje so zapustili svoja mesta ali pa so bili izgnani. Papež ni imenoval novih škofov, ker bi bil tako priznal priključitev teh krajev Poljski. Na izpraznjena mesta je postavil začasne ((apostolske administratorje«, ki so upravljali tudi tiste predele omenjenih škofij, kateri so ostali izven poljskih meja. Kljub temu, da je od Vatikana prejel zelo strogo in ostro kritiko, se je nadškof Wyszyn-sky vendarle vrnil v Varšavo, (čeprav se je govorilo, da ga bodo zadržali ter ga kot pun. tarja vtaknili v samostan!). Danes pa piše De Gasperijevo glasilo tako, kot bi bila prav ureditev vprašanja petih škofij na spornem ozemlju, ki ji je papež pred tem tako nasprotoval, njegova naj večja zasluga, češ da so se s tem (nekoč že prekletim!) varšavskim sporazumom zaščitili verski interesi milijonov katoličanov itd. Rimski časopis pravi; «On je po svojem povratku na Poljsko rekel v nekem in. tervjuju, da mu je Sveta stolica omogočila vzpostaviti škofovske kurije, duhovna semenišča, semenišča itd. ter posvečati duhovnike v župnijah ((osvobojenega teritorija«. Ko smo tako prikazali raz. voj te zapletene zadeve, nam bo laže priti do zaključka tudi v pogledu kardinalskega klobuka, ki je o njem govora. Brez dvoma, da je cerkev na Poljskem z varšavskim sporazumom nekaj pridobila. In menda je pridobila prav zato. ker je nastopila samostojno ter po svoji iniciativi, da bi šele kasneje in potem ko je to povzročilo dokajšnjo burjo v najvišjih cerkvenih vrhovih, prejela odobritev tudi od papeža. Toda s tem, da je Vatikan na Poljskem odstopil oa svojih sicer nepopustlji. vih načel in prakse, je tudi ........................................................................................................ mu........................................................................................................................................................................... Toda, ker mu je vselej pri srcu «veličina in slava Italije«, sicer obsoja to borbo italijanskih partizanov v Jugoslaviji, hoče pa si na vsak način prilastiti pomen njihove borbe in omalovažuje jugoslovansko narodnoosvobodilno borbo. Takole piše: ((...Italijanski vojaki... so učinkovito pripomogli k temu, da je bila možna Titova zmaga ki ni bila potrebna za zmago zaveznikov, marveč je bila potrebna Slovanom, da bi uveljavili svojo politiko do Italije« (II., str, 294), in dalje celo trdi: «Ce pomislimo na pomoč letalstva in na italijanske borce, ki so se pridružili, pristopili ali se vključili v jugoslovanske vrste... če pomislimo na material, ki je bil Titu izročen septembra 1943 . se vprašujemo, če je imel Togliatti pravico reči. da je Jugoslavija premagala Italijo in če ni bolj resnično, da so Italijani bistveno prispevali k skupni zmagi in da so z balkanskega bojišča izšli kot zmagovalci skupno z Jugoslovani.« (III., str. 501). Obširni so odstavki njegovega dela, v katerih piše o problemu jugoslovansko-itaiijan-ske meje. Ostro kritizira politiko tedanjega zunanjega ministra grofa Sforze, avtorja ra- palske pogodbe in piše da bi morala italijanska vlada nepopustljivo braniti rapalske meje, si pustiti iztrgati Julijsko krajino samo s silo, ker so pač ((dvajset stoletij Italijani in drugi narodi vedeli, da se Italija neha na Julijskih Alpah« III., str. 329), Povsod, kjer je govora o ju-goslovansko-italijanskih problemih, Tamaro «a limine« z naravnost fanatično zagrizenostjo odklanja sleherno misel kakršnega koli sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskim narodom. Ostro protestira proti resoluciji, ki jo je sprejel kongres CLN v Bariju 28, januarja 1944, V tej resoluciji so predstavniki antifašističnega gibanja obžalovali napad na. Jugoslavijo in zapisali: ((Zgodovina in zemljepis nam narekujeta politiko prisrčnega in lojalnega sporazumevanja« (II., str. 397). Tamaro pa prav tako seveda obsoja sleherno sodelovanje italijanskih garibaldiijcev s slovenskimi partizani v Julijski krajini in zamerja CLNAl (Narodnoosvobodilnemu odboru za Gornjo Italijo), ki je pozval Italijane Furlanije, Julijske krajine in Tržačane, naj pomagajo oboroženi borbi slovenskih partizanov proti fašizmu, Tamaro ne skriva svojih K CJ Attiho Tamaro: Due anm di istoria 1943-1945 j simpatij za Churchillovo idejo izkrcanja na Balkanu. Na mnogih mestih ima zavezniško zahtevo po brezpogojni kapitulaciji Italije za politično,, kratkovidnost, kajti to je «po-vzročilo na Jadranu praznino, v katero so se strmoglavili Slovani komunisti... in je ustvarilo hudo permanentno nevarnost za zapadno civilizacijo« (I., str. 185). Moskovsko konferenco zunanjih ministrov ZDA, ZSSR in Velike Britanije v dneh 19. do 30. oktobra 1942, na kateri so bili sprejeti sklepi o Avstriji in Italiji, o kaznovanju vojnih zločincev itd., primerja Tamaro nič več in nič manj kot s kongresom Sv. Alianse leta 1814 in njenimi sklepi. Ko pa razglablja o posledicah te konference, meni, da so bili njeni sklepi zlasli škodljivi za Italijo,, se na moč razburja zaradi zavezniškega priznanja jugoslpvan- ske narodnoosvobodilne vojske in maršala Tita ter piše: «Tako je prišel na površje ul-tranacionalistični komunist, ki je bil sovražnik Italije, ne pa fašizma« (II., str. 164). Čeprav tako oceno Tamaro na vseh prejšnjih straneh izpodbija z obratnimi sodbami, nam kaj kmalu postane razumljivo, kako je naenkrat postal maršal Tito ne antifašist, marveč zagrizen antiitalijanski šovinist v Tamarovi sodbi Druga knjiga Tamarovega dela s tako absurdno trditvijo je namreč izšla oz. je bila pisana že po resoluciji Informbiroja in nič čudnega ni, da se je tako fašist Tamaro znašel na isti črti s kominformovci v gonji proti Jugoslaviji. Kakor koli bomo že listali po obsežnem Tamarovem delu, povsod bomo naleteli na zagrizeno in strupeno sovraštvo do Jugoslavije, na zagri- zen nacionalni šovinizem, omalovaževanje in psovanje ((balkanskih ljudstev«, povsod želja za revanšo, za ponovno osvojitvijo Dalmacije, Istre in Julijske krajine, pa ne samo to. Neprikrita je tudi težnja za ponovno kolonialno ekspanzijo Italije. Značilno je v zvezi s tem, da Tamaro načelno odklanja sleherno odgovornost Italije za napadalno vojno, za njene agresijej da opravičuje vojne zločine in meni, da je bil zavezniški sklep o kaznovanju vojnih zločincev samo ((žalostna iznajdba zmagovalcev, da bi se maščevali nad premaganimi« (III., str. 475); sodbe proti fašistom primerja s sodbami tribunalov inkvizicije, divjanje fašistov ima za človeško razumljivo in naravno ter ga primerja z revolucionarnimi akcijami «sanseulot-tov«. Skratka povsod in na vsakem koraku neumestne zgodovinske paralele, ki naj s svojim bleščečim izrazoslovjem zavedejo bravca. Zunanjemu ministru Sforz_i zamerja njegove izjave in'trdi, da je bila navadna laž trditev, da je hila «vsa zunanja politika fašistične vlade nasprotna interesom in volji italijanskega ljudstva« ter meni, da bi bilo «nujno in častivredno odkloniti teorijo o odgovornosti« (II., str. 571). Na nekem mestu pa celo piše: «Fašizem tedaj ni imel možnosti, da bi se branil ali pa da bi ga branili pred tolikimi obtožbami. Najhujše je bila ta, da je začel vojno. Toda njegova napaka je bila ta, da jo je izgubil, kajti če bi v vojni zmagal, bi ne bilo nikogar, ki bi mu jo očital« (l„ str. 105). Da bi opravičil vstop Italije v vojno, piše o položaju, ko je Nemčijo in ZSSR vezal nenapadalni pakt Rib-bentrop-Molotov in ko je Roosevelt v predvolilnem boju obljubljal, da ZDA ne bodo vstopile v vojno in ko je skratka vse kazalo, da bodo fašistične sile vojno dobile. Mislim, da ni bil v zgodovini niti en sam samcat agresor, ki bi začel vojno, ne da bi s precejšnjo gotovostjo računal na zmago. (Konec jutri) vlada ogromno pridobila. Papež je v resnici priznal Poljski mejo na Odri in Nisi, s čemer je bil, na veliko veselje Moskve, zadan močan udarec nemškemu kleru in Nemcem nasploh. V tem konkretnem primeru je Vatikan (ne samo varšavski kardinal) podprl moskovsko stališče glede vprašanja poljskih vzhod-n>h meja ter tako oslabil sta. Iišče, ki ga v tem vprašanju zastopajo zahodne velesile Ker je že beseda o mejah, pa si postavimo vprašanje:. Ali ni precejšnja razlika med papeževim ravnanjem v odnosu do poljskih meja na Vzhodu ter njegovim ravnanjem glede vprašanja Trsta? V prvem primeru papež ne samo da prihaja v kompromis z neko izrazito satelitsko kominformov. sko državo in tako odstopa od svojega stališča glede meja, marveč odstopa tudi v pogledu vseh svojih stališč nasploh. Nekaj drugega pa je, ko gre za Jugoslavijo. Videli smo že, kakšne koristi ima režim Rokosovskega in Bieruta od varšavskega sporazuma, ki ga je sedaj sankcioniral tudi papež s podelitvijo kardinalskega klobuka. Pono. vimo v kratkem: Kler se je povsem postavil v službo vlad. ne politike, pomeni v službo politike Moskve, Zadnji čas je nešteto pojavov, ki potrjujejo in dokazujejo, kako daleč je že šel kler v tem svojem ko-laboracicnizmu. Iz poročila, ki ga je 20. febr. letos podal ((Glavnemu odboru duhovnikov pri zvezi borcev za svobodo in demokracijo« duhov, nik Semraj, je razvidno, da je 90 odst. poljskih duhovnikov podpisalo liste ((Ljudskega plebiscita miru«l. Ob isti priliki se je duhovnik Kula-vik odločno postavil v obram. bo poljskih meja na Odri in Nisi ter jih v svojem zanosu imenoval «meje miru za vse čase«, ki da so jih «s svojo brezprimerno hrabrostjo izvo. jevali poljski in sovjetski vojaki.« Istočasno se pohvalno izraža o novi poljski ustavi, ki da posveča posebno skrb. družini, nudeč ji vso podporo pri vzgoji otroka ter tako ustvarja vse potrebne pogoje pri odlikovanju njegove moralne in etične podobe.. Ta duhov, nik, ki samo izvršuje ukaze svojega kardinala, se pravi pa. peževe ukaze, poziva vse svoje tovariše, naj se energično zoperstavijo ((lažni ameriški propagandi«, naj v tem smislu pouče svoje vernike, naj se bore proti vsem tujim in domačim sovražnikom, naj se bore za povečanje žetve in za izvrševanje obvez državnega odkupa. V času volitev, ki so se nedavno tega vršile, je cer. kev pozvala ljudstvo, naj se združi na osnovi volilnega programa vsepoljskega komi. teja Ljudske fronte. Kot vidimo, se cerkev in duhovščina na Poljskem natančno drže obveznosti, sprejetih z var. savskim sporazumom. Drže se jih, ker je to sankcioniral sam papež, ko je podelil varšavske, mu nadškofu kardinalski klobuk. Komur pa še ni povsem jasna razlika med vatikanskimi odnosi do Poljske in onimi , do Jugoslavije je potrebno povedati to.le: Vatikan je v pr\*i vrsti Italija, sam papež pa italijanski nacionalist. Vatikanski odnos do Jugoslavije je odnos italijanskega imperializma oo Balkana. Poljska je že izven območja italijanskih imperialističnih ambicij, v toliko se pri njej tudi lahko popušča. In če je papež popustljiv celo nasproti Moskvi — tudi to ni težko razumeti. Oba sta strupena sovražnika nove Jugoslavije. Ali ne predstavlja tudi to nekakšno stično t^čko? IVE MIHOVILOVIC I lr\ p 4 J p Vremenska napoved za danes: v H r AA h Se dal;’e bo prevIadova‘o ob- I l\LfVlL Jačno vreme s padavinami. — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 10.5; najnižja pa 7.8 stopinji. STRAN 4 ZADNJA POROČILA iii-, 11 :i:. : 1 : :ir JB Enm h; :r. ::: c ' 1 :::. iniiilli ni % a. JANUARJA 1953 iii: -n-llS agiMigggiaifflaBBMNiMgBBiisuaBaffi RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: Poje zbor iz Beograda in komorni zbor radia Zagreb. — Trst II.: 18.15: Brahms: Dvojni koncert za čelo in orkester. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. — Tret I.: 21.05: Prenos simfoničnega koncerta iz Turina. — Slovenija: 15.10: Novoletpi običaji. 20.15: Koncertni valčki. Hlad 70 mrtvih in več sto zaradi strašne eksplozije v miljenih Valparaisu Včeraj ponoči je v pristanišču nastal požar v veliki zalogi razstreliva, zaradi česar je prišlo do hude eksplozije, ki je razdejala pristanišče in bližnje dele mesta Ve lika panika med prebivalci - Vse civilno in zdravniško osebje mobilizirano VALPARAISO, 1. — Praznovanje novega leta, je v Valparaisu prekinila huda nesreča. Ko je prebivalstvo še praznovalo prihod novega leta se je vse mesto streslo zaradi močne eksplozije. Nastal je namreč požar v veliki zalogi razstreliva, povečini zabojev z dinamitom in steklenic s kisikom. ki so bili nagromadeni v pristanišču Zaradi tega je ob 2 ponoči r.astala eksplozija, ki je uničila pristanišče ter bližnje dele mesta. Prva poročila govorijo o več 150 mrtvih. Pozneje je notranje mojstrstvo javilo, da je pri eksploziji zgubilo življenje 40 oseb, ranjenih pa je bilo 360, Toda pozno ponoči javljajo agenci. je, da je eksplozija terjala več ko 70 smrtnih žrtev. Ves popoldan so reševalne skupine iskale med ruševinami in potegnile izpod njih mnogo zoglenelih trupel. Med 200.000 prebivalci mesta je nastala velika panika. Zven-ketanje razbitih oken v vseh stanovanjih mesta in strahoviti pok, ki ga je povzročila eksplozija, se je slišalo več ki" lometrov daleč Prebivalstvo se je tako usulo na ceste in se v velikih množicah odpravilo na griče okrog mesta, medtem ko so se v pristanišču dvigali visoki ognjeni plameni pomešani z gostim črnim dimom. V nerednih presledkih so sledile manjše eksplozije, ker se je požar razširil na druga manjša skladišča razstreliva. Policija je takoj zaprla vse dohode v pristanišče. Nevarnost eksplozije so opazili že nekaj ur prej, ko so čuvaji v pristanišču opazili požar, ki je nastal med kupi lesa, ki obkoljuje eksplozivni material v pristanišču. Gasilci so skušali omejiti požar in preprečiti, da bi se raztegnil na zaloge razstreliva Policija je takoj za-stražila ogroženo področje in zabranila dohod civilnega prebivalstva. Ker so do zadnjega upali, da bodo preprečili nesrečo, niso opozorili prebivalstva, da ne bi povzročali panike Kljub vsem naporom gasilcev, policije in vojaštva pa ni bilo mogoie preprečiti eksplozije, ki je zahtevala številne žrtve med tistimi, ki so bili najbliže. Najbclj prizadeti so policijski oddelki, ki so stražili v .bližini, gasilci in nekateri pristaniški nameščenci, ki so sodelovali pri gašenju požara. V bližini so pripravili zasilna obvezovališča in nato so ranjence s številnimi avtomobili prepeljali v bolnišnice. V prvem trenutku ni bilo sploh mogoče računati, koliko oseb je bilo ob eksploziji v bližini. Prvotno so računali, da je bilo število žrtev okrog 500 Pozneje so govorili o 100 mrtvih, toda ni še mogoče dokončno ugotoviti obsega katastrofe in števila žrtev v prvih Po radiu so izdali poziv, naj se zdravila in zdravstveni material takoj pošlje z letali. Številni zasebniki in vsi kaz. njenci iz kaznilnice v Valparaisu so izjavili, da so pripravljeni, Če je potrebno, darovati kri za transfuzijo. Dramatičen dogodek na letalu Dakota MANILA, 1. — Na letalu Dakota letalske družbe «Philip-pines Airways», ki je včeraj prispelo v Manilo, so se odigrali zelo dramatični dogodki. Neki Kitajec je skoraj dosegel, da bi letalo odletelo v Amoi, na ozemlje pekinške Kitajske. Kitajec je ubil prvega pilota in še enega člana posadke, drugega pilota pa je s pištolo prisilil, da bi menjal smer. Ko se je zdelo, da je usoda letala popoldanskih urah so potegnili . . . » , skla zapečatena, sta se vmešala dva reakcijska lovca Cang.> Charles Chaplin, Nazionale. 16.30: «On in ona«, S Tracy, K. Hepburn. Fenice. 16.30: «Podnarednik Ca ver«, G. Montgomery. Filodrammatico. 16.00: «Oddalj< ni bobni«, G. Cooper. Arcobaleno. 16.30: «Sijajna šala* G. Grant, G. Eogers, Astra Rojan. 16.30: ((Trgovina l belim blagom«, E. Rossi Drag® Alabarda. 15.30: «Mala kneginja' Shirley Temple. Ariston. 15.00: ((Potujoči oblaki*' Van Heflin, J. Garland. Armonia. 15.30: ((Zadnja osvoji' tev», J. Wayne, G. Russell. Aurora. 15.00: «Mirni mož», J' Wayne, M. 0'Hara. Garibaldi. 14.30: «Bedniki», W Rennie, D. Paget. Ideale. 16.00: «Njegovo veličan’ stvo se poroči«, J. Povvell. Impero. 15.00: «Mirni mož«, J Wayne, M. 0’Hara. Italia. 16.00: »Cirkuška sirena*. E. VVilliams. Viale. 16.00: «Fanfan la Tu lipe* G. Lollobrigida, G. Philipe. Kino ob morju. 15.00: «Pot <10 raja«, D. Niven, H. Hunter. Moderno. 16.00: ((Dogodivščin* kapitana HornbIowerja», Pe<* Massimo. 16.00: «Afrika v rešil* Gianni in Pinotto. Savona. 13.30: ((Rudniki kralj' Salamona«, S. Granger D. Kert Secolo. 16.00: »Idaška vojvodinja* E. VVilliams, V. Johnson. Ferroviario. ’ (S. Vito). 16-® «DekIe z Donave«, M. Rook. Vittorio Veneto. 16.00: «Divna & godivščina«, M. Gaynor. Azzurro. 16.00: «Družiina Pass* guai«, A. Fabrizi. Belvedere. 16.00: °«Poljub opoln0’ či», M. Lanza, K. Grayson. Marconi. 14.30: «Gianni in Pifl°‘‘ to v tujski legiji«. Novo cine. 14.0C: «Dinastija S0-vraštva«, B. Hale, R. Greeni Odeon. 16.00: «Ana», S. Manga1"’1 R. Vallone. Radio. 14.00: «Ana vzemi puS^'1 B. Hutton. RADIO JUtiONLOVASSKE CONE T K #> T A 254.6 m ati 1178 kc PETEK 2. juanuarja 1953 7.00 Poročila. 7.15 Slovenj narodne. 11.00 Pojeta dva vel”0 zbora: ODILA iz Beograda in morni zbor radia Zagreb. Poročila. 14.30 Po svetu oKf"? 14.40 Domači zvoki. 17.30 ski zabavni ansambli. 17.40 slavlja v glasbi. 18.15 igra ster JLA iz Portoroža. 18.35 IJS «Tamburica» iz Pittsburga. Večerne vesti. 21.00 Litera^, glasbena oddaja: Zimski m^1'. 21.30 Revijska glasba. 22.00 P1' na glasba. 23. tt) Glasba za la*1 noč. 23.30 Zadnja poročila. T KS T IJ. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri. 12.10 vsakega nekaj. 13.OO Glasba r željah. 14.15 Lahke melodij 17.30 Plesna glasba. 18.15 Brati1*' Dvojni koncert za čelo in or*, ster. 18.45 Vesela glasba. 1®’ Pestra glasba. 20.00 Priljubljel’’ melodije. 20.30 Tržaški kultur razgledi. 20.45 Lahke melodij 21.00 Haendel: Suita «Royal ^ reworks». 21.15 Zgodovina- Pj morstva. 21.30 Slavni pevci. 22' Iz koncertnih dvoran Velike tanije. 23.00 Nočne melodije. 1 It H I «. 11.00 Napolitanske pesmi. IK Komorna glasba. 12.00 Moder1* ritmi. 18.35 Duet Baruch — Or*[ 21.05 Prenos iz Turina simfoni' nega koncerta pod vodstvom M* ria Rosija. 8 1.01 UNIJA 327.1 m, 202,1 m. 212.4 m 11.40 Pester opoldanski spor«** 12.30 Poročila. 12.40 ZabaV*1 glasba. 15.10 Novoletni običaj* 17.15 Uganite, katere operne ti* lodije Vam igramo. 18.15 Profl1* nadni koncert. 19.40 Flims* glasba. 20.15 Koncertni valt^ 21.30 Zabavna glasba. 22.00 ročila. Chatleb UJickmb 173. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Pri «Potem bi šel seveda rajši v drug zapor, če bi mogel,» je rekel gospod Pickwick. «In Se ne, se bom moral že kako sprijazniti s tem.» 1 «Lahko bi Sli v Fleet, dragi gospod, če hočete na vsak način kam iti,i je rekel Perker. «To bom torej storil,* je odgovoril gospod Pickwick. «Poj-dem tja takoj po zajtrku.* «Počakajte, počakajte, dragi gospod, ni treba tako hiteti tja, odkoder vsak tako rad beži,» je rekel dobrodušni mali advokat. «Moramo imeti habeas corpus (Lisitina, ki zagotaivlja osebno prostost). V dvoranah ne bo nobenega sodnika prej ko ob štirih popoldne. Dotlej morate počakati.« «Torej prav,» je rekel gospod Piokwick potrpežljivo. «Po-tem lahko še tu pojemo ob dveh kak zrezek. Naroči. Sam, in reci. naj pripravijo pravočasno.* Gospod Pickwick je ostal trden kljub vsem ugovorom in dokazovanju Perkerja, zrezki so se pojavili in izginili ob določenem času; potem so ga posadili v drugo kočijo in odpeljali k Chancery Lanu; prej pa je moral se pol ure čakati na gospoda Nambyja, ki je imel izbran družaben obed in ga nikakor niso mogli prej motiti. V predsobi Doktorskega kolegija sta bila dva sodnika, eden s kraljevskega kazenskega sodišča in drugi s civilnega sodišča. Zdelo se je, da imata mnogo dela, 6e se je sodilo po neprestanem beganju številnih odvetniških pisarjev s celini zvezki papirjev. Ko so prišli do nizkega obokanega hodnika, ki je, držal h kolegiju, se je Perker nekoliko zadržal, ker se ni mogel z Iz-voščkom pogoditi za plačilo, in gospod P:ckwick je stopil na stran, da bi ne bil ljudem napoti, ki so hodili ven in noter, ter se radovedno oziral okoli sebe. Najbolj so obrnili njegovo pozornost nase trije ali štirje ljudje, oguljeni, a vendar dovolj dostojne zunanjosti, ki so se odkrivali pred mnogimi mimoidočimi advokati, in kakor se je zdelo, so imeli tam neki posel, toda kakšen, gospod PickWic ni mogel uganiti. To so bili čudni možje. Eden je bil vitek, koliko šepav v obnošeni čmi obleki in z belo kravato, drugi J1 bil debel, močan v prav taki obleki, z velikim, rdečecrnim & lom okrog vrata, tretji je bil suh z ogrčastim obrazom, na terem se je tudi videlo, da je rad pil. Hodili so naokrog z rok*' mi na hrbtu m zdaj pa zdaj so boječe nekaj šepetali na ušes* gospodov s kopicami papirja. Ki so hodili mimo. Gospod Pic* wick se je spomnil, da je često videl, kako se povabljujejo 0 tem obokanem hodniku, ko je včasih tod hodil. In njegova l* dovednosit je bila čim dalje večja; rad bi bil vedel, kakšen V1 sel neki morejo imeti ti umazani ljudje. Ravno je hotel vprašati Nambyja, ki ga ni niti za minuf izpustil, sesaje svoj veliki zlati prstan na mezincu, ko se je p* javil Perker in ga, videč, da je že najvišji £as, peljal v koleg1 Gospod Pickwick je sel za njim; tu je stopil šepasti človek njemu, vljudno segel na klobuk in mu podal pisano vizitK1 ki jo je gospod Pickwick, ker ni hotel z odklonitvijo užaliti g1 spoda, vljudno sprejel in dal v telovnikov žep. «No torej,* je rekel Perker, obrnivšj se, preden je vstopil' pisarno, da bi se prepričal, da so njegovi družabniki tik * njim. «Semle notri, dragi gospod.' Hej, kaj pa vi hočete?* To vprašanje je veljalo sepastemu človeku, ki je bil četl-j v družbi, ne da bi ga bil gospod Pickwick ooazil. V odgovor je šepasti mož dotaknil spet klobuka z največjo vljudnostjo “ pokazal na gospoda Pickwicka. «Ne, ne,* je rekel smehljaje se Perker. «Mi vas ne pott* bujemo. dragi prijatelj, čisto n1č.» «Proslm, oprostite, gospod,* je rekel sepasti mož. «GosP^ je sprejel mojo vizitko. Upam torej, da me želi. Raj ne, gosp0" da ste mi pokimali?* (Nadaljevanje sledO urednik STANISLAV KE.NKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 Sl 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 tn -)4 638. - Poštni nredaT M - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8.30 12 ,n od ,5 . 18 - Tel ?,re-,a _ nL. v., vsak mm vlSIne v širini 1 stolpca trguvsk. 60. finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mn. Strine I 73-38 — Cene oglasov; lia vsak mm višine v širini I stolpca trgovs stolpca za vse vrste oglasov po 10 din, - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica tJl. S. Pelllco l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA- Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fea IJud. repub, Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 Poštni tekoči račun za STO ZVU ZaioimStvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tisi** Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. • Tf*1'