Leto XXIV., št. 20®
ruouiiui pucam f ftumvm
Postgebiihr bai bezahli
Ljubljana, torek 22, avgusta 1944
Preis — Cena 1.— li
upravoiitvo) Ljubliana, fucamjeva ulica i Telefoo k- »1-22 »1-23. 51-24
lasencm oddelek i Ljubljana. fticcuujeva obča 5 — Telefoo ta. »1-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Liubljaaska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase b Italije io
inozemstvo: UPI S. A.. MIlANO
Račuuj: a Ljubljanske pokrajine pri postno-čekovnem zavode ta. 17.749, ta ostale kraje
Italije: Serviao Conn. Corr. Post. Nc ll-»118
RgnaBsni
In Slld-Frankreich versueht der Feind den BriickenkopJ auszuweiten
Im adriatisehen Kiistenabschnitt feindliche Durchbruchsversuche vvieder auf-genommen — Westlich Baranow schvvungvolle Gegenangriffe — Beiderseits Wiikowitschen und siidlich Schaken erneute sovvjetische Durchbruchsversuche
vere itelt
Aiis dem Fiihrerhauptquartier, 20. Au-
gust. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt:
In der Norniandie kampfen sich unsere Divisionen aus dem Raum nordlich Argen-tan gegen harten \Viderstand unter Ab-\ ve lir fortgesetzter feindlicher Flankenan-griffe vveiter nach Osten zuriick.
Ln Raum nordostlich und nordlich Char-tres stehen unsere Sperrverbiinde im Kampf mit vorstossenden feindlichen Kraften, die sich von Siidvvesten her verstarken.
In Siidfrankreicli versueht der Feind nun-mehr unter Einsatz starker Panzerkrafte seinen Briickenkopf nach den Seiten und nach Norden auszuvveiten. Besonders in den Gcbirgstšilern nordlich Toulon vvird heftig gekampft.
L: i rtverteidigu nskrafte hraohten iiber fj-a! -'dsisehen Gebiet 48 Flugzeuge zum Ab-srur/.. Im Kampf mit leichten feindlichen See^treitkraften beschiidigten Sicherungs-fahrzeuge der Kriegsmarine nordlich Le Mavre einen Zerstorer und sehossen zvvei Schnellboote in Brand. Ein eigenes Fahr-zeug ging verloren.
London ur?! seine Aussenbezirke liegen vveiterhin unter dem schvveren Feuer der »V 1«.
Tri Italien nahm der Feind seine Durch-bruchsan griff e im adriatisehen Kustenab-5c'ui:tt vvieder auf. Schvvere Kampfe hielten den ganzen Ta g iiber an, in deren Verlauf
der Gegner jedoch unter hohen Verlusten nur geršngen Geliindegevvii.n erzielen konnte.
Im Siiden der Ostfront fiihrte der Feind nach starker Artillerievorbereitung zvvischen dem Dnjestr und dem Sereth zahlreiche vergebliche Angriffe.
Im VVeichselbriickenkopf vvestlich Bara-novv standen unsere Divisionen den ganzen Tag iiber in schvveren Abvvehrkampfen, vvobei sie sich durch schvvungvolle Gegenangriff e Entlassung schufen. Im Briickenkopf sudostlich Warka vvurden feindliche, von Panzern und Schlaehtfliegern unter-stiitzte Angriffe in harten Kampfen ab-gevvehrt.
Nordostlich \Varschau konnten die Bol-schevvisten auch gestern trotz des Ein-satzes neu herangefiihrter Krafte nur ge-ringfiigig Boden gevvinnen. Die erbitterten Kampfe dauern an. Beiderseits Wilko\vi-sehken sovvie siidlich Schaken vvurden erneute Durchbruchsversuche der Sovvjets vereitelt, einige Einbriiche abgeriegelt.
An der lettischen Front toben vvestlich 3Iodohn erbitterte Kampfe mit eingebro-chenen sovvjetischen Kampfgruppen. In Estland hielt der starke sovvjetische Druck vvestlich des Pleskauer Sees an, ohne dass es dem Feind gelang, grosseren Gelande-gevvinn zu erzielen.
Im hohen Norden nahm eine Kampf-gruppe unserer Gebirgsjiiger eine stark ausgebaute Hohenstellung der Sovvjets im Sturm.
Ein schvvacherer nordamerikanlscher Bomber-Verband griff das Gebiet von Ploe-sti an. 4 feindliche Flugzeuge vvurden abgeschossen.
Feiafilicher Sperrlegel nordlich Argentan
Verbintlung mit den in Kurland kampf enden Heeresverbanden vviederherge-: telit — Vor Toulon feindliches Sehlachtschiff und ein Kreuzer durch Marine-ku*tenbatterien in Brand geschossen — Ausdehnung der bolschevvistischen Grossangriff e auch auf den Siidabschni tt — Weiter harte Abwehrkampfe an
den bisherigen Schvverpunkten
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 21. Au-gust. DNB. Das Oberkommando der Wehr_ macht gibt bekannt:
In der Normandie haben unsere Divisionen im Raum nordlich Argetan nach er-Ktteitem Ringen den feindlichen Sperrie-gel nad Nordesten durchbrochen und die Verbindung mit einer entgegenstossenden Panzrrgruppe hergestellt. Starke feindliche Angriffe gegen unsere Abvvehrfront am D; ve s- und Vie-Abschnitt vvurden zerschlagen. In einigen Absehnittten sind eige-jie Gegenangriffe nach im Gange,
Zvvischen der Eure und der Seine diuckt der Feind nach Norden. Dort vvurden bei Pacv-Vernon feindliche Angriffsspitzen zerschlagen.
I:n Raum ostlich und nordostlich Char-tres halt der Druck des Feindes gegen die mittlere Seine an, ohne dass es ihm gelang, vveltere Fortschritte zu machen.
Im Gebirgsgelande nordlich Toulon greift der Feind mit starken Kraften nach \Y( -ten und Nordvvesten an. Heftige Kampfe sind im Gange.
3Iarinekustenbatterien sehossen vor Toulon ein feindliches Schlachitschiff und einen Kreuzer in Brand. Ein Zerstorer und zvvei Torpedoboote vvurden beschadigt.
Das Vergeltungsfeuer auf London vvurde bei Tag und Nacht fortgesetzt.
In Italien fiihrte der Gegner auch ge-f4:> rn im adriatisehen Kiistenabschnitt seine Angriffe den ganzen Tag hindurch fort. Pa=i zunachst verloren gegangene Hohen-geliinde um Gerasa vvurde im Gegenangriff vvieder genommen.
Im Ost on dehnten die Sovvjets ihre Grors.ongriffe jetzt auch auf den Siidab-schnitt aus. Unter starke ju Schiachtflie-gereinsatz traten sie siidlcih Tiraspol und nordvvestlich Jassy zum Angriff an. Erbit-
terte Kampfe sind in beiden AbschnJfcten im Gange.
Im Karpathenvorland, sudvvestlieh Mie-lec, in den VVeichsel-Briickenkopfen vvestlich Baranovv, vvestlich Lublin und siidost-lich VVarlca vvurden bolschevvistische Angriffe nach hartem Kampf abgevvehrt oder aiufgefangen.
Nordostlich Warschau vvurden die Durch-bruchsangiiffe der Sovvjets in Richtung auf den Bug in der Tiefe unserer Stellun-gen aufgefangen. Siidlich Wilkovvischken und bei Schaken dauern die harten Ab-vvehrkampfe an.
In Lettland stellten deutsche Panzer-verbande iiber Tuckum vorstossend, die voriibergehend verloren gegangene Verbindung mi!t den in Kurland kampfenden Verbanden des Heeres vvieder her.
Ein deutscher Flottenverband griff un-terstiitzend jn diese Landkampfe ein.
Alle Versuche der Sovvjets, ihre Ein-bruchsranme vvestlich Modehn und vvestlich des Pleskauer Sees zu ervveitern, vvurden durch den zahen VVidersitand unserer Divisionen zerschlagen und eine grossere Anzahl feindlicher Panzer abgeschossen,
Die Luftvvaffe griff in den Sehvverpnnkt-Raumen vvirksam in die Erdkiimpfe ein und fiigte den Bolschevvisten hohe Men-schen- und Materialverluste zu. In Luftkiimpfen und durch Flakartillerie verlor der Feind gestern an der Ostfront 41 Flugzeuge.
Feindliche Bomberverbande griffen bei Tage einige Orte in Siidostdeutsehland und in Ungam an.
In der Nacht vvarfen einige feindliche Flugzeuge Bomben im Raum Oberdonau. Durch Luftverteidigungskrafte vvurden bei diesem Angriff 15 Terrorbomber abgeschossen.
Seji na lapadnem bojišču
pritisk
Kaisaioev v Normandiji — Hud napad Američanov pri Dreuxu
Berlin. 21. avff. V petek so ostala na zapadnem bo.i:šču težišča bojev na istih točkah kakor prejšnjega dne. V Normandiji so napadii Kanadci z močnim! silami vzhodno od srednjega Divesa ter so poglobili tam že prejšnje dri nastale vdore. Pritisk sovražnika, ki nape^ nja svoje sile, da b: spravil bojišče tudi tam v gibanje, je zelo močan. Prihaja predvsem z odseka Falaise—Mezidon in je usmeT-jen preti jugovzhodu. Da bi izravnale sovražnikove vdore, so se nemške čete ob srednjem in spodnjem Divesu odmaknile.
Vzhodno od izliva Orne potekajo nemške črte trenutno po zamočvirjeni dolinah spodnjega Divesa in po dolini Augi. nato pa proti jugu. Sovražnik je zaman poizkušal, da bi z močnimi napadi motil s stalnimi prot:sunki zavarovane nemške pokrete. Nadaljnje močne sunke so izvršili Kanadci tik zapadno od Fa-laisa proti jugu, da bi skupno z ameriškim1 napadi severnovzhodno od Domfronta preprečili tudi tamkajšnje skrajšanje hejne črte. Napad, pa kljub krajevnim napredovanjem spričo žilavega odpora nemških zaščitnic n:so imeli zaželjenega uspeha.
Drugo težišče je bilo pri Dreuxu in Chartre-su. Ob severnem robu sovražnikovega vdorne-ga področja so napadale močne severnoameriške sile. ki so prekoračile Euro proti severu in severnovzhodu. Ob Vegri. k teče vzporedno r. Euro. se bijejo hudi boji. Severnovzhodno od Chartresa je sovražnik le neznatno napredoval. S področja pri Etampesu je z oklop-niškimi izvidniškimi silam: tipal proti Seini. Nemški zaporni oddelki pa so te pokrete pre-stregli ali krvavo odbili.
Iz Bretanje ne javljajo o n:kakih novih bojih čeprav sovražnik še nadalje pritiska na
obalna oporišča. V severnih francoskih vodah so se lahke nemške vojne ladje večkrat spopadle s sovražnikovimi brzimi čolni in rušilci. PoročM o uspehih pa še ni.
Berlin. 21. avg. Težišče britansko-ameriških napadov na zapadnem bojišču so bila v soboto južnovzhodno od Falaisa jn severnovzhodno od Dreuxa.
Južnovzhodno od Falaisa pri Trunu vdrli sovražnik je moral spričo nemških protinapadov 'zpremeniti svojo prvotno smer in se okreniti proti vzhodu, kjer se približuje izvirom Divesa. Vzhodno in severno od Mezi-dona so se ob spodnjem toku reke razvili siloviti boji. Južnovzhodno od Truna, kjer :zvira-ta iz chamboiških gričev reki Vie jn Dives, so napadli Kanadci s severa in Američani z juga. Zapadno od Divesa so nemšk oddelki stalno napadali sovražnikove obroče ter so ponovno presekali kanadskim četam zvezo z zaledjem. Ker poizkuša nasprotnik ojačitj svoje nove kline. postajajo boji na področju Trun—Cham-bois vedno hujši.
Drugo težišče je bilo na področju severno od Dreuxa. Tam je nasprotnik med Verno-norn ;n Mantesom dosegel srednjo Scino. Ker se je njegov prvi poizkus, da bi napravil predmostje na vzhodnem bregu reke, ponesrečil, je spustil tjakaj padalce in spravil z njihovo pomočjo črez reko oklopnike. Sovražnikovo mostišče in njegove padalske čete so nemški oddelki takoj napadli. Na tem mestu so se vnel: hudi boji. Severnovzhodno 0*1 Chartresa poizkušajo Američani 9 svežimi ojačenji pr Rambouilletu prebiti nemške zaporne črte. Tudi ta s številn:mi oklopniki in bombniki izvršeni sovražnikov napad se je krvavo izjalovil, i Dalje proti jugu je pritiskal sovražnik v se-
vernovzhodni smeri proti Pethiviersu, da bi obkolil z juga nemške zapornice ob železnici Orleans—Etampes. Nemškim četam pa je z
zapornim manevrom uspelo, prestreči sovražnikove oklopniške izvidnice.
Boj med Loiro in zalivom Seine tako močno zaposljujejo sovražnikove sile. da ni mogel n:ti v Brefcniji niti od Rokavskem prelivu izvršiti nikakih večjih akcij. Letalsko in mornariško delovanje na teh področjih je bilo neznatno. Velika uporaba sovražnikovih sil pri operacijah v severni Franciji je zahtevala oja-čenje sovražnikovega ladijskega prometa ob južni obali Anglije. Obalne baterije nemške vojne mornarice so zlasti v Seinskem zalivu ponovno uspešno obstreljevale nasprotnikove oskrbovalne ladje.
Aisieriške izgube tia invazijskem bojišču
Madrid, 21. avg. »EFE« poroča, da so Američan- službeno objavili svoje izgube na invazijskem bojišču v času do 6. avgusta. Izgube znašajo 112.673 vojakov.
Finsko vcj.13 poročilo
Helsinki, 20. avg. Finsko vojno poročilo javlja:
V zapadnem delu Kareljske ožine so pregnale naše čete sovražnikove naskakovalne skupine, ki so po'zkušale z morja in s kopnega ob Viborikem za!'vu ali na Suomenve-denpohji vdreti v naše postojanke. Pri Vuo-sa m.ju smo z ognjem naših težkih baterij razbili zbirališča nekaterih sovražnikovih oddelkov. Z ostal'h delov bojišča ni nikakih posebnih poročil. Naše obalne baterije so v V bor-škem zalivu zažgale sovražnikovo stražno motorno ladjo.
Busttunsko vojno poročilo
Bukarešta, 19 avg. Vojno poročilo javlja:
Ob spodnjem Dnjestru so zavrnile rumun-ske čete poizkuse eovjetsk:h čet, ki so hotele prekoračiti Dnjester. V srednji Be-sarabiji in v Moldaviji manjši boji. Oddelki britonsko-ame-riškega letalstva so bombardiral1 v noči na 18. avgust in istega dne dopoldne mesta Ploesti, Targovište. Crajovo in Campino ter več krajev v srednji Moldaviji. Porušili so stanovanjske hiše 'n javne naprave ter povzročili žrtve med civilnim prebivalstvom. Rumunske in nemške protiletalsek obrambne sile so sestrelile 21 štirimotornih bombn;kov.
Hlinka s fcoljševiški nevarnosti
Bratislava, 20. avg. »Slovak« opozarja na izjave pokojnega slovaškega voditelja Hliuke, ki je dejal v zvezi z boljševiško nevarnostjo: »Slovaki ne žele nikakega miru z boljševizmom. Po besedah sv. Očeta in po pastirskih pismih naših škofov jo boljševizem vtelešeni satanizem. Boljševizem povzroča vsemu krščanskemu človeštvu največje muke ter prinaša onim. ki so prisiljeni, da v njem žive, najhujši pekel.« List pravi, da veljajo te Hlinkove besede danesi bolj kakor kdajkoli prej.
Fiihrerjeva počastitev Sžnske vojske
Fiihrerjev glavni stan, 20. avg. Fuhrer je podelil vrhovnemu poveljnku finske vciske in maršalu Finske, Karlu Gustavu vitezu Manr.cr-heimu hrastov list k viteškemu križu Železnega krža.
Enako je odlikoval Fiihrer šefa generalnega štaba finske vojske pehotnega generala A.\'a Erieha Heinricha z viteškim kr žem Železnega
križa.
Viscki odlikovanji je odiikovancema po Fiihrerjevem nalogu osebno izrcč'1 šef vrhovnega poveljstva vojske maršal Keitel, ki se je mud'l na obisku v finskem glavnem stanu.
Podelitev odlikovanj predstavlja istočasno v soko počastitev finske vojske, ki je pod vodstvom svojega maršala odbila aedavni 7-teden-sk; sovjetski naval ter je vzdržala v težkih obrambnih bojih. General Heinrich je pri tem neumorno pomagal maršalu in ga pri vodstvu obkroženih sil dejansko podpiral.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka
Mesečna naročnina 25 lir
Uredništvo:
Ljubljana — Fucclnijeva ulica 6t- 5. Telefon 8t Sl-22 31-23. 31-24.
Rokopisi se oe vračajo
V južni Franciji poizkuša sovražnik razširiti predmostje
V jadranskem obalnem odseku so se obnovili sovražnikovi prebijalni poizkusi — Zanosni protinapadi zapadno od Barauo va — Izjalovljenje ponovnih sovjetskih prebijalnih poizkusov ob obeh straneh Vilkoviškov in južno od šahija
Na jugu vzhodnega bojišča je sovražnik po močni topniški pripravi ponovno brezuspešno napadel med Dnjestrom in Se-retom.
Ob \ islinem predmostju zapadno od ba-ranova so se borile naše divizije ves dan v težkih obrambnih bojih, v katerih so se razbremenile z zanosnimi protinapadi. Na predmostju južnovzhodno od Varke smo v hudih bojih odbili z oklopniki in bojnimi letalci podprte sovražnikove napade.
Severnovzhodno od Varšave so boijševiki tudi včeraj kljub uporabi novih sil le malenkostno napredovali. Ogorčeni boji se nadaljujejo. Ob obeh straneh Vilkoviškov in južno od šakija smo preprečili ponovne sov jetske poizkuse prodora, nekatere vdore pa zajezili.
Na latvijskem bojišču so div jali zapadno od Modohna ogorčeni boji z vdrlimi sovjetskimi bojnimi skupinami. Na Estonskem se je nadaljeval močen sovjetski pritisk zapadno od Pskovskega jezera, ne da bi sovražniku uspelo zasesti večje ozemlje.
Na visokem severu je zavzela skupina naših planinskih lovcev z naskokom močno zgrajeno sovjetsko višinsko postojanko.
Slabši oddelek severnoameriških bombnikov je napadel področje Ploestija. Zbili smo Štiri sovražna letala.
Fiihrerjev glavni stan, 20. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V	Normandiji se kljub hudemu odporu in v obrambi neprestanih sovražnikovih bočnih napadov prebijajo naše divizije s področja severno od Argentana dalje nazaj proti vzhodu.
Na področju severnovzhodno in severno od Chartresa so naši zaporni oddelki v boju z napredujočimi sovražnikovimi silami, ki se ojačujejo z jugozapada.
V	južni Franciji poizkuša sovražnik, da bi z uporabo močnih oklopniških sil razširil svoje predmostje ob straneh in proti severu. Zlasti v gorskih dolinah severno od Toulona se bijejo siloviti boji.
Sile protiletalske obrambe so sestrelile nad francoskim področjem 48 letal. V boju z lahkimi sovražnikovimi pomorskimi edi-nicami so poškodovale zaščitne ladje vojne mornarice severno od Le Havra 1 rušilec in zažgale 2 brza čolna. Izgubili smo 1 edinico.
London in njegovi zunanji okraji so še nadalje pod težkim ognjem ».V 1«.
V	Italiji je sovražnik znova pričel s svojimi prebijalnimi napadi v jadranskem obalnem odseku. Težki boji so trajali ves dan. Sovražnik je kljub velikim izgubam le malenkostno napredoval.
Sovražnikovi zaporni klini
severno od Argestfana
Zveza z oddelki vojske v Kurlandiji vzpostavljena .— Pred Toulonom so mornariške obalne baterije zažgale sovražni kovo bojno ladjo in neko križarko — Boljše viški velenapadi so se razširili hi di na južni odsek — Nadaljnji hudi boji
na doseda njih težiščih
Fiihrerjeev glavni stan, 21. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V	Normandiji so naše divizije severno od Argentana po ogorčenih bojih prebile sovražnikov proti severovzhodu zabiti zaporni klin in vzpostavile zvezo z oklopni-ško skupino, ki jim je prodirala nasproti. Razbili smo močne sovražnikove napade na našo obrambno črto v odseku rek Dives in Vie. V nekaterih odsekih so protinapadi še v teku.
Med Euro in Seino pritiska sovražnik proti severu. Tamkaj smo pri Pacy-Ver-nonu razbili sovražnikove napadalne kline.
Na področju vzhodno in severnovzhodno od Chartresa se nadaljuje pritisk sovražnika proti srednji Seini, ne da bi mu uspelo napredovati dalje.
Na goratem ozemlju severno od Toulona napada sovražnik z močnimi silami proti zapadu in severozapadu. V teku so siloviti boji.
Mornariške obalne baterije so zažgale pred Toulonom neko sovražnikovo bojno ladjo in eno križarko. Neki rušilec in dva torpedna čolna so bili poškodovani.
Povračilni ogenj na London se je nadaljeval podnevi in ponoči.
V	Italiji je sovražnik tudi včeraj ves dan napadal v jadranskem obalnem odseku. Začasno izgubljene višine okrog Ge-rase smo s protinapadom zopet zavzeli.
Na vzhodu so razširile sovjetske čete svoje velenapade tudi v južni odsek. Z močno podporo bojnih letal so napadli južno od Tiraspola in severnozapadno od Jasija. Ogorčeni boji so v obeh odsekih še v teku.
V	Karpatskem predgorju, južnozapadno od Mielca, na predmostjih ob Visli, zapadno od Baranova, zapadno od Lublina in južnovzhodno od Varke smo po hudih bojih odbili ali prestreglj boljševiške napade.
Severnovzhodno od Varšave smo v globini naših postojank prestregli sovjetske prebijalne poskuse v smeri proti Bugu. Južno od Vilkoviškov in pri Šaiiju se nadaljujejo hudi obrambni boji.
V	Latviji so vzpostavili nemški oklopni-
Boji v Južni Franciji
Berlin, 21. avg. Na južn-' francoski obali v petek prav tako nj prišlo do nikake bistvene izpremembe položaja. Severno od Hveresa jc pritiskal sovražnik proti severu in jugozaoadu. Težke touionske baterije so mu prizadejale občutne izgube ter so mu skupno z žilaVm odporom nemških oporišč preprečile večje pokrete. Med Čoutsom in Le Lucom so se vneli v širini kak:h 25 km težki boji. Pri Le Lucu je imel z oklopn:ki napadajoči sovražnik znatne izgube. Razen v zaledju je prišlo do hudih bojev tudi ob obali, ko je sovražnik poizkušal, da bi z novimi četami zlasti ob Cap Negreju in Cap Rouxu napravil enotno predmestje Brezuspešne akcije so zahtevale od nasprotnika velike izgube
Težka bnjna letala ^o v noči na soboto napadla sovražnikovo jnvazijsko ladjevje ter po-
škodovala 6<>00-tonsko prevozno ladjo.
Kakor med Scino in Loiro jc b:! sovražnik v soboto zelo akt ven tudi na južni francoski obali. Z močnimi sunki mu je po ogorčen-h bojih uspelo, da jc razširi! svoje predmostje med Toulonom in Canncsom proti severozapadu. Prodirajoč ob obeh bregovih Argensa je dospel na široki črti med Hyeresom :n Ver-donom. do reke Durance. Za nekatere kraje v dol nah te gorate pokrajine, tako za Rocque-brissanne. Brignoles jn Barjols je prišlo do hudih in menjajočih se bojev, v katerih so prizadejale nemške čete sovražniku vcl;ke izgube. Zlasti hudo je zdelala nemška obramba nasprotnika severnozapadno od Hyeresa, kjer jc zaman poizkušal približati se Toulonu. Več napadov sc je tam izjalovilo v ognju nemških baterij.
Boji na vzhodnem bojišču
Berlin, 21. avg. Na jugu vzhodnega bojišča so napravili boljševiki nekaj vdorov, vendar se je posrečilo z junaškim odporom rumunskih čet preprečiti nameravani prodor. Na karpatskem bojišču je vladal še nadalje mir in tudi na prelmostjih ob spodnji Visli kljub nadaljevanju težkih napadalnih in obiambnih bojev ni prišlo do bistvenih izprememb. Sovjetske čete so znova zaman poizkušale, da bi presekale ponovno vzpostavljeno zvezo z začasno odrezano nemško bojno skupino. Ob predmostju pri Varki in severnovzhodno od Varšave so se ves dan z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali težki boji. polni izprememb. Tu je stremelo sovjetsko vodstvo predvsem, da bj preprečilo utBditev področja, ki so ga pridobili motorizirani grenadirski oddelki. Ta namen s pomočjo močnega tjpništva se je po zaslugi nemških napadalnih tonov i» močnih letalskih oddelkov ponesrečil.
V severnem oJseku so zavrnili nemški
napadalni oddelki na področju pri šavlenu več sovjetskih protinapadov. Na latvijskem bojišču je uspelo neki nemški bojni skupini, da je prebila sovjetske črte severnozapadno od Jelgave v precejšnji globini in kljub ogorčenemu sovjetskemu odporu zopet zasedla Tukum, čigar posadko je bilo močno zbilo že nemško ladijsko topništvo. Iz Tukuma so zavile nemške oklopniške sile proti vzhodu ter bijejo sedaj težke boje z boljševiškimi silami med Jelgavo in Rigo, ki so bile istočasno napadene z vzhoda.
Severno od Dvine so nadaljevali boljševiki poizkusi proboja pri Modohnu in na vzhodnem estonskem bojišču zapadno in severnozapadno od Pskova. Tudi tu je prišlo ves dan do izpremenljivih bojev, v katere sta posegali obe strani z največjim ogorčenjem in v katerih so se skoraj brez prestanka menjali napadi in protinapadi, dočim so istočasno bilo letalske sile skoraj nič manj ogorčene letalske bitke.
ški oddelki, ki so prodrli preko Tuckutia, začasno prekinjeno zvezo z oddelki vojske, berečimi se v Kurlandiji.
Neki nemški mornariški oddelek je z uspehom podpiral te boje na kopnem.
Vsi sovjetski poizkusi za razširjenje vdora zapadno od Modohna in zapadno od Pskovskega jezera, so se razbili ob žilavem odporu naših divizij. Uničili smo veliko število sovražnikovih oklopnikov.
Letalstvo je na težiščih uspešno posegalo v boje na kopnem ter zadajalo boljševikom velike človeške in tvarne izgube. V letalskih bojih in po protiletalskem topništvu je izgubil sovražnik na vzhodnem bojišču 41 letal.
Sovražni bombniški oddelki so napadli podnevi nekaj krajev v južni Nemčiji in na Madžarskem.
Ponoči je odvrglo nekaj sovražnikovih letal bombe na področje Gornje Donave. Sile protiletalske obrambe so pri tem napadu sestrelile 15 sovjetskih bombnikov.
Boji v Kalifi
Berlin, 21. avg. Na jadran.-kem bojišču so morale po nalogu britanskega vrhovnega poveljnika generala Leetha neangleške pomožne čete tudi včeraj po kratkem topivškem pripravljalnem ognju naskakovati nemške črte. Nemci pa so zlasti pri Mondoviju vrgli napadalce s težkimi in krvavimi izgubami nazaj, ponekod celo daleč preko njihovih izhodi:čnih postojank. Zaplenili so mnogo materiala in ujeli mnogo ljudi. Le ob obalnj cesti, kjer so Britanci operirali z močnejšimi okiopn škimi silami. sta se jim posrečila dva krajevna vdora. Branilci so uničili 8 oklopnikov ;n vdora zajezili. Boji na obeh napadalnih težiščih še trajajo.
Teroristični napadi
na severno Italijo
Milan, 21. avg. Angloameriški letalci so nadaljevali v zadnjih dneh svoje sistematične teroristične napade na pokrajine Bologna. Reg-gio Emilia. Benetke ;n na Reko Z Reke poročajo, o posebno hudih poškodbah hiš in o izgubah prebivalstva. Napadi njso veljali nika-kim vojaškim objektom. Kot so šele «edaj objavili, je b'la v Raveni pomembno poškodovana bazilika Santa Agata, ki spada med dragulje bizantinske umetnosti. Tudi v bližini nahajajoča se cerkev Santa Maria in Porto je bila zadeta v polno. Sosedni samostan s svojci znamenitimi križnimi hodniki iz 15. sro-letja je bil močno poškodovan, enako samostan San Francesco, kjer je b:l poškodovan tudi Dantejev grob.
Oberleutnant Helmut Lent, Kommodore eines Naehtjagtgeschvvaders, der 15. Trager des Eichenlaubes mit Schvver+ern und Bril-lanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu-Z6S*
Nad poročnik Helmut Lent, komodor jate nočnih lovcev, ki je hil odlikovan s hrastovim listom z meči in briljanti viteškega križca k železnemu križu.
Atlantic Pressebilderdienst
raznik v Kobaridu
Velik® profikofisunlsticno narodno zborovanje — Uspel literarni veže? — Bobra obiskana gledališka predstava"
Iz Kobarida nam poročajo: Niso še minili trije meseci;' odkar je v naš kraj prišla majhna skupina 8 pripadnikov Slovenskega varnostnega zbora, da si postavi tu svojo postojanko. V teh kratkih tednih se je slika Kobarida in okolice popolnoma spremenila. Stražarska postojanka se je močno okrepila in razmahnila, da je ~edaj daleč naokoli v strah združenim komunistom in badoljevcem. Pošteno prebivalstvo se je otreslo komunističnega terorja iz gozdov in spet svobodno zadihalo. To se je zlasti pokazalo v nedeljo, 13. t. m., ko smo imeli kar več slovenskih prireditev, tabo da je bil ta dan za ljudi res prazničen.
Na predvečer, dne 12. t. m. se je zbralo v dvorani Miklavičevih veliko število ljudi vseh slojev, ki so z zanimanjem prisostvovali lepemu literarnemu večeru, prvemu po 25 letih. Nastopili so znani naš rojak dr. Joža Lovrenčič, mladi pesnik Severin Sali in nadporočnik Cotič. Prva dva sta recitirala svoje pesmi, tretji pa r "m je prečita] nekaj črtic Ivana Cankarja in deklamiral uvod h »Krstu pri Savici«. Vsi so želi živahen aplavz. F i -d vodstvom svojega poveljnika so nato tukajšnji stražarji naredili strumni mimohod na trgu. Velika množica ljudi iz trga in okolice jih je pozdravljala z vzkliki občudovanja in navdušenja.
Takoj nato, ob 11., je bilo veliko protikomunistično zborovanje. Ves Kobarid je bil med tem že v zastavah. Poveljnik ko-bariške narodne straže je pozdravil zbrano prebivalstvo, posebej pa poveljnika Slovenskega varnostnega zbora iz Gorice, stotnika Debeljaka, odposlance stražarske
postojanke iz Tolmina in vse druge goste.
Poudaril je, da je Kobarid spet našel svojo pravo pot in s tem samega sebe. Tolminski pevci so ubrano zapeli »Hej Slovenci«, stotnik Debeljak pa je nato v izbranih besedah očrtal program narodnih varnostnih straž ter njihovo borbo in delo. Dr. Joža Lovrenčič je orisal zgodovino Kobarida in ostro obsodil internacionalen, ki kopljejo našemu narodu grob.
Ko so Tolminci spet krepko zapeli Gregorčičevo »Mojo srčno kri škropite«, sta Rudi Borštnik in Joža Lovrenčič ml., ki je nastopil v imenu mladine, zaključila spored z navdušenimi besedami, ki so šle vsem poslušalcem k srcu. Vsi govorniki so želi toplo odobravanje zbrane množice, ki se je nato vračala na svoje domove z zavestjo, da se začenja tudi za prebivalstvo tega področja novo življenje.
Popoldne ob 15. je bila druga uprizoritev »Kovačevega študenta«. Dasi je bila že prva predstava rekordno obiskana, je bila tudi pri ponovitvi dvorana nabito polna. Orkester pod vodstvom Ljuba Sla-miča, tolminski ouktet, Ludvik Šturm, Vera Uršičeva, Cotič kot župan in vsi ostali nastopajoči so splošno ugajali in želi velike aplavze. Ob pol 17. je bil slavnostni spored zaključen z nogometno tekmo, med enajstorico varnostne straže in enajstorico nemške vojaške posadke.
Vse prireditve so odlično uspele, največji vtis pa .je na prebivalstvo naredil mogočni protikomunistični narodni zbor, ki je pokazal, da se Kobarid in okolica v polni meri zavedata narodnih dolžnosti, katere postavlja današnji usodni čas.
Skrapa uporaba sil
Mss-šal imdiitsch o dogodkih 20. julija
Berlin, 19. avg. Maršal v- Brauchitsch je objavil v »Voikischer Beobachterju« naslednja
izvajanja:
Da-- 20. julija 1944 je b:l najtemnejši dan v zgodovini nemške vojske. Možje, ki so nosili častno voj sko suknjo, so postali zločinci in podli morilci. Skušali so napraviti sunek v hrbet, ki b:. če bi uspel, pomenil polom Nemčije. Vsega tega ni treba prav nič razlagati in clepšcvati.
Vojska sama je nameravani napad v kali zadušila. Nevredne je vrgla iz sebe in je s tem zunanje in notranje pretrgala z njimi vse to-\ ar i.ške vezi. N j nova imena bodo izbrisana
Poleg globoke hvaležnosti spričo čudovite rešitve Fiihrerja navdajata bes in sramota vsakega poštenega • ojaka. Istočasno pa je vse prevzela neukrotljiva volja, da bi sedaj še prav posebno uporabili vse svoje sile ter tako zlomi i množestven sovražnikov naval. Čast vojske zaradi dogodkov ni b:la umazana. Napori petih let in junaška smrt stotisočev ne morejo biti zasenčeni zaradi blaznega dejanja peščice ljudi, kj so v svoji podlosti in nevernosti pozabil na čast. Ob primeru FiihreTja, ki je takoj po ponesrečenem atentatu nadaljeval svoje delo. izpolnjujejo vojaki še z večjim zaupanem v 7ma«o svoje dolžnosti.
Z imenovanjem ministra Himmlerja za po-veljrrka nadomestne vojske in za šefa vojne oh. irežitve sta se vojska in oddelkj SS, ki sta S'; že leta skupno borili -n krvaveli na bojiščih, še bolj tesno zbližali. Marsikak vojak bo sicer obžaloval, da ni bila ta naloga poverjena kakemu preizkušenemu častn ku vojske, vendar bo kmalu spoznal modrost Fiihrerjeve odločitve. Čas. ko so vojska in oddelki SS medsebojno tekmovali je predstavljal njuno razvojno obdobje. sedaj pa se obe združujeta v skupni odgovornosti. Navdaja jih vera v FiihreTja :n v nemško bodočnost ter hočeta dati za dosego zmage vsaka č;m več. Kot narodni socialist in bivši vrhovn' poveljnik vojske pritrjujem Fiihrerjev: odioč vi s srcem in razumom.
Resnost položaja ob koncu petega leta vojne nas s:li, da porabimo na vseh področjih vse razpoložljive šole. Ako bomo res z vsemi silami stremeli, da dobimo vojno, in ako bomo opustili vse, kar neposredno ne služi temu cilju, imamo neslutene možnosti. Vrhovna dolžnost je sedaj, da jih spoznamo in izčrpamo. Le ako bosta poleg državnega vodstva od zgoraj sodelovala tud: volja in občutek dolžnosti vsakega posameznika, to lahko uspe. Vsak naj prične pri sebi in pri sivojem osebnem življenju! Vsak naj deluje v svojem uradu in pri svojem delu kot zgled in primer!
Mnogo nepotrebnega lahko še opustimo, mnogo papirja lahko prihranimo. Uradna biro-krac:ja mirnega časa mora v svojih poslednjih primerih izginiti. Vse ljudstvo stoji v boju. Bojišče ga bije z orožjem, domovina pa z delom. Tako bosta oba premagala vse težave. Vse ositalo je nebistveno.
Mobilizacija vseh rezervnih sil nam znova vliva zaupanje v zmago. N:hče na svetu ne more resno zanikati, da je nemški narod glede strokovnega znanja, bojnih uspehov b vojne morale mnogo prerasel svoje sovražnike. To so dokazali vojak, delavec, znanstvenik, kmet, obrtnik in ostali poklici ter ne nazadnje tudi nemške žene in nemška mladina. Nemšk: narod je pod Fiihrerjem z močno vlado ter z zanosno idejo tako združen, kakor še ni bil nikoli prej v zgodovini. O smislu in cilju te vojne ni nobenega dvoma. Sovražnik je sicer tvanio in človeško številčno močnejši, a zato je enoten le v zanikanju. Vedno sta na koncu zmagala vera, duh in sila skupnosti nad denarjem. sovraštvom in množino.
Nemški narod je bil še vedno premagan po svoji lastni krivdi in se je vedno tudi z lastno silo zopet siprav;l pokonci.. Vojna, kj jo moramo voditi, mora nujno prinašati težke udarce in izgube. Iz stiske pa vedno raste najvišja moč. To je treba sedaj uporabiti. Tako bo nastal iz sramote 20. julija preokret k d< ? ončni zmagi.

mir — cilj zaveznikov
Berlin, 21. avgusta. O priliki konference štirih sil, ki jo je sklical Roosevelt v Washingtonu, kjer se bo pričela 21. avgusta in na kateri bodo zastopane Zedinjene države, Sovjetska zveza, Anglija in čungkinška Kitajska, nam prikazuje diplomatski sodelavec lista »Berliner Bor-senzeitung« Kari Megerle sliko miru po zmagi zaveznikov. Megerle piše, da je domnevna naloga te konference dosega sporazuma o tako zvanem vprašanju svetovne varnosti, v katerem poskušajo Zedinjene države uveljaviti svojo vodilno vlogo. Ze danes lahko sestavimo uradni komunike, ki ga bodo izdali ob zaključku konference. Svetu je treba pričarati popolno enotnost tako zvanih velikih štirih. To se vidi iz tega. da so v Washington poslali le drugo garnituro diplomatov in državnikov, in iz obnašanja Sovjetske zveze, ki je dvakrat dosegla preložitev konference in ki dela medtem vse, da bi postavila Evropo pred izvršeno dejstvo. Že iz vsega pripravljanja konference in zadržanja udeležencev pa je razvidno, da bi bili vsi, vsak po svoje odločeni, vsiliti svetu nasilen mir. kakor ga nismo še doživeli. Megerle piše dobesedno:
»V kolikor že sedaj lahko presojamo, se naši nasprotniki strinjajo, da ni potrebna nikaka, na mednarodnih silah temelječa meddržavna svetovna organizacija. Vsi trije trdijo, da se po vojni ne bodo razorožili, temveč bodo ostali do zob oboroženi, da bi preprečili vsako bodočo »agresivnost«. Jasno je, da si pridržujejo pravico, da sami odločajo, kateri narod je »miroljuben« in kateri »napadalen«. Samo »miroljubni narodi« bodo smeli imeti dostop do surovinskih zakladov, z moralnimi merili, s čutom pravičnosti med narodi nima ta definicija ničesar skupnega. Trenutno veljata za napadalki Japonska in Nemčija. Pred štirimi leti so v Angliji in Ameriki prištevali tudi Sovjetsko zvezo v to skupino. Da je bila Nemčija napadena cd Angležev in Japonska od Zedinjenih držav, da bi Sovjetska zveza, ako ne bi bilo nemških čet, že danes pohru-stala po! tucata malih držav, pač hinavcev v Wa-:hingtonu ne bo oviralo, da ne bi utemeljevali svojih zahtev no vladanju sveta z misijo, da morajo »ščititi ostala
narode pred napadalci«. Znano je, da so se zakleli, da Nemčijo in Japonsko za večne čase tako razorožijo, da ne bosta nikdar več mogli »napasti« drugih narodov, ker pa so sami sklenili, da bodo ostali do zob oboroženi, pač lahko vpri. io, proti komu bo naperjena ta oborožitev. Po njihovem ne bosta Nemčija in Japonska nikdar več imeli orožja, oni dve pa sta edina » naroda napadalcev«. Po logičnem sklepanju bi morali po njunem izginotju ostati sami ljubitelji miru. Čemu potem vsa potrata za velikanski varnostni sistem, čigar nositelj naj ne bo splošna svetovna organizacija, temveč tri velesile, ki bodo vsaka zase ostale do zob oborožene? Ali se trije »apostoli miru« pripravljajo za medsebojno tretjo svetovno vojno? Tega vprašanja ne postavlja Nemčija, temveč anglosaški tisk in politiki. Njim zato prepuščamo odgovor. Naš odgovor na to vpra šanje je nadaljevanje boja za svobodo in zmaga Reicha ter Evrope z mirom, ki bo temeljil na pravičnem sožitju narodov in ki bo trajnega značaja« .
Ženeva, 20. avgusta. S cinično odkritosrčnostjo se zavzema »New York Daily News« za to, da bi Nemčijo slično kakor v prvi svetovni vojni najprej z lepimi obljubami prisilili odložiti orožje, nakar bi lahko odvrgli krinko in postopali z vso brezobzirnostjo. List vprašuje, ali ne bi bilo pametno najti pota in sredstva, ki bi omogočala sporazum z nemškimi in japonskimi množicami, da bi jih na ta način ločili od njihovih vodij. Roosevelt pa ne dopušča niti Nemcem niti Japoncem nikakih upanj glede bodočnosti ter podžiga ljudstva s tem, da zahteva boj do zadnjega, s čimer žrtvuje vedno več ameriških življenj. Ako bi Nemci ali Japonci prenehali vojno, bi lahko z njimi tako brezobzirno postopali, kakor bi hoteli. Glavno je le, da se jih pripravi prenehati vojno, za to pa je vsako sredstvo dobro. Toda, zaključuje list, kaže se, da Roosevelt ni tako premeten, kakor je bil Wil-son.
Zatemnitev od 21. do 5.
»Krvne priče"
Z mučeniško Španijo se je načelo.... Krvavi zublji boljševiške revolucije so kot prvi v neprekinjeni dolgi vrsti zajeli to deželo na. evropskem jugu. Svet takrat še ni vedel, še nI verjel, kaj se dogaja za Pirenejl — zato, ker nI videl na lastne oči, ker tega sam ni občutil. Takrat se je začelo... Kakor povsod pozneje, sta se že tedaj in že prej spopadla dva svetova: svet čistih tradicij, polnih etike in plemenitosti, in svet rdeče mafije, pokvarjenosti in blata. S francosko revolucijo, ki je »velika« le po zločinu, ki ga je storita nad človekom, se je začel vzpon krute materialistične miselnosti, ki je dala človeškim strastem neoviran razmah. Poudarjanje osebnostnih pravic v zvezi s »svobodo« prepričanja, pobeg- Židov iz Getov in pa delovanje podtalnih klik z masonstvom na čelu, vse to je v španskem primeru pomenilo mčetek propada si ja.ja,ki ga .je ta dežela skozi dolgo dobo svoje velike zgodovine imela.
Izgube kolonij, upori na preostalih posestvih, vmešavanje Zedinjenih držav s pomočjo podkupovanja poslancev v španskem parlamentu ter razburkane strasti strankarskega življenja so ustvarili v deželi pogoje za krvavo državljansko vojno, ld je temu neminovno morala slediti.
Te dni se vrti v ljubljanskem kineinoto-grafu »Slogi« velik film španske filmske proizvodnje, ki nam zelo nazorno prikazuje razvoj dogodkov, ki so pripeljali skozi množico revolucij in uporov do grozne notranje vojne, do državljanske vojne, v kateri je prišlo do končnega, obračuna med elementoma dobrega in zla in v kateri je po božji volji in naravi stvari moralo zmagati dobro.
Od zunaj vnešeni vplivi so prizadejali Španiji nesrečo, v kateri se je nato nahajala leta in leta. Masonski denar in sovjetsko orožje, vse skupaj pod okriljem materialistične miselnosti, sta južnjaški španski duši, dovzetni ln hitro se ogreva.joči za vse novo in neznano, vlila olja na ogenj in ga stalno v malih dozah dolivala ta razpihovala.
Španija je gorela ta trpela. Leta In leta je to trajalo, svet pa še ni verjel. Zaslepljen od silne lažne propagande po radiu in tisku, po govorjeni besedi in filmu, ki jih kontrolira židovstvo, je dremal in se naivno predajal utvaram.
Tako dolpro je bil zaslepljen, dokler nI občutil krute resnice na svoji lastni koži.
Kmalu je krvavi požar izbruhnil tudi drugod v manj odpornih narodih. Mehika in še nekatere južnoameriške državice, nato druga svetovna vojna in z njo komunistične revolucije na Poljskem, v baltiških državah, v jnžni Italiji danes ta končno — pri nas!
Danes ver.jamemo. ker vidimo; danes vemo, ker čutimo. Enako grenka in draga šola za nas je to!
Španija je rdečo kugo že prebolela. Mnogo, premnogo gnilega je morala odrezati od svojega telesa, toda danes .je zdrava. Riane se ji celijo in življenjska kri struji po njenih žilah v novem, doslej še nevidnem ritmu naprej. In mi!
Eno smo že dosegli — spoznan .Je: to je prvo in glavno. Danes vidimo in čutimo. In ker nismo več slepi, kot smo bili ta ker vidimo sovražnika tam, kjer je, so znamo boriti, učinkovito boriti.
Muke mučeni ške Španije nam žal niso bile prizanešene. V krvi ta solzah se sedaj preraja slovenski narod, da bo izšel na koncu iz te nesreče lep ta čist kot ptič Feneks iz ognja in da bo zaživel novo življenje, kakor ga živi danes nova Španija*
J. J.
Predložitev odrezkev za meso
Opozarjamo vse mesarje, da predložijo odrezke, ki so jih 21. t m. pobrali za meso, v sredo 23. t. m. in v četrtek 24. t. m Prevodu, Gosposka ulica 12/1, soba št 10.
Gospodarstvo
= Iz srbskega gospodarstva. "Srbska
Poštna hranilnica je objavila bilanco iz preteklega leta, iz katere je razvidno, da znaša čisti dobiček 27.8 milijona din (prejšnje leto 14.2). 30% dobička pripade rezervnemu fondu, ostalih 14.5 milijona din pa državi Hranilne vloge so se v teku lanskega leta dvignile od 111 na 316 milijonov din. Državna hipotekama banka v Srbiji je pozvala imetnike starih hranilnih vlog in vlog v tekočem računu pri bivših podružnicah na področju Hrvatske, naj se javijo zaradi prenosa vlog na Državno hipotekarno banko v Beogradu. Prenos bo dovoljen vsem, ki imajo stalno bivališče v Srbiji.
= Rumunija je zopet ukinila racionira-n.ie kruha in moke. Ker ima letos Rumunija prav obilno žitno letino in obstojajo težkoče glede vnovčenja pridelka, je ru-munsko državno podtajništvo za oskrbo ukinilo racioniranje kruha in se sme odslej črn in bel kruh prodajati brez omejitev, seveda po določenih cenah. Odslej morajo mlini pšenico (s hektolitrsko težo 75 kg) mleti tako, da dobe 70 odstotkov enotne moke, 8% bele moke, 2% zdroba in 20% otrobov. Ječmen in proso trgovski mlini ne smejo mleti brez dovoljenja. Kmečki mlini pa morajo mleti pšenico tako, da dobe 80% enotne moke in 20% otrobov .
= Hruška, ki rodi dvakrat na leto. Prejšnji teden smo poročali, da goji slovaški državni zavod za sadjarstvo novo vrsto hruške, ki cvete in rodi dvakrat na leto. Tako posebnost pa imamo, kakor nam poročajo, tudi v Ljubljani, in sicer na vrtu hiše na Matjanovi poti št 5. Drevo raste šele peto leto in je pokazalo navedena svojstva šele lani. Zal v teh dveh letih nI ostal sad od prvih cvetov, od drugih pa je bil več ali manj pohabljen. Drevo je cepljeno na hruškov divjak, cepič pa je bil vzet od pritlikavke, ki je bila cepljena na glog, kutino ali tudi jerebiko (paradi-ževec), torej vsekakor na podlago, ki dela cvete na koncu istoletnih mladik. Iz tega bi se dala razlagati posebnost, saj je znano, da se svojstvo drevesa, cepljenega na drugačni podlagi, več ali manj spive-
mgm
Anordnung
iiber die Entschadigung von Anspriichen aus der Wegnahme von Gegenstanden nnd Inanspruchnahme von Leistungen
Im Einvemehmen mit dem Oberkommando der Deutschen Wehrmacht rufe ich fiir das Gebiet der Opernt;onszcne »Adriatisches Kiistenland« die Anspriiche aus der Wegnahme von Gegenstanden und Inanspruchnahmen von Leistungen durch die Deutsche Wehrmacht das Wehr-machtsgefolge, deutsche Dienststellen od?r einzelne Angehorige dieser Stellen, die seit dem 8. Sept. 1943 enstanden sind, zur Bezahlung auf. Ich ordne hierzu folgendes an:
I.
Anmeldefrist
Die Anspriiche, die aus der Wegnahme von Gegenstanden und Inanspruchnahme von Leistungen in der Zeit vom 8. Sept. 1943 bis 31. Mai 1944 entstanden sind. sind bis zum 31. Avgust 1944 anzurr.elden. — Anspriiche, die nach dem 31. Mai 1944 entstanden sind. sind innerhab von 3 Mona-ten, gereehnet vom Tage der Aussteilung der Empfangsbescheinigung oder der Inanspruchnahme der Leistung oder der Be-schlagnahme anzumelden. —
II.
Anmeldestclle
Die Anmeldung der Ansp.uche hat bei der Prafektur zu erfolgen in deren Ver-vvaltungsbezirk die Bechlagnahme oder Leistung erfolgt ist; in der Provinz Lai-bach bei dem Chef der Piovinzialvervval-tung. Fliichtlinge aus den vom Feind be-setzten oder aus den geraumt en G^bieten haben ihre Anspriiche bei der fiir ihren jetzigen Wohnsitz zustandigen P. afektur anzumelden; falls der Wohn>itz in der Proviz Laibach ist beim Chef der Pro-vinzia 1 verwaltung.
III.
Beweismittel. Allen Anmeldungen sind die Urschriften der Empfangsbesc-heiningungen und son-stige Urkunden beizufugen. Falls bei friiheren Anmeldungen diese Uraterlagen nicht beigefugt sind, sind die Unterlagen innerhalb der Anmeldefrist nachzu-reichen. Anspriiche aus der Wegnahme von Gegenstanden oder Inanspruchnahme von Leistungen, fiir die keine Empfangs-beseheinigungen ausgestellt sind, hat der Antragsteller durch ausreichende Bevveis-mittei nachzuvveisen
IV.
Anspriiche der offentlichen Hand
Fiir Anspriiche aus Leistungen des Staates, offentlicher Dienststellen oder Korperschaften oder der Gemeinden vverden keine Vergiitungen gevviihrt.
V.
Ausznhlung der Entschadigungen.
Nach Feststellung der Anspriiche erfo gt die Auszahlung der angewiesencn Ent-schadigungen durch die Sezione di Teso-reria Provinziale.
Bei Entschadigungsanspriiehen, die den Wert von 100.000.— Lire iibersteigen, ist die sofortige Auszahlung davon abhangig, dass eine Ersatzbeschaffung aus drmgend 'kri egsnotvvend i gen und milita rpoHtischen Griinden erforderlich und die Moglichkeit der Ersatzbeschaffung nachgevviesen ist.
VI.
Umfang der Anordnung.
Unter dise Regelung fallen nicht die Anspriiche aus der Inanspruchnahme von Privatquartieren oder sonstigen Raumen fiir Unterkunftszvvecke der Deutschen Wehrmacht und der sonstigen quartier-leistungsberecMigten Stellen und die da-mit zusammenhangenden Leistungen.
Unter die Regelung fallen ferner nicht Anspriiche aus der Beschadig"ng oder Zensitorung beweglicher oder untevvegli-cher Sachen.
Triest, den 12. Avgust 1944.
Der Oberste Kommissar Rainer
Naredila
o odškodnini za zahteve zaradi odvzema predmetov in prevzema dajatev
Sporazumno z vrhovnim poveljništvom nemške vojne sile pozivam za operacijsko ozemlje »Jadransko primorje« vse one, ki zahtevajo plačilo za odvzete predmete in prevzete dajatve po 8. septembru 1943 s strani nemške vojne sile, spremstva vojne sile, nemških službenih mest ali posameznih pripadnikov teh mest, da prijavijo te zahteve.
V to svrho odrejam nasleinje:
I
Prijavni rok
Zahteve, ki so nastale zaradi odvzema predmetov in prevzema dajatev v času od 8. septembra 1943 do 31. maja 1944. se morajo prijaviti do 31. avgusta 1944. Zahteve, ki so nastale po 31. maju 1914, se morajo prijaviti v 3 mesecih po izstavitvi potrdila o prejemu ali po prevzemu dajatve ali po zaplembi.
n
Prijavni urad
Zahteve se morajo prijaviti pri prefek-turi, v katere upravnem okraju se je izvršila zaplemba ali dajatev; v Ljubljanski pokrajini pri načelniku pokrajinske uprave. Begunci z ozemlja, zasedenega ali izpraznjenega po sovražnikH, morajo prijaviti svoje zahteve pri prefekturi, pristojni za njihovo bivališče, ako je bivališče v Ljubljanski pokrajini, pri načelniku pokrajinske uprave.
m
. Dokazila
Vsem prijavam se -morajo priložiti izvirne listine prejemnih potrdil in ostale pismene svedočbe. Ako pri prejšnjih prijavah niso bile priložene te priloge, se morajo predložiti med prijavnim rokom. Zahteve za odvzem predmetov ln prevzem dajatev, za katere se ni izstavilo nobeno prijemno potrdilo, mora predlagatelj dokazati z zadostnimi dokazili.
IV
Zahteve lz javnih sredstev
Za dajatve države, javnih ustanov aH korporacij ali občin se ne daje nobena odškodnina.
V
Izpfečilo odškodnin
Po ugotovitvi zahtev izplačuje dovoljene odškodnine Sezione di Tesoreria Provin-ciale. Pri odškodninskih zahtevah, ki presegajo vrednost 100.000 Ur, je takojšnje Izplačilo odvisno od tega. če je odškodnina potrebna iz nujnih vojno-potrebnih in
Višek v razpravi proti dr. Janku Hafnerju
Ljubljana, 21. avgusta Kazenska razprava proti zdravniku dr. Janku Hafnerju, ki je v soboto popoldne in danes dopoldne privabila toliko poslušalcev, da je bila velika razpravna dvorana prepolna ,se bliža odločitvi. Sodišče mora v tej razpravi, ki bi v rednih razmerah nedvomno odmevala daleč preko meja naše domov.ne, razčistiti dve vprašanji. Osnovno vprašr.nje je, ali je bil dejansko izvršen poskus zastrupitve na ob-»ženčevem bratu Milanu Hafnerju. Ce je odgovor negativen, potem je vsako nadaljnje razpravljanje odveč. Ce pa je odgovor pozitiven, potem pa morajo sodniki razčistiti še vprašanje, ali je pokojna prof. Nuša Tavzesova, ko je izročila bonbon, ravnala na lastno pest, ali pa v sporazumu in s privoljenjem, mogoče tudi s sodelovanjem — pri pripravah — obtoženca dr. Janka Hafnerja.
Kljub verodostojnemu pričevanju glavne obremenilne priče Vere Igličeve je torej vprašanje krivde odvisno predvsem od osnovnega vprašanja. V tem vprašanju pa lahko odločajo samo strokovnjaki zdravniki Zato je razprava dosegla svoj višek, ko je predsednik v soboto podelil besedo izvedencem. Čeprav sta oba — prof. dr. Karlo Lušicki in docent dr. Matko — podala svoji mnenji že na prvi razpravi in je bilo pričakovati, da se med tem ne bosta mnogo oddaljila od svojih stališč, so bile vendar nekatere točke, kakor je ugotovila apelacija, premalo pojasnjene in je bilo potrebno ponovno ustno zaslišanje.
V soboto popoldne je bil zaslišan najprej Mr. Anton Ustar kot izvedenec za struposlovje. Opisal je simptome, ki so značilni za zastrupljenje z akonitinom, svojstva tega strupa, pri čemer je v zaključku dopustil možnost, da je mogoče izdelati čokoladni bonbon .zastrupljen z akonitinom. Isto možnost je dopustil tudi izvedenec iz slaščičarske stroke laborant Karel Johanovski .
Prof. Karlo Lušicki je uvodoma ponovno poudaril, da je prepričan, da gre v primeru Milana Hafnerja za poskus zastrupljen ja z akonitinom, nakar se je kratko ustavil na posameznih znakih in pobijal trditve izvedenca docenta dr. Mat-ka. Odločno je odklonil, da bi moglo iti za posledico avtosugestije, obenem pa je opisal svoje poskuse, ki jih je napravil v svojem laboratoriju na žabsh, podgani in zajcu. Napravil je tudi samostojno poskus zastrupitve bonbona in se mu je ta poskus popolnoma posrečil. Ob zaključku je prof. Lušicki ostro reagiral na razne poskuse, da bi se nanj vplivalo s strani obtoženca. Njegova zavrnitev je napravila silen vtis.
Docent dr. Matko, ki je razpravljal o svojem stališču v soboto do 21. ure, ko je bila razprava prekinjena, in danes od 10. do 11.30, je vztrajal pri mnenju, da gre pri Milanu Hafnerju za posledice avtosugestije, izzvane ob misli, -da je zastrup Ijen po lastnem bratu, za katerega je vedel, da ga zelo sovraži. Dr. Matko je izpodbijal, da bi bili podatni pri Milanu Hafnerju vsi znaki potrebni za ugotovitev zastrupljenia z akonitinom in je obilno citiral znanstveno literaturo. Glede ugotovljenih znakov se je v glavnem oslanjal na ugotovitve zdravnikov splošne bolnice, ki so imeli opravka z Milanom Hafnerjem, potem ko so ga pripeljali v bolnico. Opisal je svoje poskuse na belih miših in poskus, ki ga je na njegovo pobudo napravil sodno zdravstveni institut dunajske univerze na rjavem medvedu.
Prof. Karlo Lušicki je kratko repliciral, pri čemer je ugotovil, da sta se liniji obeh mnenj precej zbližali. Ce bi Milanu Hafnerju ne bila nudena takojšnja pomoč z izpranjem želodca in če bi Milan Hafner kritičnega jutra ničesar ne použil, bi bil danes mrtev. Pri protokoliranju je dr. Matko priznal, da je dejansko ugotovljenih nekaj znakov, ki so značilni za zastrupitev, vendar so po njegovem mnenju ti znaki posledica avtosugestije. Po kratkem odmoru je bil nato zaslišan kot priča še odvetnik lic, nakar je prešel predsednik k čitanju spisov.
Mnenji, ki smo jih slišali iz ust obeh izvedencev sta podprti s tehtnimi dokazi. Za presojo bo pa nedvomno važno zanimivo vprašanje. Ce bi šlo dejansko za avto sugestijo, zakaj so se pri Milanu Hafnerju pojavili prav znaki, ki so značilni za zastrupitev z akonitinom, torej s strupom, za katerega je dokazano, da ga je imela pokojna prof. Tavzesova v rokah, in zakaj ne znaki, ki bi bili značilni za kakšen drug strup, ki ga je morda Milan Hafner boljše poznal.
Kdaj bo izrečena sodba, trenutno še ne vemo. Verjetno šele čez nekaj dni. Zanjo pa vlada splošno pri vseh poslušalcih, pri naših pravnikih, zdravnikih in tudi v drugih krogih silno zanimanje.
Tudi v nedsljo
Stockholm, 21. avg. Reuter poroča o nadaljnjem živahnem bombardiranju južne Anglije. Tudi področje Londona je bilo v nedeljo znova bombardirano.
Gordeler aretiran
Berlin, 19. avg. Spričo pozornosti neke letalske štabne pomočnice in s sodelovanjem dveh pripadnikov letalstva »e uspelo v zapadni Pru-siji aretirati pobeglega bivšega nadžupana dr. Karla Goerdelerja.
Ameriška pogajanja s čangkajškcrtn
^ Amater dum. 20. avg. Brtanska poročevalska služba javlja iz Washingtona. da je Roosevelt 19. objavil, da bosta odšla v Čungking d;vizij-ski general Hurley -'n Donald Nelson. ki bosta kot »osebna zastopnika« razpravljala s Čang-kajškom o vojaških in gospodarskih problem;h. Razgovori bodo bržkone trajali več mesecev.
vojaško-političnih razlogov in je dokazana možnost odškodnine.
VI
Obseg naredbe Pod to ureditev ne spadajo zahteve onih, ki so dali na razpolago zasebna stanovanja ali ostale prostore za nemško vojno silo in za ostala k temu upravičena mesta ta tudi ne s tem povezane dajatve.
Pod to ureditev tudi ne spadajo zahteve zaradi poškodbe ali uničenja premičnin ali nepremičnin.
Trst, dne 12. avgusta 1944.
Vrhovni komisar: Rainer.
Kpoiižfcfl
*	Feldmaršal Model odlikovan z briljan-
ti. Vrhovni poveljnik v severnem odseku vzhodnega boijšča feldmaršai Model je prejei od Fiihrerja hrastov list z meči briljanti k viteškemu križcu železnega križa. To odlikovanje je prejel kot 17. vojak in kot 2. ieldmaršai nemške vojske. Pred njim je prejel to najvišje nemško odlikovanje general feldmaršal Rommel.
*	Prostovljci v SS oddelkih. Za SS oddelke se spreaemajo zopet prostovoljci v starosti od 17. do 45. leta starosti.
*	Omejitve nemškega tiska. Iz Berlina poročajo, da bodo s 1. septembrom izvedene razne omejitve tudi na področju tiska. Treba je prištediti čim več papirja ter razbremeniti prevoze z železnico in drugimi sredstvi. Cela vrsta listov bo v zvezi s tem ustavila svoje nadaljnje izhajanje. Nemški listi bodo smeli izhajati dnevno samo na štirih straneh, ob nedeljah psa na šestih straneh. Vsi listi, ki so doslej izhajali sedemkrat tedensko, bodo smeli izhajati le po šestkrat na teden. V mestih, kjer sta izhajala doslej dva ali več listov, se bodo podjetja združila v eno samo telo, da se na ta način prihrani delo in stroški, v Berlinu bodo štiri čascp sna podjetja združena v eno samo. Tudi v drugih mestih bodo izvedene velike omejitve. Ostali bodo le še nekateri stari Tsti. Med ilustriranimi časopisi bo prav tako izvedena koncentracija ter bo v vsakem velikem mestu smel izhajati po en sam ilustriran list.
*	Strelno orožje v otroških rokah. 15-letni posetnikov sin Jožef Schuh iz Gleis-dorfa je hotel ustreliti psa v samok esom. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal z orožjem, da ie krogla namesto psa zadela njega samega v levo koleno ter mu razbila pogačico.
Iz Ljubi]ane
Potrošnikom kuriva
Trgovcem s kurivom so se sedaj dodelila dn 7a. Razdelili jih bodo na domačin-stva na karto:
A — 60 kg B — 100 kg C — 150 kg D — 30 kg
Po uradni odredbi dobijo ta drva ona domačinstva, ki so se odzvala na objavljeni uradni poziv v časopisju in pravočasno (21.—23. jul.) prijavila pri svojih dobaviteljih — trgovcih s kurivom, da nimajo zaloge drv preko 50 kg. Razdelitev se vrši strogo na podlagi seznamov teh prijav, ki jih je oblast prekontrolirala in vrnila trgovcem. Ta opravičena domačinstva dobijo drva v gornjih količinah-zanesljivo še ta mesec in se jim priporoča, naj prihajajo ponje postopoma, da ne bo nepotrebnega navala pri razdelitvi ter da po možnosti ssfme oskrbe odvoz.
Druga domačinstva pri tej razdelitvi ne pride v poštev in je brez pomena, da bi se oglašala pri trgovcih, dokler ne bodo iz lani uradni ukrepi glede nadaljnje razdelitve drv.
Prj tej priliki vljudno opozarjamo lastnike obratov, poslovnih prostorov, ustanov, zavode ter urade, da navedejo v svoji prijavi za nakazilo kuriva, bodisi premoga. drv ali koksa, vsakokrat tudi ime trgovca, katerega želijo, da jim nakazano količino kuriva dobavi.
Sindikat trgovcev s kurivom.
u— Novi grobovi. Po daljšem trpljenju je dne 10. avgusta preminil vodja zernlji-še knjige v pokoju g. Franc Marinko. K večnemu počitku so rajnega položili v nedeljo 13. avgusta na farnem pokopališču v Laškem. — Preminil je uradnik Kmet-ske hranilnice in posojilnice v pokoju g. Julij D e u. Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob pol 16. iz kapele sv. Antona na Žalah ni pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Ana Jenko, rojena Taškar. Na zadnji poti jo bodo spremili v sredo ob 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpela je gospa Ivanka J a n č i -g a j e v a, rog. Gaber, k večenemu počitku jo bodo spremili v torek ob 15 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše sožalje!
u__ Maša zadušnica ob obletnici smrti Tomaža Bonclja, nogometaša, bo v sredo 23. t. m. v šiški.
u— P°ročiIa »ta se na praznik 15. avgusta t. 1. gdč. Tiller Marija, akademi-čarka, hči profesorja dr. Viktorja Tiller-ja. in g. inž. Ferjan Marijan, pooblaščeni gradbeni inženir. Mlademu paru obilo sreče!
(u— Prodaja krompirja je bila tokrat
prav dobro organizirana, ko so krompir prodajali tudi nekateri branjevci in trgovci z zelenjavo Nikjer ni bilo videti daljše vrste. Vsepovsod si lahko slišal pohvalno priznanje pristojnim činiteijem, ki so poskrbeli za to, da je bil krompir hitro razdeljen med potrošnike. Prav nič ni bilo nepotrebnega čakanja in prerivanja v dolgih vrstah, kakor imamo v spominu sliko o bprejšnjih delitvah krompirja, ko ga je prodajalo samo nekaj zadrug in večjih tvrdik.
u— Z jabolki je Ljubljana zadostno založena. Po daljšem času se je posrečilo Prevodu organizirati dovoz večje količine sadja iz oko iških krajev. Povpraševanja po hruškah je sicer še vedno več kakor je blaga na razpolago, zato pa si je vsakdo lahko nabavil jabolk, kolikor jih je hoteL v tem pogledu so bili ljudje zadovoljni, opaziti pa je bilo, da so med mnogimi vrstami dozorelih jabolk prodajali tudi nekatere popolnoma nezrele. Zato naj bi organizatorji dovoza sadija pazili na to, da se ne bi že zdaj trgala jesenska jabolka, ki morajo še najmanj mesec dni ostati na drevesu, da bodi) dozorela.
u— Gledališka sezona je pri kraju. Z včerajšnjo predstavo »Aide« s priljubljenim gostom Jožetom Gostičem so se za nekaj časa zaprla vrata tudi Operi. Zanimanje za poslednji letošnji Gostičev nastop je bilo ogromno. Kljub temu, da so bile cene vstopnicam precej višja kakor navadno, so se ljudje kar trgali zanje in jih visoko prep'ačevali. Kdor ni imel primernih zvez. pa spolh ni prišel do vstop-pnice, ker jih je bila večina rezerviranih. Vso sezono so se slišale med gledališkim občinstvom pritožbe glede tega, še posebno veliko negodovanja pa je bilo slišati v nedeljo, ko že zjutraj ni bilo naprodaj drugih vstopnic kakor galerij siki sedeži. Gledališka uprava bo morala v prihodnji sezoni pri prodaji vstopnic paziti na to, da bodo ljubitelji naše Talije po redni poti lahko prišli v gledališče. S tem bodo odpalde več ali manj utemeljene pritožbe.
u— Nep^avalke! Učenke iz III. b, c, d razreda I. ženske realne gimnazije ter III. razreda meščanske šole v Spodnji šiški, ki so se prijavile za plavalno šolo, naj pridejo v torek, 22. t. m. ob 8.30 pred kopališče Ilirija, s seboj prinesite kopalno obleko in brisačo.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 21., 22. in 23. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda. Učnina zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Iz	mesta
V nedeljo popoldne je bil pokopan g. B. Mavrovič iz Novega mesta, ki je izgubil življenje okoli Trebnjega. Pogreba se je udeležilo mnogo pogrebcev. Ob grobu so mu zapeli pevci žalostinko. nakar je sprejela zemlja na novomeškem šmihelskem pokopališču njegove zemske ostanke.
Pazite na kolesa! Pripetilo se je že več tatvin koles. Storilci so se do sedaj znali umakniti roki pravice. Zdi se, da zlikovci posebno radi čakajo pred gostilnami, pred katerimi puščajo gosti za čas, ko pijejo brizgance, svoje kolesa nezavarovana ali nezaklenjena. Tako so pred kratkim izginila že 4 kolesa. Tudi g. Weber Franc, ki je pustil žensko kolo za 5 minut v veži gostilne, je moral obžalovati svoje zaupanje. Nadzorni organi so marljivo na delu, da ujamejo ptička, ki posebno ljubi tuja kolesa.
Taiivina pred sodiščem. Novo mesto je moralo prestati veliko preizkušnjo posebno ob bombardiranju. Razumljivo je, da so meščani bežali iz mesta, ko so začele padati prve bombe, saj je vsak pričakoval še hujšega. Tudi trgovec M. J. je zapustil svojo trgovino in stanovanje na Glavnem trgu ter se podal preko Krke na varno. Kdo bi mislil na denar, če je glava v nevarnosti. No, lastnik ne, pač pa njegov uslužbenec M. A. Izrabil je zmedo po bombardiranju in strah svojega gospodarja, kateremu je v njegovi odsotnosti odnesel okoli 120 m manufakturnega blaga, pa še sukanca zraven i. dr. Nakradeno blago je spravil na varno na svojem domu, ve-doč da bo pozneje delal dobre kupčije z njim. In ni se zmotil, žito mu je šlo v klasje. Krog znancev in interesentov mu je pomagal pri razpečavanju blaga. Policiji pa je M. A. postal sumljiv in so ga prijeli. Sprva je tajil in se branil, kakor je vedel in znal, ko pa so našli na njegovem stanovanju še precej nerazpečanega blaga, se je vdal v usodo in priznal vse.
Te dni 9e je znašel pred malim kazenskim senatom, kateremu je predsedoval s. o. s. g. Tratnik Ignacij, prisednika pa sta bila sodnika dr. češarek Franc in dr. žnidar Antop. Po službeni dolžnosti je zagovarjal obtoženca g. dr. Bučar Jože. Mali kazenski senat je na predlog državnega tožilca obsodil obtoženca po čl. 316. tč. 6 k. z na 1 leto strogega zapora ter povračilo izgube na ukradenem blagu. Branilec je vložil priziv
Z CorcrMssa
Na Jesenicah so se pred kratkim sestali pripadniki SA oddelkov iz Kranja in z Jesenic. Ob tej priliki je mladeničem in možem spregovoril kranjski okrožni vod a dr. Hochsteiner, ki jim je pojasni položaj ter jih pozval, naj zastavijo vse svoje sile za veliki cilj današnjega časa. Za besede se je zahvalil govorniku vodja SA Stand-arte na Gorenjskem Prethaler, ki je podal zagotovilo, da bodo vsi izpolnili svojo dolžnost do domovine in s tem pripomogli k zmagi.
Kosilo za mladostnike. V vseh kor akih občinah so vzgledno poskrbeli za preskrbo mladine Med drugim so osnovali mladinsko menzo tudi v Wolfsbergu, kamero so otvorili pred nekaj dnevi. V te; menzi bodo mladostniki prejemali opoldne toplo hrano, s čimer bodo znatno razbremenjena domača gospodinjstva.
Koroška m'adina na Jadranskem Pri-morju. Pod vodstvom Antona Anderluha je izletela šolska mladina iz Koroške od 31. julija do 7. avgusa v Jadransko Pn-morje, kjer je bila gost Gauleitrrja dr. Rainerja. Mladina je prepevala ranjencem v raznih bolnišnicah in se ustavila v vseh večjih krajih. Med drugim je obiskala tudi Miramar in Gnlsjan, kjer jo je Gauleiter osebno sprejel. V Okolici Trsta je vodi! mlade koroške pevce dr. Jungschaffer. Mladina je dobila na svojem potovanju najlepše vtise,
Ženske iz zapadnih dežel na Koroškem. Na Koroško je v zadjem času prispelo več skupin dopustnic iz zapadnih krajev. Dopustnice iz Dtisseldorfa so^se naselile v St. Veitu, kjer so jih domačini prijazno sprejeli in pogostili. Tudi drugi kraji, zlasti Villach, Spital in Lienz so spreje i skupine žensk iz zapadnih dežel ter jim nudijo vse udobnosti v okviru sedanje vojne.
Smrt dvornega svetnika Thuileja. Na
Dunaju je umrl dvorni svetnik dr. Franc Thuile, ki je celo vrsto let deloval pri deželnem sodišču v Klagenfurtu, in sicer najprej kot sodnik, pozneje pa kot državni tožilec. Narodil se je v Špita'u ob Dravi, nekaj časa je bil Okrajni sodnik v Gradcu, potem pa se je nastanil na Koroškem, kjer je bil najprej v glavnem mestu dežele za namestnika državnega tožilca, pozneje pa za državnega tožilca. Leta 1920. je bil imenovan za dvornega svetnika, sedem let pozneje pa je prevzel podpredsedniško mesto pri deželnem sodišču. Leta 1928. je bi' pozvan za člana najvišjega sodišča na Dunaju in 10 let pozneje je šel v pokoj.
Odlikovani naseljenci. Krajevna skupina stranke v Radovljici je nedavno sklicala članstvo na sestanek, na katerem je spregovoril okrožni vodja dr. Hochsteiner. ki je obrazložil cilje sedanje vojne ter na koncu počastil nemškega naseljenca Ed-
Nadomestila za šipe
Neben večer, ko legamo k počitku, ne vemo, kaj nas čaka to noč. Ne bojte se. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba pa je Ljubljančane venomer opozarjati, da izvršijo vse t»to. kar za primer nesreče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno za dandanašnje letalske napade.
Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s tem hudo prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih. Ze zdaj je treba pomisliti, kaj bi storili v takem primeru Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okenske okvire zapreti z lepenko, z deskami ali podobnim. K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani, temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšno pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna.
Toliko danes v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in ono reč. kaj bo kazalo storiti v primeru letalskega napada in po njem Še enkrat: pripravljen bit' — to je vse!
vanda Probchardta. Ta mož je neštetokrat dokazal svoj veliki pogum in svojo požr-tvoalnost za nemško stvar. Zaradi tega je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda, k čemur so mu čestitali predstavniki stranke, civilngh oblasti in zasebniki.
Zaradi tatvine obsojen. Lansko jesen je izginila iz neke delavnice v bližini koroške metropole varilna naprava. Ker je ukradeni predmet predstavljal vrednost 18 mark, so ob'asti uvedle poizvedbe ter J dognale, da je tatvino zagrešil najbrže 23-letni Ladislav U. iz kamniškega okrožja. Možak je namreč takoj po tatvini izginil, zato je bil sum, da je on ukradel varilni aparat, tembolj upravičen. Ladislav U. se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem, kjer je dejal, da je aparat kupil za 150 mark, česar pa ni mogel potrditi s ; pričami. Obsojen je bil na 9 mesecev ječe.
Iz Postojne
Stoletna »Marijana iz Hrušice« je umr-
; la. Prejšnji teden so pokopali »Marijano iz Hrušice«. Pod tem imenom so jo vsi poznali. Doživela je častitljivo starost 100 let. Se pred meseci je čvrsto hodila po hiši. Pred letom dni je še čitala knjige brez naočnikov.
Iz Trsta
J Spremembe uUčnih imen. Tržaška mestna uprava je preimenovala nekatera imena tržaških trgov in ulic: Trg Costanza Ciana je preimenovan v Borzni trg, Kor-zo Viktorja Emanuela III. v Korzno ulico, Trg Umberta L v Trg Sv. Antona Novega, Drevored Kraljice Heiene v Miramarsko cesto. Nabrežje kraljice Helene v Barko-veijsko rivijero. Drevored kraljice Mar-gerite v ulico Giustiano, Trg kneza Umberta na Opčinuh v Nanoški trg.
Nakaznice za insulin. Zaradi pomanjkanja insulina so bile uvedene posebne nakaznice za insulin Pravico do teh nakaznic imajo bolniki, ki bolehajo na sladkorni bolezni. Dobijo se v ambulatoriju v Ulici Sv. Lazarja št. 16.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 141etni Gracijan Zubrič. 51letna Ivanka Premrl vdova Maearol, 561etna Antonija Dobrila-Minca, 66letna Regina Perič-Rojc, 70lelna Marija Folega, 261ctna Karmela . Cigoj-Cavrini, 40letna Frančiška Brentar, 86ietna Katarina Enik vdova Peitot, 87-* letna Marija Fiiipič-Dujmovič, 68letni Pe-• ter Kumin. 56letna Antonija Kette, 63let-j ni Henrik Blažič in 641etni Jožef Bertoč.
i Himen. Poročili so se te dni v Trstu ta-petnik Rihard Velikonja in gospodinja Adrijana Stefanutti. industrijec Marij To-rcsela in delavka Elda Tujak, kovač Ladislav Bandelj in gospodinja Slava Fur-lan. zasebnik Roger Fakuc in gospodinja Nada Pelaškar.
' Starkin smrtni padec. 65letna gospodinja Klotilda Forel je bila na pokopališču pri sv. Ani. Po nesrečnem naključju je padla in obležala s počeno lobanjo. Prepevali so jo v tržaško bolnišnico, vendar ! je nesrečna starka med prevozom umrla, j Neznan utopljenec. Pri Poreču *e naplavilo morje truplo 50letnega neznanega moškega, ki so ga prepeljali v mrtvašnico tržaške glavne bolnišnice.
Obzidek se je zrušil in pokopal pod seboj 4 dečke. Ob nekem tržaškem pomolu i so se igrali na nekem obzidku štirje dečki. Nenadoma se je obzidek zrušil in po-. kopal pod seboj vse štiri, ki so jih po-: tegnili izpod ruševin. 61etni Jožef Minhu-ma ima zlomljeno levo nogo, njegov 51et-ni brat Michelangelo ima tudi zlomljeno desno nogo, 8letni Orest Velišnik iz ulice Donota ima številne poškodbe po telesu, j 8letni Nikolaj Galov iz iste ulice pa ima poškodovano levo nogo. Vsi štirje dečki se zdravijo v tržaški bolnišnici
Iz Gorice
Slovenska šola v Gorici ima več oddefl-
j kov. Oddelek za najmanjše, kjer se dru-j žijo dečki in deklice, potem oddelek samo j za dečke in samo za dek ice ter oddelek za take, ki so že obiskovali kake šole in se morajo sedarj privaditi slovenščini
Goriška Mohorjeva družba bo letos Izdala redne knjige, in sicer: Koledar za leto 1945; Dr. Joža Lovrenčič; Božja pota, Legende v verzih o Sveti gori, Višarjah in Materi božji na Brezjah. Knjiga bo ilustrirana; Grivški: Vozniki. Izvirna povest domačega pisatelja; S. Jereb: Naše gozdne živali s slikami. Goriška Mohorje-
l
Naročite se na romane »Dobre knjige"
i
va družba je prevzela zastopstvo Mohorjeve družbe v Ljubljani.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 82letna gospodinja Katarina Jug vdova Škodni k 58letna Antonija Bregant vdova Furlan, 66letna gospodinja Marija Komelj-Pičulin, 411etna občinska uradnica Karo-lina Beltram, ki je postala poleg Prinzia, Marije Fonove in Evgena Brega nta, o katerih smrti smo že poročali, četrta žrtev bombnega napada v goriškem Verdijevem gledališču. 54letna kmetovalec Anton Ška-rabot, 17letni poljedelec Angel Mamica, 36letna delavka Marija Zuch-Kukut, 26-letni kmetovalec Kverin Podberšič in 64-letna šivilja Jožefina Zgur-Kogoj.
Krokodilove solze. »Goriški list« poroča v svoji številki z dne 19. avgusta: »Parti. zani so položili vence na italijanske spomenike na Kalvariji Oslavju in v Pod-gori ter izdali letak v slovenskem in italijanskem jeziku, v katerem pravijo, da znajo oni spoštovati mrtve in da so domobranci banditi, ki rušijo bratsko slogo dveh narodov. Potem je izšel še en letak, ki ga je podpisal mešani odbor za vzpo-reditev med italijanskimi in slovenskimi partizani, ki ponavlja iste misli. Vse to pa komunistom nič ne pomaga. Z letaki so si spet enkrat razgalili svoj pravi obraz.
Iz Hrvatske
Nov župan v Zagrebu. Ker je zagrebški župan Werner pred kratkim umrl, je bil imenovan za novega župana stolnega mesta Zagreba ravnatelj zavarovalne družbe »Unione Adriatica« Evgen Starešinič.
Prof. Haddžič poslanik na Madžarskem. Dosedanji izredni poslanik v zunanjem ministrstvu prof. Hakija Hadž:č je bil imenovan za poslanika na Madžarskem.
Nov bolgarski vojaški ataše v Zagrebu.
V	snremstvu bolgarskega poslanika Meč-karova sta bila pri Poglatniku sprejeta novo imenovani bolgadski vojaški ataše major Genčev in prejšnji vojaški ataše major Petrov.
Hrvatski vseučiliščniki v delovni službi. Letošnje leto je bila hrvatska akademska mladina še bolj pritegnjena v vojno službo. Zdaj je zaposlenih v kmetijstvu in industriji okoli 1.000 visokošolk, med njimi 300 iz Zagreba. Večina hrvatskih študentov pa je pod orožjem.
Lovec na bombe. »Donauzeitung« poroča o delavcu Avdu Bajagiloviču iz Banja-luke, ki si je kot pripadnik protiletalske zaščite pridobil velike zasluge. Dosiej je Bajagilovič napravil 40 bomb neškodljivih.
V	znak priznanja so meščani priredili denarno zbirko, ki bo izročena požrtovalne-mu delavcu.
Beteltmšea
———U—i——i—■ m i—r *--
KOLEDAR: Torek, 22. avgusta; Timotej.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kine Matica: Še enkrat študent. Kino Sloga: Gospodar v hiši. Kino Union: Za ljubezen ni carine. Kino Moste: Akordi življenja.
DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Ustar, Še-lenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure.
Oddajniška skupina Jadransko Printerje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 22. AVGUSTA 7.—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10—9.: Jutranji pozdrav! Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. — 9.—9.10: Poročila v nemščini. — 12.—14.: Prenos sporeda nemških radijskih postaj: Glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45 poročila v nemšč:ni in slovenščini, napoved sporeda. — 14.—14 10: Poročila v nemščini — 14.10—15.: Vsakemu nekaj. —■ 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18-30: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. — 1830—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov). 18.45—19.: Zdravnika ura — Dr. Ha\vlina Herbert: Prirojene okvare udov. — 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. — 19.45—20.: Aktualno predavanje. — 20 —20.15: Poročila v nemščini. — 20.15 do 21.15: Dunaj pozdravlja Ljubljano. — 21.15—22.: Domači koncert — Klas:čni trio, baritonist Roman Petrovčič (na kitaro spremlja Stanko Prek) in sopranistka Janja Baukart (na klavirju spremlja L. M. Skerjanc). —
22.—22.15:	Poročila v nemščini. — 22.15—23.: Plesni orkester vod-' Marijan Vodopivec. —
23.—24.:	Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
Nova »Dobra knjiga«:
Cc<0fe£0va „Vas oh reki"
Anton Coolen, pisatelj romana »Vas ob reki«, ki ga je pravkar izdala v prevodu Stanka Javora (pvsevd.) »Dobra knjiga« kot triindvajseti zvezek svoje priljubljene zbirke, slovi na Holand-skem kot krajinski pisatelj. To je tista vrsta pripovednikov, ki so — prav kakor slikarji kraji-narji — duhovno združeni z življenjskimi značilnostmi in posebnostmi določenega kraja. Coolen je naravnost zraščetn z bra-bantsko krajino, ki je dala holandskemu slikarstvu že pred stoletji več mojstrov večjega umetniškega formata. Njen pejsaž z reko Maaso, z nasipi in travniki slika Coolen v svojih romanih s tako krajinar-sko spretnostjo, kakor upodablja tipe in karakterje svojih del z živo nazornostjo portretista. Tudi glavni junak »Vasi ob reki«, doktor van Taeke, je figura, kakor da bi ga naslikal kak brabantski portre-tist: korenjaški, zdrav, niti malo mehkužen in malomeščanski, človek »dz enega kova«.
Anton Coolen se je rodil 1. 1897. v rodbini podeželskega trgovca — v eni tistih hiš, kjer ni čutiti ne pomanjkanja in ne blagostanja. Njegova mati je umela zelo živo pripovedovati in njen talent se je še bolj izoblikoval v sinu, ki je postal umetni pripovednik, eden izmed vodilnih ho-landskih pisateljev mlajšega rodu. Na ^začetku njegove pisateljske poti ga je širši svet odvrnil od brabantskih krajev in njihovih bogatih lepot in spominov, vendar se je pod vplivom lokalnega zgodovinarja
H. N. Ouwerlinga, ki je živel v Cooleno-vem domačem kraju Wylre v limburski provinci severnega Brabanta, ogrel za domačijske pisatelje, kakor so bili Rcinier, Avgust Snieders in zlasti še belgijsko-flamski Knut Hamsun, Stijn Streuveis, znan slovenskemu bralcu po Javorniko-vem prevodu romana »Hlapec Jan«. Coolen je po dovršeni gimnaziji delal v tiskarni kot volonter in pridno čital. Ouwer-ling pa ga je seznanjal s še pomembnejšo »knjigo«: vodil ga je na dolga pota po brabantski krajini in mu odkrival nje lepoto in preteklost, dušo njenega ljudstva, ali, kakor priznava sam Coolen: učil ga je »gledati in poslušati«. Mladi pisatelj je iz-prva postal žurnalist in je živel nekaj let v severni Holandski. Tedaj ga je nekoč prijelo silno domotožje, zaželel si je zdravja in lepote domačega kraja in v tem razpoloženju je spisal 1. 1923. po daljši bolezni svojo prvo zares umetniško delo, ki je že kazalo vidne značilnosti brabantske-ga okolja in ljudstva. Pozneje (1933) se je stalno naselil v domači krajini (v Deurni) in se docela posvetil literarnemu delu. Z neko lahkoto se je otresel vsega meščanskega in mestnega; zaživel je iz polnega kot človek teh tal, ki so dala in pokrila za večno njegove prednike, postal je korenit poet brabanitske zemlje. V vseh svojih delih je zvest čustvovanju preprostega ljudstva, zato je tudi ostal veren katoličan. Njegovi spisi so v etičnem in miselnem pogledu prepojeni s krščanstvom, kar pa ni Coolena kot pravega umetnika nikdar motilo, da bi ne bil v orisu oseb in življenja pristen, naraven in zdravo realističen, kakor pri Slovencih Ivan Pregelj v nekaterih svojih najboljših delih, posebej še v »Plebanusu Joanesu«. Tudi v »Vasi ob reki« je naslikal podeželskega
zdravnika van Taekeja v vsej njegovi robustnosti in robatosti, ki pa skriva za čudaškimi gestami in volterijanskimi nazori dobro, v bistvu krščansko srce.
Anton Coolen je izdal romane: »Temna luč« (Het donkere Licht), ki je bil 1. 1930. nagrajen z nagrado Holandske literarne družbe, dalje »Brabantski rod« (Kinderen van ons Volk), ki je izšel L 1937. v slovenskem prevodu Dore Vodnikove, potlej roman »Vas ob reki« (Dorp aan de Rivier), ki se nekako nadaljuje v romanu »Trije bratje« (De drie Gebroedens). dalje roman »Dobrodušni morilec« (De goede Moorde-
naar) in več drugih de".
*
Ko je izšel roman »Vas ob reki«, je napisal nizozemski kritik W. L. M E. van Leuwen daljšo oceno, v kateri pravi med drugim:
»Novo Coolenovo delo je resnična slovstvena pridobitev. ,Vas ob reki' me je zagrabila; imam jo za pomembno delo ne samo v okviru Coolenovega ustvarjanja, marveč tudi med vsemi knjigami, ki so izšle na Nizozemskem v zadnjih letih. V nji so številna mesta, ki jih lahko mirne duše primerjamo z najboljšimi stranmi tuje proze. Naj navedem samo nekaj prizorov; nune, ki molijo na obrežju reke, doktor s sinovi ob krsti svoje žene, kmet, ki prihaja vsak dan na prag svoje hiše, čeprav vč, da bo doktor iz maščevalnosti nameril vanj puško. Četudi bi se v taki knjigi, kakor je »Vas ob reki«, pojavila manj izrazita in medla mesta, bi navdušeno izjavil, da je to odlična knjiga. Pisatelj, ki nam ume tako vtisniti v dušo pojave, dogodke, situacije in kraje, ima nedvomno talent in zasluži, da ga pošteno, iskreno in iz vse duše občudujemo. Na tej
knjigi je simpatično to, da jo preveva od začetka do konca pisateljev gorki odnos do pogumnega, špoitn škega in poštenega doktorskega življenja; da je umel narisati postavo, ki se je sprostila vseh miselnih in družbenih okov in se nikdar in nikjer ne ustraši posledkov svojega življenjskega ideala. To je tem pomembnejše, ker je Coolen katoličan. Iz doktorja van Taekeja kar žarita življenjski pogum in ljubezen do človeka, in bralec jima mora podleči. Avtor ima pravico do neomejene pohvale za prizor, v katerem opisuje pogreb zdravnikove žene. za podobo, ki jo je umel tako ustvariti, da ni nikjer prestopil meje med vsakdanjostjo in vzvišenostjo. Takisto nas navdaja z občudovanjem, kako je popisal doktorjevo pot čez napol zamrznjeno reko; pri tem niti ne mislimo na ne-možnost takega dejanja, toliko sile in pre-pričevalnosti je položil pisatelj v svoj opis.«
To avtoritativno sodbo nizozemskega kritika je treba podpisati tudi ob izidu slovenskega prevoda. Knjiga je umetniško tako zrela, da zagrabi tudi zahtevnega in izbirčnega bralca, ki na njenih najlepših mestih občuti poetično moč Coolenovega pripovedovanja in spoznava, s kakšno pre-pričevalnostjo je Coolen zajel v svoj spis življenjski utrip neznatne vasi ob reki Maasi in koliko pristnega življenja je osredotočil okrog požrtvovalnega, čeprav malce čudaškega in robatega, a pri vsem tem duševno tankočutnega doktorja van Taekeja. A tudi manj zahteven bralec bo našel zadovoljstvo v živahnem poteku zgodbe, ki sicer ne preseneča s kaikimi velikimi dogodki, a je polna zanimivih prizorov, prepletena s humorjem in s prikrito melanholijo, nežna in močna hkrati, po-duhovljena in obenem do naturalizma od-
kritosrčna. Vsekako se bo dojemljiv bralec še dolgo potem, ko bo odložil knjigo, spominjal brezobzirno odkritosrčnega doktorja van Taekeja, moža, ki operira s cigaro v ustih in je vendar neizmerno pozoren in požrtvovalen, kadar gre za rešitev človeškega življenja. Njegov čudni prijatelj, gluhi divji lovec Cis, luetična »mammeke«, rakasti Jan de Mert in razne druge osebe, posnete iz življenjske resničnosti nizozemske vasi, prigode doktor.jevih namestnikov de Patra in Ritsa, skrivnosti zakletega milina na veter in druge storije se vpletajo v mojstrske opise krajine in razpoloženja v naravi ob nastopu pomladi ali v jokanju severnega vetra pozimi. Skratka, Coolenova »Vas ob reki« je lepa, človeško topla knjiga, ki vzradošča in povzdiguje.
Zapiski
Milana Begoviča dramo »Bela jahta v pristanišču« so uprizorili nedavno v berlinskem Schiffbauerdamm-Teatru. Delo je priredil za nemški oder Fred Alten. zrežiral pa Otto BramL Berlinska kritika po-udrja ljubkost in romantiko Begovičeve drame, prav kakor zanimivost dejanja, ki je kakor ustvarjeno za film. (Cehi so res že priredili to igro za film) V glavni ženski vlogi je nastopila znana berlinska igralka Paula Denk
Razstava hrvatske likovne - umetnosti.
Minule dni je minister dr. Makanec o tvoril v zagrebškem Umetnostnem paviljonu četrto razstavo hrvatske upodabljajoče umetnosti. Razstavljenih je okrog 100 sl;k in 30 kiparskih del. Udeleženi so znani umetniki Becič. Filakovič, Damac. Myjad-žic, kipar Kršinič in drugi.
ŠPORT
Na zelenem polju v dolenjski prestolnici
Domobranci v dveh nogometnih tekmah z nemško vojsko
Novo mesto, 19. avgusta.
Minula dva praznična dneva smo imeli v našem mestu tudi prve športne nastope, in sicer dve nogometni tekmi med domobranci in zastopniki nemške vojske.
V	nedeljo 13. t. m. sta pred okrog 2000 gledalci. med katerimi je bil številno zastopan tudi častniški zbor. nastopili dve enajstorici domobrancev in nemških oklopnikov. Prireditev je b'la tembolj privlačna zaradi tega, ker sta ves čas trajanja slovenski in nemški napovedovalec po zvočniku zabavala občinstvo in navduševala igralce na obeh straneh.
Tekma sama je bila zelo razgibana in do prve polovice ni prinesla nobenemu moštvu številčnega uspeha. Po odmoru je že kazalo domobranski enajstorici na zmago, toda nazadnje se je tehtnica nagnila v korist Nemcev, ki so v 25. minuti prvič zadeli v mrežo. Pet minut kasneje so takšen uspeh ponovili še enkrat in zdaj so domobranci napeli vse sile. da bi zab:!i vsaj častni gol. kar jim je tik pred koncem tudi res uspelo. S skupnim izidom 2 : 1 (0 : 0) jc nemško moštvo zasluženo zmagalo.
Na praznik 15. t. m. se je na nogometnem igrišču v Kandiji spet zbralo nad 1000 ljudi, da prisostvujejo nogometnemu dvoboju med igralci oklopne čete in reprezentanco Novega mesta. Tudi to tekmo so v zelo velikem številu obiskali tukajšnji častniki in vojaštvo spolh.
V	hladnem ozračju je bila igra tega dneva Še živahnejša od nedeljske. Enajstorica oklopnikov je od vsega početka začela z lepimi kombinaciji. ki ih je bilo pri domačinih opaziti zelo m ;lo. tako da je že ta razlika kazala na bolj ali manj gotovo zmago Nemcev. Kakor že večkrat v enakih prilikah, pa so tudi to pot »slabši« prvi prišli do dobička in zabili vodilni gol. Kmalu nato so Nemci iz enajstmetrovke izenačili. Potem pa je sledila še nadaljnja vrsta zgoditkov na domobranski strani. Do odmora so Nemci dvignili izid na 2 : 1. po odmoru pa so še trikrat zadeli v mrežo, tako da je bil končni izid 6:1. Domača enajstorica se je mnogo trudila, da bi preprečila prehud poraz, toda spričo neutrudljvosti in tudi nekaterih vidnih tehničnih prednosti nemških igralcev tega ni mo^la preprečiti.
Obe prireditvi sta vsestransko uspeli in sta nudili obiskovalcem nekaj prijetnega razvedrila v teh resnih časih.
Delovna požrtvovalnost ptujskega okro-ž.ia. Iz statističnih podatkov gospodarskega urada v Salzburgu izhaja, da so kmetje v ptujskem okrožju lansko leto oddali 15.421 svinjskih kož. S tem so dosegli rekord. s katerim se ne morejo meriti ne Gorenjska, ne Koroška, niti Salzburška in Tirolska. Tudi pri nabiranju starega gradiva so se prebivalci ptujskega okrožja odlično izkazali. Nabrali so 10.371 kg kosti ter nad 30.000 kg starega papirja, poleg tega večje množine prediva, zdravilnih ze-lišč in kostanja.
Telefon 22-21
HANS MOSER
v odlični, zabavni komediji, v vlogi konfuznega carinskega inšpektorja, ki je razkrinkal manipulacijo in ljubezenske pustolovščine svojega ministra in nato prirnorai vso vlado k demi-siji... Smeh in krohot!
Za ljubezen sil carine
Hans Moser, Susi Peter, Hans Olden, | Else Elster, Oskar Sima, Th. Daneg-ger, Fritz Imhoff, Josef Eichheim . Prestave ob 17. in 19.15 uri
KINO SI.OGA	Tel. 27-30
Hans Moser v prisrčni in duhoviti
komediji
Gaspž&ttaar v hiši
Sodelujejo: Maria Andergast, Leo Slezak, Hans Junkermann itd. Predstave ob 16. in 19. uri
lil NO MATICA	Telefon 22-41
Salve smelia! Dve uri neprisiljenega razvedrila!
Do solz se boste nasmejali v najbolj zabavni veseloigri sezone
Še enkrat študent
s priljubljenim komikom Heinz Kuhmannom v glavni vlogi — Film za mlado in staro! Predstave ob 16. in 19.uri.
V	ptujskem okrožju je v službi ljudstva 64 gasilskih društev. V društvih je včlanjenih 1540 gasilcev, ki so prežeti z idealom požrtvovalnosti ter so vedno pripravljeni priskočiti v nesreči na pomoč.
V	Zgornji Radgoni so imeli minulo nedeljo prireditev v ondotnem otroškem vrtcu. Otroci so izvajali rajalne nastope, sledila je predstava lutkovne igre. Za zabavo je bila tudi godba. Predstavi je prisostvovalo tudi nekaj ranjenih vojakov, ki so bili na koncu pogoščeni z jed.jo in pijačo. Ob tej priliki so nabrali za nemški Rdeči križ 162 mark.
Slovo od Franca Jeriča. V Ptuju so se te dni poslovili od posestnika in blokovnega vodje Franca Jeriča, ki je padel od zločinske tolovaijske roke. Pokojniku je spregovoril v slovo krajevni skupinski vodja Mravvlag, ki je izjavil, da je izguba Jeriča težko zadela prebivalstvo, ki je pokojnika iskreno ljubilo. Cb odprtem grobu je povzel besedo okrožni vodja Bauer, ki je ožigosal zavira tn ost tolovajskih zločincev, ki se ne upajo postaviti v odprto borbo, temveč napadajo svoje žrtve iz zasede. Kakor drugi zločini, bo tudi zločin nad Jeričem maščevan.
Nesreče in nezgode. lOletno Marijo Mahničevo je neki kolesar na cesti povozil ter jo poškodoval na desni nogi. — 21 letna Stanislava Medvedova iz Rajhen-burga si je na delu poškodovala desno roko. lSletni Jakob Škrobar je padel s senika ter si zlomil nogo. 14letna Vera Harc iz Slovenskih goric si je pri spravljanju lesa poškodovala levo nogo. Vsi navedeni se zdravijo v mariborski bolnišnici
Zaradi tatvine poštnih omotov je mariborsko sodišče obsodilo 211etno Angelo Korčetovo iz Laškega na pet let ječe. Prav tako je bil obsojen 44letni bivši obratovodja kuhinje v Krškem Wilhe!m Siirig zaradi poneverbe živilskih nakazil na dve leti ječe. Zaradi goljufij je bil obsojen v Mariboru 20letni pomožni delavec Medard Nedelko iz ptujske okolice na dve leti ječe, čeprav bi bil moral biti obsojen na smrtno kazen. Olajševalni razlog je bil v tem, da je Nedelko duševno zaostal ter je treba ž njim postopati kakor z nedoraslo mladino pod 18 leti.
Iz polleipke
Ljubljana, 21. avgusta.
Policija je pretekli teden zasliševala štiri tatove odnosno goljufe. Pre:skavo proti 48!etne-niku je že zaključila m ga izročila sodišču. Ber-niku je že zaklučila :n ga izročila sodišču. Ber-nik je ukradel pri nekem stavbeniku trans-misijski jermen, nekemu gostilničarju na ljubljanski periferiji pa okoli 20 kg nu-sti Grde prevare je izvrševala 251etna Antonija Osrcd-karjeva. ki je na slabem glasu. Od raznih strank, ki imajo svojce v zaporih, je izvabljala zavitke jestvin in blaga in j h. namesto da bi jih izročila naslovnikom, obdržala zase. Tud" no je policija že izročila sodišču. Aretiran je bil tudi 36!etni Franc Gričar, ki je specialist za tatv:ne na železnici. V zadnjem času je prodajal. kakor so ugotovili, ra/nim strankam cele tone premoga Končno se je policiji posrečilo izslediti ključavničarskega vajenca, ki je zagreši! več tatvin po tramvajskih vozovih. Krade! je že več mesecev.
Vrnila se j 2
Poročali smo že. da ie dne 8. t. m. odšla od doma 91etna Marca Matijas. Mladi begunki ni bilo usojene dolgo potovanje. Že po dveh dneh iskanja so jo izsiedili in jo vrnili staršem. Morda se bo sedaj, ki ima za seboj prve skušnje, kako je po svetu brez zaslombe staršev, umirila in se ji ne bo v eč zahotelo po »zlati« svobodi.
Čigav je pes
Danes so ps: mnogo vredni. O njihovi izredni cenj smo slišali precej že ob razkritju delovanja znane pasje klavnice, ki bo v bližni h dneh imela zadnji odmev pred sodiščem. Psov je v Ljubljani še vedno veliko in tu in tam se tak četveronožec izgub", zgreši svojega gospodarja in njegovo stanovanje. Policija je prijela prijavo, da se je v sredo 9. t. tn. zatekla k posestniku Francu Fisterju v Prijatljevi ulici št. 1 psica popolnoma bcie dlake in brez evidenčne številke. Lastnik naj se jav: pri Fister-ju alj pa na upravi polic;je. 111. nadstr., soba št. 25.
Štiri kolesa ukradena
V soboto 12. t. m. je bilo ukradeno na Ka-kovniku črno pleskano kolo znamke »Miele« tov. št. 531.589. evid. št. 193.140. na škodo Salezijanskega zavoda. Istega dne je bilo ukradeno na Gosposvctski cesti 8 moško, sivo pleskano kolo znamke »Adler«. tov. št. 11/352.858. evid. št. 230.321, na škodo Josipa Zupanč ea. na Ižanski cesti 3 pa žensko, črno pkskano kolo znamke »Puch«, tov. št. 406.954, evid. Št. 4976. na škodv Angele Majcnovc. Neznan tat je ukradel samo gume in zračnice, kolo pa je odvrgel. Ko so ga našli, so ga vrnili lastnici. V nedeljo 13. t. m. je bilo ukradeno v Gledališki ulici 10 moško kolo znamke »D aniant« z evid. št. 26.484 na škodo Nikolaja Jakila.
Mali oglasi
GOSP. POMOČNICO
sprejmem proti dobri plači in hrani. Vprašati: Javornik. Wolfova 12.
21259-la
GRADBENE DELAVCE
strokovne in sicer zidarje, te-arje. delavce za be tonska dela. sprejmem. Javiti se: Gradbena pi sarna Ljubljana, Ciril-Metodova 47.1. Plače po OT.tarifni odredbi
21305-la GOSP. POMOČNICO, samostojno v kuhi in za vsa hišna dela, k eni osebi, sprejmem s 1. septembrom. Naslov v osi. odd. lutra
GOSP. POMOČNICO
pridno in pošteno za vsa go-podinj-ka de!a sprej mem s 1. septembrom. Plač., in hrana dobri.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	21609-la
KROJ. POMOČNIKA in šiviljo sprejme takoj 'Salon mode Sever«. Pre. šernova ul. 5. II. 21735. J a
POSTREŽNICO zmožno kuhe. sprejmem k 4članski družini. Naslov v ogl odd. Jutra.
21733 li
PRODAJALKO
za cvetličarno takoj sprejmem. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 21768 la
SLUŽKINJO ki zna kuhati sprejmem proti dobremu plačilu in dobri hrani. Oglasiti se od 10. do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21758-la
POSTREŽNICO Za popoldanske ure iščem za takoj Kresnik. Cesta na Rožnik 16. 21754-la
STARŠI!
Vpišite svoje otroke v hurmonikarski tečaj! In_ formacije dnevno od pol 8. do pol 10. Naslov v ogl .odd. Jutra 21742-3
77'
Bosansko PREPROGO, ohranjena kot nova, v ve-ikosti 1.34X2 m, ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra.	21329-6
RADIO »ORION«, za razvajenega poslušalca, manjši avtomatični biljard in lep gramofon v stoječi omarici, s čistim glasom, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra.	21330-6
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra.	21334-6
OTROŠKI VOZIČEK, športni popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov v oel. odd. Jutra. 21332-6 Predsobno GARNITURO za čakalnico ali predsobo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21333-6
ŠIVALNI STROJ, za domačo uporabo, prodam za 3000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21335-6
2 KOLESI, moško in damsko, ohranjena kot nova, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	21336-6
BLAGO za kostum in za moško obleko prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21554-6
IZLOŽBENO OKNO v zvezi z vrati in pločevinastim roloiem v lesenem okviru, velikost 2X2.40 m, novo. prodam po ugodni ceni. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7, Komisij, trgovina. 21567-6
POZOR Kupujem in prodajam rabljene čevlje, vzamem v račun. zamenjam večje in manjše številke. — Klavžer. Vošnjakova ul. 4. 2!Sf>4-6
KOLO »WANDERER« moško. poNportno. kvalitetne izdelave, prodam. Drenikova 35. Ogled oi 14. do 15-	21739-6
ŠIVALNI STROJ Singer popolnoma nov, takoj prod.,m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21738-6
TRICIKEL •n žago cirkularko za dr_ va prodam. — černetova Ulica 12	21737-6
ZAJCE krasni' orjake, zamenjam za protivrednost al- pro. dam. Koblarjeva 15.
21734 6
KRZNEN PLAŠČ
temen pešaniki, z ovratnikom morski pes, ugod. no prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	21775-6
KLAVIR. HARMONIKO s 24 basi. prodam. Sme-raje Borštnikov trg 1.
21771 6
PRODAM
4.50 m gradi* za žlmnice in 2 m balon-ke svile. Naslov pustiti do četrtka v ogl odd. Jutra pod »Vredno«. 21773-6 5 M BLAGA čistega, črnega, volnene. gi>, za damsko obleko, in en prt prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21772 6
ŠPORTNI VOZIČEK
predvojni material dobro ohranjen, prodam. Jako. pin. Cesta na Loko 17.
21771-6
RJUHE
prodam. Ogled od 10 do 12. ure. Cesta na Rož. n;k št 5.	21765-6
DELNICE od Pivovarne Laško pro. dam. Interesenti naj po_ šljejo ponudbe na ogl. odd. Jutr, pod 'Del. niče Laško«. 21762-6
ŠIVALNI STROJ
;S nger , nov salonski model, prodam oz. deloma zamenjam za protivrednost. Ogled samo od 1. do 3. in Po 7. zvečer. — N.'-lov v ogl. oddelku Ju tra.	21756.6
ČEVLJE nekaj parov. št. 42 in 45, zelo ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
21753-6
RADIO
5ccvni. eleganten, dober 'prejemnik. in otroški voziček, globok dobro ohranjen, ugodno prodam. Nnslov v ogl oddelku Jutra. 21752-6
POSTELJO (75 X180). pripravno za -hižkinjo, z žičnim vložkom in žimnico ter posteljno omarico vse sko. raj novo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
21751 6 DAMSKO KOLO
novo. športno, na pre-stavel prodam. Obrtniška 3 I.. desno. 21402-6
MOŠKE ČEVLJE št. 45. popolnoma nove, črne, z dvojnimi pod. plati, prodam. Rirn-ka 4 gostilna Mrak 21748-6
KOMPL. SPALNICO z*t eno osebo, iz orehovega lesa, prodam. Ogled cd 12. do 4. ure. Naslov v ogl. odd Jutra.
21777-6
FOTOAPARAT
na film 6X9 prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
21778-6
PRODAM
2 rjuhi, eleganten bar-žim zelen (kimono) ko_ stim. čipkasto zeleno o'oleko nove čevlje štev. 38. črn vetrni jcp:č, blago za darr.eki plašč s podlogo Hrenova 19, Okorn.
21779.6
ŠTEDILNIK
železnn in rabljen fTiscSi-herd), prodam. Naslov: Anton Kovačič tovarna peči v Ljubljani, Rožna dolina. Viška ulica 3.
21780 6 OTROŠKI TRICIKEL in bicikel. oba popolnoma nova. prodam za 1500 in 1100 lir. Zaloški ce. sta 7. III.. desno. 21781-6
PREPROGO nirot-ko. 4X5 m. v do_ brem stanju. ugodno pro" dam. — Ogled v trgovini -U-etnost« K ■-■To. dvorska 30. ' 21783 6
MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščur ke molje miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo Dokončate s strupom, ki ga dobite t drogeriji KANC Židovska Ulica 1.	21089 6
PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema — Drogeri ta Kane. Židovska ul 1.
21088-6
RJUHE
kapne in drugo posteljnino stalno kupuje in plača dobro Hinko Privšek, Liubliana, Kolodvorska 7.
21441-7
ZNAMKE
kompletno zb rko ali po s.imezne partije, tudi prekomorske in pokra jinske kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Znamke« 20877 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi po-.imezne knjige, kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljub Ijanski Zvon« 20678-7
KUPIM
vsakovrstne knjige za lastno knj žnico Ponud be z navedbo knjig in cen na ogi. odd Jutra pod »Bibliofil. '20679-7
K JUHE IN KAPNE kupim. Plačam prav dobro. Naslov v ogl. odd. lutra.
21331-7
STEKLENICI
različnih vrst. supuiemo Dobre plačamo Na VaS<< želio iih prevzemamo na domu. B Guštio, Vodni ko» trg 2.	| S18-N-7
ZNAMKE Liublianske pokraune, Kom plete avionske, dobrodel ne, tudi posamezne, kupim in takoi plačam Ponudbe na ogl odd lutra pod »A C. 1944«	M05-M
DVA ČOLNA manjšega in večjega, za prevažanje kairna in mivke po Savi, kupim takoj Naslov v ogl. od delku Jutra.	21~50_7
RISALNO ORODJE boljše vrste kupim Kozina, šmartinsk.i c 8
21747-7
ROČNI VOZIČEK
(cizo) na dve kolegi, dobro ohranjen, za preva Žali je blaga, kupi -ISie«, d d., Selenburgova 4. II. nadstr.	21736-7
ZIMO
ali žimnico staro, čl-to. kupim ali zamenjam z.: protivredno-t. . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zima«. 21732.7 PUMPARICE dobre ali d"bro predvojno blago, kupim. Naslov v ogl odd. Jutra.
21-69-7
ŽENSKI PLAŠČ
zimski temne barve, boljši, kupim Naslov v ogl. i>dd. Jutra 21764-7
JEDILNI PRIBOR Za 6 oseb. rje pro-t, kupim. Naslov v ogl oddelku Jutra.	21"63-7
ZNAMKE pokrajinske In druge, kompletne in nekom-pletne kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutrj p. d •So.
lidna kupčija«. 21760-7 NIVELIR instrument kupim. Kozi na. Smartinska c. 8
21746-7
PANTOGRAF
kovinski, kupim. Kozina. Smart^nska c. 8. 21745.7
TEODOI.IT kupim. Kozina, šmartin-ska .1. 8.	21744-7
TRGOVSKI LOKAL
v zvezi s skladiščem ali skladišče v zvezi s pisarno v centru iščem za takoj. Hinko Privšek, Liubliana. Kolodvorska 7. 21443-17
LOKAL primeren za ključavničarsko obrt iščem kjerkoli tostran bloka. Dam za najemnino tudi pro. ti vrednost. Cenj. ponudbe n3 oel odd. Jutra pod	»Samostojen
k! iuč^v-ičar« 21698-17 PI ANINO ali harmonij si Sposodim. Plačam za dalj časa. naprej Ponudbe na ogl. oddelek Jutri p- d »Kompozicija« 21731-17
Posešt^
HIŠO
eno- ali dvostanovanjsko, z manjšim vrtom, znotraj bloka, kupim za ceno do 600 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»Ceni
primerna hiša«. 21623-20 PARCELO do 100.000 lir, kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
21743 20
PRAZNO SOBO
s štedilnikom ev. s kuhinjo, išče za takoj s tare j ša gc^pa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Plačam dobro« 21381-23a
KABINET
. išče dijakinja za 1. sep-j tember. Ponudbe na ogl. ' odd. Jutra pod
»Kabinet 21761 23a OPREMLJENO SOBO z dvema pooteljam.i, preprosto. iščeta dve go.-po_ dični. V poštev pridejo ponudbe le v centru. Sp Šiški ali za Bežigradom. Ponudb na ogl odd Ju tra pod	»Redne
plačnice«. 21759.23.1
SOBO
bolj temno, s štedilnikom in posebnim vhodom oddam tistemu, ki od kupi železno, zložljivo posteljo blazino m druge sobne reči. Ponudbe i na ogl. odd Jutra pod »5000 lir«. 21782 23
RJAVA AKTOVKA
je bila pozabljena v četrtek zvečer v šempetr--kem oarku. Vsebina: en žemper. Oddajte proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	21740-37
AKTOVKO z vsebno volnene Jop ce sem pozabil včeraj, dne 20. avg.. na klopici v »Ti-či.stanu« v Tivoliju. — Najditelja prosim da Jo odda proti nagradi v Ko. lodvor.-ki ulici 35. I. n., pri fotografu. 21770-37
OBESNO VERIŽICO k uri. f rebrno, s prešič-kom kot privesek, sem izgubil. Najditelju dam dobro nagrado. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21757-37
NAOČNIKE črno o'orobljene. sem izgubil v soboto dopoldne v me. tu. Najdi teli naj 1ih pr ti nagradi vrne v ogl. odd. Jutra. 21755-37
SONČNE NAOČNIKE z rdečim robom, sem izgubila v kinu Slogi v petek zvečer. — Najditelja pro-im. naj jih proti na. gradi vrne v ogl. oddelku Jutra.	21741-37
OSEBA, ki je v soboto popoldne na Pogačarjevem trgu vzela zvitek denarja, Je dobro poznana in Je bil.! opazovana. Poziva.m Jo, da vrne denar v ogl. oddelku Jutra, ker bo diu. gače imela opravka s policijo. Denar Je edina podpora hudo bolnega moža z imenom ki je na odrezku priložen denarju.	21776.37
PROŠNJE
za potovanja, nabavo racioniranih predmetov, posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. 7
Za vedno nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, teta in tašča, gospa
Ana Jenko
ro j. TAŠKAR
Pogreb bo v sredo 23. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. avgusta 1944.
Žalujoči: JOŽE, sin; MICI, IVANKA, REZI, hčerke; rodbine: JENKO, BABNIK, VELKAVRH — in ostalo sorodstvo
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v četrtek 10. avgusta po daljšem trpljenju preminul v Laškem naš dobri mož, ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Frant Marinko
vodja zemljiške knjige v pok.
Pogreb dragega nam pokojnika je bil v nedeljo 13. avgusta iz domače hiše žalosti na farno pokopališče v Laškem.
Sv. maša zadušnica bo 22. t. m. ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Laško, Ljubljana, Wlen,
dne 21. avgusta 1944.
Globoko žalujoče rodbine: MA-H RINKO, PFEIFER, KLEINPETER in ostalo sorodstvo
■MTITfl I ll—i liliBBIBRDn
W3k

TPRAVA IN I KADNISTVO KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE
sporočata, da je umrl zavodov dolgoletni zvesti uradnik, gospod
Julij Dea
Ohranili ga bomo v trajnem, hvaležnem spominu.
Ljubljana, 21. avgusta 1944.



Zapustil nas je naš brat. svak in stric, gospod
' BE
uradnik Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v pokoju
Pogreb bo v torek 22. t. m. ob Ji.>4. uri popoldne z Zal. kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, Trbovlje, Zagreb,
dne 20. avgusta 1944.
BRATJE, SESTRA in ostalo sorodstvo
m
fm
U
Dotrpela je naša draga gospa
v;igaj
o «»
roj, Gaber
K večnemu počitku jo bomo soremili v torek
X
22. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal. kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala dne 29. t. m. cb 8. uri v cerkvi sv, Frančiška v Šiški.
Ljubljana, 20. avg. 1944.
ŽALUJOČI
OSTALI.



r
I
Zalivala
Vsem, ki so ob smrti naše nepozabne mamice, gospe
ANE HARTMAN
!®jj | na kakršenkoli način sožalovali, jo počastili s cvetjem in spremili na zadnji poti, izrekamo našo za-•hvalo.
Ljubljana, 21. avgusta 194.4.
ŽALUJOČI OSTALI
JKULHM .; «!
Herbert Steinmann:
25
Žena za stekleno steno
Roman
Vzdignila je roko. kakor da se hoče braniti. V glasu ji je zazvenela grenkoba.
»Še hipec, pa mi poveste, da ste me že takrat vzljubili — na prvi pogled. Dokazali t te mi res da samo nasprotje. Pahnili ste me od sebe — odbili ste mi svojo pomoč, da, niti poslušati me niste hoteli!«
Lange je globoko zasopel, s težavo je poplačil razburjenje, ki ga je bilo prevzelo — razburjenje, porojeno iz misli na minule dni.
»Takrat, lise Dannovv, ste napravili name neizbrisen vtis. Bili ste mi skušnjava in poguba, oboje hkratu---«
lise Dannovv se je mrzlo, porogljivo zasmejal a.
»In zato ste me pahnili od sebe. Ste se pač baii pogube. Niiti malo vas ni težila misel, da se nemara motite, da videz morebiti vara, da utegne biti le krinka, kar se vam je zdelo resničnost — in ste mi, dobro vzgojeni in obrzdani, kakor ste, razločno povedali, da nočete imeti s takim pokvarjenim bitjem nobenega opravka!«
Peter Lange je stisnil ustnice.
»Ali vam zadostuje, če vam nocoj po-vem, da se kesam? To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj sem vas prosil za ta razgo-
vor. Odpustite mi, Il.se Dannovv. Morale mi odpustiti!«
Dolgo je molčala. Njene misli so bile daleč, daleč. Nato se je otresla spominov.
Če vam je toliko do tega — prav, odpuščam vam.« Posmehljivo je skrivila ustnice. »Vaše današnje vedenje se mi zdi sicer malo podobno kesanju. Zakaj stopate med Heinza Renkena in mene?«
Inženjer je dihal čedalje težje in globlje.
»Da vam nisem hotel prizanesti, gospodična Dannovv — nič mi ne bi bilo branilo povedati, kaj sem nekoč doživel z vami. Nocoj je bila najlepša priložnost za to. Toda molčal sem — zaradi vas!«
»Zaradi mene, gospod doktor Lange — kako velikodušno! in kako — nesebično?! Kako plemenito nasproti bitju, ki ste ga nekdaj zaničevali!«
»Ni prav, da tako govorite, gospodična Dannovv. Od takrat do nocoj je minilo mnogo časa. Skušal sem vas pozabiti, pa je bilo zaman — doživetje z vami se ni dalo iztrgati iz spomina. Ves čas sem se kesal da sem vas bi] pahnil od sebe. In zdaj sem vas spet zagleda] — zagledal kot bodočo nevesto mojega prijatelja Renkena. Ali je kaj čudnega, da me je vse to strmoglavilo v vrtinec protislovnih čuvstev in da se je v meni znova oglasilo — upanje? Upanje, da vas še morem dobiti! lise Dannovv — jaz--«
Dekle se je nehote za korak odmaknilo. N.icn glas je bil hlasten, zasopel.
»Stojte, gospod doktor Lange — dovolj! Ali .ie to vzrok, da ste me prosili, naj pridem sem? Mar ne čutite, kako smešno se mi mora zdeti priznanje ljubezni baš iz vaših ust? Vas ni sram, da govorite o ljubezni tisti ženski, pred katero ste svojega prijatelja Renkena nujno svarili?«
Mahoma je obmolknil. Nastala je moreča tišina, ki je trajala minulo in dalj. Nato se je dr. Peter Lange spet obrzdal. S hripa-vim glasom je dejal:
»Prav imate, lise Dannovv. Norec sem. Nepričakovano svidenje in ta preklicana črna poletna noč po dnevu, ki je bil za živce tako naporen, sta me spravila ob vso pamet! Nikoli več vas ne bom nadlegoval — molčal bom--«
Mladenkin glas mu je jasno segel v besedo.
»Tega ni več treba, gospod doktor Lange! Nocoj v .Umetniški beznici' sem še trepetala pred tem. da me ne bi izdali — zdaj pa se ne bojim ničesar več! Še to uro bo zvedel Heinz Renken iz mojih ust vse. kar je bilo nekoč! In zdaj me pustite, da odidem —«
Napol se je bila že obrnila, ko jo je njegova roka trdo zgrabila za komolec. Njegov glas je bil razburjen.
»Samo minuto ostanite, gospodična Dan novv. Saj še ne veste, za kaj gre. — Vaše
življenje je v nevarnosti. Prejel -em grozilno pismo — pismo, ki se nanaša tudi na vas.«
Dekle se mu je iztrgalo.
■Z vami nimam nobenega opravka ec! Ne izmišljajte si pravljic, da bi mi /buri li zanimanje, gospod doktor Lange! Pustite me. da odidem, če ne--«
Tik pred njo je stopil.
»Pomislite na Untermanna!« se mu je hrope iztrgalo.
lise Dannovv ga je prepadeno pogledaia
»Na Untermanna? Kaj pomeni to?«
Daveč občutek jo je grabil za grlo. Strah ji je utripal v žilah.
In zdajci jo je obšla groza pred tem človekom. Obrnila se Je in stekla, brez besede, brez krika, hitro, čedalje hitre.ie, z edino željo, da se ne bi zgrudila, nreden pride do Heinza Renkena.
Peter Lange je ves osupel stal na mestu in gledal za njo. Skomignil je z rameni ter porinil roke v žepe svetlega, lahkega površnika. Počasi je krenil proti ozki stezi, ki >e je odcepljala od rondoja. Nato ga je pogoltnila tema.
Pol minute je ostal prostor ob Goethe-jevem spomeniku prazen. Zdajci pa je smuknila iz grmovja na levi strani kralja pesnikov visoka moška postava.
Neznanec je obstal in prisluhnil. Nato je polglasno zaiklical: »Liidecke!«
»Tukaj, gospod komisar!«
Pleča ta postava kriminalnega pomočnika se je pokazala iz teme.
»Nu, in tako sva zvedela marsikaj--!«
Liidecke je prikimal.
•Vražja reč, gospod komisar. Človek bi skoraj mislil, da je dr. Lange ubil Untermanna in se zdaj loteva gospodične D .n-now. Tisto, kar je tvezel o grozilnem pismu, so seveda čenče.«
»Nikar se ne prenagliva. Liidecke. Gospodično Dannovv morate še naprej opazovati. Ta mir mi ne zbuja zaupanja.«
»Prav, gospod komisar. Sicer moram pa javiti, da je gospod Renken tudi tu. Spremil je gospodično Dannovv do zapadnega vhoda v park in jo tam pričakuje. Na žalost vas prej ni«em utegnil opozoriti.«
Giinther Hanke je nagrbanči] čelo.
; Heinz Renken tu? To bi utegnilo stvar zanlesti. če naleti na dria. Langeja--«
Glas se mu je zdajci utrgal. Kajti v nočno tišino .ie bil jeknil krik — obupen vzrik iz moškega grla:
»Na pomoč — na pomoč!«
S tiste strani, kamor je bil izginil dr. Lange. se je začu! hrup boja. nato pa zamolkel padec.
Hanke je zgrabi] kriminalnega pomočnika za komolec.
»Hitro. Liidecke. hitro! Skočite za gospodično Dannovv in jo pripeljite s?mkaj. Renkena tudi. če ga najdete! Vsckako ostanite pri njiju, čeprav bi slišali moj žvižg.«
Konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno (L d.« kot inseratentail verantwortiicb - Za inaeratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčtt