Poitnlna plaCans V gotovini Leto XVII., št. 190 Ljubljana, sreda 19» avgusta 1936 Cena 2 Din upravuisivo. i^Judijčlluv r\ natrijeva ulica b. — felelon šl. 6122, 3123. 3124. 3125. 3126P inseratni oddelek. LijuDljana, Selen-Durgova ui 3- — lei 3392, 3492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica SL 11. — lelelon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt- 2. — PeletoD St 190 ftaCuni pri pošt ček za voditi; L.JUD-[jana št 11 842 Praga čislo 78.180. Wien 5t 105 241 Iznaja vsak dan, razeD ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Prazne besede Gospoda Vilder in Budisavljevič sta imela v Sarajevu konferenco, na kateii sta razpravljala o svobodi, demokraciji in o hrvatskem vprašanju. Njunim izvajanjem moremo seveda slediti samo po časopisnih poročilih. Po njih je bilo jedro izvajanja g. dr. Budisavljeviča v trditvi, »da je pravilna rešitev hrvatskega vprašanja v interesu države, ker zaradi nerešenega hrvatskega problema trpijo tudi Srbi fin, ako smemo dodati, tudi Slovenci. Op. ur.). Srbi bi morali biti nosilci bratskega sporazuma. Sporazum se da doseči. Dr. Maček hoče sporazum. Duh sporazuma postaja v državi vse močnejši.« To s0 jako lepe in po večini pravilne besede. Toda g. dr. Budisavljevič ne sme nam, niti jugoslovenski javnosti zameriti, če ugotavljamo, da so zelo malo zanimive. Govori o sporazumu, in dokazovanja, da je sporazum potreben in koristen, danes že nekoliko presedajo. Narod bi hotelvedeti, kakšen je ta sporazum in kako se doseže, In država skoraj ne more več čakati, da se gospodje, ki si delajo reklamo, da so specialisti za sporazum, izdeklamirajo. Skrajni čas je, da bi prešlo od besed k dejanjem. In ker je dr. Budisavljevič v neposredni in intimni bližini dr. Mačka, bi bil dolžan, da. nekaj več reče, nego samo to, da »tudi dr. Maček hoče sporazum«. To je g. dr. Maček ponovno že sam povedal. Samo na žalost ni preciziral svojih pogojev. S taktičnega stališča bi bilo še nekako razumljivo, da voditelj ne pokaže takoj cd začetka vseh svojih kart. Ali oni, ki poznajo njegove načrte in ki so tu, da njemu pomagajo, ki tvorijo, če hočete njegovo diplomacijo, njegove posrednike in zaupnike, imajo dolžnost, da vendar že enkrat v glavnih črtah vsaj kot svoje mišljenje iznesejo ono, kar dr. Maček hoče. Mi sicer poznamo neka programatična izvajanja dr. Budisavljeviča na znani konferenci Svetoje-ronimcev v Zagrebu. Toda prav težko verjamemo, da so izvor mišljenja g. Mačka, saj zaostajajo v marsičem celo za onim, kar mi smatramo, da je potrebno izvršiti v svrho likvidacije hrvatskega vprašanja. Ako pa dr. Maček tako misli, potem se naj to javno pove in vsi jugoslovenski nacionalisti bodo z vso nesebičnostjo pomagali, da se tak program čimpreje izvede. Gospodje referenti na sarajevski konferenci so dali svoja poročila očividno v razumljivi depresiji, ki jo je povzročila znana naredba dr. Mačka glede občinskih volitev. Zato se ne čudimo, ako je g. Večeslav Vilder v svojih izvajanjih nekatere stvari postavil popolnoma na glavo. Predvsem je ad usum delphini prav hudo prikrojil zgodovino polpreteklih političnih dogodkov. Res smo ob ustvaritvi nove države mnogi mislili, »da ulazimo u sklop pune demokrati je«, ali ni nam povsem jasno, da bi se med temi, ki so tako mislili, nahajal g. Vilder s svojimi ožjimi tovariši. SDS je bila programsko unitaristična stranka, na žalost pa so v njej prevladali politiki, ki so, kakor g. Vilder, bili neugnani cen-tralisti in so baš s svojo centralistično nepomirliivcstjo ustvarjali mnogokrat nepotrebne spore z drugimi, posebno hrvatskimi političnimi grupacijami. Naj nam g. Vilder verjame, da, je pravilno razumeva ni unitarizem tudi še danes najbolj zdrava nacionalna politika in da se v njegovem realnem okviru da pravilno rešiti tudi hrvatsko vprašanje. Kar se pa nikdar povrniti ne sme, to je politična teza, katere neugnani pobornik je bil baš on. Zanimiv doprinos, kako se časi menjajo in z njimi vzori in ocene posameznikov z ozirom na prilike in ljudi, je stališče g. Vilderja napram predsedniku JNS, g. Petru Živkoviču. Bili so časi, ko je bil g. Vilder zanj oduševljen. Ni nobena tajnost, da sta pokojni Stje-pan Radič in g. Svetozar Pribičevič smatrala g. Petra Živkoviča za onega moža, ki bi bil tudi v hudih in odgovornih časih sposoben reševati velike državne probleme in sta ga zato v skupni avdienci spomladi 1. 1928. tudi predlagala za predsednika vlade. Takrat je g. Vilder smatral to za veliko stvar. Danes sodi drugače in ne more g. Živkoviču odpustiti, da je »izgubil oblast«. Povsem novi in originalni so nazori g. Vilderja o JNS, ki mu je gomila razbite vojske. V dokaz navaja, da so razni Kramerji in drugi »po zlomu JNS« hoteli, da se vrnejo v svoje stare stranke, toda nobena narodna stranka jih ni no-tela sprejeti. To je čista podoba iz sanj. Gospod Vilder je včasih žrtev takih fantastičnih domnev. Spominjamo se na ono famozno Radičevo komunistično pismo. Tudi takrat je g. Vilder nekaj trdil, kar se .je izkazalo za fantazijo. Podobne pogreške so se mu zgodbe tudi še p«raneje. Morda je g. Vilder kdaj želel, da se dr. Kramer vrne v SDS. Tega ne izključujemo. Toda v katero SDS naj bi dr. Kramer šel? Vse. kar je bilo v Sloveniji SDS in je pošteno ostalo na jugoslovenskem programu, se nahaia danes z dr. Krameriem v vrstah JNS. Isto velja za večino hrvatskih somišljenikov iz vrst nekdanje unitaristične SDS. Gospod Vilcter in njegovi somišlje- Novi glasovi o UŠTVA NARODOV SAJSKE POGODBE Društva marodov — Anglija želi po tej poti ečlti Nemčiji zopetni vstop London, 18- avgusta, b. Bližnje zasedanje sveta in skupščine Društva narodov, ki se v začetku septembra sestaneta na redno zasedanje, spravlja v vseh mednarodnih krofih zopet v spredje zanimanja glasove o reformi Društva narodov. Kakor znano, se je ta nujnost pokazala takoj no nesrečni likvidaciji abesinske afere, v ka terj se je Društvo narodov pokazalo absolutno nemočno. Novi zapletljaii v Evropa zlasti pa poretiski problem _ v zvezi z znanimi mirovnim: načrti nemške in francoske vlade — pa ?o spet oživeli zanimanje za vpraša n je o morebitnem zopetnem vstopu Nemčije v Društvo narodov Nemčija se v načelu ni izrekla proti |>onovnemu vstopu v ženevsko ustanovo, zahteva Pa kot predpogoj vsakih razprav v tem pogledu (la se pakt Društva narodov, ki tvori sestav ni del versaiske mirovne pogodbe, proti kateri se Nemčija z vsemi silami bori, ker jo smatra za »diktat«- zmagovalcev, od nje popolnoma oddvoii. Francija se je doslej dosledno temu upirala- Anglija pa tej nemški ideji ni biLa povsem nenaklonjena in je tudi zunanji minister Eden že ponovno izjavil da bo treba na vseh poljih pripraviti teren za omogo- čenje ponovnega vstopa Nemčije v Društvo narodov. \' tej zvezi so sedaj vzbudile pra vo senzacijo informacije konservativnega »Sundav Expressa«, ki ve povedati, il.i jo Forrei«*!) Office * tem smisli! /e i/delal svoje predloge za reformo Društva narodov Cc so informacij«: tega lista točne, potem izgleda, da bo% Anglija že na *odanjem že. nevskem zasedanju ; odvzela širokopotezn« iniciativo v krogih D rešiva narodov za pnvratek Nemčije. Med reformnimi predlogi angleške vlade, kakor jih navaja konservativni list. je med drugim tud predlog " ločitvi pakta Društva narodov ->d ostalega besedila versa.iske pogodbe v smislu nemških zahtev, tako tla bi odslej pakt Društva narodov tvoril samostojni statut ženeiske institucije. Po informacijah istega lista namerava Anglija aa dalje predlagati znatno omejitev uporabe sankcijskih določb pakta Društva narodov, zlasti določb vojaškega značaja, in sicer v tem smislu, da bi hii odslej za njih uvedbo potreben soglasen sklep vseh članic Društva narodov. Angleški predlog predvideva baje tudi regionalno porazdelitev funkcij Društva narodov, tako da bi odgo, vornost za mir ne bremenila več ženevski Konec Gom&osovega trimesečnega dopusta — Nova predlogi za reformo volilnega sistema — Agrarna reforma »a mrtvi točki Budimpešta, 18. avgusta. D. Veliki politični dogodki drugod, predvsem pa dolgo letovanje ministrskega predsednika, so odvzeli madžarskemu političnemu življenju v prestolnici skoro vsako aktualnost. Edina posebnost teh vročih poletnih mesecev v madžarskem stolnem mestu so bili obiski visokih tujih gostov, katerih stroški so se krili iz neusalilega fonda madžarskih re-vizionistov, ki so prav to mrtvo politično sezono hoteli izrabiti v svoje propagandne namene. S kakšnim uspehom, to nam je pokazalo pisanje nekaterih angleških listov, ki so do sedaj pri vsaki priliki potiskali v ospredje — madžarske »upravičene« zahteve po reviziji sedanjih mej v Srednji Evropi... Upamo, da bo ta mrzel tuš iz vrst angleških madžarofilov nekaj zalegel! Večje razgibanosti v političnem življenju je pričakovati šele sedaj — po poviatku ministrskega predsednika Gombosa, ki mu je regent Horthy ponovno podaljšal roie-zenski dopust. Ta teden je Gombos !ipet prevzel vodstvo svojih poslov. Nujni državni posli — med njimi tudi pereči ustavni problemi — so rekonvalescenta prisilili, da svoj bolezenski dopust nekoliko prikrajša. V ministrskem predsedstvu ga je' -losiej nadomestoval njegov najbližji zaupnik — minister Darany, ki mu je sicer dodeljen poljedelski resor, toda po trimesečni i»bm-bosovi odsotnosti si tudi ta želi nekoliko oddiha, posebno še, ker je baje tudi njemu v bližnji jeseni namenjena delikatna politična naloga. Za sedaj pa tvori vmesni člen zveze med predsednikom Gombosom in madžarskim kabinetom. Razpoke v vladni stranki Spričo dejstva, da se rekonvalescent Gombos šele polagoma uvaja spet v državne posle, ni verjetno, da bi do Konca septembra nastopih v političnem življenju kakšni izredni dogodki. Vsaj na zunaj ne. Za kulisami pa se marsikaj že sedaj pripravlja, kar vzbuja v vladnem taboru precejšnje skrbi, šušlja se namreč o novi razpoki v vladni stranki. Baje pripravlja generalni tajnik vladne stranke Bela Marton, nov udarec proti dosedanjemu vladnemu kurzu, in sicer — na ustavnem področju. Ta skupina išče namreč že dolgo trdnejša tla med narodom. Zato pripravlja za ku- lisami obsežne ustavne reforme, ki vzbu- ; jajo precejšnjo vznemirjenost v okolici mi- ; nistrskega predsednika.. Da bi si Martonovi pristaši zagotovili čim večjo popularnost v najširških ljudskih krogih, nastopajo v ■ javnosti kot poborniki za — volilno refor- I mo, ki naj bi se po njihovi zamisli čimprej izvedla. V kolikor pa je o podrobno- j stih teh njihovih načrtov mogoče že do j sedaj zaznati, se zdi. da pripravljajo Martonovi prjstaši nadalnje omejitve volilne pravice najširških madžarskih mas. slasti pa delavskih krogov, tako da bi bila aktivna volilna pravica in možnost volilne propagande manjših strank kolikor le mogoče prikrajšana. ProMem ustavne reforme čeprav se Gombosu vsi ti načrti njegovih strankarskih rivalov v bistvu ne zde tako nesimpatični, se vendar boji. da bi iniciativa v tem vprašanju z vrst njegovih rivalov v isti stranki njegovi popularnosti ne škodovala. Zato je v posebnem uradnem sporočilu namenjenemu širši madžarski javnosti, dal razumeti, da se ne strinja z vsemi podrobnostmi o volilni reformi, kakor so v govoricah razširjene med prebivalstvom stolnega mesta... Zdi se pa navzlic temu zelo verjetno, da bo problem ustavne reforme kmalu stopil v osnredje vsega političnega zanimanja madžarske prestolnice. Ustavna reforma tvori namreč del Gombosovih volilnih obljub. Praktično pa se je do sedaj prav v tem pogledu zelo malo storilo. Volilna reforma ni napravila od tedaj niti koraka naprej. Pa tudi glede agrarne reforme se v političnih krogih še vedno slišijo samo Di-kre opazke na račun Gombosove vlade, češ da je do sedaj ta reforma le v toliko napredovala, da je zaradi tiskanja zakonskega predloga o njej bogato zaslužila samo — državna tiskarna in pa fidejkomisi veleposestniki. v dejanski izvedbi pa je do sedaj ostalo vse pri starem... Ta pomanjkljivost je sicer v Gombosovem značaju, o katerem je tu znano, da se sicer kaj rad lovi za velikimi besedami, dela in postopa pa zelo previdno, ker se boji zamere — tistih, ki ga podpirajo. Zato govori kaj rad o nekakšnem »naprednem konservatizmu«, ostaja pa v svojih dejanjih še rajši pri — »konservativnem napredku«... niki lahko tvorijo danes posebno politično grupo. Tega ne zanikamo. Toda ta grupa nima ničesar skupne.? i z bivšo SDS. Ona je kvečjemu družba majhnega dela bivših pristašev te stranke, ki si še niso našli svojega programa. Ako so se definitivno oprijeli načel dr. Mačka, potem nimajo pogojev za samostojno eksistenco in naj čimpreje pristopijo v vrste bivše HSS. Ako pa je njihov program drugačen, potem naj ga odkrito proglasijo in videlo se bo, kalar pridejo volitve, koliko se smejo res imenovati »narodna stranka«. Do takrat bi bilo dobro, da se g. Vilder drži v oceni drugih in drugače mislečih na moč rezervirano. V ostalem je g. Vilder v Saraje-u marsikaj povedal, kar sicer ni mnogo novo, ali v čemer mu moramo dati prav. Tako n. pr. trdi, da pri nas fašizem ne bi bila dobra stvar, ker bi mogel znački diktaturo enega dela naroda rad drugimi. Pravilno je Ludi, ee pravi, da naše prilike zahtevajo demokratsko državo, urejeno z vsestranskimi medsebojnimi sporazumi. In nesporno ia resnično, da hrvatsko vprašanje ni samo hrvatsko, nego je vprašanie vsega naroda. Strinjamo se z g. Vilderjem, da kdor veruje v to državo, ta tudi veruje v sporazum, pri čemer je treba seveda besedo sporazum razumeti seveda v onem višjem smislu skladnosti interesov vseh delov naroda in vseh pokrajin države. Svoje čitatelje prosimo za oproščenje, ako smo se nekoliko dlje pomudili pri sarajevski konferenci. Z njimi vred smo mislili, da bosta gospoda odposlanca iz fašistične Hrvatske v svobodnejši sarajevski atmosferi in tako rekoč v demo-kratičnejši okolici ipak nekaj povedala, kar bi pri objektivni presoji moglo opravičiti eksistenco in delovanje skupine gospoda Vilderja in tovarišev. Ako bi ta grupa smatrala za svojo zgodovinsko dolžnost, da deluje proti ekstremizmu gotovih zagrebških krogov v smeri politike pravičnega sporazuma, ki je ni tako težko spraviti v sklad z realno jugoslovensko politiko, potem bi njen obstoj imel ne samo svojo politično upravičenost, nego bi ona dokazala tudi svojo nacionalno potrebnost. Na žalost pa nas saraievska konferenca ni uverila, da gosjX>die razumevajo svoio zgodovinsko naloga in še manj, da imajo moškega in državljanskega poguma, da svojo vlogo tudi odkrito vršijo. kolektiv v njegovi celoti, marveč bi od-pala na posamezne skupine držav po regionalnih zvezah. Praktično bi to pomenilo niz nov;h regionalnih paktov v okviru skupnega ženevskega pakta. Teh informacij, ki so v političnih^ kro-vzbudile veliko pozornost, za sedaj še ni mogoče kontrolirati. Napoveduje pa se^ v zvezi z. biižniin: žtnevskim zasedanjem vena aktivnost zunanjega ministra F.dena, ki to že v nekaj dneh. morda že jutri, po krateni odmoru zopet prevzel posle v Forreign Officeu in bodo s strokovnjaki v zunanjem miirstrstvu poučil vse angleške načrt,- za bližnja mednarodna zasedanja, na katerih b« AnglPo čakala zelo delikatna naloga pomirjerrilca kontinentalnih sporov, ks-terih rešitci je danes tudi zanjo samo živ-lieniskesra pomena. Francije Pariz. 18. avgusta, b. »Petit Journal« do_ znava iz Ženeve, da bo jesensko zasedanje DN. ki ki je bilo prvotno določeno na 21- septembra. na'brž odloženo do okto- bra ali celo novembra. Kot vzrok se navaja vprašanje morebiitne reforme pakta DN. Razen Francije ni doslej nobena država predložila konkretnega načrta. Ker je malo verjetno, da bi drugi predlogi dospeli še pred 21. septembrom, bi bilo zasedanje v tem terminu brez praktičnega pomena, ker bi ne bilo mogoče sprejeti ni-kakih zaključkov. Francija se povrhu močno zavzema za to. da bi se še pred sestankom DN vršila napovedana konferenca lokarnskih sil. ker bi sicer tudi v tem vprašanju DN igralo samo statista. Nadalje se doznava, du je francoski zunanji minister Delbos v zvezii z govoricami o morebitni reformi pakta DN poslal generalnemu tajniku pismo, v katerem opozarja, da se refo;m.a pakta DN v tem momentu ne zdi potrebna in da bi bilo kvečjemu umestno, primernejše normira« ti preventivno akcijo držav v smislu člena 11 pakta ter represivno akciio, kakor io predvideva fl 16 pakta. Tu bi bilo predvsem potrebn-o preprečiti zlorabo določbe o so^lasn-esti sklepa za uvedbo sankcijskih ukrepov. Tudi bi bilo umestno najtii primernejšo ;n ož'io zvezo med gospodarskimi ter finančrarni sankcijami obenem p«a precizne i«e normirati morebitno izvaiamje vojišk:h srnkcii. Ker se pa večina držav o reformnih notrebah DN sploh š° ni iz-javaia. s*e tud': FraneHa omejuje «jnb» na to načelne ugotovitve, re da bi šla v pori rabmo^ti- Francoska vlad" "a ponovno po-nda^-bu dn še nadalje zvesta svo- jim znanim in večkrat poudarjenim na?f»Iorr o kolektivni vj»«-nosti in d-a zato odkleni5* vsako reformo DN, k' bi zasledovali osla. bitov tega n'enet?a načeta in s +ero ž^riev. ske ustanove same. emcija in za splošno nevtralnost Nemški odgovor na francoski predlog c nevmešavanju v španske dogodke — Pogoji Nemčije za pristanek Berlin. 18. avgusta, d- Včeraj je nemška vlada izročila francoskemu poslaniku Poncetu svoj odgovor na francoski predlog glede nevtralnost« napram špcmsibim dogodkom- O tem je bil izdan naslednji komunike: Francoska vlada je sporočila včeraj nemški vladi francosko—britansko konvencijo o sta;'išču. ki naj bi se zavzelo glede na dogodke v Špamiijii. Po tej konvenciji bo Mla obe vladii prepovedali izvoz orožja, miunieije in vojnega materijala ter letal in vojmih k-cSij v Španijo, španske kolonije in španski pas Maroka, kakor hitro bodo rusfka, portugalska in nemška vlad« pristale na to konvencijo. Nemšlka vlada je odgovorila francoski vladii, da je pripravljena izvesti iste ukrepe pod 11 mi pogoji: 1. Nemško trgovsko letalo, ki se nahaja v Madridu, morejo izpustili. 2. Vse države z voj.no industrijo dn z letalskimi tfovarnrmi se morajo obvezati v istem smislu, prav tako pa se morajo prepovedali tudi doba.ve privatnih podjetijin oseb. Razen tega je nemška vlada poudarik nujno potrebo, da prizadete vlaKiurier Poranny« ter mu podal kratko izjavo o svojih vtisih, ki jih je dobil na Poljskem. Zapuščam Varšavo, je dejal, globoko ganjen nad prijateljskim m prisrčnim sprejemom, ki so ga izkazale oblasti in poljski narod. Posebno sem zadovoljen, ker sem imel priliko seznaniti se s poglavarjem poljske vojske, generalom Rydz-Smigvyjem. Razgovori, ki sva jih imela o vprašanjih, ki Se nas tičejo, so bili zelo odkritosrčnega značaja. Poklonil se boni v gradu Wawebu spominu vašega velikega maršala, nato pa bom edpetoval v Pariz, kjer bom pričakoval generala Rydz-Smiglyja, ki ga bo Francija pri skorajšnjih svojih manevrih z veseljem pozdravila Naša nacionalna omladina in ženevski mirovni kongres Na poti proti Kotom Kralj Edvard si je včeraj podrobneje ogledal Dubrovnik ki je napravil nanj sijajen vtis V dneh od 31. avgusta do 7. septembra bo v ženevi svetovni omladinski mirovni kongres, katerega namen naj bi bil po želji sklicatelja, Mednarodne unije društev za Društvo narodov, da zbere mladino vsega sveta, brez razlike na svetovno ali kakršnokoli prepričanje in jo navduši za velike ideale miru, ki ni bil svetu nikoli tako potreben kot danes. Namen .-'tlicate-ljev tega velikega pacifističnega zborovanja, katerega pendent naj bi bilo skoro istočasno pacifistično zborovanje v Bruslju, sklicano na pobudo znanega angleškega politika lorda Cecila in pod patro-nanco »Svetovnega združenja za mire (R.U.P.) je bil nedvomno čist. Skoraj v vseh državah so se zedinile vodilne mladinske organizacije vseh svetovnih naziranj za skupno pripravljalno delo. Kmalu pa so se pričeli riniti levičarsko ekstremistič-ni elementi, v očitnem namenu, da pretvorijo pacifistični kongres v nekako »antifa-šistično demonstracijo«. Pri nas so levičarski ekstremisti posebno v Beogradu in Zagrebu skušali vse priprave za ženevsko manifestacijo dobiti v svoje roke ter so končno izigrali v teh dveh centrih zastopnike nacionalnih organizacij od soodločanja pri izbiri delegatov. Tudi v Ljubljani so zagrebški elementi želeli spraviti organizacijo priprav za ženevski kongres v levičarsko-ekstremistične roke. Zaradi pravočasne intervencije naših nacionalnih omladincev pa jim to ni uspelo, tako da je edino Ljubljana izbrala za priprave za ženevo povsem nepristranski forum, v katerem so bili zastopani vsi tisti krogi, ki jim pacifizem ni dnevna politična kupčija. To pa tem elementom očividno ni bilo po godu in sedaj izvemo, da Zagreb in Beograd o naši delegaciji nočeta ničesar slišati. Madrid, 18. avgusta, o. Dvaintrideseti dan državljanske vojne je prinesel eno izmed najbolj krvavih bitk, ki se je razvila v bližini Badajoza ob portugalski meji. Okrog 20.000 vladnih miličnikov, delavcev in vojakov se že ves dan bori na nož proti upornikom. Popoldne ob 14. še ni padla odločitev. Delavci so strašno reag:rali na pokol v Badajozu. Borijo se, da maščujejo padle tovariše. Tudi na strani upornikov se borijo z obupom. Po nekaterih vesteh, ki so prišle preko portugalske meje nihče ne popušča. Vsak oddelek se bori do zadnjega moža, nihče ne odstopi niti za ped. Borba bo očividno zahtevala na tisoče žrtev. odločitve pa ne bo prinesla. V ostalem na raznih španskih frontah danes ni bilo posebnih dogodkov. Na Mal-lorci napredujejo vladne čete le polagoma. Uporniki so se močno utrdili na svojih postojankah in se branijo z največjo odločnostjo. Mestece Gijon ob Biskajskem zalivu je sedaj že tretjič prišlo v posest vladne vojske. Na skrajnem severu, na fronti med Santa Androm, San Sebastianom in Irunom je položaj popolnoma nejasen. Včeraj je nastal hud boj med obalnimi baterijami ter linijsko ladjo »Espagno« in križarko »AI-mirante Severo«. Obe ladji že 48 ur bombardirata San Sebastian in njegovo trdnjavo, velikih uspehov pa nista dosegli. Strel iz trdnjave je celo zadel »Espagno«. Z obeh strani se obstreljujejo s topovi kalibra po 12 palcev. Vladna vojska je izvršila tudi svojo grožnjo, da bodo ustreljeni vsi fašistični ujetniki v San Sebastianu in Iru-nu, če bo z morja le ena granata padla v eno ali drugo mesto. V San Sebastianu so snoči ustrelili 700 fašistov, v Irunu okrog 1.200. Nov ultimat posadki v San Sebastianu Pariz, 18. avguta. w. »Pariš Soir« javlja iz Hendaya, da so uponrške čete poslale danes že drugič ultimat vladnim četam v San Sebastianu. V njim zahtevajo takojšnjo predajo mesta, sicer bodo neusmiljeno napadle mesto, kakor so to storile v Badajozu. Ker ni pričakovati, da bi vladne čete pristale na ultimat, bo najbrž že nocoj pričel splošni napad proti San Sebastianu in Irunu, in sicer s kopnega in z morja. I run je že od vseh strani obkoljen. Obstreljevanje trdnjave Guade-lupe se je davi nadaljevalo. Uporniška mobilizacija Burgos, 18. avgusta- o. Po vseh mestih severnozapadne Katalonije so pričeli upor-niki mobilizirati rezerviste letnikov 1912 do 1914 in jih takdj pošiljati na fronto Davi je krenil na fronto na Sierri Guadarrami nov polk kmečkih fantov. Povsod eo pričeli zbiratj tudi takozvane prostovoljne prispevke za generala Molo. Vlada v Burgosu je prevzela tovarni jekla in papirja. Sploh se opazijo velike priprave, da 6e nadaljuje vojna do zmage. Sedaj ne prikrivajo več dejstva, da 6o imeli uporniki doslej že izredno velike izgube. Po neki vesti je padel tudi sin generala Sanjuria, kj 6e je kakor znano že takoj ob pričetku državljan ske vojne s svojim letalom smrtno ponesrečil. Bilbao obkoljen Pariz, 18. avgusta. w. Po vesteh lz Lizbone je mesto Bilbao na severu-zapadu Španije, kf je v posesti vladne milice, pred padcem. Mesto je od uporniških čet popolnoma obkoljeno. Vladna milica je aretirala civilnega guvernerja, ki je hotel pobegniti. Maroške tujske legije v Španiji Burgos, 18. avgusta. AA. Danes popoldne se je pripeljal v Valladolid general Mola ta pregledal polk tujske legije, ki Je prispel iz Maroka preteklo noč in se je lz južne Španije pripeljal z vlakom čez Merido V mestu bo priredili generalu in četam navdušene ovacije. Tu./« ca legija Po vsem tem se prav nič ne čudimo, da je postopanje levičarjev naletelo na upravičen odpor vseh nacionalnih elementov med našo mladino, dasi tudi njim nihče ne more odrekati miroljubnih teženj. Posledica tega razumljivega odpora je resolucija, kakor jo je sprejel Savez jugoslovenske nacionalne akademske omladine v zvezi z ženevskim pacifističnim zborovanjem in ki se glasi: »Povodom kongresa za mir v 2enevi od 31. avgusta do 7. septembra, za katerega so že priprave same v polni meri osvetlile prave razloge, ki so vodili sklicatelje kongresa in smer, kamor je delo namenjeno, zavzema Savez jugoslovenske nacionalne akademske mladine, v katerem so združeni vsi nacionalni študenti Jugoslavije, naslednje stališče: Jugoslovenski študenti so odločno proti zbiranju mladine na način, po katerem se je ob priliki tega kongresa postopalo. Oni so za mir, ki zagotavlja jugoslovenskemu narodu polno enakopravnost in daje polno zadoščenje našim nacionalnim idealom, toda ne morejo sodelovati pri delu takega kongresa, čigar ozadje je zelo očitno in ki služi uresničenju ciljev marksistične revolucije. Savez jugoslovenske nacionalne akademske omladine je zato sklenil, da se jugoslovenski študenti ne udeležijo tega kongresa, kateremu prepuščajo, da s samim delom odstrani s sebe masko, ki zakriva njegovo mračno in destruktivno ozadje.« Jugoslovenski nacionalni študenti prepuščajo s tem navedenim našim levičarskim elementom odgovornost za čimdalje bolj upravičeno jezo sklicateljev ženevskega kongresa, ki so hoteli izgnati hudiča, pa so zaradi neodgovornih elementov v posameznih državah priklicali na svoje zborovanje — Belcebuba ... bo takoj krenila na severno bojišče. V kratkem je pričakovati še več polkov te legije. Bombe s strupenimi plini Burgos, 18. avgusta. A A. Pri San Rafaelu na guadarramskem bojišču so vladne čete prvič uporabile bombe s strupenimi plini. V Burgosu je zaradi tega nastalo splošno ogorčenje. Madrid, 18. avgusta, o. Vrhovni vojaški odbor je dovolil vladnemu topništvu na Sierri Guadarrami uporabljati granate s plinom za solzenje. Te granate se bedo smele uporabljati le v skrajnih primerih ca obrambo proti napadom. Cartagena na strani upornikov Rabat, 18. avgusta. w. Brezžična postaja v Sevilli objavlja da se je Cartagena uprla proti madrideki vladi. Uporniške čete so zasedle Los Alcares ln San Ja-vier. Poleg tega so zasedle danes tudi Santa Amelie, vendar so pri tem naletele na hud odpor vladne milice, ki pa je imela težke izgube. Kolona polkovnika Caste-llooa je nadaljevala svoje prodiranje preko San Benita ter je vdrla v kraj Anestoria. Nadalje javlja ista brezžična postaja da se je pri Malagi ponesrečilo vladno letalo. Brezžična postaja trdi, da so vse vesti iz Madrida izm:š'jene. Obisk Alfonza XIII pri knezu Pavlu Bled, 18. avgusta. Bivši španski kralj, Alfonz Xin. ki se sedaj nahaja v Avstriji, je danes obiskal Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v njegovem dvorcu na Brdu. Takoj po obedu se je Alfonz XIII. vrnil v Avstrijo. Poslanik dr. Grujič v Selcah Selce, 18. avgusta, p. Snoči je prispel z brzim vlakom z Bleda na Sušak dr. Slavko Grujič, naš poslanik v Londonu. Davi se je odpeljal v Selce, kjer se vsako poletje mudi nekaj dni v svoji vili. Premestitve v državni službi Beograd, 18. avgusta, p. V sodni službi so bili na lastno prošnjo premeščeni starešina areskega sodišča v Logatcu Kajetan Premerstein v Kamnik, starešina sreakega sodišča v Kamniku Josip Grum v Kozje in sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti Franjo Detela za starešino sreskega sodišča v Rogatcu. V poštni službi sta bila premeščena kontrolor Mirko Grošelj iz Maribora v Ljubljano .kontrolor Martin štefanec pa iz Ljubljane v Maribor. V učiteljski službi sta bila lastno prošnjo premeščena učiteljica Ana Volčjak iz Ziberšč pri Hotedršici na Unec pri Rakeku, učitelj Rudolf Sušnik pa z Unca v Žiberšče. Konec bojkota piva v Beogradu Beograd, 18. avgusta, p. Ker se mnogo gostiteljev ni pridružilo ostalim kavarnar-jem, hotelirjem in gostilničarjem, ki zadnje dni niso hoteli prodajati piva, je ta-kozvana pivska stavka v Beogradu prenehala. Davi so pričeli povsod zopet točiti poleg drugih pijač tudi pivo. Potres v Grčiji Atene, 18. avgusta. AA. Nocoj so čutili v Patrasu več potresnih sunkov. Žrtev in škode ni nobene. Beležke Banovinska konferenca JNS za drinsko banovino Včeraj se je vršila banovinska konferenca JNS za drinsko banovino, katere so se udeležili delegati iz vseh srezov. Na konferenco je prispel tudi predsednik "stranke g. Peter živkovič, ki je bil sprejet z burnimi ovacijami. V kratkem govoru je pozval predsednik živkovič navzoče delegate na požrtvovalno delo za stranko. Stranka naj zbira vse nacionalne elemente ne glede na njihovo dosedanjo politično orientacijo. Na konferenci so imeli glavne »referate predsednik 'ban. odbora narodni poslanec Milan Božič senator Ata-nasije šola in nar. poslanec šukrija Kur-tovič. Maček za sodelovanje v vladi Med voditelji srbijanske združene opozicije še vedno ni sporazuma o morebitnem skupnem nastopu pri občinskih volitvah. Po informacijah iz političnih krogov se najbolj ogrevajo za skupni nastop zemljo-radniki, ki predlagajo, naj bi se združena opozicija s posebnim proglasom obrnila na narod. Radikali imajo resne pomisleke, češ, važnejše je, da končno pride do raz-čiščenja odnošajev z dr. Mačkom. Prihodnje dni ima priti v Beograd Aca Stanojevič in bi se na sestanku z njim odločilo, ali gredo skupine srbijanske združene opozicije enotno v občinske volitve. Mnogo pozornosti je vzbudila danes v političnih krogih informacija »Politike«, da je dr. Maček »pristal na gotovo proceduro, s katero bi se mogle zbrati vse pozitivne demokratske sile« in da »osebno ne izbegava sprejeti državniške odgovornosti in da bi pristal na sodelovanje v kombinaciji, ki bi mogla glavna vprašanja sporazuma rešiti že v naprej.« Ta informacija jc sicer v nasprotstvu z dosedaj znanim stališčem dr. Mačka in je povrh še anonimna. Kljub temu se živahno komentira. V vrstah JNS se poudarja, da bi vsak nacionalni človek moral pozdraviti, ako je dr. Maček res pripravljen, da prevzame s sodelovanjem v vladi dolžnost in odgovornost za realno rešitev hrvatskega vprašanja. Jugoslovenski načionalisti ničesar bolj ne želijo, nego da to pereče državno in narodno vprašanje končno preide iz oblasti meglenih fraz in nejasnih idej v stvarnost realnega reševanja in konkretnega izvajanja. Na žalost kažejo dosedanje izkušnje, da so vse take in podobne napovedi bile dosedaj brez stvarne podlage. Zaenkrat je treba počakati, kaj porečejo v Zagrebu na to informacijo. Dober nauk V Zagrebu se je vršii v soboto in nedeljo tečaj Katoliške akcije za zagrebško nadškofi jo. Tečaj je obiskal tudi nadškof koadjuator dr. Alojzij Stepinac, ki je govoril o nalogah članov in pobornikov Katoliške akcije. V svojem govoru je naglasil posebno: »Najpreje moramo paziti sami nase, če hočemo učiti druge. Če hočeš učiti druge ponižnosti, potem bodi najpreje sam ponižen. Ako misliš druge učiti, naj ne žalijo in klevetajo, potem se vežbaj v prvi vrsti sam spoštovati in ceniti dober gladin ime drugih. Ako hočeš učiti druge strp-ljivosti, potem bodi prvo sam strpljiv. Ako želiš, da bodo drugi prežeti bratske ljubezni, potem bodi sam najpreje poln bratske ljubezni napram drugim. Ako hočeš učiti druge pravičnosti, potem bodi sam prvo pravičen. To zahtevam od vas v prvi vrsti kot pobornikov Katoliške akcije. V tem slučaju vam ne bo mogel nihče ničesar oporekati in lahko boste rešili marsikatero dušo od propasti.« Zal nismo ugotoviti, da li se je udeležil zagrebškega tečaja tudi delegat »Slovenca«, ki je, kakor znano, nosilec in pobornik načel Katoliške akcije med Slovenci. Naknadne občinske volitve v savski banovini Zagrebška banska uprava je odredila, da se imajo 13. septembra vršiti v nadaljnjih 40 občinah 14 srezov savske banovine no. ve občinske volitve. Z volitvami 30. t m. in 13. septembra bo 80 občin dobilo spet svoje občinske svete. Delo v teh občinah je bilo popolnoma zastalo. Zanimiva ugotovitev Sofijski »Mir« z dne 15. t. m. posveča bivanju angleškega kralja v Jugoslaviji uvodnik, ki ga zaključuje tako-le: »Naravno in upravičeno je zadovoljstvo in ako hočete tudi ponos, ki ga vzbuja pri Jugoslovenih neslužbeni poset angleškega kralja. Že samo dejstvo je značilno, da je to prvi njegov poset tuje države, odkar je postal kralj Velike Britanije in cesar Indije. Morda je to povsem slučajno, morda je to izključna zasluga italijanske politike, no, naj bo to tako ali drugače, vsekakor je ta poset v posebno zadoščenje narodu, ki ga je pred 25 leti tako zelo zapostavljala in zlostavljala takratna angleška politika. Kako velikanska razlika je med takrat in med danes? Takrat mala Srbija ni mogla poslati v London niti titularnega pooblaščenega ministra, danes pa smatra angleški kralj za čast potovati po njenem razširjenem in povečanem ozemlju, da poseti njeno na novo priborjeno obrežje Jadranskega morja!« Socialna zaščita v Grčiji Atene, 18. avgusta, b. Novi minister za socialno politiko bo že prihodnji teden obrazložil v glavnih obrisih socialno-zaščitni načrt, ki ga misli vlada predložiti za dobo 10 let. Za izvedbo načrta sta določeni drve milijardi drahem. Načrt določa ustanovitev javnih ljudskih kuhinj, ki naj bi bile odprte skozi vse leto, reorganizacijo zdravniške službe in popolno reorganizacijo sedanjih bolnišnic in tiro-tšnic. Dubrovnik, 18. avgusta, p. Angleški kralj Edvard je bil snoči ponovno v mestu. Okrog 21.30 se je pripeljal s svojnm spremstvom z jahte in se ustavil v hotelu »Im-perial«. Spremljal ga je "tudi vojni minister Duff Cooper. Na obalri se je vladarju predstavil predsednik občine. Kralj je odšel peš po mestu skozi špailir triitisočglave mmožnee domačinov in tujcev, ki gla, je v vseh mogočih jezikih, v srbohrv., v češkem, poljskem, nemškem, angleškem itd. Kralj se je zadovoljen ozriTal po množrici na levo in desno in ji odzdravljal. Svojim spremljevalcem je pripovedovali, kako lepo je mesto. TikK v hotelu »Imppnialu« so ga sprejeli z velikim navdušenjem. S svojim spremstvom je ta>m večerjal. Večerja je potekla v najilepšem miru in redu ter ni kralja nihče motil- Naito si je ogledal tudi žm*piiwno revijo narodnih noš. ki sta jo priredili Kolo srbskih sester in Narodna ženska zadruga. Na vrtu pred hotelom je knaflj ostat do polnoči. Nato se je med novimi ovacijami imdisrt-v«. oddaljil skozi predmestji Pile in S tra dun in se z motornim čolnom vrnil na jahito. V razgovoru r angleškim častn-m konzulom v Splitu Had_ žajo je poudaril, da mu Dubrovnik zelo ugaja in da bi si ga rad podrobneje ogle- Prihodnji ponedeljek se ima vršiti na Bledu dražba, za katero se je naša javnost do sedaj premalo zanimala. Odrejena je sodna prodaja celokupne imovine blejskega graščaka in hotelirja g. Ivana Kcnde. Znani veliki »Park-hotel« z vsemi stranskimi podjetji in poslopji, cela vrsta vil in hiš. nebroj stavbenih parcel, obširne šume, polja in travniki, veliko kmetijsko gospodarstvo, znano veliko kopališče na jezeru in ne najzadnje celo Blejsko jezero z ribami vred in z ribolovskimi pravicami na okoliških potokih in rekah in znameniti Blejski grad, vse to bo sodnijsko prodano. »Kinč nebeški« je na bobnu! Kako je prišlo do te katastrofe, je vprašanje, ki ne spada sem. Vsekakor pa se v tem trenutku mora reči, da bi g. Kenda danes mogel biti brez skrbi in bi mogel zadovoljno špekulirati s svojimi objekti in pravicami, ako bi bil držal roke križem in se ne bi bil spustil v svoje velike investicije in svoje dalekosežne načrte. Ne sme pa se pozabiti, da je ravno iniciativa tega moža pričetek nove ere za razvoj Bleda kot svetovnega letovišča in da težki finančni aranžmani, ki jih je vzel g. Kenda na svoje rame, moralično v neki meri obvezujejo celokupno našo nacionalno javnost. Kritiki, ki se pojavljajo in očitajo, da je g. Kenda to ali ono stvar napravil napačno ali pogrešno, imajo morda s stališča gospoda Kcnde prav. Toda taka kritika ne more od-vezati naše javnosti dolžnosti, da pokaže dejansko zanimanje za ohranitev imetja, katerega pomen v veliki meri presega zgolj zasebne interese. Imovina gospoda Kende jc bila leta 1931. cenjena na preko 76 milijonov. Današnjo vrednost ocenjujejo poznavalci in strokovnjaki na 50 do 55 milijonov, v dražbenem razpisu pa je cenilna vrednost zabeležena z 31 milijoni in če bi imel dražitelj »srečo,« mu je treba samo 20 milijonov, pa je ves Bled njegov. Pri tem so pri dražbenem seznamu posamezni objekti vzeti v vrednosti, ki jo drugod imajo pašniki, in najlepše parcele ob jezeru so računane po 5 Din kvadratni meter. Tako bi propast zaslužnega in podjetnega moža mogla postati pričetek prekomernega obogatenja špekulantov, ki so v srečnem položaju, da v današnjih hudih časih lahko vzamejo nekoliko milijonov v roke. Celo afero bo treba enkrat temeljito osvetliti z moraličnega stališča in to tem bolj, ker bi, kakor vse kaže, dražba blejskih posestev krila le terjatve nekaterih velikih bančnih upnikov, ki so že itak debelo zaslužili na obrestih, mali | upniki pa bi ostali na cedilu. Fey zopet v ospredju Dunaj, 18. avgusta, o. Te dni so se pričela pogajanja za ponovni vstop polkovnika Feya v Schuschniggov kabinet. Kakor znano, je knez Starhemberg zaradi svojega spora s polkovnikom Feyem dosegel, da je bil ta izločen iz Schuschniggcve vlade. Splošno zatrjujejo, da bo morebitno imenovanje Feya za ministra le posledica najnovejšega nesoglasje med Nemčijo in Avstrijo. Dr. Schuschnigg meni, da bi s tako taktično potezo pridobil zopet oni del avstrijske javnosti, ki avstrijsko-nem-škega sporazuma ni sprejel v zadovoljstvom. V zvezi s tem so dunajske oblasti tudi odpovedale službeni sprejem avstrij-ekih olimpijcev, ki so se danes vrnili iz Berlina. češkoslovaški manevri Praga* 18 .avgusta, b. Zaključnim manevrom češkoslovaške armade bodo prisostvovali vojaški zastopniki vseh zavezniških držav. Francoski divizijski general se mudi tu že od nedelje. Rusijo bo zastopal divizijski general Atanasijevič, Jugoslavijo divizijski general Kosič, Rumu-nijo pa divizijski general Ilasievici. Nenavadna železniška nesreča Viln«, 18. avgusta. AA. Včeraj se je pripetila na tukajšnji postaji huda železniška nesreča. Lokomotiva, na katero so nalagali premog, je krenila v pogan, dasi nI bilo na njej niti strojevodje niti kurjača. Delavca, ki eta bila na njej, zaradi silne brzine, ki jo je začela razvijati, nista mogla skočiti na tla in sta obupno klicala na pomoč. Lokomotiva se je nato z vso hitrostjo zaletela v osebni vlak, ki je prihajal po isti progi nasproti. Vlako-vodja in kurjač osebnega vlaka sta bila ubita, 16 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Točno plačui »Jutru« .naročnino Varuj svojcem zavarovalnino . daj. Opazil je, da ima mesto zelo mnogo kulturnih spomenikov. Včeraj je pnispel s severa tudi hidro-plan, ki je pripeljal pošto za amjleške^a vladarja. Jahta z obema rušilcema je ostala preko noai pred Dubrovnikom. Davi so ljudje opazili vladarja že okrog 8. zjutraj na korvu, ko se je razgovarjail z vojnim mrimi sirom. Mornarji, ki so jih odposlali v mesto po živiila, so v meslt.nem kopališču naroči,H tudi saiidoMno, ki bo bržkone služrila vladarju za kratke vožnije okrog jahte in angleških raršilcev. Tik pred poldncvom se je kralj s čoLnom odpeljal proti vzhodu na odprto morje, v prvih popoldanskih urah pa se je vrnil na jahto- Vse kaže, dm ne namerava več ostati v I>ubrovnTlku nego še danes odpotovati pro-hi jugu. Med potijo se bo morda ustavil v Cavtatu. Gotovo bo krenil v Boko Kotor. sko. kjer bo mijbrže pristal v Kotoru ki na Perastu. Morda si bo ogledal tudi; Bud-vo. Popoldne okrog 16. se je iz obeh ru-šileev že dvigal dim, Snoči je priplula iz Dubrovnika v tolarsko luko luksuzna jahta »Leander«, ki pri. pada spremstvu angleškega vladarja.. Toda na blejsko dražbo je treba gledati tudi z nacionalnega stališča. Nesporno je, da doma danes nimamo privatnih interesentov, ki bi mogli žrtvovati težke milijone z namenom, da ohranijo vsaj glavno jedro blejskega veleposestva. Drugod bi se za stvar že zdavnaj bile angažirale i samouprava i država. Češkoslovaška republika letos ni dala, da propade v bogatih Karlovih Varih znani hotel »Savov«, ki je prišel v finančne težave. V tem hotelu je svoj čas stanoval prezident Masarvk. Češkoslovaška država je iz prestižnih razlogov kupila hotel, ne samo zato, ker je bila ta zgradba četudi le kratko bivališče njenega prezidenta, temveč tudi zato, ker ni hotela dopustiti, da se po svetu raznaša kritično stanje karlovarskih tujskih podjetij. Naš Bled je ne le eden od redkih prestižnih tujskoprometnih krajev naše države. On je poletna rezidenca naše kraljevske rodbine. Bled je bi! najljubši kraj oddiha našega velikega pokojnega kralja, na Blejskem jezeru preživlja naš mladi vladar svoja otroška leta. In vendar mirno pričakujemo možnost, da se v ponedeljek pojavi na dražbi tujcc, ki bo iz svoje debele mošnje vrgel na mizo nekaj milijonov in zagospodoval s starega blejskega gradu nad jezerom in vso lepoto, s katero se tako radi hvalimo pred seboj in pred drugimi. A tudi, če bi tujca ne bilo, je krivično, da se z uničenjem življenjskega dela poštenega moža stvorijo pogoji za posle in špekulacije, o katerih se že sedaj za kulisami mnogo pripoveduje. Morda bo, predno padejo nepopravljive odločitve, vendarle mogoče, da se doseže pravična likvidacija blejske afere. Ali predpogoj je. da sc dražba odloži. Dosedanji poskusi v tej smeri žal niso še imeli uspeha. Sedaj je, kakor čujemo, v teku akcija, ki se obrača na kr. vlado odnosno na ministra pravde, da bi se z odložitvijo dražbe omogočili novi poskusi za blejsko sanacijo. Tozadevno peticijo je podpisalo veliko število najodličnejših mož, javnih mandatarjev, zastopnikov kulturnih in gospodarskih organizacij, škof, senatorji, bivši ministri, poslanci, župani, profesorji, odvetniki, podjetniki in gospodarji, kmetje in delavci, a predvsem tudi upniki gospoda Kende. Vsi ti složno, iz nacionalnih in mo-raličnih razlogov, zahtevajo odložitev dražbe in so složni v tem, da bi bila sramota, ako bi nad Blejskim jezerom mesto pesmi pobožnih romarjev in navdušenih občudovalcev njegove krasote, zaropotal zamolkli glas eksekutorskega bobna... Zopet lep uspeh našega tenisa Poreče, 18. avgusta. Včeraj se je v Po-rečah končal mednarodni teniški turnir, na katerem so sodelovali tudi naši teniški igrači ter dosegli lep uspeh. Jugoslo-venka Kovačeva je zmagala v singhi dam proti Avstrijanki Herbstovi, v mešanem doublu je jugoslovensko-avstrljska kombinacija premagala av\sirfcisko-ndonu. Dubrovniški profesor dr. J. Tadič je pred leti izdal malo knjižico pod naslovom »Mirko Pracatovič-Pracat — prilog istoriji du-brovačkog pomorstva«. To delce, plod dolgoletnega raziskovanja po dubrovniških arhivih, prestavlja v naš .vek silno zanimivo osebnost, ki je ponesla zastavo naše trgovske mornarice v široki svet. Pracatovičeve laclje so trgovale po vsem zapadnem delu Sredozemskega morja ter mimo Španije Knežji dvorec s kipom velikega dubrov-niškega mecena (desno spodaj) navezale trgovske stike celo z Londonom. Lile Mihe Pracatoviča, začetnika našega pomorstva. stopa v ospredje ter odkriva zani-m v del dubrovniške preteklosti. V prvem četrtletju 17. veka so nemiri silno razburkali takratno Evropo. Na Balkanu je divjal strašen vihar, osmanske čete so pregazile zemljo daleč v srednjo Evropo. Po bitki pri Mohaču je propadlo ogrsko kraljestvo, z druge strani so kljuvale v evropsko jedro ljute verske borbe. Martin Luther je sprožil proti Rimu val reformacije in zapisal Nemcem novo sv. pismo v narodnem jeziku. Gospodarji Francije so vdirali preko Apenmov, strastni angleški vladar Henrik VIII. je prekinil vse vezi s papežem. Dunaj—trdnjava katoličanstva, se je tresel pred prodirajočo turško armado. V tej nemirni, prevratni dobi, ki je v zgodovino postavila velike može Karla V., Filipa II., Henrika VIII., Elizabeto, Luthra, Michelangela, Shakespeareja, Sulejmana, Sokoloviča in druge, je v tihem zavetju Lop uda potekala mladost Mihi Pracatovi- cu. Nov rod pomorščakov Lopudjani so bili že od nekdaj izvrstni pomorščaki. Sosedni Mljet je bil oporišče saracenskih gusarjev. Benečani so imeli na njem kazensko kolonijo in zatočišče gobavcev. Priimek Pracatovičevih prednikov Kresjatičev priča, kako težke boje z nemirnimi sosedi so vojevali stari Lopudjani. In že obzorje Lopuda samega je izklesalo lik vrlih pomorcev. Zapadni lopudjanski zaton sliči velikemu alpskemu jezeru, ki ga je priroda vložila na jug toplih dalmatinskih peščin. Brezmejna gladina, ki se širi proti Mljetu, je vlila v duše otočanov krepki nagon po vedno nemirnem morju. Usoda je vcepila ljudem v tem kraju vztrajno borbenost, utelešeno kljub nemirnemu pej-sažu, ki ga stvarjajo kršne planine nad ljubkim zelenilom dubrovniške okolice. Greben Mljeta se nalik staremu vulkanu dviga iz morja, kakor da bi še zmeraj skrival v sebi potresne krče, ki so stresali in razdejali Lopud in Dubrovnik. Pracatoviči se spominjajo prvič 1. 1356 na. Sipanu, odkjer so se konec 15. veka priselili na Lopud. Bili so pravi otočani, istočasno seljaki ribiči in pomorci. Takšen tip življenja je diktirala, zemlja, ki je bila pre-revna, da bi mogla hraniti svoje lastnike. Morje je bilo važnejši vir dohodkov. V takšni okolici, kjer je bilo treba že zgodaj prijeti za trdo delo, se je rodil 1722. Miho Pracatovič. Na Lopudu se je v samostanski šoli naučil čitati in pisati. Mogoče je kedaj zašel tudi v Dubrovnik, kjer se je presenečen pasel na razkošju in brezbrižnosti takratnega življenja, ki se je posebno po veliki kugi leta 1527. vrglo v slepo pirovanje. Kajti v času, ko se je Evropa stresala od nemirov, je mirno plula mala ladja dubrovniške države. Ko so krvavele naše zemlje pod turško in benečansko pohlepnostjo, so modri dubrovniški senatorji zamenjali okrilje ogrskih kraljev in za ceno zlata odkupili mir od Turkov. Z umom in zlatom so si Dubrovčani znali zagotoviti srečo in mir sredi razburkanega morja. Navezali so dobre stike hkrati z Rimom. Dunajem, s Carigradom in Madridom. Evropa krvavi — Dubrovnik plese Stari temperamentni dum Maure Vetra-nič, benediktinec z otoka Sv Andrije, v svojih delih zanimivo opisuje takratni Dubrovnik Ko je padala krščanska raja na Balkanu in je kuga razrahljala meščansko življenje dubrovniških gosparov sc se preostali krčevito oklenili naslad in uživanja. V trumah so romali zahvaljevat se k Gospi od Šunja, po mestu je pa rajal karneval vse leto. Svet je izgubil ravnotežje — pesem ples in ljubavni užitek to*je bila os življenja takratne republike. Takole se je pomolil dum Maure Vetranič nad izkvar-jenim svetom: neka se svit ovi, u bludu ki tone, opeta ponovi u stare zakone .. Biseru i zlatu i svili grimiznoj i finom skrlatu škrati vlas, Bože moj... Takratni Dubrovnik je kljub nesigurni dobi znal izkoristiti trgovsko konjunkturo. Bogastvo in razkošje je raslo, luksus je skvaril krepostne običaje. Pomorci so v Levantu spoznali prefinjenost renesanse, lagodnost življenja so prenesli v domačo zemljo. Dum Maure ostro kara dubrovniške dame: »Najliše gdi žene sadanjijeh vremena nose oplažene prsi i ramena pot tuž-nijem skrlatom, biserom i svilom vezeno. Svila se taj plazi, neko se duša mi pakljen jaz zajazi, gdi je plač suzama ... čemu bje-le rukavice, i od moška miriš lijepi, ali voda od ružice, čijem vas djaval tako sli-jepi? ... Pokli tijelo golo i nago bit če skoro ukopano, što je kamenje toj pri-drago u prstenje ukovano?... Što li prsi j i ramena takoj naga vi nosite, do sred mi-šce oprašena, pokli v zemlju pohodite? Svi do pasa nafrapani, čemu li su ti sajuni, od-koli su vaši stani, gdi su žabe i škarpjuni? Što li svilu i grimize u podveze upljetate, gdi kombali zlatni vise, ke biserom ispli-jetate?« Od martinčka do milijonarja Kakor glas vpijočega v puščavi so bjj^ besede starega benediktinca, ki je po rou-seaujevsko klical ljudi, naj se vmejo nazaj k rodni zemlji. V mirnem lopudskem zatonu je medtem jadral mali Mijo Pracatovič na morje, da na malem brodu svojega strica Dživa prejme prve nauke o pomorstvu. Ob mirnem vremenu so ga kapeta-ni z drugo deco vred seznanjali s tajnami brodarjenja in pomorstva ter jih pripravljali za bodoče kapetane. Z osemnajstim letom so taki dečki postali brodski pisarji, po sedem, osem letih vodstva administrativnih poslov na brodu so že bili samostojni zapovedniki ladij. Ni znano, kakšni so bili prvi uspehi mladega Pracatoviča Legenda pripoveduje kako je morje pogoltnilo prve njegove ladje. Dvakrat je mladi pomorec doživel polom svojega imetja in ves strt je nekega jesenskega dne sedel na peščini pred očetovim domom v Lopudu. Na kamniti zid se je plazil martinček, gaščarica in vselej ko je bila že skoro na vrhu, je zdrsnila na tla. »Kakor moja pot,« si je mislil mladi Pracatovič, »hotel sem k visokemu cilju, pa sem naenkrat globoko padel.« Pazljivo je motril gašče-rico, ki se je znova pognala po gladki steni in spet padla v pesek. Trenutek je kakor razočarana obležala, nakar se je z novo voljo zaletela po steni in jo preplezala. Primer, pravi legenda, je vlil Mihi novega poguma v spoznanju, da je le v zdržnosti in vztrajnosti uspeh gotov in osokoljen se je spet podal na morje, v široki svet... In vrnil se je, pravi ustno izročilo, po mnogih letih bogat in slaven. Dubrovniški senatorji in sam knez so pozdravljali lopud-janskega pomorca. S spoštovanjem in občudovanjem so zrli za imponirajočo postavo moža, ki je v svetu dovršil veliko šolo življenja, na katero ga je bil napotil svetli nauk malega martinčka. Brez dece ... Prva Pracatova žena — v kupčijskih stikih z zapadnim svetom si je bil privzel priimek Prazatto — je bila z otoka Šipa-na, hči Tome Brailona. Z njo se je bil poročil 23-letni Pracatovič in v dubrovni-škem arhivu je shranjena njena oporoka, kjer prepušča imetje možu »Michele di Paolo Prazatovich«. Kmalu po smrti prve žene se je 29-letni Miho poročil s Vico Krivonosevič-Sagro-jevič, iz ugledne kapetanske rodbine na Ši-panu. Vicin brat Niko se je poleg pomorstva bavil tudi s matematiko in navtiko. Njegovo delo »Razgovor o različitim morskim mijenama Zapadnoga oceana« je izšlo v Benetkah 1574. Mlada in bogata Viča je vžgala Pracatoviču novega impulza, spet se je podal s svojimi ladjami na morje in v nekaj letih je že bil bogataš. Zapustil je morje in se bavil izključno s trgovino. V tej dobi je vladalo v mediteranskem svetu veliko pomanjkanje žita in vojne homa-tije vsenaokrog so trgovsko blago silno podražile. Tri leta je Pracatovič trgoval z ladjami ob španskih obalah in dalje na Angleško. Iz te dobe je tudi legenda, kako je španski kralj Karel V., kateremu je Pracatovič posojal celo denar, povabil našega pomorca k sebi. Kralj se je baš bril, ko je vstopil Pracatovič. Vladar mu je ponudil, naj si izbere kakršnokoli nagrado za svoja dela. Miho da je nato odgovoril: »Dovolj sem premožen, ne iščem bogastva in časti, ker sem vladar svojih ladij. Tudi visokega naslova nočem, saj sem dubrovniški meščan. Naj mi Vaše Veličanstvo pokloni to haljo, da jo čuvam za spomin na Vašo milost«. Ostanek te zanimive legende, v katero je narod odel lik velikega pomorca plašč iz bledo žolte, težke svile, s katere vise zlato svilene rese, hranijo še dandanes kot dragoceno relikvijo v malem lopudskem muzeju. Bogat se je vrnil Pracatovič na svoj dom. Več milijonov današnje vrednosti v zlatu je obsegalo njegovo premoženje. Ugleden, uvaževan mož republike je začel kupovati hiše, zgradil je palačo v Dubrovniku in dvignil nov dvorec na domu svojih očetov. Vsaka palača je imela svojo zasebno kape- lico. Smisel za umetnost, ki jo je prinesel Pracatovič iz tujine, so izpričala najlepša dela sodobne umetnosti, s katerimi je okrasil čerkve in domove V daljni Angleški, kjer je Henrik VIII. brisal sadove katoličanstva, je Pracat odkupil diven oltar Marijinega vnebovzetja in ga postavil v staro cerkev Gospe od Sunja. Štuartovske rože še danes odkrivajo poreklo tega oltarja. In ko je bil Pracat na višku svojega življenja, neizmerno bogat, ugleden prijatelj vladarjev, ga je potegnila v svoj krog Cvijeta Zuzorid, Aspazija dubrovniške republike Ko se je Pracat vrnil z morja, je bilo Cvijeti komaj 14 let. Toda na jugu žene naglo dozore in deklič, ki je privlačil za seboj trume mladih vlastelinskih gosparov, je naenkrat postal zrela žena, središče dubrovniške družabnosti in duhovitosti. In ko se je omožila s plemičem, bogatim trgovcem iz Firence, se je še zmeraj vračala v belo mesto ob Jadranu. Nalješkovič, Marin Držič, Vetranič, Zlatarič in Pracat so bili ljudje, ki so vznikli iz ljudstva In čudo bi bilo, če bi se inkarnacija lepote takratnega Dubrovnika, Cvijeta Zuzorič in vtelešena moč zlata, Miho Pracat ne bi srečala. Izročilo pravi, da je bil Pracat naj-vernejši občudovalec Cvijetine lepote. Občevanje z Zuzoričevo je izoblikovalo Pra-catov okus za umetnine, ki so se ohranile v njegovi dedščini. Dve zvezdi. Cvijeta in Pracat, moč lepote in bogastva, sta zatem-nila slavo sodobnih dubrovniških patrici-jev. Književnost in bogastvo sta cveteli v Dubrovniku v času, ko je Nikola Šubič izgubil glavo pod Sigetom. Dubrovnik, ponosna republika na skali južnega Jadrana, se je zabaval v senci milosti mogočne Visoke Porte istočasno ko šo v Posavju kmečki upori dosegli epilog svoje tragedije in je razbeljena železna krona prizadejala strašno smrt vodji Matiji Gubcu. Literarno zgodovinski biografi naglaša-jo, da je Cvijeta kljub svoji slavi, družabnim uspehom, učenosti, pesniškemu daru in lepoti ohranila pošteni glas. Praca-tov sodobnik Shakespeare je sicer nekje zapisal: Bodi hladna kot led, čista kot sneg, vendar kleveti ne uideš! Naša Aspazija, hči dobrih trgovcev in opreznih pomorcev, žena bogatega Firenčana, si je znala sredi vseh avantur ohraniti dobro ime. Za plemenito srce — dušo v bronu Na Iiijin dlan 1. 1007. je v 79 letu umri Mihajlo Pracat v svojem dubrovniškem domu. Pokopan je bil v samostanu malih bratov pni vratih na Pilah. Preživela ga je njegova druga žena Vrica in kod tolrikri bo-gjaiti dmbrovniiškii rodovi, je tudii Pracaitov rod ugasnil sterilno, tragično brez potomcev. Že 11 let pred smrtjo je Pracat seslta-vil oporoko. Svoji ženi je določil dohodke od kap al a v neki napolski banki. Po njeni smrti naj preostali denar pniipade republiki. Drugo premoženje je razdelil cerkven in bratovščinam, največ samostanom ki poučujejo mladež. Bogat delež je daroval mestni bolnici, velike usitanove je določil zia siromake. Svoje kmete je oprostil dolgov in siromašne sosede s Koloče-pa je rešil plačevanja cerkvenih davščin. Za pltačo župnikom je določil posebno glavnico, svoje služabnike je poplačal z denarjem in hišami. Pracatovi dvori so danes razdejani. Turisti se radovedno ozirajo na njegov bronasti spomenik v knežjem dvoru. To Gin-oome^tiievo delo je postavil leit/a 1638. senat* dubrovniške republike »civi bencmeri to«, zaslužnemu meščanu Mihi Pracatoviču. — Pracatu 31 let po njegovi smrti. Je to edini spomenik, lci ga je kdajkoli svojiim zaslužnim meščanom postavil dubrovniški senat. ZnačFroo je mišljenje gospodarjev male republike, ki so priznavali vrlinam podjetnega, premožnega pomorca Pracat« večie zasluge kakor nekaterim uglednim meščanom, ki so za svobodo svojie domovine umrli strašne «mrti v turških ječah. Kralj Edvard se sprehaja v Trogiru Praznik narodnega delavstva na Javorniku Velika udeležba pri svečanem razvitju prapora Jesenice, 18. avgusta. V soboto in nedeljo je imela marljiva podružnica NSZ na Javorniku svoja slavnostna dneva, ki ostaneta v kroniki te organizacije izredno pomembna V sobo- popolno soglasje delegatov in vrhovnega vodstva. Ob 14, je bil sprejem gostov na železniški postaji, potem pa se je sestavil iep sprevod, ki je s prapori in godbo na čelu krenil skozi vas pred Sokolski dom, prapora županovi soprogi g. Bzjakovi na njenem domu v Mostah. Igrala je godba »Planinke« iz Hrušice in zbrala se je velika množca ljudi. Pozdravni govor je izrekel predsednik podružnice NSZ na Javorniku g. France Kralj, ki je tudi čestital županu k njegovi 50-'etnici in obema zakoncema k njuni srebrni poroki. Govorili so tudi zastopniki Narodne odbrane, Narodne strokovne zveze, občnske organizacije JNS na Javorniku in Sokola Koroška Bela — Javornik. Pozneje se je vršil v Sokolskem domu > na Javorniku družabni večer- na katerem so s'.ari sokolski in naciona'ni de-avci izmenjali marši-katero bodrilno in prijstno besedo. V nedeljo dopoldne so se v Sokclskem domu vršila posvetovanja voditeljev podružnic NSZ in delegatov. Pokazala so to zvečer se je vršila podoknica kumici kjer je bil stik in pozdrav. Na slavnostnem zborovanju je govoril g. dr. Jože Bohinjec, ki je orisal težko borbo jugoslovenskega delavstva, da bi se pri nas uresrJičil izrek častnega predsednika češkoslovaške republike Mfe.-:aryka: Socialna politika ni miloščina, ona je zakonito zajamčenje družabnega, pravnega in gospodarskega položaja delovnega človeka. Govoru je sledilo slovesno razvitje prapora, katerega je kumrca ga. Bizjakova izročila predsedniku podružnice g. Kra'ju, ta pa praporščaku " g Trevenu. Na zborovanju so govorili zastopniki Delavske zbornice, oblastnega odbora Narodne odbrane- organizacije narednih železmičar jev, Narodne strokovne zveze in med strokovnega odbrra. Pomembnemu zborovanju je do odhoda vlakov sledila prijetna zabava . Množice pri dirkah na Krškem polju Svečan sprevod je izostal — Vsega je zmanjkalo Krško, 18. avgusta. Dirkalno in jahalno društvo v Krškem, ie tudi letos priredilo na zgodovinskem Krškem polju tradicionalni kmečki praznik in konjske dirke. Nameravalo je prireditev ponoviti v običajnem obsegu in s sprevodom okrašenih voz z različnimi prizori iz kmetskega življenja. Za prireditev je vladalo ogromno zanimanje, ker so poleg domačih objavili vesti tudi vsi zagrebški listi, v nedeljo že v zgodnjih urah ie s pri tokom ljudstva Krško oživelo, dopoldanski vlaki iz obeh smeri pa so bili barometer, ki je kazal, da to obisk rekorden. Svečano okrasje, ki si ga je drugače za take prilike nadelo krško mesto, je moralo žal od-pasti, zato pa so bili prijazni tudi beli zidovi. še bolj pa domačini, ki so šli gostom kakor dirkačem v vsakem pogledu na roko. Zastonj so gostje pričakovali sprevod, ki ga kar od nobenega konca ni hotelo biti. Ko so dobili pa pojasnila, so biHi pa tudi tako zadovoljni. Mogoče je prav to dopri- neslo svoj delež k velikanski udeležbi na popoldanskih konjskih dirkah, ki 6o nad vse pričakovanje uspele. Takoj po dvanajsti uri so ljudje peš m z vozili romali na dirkališče, ki je bilo z vso vestnostjo pripravljeno in okrašeno s številnimi mlaji. Do 15. ure se je na dirkališču poleg dirkačev zbrala desettisočgla-va množica, ki je z zanimanjem spremljala vse dirke in burno aklamirala dirkače zma govalce. Vodstvo je zelo spretno izvedlo dirke, nato pa je ogiomna množica zasedla prostore v paviljonih in okoli njih. Razvila se je neprisiljena domača zabava. Razpoloženje je povečala krška gasilska godba, ki je pridno igrala. Najboljši dokaz za ogromno udeležbo je predvsem to, da številni paviljoni, ki so bili z jestvinami in pijačo dodobra založeni, niso zadostovali , in je še pred policisko uro. ki je bila letos določena na 23., dobesedno zmanjkalo vsega. Pri enovprežni dirki za 2 in 3 letne konje (proga 1800 m) je startalo 12 konj Prvo darflo Ivan Kpef BfeeTj^ko, s konjem Makfilkom (proga 1830 m) v 5,30. Drugo darilo: Kerin ml. od Sv. Križa s kobilo Mirco progo 1830 m v 6,00. Tretje darilo Ivan Lipej z Bizeljskega s konjem Ego-nom 1800 m v 6,10- Druga dirka za 4 letne in starejše konje (toplokrvne): proga 2700 m, startalo 12. konj. Prvo darilo Smeh Jože iz Mestini s kobilo Pipsi 279g m v 5,52, drugo Turk Janez iz Roj s konjem Dankom 2820 m v 6,23, tretje Kovačič Franc iz Drame s kobilo Nonius 2700 m v 6,35. Tretja dirka A; jahalna galopna brez zaprek, proga 1800 m. startaio je 6 konj. Prvo darilo ■Stanjko Viljem s konjom Vilanom. drugo Elsner Lotar s konjem Jupitrom, tretje Sort Drago s Cannenom. Tretja dirka B; Prvo darilo Košak Ivan »Praina« 2,31, drugo Mencin Ignac z Muro 2,32,5. Četrta dir ka; za amerikanske dirkače domače reje, proga 2700 m, dodatki za vsakih 500 Din 50 m. Startalo je 6 konj Prvo darilo Petan Josip iz Sromelj z Danico '2800 m v 5.47, drugo Blažek Artur iz Zagreba s Carmen 2740 m v 5.59, tretje Križanec Hubert z Dobove s Princem 2700 m v 6,25. Peta dirka: dvovprežna za toplokrvne konje, proira 1800 m dodatki za vsakih 500 Din 40 m. Startalo 6 parov. Prvo darilo Petan Josip iz Sromelj. Dianira-Pipsi 1950 m v 4,15, drugo Lipej Ivan Bizeljsko. Egon Makfilko 1700 m v 4,31, tretje Mencin Jože, Drama. Mura-Danke v 4,31,5. Šesta dirka: jahalna galopna z zaprekami, proga 2700 m. startalo 8 konj. Prvo darilo Staniko Viljem, Zagreb, Soka 5^6, drugo Wolf Rihard, Zagreb, Jupiter. 5,56,5. tretje Ilerzog Ali-ce, Zagreb, Gidran, 5,57. Tragična smrt otroka Celje, 18. avgusta. Okrog 10. dopoldne je peljal Janez Ačko hlapec pri posestniku Galetu na Zgornji Hudinji pri Celju, z dvema konjema uga-ske iz Zgornje Hudinje proti Lahovnl. Neprevidni hlapec je korakal nekaj metrov za vozom. Ko sta prispela konja z vozom do hiše posestnika Ivana Brenceta na Zgornji Hudinji št. 109, se je na cesti pred hišo igrala Brencetova 18 mesecev stara hčerka Ljudmila. Ko je prišel voz do nje, jo je vaga voza zadela z vso 3ilo v glavo in izbila desno oko. Deklica je dobila tudi veliiko rano nad desnim sencem in poškodbe na desnem licu. Ljudje so takoj prskočili otroku na pomoč, toda ves trud je bil zaman. Otrok je že čez 15 minut podlegel peškodbam. Ob tej priliki opozarjamo voznike, naj se točno ravnajo po cestno-policijrkih predpisih da ne bodo s svojo lahkomiselnostjo ogrožali Človeških življenj. Tri smrti v treh dneh Zagorje, 18. avgusta. V treh dneh trije mrliči v majhnem naselju Kotredežu. — tega ljudje že davno ne pomnijo. V soboto popoldne so pokopali rudarjevo vdovo Marijo Urbanijo, ki je po enem letu sledila ljubljenemu možu v večnost. V nedeljo dopoldne so pa pokopali posestnko Ano Klanci šarjevo iz Pra-proč. Pokojnaca. je silno žalovala za svojo hčerko Marijo, ki je meseca junija, kakor to čitatelji še pomnijo, zaradi nesrečne ljubezni skočila v navzočnosti svojega fanta Albina Dežmona >pri cesarski kamri« v Savo. Pogreba blage matere se je udeležilo mnogo ljudi. Med pogrebca je bila t-udi 40-let-na posest-nica Marija Lebnova, po domače Tomaži jeva. Naslednji dan, v ponedeljek ob 10. je Lebnova stopila v kuhinji pred peč, da bi zakurila za kosilo. Nenadno se je zgrudila in obležala. Otroci so hiteli klicat očeta, ki je delal na polju. Ko je pritekel domov, je na vso žalost u videl, da je draga žena mrtva. Pokojnica je bila hčerka premožnega posestnika Sotenška in na glasu skrbne gospodinje. Možu je zapustila 6 otročičev, ki bodo pač bridko občutili izgubo dobre mamice. Odpusti delavstva Celje, 18. avgusta. Gradbeno podjetje Nassimbeni je odpustilo 100 delavcev, ki so bili zaposleni pri regulaciji Savinje, z utemeljitvijo, da zaenkrat ne more nadaljevati regulacijskih del zaradi spora z železniško upravo, ki zahteva napravo pragu v Savinji pri tre-merskem železniškem mostu. Sedaj delajo farno v kamnolcmu, kjer je zaposlenih kakih 40 delavcev, ki so prenehali stavkati- Včeraj popoldne so se spet pričela pogajanja med omenjenim pedj^jem in zastopniki stavkujočega delavstva. Zagorje, 18. avgusta. Število brezposelnih delavcev narašča. Z zavidanjem eitamo Zagorjani poročila, da se marsikod razmere izboljšujejo. Pri nac je Dukičevo podjetje, ki je v kotredeškem rovu vršilo razna dela, že pred 14 dnevi odpustilo 12 delavcev. Vsi ti hodijo dnevno, na občino prosit, da bi jih kje zaposlili. V nedeljo pa je bil na občinski deski nabit razglas, da je na Slačniku pri gradbi ceste odpuščenih 10 delavcev. Razumljivo, da so siromaki, ki so dela zmožni in bi radi prijeli za kramp, samo da bi kaj zaslužili, potrti pa tudi ogorčeni. Obljube pred volitvam mi so pač bile zapeljive, a zdaj so težko izvedljive. To mora marsikateri izkusiti na svoji koži. Zato ni čudno, da zagorsko delavstvo popolnoma drugačnih misli čaka na jesenske občinske volitve. Nestanek Franca Korošca ostane nepojasnjen Maribor, 18. avgusta Pred mariborskim velikim senatom je danes stal 32-letni Aleksander Perš, da je v noči na 16. oktobra lani oropal posestnika Franca Korošca iz Tulincev in ga vrgel pri Mariboru v Dravo. Obtožnica, ki je opisala burno preteklost obtoženca, mu je očitala, da je Korošcu ugrabil 20.000 Din. Za Korošcem ni sledu. Razprava je trajala pet in pol ure. Veliki senat pa je Aleksandra Perša oprostil vsake krivde in kazni, ker ni bilo direktnih dokazov za njegovo krivdo. Državni tožilec je prijavil proti sodbi priziv na višjo instanca Domače vesti * Obisk Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v 8t Vido. Ko je ▼ ponedeljek dopoldne knez namestnik Pavle obiskal obrtniško razstavo v Št. Vida, je bil med predstavniki šentviških ustanov in organizacij, ki eo ga pozdravili, tudi poslanec g. Albin Kotnaa, ki je visokemu gostu razložil težavne razmere, v katerih živi prebivalstvo ljub!jamskega »reza. * Bibliotekar kongresne biblioteke v \Vashingtonn dr. Slavko Cerič je prišel na obisk v svojo staro domovino, potuje pa tudi službeno, da bi uredil zveze med vashingtončko kongresno biblioteko in knjižnicami r naši državi. Dr. Cerič je v ameriški kongresni biblioteki zaposlen kot strokovnjak za jezike in zakonodajo slovanskih držav. Poleg tega sodeluje v mnogih ameriških časopisih. Dr. Cerič je napisal več razprav o Jugoslaviji, njegova doktorska disertacija pa je bila zanimiva študija »Sarajevo«, ki vsebuje mnogo zgodovinskega gradiva o sarajevskem atentata m o našem nacionalno-revoluciooar-nem pokret«. Ugledni znanstvenik se je mudil nekaj dni v Zagrebu, obiskal pa bo tudi Ljubljano in Se nekatera druga mesta. * Obisk uglednega nemškega znanstvenika. V Varaždin je prispel prof. Robert Emil Gartner iz Heidelberga, ki proučava v naši državi gospodarske in kulturne razmere. Kot gost primarija dr. Šanjeka bo obiskal nekatere medmurske kraje. PARKETI cenejši kot ladijski podt Torej? REMEC & C tovarna parketov in upognjenega pohištva, DUPLICA — KAMNIK * Počastitev spomina velikega črnogorskega junaka. V Kolašinu v Orni gori so te dni položili v preurejeno grobnico kosti največjega junaka vsega okoliša, brigadirja Dragiše Perkova Medenice, ki je umrl v visoki starosti leta 1924. Dragiša Medenica se je udeležil bra-hro vseh borb, ki jih je Črna gora vodila za osvobojen je od leta 1850 naprej. S Turki se je boril blizu Kola-šina. ko je bil star šele 17 let. Z največjim junaštvom se je odlikoval pri zavzetju Bara, na Vučjem dolu, Ostrogu. na Jezerih, pri Lipovu in v Poljih. Zaslužil si je vsa črnogorska, mnoga srbska in jugosloveo-ska. a tudi ruska, francoska in grška odlikovanja. Dičila ga je tudi velika duhovitost in mnoga njegova pripovedovanja in duhoviti domisleki so med ljudstvom v živem spominu in tudi v zbirkah anekdot iz življenja Črnogorcev. Vse svoje življenje je Dragiša Medenica posvetil nacionalni stvari, mnoge njegove vrline in dolžnosti pa je prevzel njegov naslednik brigadir Miloš Medenica, ki se je proslavil v bitki pri Moj-kovo« leta 1915. * Nad 10.060 izletnikov na Sušaku. Na praznik m r nedeljo je dosegel Sušak rekord v letošnji fcujsko-prometni sezoni. Prispelo je nad 10.000 domačih in tujih izletnikov. Z vlaki se jih je pripeljalo nad 6.000. Zagrebčanov je bilo okrog 3.000. iz Prage pa je prispelo nad 800 izletnikov. Velike množice izletnikov so pripeljali tudi avtobusi in parnik i. * Redukcije našega zračnega prometa. Iz tehničnih razlogov je ustavljen let češkoslovaške amfibije na progi Sušak—Split— Dubrovnik. Po programu bi moral biti ustavljen promet na zračni progi Zemun— Sarajevo—Dubrovnik že konec tega meseca, a ker se je pričel mesec dni pozneje, rti izključeno, da bo ta proga še nekaj časa obratovala, kar bo v interesu našega tujskega prometa in turistov. Na progah Zemun—Niš—Skopi je in Skoplje—Bitolj—Ze- mun bo ustavljen promet 31. t. m. Obe progi sta se pokazali kot nerentabilni. Istega dne bi morala biti po program« ustavljena tudi proga Ljubljana—Sušak—Z^eb. Potem bo ostala od domačih zračnih ^og v prometu samo proga Zemun—Borovo—Zagreb do 1. oktobra. • Lovske zanimivosti z Gorjancev smo prejeli; Gospod ki je tožil pod gornjim naslovom v nedeljskem »Jutru« št. 188-, da ni mogel najti lastnika znamenitega rogovja zadnjega jelena, ki je bil ubit v Gorjancih 1. 1821. mi o katerem smo pisali v začetku avgusta, 6i je žal slabo prečital članek pod gornjim naslovom v »Jutru« št. 180. Povprašati bi moral na Draškovcu pr: posestniku g. Jordanu ob Krki, kakor smo v prvem članku pravilno napisali. Zal je povpraševal okoli Ijndi. ki o tem ničesar ne vedo. »Jutra ni prineslo o tem v št. 180. nič netočnega. V izpopolnilo prvega članka smo izvedeli še naslednjo zanimivost. Gams. ki je bil ubit pred nekaj leti v Gorjancih, je bil že tretji. Najpreje se je pojavil v gorjanskih gozdovih gams samec. Razumljivo, da tu ni našel družbe po svojem okusu. Zato je začel zahajati v svojem samskem dolgočasju med domačo drobnico, ki je je mnogo v Gorjancih zlasti na hrvatski, ali kakor pravimo pri nas, na »laskic strani. V tej družbi je postal gams prava avtoriteta in celo »fuhrer«. Nekajkrat se je zgodilo da je odgnal uniiatskim Žum-berčanom čredo drobnice in jo pripeljal preko Gorjancev do prvih naših vasi. Mi-hovčani so pobeglo drobnico zajeli in jo potem zopet vrnili lastnikom ♦ Ribničani bodo igrali veliko vlogo na jesenskem veleseimu od 1 do 13 septembra na razstavi >Za naš les<, ker pokažejo svojo slovito »suho robo« in druge izdelke iz lesa. Zlasti naše gospodinje jih bodo občudovale ker še marsikatera ne ve, da si lahko s cenenimi domačimi izdelki nado mesti drage predmete za kuhinjo in pranje. Na tej razstavi bodo pa Rjbničanom delali družbo tudi selški izdelovalci sodčkov in sodarski mojstri ter drugi obrtniki, ki obdelujejo le6, v prvi vreti bo pa seveda pri vlačna razstava pohištva, ki bo letos po sebno bogata. Kmet, ki izdeluje suho robo. zobotrebce in sodčke in pa obrtnik najbolj občutita krizo, zato naj si pa naše gospodinje olajšajo težke čase z nakupom njihovih odličnih izdelkov. * Stavka avtotaksijev v Beogradu je končana, ker je mestna občina privolila, da se bo kaldrmiinski prispevek lastnikov avtotaksijev spet znižal na letnih 125 Din, kakor je bilo poprej. Določeno bo tudi maksimalno število avtotaksijev in šofira-nje bo prepovedano vsem, ki nimajo potrebne kvalifikacije. * Cene vstopnicam in legitimaciam za obisk jesenskega ljubljanskega velesejma za trisfte, lci bodo na podlagi rumene železniške izkaznice po 2 Din izkoristili 50*/» popust na železnici: a) če je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 Dim dobi obiskovalec pri veiesajemskd blagajni legitimacijo za 10 Din in ima pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) če je karte veljala do 60 Din dobi obiskovalec legitimacijo za 15 Din in ima pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma; c) če je karta veljala čez 60 Dn dobi obiskovalec legiitAmaoi-jo za 25 Din, loi daje pravico na šest dnev. nih in šesrt večernih obiskov velesejma. Za Ljubljančane m tudi teste, kii se voznih olajšav ne bodo poshižtili, stane legitimacija 25 Din m velja za 13 dnevnih m 13 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten obisk velesejma. stane 10 Din. ♦ >P«tnikor< izlet na jesenski vele-sejem na Dunaju. Zastopništva društva >Putnik« v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj z Avstrijskim turist, uredom v Zagrebu organizirajo za jesenski velese-jem velik izlet s specialnim vlakom na Dunaj. Odhod izletniškega vlaka v soboto 5. septembra okoli 22. iz Zagreba čez Zidani most. Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane potujejo do Maribora z rednim vlakom v posebnih vagonih 5. septembra ob 18.23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe še iste- Zaprtje, nenormalno razpadanje in gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. OgL eeg. ft. ®«M» ga dne okoli 8. Na Dunaju ostanejo izletniki do 10. septembra. Cena vožnje Zagreb -Dunaj in nazaj 280. Din- v Ul razredu in 380. Din v II. razredu; Maribor-Dunaj in nazaj 240. Din. v III. in 30«) Din v II. razredu. Potuje se s kolektivnim potnim listom ki stane z vizumom 50- Din. Prijave in vse informacije v biletarnicah »Putnika« in pri Avstrijskem turistiakerti uradu, Zagreb Praška ul. 9 do 25 avgusta. ♦ Avtnizleti: 5. do 9. sept. na Dunajski velesejem, 6- do 8. sept. v Benetke in Pa-dovo. Prijave: Izletna Okornova pisarna Ljubljana, hotel Slon. tel. 26-48. ♦ Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo, znani »Chrjstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 dnevno v pisarni (tudi pismene, zahtevajte nove brezplačne prospekte- ♦ Tovarna JOS. REICH 6pfejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo Zopet zima ... ^" Lntz. Iz Ljubljane u— Na naslov mestnega načel »t va so naslovili nekateri stanovanjski najemniki v mestni hiši v Svabičevi ulici 15 prošnjo, naj ne upošteva neosnovanih ovadb o kršenju hišnega reda Nekaterim strankam je bilo stanovanje sodnijsko odpovedano baje samo na podlagi takih ovadb, ne da bi se bil kdo prej prepričal, če so resnične Najemniki prosijo mestno na-čelstvo, naj vsako zadevo po zanesljivih ljudeh preišče, da n©. bi bila komu s stanovanjsko odpovedjo storjena krivica in da bi se tako klevetništvo odpravilo. o— Na Ul. državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni izpiti rednih in privatnih učencev ter razredni izpiti 24. t. m. popoldne po razporedu, ki bo 23. t. m. objavljen v šolski. veži. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 27., popravni višji tečaj ■ni izpiti pa 28. in 29. t. m. Vpisovanje lanskih učencev bo 2. septembra od 10. do 12. v lanskih učilnicah. Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne za začetne črke A-H popoldne za I-L, 3 sept. dopoldne za črke M-Š. popoldne za črke 1-2. Vpisovanje tujih učencev bo 4. in 5. sept. dopoldne in popoldne v ravna teljevi pisarni. Vsi izpiti in vpisovanja todo v dosedanjem šolskem poslopju v Vegovi ulici. Kdaj bo začetek rednega pouka v novem šolskem poslopju za Bežigradom, bo pravočasno objavljeno. u— Druga počitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici danes ob 18. z avtobusom pred Mestni dotm. Reditelje vabimo, da pridejo po svoje malčke. u_ Putnikov dnevni avtoizlet v Sušak — Opatijo v 3 urah 60 Din. Zopet zima... V* ^—f Lutz. Iz Celja e_ Predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovdč Fran Se je vrnil z dopusta in prevzel zopet posle sodne uprave pri okrožnem sodišču v Celju. ., e— Ljubosumnega napadalca je zabodel v trebuh. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 20-letni posestnikov »iin Jože Robič n Loke pri Žusmu zaradi težke telesne poškodbe. Robič je v nedeljo 7. junija zvečer spremljal Heleno Peničevo do njenega doma v Dobrini pri Ztfemu. Pni dekletovem domu je čakal nanj 28-tetoi dninar Martin Vrhovšek iz Hraetja pri Zusmu, ki je bil na Robiča ljubosumen »radi dekleta. Ko se je Robič poslovil od dekleta, mu je Vrhovšek zastavil pot, ga ozmerjal, nato ga je pa udaril & palico po glavi in mu zbil klobuk z glave. Kot Vrhovšek ni odnehal in Robič ni mogel pobegniti, je v silofera-nu izvlekel iz žepa nož in zabodel Vrhov-ška v trebušno votlino pod desetim levim rebrom. Poškodba je bila smrtno nevarna. Vrhov ška so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je po nekaj tednih okreval. Robič je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na dva meseca strogega zapora pogojno za dobo 3 let. e— Nesreče pri delu. Ko je 70-letni dninar Jurij Kuster iz Gračiča pri Zrečah podiral v gozdu bukev, je padlo podžagano drevo nanj in mu zlomilo levo nogo. V nedeljo je mlatilnica zgrabila 30-letnega mizarja Karla Resnika iz Zabukovja pri Sevnici in mu zmečkala levo roko. Pri podiranju dreves je padla pod žagana bukev na posestnikovega sina Gregorja Kotarja & Črnega vrha pri Št. Juriju ob Taboru in mu zlomila levo ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefiim »Skrivnosti kitajskega predmestja« in zvočni tednik. Iz Maribora a— V častnem spremstvu so pospremili v ponedeljek popoldne številni znanci, prijatelji in sorodniki zaslužnega šolskega ravnatelji Janeza Farkaša na njegovi zadnji poti. Pevci so pod vodstvom zborovodje A. Horvata odpeli pred mrtvašnico žalestrnko »Vio vreme. V nedeljo je bHo samo av-tomobiior in motoeiklov na Polževem okrog 15. T soboto je M dom tako pota, da so morali nekateri gostje preoočevati kar rta tteh, nekaj jih je pa šlo ceio v bližnjo vas Za-wtače. kjer so dobili zasSno prenočišče pri gostoljubnih domačinih. Počasi, toda uspešno gre torej deio za Dolenjsko, kjer se bo dal prav lepo rabiti turizem, če bodo tudi v bodoče na merodaj-nih mestih podpirali prizadevanje onih, ki so »i nadeli težko nalogo pomagati siromašni Dolenjski, kolikor se ji v teh težkih časfc pomagati da. Dijastvo Male antante pri skupnem delu Poslej se bodo vršili stalni kongresi in izmenjave Prve delovne seje akademske Male antante so bile pretekli teden na Bledu in to na željo romunskih in češkoslovaških delegatov, ki živo želeli spoznati lepoto znamenitega letovišča. Zasedanja so prinesla že konkretne rezultate, ki bodo zelo pomembni za sodelovanje akademikov Ru-munije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Pod predsedstvom g. Aleksandra Kan-takuzena je bilo vzeto že v začetku v pretres organiziranje akademskega meseca Male antante, katerega namen bo, da se vsako leto preko počitnic zberejo v eni izmed držav Male antante stotine romunskih, češkoslovaških in jugoslovenskih akademikov. Ti permanentni zborni sestanki akademikov bodo imeli značaj stalnega kongresa, na katerem bodo akademiki Male antante imeli največ prilike, da pok>-že osnove vzajemnosti in medsebojnega razumevanja. Ustfedni svaz českosloven-skeho studentstva kot češki član akademske MA bo organiziral prihodnje leto tak akademski sestanek v Tatrah, med tem ko bo Jugoslovenski akademski savez priredil akademski mesec MiZ leta 1938. na Jadranu, a Rumuni kot tretji na obali' Črnega morja. Poleg tega se je sklenilo, da se takoj pristopi k osnovanju posebnih študentovskih potnih uradov Male antante, ki naj še letos razvijejo polno delavnost v organiziranju turistične izmenjave študentov Male antante. — Posebna točka dnevnega reda je bilo razpravljanje o izmenjavi študentov na m-aksi. Sklenilo se je, da se vrv-t*-«-- izmenjava med jugosloven- . skim in romunskim študentovskim save-! zom, dočim se bo že obstoječa izmenjava med Jugoslavijo in Češkoslovaško okrepila in se bo število zamenjancev povečalo. Osnova za organiziranje izmenjave aka-i demikov Male antante bo že obstoječi dogovor med jugoslovensko in češkoslovaško akademsko zvezo. V splošnem so ugotovili, da so pogoji za tako izmenjavo nenavadno ugodni, zlasti za študente iz Jugoslavije. Po debati, ki je bila zelo živahna in široka, se je definitivno rešilo vprašanje izmenjave ter se je nato sklenilo, da bo storjeno vse potrebno, da se bodo štipendije, ki jih akademikom podeljujejo države Male antante v svrho študijskih potovanj, podeljevale po priporočilu akademske Male antante. O delu seje bo sestavljen obširen referat. — Za časa prebivanja na Bledu so bili rsi delegati predmet splošne pozornosti. Češkoslovaški minister na našem dvoru, g. dr. Girsa je prisostvoval v četrtek 13. t. m. večerji delegatov ter je bil prisrčno pozdravljen. V petek je g. čsl. minister priredil na čast delegatom poseben sprejem v svoji vili. Sprejema so se udeležili tudi člani ljubljanske akademske sekcije Jč. lige in nekateri drugi naši akademiki, ki so slučajno na Bledu. Člani sveta akademske Male antante so zapustili Bled v petek zvečer ob 20. V soboto je bila v Zagrebu seja širšega upravnega odbora Svaza JNAO in so se je udeležili delegati klubov, učlanjenih v tej zvezi vseh naših univerzitetnih središč. Na seji se je razpravljalo o notranjih zadevah Zveze. Med drugim je bilo formulirano načelno stališče nasproti mladinskemu mirovnemu kongresu v Ženevi. V nedeljo dopoldne je bila v Zagrebu svečana seja akademske Male antante in so se je udeležili delegati vseh klubov, včlanjenih v SJNAO. Na sejo so prišli tudi predstavniki vseučili-ških oblasti, tiska, mesta, češkoslovaškega in romunskega konzulata. ★ Konferenco zveze nacionalnih akademikov je otvoril v soboto ob 15. v >Domu rezervnih oficira i ra tujka« na Zrinjevcu v Zagrebu predsednik to*. Niko Marinko-vič. Navzoči so bili delegati iz vse države. Iz Ljubljane je odšla šestčlanska delegacija: za »Edimstvo« predsednik Jež Janko, Kutin Franc in Ribnik ar Miran; za »Jadran« predsednik Zupan Vitomil in Uršič Andrej, a saveaii pododbor ljubljanski je zastopal Klemene. Namen konference je bil rešiti nekatera vprašanja v Brezi z akademsko Malo antanto in kongresom C. I. E. v Sofiji, ki se prične te dni. V nedeljo je bila istotam svečana seja sveta akademske Male antante, ki so ji prisostvovali: podban savske banovine g. Stanoje Mihaldžič zastopnik akad. oblasti in rektorja dr. Hondla. univ. prof. dr. Laza Papovič, podkonzul CSR g. inž. Jo-sef Hladik, podkonzul kraljevine Rumu-nije g. dr. Kneževič, zastopnika mesta Zagreba g. Butorac in g Heinz, prof. dr. Pran Ilešič in vsi delegati Zveze nacionalnih akademikov. Točno ob 10.15 je otvoril svečano sejo predsednik zveze nacionalnih akademikov g. Marinkovič Niko; v toplih besedah je pozdravil goste in vse navzoče. Predsednik AMA g. Kantakuzen se je francoski zahvalil predvsem za gostoljubnost jugoslovanskih tovarišev in naglasil pomen akademske Male antante v borbi za mir in konsolidacijo. Spomnil se je v toplih besedah Viteškega kralja Njegova Izvajanja so napravila globok vtis na vse navzoče. Generalni tajnik AMA g. Vladimir Pošmuny je opisal zgodovino osnovanja te organizacije na lanskem mednarodnem studentovskem kongresu v Pragi. Za njim je govoril g. Beringer, predseckiik akademske zveze CSR Zastopnik Jugoslavije. g. Vojislav Rajčevič je povdarjal, da je AMA rešila predvsem tri važna vprašanja, ki so jih že zgoraj navedli. Dalje sta govorila prof. dr. Laza Po-povič in v imenu Zagreba šolski nadzornik g- Butorac. Predsednik g. Kantakuzen je predlagal pozdravne brzojavke suverenem držav Male antante. Svečana seja je bila zaključena ob 11. V nedeljo popoldne ee je nadaljevala prekinjena sobotna konferenca nacionalnih akademskih organizacij, ki je prinesla mnogo važnih ugotovitev in dragocenih zaključkov. Pokazalo se je ogromno delo SJNAO, ki je organiziral tudi akademsko Malo antanto Razpršena morajo biti vsa skeptična gledanja nekaterih skupin na SJNAO- ki so se pojavljala ob njegovi ustanovitvi in na ustanovni skupščini in kongresu nacionalnih akademikov v Ljubljani. Dokaz temu je veliko priznanje, M ga je dosegel savez s tem. da sta njegova odbornika tovariša Rajčevič in Rapotec delegata Jugoslaviji v stalnem sveta akademske Male antante. Akademiki gostje g bana aavsk« banovin« dr. Viktorja Rožiča. Gospod ban dr. Viktor Ružič je priredil r nedeljo Ob 18. popoldne čajanko v čast inoaemfllkim gcetam. Povabljeni so bili razen članov sveta akademske Male antante tudi člani odbor.. SJNAO in posamezni delegati saveznih pododborov. Izmed ljubljanskih delegatov sta bila navzočna Andrej Uvšič in Franc Kutin. Razen akademikov mo prisostvovali šef. uprave policije, potflsan in drugi odličniki. Čajanka je potekla v prijetnem razpoloženju. Gospod ban m ostali gospodje so pokazali polno zanimanja za potrebe in težnje akadem-sike omladine. V ponedeljek zjutraj ob 1. je del delegatov odpotoval s člani sveta Male antante dalje v Beograd. Poklonili »e bodo na grobu Viteškega kralja na Oplencu potem pa bodo nadaljevali pot v Sofijo na kongres »Oomflederation Internationale des Etu-diants«, ki bo trajal od 19. do 29. t. m. Razgovori v Zagrebu so znova poglobili vezi med dijaštvom vseh treh držav Male antante in uverili Savez jugoslovenskih akademskih nacionalnih organizacij, da je na pravi poti. V Soft ji se bodo vršili tudi razgovori o ustanovitvi zveze slovanskih akademikov. GospodaritTO Slovenija plača 14 odst. vseh neposrednih davkov V letu 1935. smo plačali 262 milijonov »Jugoslovenski kurir« objavlja zanimive Številke o plačilu neposrednih davkov v posameznih banovinah, in sioer za koledarsko leto 1935. List navaja, da je v prošlem koledarskem letu znašal donos vseh neposrednih davkov 1861.1 milijona Din. Tu so upoštevani očitno le neposredni davki, pobrani preko davčnih uprav, (torej brez poslovnega in luksuznega davka, ki se pobira pri uvozu), ker znaša skupna vsota pobranih neposr. davkov preko 2 milijardi Gornja vsota 1861.1 milijona Din se razdeli na posamezne banovine takole: nepo&r. obremen. v odstop davek na prebiv. skup. vsote milj. Din Din dravska ban. 261.6 dunavska ban. 460.2 430.7 110.1 88.5 47.7 47.0 76.4 37.6 301.3 233 200 166 65 61 54 51 46 37 1270 14.0% 24.7% 23.1% 5.9% 4.8% 2.6% 2.5% 4.1% 2.0% 16.3% savska ban. drinska ban. moravska ban primorska ban. zetska ban. varda-rska ban. vrbaska ban Reograd Gornja tabela nam kaže prav znatne razlike v razdelitvi bremen na posamezne banovine. Na čelu stoji dravska banovina, kjer znaša obremenitev na prebivalca povprečno 233 Din. Res je sicer, da doseže ta obremenitev v Beogradu samem 1270 Din, vendar je treba upoštevati, da so davki v mestih vedno večji in bi račun za, samo Ljubljano gotovo pokazal enako visoko, če ne še večjo obremenitev na prebivalca, kakor v Beogradu. U še v dunavski banovini doseže obremenitev na prebivalca 200 Din, preko 100 Din pa je samo še v savski banovini, dočim s« v ostalih banovinah giblje med 37 in 65 Din. Dravska, dunavska ln savska banovina dajo 61.8'/« vseh neposrednih davkov. Gotovo je, da bolj industrijalizirane l novine donašajo vedno več davkov nego agrarne in da je v teh številkah upoštevan tudi skupni davek na poslovni promet, ki se pobira v tvornicah in ga končno nosijo konzumenti deloma tudi v drugih banovinah, kjer nimajo industrije, vendar so na-vzJic temu razlike v obremenitvi prav znatne. Odstotek dravske banovine se je lani znatno dvignil, Slovenija j« dala 14% vseh neposrednih davkov, čeprav predstavlja le 8.2% vsega prebivalstva v državi Tu je treba pripomniti, da se je ta odstotek lani dvignil, saj je znašal v let« 1934. 12.1% v letu 1933 pa 11.6%. Dunavska banovina je dala 24.7n/o skupne vsote, po prebivalstvu pa predstavlja 17.1%. Delež savske banovine znaša 23.1%, po prebivalstvu pa predstavlja ta banovina skoro 20®/». Po absolutni višini vplačanih zneskov odpade na dravsko banovino 261.6 milijona Din, kolikor je bilo v dravski banovini pobrano na neposrednih davkih. V letu 1934. je Slovenija plačala na neposrednih davkih (kakor v uvodu omenjeno brez poslovnega in luksuznega davka pri carinarnicah) le 240.1 milijona Din, t. j. za 20 milijonov manj. Rekordni pridelek pšenice 80.000 vagonov pšenice bomo imeli za izvoz Kmetijsko mrinistrsftvo je sedaj uredilo podatke o letošnjem pridelku pšenice, iz katerih je razvidno, da je pridelek pšenice dosegel rekordno višino, kakršne še ni. smo zabeležili. Navzlic temu, da so žetveni rezultati pOkaaaili povsod izredno ugodne rezultaite, predstavlja ta cenitev izne-nadenje, ker presega najbolj optimistična pričakovanja. Po uradnih podatkih nem je dala žetev pšenice 28.77 milijona meter-skih stotov, medtem, ko j« znašala doslej najugodnejša letina v 1. 1928. po takratnih uradnih cenitvah 28.11 metersikih stotov. y. lasti pa letošnja letina presega zadnji dve loti. ko nismo dosegli niti po 20 milijonov meterskih stotov. V zadnjih letih je znašail namreč pridelek kakor siledi: 1932 1933 1934 1935 1936 14.55 26.29 18.60 19.90 28.77 milijona meterskih stotov Gospodarske vesti = Spremembe pri Industriji aeroplan-skih motorjev. PoroeaJi smo že o znatnem povišanju delniške glavnice Industrije ae-roplanskih motorjev d. d. v Beogradu-Ra-koviei, in sicer od sedanjih 15 na 45 milijona Din. V zvezi s tem povišanjem glavnice so odstopili dosedanji člani upravnega odbr.ra s predsednikom dr. Gedeonom Djundjerskim. Novi upravni odbor tvorijo sedaj: Jovan D. Veselinovic, brigadni general v pok., Miloš Mihajlovič. divizijgki general v pok., Paul Ferrieux, trgovski direktor družbe, Stevan Pavlo vid, pomočnik zunanjega ministra v pok., Milan Mih. Ste-fanovič. direktor Jadransko podunavske banke in Nikola, Najma-n, advokat. Za generalnega direktorja ie imenovan Se rž Škaff. — Tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Minister za trgovino in industrijo je izdal k členu 18. in 21. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov tolmačenje. ki je objavljeno v ^-Službenih no-v.nahi od 17. avgusta. V členu 18. drugem odstavku je dopuščeno starim bančnim dolžnikom da kompenzirajo svoie stare dolgove s kupljenimi starimi terjatvami, in sicer do 50%. Denarni zavod pa je pooblaščen, da odkloni tako kompenzacijo pri terjatvah. ki »o dane v reeskont ali so zastavljene. Po dosedanji praksi so bančni dolžniki čakali, da je denarni zavod polno v gotovini odkupil reeskontirano ali zastavljeno terjatev in so potem zahtevali uporabo določb "lede kompenzacij. Tolmačenje, ki ga je sedaj izdal trgovinski minister pa pravi; Kadar je denarni zavod zaradi nepravočasnega plačila dolžnika prisiljen, da v gotovini odkupi svojo reeskontirano ali zastavljeno terjatev, tedaj ni dolžan izvršiti kompenzacije do 50% v smislu čl. 18. uredbe 6 starimi terjatvami, ki jih je dolžnik kupil, temveč ima zavod pravico zahtevati izplačilo celotne terjatve v gotovini — K 61. 21. uredbe o zaščititi denarnih zavodov, pa je izdano naslednje pojasnilo: Denar od novih obveznosti zavoda (vlog) se lahko plasira tudi v tekoče račune z odpovednim rokom, ki ni daljši od treh mesecev. in sicer na podlagi vrednostnih papirjev ali menic, navedenih v čl. 21. uredbe. = Dob« ve: Upra-va vojno—tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo 4.000 kg okroglega železa ter 20 kg železne žice, do 22. t. m-za dobavo 10-000 kg kovaškega oglja, do 25. t. m- za dobavo 91 raznih brusov, do 26' t. m. za dobavo raznih čaš iz jenskega stekla, do 28. t. m. za dobavo 100 kg fir-neža in barve (oker), do 8. septembra za dobavo svinčenega hromajta- Direkcija drž. rudnika v Kaiknju sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo jeklene vrviice za merjenje in peres za risanje. Direkcija drž. železnic v Subotioi sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo raznega železa, jekla, zakovic, pločevine itd. Komandki podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 3. soptembra ponudbe za dobavo 144 kom-vesel za barke iz jesenovega aH bukovega lesa. Dne 27. t. m. bo v pisarni štaba obmejne čete v Skoplju ofertalna licitacija za dovoršitev štabne zgradbe v Skopljiu, Letošnji pridelek je bili skoro še enkrat večjii nego v katastrofalnem letu 1932., ko nam je rja na pšenici povzročila veliko škodo in smo pridelailii le 14-55 meterskih stotov. V primeri z rekordnim letom 1928. pa smo letos pridelali za 660.000 meterskih stotov več. Sevedla pa je treba upoštevati, dia se je med tem posejana površina povečala. Leta 1928. je znašala požeta površina 1,825-000 ha, letos pa 2,147.000ha. Čeprav smo dosegli absolutni rekord je bil letos pridelek na hektar za nekoliko man. ši nego leta 1928., ko je znašal 14-83 meter-skega stota, letos pa znaša 13.35 meter, skega stota. Strokovnjaki računajo, da bomo imeli letos za izvoz okrog 80.000 vago. nov pšenice in je računati spričo slabe sve. tovne letine, da bomo vso to količino lahko prodali v inozemstvo. Kupujte domače blago! Borze 18. avgusta Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni, le Newywrk je za malenkost popustil. V privatnem kliringu stanejo avstrijski šilingi 8.58, angleški funti pa noti-rajo 238 — 238.25. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5450 in v grških bonih po 29.50; za angleške funte je bilo povpraševanje po 238, španske pezete pa so se nudile po 6.20. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.48, v Beogradu pa 13.3562, klirinške nakaznice na lire so se v Zagrebu nudile po 3.18 in v Beogradu po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za vojno škodo povpraševanje po 363 (v Beogradu promet po 365 — 365.50). Zaključki pa so bih zabeleženi v 7% stabilizacijskem posojilu po 82 in v 7Vt Blairovem posojilu po 73. Devtie Ljubljana. Amsterdam 2967.43—2982.03, Berlin 1754.20—17.68.08, Bruselj 735.61— 740.67 Curih 1424.22—1431.29, London 219.09—221.14, Newyork 4383.22—4369.53, Pariz 287.71—289.15, Praga 180.41—181.51. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2025, London 15.4175. Newyork 306.75, Bruselj 51.70, Milan 24.1750, Amsterdam 208.35, Berlin 123.35, Dunaj 57.20, Stockholm 79.50, Oslo 77.45, Kobenhavn 68.85, Praga 12.6750, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna šker da 363. den., za sept—okt. 360—366, 4«/e agrarne 47-50., &/» be^luške 68 den., 7% štabi!iz 82—83, 7% Drž. hip. banka 86— 86.50 7*/» Blaikr 73-38—73.75 8% Blair 82JO den.; delnice: PAB 232 den.. Trboveljska 130—140, Šečeran* Osrjek 135 bi, Jsis 20 den- Beograd. Vojna škoda 364-50—365 (365 —365.50). 4% agrarne 46-25—48-75, 6*/. begiluSke 68.75—69. 7% nrvest. 84* d^n-t 7% sitabiliz. 83.25—83 75, 7•/• BK»r 73.50 —74, 8% Blair 83-50—84. Narodna banka 6350 bi., PAB 232-233.50- Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 18- avgusta. Začetni tečajii: Pšenice: za sept. 113, za dec. 98 50, za mwj 94.75. + Budimpeštanska terminska borza 18. t m. Tendenca prijazna. Koruza: za avg 12.43—12.45 za sept. 12-17—12.20, za maj 11-13—11.15. '+ Novosadska blagovna borza 17. t. m-Tendenca morna. — Pšenica (cene Prizada«): potiska- šlep, 79 kg. 2% 127-50 — 128.50; gornjebaška in gonrjebanetska. 79 kg. 2% 122-50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92-50. Oves: baški, sremski, slavonski 80 — 85. Koruza: baška in banaitska 92 — 93. Moka: baška, sremslda, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 200 — 210; »2« 180 — 190; »5« 160 — 170; »6« 140 — 150; »7« 120 _ 130: >8« 92.50 — 97.50. Otrobi: baški 71 — 73; banaitski 69 — 71; sremski 70 — 72. Fižol: baški in sremski beli 150 _ 155. BOMBAŽ + Liverpool, 17. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečajii: za okt. 6.32 (prejšnji dan 6.38), ja dec. 6.25 (6.50) + iyewyork, 17. avgnsta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za sept 11.83 (11.76), za dec. 11.87 (11.81) Sokol ŽUPNI PROSVETNI TBCAJ v Ljubljani. V ponedeljek ob 9- ee prične enotedenski župni prosvetni tečaj, ki bodo v njem predavali br. dr. Viktor Murnik, dr. Derganc, dr. Mis, dr. Makso Kovačič, Jaka Špicar, Marjan Tratar. Jaki Jesih, Janko Lavrenčič, Jože Rus. Ferdo Juvanec, dr. Fran Kanda-re in Janez Poharc. Povabljena 6ta še brat Engelbert Gangl, I. namestnik staroste SKJ, ter dr. Vladimir Belajčič, predsednik SPO. Tečajniki bodo nastanjeni v Akademskem kolegiju, predavanja in telovadba pa bodo na Taboru. Tečajniki se morajo javiti najprej v Akademskem kolegiju po prihodu v Ljubljano, ob pol 9. pa vodji tečaja Janezu Poharcu, ki jim poda vsa potrebna in podrobna navodila. Ker je ▼ tečaju prostih še 5 mest, morejo izjemoma edinice prijaviti še do četrtka 20. t. m. svojega udeleženca. Zdravo-? Naši študentje prakticirajo v ČSR Izmenjave dijaštva se še vse premalo poslužujemo Praga, 15. avgusta. Gospod urednik, naprošeni ste, da v interesu naše jugoslovenske akademske omladine pa tudi ostale naše javnosti priobčite ta članek, katerega namen je, da naše gospodarske kroge, posebno pa naše odločujoče činitelje opozori, kako lahko naš bodoči kader akademsko kvalificiranih ljudi smotrno izkoristi svoje počitnice. Dne 18. julija je odpotovala skupina slušateljev ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu na dvomesečno prakso v ČSR. Moramo takoj na glas iti, da gre zasluga za to v prvem redu akademikom samim. Jugoslovenski st-udenti komercijalisti zbrani okoli svoje matice Jugoslovenskega akademskega kulturnega društva študentov Ekon.-komerc. visoke šole, Zagreb« so vodili s »SID«-om (Sbor inženvrskeho doro-stu). vrhovnim reprezentantom celotne češkoslovaške akademske omladine — živo korespondenco o izmenjavi ferijalne prakse na podlagi reciprocitete. Kako velik interes vlada med češkoslovaškimi akademiki za počitniško prakso v Jugoslaviji, je pač najboljši dokaz to, da je »SID« nameraval poslati v Jugoslavijo približno 40 študentov komercialistov in da je ravno toliko mest rezerviral za nas. Mesta, za katera se je zahteval minimum plače od 800 do 1.000 Din (reoiprociteta na Češkoslovaškem 800 do 1.000 Kč) smo morali iskati vsepovsod. Tu smo naleteli na minimalno razumevanje naših službenih krogov. Še bolj nas je to začudilo v Pragi, ko smo videli sijajno organizirane akademske institute in bili pričujoči, s kako ljubeznijo se s strani ministrstev in drugih državnih oblasti rešujejo želje in problemi češkoslovaške akademske omladine. Veliki načrt o izmenjavi jugoslovenskih in češkoslovaških študentov komercialistov je uspel le delno. Pet (izmed teh 2 Slovenca) nas praktieira v Pragi v raznih podjetjih (Narodna banka. Orbis, banka Sla-vija. električna podjetja in Prva češka vzajemna zavarovalnica), eden pa se je moral v Bratislavi ločiti od nas in odpotovati v Ružomberok (Slovaška), kjer praktieira v yeiiki tvoraioi papirja. Sprejeti smo bili v češkoslovaški metropoli z nepotvoijeno simpatijo, ki jo Jugoslovani dobro poznamo iz sokolskih izletov pri nas in v Pragi. Isto kar vam češki inteligent izrazi v uglajenih besedah. to vam navaden človek, ki še ni videl Jugoslavije, izrazi z nasmehom, ko sliši, da govorimo »naški«. 0 vsem, kar je naše. se govori saimo v superlativih. Celo naše razposajenosti se veselijo in jo včasih pomotoma uvrstijo v kategorijo »jihoslovanskega temperamenta«. Z znamenitostmi središča češke kulture smo se dobro seznanili v teku našega tritedenskega bivanja. S kakim ponosom nam tolmači razkazujejo spomenike češke zgodovine, posebno pa dela velikih nacionalnih junakov! Hradčani, rezidenca prezidenta republike, so pravzaprav velikanski muzej njihovih nacionalnih vrednot. Praga nudi sliko Ženeve. Na družabnih večerih in skupnih izletih v okolico Prage sem imel prilikp priti v stik s študenti: Rumunš, Poljaki. Bolgari, Francozi m Angleži. Včasih, če ne gre drugače, se sporazumevamo z nekakšnim eeperantom »sui generis«. Edino Francozi in samozavestni Angleži ne razumejo nič drugega kakor samo svojo materinščino. V teku dvomesečnega praktioiranja bomo imeli priliko spoznati najvažnejše panoge češkoslovaškega gospodarstva. Vodje posameznih institutov nam stavljajo na razr-polago vse oddelke in so nam z našim sporazumom odredili število dni za spoznavanje vsakega posameznega oddelka. Tako je n. pr. administrativno vodstvo Narodne banke dalo enemu izmed na« na razpolago svojo ogromno knjižnico in mu obenem sporočilo, da si posamezne oddelke v svrho upogleda njihove organizacijo sam izbira. Led je torej prebit in ker je vsak začetek težak, upamo, da bo v bodoče moglo »Jugoslovensko akademsko kulturno društvo študentov E. K. V. š, Zagreb« z večjim razumevanjem naše javnosti in z vztrajnostjo poelati na počitniško prakso večje število komereijalistov. Od tega ne bo imel koristi samo posameznik, ampak tndi naše To sicer al GLAVNO PA JE NIVEA Kako dolgo še? Nives naredi Vašo polt lepa rjavo ln deluje prijetno osvežujoče, če ste ▼ vročih dnevih iMH te ntrujenL jugoeta*. P. Beieradocf * Go, 'orška policija i>orabila nekoliko mesecev za lo. da je preizkusila stvarno najrazličnejše modele teh zaščitnih telovnikov. Izvedenci so streliali iz daljave 8 do 15 m na lesene lutke, ki so bile oblečene e takšnimi telovniki. Niti enkrat se ni zgodilo. da bi oklep iz te daljave odbil ali zadržal kroglo, dogajalo pa se je to, da so se s kroglami zadirali v lutke kosi blaga in kovine. To pomeni, da so vsi varnostni oklepi te vrste v resnem primeru le nevarnejši nego noben oklep, kajti rane eo s takšnimi primesmi večje in se 'tudi vse prej okužijo, nego ce jih povzroči sama gladka krogla. Mnoge zaščitne telovnike eo našli pri aretiranih in ubitih razboinikih, nekatere so na izumitelji sami prinesli na policijo, da jih preizkusi. Pri tem 6e je dogajalo, da Okrepitev politike Varšava—Pariz so izumitelji predlagali, naj bi pri poskusih vtaknili nje^ same v telovnik in streljali vanje. Ti možje so bili zelo veseli, da je policija njih predloge odklonila, ko so zve deli, kakšen je bil uspeh eksperimentov- V spomin olimpiadi nih. Med'slednjimi je dva t Več slepih, šest tisoč pa takih, ki se jim je omračil um. Štiri tisoč vojakov se je vrnilo z vojne z liožj"'stjo. »Manobrster Guardian« je objavil pred petimi leti statističen pregled, ki pravi, da bi si s stroški svetovne vojne lahko pomagala vsaka družina v Angliji, ameriških Zedinjenih državah. Kanadi. Avstraliji. Belgiji. Nemčiji in Rusiji. Zgradila bi si lahko hišo za 500 funtov, in sicer na zemljišču, ki bi merilo 5 ha. Poleg hiše bi si vsaka družina lahko nabavila pohištvo in druge potrebščine za znesek>^50 funtov, -Od denarja. ki ga je pogoltnila svetovna vojna, pa bi celo še po tem toliko ostalo, da bi si lahko vsaka skupina 2000 družin osnovala lastno bolnico in šole ter bi z denarjem, ki bi ji pripadel, plačevala zdravnike, bolničarke in učiteljske moči. MODEREN NAČIN PRANJA JE PRANJE S PRALNIM PRAŠKOM P £ R I O N UPORABLJAJTE GA IN VASE PERILO BO HITRO IN LEPO OPRANO. Imovita beračica V bite in i Katovic je viak na nezaščitenem prelazu podrl in usmrtil 631etno be-račico Marijo Jaroščikovo. Zenica je bila gluhonema in ni imela nikogar, ki bi skrbel zanjo. Romala je od hiše do hiše, od vasi do vasi in se preživljala od milih darov. Ko pa so njeno truplo preiskali, so našli na njenih prsih vrečico in v njej 27.300 zlotov y bankovcih. Osamela in raztrgana je živela beračica od kruha in krožnika juhe, ki so ji ga dajali sočutni ljudje in je nosila s seboj celo imetje. tZREKI »STAREGA FRICA« Pruski kralj Friderik, ki ga Niemci imenujejo Velikega, se je rodil pred 150 leti. Kralj je znan ne samo po svojih vojnah, temveč tudi po mnogih svojih odličnih izrekih in zapiskih. Naslednji naj ga pokažejo fcndi v malo drugačni luči, nego smo navajeni: Zveličan je je za Boga. Vt,e drugo mora biti moje. Družba ne bi mogla obstojati brez zakonov. pač pa brez vere. Ljubim ženski spol, toda moja ljubezen do njega je zelo bežna. Iščem samo- užitka, potem ga preži ram. Ce pridete sem. boste našli na čeki mojih naslovov: Friderik, kralj Pruski, zborni knez braniborski, lastnik Voltairea. (Iz nekega pisana Voltaireu). Ljubim vojno zavoljo slave. Toda če ne bi bal vladar, bi bil samo filozof. Plava je ničeva. Ali so ljudje kdaj zaslužili hvalnice? Slavili so jih saimo zato, ke dobili med razbitinamn tako težko poškodovanega. da bo bržkone umrl. Medtem- ko je španska vladna križarka »Don Jaime I.« (ki se je pozneje potopila) bombardirala Algeciras, so prebivalci Gibraltarja in španski begunci na strehah in stopniščih svojih bivališč sledili bitki z daljnogledi v rokah V zadnjem času v angleški pre6*ntewcn zelo povprašujejo po te4efonietkah in ste-not-ipistkah. Vzrok je v tem. da so »e telefonske pristojbine v tej državi znižale, kar je imelo za posledico tolikšen porast števila naročnikov, da bi morali v Londoran nastaviti vsaj 300 novih telefonistk. Tia dokaz. da se v gospodarstvu obrača res na. bolje, je smatrati to. da je tudi povpraševanje po stenotipistkah večje nego ponudba. Trgovske šole ne morejo izobraziti toliko absolventk, kolikor bi jih bilo t.re«ba. In to je prviš po vojni, da se je zgodilo nekaj takšnega. Amaconka iz Španije Angleška učiteljica Gwatkin-WiIIiamso-va, ki se je osebno udeleževala španske državljanske vojne, kaže svoji polusestri ▼ Londonu kroglo, ki jo je prinesla s seboj v domovino Agencija »Havas« poroča iz Pariza, da Je povabil šef franc. gen. štaba, general Gamelin (zgoraj), ki je obiskal Poljsko, generalnega inšpektorja poljske armade, generala Rydz-Smiglyja (spodaj) na manevre francoske vojske v Francijo London išče telefonistke ZANE GRET: 49 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Mnogo let je bil Simcin Girty strašilo obmejne pokrajine. Če si ga le omenil, ie v sleherni koči zavladala groza, otroci so zakričali od strahu in Mca najpogumnejše pionirske žene so pobledela. Težko si je predstaviti belca, ki bi mogel pasti tako globoko in postali peklenšček v človeški podobi. Razlaga za tak primer ie edino v tem. da divjajo odpadniki proti svo:.i lastni krvi bolj z gnevom blaznosti kakor s hudobnostjo prirojene nravi, naj bo po naturj še tako divja. Da ne bomo Simonu Girtyju krivični sodniki, naš omenimo, da nekatera dejstva, ki so se razvedela šele po rvegovi smrti, nekoliko ublažuiedo sliko okrutnosti in sirovoti tega človeka; da mu pripisujejo nekai dobrih dejanj; da je tvegal življenje itn rešil Kentona mučilnega kola, in da sta mnoge izmed strašnih zločinov, k: mu jih očiitajo, v resnici storila njegova podivjana brata. Do sedmega dne ujetništva ni Izaka Zana nihče nadlegoval. Razen skvoje. ki mu je prinašala meso in koruzo, ni videl žive duše. Sedmi dan sta priš'a dva vojščaka in ga odvedla v velikanski posvetovalni šotor »petorice narodov«. Sejalec je sedel tred svojima prvima glavarjema Velikim dreve- som in Poli mestom, obdan od drugih rodovnih glavarjev. Star Indiiianec je stal sredi vigvama in govoril zbranim. Poslušalci so sedeli kakor kipi njih obrazi so bili mrzli in strogi kakor negibne krinke. Za ujetnika, ki je bil vstopil, se očividno niso zmenili. »Posvet imajo,« je nekdo šepnil Izaku na uho. Izak se je ozrl in spoznal Girtyja. »Pripraviti se morate na najhujše.« »Torej ni nobenega upanša?« »Bojim se, da me,« je tiho nadaljeval odpadnik. »Na posvetovanju mj niso dali govoriti. Sejalcu sem rekel, da si nakoplje Huronce na vrat, 5s vas umori; a ni me hoitel poskušati. Včerajj sem videl, kako so v deleverskem taboru ob kolu sežgali polkovnika Crawforda. V Pittu mi l (Prim.) 11.2; 2. Eltrin (Lit.) 11.7; 3. Kersnik (Zag.) 11A Skok v vis: 1. Slanina (Pr) 168, 2. Mazek (Mit) 140. 1000 m Jon: 1. Naberoik (Pr.) 3.11, 2. Pungartnik (Lit.) 3.30, 8. Jančar (Lit) 3.89. 1000 m ten: 1. Srakar (Pr) 8.09. Disk sen: 1. Kajfež (Pr.) 85.85. 2. Logar (Lit) 25.06, 3. Koknan (Lit) 28.20. Disk Jan: 1. Ska*a (Pr.) 38.60, 2. Jančar (Lit.) 28.60, 3. Nabemik (Pr.) 28.25. 100 m jun: 1. Skaza (Pr.) 12, 2. Jančar (Lit..) 12.4, 3. Pungartnik (Lit.) 12.5. Štafeta 400x300x200x100: 1. Primorje v postavi Srakar, Nabemik, Weibl, Skaza 8.22, 2. Litija, 3. Zagorje. Medklubske kolesarske dirke Kolesarsko društvo »Zavrja« Zg. Kapelj pri Ljubljani razpisuje za nedeljo 23. t m. veiike medkkibske kolesarske dirke pod predsestvom požrtvovalnega predsednika g. Plankarja. Dirke se vrše za A in B skupino 8 startom in cUjean v Zg. Kašlju. Skupina A vozi progo Zg. Kašelj—Vransko in obratno kan 100 s startom točno 'ob 11., skupina B progo Zg. Kašelj—Troja,ne in obratno km 70 s startom ob 11.10. Dirke bodo zelo zanimive, saj bodo nastopili poleg znanih dirkačev še olimpijca Gartner m Valant ter zagrebški vozači Prosinek, Ormož, Brandt itd. Pravico starta ima vsak verificirani vozač za leto 1936. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Vozi se strogo po cestnopoli-eijskih predpisih in se ima strogo držati cestnega reda. Prijavnina za vsako točko maša Din 10 in 10 za startno številko, kateri znesek se po oddaji številke vrne. Dirkači bodo nagrajeni z lepimi in praktičnimi darili. Dirke se vrše v vsakem vremenu. S srebrno kolajno mesta Prage je odfl-kovai praški župan g. dr. Baxa za zasluge pri gasilstvu in zbKžainju češkoslovaškega in jugosiovenskega gasilstva vrhovnega inšpektorja gasilske službe kraljevine Jugoslavije g. Ildjo Pintarja, Lahkoatletski dvoboj Jugoslavija: Grčija. Prometno ministrstvo je dovolilo za meddržavni lahkoatletski dvoboj Jugoslavija—Grčija, ki se vrši 22. in 23. t m. v Zagrebu polovično vožnjo na vweh vlakih m v vseh raaredih. Posestniki naj kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in legitimacijo K 13, ki jim s potrditvijo JLAS velja tudi za brezplačen povratek. Znižana vozovnica velja za prihod v Zagreb od 20. do 23. t m. za povratek iz Zagreba od 22. do 25. t m- Žigosanje popustnic se vrši v prostorih JLAS, Praška ulica 4 vsak dan od 7. do 20. a v nedeljo 23. t. m. dopoldne do 13. V istih prostorih »e dobijo vstopnice za prireditev. Službeno iz LNP. Drevi po seji po. o ob 20. seja u. o. Kolesarska p od zveza: Za medklubske kol. dirke kol. društva »Zarja« Zg. Kašelj se določi podeavezni delegat g. Gregorčič. Sodniki gg. Lazar, Pogačar in Selan. Teh. komisija: gg. Schweitzer Teršan in Peca. Pozivajo se vsi vozači in funkcionarji da se dirk v čimveč jem številu udeleže. Kolesarska dirka »Poštele« se je vršila v nedeljo na 42 km dolgi progi Hoče-Račje-Hajdina-Sv. Miklavž-Hoče. Zmagal je Mli-narič v času 1:19, 2. Maglica 1:21.35, 3. Greif 1:22.3, 4. Kores 1:29.50) vsi člani »Poštele«). Dirka se je končala v najlepšem redu in brez nezgod. Da ob koncu sezone popolnoma izprazni zalogo konfekcije razprodaja damske poletne obleke . od 58.— naprej iportne triko in cefirbluze od 38.— naprej Športna krila.....od 48.— naprej Za jesenske dneve priporoča veliko zalogo dežnih plaščev, hubertusov in trenčkoatov po jako znižanih cenah tvrdka F.L Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 Radio Četrtek 20. avgusta Ljnbljana 12; Znani pevci in pevke poio (plošče). — 12.45; Poročila, vreme- _ 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15; Radio or kester. — 14: Vreme, borza. _ 18-40; Nac. ura. — 19; Prenos Verdijeve opere >Fal-staff« iz Salzburga (dirigent Ariuro Tosra-nini). v L odmoru: čas, vrefne, poročila, spored, obvestila- V H- odmoru: glasbeno predavanje. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Plesne skladbe za dva klavirja (gdčni- Božena šapljeva in Silva Hrašovčeva). Beograd 17.20: Klavirski koncert,—18-30: Narodna glasba. _ 19.50- Plošče. — 20; Petje. _ 20.30; Violinske skladbe. — 21-10; Narodne pesmi — 21-40; Orkestralen koncert. — 22.20; Lahka in plesna' muzika.— Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 19-05.: Prenos opere iz Salzburga. — 22.25; Lahka in plesna muzika. — Praga 1910: Z nui-zikanti iz mesta na vas. — 20.25: SK'ene iz Hamleta z Lieztovo glasbo.—21.30: Ostrči- lov spominski koncert. _ 22.15; Plošče.— Varšava 19.45; Koncert madžarske glasbe. — 21; Poljske pesmi. — 21.15; Orkestralen in pevski koncert. — 22.2.5; Plošče. _ 23; Plesna muzika. — Nemčija 19: Valčkova ura na ploščah. — 20: Poročila. — 2010: Večer u^ank z mnogo glasbe in prijetnimi presenečenji. _ 22.30; Koncert orkestra. — 22-45: Plesna muzika. — 1.00: Nočni koncert s plošč. — Dunaj 12; Koncert orkestra. _ 16.05; Schubert »Lepa mlinarica«. _ 17.25; Koncertna ura. — 19.05; Prenos Verdijeve opere >Falstaff< iz Salzburga. — 22-40; Vesele pesmi na ploščah. __ 23*5: plesni orkester. — Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. —. 19.20: Mešan glasbeni program. — 20.40: Večer italijanske glaste. Iz Trbovelj Sokol Trbovlje obvešča javnost, da namerava svečano proslaviti rojstni dan Nj. VeL kralja Petra H. Program svečanosti bo pravočasno objavljen. Vsa društva, korporacije ln javnost so vabljeni, da aa te proslave udeleže. Naročniki ponedeljskega „J ti t r a" prejemajo revijo »Življenje in svet" zastonj« V vročih dneh vas posveži hladno umivanje s »SORELO«. Kdor redno uporablja »SORELO«, ne pozna prhljaja, niti izpadanja las. f Dobiva se v vseh trgovinah te stroke po ceni od Din 7.—, 12.— in 25.—. EMENTALSKI SIR mmmmm^m^^^m^m prima kg Din 14.50, Ha 13.50, čajno maslo 19, etiketirano 20, vse ostale mlekarske izdelke nudi in pošlje po povzetju Mljekarska industrija »TRIGLAV« Grubišnopolje. JESENSKI LIPSKI VELESEIH od 30. avgusta do S. septembra 00% popusta na nemških državnih železnicah; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje častni zastopnik: Ing, G. Tonnies — Ljubljana fyrševa c. 33, Telefon 276Z, In Zvaničnl Mre LajpeHkog Sajma, Beograd, Knez Mlhajlova 83. JI a dijstea patrulj d — tfloman v sli (c ah* Vojvoda je odšel x Moly v spalnico, kjer je ležal Tomy. Pogled na pobitega dečka je Moly globoko pretresel. Prosila je vojvodo, naj pošlje po zdravnika. Medtem je Tomy odprl oči. Copyrigtit »Pantneon« &. »Jutro«.. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TU««* . _ odgovor, priložite lllD 3» ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. Iavek 3 Din sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Poslovodja Bsunostojna moč. 7.a trgovino i mešanim blagom, mlinskimi izdelki in deželnimi pridelki, s kavcijo — dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Samostojen poslovodja c. 1S781-1 Modistinjo B prakso, sprejmem za samostojno delo. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Spretna modistinja«. 18836-1 Prodajalko ki bi zastopala šefa, sprejme manufakturna trgovina. Potrebna kavcija v gotovini 15 do 20.000 Din ki se obrestuje Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožno in neilna«. 18831-1 Kuharico za prvovrstno restavracijo v Ljubljani, iščemo 1. septembra. Stalno mesto. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Srednjih let«. lHSiO-l Dva mizarska pomočnika dobre moči za furnirana dela, sprejmem. — Gerden Nace, stroj, mizarstvo. — Stična, kolodvor. :8S47-1 Gosposka hiša v Beogradu išče prvovrstnega slugo (Herrsehafts-diener) in prvovrstno kuharico. Interesenti naj se zglase v ponedeljek 24. t. m. dopoldne v Ljubljani, Sv. Florijana ul. 36. 18843-1 Natakarico in podnatakarico plačilna mora biti možna slov. in nemškega jezika, z malo kavcijo, finega obnašanja, podnatakarica ali začetnica mora tudi v kuhinji pomagati — sprejmem takoj. Restavracija SLON. Emeršič Maribor. 18870-1 Trgovski pomočnik skladiščnik in komisijoner, dobra moč, dobi takoj mesto v veletrgovini špecerijskega in kolonijalnega blaga. Pogoj samski, mlajša moč, agilen ter dober poznavalec blaga, služba stalna. — Reflektira se na res dobro izvežbano moč. Ponudbe pod »Agilen pomočnik« ia ogl. odd. Jutra. 18829-1 Briv. pomočnika dobrega mlajšega in vajenca sprejme takoj Brivski salon. Medvedova 32, Ljubljana vir 38846-1 2 dobra jelonoša poštena, zmožna nemščine, sprejmem. Služba stalna, nastop takoj plača po dogovoru. Naslov: Hotel Stara pošta, Kranj. 18850-1 Vsaka beseda 50 par; Iavek 3 Din ta lajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 13 Din Dekle srednjih let. vajena dobro kuhati, išče službo za vse ali kot- hišna na grajščini, najrajši Kamnik ali okolica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marija«. 18830-2 Brivski pomočnik 18 let star, dober elavec, želi nameščenja izven Celja za takoj ali po dogovora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18862-9 Din 1000 polagam kavcije za talno mesto sluge v trgovini, raz-našalca peciva ali kaj slič-nega. — Strajnšak Viktor, Kram pri Mariboru 18871-2 Potnim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Potnik sadjarske in vinarske stroke ki že mnogo let nakupava in prodaja po vsej dravski banovini, ki je povsod dobro znan, skrajno pošten človek, išče primerne službe. Mogel bi položiti tudi malo kavcijo. Ima izvrstna spričevala velikih tvrdk vinske in žganjarske stroke. — Ponudbe prosi pod šifro »Ugoden nakup in prodaja« na ogl. odd. Jutra. 18834-5 Služkinja stara 18 let vajena kuhe in vseh hišnih del, z znanjem nemškega jezika, želi službe. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 18858-3 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam ze sentember v Hrenovi ul. 12. 16837-2 Domača šivilja gre na dom šivat, krpat perilo, sprejme ročna dela {stroj, vezenje). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18828-2 Samostojno šiviljo vaj ano tudi krznarskega dela ,sprejme takoj — I. VVanek, Sv. Tetra c. 9. 18818-1 Pekov, pomočnika ki bi raznašal tudi kruh, ali pa raznašalca kruha, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16854-1 Kmečko dekle vajeno kuhe in vseh dragih gospodinjskih del, z dobrim spričevalom, želi iti v pomoč kuharici v večji hotel ali pa k mlajši družini za vsa dela. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro. 18(559-2 Boljša šivilja za obleke in perilo, gre na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena nizka«. 18842-2 Pekovski pomočnik zmožen vsakega dela. bi premeni! službo. Gre tudi na deželo. Nastop lahko za 8 dni. Cenj. ponudbe na 'gl. odd. Jutra i šifro »Mešač«. 1SS45-2 ti. Th. Rotman: Miha Klapouh iin njegovi *)ri|atelji Besed« 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Za tamburaško solidno kapelo potrebujem 2 učenki 16— 18 let stari. Mesečna plača 400—600 Din in oskrba. — Pismene ponudbe: Julka Dolšak. kapelnica. Narodna kavarna. Podravska Slatina. 18863-44 IL Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sedmošolka in tretješolec iščeta brezplačno stanovanje proti inštnikciji ali plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inštruk-cija«. "6352-4 Prodam Beseda 1 Din, iavek i Din za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n Košnjo otave 7 johov travnika, prodam. Naprodaj tudi zemljišče. — Vpraša se Rimska cesta »'II. v-?.ta 16. 18833-6 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Tovorni avto 3—5 tonski, iščem. Ponudbe pod značko »Oglje« na ogl. odd. Jutra. 18834-10 Trgovino mešanega blaga ter brivski salon, oddam -akoj najemniku v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začasno brezplačno«. 188G0-10 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Foksterierje čistokrvne (rodovnik), mlade pse. prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18827-27 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim gramofon s ploščami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 188S4-36 Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dio. Šivalni stroj pogrezljiv, 7. okroglim čol-ničkom nemški fabrikat, kateri tudi stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 1885<3-i9 tmmi Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Hranilne vloge vrednostne papirje knpuje in prodaja najbolje Al. Planinšeb a®, bančnih kredit, [»oslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev 14/1. 17356-16 Bgggj Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro a-li dajanje naslova o Din Najmanjši znesek 17 Din. Gostilničarji! Prodam !000 1 ooljštga rdečega vina lascn^ga i ri-delka. Cena nizka. Jerman Josip. Pijavice, pri postaji, p. Tržišče Dolenjsko. 18832-33 Marelčno žganje (pristni destilat) razpošiljamo po pošti s povzetjem, franko. lit. steklenice Din 40.-. »ALKO«. Ljubljana. 1S793-33 Pozor! Slive za kuhanje žganja — dobavlja najceneje Josip Simičič. Nova Gradiška. 18838-34 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani od 30—30.000 Din, kupim proti mesečnim obrokom od 400—500 Din za polno vrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polno vrednost«. 18866-16 Gostilna na tujsko-prometnem kraju zraven tekstilne tovarne v bližini Maribora naprodaj. Zraven spada tudi vodna žaga 24 KS. ugoden prostor za lesno trgovino. V plačilo sprejmem knjižice mariborskih zavodov. ponudbe pod »Gostilna«, Maribor. poštni predal 24. 16S72-10 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din Malo stanovanje enosobno, oddam eni osebi na Miklošičevi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 18867-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam za november boljši mirni dru žini. Gregorčičeva ul. 19. 18835-21 Sobo in kuhinjo oddam d vem osebam 1. septembra. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 18833-21 Stanovanja Stanovanje obstoječe iz sobe. kuhinje in kopalnice ter ev. predsobe iščem za 1. sept. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 september«. 18406-21a Dijaške sobe Beseda 3 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejmem v izvrstno in vestno oskrbo. — Klavir, nemška konverzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mesečno 480«. 18860-32 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Oddam gostilno v najeli ali na račun na periferiji Ljubljane. Ponudbe pod »Dober obrat« na ogl. odd. Jutra. 18841-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro alt dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino v Kranju s špecerijskim blagom — ugodno oddam zaradi prezaposlenosti. Prevzeti je nekaj blaga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18417-1.9 uj.rTTMmn Beseda 1 Din, davek 3 Din ?.a šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo separirano. v sredini mesta, oddam. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 18865-28 Sobe išče Beseda ] Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Svetlo sobo iščem za takoj v bližini pošte. Zvezde ali frančiškanov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna obrt«. 18857-23o Prazno sobo večjo, poseben vhod. iščem v centru. Naslov; Mlekarna. pasaža. . 188 INSERIRAJ V ,,JUTRU"! 114 Nato so obkolili tabor z vseh strani. Beduini so mirno spali, ne da bi slutili grozečo nevarnost. Glavar je ležal na svojih preprogah in sanjal o tem, kaj vse si bo kupil za oropani denar. •. ZAHVALA Vsem, ki ste darovali vence, cvetje, ter spremili na zadnji poti našo nepozabno sestro, svakinjo in teto, gospodično ANICO CELCER izrekamo tem potom najlepšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo tukajšnjemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. ŠT. ILJ v SLOV. GOR., dne 17. avgusta 1936 ŽALUJOČI OSTALI. VL_ Vsaka beseda 2 Din; iavek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din Diskretno prijateljico samostojno, išče mlad, resen akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dogovor«. 18844-24 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din. Starejši vdovec zelo soliden, zdrav in čil, z malim kapitalom, bi poročil simpatično, neoporeč no vdovo z kakšno obrtjo, na deželi. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrben gospodar 10«. 16851 -25 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. VSEM LETNIM OBLAČILOM PERILU itd. SMO ZNIŽALI CENE DO SKRAJNOSTI. Anton in Vladimir P R E S K E R Sv. Petra c. 14. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCEV, tovarna ogledal, Alaribor. 1'elefoD 2 9 51 PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI rv. SCHUMJ Dolenjska cesta Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K OSMO S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvorakova cesta št. 1. Zložljiv čoln (Faltboot) prečimo delo Gibajte se kolikor vam drago! Res je prijetno, če vas opazovanje ne nadleguje ker ste rešili neljubih dlak na licu, pod pazduho, na tilniku in na nogah s pomočjo Dulmin kreme za odstranjevanje dlak. Dulmin krema je bele barve, mehka, prijetna, neškodljiva in nobenih * bolečin ne povzroča pri uporabi. Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija d. Kozmetika. d., Zagreb, Oddelek: t Patentna poljska postelja v največji dovršenosti Edini izdelovalci »MAŠA« izdelkov Jugotekstil d. d. Osijek tovarna čolnov, šotorov, vrtnega pohištva itd. I Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oziroma brat, svak, stric, bratranec, gospod MIRO GREGORC prometni uradnik drž. žel. na postaji Trebnje dne 18. t. m. previden s tolažili svete vere. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, TREBNJE, 19. avgusta 1936. talujoči rodbini: GREGORC-REBERNIK. Urejuje Davorin Barijem — izdaja aa konzorcij »Jutra« Adott Ribniku. — 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Prano Jezerdek. — Za mseratnJ del Je odgovoren Alojs Novak. — Ved v tdcbltr