Ameriška Domovi ima

/jp li/KB	imi-" MO JW1F
AMCRiCAN IN SPIRIT F0R€I6N EN LANGUAO€ ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 246
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 17, 1952
LETO LEI — VOL. LEI
Rdeči "mirovni'' kongres na Dunaju je zavesa, Smrdljiva korupcija
za katero se skrivajo rdeči agenti vsega sveta
Tik za tem kongresom bo sledil kongres komunistične Svetovne federacije strokovnih zvez, na katerem bodo dobili agenti navodila za rovarenje na Srednjem vzhodu in drugod.
ENA STRAN dunajskega komunističnega “mirovnega” kongresa, ki je skoraj izbegla pozornosti, je, da je ta kongres perfekten zastor, za katerega se vtihotapljajo1 pod zaščito Sovj zveze komunistični agenti vsega sveta, ki dobivajo tu svoje ukaze.
To dejstvo je bilo jasno dokazano. “Pravda” sama je spustila tozadevno “mačka iz Žaklja.” Ta sovjetski komunistični časopis je namreč pravkar izjavil, da se bo meseca januarja v avstrijskem glavnem mestu sestal eksekutivni koncil Svetovne federacije strokovnih zvez. Zadnje zasedanje tega koncila se je vršilo po nekem drugem takem “mirovnem” kongresu. — Posledica tega je bila propaganda o kremeljski ljudski fronti, o narodni suverenosti in neodvisnosti v strokovnih zvezah svobodnega zapadnega sveta.
Nikakor ni golo naključje, da se vrši ta kongres ravno ob času, ko je na Sovjetiji vrsta za iz-■ vaj an je nadzorstva v mednarodnem sektorju na Dunaju. Sovjetske oblasti so storile vse, kar je bilo v njihovih močeh, da so ovirale in onemogočile avstrijski policiji, da bi overovila imena prišlecev, ki so prispeli na Dunaj ter se nastanili po dunajskih hotelih, kakor zahteva avstrijski zakon.
Ampak to naj nikogar ne preseneča, ker Sovjeti nimajo najmanjšega namena, da bi razglašali imena svojih ageptov in svedrovcev.
Komunistična Svetovna federacija strokovnih zvez” nima seveda nobenih interesov za pravice delavskih unij. Federacija obstoji namreč iz milijonov ljudi, prisilno včlanjenih v po komunističnih režimih kontroliranih “unijah” v Sovjetiji in njej podložnih deželah. Kopcil te federacije, ki se bo sestal k zasedanju na Dunaju v januarju, bo dobil samo nove ukaze in navodila, kako ima delovati v vsak dan se spreminjajoči situaciji.
Iz dejstva, da je pričel časopis “Trud,” ki je glasilo sovjetskih strokovnih “unij”, mnogo pisati o dogodkih v Severni Afriki in na Srednjem vzhodu, je jasno, da se bo diskuzija sovjetskih a-gentov sukala okoli dogodkov na teh ozemljih. V Tuniziji, Maroku, Iranu, Iraku in celo v ekvatorialni Afriki se vrste dogodki naglo drug za drugim in jasno je, da imajo pri vseh teh dogodkih komunisti svoje prste vmes. Tu je rodovitno polje, ki ga je treba obdelovati, in za to
obdelovanje bodo dobili komunistični agenti zdaj svoje nove instrukcije.
Sestanek senatorja Tafta in G. Meany-a v Washington!!, D. C.
Senator in unijski predsednik sta se raztovarjala nad pol ure v Taftovem uradu.
WASHINGTON. — Senator R. A. Taft, republikanec iz Ohio, ki je znan, da ni prijatelj organiziranega delavstva, je imel svojem, uradu v Washingtonu sestanek z George Meany-jem predsednikom AFL organizacije.
Podrobnosti njunega razgovora sicer niso znane, toda Jack Martin, administrativni pomočnik senatorja, je dejal, da sta se vsekakor razgovarjala o možnostih amendiranja Taft-Hartley-jevega zakona.
Senator Taft je tarča kritike mnogih republikancev zaradi svoje ostre graje novoizvoljenega predsednika Eisenhower j a, ker je le—ta imenoval Martina Durhina, predsednika unije plumber jev, za delavskega tajnika.
Straže so vzpostavile popolno kontrolo nad ujetniki na Pongamu
Komunistični ujetniki so se izrazili, da hočejo nazaj na komunistično ozemlje.
PUSAN, Koreja. — Težko oborožene ameriške in južnokorej ske straže imajo popolno kontrolo nad komunisti v taborišču na otoku Pongamu, kjer je bilo v ponedeljek tekom upora 82 ujetnikov pobitih, 120 pa ranjenih. Ker se pri dušenju upora straže zaradi močnega vetra in strmega terena niso- mogle posluževati plina, ki povzroča solze, so se posluževale pušk in strojnic.
V taboriščih na tem otoku je približno 9,000 civilnih internirancev, ki so bili zajeti s kitajskimi in severnokorejskimi armadami. Vsi ti so izjavili, da hočejo nazaj na komunistično o-zemlje. Nad 37,000 civilnih internirancev, ki niso bili konauni-sti, je bilo že izpuščenih na svobodo.
-----o------
1
Danes in ponoči jasno, temperatura kot včeraj.
Ista
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 17. dec. 1930 sta brata Wright izvršila prvi uspešen (polet z letalom v Kitty Hawk. N. C.
Harold Lansche je postal komisijonar za parke
CLEVELAND. — Župan T. A. Burke je imenoval v torek Harolda J. Lauscheta za komisijonar ja parkov na izpraznjeno mesto Sam Newmana, ki je umrl.
Lausche, ki je star 41 let, je najmlajši brat governerja F. J. Lauscheta. Od leta 1945 je bil nadzornik parkov, zdaj pa ga je imenoval župan za komisijonar ja, za katero mesto se je potegovalo 65 oseb. — Kot nadzornik parkov je imel Harold Lausche $4,284 letne plače, kot komisijonar pa bo dobival $7,500 na leto.
v hobokenski luki v New Jersey
V korupcijo so zapleteni unijski uradniki, župan, policija in gasilski komisijonar.
NEW YORK. — Zdaj je prišlo na dan, da je pristanišče mesta Hoboken, N. J., prava džungla raketirjev, oderuhov in pokojnikov. Priče so izpovedale, da so župan Fred N. De Sapio in njegovi policisti ter gasilski komisijonar Michael Borelli odstranili gotove pristaniške delavce s pomolov ter ž žnjihovimi mesti, ki sta jih dajala drugim, plačevali svoj politični dolg. — Slamnati boss na dokih je bil oz. je še Edward J. Florio, človek dvomljivega karakterja in uradnik International Longshoremen asociacije. On je tudi predsednik locala v New Jersey.
Industrija brodarstva, katere promet znaša nad sedem bilijonov dolarjev na leto, ima od tega raketirstva 350 milijonov dolarjev škode na leto.
Novi grobovi
John Šiftar
Umrl je John Šiftar, stanujoč na 1554 E. 45. St. Zapušča sina Steve in hčer Mary ter vnuke žena Anna mu je'že prej umrla. Star je bil 66 let, doma iz Hr-vatske, odkoder je prišel leta 1919, in član HBZ. Pogreb bo v petek iz Golubovega pogrebnega zavoda v sv. Pavla cerkev in od tam na pokopališče.
V Jugoslaviji še vedno mnogo taborišč za 'prostovoljno' delo
Sama “Borba” je priznala, da je bilo 1, 1951 v delavskih taboriščih 92,500 Jugoslovanov pri “prostovoljnih” delih.
NEW YORK. — “The Times” poroča,- da je v Jugoslaviji od 100 do 200 tisoč ljudi v ječah. — že samo to dejstvo dokazuje, kolik m odpor proti Titovemu režimu. Mnogi zaporniki so somišljeniki Kominforme.
Delavci, ki so v zadnjem času zbežali iz Jugoslavije in ki so bili zaprti v taboriščih prisilnega dela v letih 1949 in 1950, poročajo, da je še vedno veliko takih taborišč v Jugoslaviji. — Osebe, ki jih sumijo, da so somišljeniki Kominforme, so zaprte v posebnih taboriščih. Drugi grešniki so ali v taboriščih ali v ječah, odkoder hodijo na delo. Take ječe in taborišča so v Po-žarevcu, Židu, Beogradu, Raši, v J Sremski Mitroviči in na mnogih drugih krajih. Samo v teh WASHINGTON. Kongres-1 taboriščih, ki smo jih našteli, je
zaprtih kakih 15,000 ljudi, ki morajo opravljati prisilno delo. — Največ so jih poslale tja upravne oblasti iz istih razlogov, na
DVOM 0 ZVESTOBI VISOKEGA DIPLOMATA
Državni department je poklical domov poslanika Vincenta iz Maroka, ker je dvomljiva njegova lojalnost. — Za kitajske komuniste ni imel ničesar razen hvale, za Čangkajšekovo vlado niče sar razen graje.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice

Za enkrat ni izgšeda za znatno znižanje visokih davkov
Večina poslancev in senatorjev izjavlja, da bodo zelo previdni pri odločanju tega vprašanja.
niki in senatorji, ki so se pričeli vračati nazaj v Washington, so dali razumeti, da bodo postopali počasi in previdno v pcigledu zniževanja vladnih davkov.
Od kongresnikov in senatorjev, ki so jih časnikarji vpraša-po njihovem tozadevnem na-ziranju, je 54 odstotkov poslancev in 74 odstotkov senatorjev zavzelo takole stališče:
Ali so sploh proti vsakemu izdatnejšemu znižanju davkov takoj ali pa hočejo vsaj počakati in dati kongresu čas, da najprej okrne vladne izdatke in poizkusi uravnovesiti proračun.
Iz tega je sklepati, da znatne-
WASHINGTON. — Državni department je suspendiral poklicnega diplomata John Carter Vincenta, ker je vladni odbor ugotovil, da je “njegova lojalnost dvomljivega značaja”.
Istočasno je državni department naznanil, da Odbor United States Civil Service komisije ni našel ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da ni lojalen John Baton Davies, Jr., nadaljni poklicni diplomat.
Oba, Vincent in Davies, sta bila že ponovno predmet preiskav o komunistični infiltraciji vlade.
Državni department je naznanil, da je bil Vincent, ki je bil ameriški poslanik v Tangierju, Maroko, poklican domov. Vladni preiskovalni Odbor je priporočil, da se Vincenta odslovi, toda department ga je samo suspendiral ter hkrati naznanil, da bo njegov slučaj prerešetal pred-
rom prisegel, da ni bil nikoli komunist ter je tudi zanikal vse simpatije do komunizma. Louis Budenc pa je podal zapriseženo izjavo, da kot bivši visok činitelj komunistične partije definitivno ve, da je bil Vincent leta 1945 komunist.
Vincent, ki je star 53 let, je bil bivši poslanik v Švici ter ima za seboj 27 let diplamatske službe. Na svoj diplomatski položaj v Tangier se je vrnil meseca februarja s “popolnim zaupanjem in najboljšimi željami” državnega departmenta.
Obtožbe proti Vincentu izhajajo v glavnem iz časov, ko je deloval v Kitajski in ko je bil ravnatelj urada državnega departmenta za daljnovzhodne zadeve od leta 1945 do 1947.
Senator Bingham, član senatnega preiskovalnega cdbora, je povedal državnemu departmen-tu, da je Vincent izvajal velik
sednik Truman z državnim taj- vpliv na vlado glede spremem-
nikom Achesonom, ko se slednji povrne pozneje v tednu od NATO konference v Parizu.
Davies je podravnatelj Urada za politične zadeve ter ameriški visoki komisar za Nemčijo v Bonnu.
Louis Budenz, bivši urednik komunističnega dnevnika “Daily Worker”, je obtožil Vincenta, da je komunist in “pod komunistično disciplino”. Vincent je bil kritiziran hkrati z Lattimore-, , v.	, ,	jem, profesorjem na John Hop-
w .J +„	.. JlvJkms univerzi, cigar slučaj je se-
daj v rokah justičnega tajnika. Dne 30. jan. je Vincent pred
stopku, kot se to godi v vseh drugih deželah pod komunistično oblastjo.
“Borba” je marca letos poročala, da je bilo tekom leta 1951 92,500 Jugoslovanov pri teh — “prostovoljnih” delih.
senatnim preiskovalnim odbo-
be vladne politike v prid kitajskim komunistom leta 1945. Mr. Vincent je hvalil kitajske komuniste ter grajal Čangkajšekovo vlado v času, ko je stremela vladna politika za tem, da Amerika pomaga Čangkajšeku. Odbor je dalje ugotovil, da je bil Vincent popolnoma brezbrižen napram vsem dokazom, da so kitajski komunisti pridruženi Sovjetski zvezi in kontrolirani od nje. — In končno je odbor postal pozoren na stike Mr. Vincenta s številnimi osebami, < katerih je imel preiskovalni od bor povlod misliti, da so komunisti ali njih simpatizerji.
Pomoč amer. rudarjev japonskim rudarjem
TOKIO. — John L. Lewis, — predsednik organizacije premoga znižanja davkov, katerega solgarjev, je poslal stavkujočim ja-obetali republikanci v svoji j ponskim premogarjem v imenu predsedniški kampanji, najbrž 1 ameriške organizacije 10,000 do-pred letom 1954 ne bo!.	1 larjev.
rfSSt®*
llili!

lili
TAFTOVA TARČA — Martin P. Durkin, 58 let star predsednik AFL zveze kleparskih delavcev, sprejema čestitke k imenovanju za delavskega tajnika v bodoči vladi. Na levi je njegova žena Ana, na desni sin John. Kot znano je senator Taft imenoval Durkinovo imenovanje za delavskega tajnika za “neverjetno.”
Načrti za obrambo mesta Clevelanda
časnikarjem in obrambnemu odboru bo dano podrobno pojasnilo v sredo in četrtek v hotelu Carter.
CLEVELAND. — Na konferencah v sredo in četrtek bodo predloženi podrobnostni načrti za obrambo Clevelanda v slučaju sovražnega napada. Tozadevno je naznanil javnosti v nedeljo zvečer brigadni general Julius Stark v Wooster ju, O.
Polkovnik Wilbur Fricke iz Daytona, poveljujoči častnik 37. protiletalske tapničarske skupine, bo v sredo ob desetih dopoldne v hotelu Carter pojasnil časnikarjem tozadevne načrte, naslednjega dne pa županu Bur-ke-u in članom obrambnega odbora.
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
Bližajoča se čistka nemških komunistov
BERLIN. — Poročano je, da nameravajo v Vzhodni Nemčiji temeljito prerešetati kabinet, kar bo uvodni korak v čistko, ki utegne pomesti tudi z Gerhart Eislerjem, iz Amerike pobeglim komunistom.
Komunistična vlada Vzhodne Nemčije bo začela s silno kampanjo, da najde grešne kozle za nasprotnike komunističnega režima in da zatre vse protikomuniste.
PISMO ima v naši pisarni Vovk Franc. Pismo je iz Ljubljane.
DUHOVNO ŽIVLJENJE (argentinski mesečnik). Zamudnike z naročnino vljudno proisimo, da se spomnijo na zamudo in pošljejo v našo pisarno $5 naročnine.
TROJČKI (vesela igra z igralci Slov. odra v nedeljo 4. jan.). Vaja za 2. in 3. dejanje v četrtek zvečer ob pol 8. Lepo prosim: točni. — Pavle Intihar, režiser.
ŠVICARSKO URO (zapestno) dobi izžrebani posetnik Ligine prireditve (“Trojčki”) v nedeljo 4. jan. v SND na St. Clairju.
MJftOVEJšEVESTI
WASHINGTON. — Owen Lat-timore-a je velika porota v District of Columbia obtožila sedmih slučajev krivega pričevanja in krivih priseg.
CLEVELAND. — Cene mesu so pričele kazati znake znižanja, zlasti cene svinje in jabnje-tine.
SEOUL, Koreja. — Ameriški letalci jet letal so se včeraj trinajstkrat spoprijeli z ruskimi jet letali, katerih so najmanj četvero sestrelili. WASHINGTON. — Predsednik Truman je poklical nazaj Michael V. DiSalle-a ter ga imenoval za ustaljevalca cen.
Letna seja—
V petek 19. dec. ob 7.30 zvečer ima društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v sobi št. 4 SND (staro poslopje) na St. Clair Ave., svojo redno letno sejo. članstvo je vabljeno, da se seje udeleži. Na dnevnem redu so poleg drugih vprašanj tudi volitve odbora za leto 1953. Na seji bodo razdeljeni dividendni čeki. Po seji bo prosta zabava. V bolnišnici—
Mrs. Mary Germ, 1270 E. 172 St, je morala v Woman’s Hospital na pregled. Leži v sobi št. 445. Obiski so dovoljeni Pridite po čeke—
Tajnik društva Kras št. 8 SDZ prosi člane društva, naj pridejo po dividendne čeke na njegov dom na 689 E. 156 St. 26. in 27. decembra. Ob pobiranju ases-menta jih ne bo mogoče deliti.
Iz bolnišnice—
John Rogel, 3593 E. 81 St., se je srečno vrnil iz St. Alexis bolnišnice, kjer je prestal težko o-peracijo. Zahvaljuje se vsem prijateljem in znancem za obiske in pozdrave.
K molitvi—
ičlani društva Sv. Imena fare sv. Lovrenca naj pridejo nocoj ob sedmih zvečer v cerkev sv. Lovrenca k molitvi za John Kerna.
Žalostna vest—
Mrs. Helen Swegel, 968 E. 77 St., je dobila iz vasi Gradiška pri Rakeku obvestilo, da ji je tam umrla dne 2. dec. mati Helena Stražišar. Pokopali so jo 4. decembra.. Zapušča moža Urbana, sina Antona in hčere: Mary, por. Sterk, Helen, por. Swegel, Josephine, por. Škerl in v starem kraju Pavlino Intihar. ,
Nov odbor—
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ je na svoji letni seji izvolilo za 1. 1953 sle-eči odbor: William Sterk, predsednik; Mike Vidmar, podpredsednik ; Frank Brinovec, tajnik in blagajnik, 961 E. 79. St. EN 1-4122; Matthew Penko, 456 E. 143 St. zapisnikar; nadzorni odbor: Charles Le-gerski, Jennie Lauridh, Josephine Hrvat; Frank Penko, vratar. Za zastopnika v klub društev SND na St. Clair Ave. je bil izvoljen Mike Vidmar, za delniško konferenco SND pa John Sušnik. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v zadnjem poslopju zgoraj.
Letna seja—
Jutri zvečer ob sedmih bo letna seja društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ. Po seji zabava. Družabni večer 28. dec.—
Pred časom sem najel dvorano za 28 december za prireditev, ki se ni mogla vršiti zato sem prišel na misel izpolniti večer z družabnim sporedom in sem v ta namen naprosil dramsko društvo Lilija” in pevski zbor “Korotan” za sodelovanje; obenem sem se za pomoč obrnil tudi na klub “Krog.” Društva so se mojemu vabilu odzvala. Zato vas že danes vabim in opozarjam na zanimivo prireditev. — Anton Grdina st.
Dete rojeno v gledišču
LONDON. — V nekem tukajšnjem kino-gledišču je bilo v nedeljo rojeno dete. Njegova maje prišla v gledališče gledat neki film.
^in /IMERI^KA DOMOVIMA
/%• /vi t a« ■ c- /m iv— aao /vt ■

«0rasjsv>,
S117 St. Clair Ave.	BEnderson 1-0628
Clevelaad S, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. .
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.____________________
nadstrankarsko zunanjo politiko. Niso torej odločali samo demokrati, ampak tudi republikanci, torej so tudi oboji odgovorni. Da je to res, se vidi najlepše iz tega, da v volilni borbi ni nihče napadal Rooseveltove zunanje politike, ampak v glavnem Trumanovo in še to samo, v kolikor zadeva Kitajsko in Korejo. Danes je lahko govoriti o komunistični nevarnosti in o sovjetskem imperializmu, pred desetimi leti je bila stvar drugačna. Naše stališče je bilo jasno tedaj, kot je danes, toda naša sodba mora biti pravična na obe strani. Mi nismo nikdar zagovarjali napak, — te smo obsodili in jih bomo obsojali v bodoče, — zagovarjali pa bomo one, ki so napake storili, če sodimo, da so jih storili v dobri veri in to je, kar mi mislimo o pokojnem Franklinu D. Rooseveltu in njegovem nasledniku Trumanu.

BESEDA IZ NARODA
Lorainske slovesnosti
No. 246 Wed., Dec. 17, 1952
Nekaj pojasnila in pripomb
Zadnje čase prihajajo na uredništvo našega lista pisma, v katerih se naročniki pritožujejo zaradi stališča, ki ga je naš list zavzel v volilni borbi. Prav je in veseli nas, da se naši Čitatelji zanimajo za javno življenje v tolikšni meri. V demokratični deželi živimo, kjer ima vsakdo pravico povedati svojo misel. Naš list je to načelo spoštoval od nekdaj in ga hoče spoštovati tudi v bodoče. Pripomnili bi pa eno. Vsakdo, ki čuti potrebo po tem, da svoje osebno mnenje javno izrazi, naj ima tudi toliko poguma, da se pod to svoje pisanje podpiše. Strah je tu nepotreben. Ne moremo nikakor razumeti, da se skuša ta ali oni skriti pod tujim imenom. Dogajajo se slučaji, da pišejo ljudj'e čisto preproste dopise, pa se podpišejo s “Prijatelj,” “Faran” ali čim podobnim. To ni lepa navada.
Če že imamo svoje mnenje in smo se priborili do svoje lastne sodbe o tej ali oni stvari, potem imejmo tudi toliko poguma, da se pod to podpišemo. Mi smo veseli vsakega, ki zna in hoče rabiti svojo glavo, saj končno jo tudi za to ima. Ljubi Bog jo nam ni dal samo zato, da bi imeli kam povezniti klobuk ali kapo! Sodimo pa, da je najmanj, kar lahko zahtevamo od dopisnikov, da se podpišejo s polnim imenom. Če ima kdo tehten razlog, da se ne podpiše pod svoj članek, nam to svojo željo lahko sporoči. Vsekakor pa je potrebno, da se pod svoje pismo, ki ga naslovi na uredništvo, podpiše s polnim imenom in navede tudi svoj naslov. Vsako pismo, ki teh podatkov nima, bo romalo naravnost v koš. Naj to vsi dopisniki vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih pritožb.
Kar zadeva demokratsko in republikansko stranko, smo že svoj čas poudarili, da je naš list od svojega začetka poudarjal in zagovarjal stališče malega človeka. Zakaj? Slovenci smo po veliki večini prihajali v to deželo s trebuhom za kruhom. Edino, kar smo imeli, so bile naše zdrave roke in telesna moč. Tako si je naš prvi rod služil po večini svoj vsakdanji kruh s težkim delom. Razumljivo, da je ostal v glavnem še vedno mali človek, čeprav si je morda prislužil in prihranil nekaj tisočakov. Drugi, to je tu rojeni rod, si je znal že boljše pomagati. Obvladal je dobro v deželi običajni jezik, uživel se je zlahka v nove razmere; ta rod je bil že pravi rod Amerikancev, ki mu je Amerika domovina ne samo po rojstvu, ampak tudi po duhu in miselnosti. Nekateri iz tega rodu so se dokopali do boljših položajev in se morda uvrstili med premožnejše, kakor so se tudi preneka-teri pridni in podjetni naši rojaki iz prvega rodu. V bistvu pa je slovenski naseljenec v tej deželi ostal še vedno mali človek, ki ima sicer svojo hišico in v večini primerov tudi še kak tisočak v banki, ki pa vendar hodi vsak dan na delo, da si zasluži, kar za svoje življenje rabi.
Mi ne dolžimo republikance, da so oni zakrivili veliko gospodarsko krizo, ki je nastopila v času Hooverjevega predsedovanja, trdimo pa, da je ta vlada storila veliko premalo, da bi nesrečo, ki je deželo zadela, zavrla, oziroma jo zmanjšala. Res je, da gospodarska kriza ni zadela samo Ameriko, ampak ves svet, prav tako je res, da si vlade tudi drugod ob prvem pojavu gospodarskih težav niso znale pomagati, toda prav tako je pa res, da je bila Rooseveltova demokratska vlada tista, ki je podvzela prve korake, da je silno stisko olajšala.
Sodimo, da je socialna zakonodaja, ki jo je vpeljala demokratska stranka v času svoje vlade, prinesla veliko korist vsemu ameriškemu delavstvu, pa tudi farmarjem in malim trgovcem. To so pa v glavnem bili in so še danes naši rojaki. Gremo pa še dalje. Trdimo, da je socialna zakonodaja, ki jo je vpeljala v zadnjih 20 letih demokratska stranka, koristna za vso Ameriko. To je priznal tudi sam gen. Eisenhower, ko je dejal, da bo vse socialne pridobitve zadnjih 20 let obdržal in jih celo dopolnil, če bo svojo obljubo držal in v tem oziru nadaljeval delo, ki so ga začeli demokrati, potem bo napravil vsej Ameriki, republikanski stranki pa še posebej veliko uslugo. Ne smemo pozabiti, da je danes v Združenih državah nad 60 milijonov delavcev, da so torej ti v ogromni večini. Če delavski stan ne bo zadovoljen, potem ne more biti notranjega miru v državi. Delavski stan je v ZDA najštevilnejši, zato mu je treba posvetiti največ paž-nje. S tem pa še ni nikjer rečeno, da je treba drugim stanovom zvezati roke. Vsakemu je treba priznati njegove pravice, pri tem pa moramo paziti, da ne bomo stopali eden drugemu na prste. To je, kar zadeva socialno zakonodajo, naše stališče.
Neki dopisnik, ki se je skril pod ime “Chicaški Sloven-o ’ piše: “. . . neverjetno je, da bi protikomunistični list ‘Ameriška Domovina’ ne videla, kam je pripeljala demokratska stranka našo deželo. Pa tudi za zasužnjenje stare domo-vine po komunistih je kriva ona.”
Temu in vsem onim, ki so istega ali podobnega mišljenja, odgovarjamo. Res je, da so ZDA delale v preteklosti neštokrat napake v zunanji politiki; delale so jih tudi druge države. Res je, da je Roosevelt storil prenekatero nerodno potezo v tem oziru, spomnimo se samo na Teheran in Jalto, toda ne pozabimo, da so ZDA takrat vodile takozvano
Treba je povedati, kakšne velike in pomenljive slovesnosti so se vršile v slovenskem Lo-rainu v dnevih od 6. do 8. dec. v letu Gospodovem 1952.
V	soboto 6. dec. na praznik sv. Miklavža se je pripeljal v Lorain ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v spremstvu svojega tajnika Rev. Julija Slapšaka.. Škof je imel izvršiti važno funkcijo ali .obred v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda: Posvetitev dveh oltarjev. Ob 9. uri dopoldne se je slovesnost pričela. Obredi so tako pomenljivi in ganljivi, pa zelo obširni, da bi bilo treba dolgo opisovati, če bi hoteli vse povedati. Koliko molitev, kropljenja, maziljenja, umivanja, kajenja! Okrog deset duhovnikov je pomagalo pri svetih obredih. Nazadnje je bila opravljena prva sv. maša na novem prekrasnem in posvečenem oltarju, ki jo je daroval sam prevzvišeni g. škof dr. Rožman.
V	nedeljo 7. dec. zjutraj so bile opravljene tri sv. maše v stari cerkvi. Zadnjo sv. mašo v stari cerkvi je opravil p. Odilo OFM. Ob tej priliki je imel poslovilno pridigo. Vsi pričujoči so jokali ob spominu na vse dobrote in milosti, ki so jih v 46. letih dobivali v stari cerkvi. Saj so bili v njej poročeni skoraj vsi dosedanji farani, saj sta bila tu krščena dva rodova in jih je bilo toliko iz stare cerkve odpeljanih k zadnjemu počitku na pokopališče. Zato je bilo slovo od stare cerkve res bridko. Cela vrsta ljudi je bila obhajana zadnjikrat pri stari obhajilni mizi.
Ob 10. uri dopoldne pa se je začela slovesnost blagoslova nove cerkve. Za to slovesnost je prišel clevelandski nadškof Most. Rev. Hoban. Okrog trideset duhovnikov je bilo v njegovem spremstvu, med njimi pet mon-signorov. Nadškof je imel slovesni sprevod iz župnišča pred glavna vrata, kjer se je slovesnost pričela. Sprevod so otvorili mnogoštevilni ministranti, potem kakih 60 Kolumbovih vitezov v
v svojih pestrih nošah. Najprej je nadškof obšel med obrednim škropljenjem vso cerkev od zunaj. Duhovniki so med tem peli psalme. Med petimi litanijami je sprevod krenil v cerkev, kjer je bila cerkev blagoslovljena in poškropljena od znotraj. Nato. je sledila slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil nadškof E. Hoban. Med mašo je prepeval domači pevski zbor koralno angelsko mašo. Angleško in slovensko pridigo je imel med mašo Rt. Rev. msgr. J. J. Oman iz Clevelanda. Po maši smo vsi zapeli Zahvalno pesem, med katero se je začel pomikati sprevod duhovnikov, ministrantov in Kolumbovih vitezov nazaj v župni-
Zvečer .ob 6. uri je bil prirejen banket v Slovenskem narodnem domu, kjer se je zbrala vsa fara. Govorniški program je prav spretno vodil domačin Rev. Sebastijan Soklich T. O. R., ki je zdaj vojaški duhovnik v ameriški armadi, pa je prišel za to priliko domov k svojim staršem. Pri banketu je bil vzoren red, da je bilo kar občudovanja vredno.
Slovesnost je bila zaključena na praznik Brezmadežne, ko je pred glavno sv. mašo ob 9. uri blagoslovil postaje sv. križevega pota j). Odilo OFM. Verniki so za redko slovesnost napolnili novo cerkev do zadnjega kotička.
Nova cerkev je tako prisrčna, tako lepa in enotna prav do zadnjih potankosti in malenkosti, da mora vsak strmeti, župniku Rev. Milanu Slajetu in dobrim faranom sv. Cirila in Metoda naj iskrenejše čestitke! . P. O.
Zanimiv koncert
Cleveland, O. — Hitro še širi novica, da bosta naša pevca Mrs. Josephine Petrovčič in Mr. Eddie Kenik priredila dne 18. januarja 1953 samostojen koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta dva pevca sta med nami dobro poznana, odkar sta pela glavni vlogi v operi “La Traviata,” ki jo je podala Glasbena Matica. Toda Mrs. Petrovčič je nastopala kot solistka že leta 1942 v opereti “Netopir” (Fledermaus) in v odlomkih iz opere “Tosca” leta 1951. Nastopala je tudi v samospevih in duetih v okviru letnih koncertov Glasbene Matice.
Mr. Kenik je nastopal kot solist v “Gospodična Nituš” (Mam'zelle Nitouche), katero je Glasbena Matica podala v letu 1950 in v odlomkih iz opere “Tosca in “Rigoletto” v letu 1951. Že kot deček je pokazal ljubezen do petja, saj je bil, član mladinskega zbora “(črički” v Newbur-gu. Pozneje je postal član pevskega zbora “Zvon,” tudi v New-burgu.
Sedaj boste imeli priliko sli-
, ,	, , ,šati ta dva pevca na skupnem
svojih uniformah, kadetke koncertu Zapela basta duet iz
opere “Prodana nevesta” in “La Traviata.” Priljubljenih domačih pesmi, kot: “Dekle to mi povej,” “Snoč se m’ je sanjalo.” “Al me boš kaj rada imela,” “K oknu pridem,” bo dovolj na sporedu.
Mrs. Petrovčič nam bo zapela solospeve: Ivan Zormanovo “Tulipan,'’ “Tam na vrtni gredi,” 1
Družabni večer
Cleveland, O. — V nedeljo 28. decembra bo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Družabni večer z lepim, pestrim in bogatim sporedom. Sodelujejo: Dramat-sko društvo “Lilija,” pevski zbor “Korotan” in Klub “Krog.”
Po končanem sporedu bo domača zabava s plesom. O prireditvi in njenem sporedu bomo še poročali. Danes naj le še omenimo, da ima režijo v rokah dr. Milan Pavlovčič, nekdanji poklicni režiser Narodnega gledališča v Ljubljani.
Čisti dobiček prireditve je namenjen delno za slov. semenišče v Argentini, delno za zgradbo Katoliškega doma v Gorici.
Anton Grdina, st.
Duhovne vaje za dekleta in žene
Cleveland, O. — Kakor ste že brale, bomo imele tudi letos dekleta in žene skupne duhovne vaje. Prav bi bilo, da bi se vsaka sedajle vprašala: Ali so tudi zame potrebne? Ugotovile bomo približno vse enako: Da. Potrebne smo skrbnega pogleda nazaj v svoje življenje kakor tudi novih smernic in sklepov v bodoče. Tako za te dekle, ki se morda pripravljaš na nov korak v življenje, kakor tudi tebi žena, da ostaneš dobra, verna mati svoji družini.
Za take duhovne vaje imamo letos priliko ravno v adventnem času, tb je 19., 20. in 21. decembra v Domu duhovnih vaj, 18485 Lake Shore Blvd., Cleveland 19, Ohio. Zberimo se torej vsa slovenska dekleta in žene k duhovnim vajam! Vse, ki ste lanske duhovne vaje s takim zadovoljstvom končale in vse one, ki se jih še nikoli niste udeležile. V tistih tihih urah se bomo posvetile samo skrbi za svoje duše, in si nabrale novih moči, da bomo lažje vršile stanovske dolžnosti. Prijavite se čimprej. Vendar če se katera odloči šele zadnji dan, se bo lahko prijavila pred pričetkom v Domu duhovnih vaj Začetek je v petek 19. decembra ob 7. uri zvečer, končajo pa se v nedeljo sredi popoldneva. Oskrba za vse tri dni je $15.
Premagajmo vse ovire, saj z dobro opravljenimi duhovnimi vajami si bomo pripravile najlepši božič.
Stana O.
Zahvala zbora “Slovan”
Cleveland, O. — Dne 7. dec. je imel zbor “Slovan” svoj jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Koncert je nad vse lepo usspel. Udeležba je bila kljub lepemu vremenu odlična. Dvorana je bila nabito polna.
Ko se je zavesa razgrnila, je zavladalo med poslušalstvom veselo razpoloženje. Na oder je stopil predsednik Jožef Durjava, ki se je zahvalil za lep obisk in povedal, da je “Slovan” zgubil letos dva dobra pevca: Jožefa Udoviča in Andija Noč. V njun spomin je zbor zapel žalostinko “Če na tujem zemlja me pokrije.” Po lepem in bogatem sporedu
GORIŠKE VESTI
Predvolilna kampanja
V	nedeljo 7. decembra so imele svoje volilne shode- razne stranke^ Demokratska fronta Slo" vencev (komunisti) bo začela v torek s svojim volilnimi shodi, ki bodo v Gorici, štandrežu, Oslavju, Podgori, Pevmi, in Št. Mavru. Njihovi komunistični časopisi so polni slave in hvale in si lastijo izključno vse zasluge v obrambi naših pravic v občinskem svetu. Zagnali so se tudi v kandidatno listo “Lipove vejice.” Očitajo ji, da je tako lokalno omejena, da ne priznava nobenega stika z slovenskim narodom v svobodni državi, da ima med svojimi kandidati ljudi, ki so bili “neposredni voditelji belogardističnih tolp, in da so kot taki na življenje in smrt nasprotovali narodnemu osvoboje-nju slovenskega ljudstva izpod jarma nemškega in italijanskega fašizma.” Nadalje očitajo SDZ, da je nesocialna in da se peha nfaprej s svojim, slovenskim nacionalizmom, misleč, da bo na ta način preprečila gospodarski propast slovenstva na Goriškem. “Demokracija” pa jim v svoji 49. št. odgovarja na njihove očitke. V zvezi z njihovim člankom ugotavlja, da voditelji SDZ gojijo in širijo resno narodno zavest, in to ne le danes, ampak že od časa, ko je tu vladal fašizem, in p,oi-zneje po valji titovskih prvakov “fratelanca,” ki je ubijala narodno zavest. SDZ je edina nesebična in neplačana zagovornica pristnega slovenstva, česar voditelji Fronte v Italiji ne morejo trditi. Volilni program” lipove vejice” je: Vodovod po vseh vaseh goriške občine, enaka razdelitev bremen in koristi na vse občine, boj zlorabljanju in izkoriščanju prostega pasu, zaposlitev vseh brezposelnih in prednost domačinov pri zaposlitvi, enakopravnost slovenščine na občini, deželna avtonomija, kot jo imajo Nemci na Tirolskem in Francozi v dolini Aosta, zaščita pravic Slovencev v Italiji, ki jo člen 6. že predpisuje.
Koncert sv. Cecilije žanje obilo uspeha
V	nedeljo 30. novembra je pevski zbor S. K. P. D. iz Gorice ponovil svoj bogati koncert tudi v Števerjanu v Brdih. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo razveseljiva in števerjanci kar ne morejo prehvaliti lepega petja, bodisi zbora, kakor tudi
šče, kamor smo spremili g. nadškofa. Za duhovnike je bil pri- skiadat^ bo^premljarp^ea rejen slavnosten obed takoj nato v župnišču.	1
Popoldne ob 3:30 so bile v novi cerkvi pete litanije Matere božje z blagoslovom. Cerkev je bila polna in vse stene in vsi oboki so se kar prvi dan napili in nasrkali sladkih zvokov slovenske navdušene pesmi. Pobožnost je vodil p. Odilo. Na koncu je zopet zadonela Zahvalna pesem.
“Gor čez izaro,” “Kiss me again,” 1 je Johan Grabner raztegnil svoj “Laughing song” iz operete “Ne-j meh, da je odmevalo po dvorani; topir” in Salve Rogina. Mr. Ke-J začel se je vesel ples. nik si je izbral Ivan Zormanovo j Lepa hvala vsem, ki so pripo-‘Ladje lepe, l&dje bele,’ “Nocoj |mogli k tako lepemu uspehu, je pa lep veečr,” “ženska le vara j Kuharice so skuhale zelo okusen nas” iz opere “Rigoleto,” “Vesti j golaž, ki ga je žal le prehitro la Giubba” iz opere “Pag,liacci” . zmanjkalo. Skuhali sta ga Fran-ter angleški “Thine Alone” injces Gorjanec in Pavlina Durja-“Be my Love.”	jva. Prav lepa hvala! Urški Tert-
Ivan Zorman, naš pesnik in nik pa hvala za krofe. Hvala tuna di Mrs. Stavanja, Mrs. Mavrič, klavirju.	J Mrs. Furlan, dalje Mrs. Mary
Ker je spored koncerta res Strukel za prodajo vstopnic, lep, si preskrbite pravočasno Hvala Mrs. Globokar, Mrs. Cok vstopnice. Dobite jih pri Oraž- ,in Frank Žagarju ter Franku in mu na 6417 St. Clair Ave., pri'Jožefu Žnidaršič, Toniju Zadev, Antonu Šublju, 6411 St. Clair Mihaelu Jenko in Valterju Lam-Ave. in pri Mrs. Agnes Žagar, jpe. Vsi so se trudili, da je šlo
vse lepo v redu. Lepa hvala po-
3579 East 81st St. v Newburgu.
Prijatelj.
— Kiti dosežejo v lahko že dolžino 65
dveh letih čevljev.
slovodji doma Johanu Zigmanu in njegovi ženi, ki sta nam šla v vseh ozirih na roke. Hvala Mr. in Mrs. Medvešček, ki sta tako
naglo uredila dvorano za ples, Lojzu Žnidaršič pa za nabrane oglase.
Mrs. Slejko se moramo posebej zahvaliti za lepo spremljavo koncerta, g. Antončiču pa za oglašanje na radio, prav tako tudi Ančki Traven. Hvala tudi podpornikom zbora M. Travnu, Mary Bohinc, ki sta dala vsak $5.00, ter Toni Pušner in Franku Kukanja, ki sta darovala po $2.
Za izredno lep uspeh gre največja zasluga našemu pevovodji Antonu šublju, ki se je trudil, da je spravil zbor na sedanjo višino.
Hvala vsem prijateljem zbora in lepega slov. petja, ki so nas v tako velikem številu obiskali.
V nedeljo 21. dec. ob 2. uri pop. ima zbor “Slovan” v AJC svojo letno sejo, na katero so vabljeni vsi pevci, podporni čla-
ni in prijatelji zbora. Vsi ste dobrodošli. Po seji bo nekaj raz-1 “f 7^^“ ■' vedrila in zabave. Seja je važna, zato se potrudita vsi in se je udeležite.
Na svidenje 21. dec. in vsem še enkrat prisrčna hvala!
Frank Rupert.
solista Gorjana. V nedeljo 7. dec. je pa zbor SKPD gostoval v Nabrežini. Ta sijajni uspeh koncerta precej jezi goriške frontaše, ki se s podobnimi uspehi nikakor ne morejo ponašati. Sicer ga v časopisih sploh ne omenipjo, prinašajo pa v odgovor dolge članke o svojem kulturnem delovanju na Goriškem, slike podeželjskih frontaških zborov in igralskih družin, slike iz Dijaškega doma v Gorici in podobno. Pri tem seveda zagotavljajo, da bi brez slov. dem. fernte vsega tega v Gorici ne bilo in da je le ona edina nositelji-ca vsega kulturnega udejstvovanja na Goriškem. Lastijo si tudi vse pravice kulturnega udejstvovanja na Primorskem v letih, ko slovenski človek še sanjal ni o komunistični fronti Slovencev. V svoj volilni program so postavili tudi zahtevo vrnitve Ljudskega doma v Gorici, ki so si ga oni leta 1945 prilastili in je bil nekdaj naš Trgovski dom.
Slovensko sirotišce v Gorici in pravice, ki se mu kratijo
Na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta so razpravljali tudi o podpori, ki naj jo dobe razni zavodi in dobrodelne ustanove v Gorici. Odobrili so podporo nekaterim bolj političnim ustanovam, medtem, ko so jo odrekli Sirotišču Sv. Družine, sirotišču Contavalle in “Villa serena.’ Ko je svetnik Bratuž vstrajal na zahtevi, da se podeli podpora slov. sirotišču sv. Družine, je pri glasovanju pokrajinski svet z večino glasov odbil njegov predlog, nakar-je svetnik Bratuž v znak protesta zapustil dvorano. Vsi katoliški Slovenci ravnanje g. Bratuža popolnoma odobravamo. Leta 1947 je omenjeni zavod sprejel pod svojo streho lepo število italijanskih begunskih družin, ki so po večini še vedno tam brez vsake odškodnine. Radi tega je občina dolžna pomagati Sirotišču, saj so mu omenjene begunske družine v veliko breme in škodo. Če bi kak italijanski zavod imel toliko let pod streho samo eno begunsko družino, kako bi ga postavljali za zgled vsem v požrtvovalnosti in domovinski ljubezni. Slovenski zavod pa nima nobene pravice.
Prireditev “Dijaškega krožka”
Fantovski dijaški krožek je priredil v domu Brezmadežne v nedeljo 7. dec. običajno vsakos-letno akademijo v čast Brazma-dežni, ki so jo ponovili tudi na praznik sam. Ta fantovski dijaški krožek se je ustanovil takoj po vojni in šteje že lepo vrsto let in kar je najvažnejše obilo uspe-nov. Ti mladi fantje so nam že marsikdaj pokazali svoje zmožnosti in navdušenje za vse lepo in dobro. Tudi pri letošnji akademiji nas niso razočarali. Kako prijetno je gledati te fante polne 'ognja in mladostnega zanosa, kot nastopajo na odru in neprisiljeno in iz globokega verskega prepričanja govore o Bogu in Mariji. To brez dvoma gane ljudi mnogo bolj kot pa dekliške prireditve. Na sporedu je bil otvoritveni melodram, priložnostni govor in zborna deklamacija. Nato so nam fantje podali lepo trodejanko “Mladi tiskar,” ki je vse občinstvo ganila do solz. Upajmo, da nas bo krožek katoliških srednje šolcev j kmalu spet razveselil s podobni-
TRŽAŠKE VESTI
Kurirji na motorjih
Menili boste, da vam pišemo o tistih predvojnih časih, ko so
(Dalje na 4. itrani)
Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Prodajanje in zamenjevanje ne-voljnikov je pojenjalo. Zdaj niso bili več tako prikovani na grudo, da bi j.e ne mogli zapu-• stiti, temveč so dobili za gotovo odkupnino prost odhod. Pogoji za naselitev so bili ugodnejši in zahteve, ki jih je stavila gosposka na svoje podložnike, so se odmerile in določile. S tem so se samovoljnosti gospode posta vile meje in kmet je dobil več osebne prostosti. Prejšnje rob-stvo se je izpremenilo v podlož-ništvo z natanko določenimi pravicami in dolžnostmi.
Od 15. stoletja naprej že več ne nahajamo zgledov popolne osebne odvisnosti, kakor v prejšnjih časih, temveč povsod pravno urejeno razmerje med gosposko in podložniki.
Ako si to razmerje natančneje ogledamo, opazimo dolžnosti dvojne vrste. Podložnik je moral služiti svojemu gospodarju s svojo delavno močjo in mu kot davščino prepustiti tudi del svojih letnih pridelkov. Dolžnosti prve vrste imenujemo tlako (roboto), dolžnosti druge vrste pa služnosti (Dienste)', ali davščino (Zins), ki se je dajala deloma v živilih, deloma v denarju.
Ni je najti kmalu pravne u-stanove, ni bi bila skozi vsa stoletja ostala tako neizpremenjena, kakor tlaka. Večje izpre-membe so se izvršile še le v 18. stoletju pod cesarico Marijo Terezijo, preje je tlaka enakomerno težila kmečko ljudstvo skozi tisoč Let. — Vodilno načelo pri odmerjanju in razdeljevanju tlake je bilo to, da morajo podložniki osebno ustreči vsem potrebam gospostva in gospodarja samega. Zemljiške knjige 12. in 13. stoletja pričajo, da se je delavna moč podložnikov izprva uporabljala poljubno za vsakovrstna dela, ne da bi se ista natančneje določevala. Še le pozneje je prišla v navado delitev tlačanskih opravil v razne stroke z natančno določbo časa, ob katerem jih morajo podložniki izvršiti.
Umevno je, da je bilo največ tlake opraviti na grajskih njivah in poljih. Tu je bilo vse obdelovanje prepuščeno podložnikom. Delo se je pričelo spomladi s plugom in se završilo z žetvijo. In tu je moral kmet ne le svojo roko in svojo delavno moč dati v grajsko službo, ampak tudi s svojim oralom in živino priti na pomoč. V zemljiških knjigah čitamo na pr.: “Vsako zemljišče, ki ima plug, mora grajskemu nadzorniku o-rati tri dni v letu, en dan jeseni in dva dni spomladi.” Za vprego pri plugu je bilo treba dati par volov ali par konj. Za oranjem je prišla setev in trebljenje grajskih njiv. Najbolj pa je bila v škodo podložnikom tlaka ob žetvi, ker si je izgovorila gosposka navadno najugodnejši čas za spravljenje pridelkov. In še le, ko je bilo delo na grajskih njivah končano, je mogel kmet misliti na to, kako bode napolnil svoje lastne skednje. Nnako delo je moral opravljati podložnik graščaku pri spravljanju sena, gnojenju njiv, obdelovanju repe in zelja, lanu in vinogradov. V šoštanjskem zapisniku čitamo: “Vsak posestnik je dolžan, gospostvu en dan žeti in kositi travo;” v Slovenskih goricah: “Vsak podložnik je dolžan okopavati vinograde štiri dni.” K temu delu je še prišla tlaka pri iztrebljenju gozdov, sekanju in dovažanju lesa, ki je bila natančno odmerjena.
Za Kozje na Štajerskem je bilo na pr. določeno: “Vsak izmed podložnikov je dolžan o Božiču peljati na grad dva tovora drv,_ jih razsekati in znesti v grajsko shrambo.” — K tej tlaki, ki se je opravljala na grajskih zemljiščih, so prišla še druga dela, ki so ustrzžla potrebam gospo-
darja ali grajske družine.’ K tem je prištevati dovažanje kamenja, peska in apna, pomoč pri zidanju in popravljanju grajskih poslopij, popravljanje plotov, cest in mostov, brodarstvo, snaženje grajskih prostorov, ob času vojske bramba gradu. V voj niškem zapisniku poslopij, “Meščani naznanjajo, da že od nekaj niso bili dolžni gospostvu delati nobene tlake, pač pa so prilično pomagali z dovažanjem, kedar se je kaj zidalo na Gorenjem Celju, tudi so dolžni stražiti grad Gorenje Celje ob vojni nevarnosti.” Ljudje iz Zgornje Lipnice pri Radovljici so bili svobodni rudarji in posestniki.
Zato jim ni bilo treba delati nič tlake. Pač pa sta po noči vedno po dva in dva stražila na Lipniškem gradu, enako so imeli stražo ob času vojske in ob javnih sodbah. Zato so imeli pravico, nositi sabljo, sulico in z železom okovano palico. V Zgornji Lipnici je bilo 18 takih svobodnjakov.
Zelo pregledno sliko o srednjeveški tlaki nam podaj ej o zapisniki Loškega gospostva, ki je bilo razdeljeno v 15 županstev. Zapisniki so deloma iz 12. (1160), deloma iz 13. in 14. stoletja. Kadar se je^mudil frei-sinški škof v Loki, so morali podložniki prinesti potrebno meso v kuhinjo, in sicer po gotovem redu.
STOTINE DRUŽIN
rabijo in hvalijo Černetovo zdravil, no kopel za revmatizem, prehlad, jdvišno težo, slab obtok krvi, suhe c o ž n e izpuščaje. '“Pomaga, res pomaga,” pravijo vsi. Za Yz znižane rene. Oglejte si, vprašajte:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
Mario Kolenc
Louis Planinc
Iz Primorskega
(Nadaljevanje z 2. strani)
letali po naših vaseh kurirji na motorjih in nosili fašističnim tajnikom nujna poročila iz centrale. Tako je tudi v sredo 26. nov. conski predsednik Palutan poslal posebnega kurirja s silno nujnim pismom v Nabrežino, v katerem zahteva, da nabrežin-ska občina takoj odstrani dvojezični napis na državni cesti. Napis se namreč glasi Sesljan-Si-stiana. Conski predsednik se izgovarja, da je ta napis protizakonit in zato mora izginiti. “Gi-ornale di Trieste” v zvezi s tem še povdarja, da je dvojezični napis na državni cesti provokacija in napad proti italijanstvu Trsta. Nabrežinska občina je Pa-lutanovo pismo zavrnila, česar g. prezident gotovo ni pričakoval. Sesljan je pristno slovenska kraška vas, ki nosi že tisoč let to svoje krajevno ime in ni od včeraj kakor San Marco pri Štivanu.
Tržaška burja
Kdor jo je kdaj poizkusil že ve, kaj pomeni. No, te dni divja zopet v Trstu z vso silovitostjo. Zahtevala je tudi že svoje žrtve: 25 težje in lažje ranjenih in enega mrtvega. Nekega moža je namreč zagnala v morje, da je tam žalostno utonil. Tudi tri ladje so se 'potopile v pristanišču in tržaški ognjegasci so te dni noč in dan na delu, da preprečijo požare, odstranijo izruvana drevesa, zrušene" zidove, prevrnjene kamijone, ali pa pritrdijo omajana polkna in dimnike. Veliko dela imajo tudi pri cestnem tramvaju, kjer se trgajo žice z veliko nevarnostjo za pešče in ostali promet. V soboto je zače-' lo po malem še snežiti, a je burja kmalu odgnala snežinke. Iz Jugoslavije poročajo, da divjajo tam veliki snežni viharji, ki so
vendar se z ljubljanskimi ne morejo meriti.
Od morja do Triglava
Tak je naslov izredno zanimivi narodopisni knjigi, ki jo je spisal dr. Metod Turnšek. Prva knjiga, ki zajema slovenske kraje od Istre preko Tržaškega in
Goriškega do Benečije je pravkar dotiskana. Obsega 112 strani besedila in 24 bogatih starin' skih ilustracij s 4 umetniškimi prilogami. Slehernemu Slovencu bo ta knjiga, za katero je pisatelj zbiral gradivo več let, nudila svojevrsten užitek.
Zbornik in Koledar Svobodne Slovenije
Lep biser, da ga ne preplačaš! To je bila moja misel, ko sem dobil Zbornik Svobodne Slovenije. Kakor sem v šolarskih letih z nepočakano radostjo hitel v župnišče po Mohorjeve knjige, tako sem pohitel sedaj po Zbornik, čeprav sem prešel že vzpon med šestdeset in sedemdeset leti življenjske poti. Ne vem, ali vsi čutite tako veselje nad slovensko knjigo v času našega izgnan' stva?
Tudi Koledar pišejo v naslovu poleg Zbornika, a bi dejal da komaj še opravičeno, ker teh šest ali osem strani ne pomeni nič proti dvestopetdeset, ki so napolnjene š tako bogato vsebino, da jih srkaš drugo za drugo hvaležno pobožnostjo, kot bi praznil pol litra “jeruzalemca” potem, ko bi že dolgo hrepenel po požirku plemenite kapljice. In Koledar tudi lahko zbega marsikoga, ker povprečnih koledarjev mnogi res ne prebirajo radi. In imajo prav.
To, kar smo sedaj prejeli iz Argentine, je pa Letopis in Zbornik najboljšega in naj lepšega, kar so mogli dati naši kulturni delavci v težkih razmerah izseljenstva. Moremo biti upravičeno ponosni na nje in hvaležni jim moramo biti, da tako odlično reprezentirajo slovensko kulturno delavnost nove emigracije po komunistični revoluciji in ohranjajo “vero in moč naše zvestobe slovenski pisani besedi.”
Peti je že ta Zbornik v vrsti s
razloži odnose in dolžnosti izse Ijencve do svoje domovine z načel naravnega in božjega prava, kakor bi jih bilo težko najti. To dr. Odarjevo razlago bi moral prebrati vsak Slov. izseljenec, ker se ga tako neposredno tiče. Velik užitek nam napravi branje dr. Kociprove mojstrovine: .“želarija na Prenoščaku.” Slovenske gorice in njih rod, življenje, žalosti in radosti tega rodu zna Kociper mojstrsko naslikati. (Čudovite značaje nam pričara pred oči, da se veselimo, ko beremo, kako vzcvete lepa ljubezen v dveh mladih srcih in skoro ne moremo premagati solza, ko na koncu usodna jetika tako kruto konča to, herojsko ljubezen. Potem pa nas Vinko Brumen vodi skozi lepe skrivnosti, kako najti pravo srečo: “Ni je v solncu, ni je v vetru, in v valovih je nemirnih — v krepkih dušah je usoda.” V našo slovensko prošlost deloma dalj nazaj, deloma pa že tudi v najnovejšo, ki smo jo, sami preživljali, sežejo poklicani, ki ne pišejo propagande, ampak hočejo ohraniti objektivno resnico našim potomcem: dr. Al. Odar, Lojze Gerzinič, Fr. Pernišek, M. Marolt, Vladimir Vauhnik in še vrsta drugih. Nov odlomek iz komunistične revolucije v Sloveniji daje Janez Martinc, ki ima menda zbranega največ materiala in skuša podati vse osnove za spoznanje velike laži, češ da je bila komunistična revolucija v Slove-
mnogih krajih prekinili ves svojimi predniki. Bili so časi osvo^oc^^na ^)0r^)a Pro^ °^;u"
'težkih preizkušenj in v “UvodnijPatorju. Dr. Vojko Arko nas vo-
CELA
OPREMA
ORANE NEUDAY
Lepa moderna CRANE NEUDAY oprema napravi kopalnico privlačno in udobno.
Vsi komadi se lepo prilegajo skupaj; bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisti. Imajo_ ves vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnoveše iznajdbe — CRESTMONT pipe imajo DIALESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno.
CRANE NEUDAY skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti.
Pokličite MU 1-4200
W. F. HANN ‘SONS
“Since 1907”
15533-41 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
promet in pretrgali vse žice, da so mesta v temi. Tudi v Gorici, ki je navadno zavarovana pred burjo, že štiri dni prav močno piha. Trg Sv. Andreja je skoro že izginil, saj je burja po razstavljenih stojnicah že marsikaj odnesla in prevrnila. Tudi temperatura je znatno padla.
Nastop gojencev državne glasbene šole v Ljubljani Glasbena Matica v Trstu je priredila v sredo 19. nov. v tržaškem Avditoriju nastop gojencev v državne glasbene šole iz Ljubljane. Ob tej priliki je nastopilo tudi osem gojencev tržaške Glasbene matice. Gojenci Glasbene šole iz Ljubljane, ki so razen enega vsi še otroci, zaslužijo naj višjo pohvalo in priznanje. Nekateri izmed njih so že pravi umetniki. Najlepše in največje presenečenje tega večera je bil nastop štirih otrok, združenih v godalnem kvartetu. Izvajali so dva stavka iz Mozartovega kvarteta št. 20 z občudovanja vredno skupno igro. Tudi tržaški gojenci so dobro izvedli svoje naloge,
besedi” jih popiše: “Zašli smo v tok najhujše borbe z zahtevami dnevnega obstoja; redki služabniki peresa sd morali v poklice, ki so jih od tega dela trgali, poleg tega pa so bili razkropljeni še po vseh delih svobodnega sveta. Sredstva in pogoji za to delo so nam bili nasprotni; bila pa je ljubezen, zvestoba in poštenost, ki nas je spremljala in te trdne tradicije so bile tiste, ki so nas bogato podprla pri delu vseh teh pet let.
Predolgo bi se razpisali, če bi naštevali, kdo in kaj je napisal v Zbornik. Naj omenimo le par avtorjev in naslovov. Naš škof dr. Gregor Rožman pokaže, kako moremo v duhu vere spoznati vsaj nekaj potez v božjih načrtih za sedanjost in bližnjo bodočnost. Zakaj “vsaka sila, dobra ali zla, mora nujno, ali hoče ali noče, sodelovati in pomagati izvršiti božje načrte. Pri tem pa Bog človeku pušča svobodo v odločitvah volje.” Dr. A. Odar v spisu: “Izseljenci in domovina”
di po vrhovih patagonskih And v družbi bariloških gornikov, ko slika njih triletno udejstvovanje v gorah in snegu. In slika nam pokaže Slovenski zvonik (Campanile Esloveno) z začrtano smerjo, po kateri so prvikrat slovenski gorniki stopili na skalo ogromne višine in navidez nepremagljive strmine.
Čemu bi še navajali in priporočali nekaj, kar se samo najbolje priporoča! Rekli bi samo to, da ne bi smelo biti slovenske emigrantske družine, ki ne bi dobila v svojo hišo te zlate knjige, ki nas uči, razlaga našo prošlost, nam kaže vzore in nas tako plemeniti, dviga in vodi k dobremu, k idealom. Pravijo, da je vedno manj idealistov. Jaz bi dejal, da je to zaradi tega, ker je vedno manj dobrih knjig, ki bi nas tako lepo vodile na pot idealizma, kakor to zamore naš Zbornik. Zahtevajte takoj knjigo ali od Lige v New Yorku ali od Slovenske pisarne v Clevelandu. Najlepše veselje boste s
tem darom napravili svojim prijateljem, znancem, dragim osebam, pa tudi za vsakogar osebno je to zlata knjiga, najboljša, kar jih tekom leta nudi slovenska emigracija. Knjiga je iz emigracije za emigracijo. To je njena naj večja odlika in priporočilo (Cena je $3.00).
žal ne morem pisati literarne ocene, a upam, da se bo kmalu oglasil poklicani književnik in Zbornik ocenil s te strani. Verjetno ocena ne bo nič manj ugodna, kot sem jo jaz mogel dati s stališča laika v literaturi, potrošnik, ne pa proizvoditelj.
J. B.
Pot življenja
Dvanajst poglavitnih stopinj, ki nas vodijo v tem novem življenju
1.	Smo priznali, da smo postali orez moči nad alkoholom, in da je on naš gospodar, naše življenje je postalo brez vodstva.
2.	Smo prišli do spoznanja, da je ena sila močnejša od nas, ki ai nam zopet ustvarila zdravo pamet.
3.	Smo se odločili da izročimo naša voljo in življenje v varstvo Bogu, kakor ga mi poznamo.
4.	Smo preiskali brez strahu našo moralno stanje.
5.	Smo priznali Bogu, samemu sebi in nekemu drugemu človeškemu bitju, svoja zla.
6.	Smo bili popolnoma pripravljeni, da nam Bog odvzame te pomanjkljivosti naše osebe.
7.	Z milostjo prosili Boga, da nam odstrani naše napake.
8.	Napravili seznam vseh oseb, mterim smo zlobno škodovali in smo pripravljeni popraviti škodo vsem.
9.	Smoi direktno popravili zlo vsem, katerim je bilo mogoče, razen ako bi bilo škodljivo njim ali drugim.
10.	Nadaljevali preiskavo samih sebe in kadar smo uvideli, da smo v zmoti, to takoj priznali.
11.	Skušali z molitvijo in premišljevanjem izboljšati zavesten stik z Bogom, kakor ga mi poznamo. Z molitvijo proseč samo
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Cena $9500, hiša za 2 družini, 5 in 5, v dobrem stanju, ::urnez na plin. Na 5322 Homer Ave., blizu E. 53 in St. Clair.	(248)
OGENJ NA KROVU — V azbestno obleko napravljen mornar hiti k gorečemu letalu na krovu U. S. S. Essex. Bencinski plini so se vneli, ko je letalo pristalo na ladijskem krovu. Spretnost in brzina-mornarjev je rešila letalo pred uničenjem.
Poslopje naprodaj
Novo zidano poslopje na Lake Shore Blvd. Ima 4 stanovanje, vsako 2 spalnici, stanovanjska soba, kuhinja, kopalnica obita s ploščami, klet, garaža, sončna veranda na 2. nadstropju, posamezna zračna gorkota, vodni grelec na plin, Calcinator, Frigidaire in peč.
To lepo zidano poslopje je v jako udobni okolici, blizu šol, transportacije, trgovin, itd. Express bus do Square, 20 minut.
Zelo primerna investicija. Za več podrobnosti kličite lastni nika in stavbenika, Frank E. Strumbly, til 2-4479.
(dec.17,19)
Išče stanovanje
Mlada zaposlena ženska : 2 ali 3 neopremljene sobe. ] čite PO 1-7426.	—(2
Hiša naprodaj
Mora biti prodana — v Col-linwoodski okolici, 4 velike spalne sobe, moderno, kopalnica zgorej, 3 velike sobe zdo-lej, dvojna garaža, nov furnez na plin, preproge, zavese, zim ska okna in mreže. Vse nanovo dekorirano. 12,800. Samo $3, 000 gotovine.
Stakich Realtors 15813 Waterloo Rd.
KE 1-1934
(248)
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla j Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-MM
za vednost njegove želje za nas, in za to izvesti.
12. Ko smo dosegli duševno izkušenost kot učinek ali nasledek teh stopinj, skušamo prenesti to poslanico drugim alkoholikom z izpolnitvijo teh točk v vseh naših zadevah.
štiri absolutne točke
1.	Absolutna poštenost.
2.	Absolutna nesebičnost.
3.	Absolutna čistost.
4.	Absolutna ljubezen.
ŽOnske dobijo delo
Zobozdravniška pomočnica
dobi delo — mora biti gra-duiranka višje šole, skušnje ni potreba, 41/2 dni, nič zvečer. Kličite EX 1-5300 za sestanek.
Dr. Garbas
6417 St. Clair Ave.
v SND (247)
Moikl dobijo delo
Delo v tovarni
PLAČA OD URE
Dobra prilika za napredek
Liberalne koristi
Nelmor Mfg. Go.
1975 E. 61 St.
(248)
DIE MAKERS on medium and large dies TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MASINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 SL
____________________(246)
PRIDRUŽITE SE K TAPCO TEAM
TAPC0
POTREBUJE
TOOLMAKERS
for
JIGS and FIXTURES TOOL ROOM ALL TYPES
MACHINE REPAIRMEN
FORGE SHOP LOADERS and OPERATOR TRAINEES
TOOL and GAUGE INSPECTORS
VERTICAL TURRET LATHES
AUTOMATIC
OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno Ob sobotah in nedeljah: od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
(247)
MACHINE OPERATORS and ASSEMBLERS
Visoka plača od ure in dodatek za življenske stroške
Oglasite se osebno v našem Employment uradu na Engel Rd., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR C0.
17601 Brookpark Rd.
(246)
HENRIK SIENKIEWICZ;
Z ognjem in mečem
'A
In ta sestradani revež, prezebel, moker, umazan od lastne krvi, rdeče zemlje in črnega blata je šel — z radostjo v srcu in z nado, da se v kratkem drugače, mogočnejši vrne v Zba-raž.
“Ne ostanete v gladu in brez nade,” si je mislil o tovariših v ‘ Zbaražu, “ker vam pripeljem kralja!”
I to viteško srce se je tolažilo z bližnjo rešitvijo kneza, regi-mentarjev, vojske, Volodijov-skega, Zaglobe in vseh teh junakov, zaprtih v zbaraških o-kopih.
Gozdne globine so se odpirale pred njim in ga zaslanjale s temo.
Vil
V toporovskem dvoru, v gostinski sobi, so sedeli zvečer trije gospodje v tajnem razgovoru. Nekoliko sveč je gorelo na mizi, pokriti z zemljevidi, predstavljajočimi okolico, poleg njih je ležal visok klobuk s črnim peresom, daljnogled, sablja z bisernim ročajem, na kateri je bila navezana otrepkana vrpca, in dvoje losjih rokavic. Za mizo, v visokem naslonjaču je sedel človek, kakih štiridesetih let, precej droban in suh, a krepak. O-braz je imel zagorel, žoltast,
SHAVEMASTER
Bigger, single SMOOTH head shaves CLOSER than any other method, wet or dry.
Frank (erne Jewelry Company
6412 St. Clair Avenue HEnderson 1-0465 OPEN EVERY EVENING
zmučene, ččrne oči in črno švedsko vlasuljo, z dolgimi kodri, padajočimi na pleča in rame. Redki, črni brki, na konceh kvišku zavihani, so mu pokrivali zgornjo ustno, dolnja pa, z brado vred, mu je molela silno naprej, davajoč vsej fizijonomiji značilen obris levje odločnosti, globoke misli in upora. Ta o-braz ni bil lep in zelo nenavaden. Lahkoživi izraz se je na čudovit način družil z peko sanjavo mrtvostjo in hladnostjo. Oči so bile nekako ugasle, a lahko si uganil, da bi mogle v trenutkih razburjenosti, veselosti ali srda metati bliskavice, katerih ne bi mogel strpeti vsak pogled. Obenem se je zrcalila v njih dobrota in mir.
Črna obleka, sestavljena iz at-lasovega kaftana in čipkastega ovratnika, izpod katerega je gledala zlata verižica, je kazala važnost te nenavadne osebe. Sploh navzlic žalosti in vidnim skrbem v licu in postavi je bilo v njej nekaj veličanstvenega. In res, bil je to sam kralj, Jan Ka-zmir Vaza, še ne leto dni naslednik svojega brata Vladislava.
Nekoliko za njim, v poltemi, je sedel Hieronim Radziejevski, starosta lomžinski, človek nizek, debel, rdeč, s tolstim dvorjan-skim obrazom, a nasproti tretji gospod za mizo, oprt na komolec. Gledal je v zemljevide, predstavljajoče okolico, ter od časa do časa obračal pogled na kralja.
Njegovo obličje je imelo v sebi manj veličanstva, a gotovo več vladarske sposobnosti nego kraljevo. Bil je to od skrbi in misli razoran obraz, hladen in razumen, katerega resnost ni kazila nenavadne lepote, Oči je imel modre, presunljive, kožo nad starost gladko; poljska lepa usta, švedsko pristrižena brada in visoka kečka nad čelom so dajale njegovim pravilnim, kakor iz kamena izklesanim risom še večjo senatorsko važnost.
To je bil Jurij Osolinski, kronski kancler in ktnez rimskega kraljestva, govornik in diplomat, občudovan na dvorih evropejskih, slavni nasprotnik Jeremije Višniovieckega.
Nenavadne njegove sposobnosti so zgodaj obrnile nanji pozornost prvih oblastnikov in ga zgodaj povzdignile do na j višjih dostojanstev, na katerih je ležala ladja vladarstva — v hipu, ko se je imela razbiti.
A kancler je bil kakor rojen krmilar za tako ladjo. Delaven, vztrajen, razumen, zroč v daljšo bodočnost, računajoč na dolga leta, bi bil privedel vsako drugo državo razen Poljske v varno pristanišče s krepko in mirno roko. Vsaki drugi bi bil zagotovil notranjo silo in dolga leta mogočnosti . . ., če bi le bil samovladen minister takega kralja, kakršen je bil francoski ali španski.
Odgojen v inozemstvu, zaljub-
"ANCLEŠKO-ll
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25. .
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
U.S. A.
^	- ■-W?
Ijen v tuje vzore, se navzlic prirojeni bistrosti in razumu, navzlic dolgoletni izkušnji ni mogel privaditi slabotnemu vladanju v Poljski in se vse svoje življenje ni naučil računati z njim, dasi, je to skala, ob katero so se razbili vsi njegovi načrti, namere, napori — akoravno je radi tega že sedaj videl v bodočnosti propad in pogubo; pozneje pa je umiral z obupom v srcu.
Bil je to genialen teoretik, ki ni znal biti genialen praktik — in je padel v blodno kolo brez izhoda. Zaljubljen v kako misel, ki je imela nositi sadove v prihodnosti, se je je lotil z uporom fanatika, ne oziraje se na to, da bi ta misel, v teoriji sicer rešilna, mogla pri obstoječih razmerah v praksi dovesti strašne poraze.
Hoteč okrepiti red in vladar-stvo, je razburil strašni kozaški živelj in ni uvidel, da se bo vihar obrnil ne le proti šlahti, magnatskim latifundijem, predpravicam, svojevoljnosti šlah-te, temveč tudi proti najvažnejšim interesom države.
S step je vstal Hmielnicki in vzrasel v velikana. Na državo so se zvalil porazi Žoltih vod, Kor-suna in Pilavic. Na prvem koraku se je isti Hmielnicki združil s sovražno krimsko silo. Grom je padal za gromom — ostajala je le vojna in vojna. Strašni živelj je bilo treba predvsem zgnesti, da bi bilo mogoče v bodočnosti se okoristiti z njim — a kancler, zaljubljen v svojo misel, se je še pogajal in odlašal — in verjel še — celo Hmielnicke-mu.
Sila stvari je zmešala njegovo teorijo. Z vsakim dnevom se je kazalo jasneje, da so učinki kanclerjevega truda baš protivni vsemu pričakovanju — napo-
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
sled je prišel še Zbaraž in to naj sijajne j e potrdil.
Kancler Se je šibil pod bremenom jeze, nejevolje in splošnega sovraštva.
Delal pa je tako, kakor delajo v dneh neuspehov in porazov ljudje, v katerih je samozavest silnejša nad vse poraze: iskal je krivcev.
Kriva je bila vsa Poljska in vsi stanovi, njena preteklost in ustroj vladarstva; a kdor želi iz strahu, da bi se skala, ležeča na rebru gore, ne zvalila v prepad, jo privaliti na vrh, a ne računa s silami, ta le pospeši njen padec. Kancler je storil še več in slabše, ker je poklical na pomoč deroči, strašni potok kozaški, ne da bi bil pomislil, da bo njegov tok le izpodjedel in trgal tla, na katerih leži skala.
Ko je torej on iskal krivcev, — so se obračale vse oči nanj kot na povzročitelja vojne, porazov in nesreč.
Toda kralj je še vedno vero-
val vanj in veroval tembolj, ker je občni glas, ne oziraje se na svetost veličanstva — dolžil tudi njega samega, ravno tako kakor kanclerja.
Sedeli so torej v Toporovu, zmučeni in žalostni, ne vedoč dobro, kaj bi počeli, ker kralj je imel le petindvajset tisoč mož. Pozivi so bili razposlani prepozno in doslej 'se je zbral le del splošne vojske. Kdo je bil vzrok temu odlašanju in če ni bilo to ena zmota več trmoglave politike kanclerjeve — ta tajnost je ostala med kraljem in ministrom +- dovolj, ta hip, sta se vpričo moči Hmielnickega o-ba čutila brez obrambe.
Kar je še važne še: niti natančnejših poročil nista imela o njem. V kraljevem taboru doslej še niso vedeli, ali se nahaja pri Hmeilnickem han z vso silo, ali če pomaga Kozakom le Tuhaj-bej z nekoliko tisoči or-de. To je bilo tako važno vprašanje kakor smrt ali življenje.
i	PERUTNINA	S
(©)	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS	<§)
© V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © © zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ©
1 ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912
©
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street
Berwyn, Illinois

GRDINA SHOPPE
6111 St. Clair Ave.
Cmktmas
$1 - $2 Gifts:
HOSE
SCARES
GLOVES
SHAMPOO
BILLFOLDS
SCATTER PINS
PURSE CADDIE
GLOVE HOLDER
HANDKERCHIEFS
$3 and up:
SLIPS PURSES PERFUME PAJAMAS BED JACKETS NIGHT GOWNS EVENING BAGS MANICURE SETS FOLDING UMBRELLAS
COSTUME JEWELRY QUILTED ROBES LOUNGING PAJAMAS NEGLIGEE SETS
Pandora Boxes—$K-00 and up
A MERRY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS
GIFT WRAPPING FREE OF CHARGE
S samim Hmielnickim bi kralj končno poizkusil svojo srečo, dasi je vstajniški hetman razpolagal z desetkrat večjo silo. Kraljevo ime je pri Kozakih mnogo zaleglo — morda več nego trume nerodne in neizvežbane šlahte splošne vojske — a če bi bil han navzoč, bi bila blaznost meriti se s tako premočjo.
Medtem so se širile najrazličnejše vesti o tem, a nihče ni natanko vedel. Oprezni Hmielnicki ni nalašč izpustil niti enega oddelka molojcev, niti ene tolpe Talarjev, da bi kralj ne mdgel dobiti ujetnikov. Vstaški hetman je imel drugo namero. Hotel je namreč z enim delom svojih sil zapreti že umirajoči Zbaraž, sam pa se z vso silo tatarsko in kožaško nenadoma pojaviti pred kraljem—ga obkrožiti z vojsko vred in izročiti banu v roke.
Kralj ni torej brez vzroka pokril obraza, zakaj ni je večje bolesti za velilanstvo nego čut
slabosti. Jan Kazimir se je brez noči oprl na naslonjalo stolice, položil roke na mizo in rekel, kazaje na zemljevide: “To je vse nič, vse nič! Ujetnikov mi dobite!”
“Tudi jaz si ničesar drugega ne želim.” je odgovoril Osolinski.
“Ali so se podjezdi že vrnili?” “Vrnili, a niso ničesar privedli.”
“Niti enega ujetnika?”
“Le okoliških kmetov, ki nič ne vedo.”
“In gospod Pelka — ali se je vrnil? On je vendar slaven na-padovalec.”
“Milostivi kralj,” se je oglasil izza mize starosta lomžinski, “gospod Pelka se ni vrnil in se ne vrne več, ker je. padel.” Nastal je molk. Kralj je uprl svoj resni pogled v goreče sveče in začel bobnati s prsti po mizi.
“Ali nimata nobenega sveta?” je rekel naposled.
KUPITE LEPA IN KORISTNA BOŽIČNA DARILA
PRI
trgovina s pohištvom in vsemi ostalimi hišnimi potrebščinami
IMAMO POLNO IN RAZNOVRSTNO ZALOGO:
POHIŠTVA . . . PREPROG . . . KARPETOV NAKITA . . . SREBRNINE in DRUGIH BOŽIČNIH DARIL
SBI
v..':.
ii

. . . Slike so brez bleska! — Od vseh velikih TV
aparatov je ta-Ie največji in najbolj cenjen!
Samo Philco vam daje po tej nizki ceni največ za vaš denar! Ta 21 inčev TV aparat z podstavkom ima ugrajeno pripravo za UHF in VHP! To je samo PHILCO 2255! Kupite ga sedaj pod lahkimi pogoji!
$349.95
Including Federal Tax and Warranty
ODPRTO: v sredo do 1 ure, vse druge dneve do 9 zvečer
P,
cime s
FURNITURE and APPLIANCES
720 East 152nd Si.	Ulster i -2525