N«le načelo Je, da mora-mo v svojem vsakdanjem delu Izhajati od človeka l L H pim ^^^^L-etn 1964 se poslavlja,. Se nekaj dni IBRSfi M 'JF . * " . loči od trenutka, ko bomo ob kunici loči od trenutka, ko bomo ob kupici vina nazdravili »srečno 1965!«, si stisnili dlani in si zaželeli vsega najboljšega. Tak čas zato radi izrabljamo, da se spominjamo vseh pomembnejših dogodkov v preteklem letu. Tudi mi se jih — vsak tistih pač, ki pomenijo zanj največ ... In kaj pomeni za nas, člane kolektiva »Sava« največ v letu 1965? Uspešen zaveslaj v skrajšani delovni čas, občuten porast produktivnosti in osebnih dohodkov, precejšnja uveljavitev na tujih tržiščih ter zlasti krepek zaveslaj v zbli-žanju in kolektivizaciji nas vseh. Smo ena sama, velika družina, ki se veseli svojih uspehov in pogumno pričakuje nove naloge in dolžnosti. Te pa v prihodnjem letu niso majhne ... Očitali so nam, da smo se s prehodom na skrajšani delovni čas prenaglili. Res, ni šlo brez težav in tudi nekaj prostih so-’bpt smo žrtvovali zaradi nepredvidenih težav pri uvozu surovin. Toda — uspeli smo predvsem po zaslugi prizadevnih sodelavcev v proizvodnih ekonomskih enotah, ki so vsak na svojem delovnem mestu dali od sebe več, kot je kdor koli pričakoval. Nismo številčno velik kolektiv, saj nas je vsega skupaj le 1.710, a vendar s-no uspeli letošnjo plansko obvezo kljub skrajšanemu delovnemu času izpolnili. Naredili smo dobrih 11.000 ton gumenih izdelkov ter uspeli doseči povprečni osebni dohodek zaposlenega nad 51.000 dinarjev. In kako si zamišljamo prihodnje leto? Bo nas nekaj manj kot 2.000 ali za 11,4 odstotka več kot letos, naredili pa bomo 14.400 ton izdelkov. S tem se bodo po naših izračunih osebni dohodki dvignili v povprečju na zaposlenega na 60.000 dinarjev! Ali ni to vabliivo!? Te dni poteka tudi petnajsto leto samoupravljanja v našem podjetju. Naš kolektiv je bil tisti, ki je prvi v Sloveniji izvolil samoupravne organe ter prevzel upravljanje podjetja v svoje roke ... In po petnajstih letih lahko s ponosom ugotavljamo uspehe, kakršnih si takrat nismo predstavljali! Ko odhajate na svoje domove, ko se pripravljate na prihod Novega leta, ne pozabite na svoje sodelavce. Skromna a odkrita beseda, iskrena želja ter krepek stisk prijateljske roke naj bodo naša poslednja dejanja v tovarni. Ne pozabimo na to, da smo dosegli letošnje uspehe predvsem zaradi velike enotnosti, tovarištva in nesebičnosti... Naj ostane tako tudi v bodoče! Nuše načelo je, da moramo v svojem vsakdanjem delu izhajati od č I o v e-k a ter skrbeti predvsem zr kar najboljše počutje slehernega člana kolektiva. Pod tem pa ne razumemo samo dobre osebne dohodke, rešena številna socialna vprašanja in vprašanja družbenega standarda. Sem sodijo predvsem tudi dobri, zdravi ih odkriti medosebni odnosi. Le kolektivno delo in priznavanje človekove osebnosti zagotavlja resničen uspeh. Kako smo gospodarili v devetih mesecih tega leta • Obračun poslovanja za letošnjih devet mesecev, o katerem je • razpravljal na zadnji seji tudi centralni delavski svet podjetja, • kaže, da je bilo poslovanje v zadnjih treh mesecih precej pod • ravnijo, ki smo jo dosegli v prvem polletju, zaradi tega tudi • osebni dohodki, ki smo jih dobili kot razliko, niso bili tako vi- • šoki, kot ob prvih dveh podobnih izplačilih. n ja predvsem tam, kjer ni neposredne proizvodntje, ampak se vpliva na ekonomičnost poslovanja ali vpliva na rezultate v proizvodnji šele v naslednjih obdobjih. Tudi kvaliteta proizvodu (je je v zadnjem tromesečju močno pad- A Takole sta naša transportna delavca odpeljala enega izmed zad-njih vozičkov letos narejenih plaščev v skladišče Vso proizvodnio izvozita »še naju enkrat slikajte!« sta vzkliknila oba hkrati, ko sem šel s fotoreporterjem skozi oddelek. Res je zanimivo, kako oba kari-sta prevažata gotove izdelke v skladišče. Slikala sva ju, iko sta naložila avtoplašče in jih peljala v skladišče. »Koliko pa jih prepeljeta na dan?« sem ju vprašal. Videl sem precejšnje kupe pnevmatik, ki so še čakale na transport. »Veš, to je težko reči. Odpeljeva jih toli- lahko cel dam nakladati? Mislim, da ne. Pa tudi prepih, kateremu sta izpostavljena, ni kar tako! Zlasti sedaj, v zimskem času, je skoraj neznosen. Med tem sta se vrnila. Vprašal sem ju, če sta zadovoljna s svojim delom. »Delava rada,« sta oba hkrati odgovorila. »Ne samo to! Vidiva nujnost po takem delu! Marsikdo pa tega ne vidi. žal, pa plačani nismo tako, kot bi morali biti. Nobeden noče slišati, čeprav smo že večkrat zahtevali, da se naše zaslužke po- Količinska proizvodnja je v primerjavi z lanskoletno prerasla za 13,5 %, letni plan pa smo izpolnili z 72,3 %. Skupaj je bilo izdelanih 7.954,4 ton izdelkov. Najbolj je porasla proizvodnja pnevmatike. Povprečna dnevna proizvodnja je bila 43,3 tone, kar je za 48,6 % več kot iv lanlskih devetih mesecih. Pri tem pa proizvodne zmogljivosti niso bistveno povečane. To kaže, da se je izkoristek kapacitet močno povečal. Povečalo se je tudi število zaposlenih, saj smo letos do konca septembra na novo sprejeli kar ‘kaže tale primerjava: 304 novih sodelavcev; seveda pa jih je v tem času 147 tudi zapustilo podjetje. Ob koncu septembra je bilo v podjetju 1574 sodelavcev. Njihovo število pa se je v zadnjem tromesečju povečalo predvsem v pnevmatiki II. Ta je sedaj po številu sodelavcev tudi daleč najmočnejša ekonomska enota. Seveda pa ta porast negativno vpliva na gibanje produktivnosti, ki je sicer v povprečju enako visoka, kot v prvem polletju, ponekod pa se je celo nekoliko znižala! Naslednji pregled pokaže, kje so ta gibanja najbolj negativna. mcntu izdelkov, ki jih delamo. Letos je namreč več tistih izdelkov, ki so kvalitetnejši in, je vanje vgrajenega več materiala, tako da je proizvodnja po vrednosti (planska lastna cena) večja kar za 16,5 k% ali za 3 % več, kot je porasla proizvodnja po količini. Tako lahko kljub vsemu rečemo, da se je ekonomičnost povečala za 1,25 %, kar pa je seveda manj kot v I. polletju, ko je bila ta za 2,87 % večja kot lani. Splošni stroški, ki nastajajo la, tako da je v avtopnevmatiki I, neodvisno od ustvarjene proiz-tehničMih (izdelkih in (prevlekah vodnje, so v primerjavi s planira-celo slabša od lani. V primerjavi nimi za 22% večji kot lani. Ta s I. polletjem pa se je ta izbolj- porast je velik predvsem v neka-šala le v premazovalnici in va- terih ekonomskih enotah. Točnej-Ijarni II. Kako pa to izgleda po ša primerjava pa je zaradi neiz-posame,zrnih ekonomskih enotah, delanega sistema planiranja tudi na tem področju nemogoča. EE Po normativih Dejansko Indeks stiskama 14.992 22.737 152 premazovalinica 690 626 92 avtopnevmatika I veJopnevmatilka I 4.385 5.410 123 mopeldzračiiice 8.956 10.105 113 tehnični izddlki 4.763 5.390 113 rotociire 218 784 218 prevleke 1,819 1.872 103 avtopneivmatika II 28.610 26.831 94 mopedpnevmatiika 1.401 1.815 130 veložična pnevmatika 812 1.735 214 Vrihnika 10.115 20.019 119 ko, kot jih v pnevmatikami na- pra,v} če bi bilo tudi to urejeno, redijo v vseh treh izmenah. To ni bi dela;i ie z večjim poletom, saj eden), dva tri; sto ali tisoč, ampak bi lmeli tudi kaj od tega.« precej več,« mi je dejal karist in ^ ^ , , __ že potegnil za ročko zavore. . Bila st? takt> zgm.'oma' d\se™ ju komaj zaustavil m juj prekinil. Pomislil sem, kako pridna sta Tudi njima je čas tekel in brž vozača. Tudi ryimo delo je precej sta se lotila dela. Obljubil sem zahtevno. Vsak dan nakladata jima, da se bosta videla v našem plošče ter jih odvažata v skladi- časopisu. No, vidita! Tudi res je šče. Delo zahteva ne samo šofer- tako, kar oglejta se in ostali vaju sko voljo, ampak tudi precej fi- bodo spoznali! žičnega napora. Ali mislite, da je TONI HORVAT EE Stopnja produktih'. I. polletje I—XI Porast v priimerj avl z 1.1963 stiskama 1,520 1,498 107,1 preimazovalnica 1,580 1,508 125,8 pnevmatikama I 1,520 1,579 115,4 teihnični izdelki 1,200 1,186 109,2 rotociire 1,520 1,605 111,7 prevleke 0,940 1,949 129,6 pnevmatikama II 1,970 1,985 114,5 Vrhnika 1,570 1,527 119,6 V povprečju se je proizvodnost dvignila za 15 %, če zajamemo samo vloženo delo v proizvodnih ekonomskih enotah oziroma za Skupaj je bilo v devetih mesecih leta narejenih 267.5 ton škar-ta ali 4,48 % od skupnfc proizvodnje. To je v primerjavi z lanskim 12,4%, če računamo vloženo delo letom vendarle ugodnejše za oko- celega podjetja. V tej razliki se kaže vpliv povečanega zaposlova- Uspelo nam Se . . .! Proizvodni! plan smo izpolnili i ter s tem odgovorili vsem, ki so dvomili v nas l • Uspelo nam je . . ! Proizvodni plan smo izpolnili, saj smo naredili • 11.009 ton izdelkov. In če bi imeli še dovolj surovin, bi ga lahko • celo za kakih sto do slopetdeset ton prekoračili ... To je naš • letošnji prispevek in novoletno darilo celotni jugoslovanski skup- • nosti! časa redni delovni O doseženem uspehu so govorili minuli četrtek tudi na posebnem sestanku vseh vodij ekonomskih enot. Prisotni so si bili edini v tem, da bi lahko še marsikatero neizpolnjeno nalogo izvršili, če ne bi imeli vse leto tolikšnih težav zaradi pomanjkanja surovin in drugih nevšpčnosti. Glede proizvodnega plana za prihodnje leto, ko moramo narediti 14.400 ton izdelkov, pa so bili mnenja, da ga bomo izpolnili kljub skrajšanemu rdl1 Pran ProdaJe- kl nam skrajšanega dnevi! O proizvodnem pianu za prihodnje leto in o planu prodaje je razpravljal včeraj tudi delavski svet podjetja. Zaradi temeljite razprave o planskih obveznostih ter slučaj- srečno- zdrav0 ter usPehov Polno Čez dober teden pa nasvidenje! Spet bomo skupaj, da ponovno zavihamo rokave, primemo za delo, poženemo stroje in nadaljujemo snovanje ter uresničevanje načrtov o bodoči veliki tovarni »Sava«, kjer naj bo tudi v bodoče osnovno geslo slehernega člana kolektiva »V SKUPNIH USPEHIH NAJ SE ODRAZIJO TUDI MOJI«! li 15 %. Povečan škart je narekoval tudi večjo potrošnjo materiala. Na 100 kg se je letos njar. potrošilo skoraj 49 kg kavčuka, lani pa le 48 kg. Pri tem pa potrošnja sintetičnega kavčuka ni bistveno porasla! Seveda pa drži, da na to vpliva tudi sprememba v samem asorti- dnevi v tednu Vsi ti momenti vplivajo na sam obseg poslovanja in na dosežen finančni rezultat. Tu se je v zad-nljem tromesečju nekoliko izboljšala akumulativnost prodaje, tako da dosegamo sedaj na domačem trgu nekoliko več dohodka na posamezno enoto kot prej. Prodaja se je predvsem povečala v Sloveniji in Makedoniji, Večja je tudi prodaja v lastni trgovski mreži. Izvoz pa je v primerjavi z lariskim istim obdobjem večji že kar za 22,9 %, saj smo do konca septembra iztržili že 714.349 $ blaga. V strukturi ustvarjenega bruto produkta, ki je ta devet mesecev 8.604,398.117 dinarjev, so porasli stroški amortizacije za 48 % reklame in propagande za 21 % in izobraževanje strokovnih kadrov za 243 %. Ostali stroški pa so se v strukturi celo nekoliko znižali. Ustvarjeni čisti dohodek je 1,107.050,898 dinarjev. Od tega je bilo za osebne dohodke izplačanih 1,107.050.848 dinarjev. Nasvidenje, dragi sodelavci — in delovnemu času. Seveda pa bomo morali z nadaljnjimi organizacijskimi ukrepi še izboljšati delo v posameznih ekonomskih enotah. Toda ne na račun večje intenzivnosti dela, temveč na račun boljših proizvodnih postopkov, uvedbe večjih serij, z boljšim izkoriščanjem strojnih kapacitet in umne jšim razporejanjem kadrov na delovna mesta. Izrazili pa so pomisleke na izvršitev planskih obveznosti v prvih mesecih prihodnjega leta, ko poskusna proizvodnja v novi hali za tehnično blago še ne bo dala od sebe tistega, kar smo pred časom pričakovali. Zato je razumljivo, da je upravni odbor sprejel poseben delovni koledar za prvo 'tromesečje. Po njem bomo delali tudi tiste sobote — razen 9. januarja zaradi proslave ob 15. obletnici izvolitve prvega delavskega sveta podjetja, ki bi morale biti sicer proste za- n!h problemih pred tem v vseh proizvodnih ekonomskih enotah posebnih pripomb ni bilo. Delavski svet je z zadovoljstvom po- nare- kuje prodajo celotne proizvodnje na domačem trgu in z izvozom. Zlasti še, ko je predvideno, da nam ostane v primeru izpolnitve proizvodnih in prodajnih obveznosti za osebne dohodke in za sklade precej več kot letos. Leto 1964 gre torej h kraju. Čez dan ali dva bodo ostali tovarniški prostori prazni in razen dežurnih vratarjev, ki bodo čuvali dolgoletne plodove našega skupnega dela in naporov, ne bo v njih nikogar. več. Tisti, ki ste ustvarjali pri strojih, se odpovedovali prostemu času, iskali pota in načine za uspešno delo, in tisti, ki ste v raznih strokovnih službah ustvarjali načrte, predloge in zamisli za organizacijsko izpopolnjevanje, ste končno le dočakali nekaj dni oddiha. Prilegel se bo, saj je^v precejšnji meri prav vaš plod. Izkoristite ga, oddahnite si in posvetite nekaj več časa svojun doma- novo leto 1965! UREDNIK V prvi polovici decembra povprečna dnevna proizvodnja po 42,3 tone gumenih izdelkov 1 5 delovni dnevi • Zaradi zaključka redakcije današnje številke posredujemo po- • datke o gibanju proizvodnje v tem mesecu le za prvo polovico, • to je za enajst delovnih dni. V tem času je bila povprečna dnevna • proizvodnja 42,3 tone izdelkov ali za 1,3 odstoka nižja od plani- • rane. Upoštevati pa moramo, da smo prvi delovni dan v decem- • bru zaostali za planom za 17 ton. Diagram, ki ponazarja gibanje Glede na nekoliko nižje proiz-dnevne proizvodnje in izvrševa- vodne zahteve v tem mesecu od nje dnevnega kumulativnega pla- tistih v septembru, oktobru in na, kaže razmeroma hitro dviga- novembru so si zlasti proizvajalci nje dnevne proizvodnje in s tem v posameznih ekonomskih enotah tudi izvrševanje kumulativnega nekoliko oddahnili. Je bilo napre-plana. V prvem delovnem tednu zanje le dokaj dolgotrajno, zato radi skrajšanega delovnega časa. večkrat tudi hote zanemarili, ker Seveda pa bodo proste zato v pre- čim. Prav te ste v minulih mesecih ostalih mesecih prihodnjega leta ste se zavedali dolžnosti do svo-celo tiste, ki bi bile sicer zaradi j ega kolektiva... smo naredili povprečno po 37,1 t izdelkov na dan, v drugem pa se je proizvodnja dvignila že na, 44,6 tone izdelkov. V tem mese- ni čudno, če je -ta ali oni pristavil kako pikro na račun vsega tega. Vendar", splačalo se je. In če bomo tudi v prihodnjem letu cu sta bila najmanj uspešna dne- tako marljivi ter prizadevni, se va sreda in sobota, najbolj uspeš- smemo nadejati še več j ih uspc-na pa sta bila torek in petek. hov. A V prvi polovici meseca de-^ cembra se je proizvodnja takole gibala Letni izvozni plan izpolnjen Iz prodajne službe so nam pred samim zaključkom redakcije sporočili, da smo letošnji izvozni plan 1,000.000 dolarjev ne samo izpolnili, temveč celo nekoliko prekoračili. Kljub precejšnjemu pesimizmu smo uspeli izvoziti v najrazličnejše zapadnoevropske in vzhodnoevropske dežele za 1,178.000 dolarjev gumenih izdelkov. S tem smo upravičili svoje zahteve po nadaljnjem širjenju podjetja in modernizaciji proizvodnje, ki bo dajala izdelke za prodajo v tujini, Naši sodelavci iz prodajnih služb, ki jim gre za dosežen uspeh vsekakor priznanje, zatrjujejo, da so to šele naši prvi krepkejši izvozni koraki in da bodo tem sledili še večji! Čemu omarice ,.Požarna varnost" Kar dobro si oglejte fotografijo. Ne bo nam treba dolgo ugibati, kaj je to in kje stoji? Tak primer lahko vidite dnevno pri izhodu v obratu I in II. Nova omarica je namenjena vsem članom gasilske čete kot tudi ostalim članom kolektiva. Na tabli bo seznam vseh članov — gasilcev in nove izkaznice, ki bodo pravkar prišle v čete. Pozneje pa bodo vse novice naše gasilske čete, kot tudi novice širom naše zemlje. Ker dobi prostovoljna gasilska četa v naši tovarni le dva vestnika, to je gasilsko glasilo, je nemogoče, da bi ju lahko vsi prebrali. Vsi važnejši izvlečki bodo v bodoče prav v teh omaricah »požarne varnosti«. Za to ne bo nič narobe, če boste včasih stopili tudi vi pred njo, posebno pa člani — gasilci, ki morajo biti z vsem na tekočem. ALOJZ ZALAR jete vse tisto, kar morate vedeti o ukrepih pred požarom Kako bi se lahko izognili n zastojem v drugi in tretji izmeni f Neredki so primeri, ko se polomi ali pokvari nek stroj, ki je neob-hodno potreben za proizvodnjo v I. ali III. izmeni. Dežurni ključavničar v takem slučaju napako odstrani, če je le v njegovi moči. So pa primeri, ko je potrebno za tak stroj ostružiti nov del. Takrat mora stroj največkrat čakati na dopoldansko izmeno, predno je napaka odpravljena. V proizvodnji lahko nastanejo v takem primeru veliki izpadi, ki jih ni mogoče več nadoknaditi. Oškodovani so tudi delavci sami, ker dobijo v najboljšem primem izpadle ure plačane v režiji. Izobražujemo kader za proizvodnjo in zahtevamo od ljudi določeno šolsko izobrazbo. Zakaj ne bi tudi ključavničarje poslali na tečaje za varjenje, ,ki jih organizirajo v Ljubljani? Tam bi pridobili potrebno znanje za varjenje vseh kovin in ne samo navadnega železa. Zavedati se moramo, da imamo veliko strojnih delov, ki so iz litega železa, in da znajo variti litino le dva ali pa trije ključavničarji. Zanima me, kdo od sedanjih dežurnih ključavničarjev ima tečaj, za varilca, ko opravlja to odgovorno in obenem nevarno delo? Variti je mogoče lahko, vprašanje pa je, kako je to delo opravljeno. Zato bo potrebno, da v bližnji bodočnosti tovarniški izobraževalni center pripravi tudi za pomožne obrate primeren program usposabljanja in izobraževanja delavcev. Drug problem je ta, da se popoldne ali pa ponoči ne da na stružnici narediti novih nadomestnih delov. Razumljivo, da svoje orodje vsakdo pospravi hi zaklene, ni mi pa razumljivo, zakaj se ne 'bi uredilo tako, da bi bila stružnica dostopna tudi popoldne in ponoči in da bi se dalo na njej tudi v tistem času delati, če se pokaže potreba. In tretji problem je zaslužek. Ta ravno ni najvišji, če odštejemo nedeljske nadure, je sorazmerno nizek in enak delavca v proizvodnji, ki nimajo tako odgovornega dela. Če bi prva dva problema rešili in zaslužek izboljšali, se ne bi pojavljali primeri, da za dežurstvo v tretji izmqpi ni mogoče dobiti človeka. Srečno in zado-volino leto 1965 vam želijo DELAVSKI SVET PODJETJA UPRAVNI ODBOR SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNIŠKI KOMITE ZKS TOVARNIŠKI KOMITE ZMS UREDNIŠKI ODBOR Vse ekonomske enote rabilo nove vulkanlzacijske čase S prehodom na 42-urni delovni teden se je nekoliko govorilo o organizaciji dela kakor tudi o tem, da se bo temu primerno tudi prilagodilo mehanizacij ske čase. Na ta način bi proizvajalci lahko več naredili in s tem tudi primerno zaslužili. Samo organizacijo v ekonomski enoti smo prilagodili prehodu in s tem izkoristili del skritih rezerv. Sedaj so redki primeri, da delavcu na njegovem delovnem mestu primanjkuje materiala, da zaradi tega po nepotrebnem čaka in da so zato izpadi v proizvodnji. Delavci sami so vložili precej, da se dvigne produktivnost! So delovna mesta, kjer bi radi naredili več, pa si ne upajo, ker bi s tem kršili tehnološko disciplino. Na delovnih mestih, kot so vulkanizacija avtoplaščev, ve-loplaščev, velozračnic in moped-zračnic, se dela še vedno toliko kot takrat, ko smo imeli 48-urni delavnik. Vprašajmo se, zakaj? Odgovor je enostaven: Nobeden ni spremenil vulkanizacijskih časov, čeravno vsi vemo, da smo s kotlom na mazut veliko pridobili. Od prejšnjih 5 atmosfer se je sedaj pritisk pare vsaj podvojil! S tem se je dvignila tildi temperatura pare, izdelke pa še vedno vulkaniziramo na iste čase kot prej. Zaradi tega smo imeli skoraj milijonsko izgubo, ker smo moped zračnice vulkanizirali po času, ki ga določajo predpisi. Tako vulkanizirane zračnice so začele regenerirati zaradi predol- \___PNEVMATIK/! RNA I gega vulkanizacijskega časa. Kdo bo imel izgubo? Verjetno ekonomska enota, s tem pa tudi ves kolektiv! Drug problem, ki se poraja, jc ta, da so planske obveznosti veliko višje, kot jih dopuščajo vul-kanizacijski časi. Naj navedem samo en primer, ki dovolj zgovorno to potrjuje: Pri vulkaniza-ciji veloplaščev je možno narediti v 24 urah po predpisih o vulka-nizaciji 3240 veloplaščev. Všteti so vst izdelki, ne glede na kvaliteto. Plan za oddelek veloplaščev pa narekuje, da moramo narediti reci in piši 3450 veloplaščev najboljše kvalitete. Če k tej številki dodamo še 2 odstotka slabe kvalitete, naraste številka na 4250 veloplaščev. Razliko 1010 veloplaščev dobimo tako, da samovoljno kršimo tehnološko disciplino. V primeru, da se na kvaliteti izdelkov nič ne pozna, je vse v redu. Kaj pa se bo zgodilo v primeru, če pride v reklamacijo večja pošiljka veloplaščev, ki bi bili na primer premalo vulkanizirani in bi zaradi tega .prehitro ostareli? V tem primeru bi bila kriva ekonomska enota, saj bi se vsak izgovarjal, češ, le zakaj ste skrajšali čas, če vam tega nihče ni dovolil!? Zato je skrajni čas, da dobijo vse ekonomske enote nove vulka-nizacijske čase za svojp izdelke. Le na ta način bodo krite pred neljubimi dogodki! MIHAEL ČUHALEV 0 čem le vse razpravlial naš sindikalni pododbor Obdobje, v katerem je deloval naš sindikalni pododbor, je izrednega pomena za naš nadaljnji razvoj. Prehod na skrajšani delom! čas je zahteval veliko truda in dela. Naša ekonomska enota je že v poizkusnem rdku, to je v zadnjih mesecih 1963. leta pokazala pripravljenost na uvedbo krajšega delovnega časa, vendar pod pogojem, da se uredi vse ostale stvari, ki neposredno vplivajo na nemoteno proizvodnjo. Analiza, ki je bila narejena, je zagotavljala ureditev vseh faktorjev, ki vplivajo na boljšo produktivnost in kvaliteto. Ostalo pa je le pri besedah, žal se še danes srečujemo z nekaterimi problemi, ki smo jih obravnavali že pred letom dni. Še danes ugotavljamo, da niso zagotovljeni osnovni pogoji za stimulativnejše nagrajevanje proizvalcev. Še danes govorimo, razpravljamo in sklepamo, da naše norme niso pravilno postavljene in usklajene, da proizvajalec ni pravilno nagrajen po učinku, da še vedno pride zaradi slabe 1 TEHNIČNI IZDELKI_____________ priprave proizvodnje do določenih zastojev itd. In takih ter podobnih problemov je še precej. Iz tega je razvidno, da je bil bistveni problem v naši ekonomski enoti nepravilna stimulacija in se je zaradi tega tudi sindikalni pododbor predvsem ukvarjal s temi vprašanji. Samostojno sindikalni pododbor ni deloval, ampak je naše delo slonelo predvsem na zboru proizvajalcev. Torej smo se posluževali masovnih sestankov vseh članov ekonomske enote. Na take sestanke smo vabili tudi ustrezne strokovne službe, katerih sodelavci so nam pojasnjevali oziroma razlagali probleme, o katerih smo razpravljati. Ta oblika dela pa ni najboljša, ker je bila nesistematično organizirana in nepripravljena. Toda bilo je tako, da nam drugega ni preostalo. Sindikalni pododbor je bil večkrat prepuščen samostojnemu in samoinicativnemu delovanju, kar je tudi pravilno. Večkrat pa je bilo treba obravnavati tudi taka vprašanja, ki so širšega pomena Zaposlili so se V času od 1. do 12. novembra 1964 so se zaposlili v našem podjetju: Marija Gogala — specializant za ostale gumene izdelke, Joica Bol-tez — vulkanizerka velozračnic, Marjan Rozman — previjalec ovojnega blaga, Anton Jereb — pomožni delavec pri štirivaljčnem kalandru, Dževat Suj kovic — transporter, Vladimir Novak — pripravljalec rivalit duš, Franc Ponikvar — vulkanizer prešanih izdelkov, Maksimljan Babšek — pomožni delavec pri brizganju zračnic, Drago Kraševac — pre-mazovalec ogrevnih duš, Anton Frelih — konstrukter II, Tomaž Iglič — razvojni tehnolog za prevleke, Rudi Tičar — pomožni ključavničar, Janez Pivk — dvoriščni delavec; Vsem novim članom kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Izstopili so Miloš Jerjovič — v poizkusnem roku, Janez Lesjak — sporazumno, Anton Polajnar — inivalidsko upokojen. 20 let v podietlu Prvega novembra je minile 20 let, odkar se je pri nas zaposlila Pavli BELCIJAN. Pavli izhaja iz enajstčlanske delavske družine. Zaslužil je sa- Pavli je z delom zadovoljna. Pravi, da bi rada še dolgo ostala ,::ed nami. Povedala je, da je kolektivu zelo hvaležna, ker ji je pred dvema letoma dodelil družinsko stanovanje, folnih devet let je namreč živela v težkih stanovanjskih razmerah. Dvajset let že dela v našem kolektivu sodelavka Pavla Belcijan mo oče, zato so morali otroci kaj kmalu začeti skrbeti sami zase. Pavli je dopolnila komaj 15 let, ko se je zaposlila v kovinski tovarni »Schubert« v Kranju. Tam je delala samo no leto. Prvega novembra 1944 je prišla k nam in najprej pol leta delala v cevarni, nato pa je bila po službeni potrebi premeščena v pnevmatikar-no I h konfekciji velozračnic, kjer dela še danes. Želimo ji še veliko srečnih in zdravih let ter plodnega sodelovanja. | Upokojil se ie Šestega novembra je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen naš dolgoletni sodelavec Anton POLAJNAR. Doma je iz Zgornje Kokre blizu Jezerskega. Ker je bilo v družini devet otrok, so se morali ti kaj kmalu osamosvojiti. Anton je več delal na kmetijah, redno pa se je zaposlil šele leta 1946 pri obnovitveni zadrugi v Kokri. Tam je delal tri leta. Pri nas se je zaposlil leta 1951 v transportnem oddelku. Že po enem letu je bil na lastno željo premeščen v skladišče surovin k sprejemanju in izdajanju surovin, kjer je delal vse do upokojitve. Anton Polajnar pravi, da mu je težko, ko že zapušča podjetje in Po trinajstih letih dela v naši sredi se je poslovil naš sodelavec Anton Polajnar sodelavce, s katerimi je prebil pri delu polnih 13 let. Žal pa mu slabo zdravstveno stanje ne dopušča nadaljnje zaposlitve. Z delom je bil povsem zadovoljen in ga je, dokler je bil zdrav, z veseljem opravljal. Predno se je poslovil, je Anton še povedal, da je najbolj zadovoljen z novim stanovanjem, ki mu ga je dodelilo podjetje. Vsa leta po odhodu z doma je živel v težkih stanovanjskih razmerah. Kolektivu se za razumevanje najlepše zahvaljuje! Antonu Polajnarju želimo čimprejšnje okrevanje in še veliko srečnih let v krogu njegove družine. Ali ie to potrebno Vsakdo si bo mislil, kaj naj bi predstavljala prikazana fotografija. To verjamem vsem tistim, ki ne delajo v obratu I. Gasilci se trudijo, da bi bilo v podjetju čim manj ognja in tako obvarovali naše imetje. Ozko z njimi pa sodelujejo tudi električarji. Vso napeljavo delajo tako, da je kar najbolj varita delo z električnimi instrumenti in elektromotorji. Tak prizor, kot ga kaže fotografija, vidite lahko vsak dan v obratu I. Da bi transportni delavci zaščitili sebe in da gumiranega blaga ne kvarijo, postavijo velike role kar pokonici ob električne skrinje, ki so polne varovalk za brizganje, klinasta jermena velo-pnevmatiko in diagonalni stroj. Kaj bi bilo, če bi nujno potrebo- vali blago, ki je postavljeno čisto zadaj? Nič hudega ne bi bilo, saj bi delavci diagonalnega stroja morali preložiti vse in tako bi prišli do cilja. Če pa pregori varovalka? Nič hudega |za to. Naši električarji bi morali telovaditi, da bi prišli do njih. Kako pri tem trpi kvaliteta, si lahko mislite, kako se pozna, če stopa po blagu in gumiranem •kordu človek, težak 70 kilogramov. Pač na napakah se učimo. Vendar kaže, da se naučimo bolj malo. Res je, da ni prostora. Vendar se da z dobro voljo vse rešiti. in katerim bi moralo vodstvo sindikata posvečati več pozornosti. V takih primerih bi morali poiskati drugo pot za reševanje posameznih vprašanj, kajti sindikalni pododbor ne more samostojno reševati. Proizvodni rezultati, ki smo jih dosegli med tem časom, lahko rečemo, da niso v celoti zadovoljivi. Prepričani smo, da bi bil proizvodni učinek še boljši, če bi bili urejeni ostali pogoji, ki bi zagotovili večjo učinkovitost in kvaliteto. Predvsem je treba urediti vprašanje tehničnih norm, da bo res vsakdo plačan po svojem vloženem delu. Pogosto se zgodi, da delavec v prvem mesecu več naredi, kot v drugem, a vendar zasluži manj. Organizacija dela v naši ekonomski enoti ni najbolje urejena. Delovni čas in naši stroji še vedno niso najbolj racionalno izkoriščeni. Vzrokov za to je več — od pomanjkanja materiala, prostora, jeder do organizacijskih pomanjkljivosti. Statut delovne organizacije ni vzbudil posebne pozornosti pri naših članih. To se odraža tudi pri samem, uveljavljanju njegovih določil, ker do danes ni bistvenih sprememb, kljub temu, da smo statut že zdavnaj sprejeli. Na tem področju smo naredili zares premalo. Posebno nalogo je imel naš sindikalni pododbor pri volitvah v zakon o volitvah je prinesel precej sprememb. Naša naloga je te spremembe uporabljati in s tem zagotoviti boljši način gospodarjenja in upravljanja. Todh žal, vsega tega nismo upoštevali. Takrat, ko bi morale vse družbene organizacije sprejeti najboljšo metodo dela in izvoliti najboljši kader v samoupravne organe, smo vsi odpovedali. SINDIKALNI PODODBOR TEHNIČNI IZDELKI Poskusne velo-ogrevne cevi iz butila . . . Ker smo v obdobju pomanjkanja kavčuka, je razvojni laboratorij pričel s pospešenim delom pri izdelavi butiilnih ve-loogrevnih cevi. Do sedaj smo uporabljali le-te iz naravnega kavčuika. Bile pa so kvalitetno slabše od sedani(jih iz butilnega kavčuka, ki jih imamo v poizkusni uporabi. V oddelku velopnevmatike porabimo 1500 do 1800 kg velo-ogrevnih cevi mesečno. Ker so kvalitetno slabše, vzdržijo v najboljšem primeru stokratno menjavo. Zaradi tega se ni potrebno čuditi, če je poraba tako velika. Kadar so bili veloplašči majhni zaradi prevelikega .krčenja protektorja, vulkanizer ni mogel pravilno bombirati velo-plašče, pa so bili slabše kvalitete. Z uvedbo butilnih cevi bodo vse te težkoče odpadle. Velo-ogrevne Cevi so v poizkusni proizvodnji vzdržale 700 do 800 pek. To je lep uspeh, saj veliko pripomore k njihovi manjši porabi. S tem bomo prihranili okrog 1000 kg naravnega kavčuka in to količirjo lahko porabili tam, kjer je nujno potreben in ga ne moremo z ničemer nadomestiti. Glavna lastnost cevi iz butila je, da so cenejše kot tiste iz niaravnega kavčuka. PNEVMATIKARNA I Novembrski plan smo uspeli prekoračiti za 0,24 0 0 Kljub težavam smo novembrska plan dosegli. Prekoračili smo sicer le za 0,24%, a je to kljub temu uspeh, če upoštevamo, da smo imeli 24 ur izpadov zaradi pomanjkanja saj. Ta izpad smo nadoknadili v preostalih dnevih. Novembrski izvršitvi plana je misliti na to, da bi dobili vsaj najmanj pripomogel oddelek m o- enega rezervnega vulkanizerja, ki ped zračnice. Ta je obstal bi vskočil v slučaju kakšnega bona polovici svojih obveznosti. Z vpeljavo višjega parnega tlaka so se pričele porajati napake za napako, tako da smo morali proizvodnjo ustaviti. Vprašanje je, kdo bo kril ves ta izpad, kajti zave- in tudi zad^e obveznosti so pred . . , „ v nami. Od decembra zavist, ah dati se moramo, da v tem sluca- , , bomo dosegli letni plan ali ne. Za- ju niso krivi ne delavci na delov- , __ „„ ,, vedati se moramo, da smo presti tezenskega izostanka. Toda pri sedanjem pomanjkanju delavcev na to zaenkrat še ne moremo misliti. Sedaj smo v zadnjem mesecu nem mestu kakor tudi ne vodstvo ekonomske enote! na 42-umi delovni teden samo s tem, da izkoristimo notranje re- Z uvedbo novega sintetičnega zerve, temveč tudi s tem, da se kavčuka so se pričele pojavljati v spremeni tehnološke predpise, ki veliko večjem številu napake v so še vedno enaki tistim, ki so ve-oddelku avtoplašči. Največ ijali pred enim letom, krivde je odpadlo na nevtralne napake. Tudi to je slabo za ekonomsko enoto, saj smo nagrajeni le za kvalitetne avtoplašče. V oddelku avtopiaščev občutno primanjkuje konf ekcioner j e v, zato gredo sveži plašči v vulkanizacijo. MIHAEL CUHALEV Bil sem na letni mladinski konferenci v tovarni „ TigarM Pirot tete pri osebnih napakah delavcev. r___ . ___________J„. Kot član mladinskega komiteja ji, gradbinci itd. Pri njih je to To dvigne odstotek slabe kvali- v naši tovarni sem obiskal 1. no- najširša manifestacija in hkrati vembra redno letno konferenco nekak praznik panoge. Ah m nuj-mladine tovarne »Tigar« v Pirotu. 11 ° to organizirati tudi v guimar-Zbrala se je skoraj vsa gumarska ski panogi? Količinsko smo tudi v oddelku industrija, saj so bili prisotni de- Upam, da se bomo v prihod-velop. račnice pod planom, lagati iz »Risa«, »Vulkana«, »Re- j1 jem letu res temeljito pripravili in to po zaslugi slabih zmesi, korda« »Save« in seveda tudi do- tn izvedli srečanje v najširšem Kavčuk, «>. —h. . kv,- „,C=g, »Tigra,. V glavnem je »e- *•««£ SRSS^SS Pregledovanju narejenih izdelkov posvečamo vse večjo pozornost, ker brez kvalitete ni uspeha MEHANIČNA DELAVNICA tekal t;P0E,OT?L° ne organizacije bodo morale litetno močno razlikuje in o tež koča brizganje. Napake se pojav- zbližati in čim bolj sodelovati. četo sodelovaDje še ipopestriti ^ Ijajo pri končnem izdelku. Dnev- S tovarišem iz »Risa« sva tokna- paziti, da bo potekalo v duhu no smo imeli okrog 200 zracnic, čila ze začeto sodelovanje med današnjega razvoj a. Naša komi-na katerih so se pojavile bule. »Savo« in »Rišem«. Za to so se sija za šport in rekreacijo pa naj, Te smo morali zaradi tega zrezati zel° zanimala tudi ostala podjet- sedaj ko je mrtva sezona, poza kuponske obročke V tem pri- -ia' Posebno še Rakovica. Na sami pravi vse potrebno. Naj bo naš meni je tudi škoda vloženega konferenci je padel predlog pred- kolektiv še naprej za vzor vsem dela konfekcionerk, saj so tudi stavmkov »Vulkana«, da bi sode- ostalim in ne dajmo se prehite-one plačane le za dobre zračnice. tovali na kulturnem in šport- tb 'mogoče marstkate- Na kakčno^izbo.JSaaje pri zmeseh SSjT&.S.ttiSiS? TONI HOKVAT šen način imamo pri nas že za- ________________________ stavljen, že v letošnjem letu je •naša komisija za šport in rekreacijo razmišljala o nekakšnih Mnu nacElcUl anarat športno-kulturnih igrah gumar- ™“w J|(19Ilsni Cl|lQi pa zaenkrat še ne moremo misliti, ker primanjkuje kavčuka. Pomagamo si tako, da brizgamo ne koliko težje tračnice. PREMAZOVALNICA Pri veloplaščih smo pod Sportno-kulturmh igrah gumar-planom po kosih, dočim smo ko- jev- Upam, da bomo to v nasled- ZayUlaVIJd VerllOSl ličinski plam dosegli. Pozna se, :: ie;1 * letu izvedli, saj so bili vsi , da emr, mvšli od drar. nKiocr na delegati in domačini pripravljeni Koko koristna je^ pozarno-var- čm=. ki «„ nekoliko .težje In* pri a«!«1™«- Predlagali so Se, da bi “‘“tto rided mA 7.» veloplagčih ž, neko- ~ ^ ® “» — Takle gasilski aparat za hitro hko P°zna na tezi. Da msmo do- dogovoru izmenično prirejali taka Pod,et,a ne moremo zamis- ukrepanje so dobili sodelavci se£li količinskega plana je vzrok srečanja v drugih .podjetjih. Za- !i'' gasilcev^ kajti povsod je ekonomske enote premaz o- v porastu bolezni, rezervnih de- gotavljali so tudi števUčno ude- nfYflrnost za P°Žar- Po ekonom- vainica — tam je namreč de- lavcev pa nimamo. Zato so apa- ležbo. s kih enotah /e polno bencina, lo tak°’ da možnost za požar rati za vulkanizacijo velikokrat Tako sodelovanje je res potreb- brucih ^boU11 al^manf^npvnrmi prajzni in izpadi jasni. Treba bo no. Taka srečanja imajo železar- vnetljivih snovi ni izključena V oktobru Se bilo spet precef obratnih nezgod Predvsem hitri ukrepi proti požaru so potrebni v ekonomski ... enoti premazovalnice. Tam je Kakor v septembru tako je bilo. tudi v oktobru nadpovprečno število S silo je roko izvlekel, pri tem pa ozračje napolnjeno z bencinskimi nezgod. Le zakaj ? Mogoče bi bil že ustrezen odgovor, če rečem, da mu je palec že stisnilo. Boi oval hlapi in je možnost za izbruh število nesreč raste vzporedno s povečanjem produktivnosti, saj so je 8 dni. Vzrok — prehiter tem- požara največja. Novinec se za-nekatere jasen dokaz, da so nastale zaradi prevelikega tempa pri po. čudi pipam, iz katerih ne teče delu. Se bolj žalostna ugotovitev vzrokov za nezgode pri delu pa so . , . voda, ampak bencin. Delavci de- neurejena delovna mesta ali neustrezna ročntt orodja. Z malo več ® ,s- a 12 premazovalnice je s laj0 z venkimi količinami lahko-skrbmi za našega delovnega človeka bi se ta vzrok kaj lahko zmanj- sodelavcem vzel iz stojala v ovoj- vnetijivih tekočin. Ozračje se pot-šal, če že ne popolnoma odstranil, saj nam naši delavci stalno sporo- afm bo!a®u navlto gumirano m- z bencinskimi hlapi tudi pri čajo o pomanjkljivem orodju in o neurejenih delovnih mestih, vendar , ™ se. Je za . Y za premazovanju, kajti absorber ne nalete njihova opozorila prepogosto na gluha ušesa. hrbtom stoječo mizo. Ko je lovil p0tegne vsefr hlapov. ravnotežje, mu je dvignjeni svitek omahnil iz rok in ga udaril na Da bi se ekonomska enota kar So problemi, toda o vseh ne moremo pisati. . . Verjetno se bo marsikdo začudil, ko bo videl fotografijo iz mehanične delavnice. No, saj so sodelavci iz mehanične delavnice tudi člani kolektiva. Veste, včasih pozabimo nanje. Že iz vseh ekonomskih enot »mo objavili kak zanimiv članek ali fotografijo. Iz mehaničnih delavnic pa ne. Kakor koli nas zanese v mehanično delavnico, lahko vidite, da tudi tam pomagajo in popravljajo strojni park. No, ko sem se mudil v mehanični delavnici obrata II, sem se pogovarjal z nekaterimi delavci. Zvedel sem najrazličnejša mnenja o tem, zakaj ne pišejo v naše glasilo. Eni so zatrjevali, da nimajo časa, saj komaj čakamo, da je konec dela in se malo odpočijemo za varno in dobro delo drugi dan. Drugi zopet pravijo, da nimajo kaj pisati. Bolj smo verjeli prvim kot drugim. Ni ekonomske enote, ki ne bi imela problemov. Prav gotovo jih imajo tudi oni. Takoj so mi ugovarjali: »So tudi problemi, samo o vseh ne moremo pisati. Saj veste, da interne stvari lahko oziroma bi morali reševati sami sproti v ekonomski enoti. Prav gotovo ni potrebno, da vsi vedo kaj imamo ...!« Upajmo, da se bodo tudi iz teh ekonomskih enot oglašali večkrat v našem glasilu in tako povedali vsem članom kolektiva, kaj delajo, kake težave imajo in kaj si želijo! _ Zavedati se moramo, da pove- prislonil k zidu. Kladivo se je Čanje števila nezgod in zaradi te- prevrnilo in ga udarilo na palec prsni koF Boloval °“ie Tf “dnT naibolj zavarovala pred takimi ga poveča vanje števila izgubljenih desne noge. Vzrok — n ep rev id- Vzrok — natrpano delovno mesto nevšečnostmi, so dobili nov gasil- , . „ , . „ . . delovnih dni oziroma naraščanje nos-t! K 1 p delovno mesto. apara^ ki ga vidite na ^oto_ Senj e. Tako je možno gasiti v dve števila delovnih invalidov ni , .. . © R. J. iz pnevmatikame II je grafiji Je 'na dveh kolesih in ga s,neri tz dveh strani eno ža- uspeh zan^vniMektiv Poleg >e Poljubno premikati. Na rišče. Rokovanje z aparatom je produktivnosti moramo misliti ^TOvemu^transportnemu1 ^raku Av?°Plašč se je držal kalupovega enostavnem ogrodju sta dva apa- preprosto in je hitro pripravljen na varno delo človeka in izbolj- ovemu transportnemu traku pokrova. Podložil je desko, da bi rata polnjena s sredstvom za za- za gašenie Sevanje njegovih delovnih pogo- »brezovatt preširoko gumeno ob- odtrgal avtoplašč Jiz ipokrova. Ko P 7 sreastvom za ga za gašenje. jev. S tem bomo dosegli, da sc P,OSCOa Z -roko je pritiskal ga je malenkostno stresel, se je----------------------------delavci v enoti poznajo bo delavec pri delu počutil var- vl^laJocl trak na mizo. Pri ^tem obešeni kalup snel z verige in . . njegovo delovanje, saj mora prav neje, dvignil se bo delovni polet mu; J.e Prst zanes^ me, vrteči se delavca udaril na palec desne odrejeno mesto, se je pokrov za- vsakdo znati rokovati z vsemi gabi razumljivo, da se bo s tem noz m |tyainsiportm trak, da si je roke. Vzrolk — uporaba neustrez- ra,di premikanja sam pravilno silskimi aparati, ki so v ekonom- dvignila njegova in kolektivna P°reza 'kazalec desne roke. Bo- nega orodja. ulegel in pri tem delavcu stisnil sjci enoti prodUkitivnost. J"e l!l dni. Vzrok — nepre- _ prst leve roke. Vzrok — hitrica Ne smemo se zadovoljevati z vidnost! • B. J. iz pnevmatika-me I je pri delu in neprevidnost. Aparat je postavljen na vidnem KkT“'d8iio bnS ijSj prt . V ?' •“ “O'11” • tf- “ pmrmtlkarm, II J= mestu, pokrit s potMmlom, ia let alt mesecev. Odgovor je jasen. , . , , ... .. ,a napravo uprt s celim telesom, » • lVi ir.r„mavn;i Vsak trenutek in kjerkoli se lah- pezal J® kaluP' kl Je bl1 f ™im- Je padel na vrteči boben, ki ga je S vSfF B^v^I [^3 Hrt ko zgodi nezgoda, za katero smo Prevrml ea J« m se u'dari1 na vrf1 Pod stroj. Dobil je udarec v”a= _ ddovni orostor' odgovorni peto desne noge. Boloval je 13 dni. v levo koleno. Vzrok — neustrez- ' ok natrpan delovna prostor. Pa poglejmo nezgode pri delu _ „ T . TT no orodje. # Ž. I. iz mehanične delavnice V |h. v naC' 'issrsrs • f ■« vmmrtHm U je • B. S. iz gradbene skupine je valjcmk. Na enem koncu sta va- vlagal surove ogrevne duše v vul- stopy jn si pri tem n0g<) s pnevmatičnim odkopnim kladi- Ija zgrabila ploščo, na drugem kanizacijski kalup. S sodelavcem Vzrok — neravna in neposprav- vom vrtal v betonski zid. Hotel koncu pa plošča delavčevo desno sta kalup premalo ali preslabo Ijena tla. se je malo odpočiti in kladivo roko in jo potegnila proti žrelu, zaprla. Ko sta kalup prenesla na RUDI NADIŽAVEC Pa še mala nagradna križanka Danes objavljamo nagradno križanko, za katero razpisujemo naslednje denarne nagrade: 1. — 5.000 dinarjev, 2. — 3.000 dinarjev in tri po 1.000 dinarjev. Pravilne rešitve je treba oddati najkasneje do sobote, 9. januarja v uredništvu našega lista ali pri dežurnih vratarjih. Pri reševanju vam želimo veliko razvedrila, pri žrebanju nagrad pa tudi nekaj sreče! VODORAVNO: 1. zelo zdrav in vsestran šport, 9. borilni šport, ki zahteva tudi precej telesne moči, 10. daljša pesnitev, 12. doktor, zdravnik, 13. šahu podobna igra, 14. del obraza, 16. stkupina koralnih otokov, povezanih v loku ali v krogu, 18. vladujoči sloj stare indijanske države na področju današnjega Peruja, 20. vzklik »naprej« (tujka), 21. teža posode (množ.), 23. kratica za »italijanski«, 25. ples, 26. ocena, razredba, 29. dolžinfeka mera (palec), 30. socialistična republika Slovenija, 32. fronta svobodne Irske, 33. ovira, zapora, 34. dva enaka samoglasnika, 35. italijanska reka, 36. avtomobilska oznaka za nekdanji okraj Gorica, 37. zimskošportni rekvizit, 39. redne športne vaje. NAVPIČNO: 1. točke, 3. začetek abecede, 4. telovadna skupina, 5. glavno mesto Gane, 6. narodna stranka, 8. naramnik, 11. most (ital.), 13. zadetki pri nogometu, 15. šahovske figure, 17. kazalni zaimek, 19. zimskošportni turistični kraj v Švici, 22. tuje žensko ime, 24. veslač, ki sam vesla regatni čoln, 27. LNSI, 28. geometrijski lik, prostor za metanje diska, . fciekdanja aivtomobilska oznaka za Slovenijo, 31. atletske discipline, 33. denarni nadomestki, 35. »gospod« po češko, 37. kemični simbol za selen, 38. veznik. 1 2 5 k 5 6 8 • 9 * 40 ti 12 • 15 k 15 e 16 17 » H • 2o 21 22 • 25 v* • 25 e 26 27 • 28 r 29 • 5o 51 52 • 55 Ik • 55 e 56 • 57 56 e 59 Ob letnem občnem zboru taborniške organizacije Pred nedavnim so se sestali v predavalnici obrata I naši taborniki, organizirali posamezne akcije Udeležba ni bila zadovoljiva, saj je prisostvovalo le 20 članov. Namen skupaj z njimi itd. sestanka je bil, da bi se pogovorili o nekaterih novih metodah dela V bodoče bomo morali posve-in o pripravah na občni zbor tabornikov. čati več skrbi izobraževanju čla- V razpravi se je pokazalo, da precej tudi takih, ki za nedelav- n?v ™ strokovnemu uspoeablja-dosedanja vsebina in način dela nost nimajo nobenega vzroka, ,v okviru organizacije. Med ne odgovarjata. Precej pomanj- Vzrokov je več. Le-ti se odražajo “ruiSi,m so na sestanku sprejeli kljivosti je tudi v sami organiza- kot posledica podedovane neorga- .sklep, da bo občni zbor taci j ski strukturi. Nedisciplina, ne- niziranosti in nepravilnega odno- Dornikov v petek, 25. decembra odgovornost, samovolja, -neorga- sa vodstva organizacije do član- d*3 19-uri v predavalnici obrata I. niziranost in nedoslednost večine stva. Vse -to je stvar preteklosti. , _občnem zboru se bodo do- članov taborniške organizacije so Zato se ne smemo ozirati na končno pogovorili o nadaljnjem glavni vzroki za nedelavnost nje- nekdanje delo, temveč moramo i?e u 111 programu za prihodnje IME IN PRIIMEK: TOČEN NASLOV: n ih članov. Že samo število vpi- sedaj samostojno prijeti in si san ih članov v taborniško orga- sami ustvariti pogoje za učirako-nizacijo, ki se giblje okrog sto in vitejše delo. Starejši taborniki -ne leto. Pozivamo vse tabornike, da se polnoštevilno udeležijo zbora svo- le okrog deset aktivnih potrjuje bi smeli kar tako zapustiti or- Je organizacije m s svojimi pred to trditev. Strinjam se, da so ganizacije, saj so prav oni tisti, ’ ‘ ~ ' ™ nekateri -taborniki preobremenje- ki bi morali učiti -mlajšo genera-ni z drugim delom, vendar pa je ci;-o. V -naši tovarni je vendarle precejšnje število mladih članov Novoletna slikovna križanka v zimsko kopališče Poleg male nagradne križanke smo pripravili za novoletno šte- svdJ prosti čas. Zato jim je treba poiskati ustrezno razvedrilo. In logi pripomorejo k boljši pripravi delovnega programa. MIODRAG MILIVOJE VIČ Zakai ne prihajate vilko še tradicionalno slikovno križanko. No, ta vam ne bo delala Puisican ustrezno razvedrilo, in vi^?v 'h^-eri ran hi neoremostliivih nreslavic kot noslednia. sai smo in dodobra n ra- zakaJ ne bi bila ena izmed reši- _______ „ ____, , . . nepremostljivih preglavic kot poslednja, saj smo jo dodobra pregledali, predno je šla v tisk. Vljudno pa vas prosimo, daje čitljivo tev prav vključitev v taborniško izpišete in oddaste najkasneje v soboto, 9. januarja v uredništvu organizacijo, saj je ta med naj- vsak petek popoldne med 17. in 19. uro za naš kolektiv. Ugotav- ^ .l^taT pri ’ Za S nirSe^a ,7^^ smo pripravili naslednje nagrade: 1 nagrada — 8.000 dinarjev, kl vključuje vse od cicibanov do miniima.na — 100 dinariev za dve 2. nagrada — 5.000 dinarjev, 3. nagrada — 3.000 dinarjev ter 4. starejših članov. Skozi) njeno delo ur,., in 5. nagrada — 1.000 dinarjev. se izoblikuje dokončen profil priložnost bi lahko izkoriščali posameznika — člana, ki je od- *vXY»v.-',q" v Da ne bo po nepotrebnem ne- ali celo pozabite vpisati odgovar- visen od načina in vsebine deW • . 11 c , 1 , .Kllva,, Kl nl" godovanja, opozarjamo vse rese- jajoči odgovor ali črko. Pri zad- olL bi m7le turoTtale on Z ■S\S° V valce, da se lahko potegujejo za njem žrebanju smo bili priče, ko ganizacije v podjetju (sindikat, he s t'”|0 vodo^ Ui oraha^el^^ie razpisane nagrade le člani naše- bi lahko prejel eden izmed re- mladina itd.) posvetiti več pozor- že vrač™ t v2nntr i 7' ga kolektiva, njihovi ožji svojci, sevalcev prvo nagrado 5000 dinar- nosti. Ena izmed aktualnih nalog pa Je 7PTava^e v Su^Zato upokojenci, učenci poklicne gu- UREDNIŠTVO marske šole ter nekdanji sodelavci, ki sedaj služijo kadrovski rok! IME IN PRIIMEK: Tako, sedaj pa le na delo. Skrbno pazite, da se kje ne zmotite TOČEN NASLOV: boljše delo tabornikov. Glede na pridite, ki bi se radi naučili pla-dosedanje pomanjkljivosti in -po- vanja ali izpopolnili v tej vrlini, m-anjkanje prostorov so se odl-o- Pridobili smo izkuešnega plavalcih, da bi -navezali tesnejše stike nega trenerja, ki je vsak petek z ostalimi kranjskimi taborniki, popoldne nja voljo za naše kopalki imajo boljše pogoje za -delo. V ce, jih uči prvih zavesljajev ter njihovih prostorih bi se sestajali, posameznih plavalnih slogov! V-1 ie ctesertRAJA *l ri kEKl 5S/Ž 1----------- f A I** //4$Zr 06UIK0VC0. O NePOAOilH Irevrj/K LUŽA pnčtK '<#. ČRKA GZ JVAV />/**XtcA r/tosrtro. čakanjc JO / TISTO (SIAQ / Ž/vAL S ST' MOŠAM/ OTA. AU6t. OtLU 1*C6£< Avronoe lov. j>ar/. i~ //"ff (M/kA 'jfiA W)fLA¥KA VOAA.AMA rf T*T i.ČK*. (r&CfAP) 1. (RKA z*ok Pen# AL/ GOO*- MOtiAlEN h(/H<,