Stfcìv 67.
Bftr*£siina Usta: =
Osto krto . . K IO-— ital leta	. . „ 5*—
Sehrt leta . „ „	2*50
M&sečao . . „ 1*— lama] Avstrije: == Celo leto . . K 15*—
tasfflncate Številke n W vinarjev. ::
Letnik VI.
Inserat! al! oznanUa
se računijo po 12 vinarjev od óredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih ve&fe :::	popust. ìu
„Straža“ izhaja ▼ pande lj ek in petek popoldne,
Rokopisi se ne vračal».
';>w*xi!*ivo ta nprsvnlStvo: Maribor Votaika altea S. = Telefon it. 113.
ieodvli««! političen list za slovensko ljudstvo.
.womb®
Z uredništvom se more govorüJS vsak dan od 11.—12. ure
Cesar obiskuje ranjence.
Borba pri Parizu se nadaljuje. — Francozi prej napadali, sedaj se le branijo — Prodiranje Nemcev napreduje, četudi polagoma. — Nove zmage generala Hindenburga — Spopad med Avstrijci in Rusi pri Sieniawi. — Sicer še mir v Galiciji. — Avstrijske čete prodirajo v Srbijo. — Generalni štab zavrača obrekovalce.
Cesar Franc Jožef obiskal ranjence.
Dunaj, dne 19. septembra.
Cesar se je danes peljal iza Senbruna v palačo v Augartnu, kjer je napravljena rezervna bolnišnica Rudečega križa, da bi obiskal ranjence. Pred glavnim vhodom v palačo so pričakovali cesarja: nadvoj-vodinji Marija Jožefa in Cita, nadvojvoda Maks in zdravniki, kateri so cesarja pri vhodu pozdravili.
Velika ljudska množica, katera, se je kljub deževnemu vremenu zbrala ob potu, kjer se je cesar vozil, je vladarja viharno in veselo pozdravljala. Cesar se je mudil čez eno uro v bolnišnici. Skoro za vsakega ranjenca je imel prijazno besedo. Povpraševal je ranjene vojake, kje je bil kateri ranjen, kaka je rana itd,, Ko se je casar vračal iz bolnišnice, ga je ljudstvo na ulici zopet veselo pozdravljalo.
Proti lažnjivim poročilom«
-	-	1 \ Dunaj, 19. septembra.
Uradno razglaša avstrijski generalni’ štab: .Nekateri 'izvjenavstrijski časniki trdijo, da se nek'a-re naše čete, ki so sestavljene Iz vojakov te ali druge narodnosti, v boju niso borile tako, kot Di se morale. Nek list, ki vedno širi 1 a'ž n j i v e vesti, celo poroča, da so se češki polki spuntai}!. Vsa ta poročila so popolnoma iz trte i z Vi it a. Vsi narodi naše države so se, kakor z ah t dva 1 vojaška prisega, j unaško borili proti vsem našim sovražnikom. Vojaki vseh narodov se v boju navdušujejo in tekmujejo, kdo izmed njih bi se boril bolj junaško, bolj navdušeno. Naj si bo na gališkem bojišču, ali v boju proti Srbom in Črnogorcem, povsod se borijo Jugoslovani, Cehi, , JPoljaki, Slovaki, Rusini, Nemci, Italijani, Madžari in Rumimi zvesto in stojijo n e o m a h 1 j i v o na straini našega najvišjega vojaškega poveljnika ter se zavedajo, kako važne zadeve naše domovine da branijo. Dosedanji boji pričajo, da se naše vojaštvo brez razlike narodnosti bori z občudovanja vrednim junaštvom proti nevarnemu in po številu mnogo močnejšemu sovražniku. Talco se je n. pr. boril na g^liškem bojišču (pri Lvovu) pešpolk št, 97, kateri je sestavljen iz parnih S i o v e n, c e v, H r jv a t o v in Italijanov, izredno vrlo in vstrajno in tudi vzdržal v najhujšem boju ter vstrajal, če tudi so bile izgube izredno velike.
Omenimo še, da je (j h g o s 1 o v a n s k i) pešpolk št, 79, ki je sestavljien iz vrlih Oftočancev, junaško kljuboval v težkih bojih ob Drini sovražni sili. Neresnična so poročila, ki prajvijo, da je imel ta, polk izredno velike izgube. Tako n. pr. pripovedujejo Srbi, da je imel ta polk 3000 mrtvih. V istini pa znaša Število mrtvih, ranjenih in pogrešanih tega polka samo 1424 mož. Tako so tud! popolnoma iz-
mišljena in lažnjiva ruska poročila, ki pravijo, da so Rusi v bojih pri Lvovu ujeli 70.000 avstrorogrških vojakov. Taka očividno lažnjiva in hudobna poročila niti niso vredna, da se jih popravlja.
Maribor, 19. septembra.
Bitka pred Parizom še vedno ni odločena. To da poroča se, da je francoska ofenziva že ustavljena. Že to pomeni velik uspeh, ki je pred vsem moralič-nega značaja. Najnovejše zasebne vesti pa kažejo, da se bo moraličnemu uspehu nemških armad pridružila tudi taktična zmaga, Ali bo mogoče s to taK-tieno zmago že tudi odločiti usodo cele nemško-iran-coske vojne, o tem si vojaški krogi še ne morejo biti popolnoma na jasnem, dokler ne poznajo končnih uspehov sedanje bitke. Končna odločitev je odvisna od uejstva, ali se nemškim vojskovodjem posreči prodreti francosko-angieško fronto, oziroma onemogočiti redno frontalno umikanje francosko-angleških armad ali ne. Jasno je, da je ta naloga naravnost velikanska in silno težavna. Navzlic temu se sme s to možnostjo računati. V tem slučaju bi bila sedanja bitka pač zadnji veliki boj, ki se bije na Francoskem. — Zadnja, nemška uradna poročila kažejo, da se odločitev, že bliža in da se dogodki za nemško armado povsem ugodno razvijajo.
Srečen izid gigantske borbe pred Parizom za Nemce bo tudi za Avstrijo velikanskega pomena. Mnogo nemških čet bo poltem prostih, da se postavijo v fronto proti Rusom ter odbremenijo nas, proti kar terim se je dosedaj obračal ves ruski naval. Pozabiti pa tudi ne smemo, da bo v istem trenotku, ko zmagajo Nemci pred Parizom, tudi; zadržanje nevtralnih držaiv postalo hipoma nam prijaznejše.
Francozi ne napadajo vec.
Berolin, 19. septembra.
Nemški veliki vojni stan uradno razglaša: Položaj nav francoskem bojišču je splošno nespremenjen.
Načeli bojni č r) t i se morajo francoske čete braniti.
Ker so Fr ancozi močno, deloma v več vrstah z a p o )r e dj o m a utrjeni, n a? -j padanje in prodiranje le počasi napreduje.
Priprave, da se napadejo utrdbe3 ki zapirajo prodiranje južno od Verduna, so gotove.
V Alzaciji stojijo naše čete ob meji tesno ob francoskih četah.
Bitka še ni odločena«
Berolin, 18, septembra,
TVolffov urad poroča iz velikega glavnega sta-
na z dne 17. septembra zvečer: V bitki med rekama Oise in Maas končna odločitev še vedno ni padla, a gotovi znaki pa kažejo, da popušča sovražnikova odporna sila. Z veliko bravuro podvzet francoski poizkus, predreti Okrajno desno nemško krilo, se je končno popolnoma ponesrečil. Sredina nemške armade pridobiva počasi, pa sigurno na tleh. Na desnem bregu reke Maas so poskusili Francozi izpad iz Verduna, bili pa so z lahkoto zavrnjeni.
Nemško prodiranje proti Parizu napreduje. ,
Berolin, 18, septembra.
Kakor poroča roterdamski list „Nieuwe Courant“, nemško napadalno prodiranje ob reki Marne močno napreduje. — List jTemps“1 piše, da je bojna črta nemške armadje tesno sklenjena, brez vsake vrzeli ter je njena razvrstitev naravnost zelo sijajna-— List .„Matin“ napoveduje novo ojačenje francoske armade iz Pariza,
Novi uspehi nemške armade.
Berolin, 18, septembra.
(Uradno.) Wolifov časnikarski urad< poroča:. Glavni nemški vojni stan naznanja danes dopoldne, da so nemške čete včeraj (dne 17, septembra) južno od mesta Noyon v odločilnem boju porazile 13. in 4. francoski vojni kor. Nemci so zajeli mnogo* topov. — Sovrlajžni napadi na razne naše postojanke na bojni črti so bili krvavo odbiti.
Istotako je bilo tudi prodiranje francoskih alpskih lovcev na grebenu Vogezovi blizu doline Breusch popolnoma 1 odbito. Pri zavzetju mesta Chateau-Bri-mont pri Reimsu so Nemci ujeli 2500 Francozov. — Tudi na odprtem bojišču ; je nemška armada ujela mnogo Francozov in zaplenila zelo veliko število topov.
• *
•
Iz tega poročila se razvidi, da se nemška bojna črta ne nahaja med Parizom in Verdunom, kakor se je dosedaj splošno mislilo in pisalo, ampak med Noyonom in Chalonom. Francozi so vse upanje stavili na to, da se jim bo posrečilo dobiti Nemce med trdnjavi Pariz in Verdun, kjer jih Nemci ne bi mogli obkoliti. Toda zdi se, da so Nemci na spreten način dobili Francoze v past. Desno nemško krilo je bilo namenonja najslabše in se je vsled tega, za Francoze naravno verojetno, polagoma umikalo, in Francozi, ki so mislili, da se jim smeji zmaga, so pritiskali za njimi Tako je šlo do Noyona, kjer so se Nemci ustavili in vrgli z vso silo na Francoze. Kakor pravi zgornje poročilo, z velikim uspehom, — Ob enem so Nemci dobili Francoze v ono bojno črto, k'atero so Nemci hoteti imeti.
Ta nova bojna Črta je tudi za Nemce mnogo ugodnejša, 'da, z vso vojno silo, ako jim bo zmaga, objamejo svoj cilj, Pariz.
Za Nemce celo ugodno.
Dunaj, 18. septembra.
Zasebna poročila, ki so jih dobile dunajske merodajne osebe vnaprej za lastno informacijo, slikajo položaj Nemcev na bojišču ob Marni zelo ugodno, V splošnem se nemškim četam dobro godi. — Francoska poročila o tej bitki postajajo z vsako uro bolj malodušna.,
Štiridnevna bitka pri Soissonsu.
Berolin, dne 18. septembra.
(Uradno.) Poročevalci Opisujejo hude boje, ki so se vršili pri Soissonsu. Bitka, ki se je bilia ob reki, v gozdovih in na hribih, je trajala štiri dni. Radi deževja je reka Aisne tako zelo narasla, da fran-cosko-angleške čete niso mogle korakati v mesto, katero so Nemci hudo obstreljevali. Najgroznejše pa so bruhali topovi smrtonosne krogle na neki prostor, kjer so nameravale francoske čete napraviti most čez reko Aisne. Tukaj je vihral najljutejši boj, ki je zahteval velikanskih žrtev.
Velikanske izgube Francozov.
Berolin, 18. septembra.
Budimpeštlanskemu listu „Pester Lloyd“ se poroča iz Berolina: Pet francoskih armadnih oddelkov je severno-izhodno od Pariza odrezanih od obeh glavnih francoskih armad. Angleške in francoske čete so bile porinjene čez reko Marne.
Nemškb gardne čete so izvršile južno od Saint Quentina prave čudeže junajštva. Prva stotnija je zar plenila 32 francoskih topov. Število ranjenih in mrtvih Francozov je velikansko.
„Reuterjevo“ poročilo iz Ženeve o nemškem pen razu v Franciji je popolnoma neresnično. To poročilo je povzročilo v raznih nemških mestih mnogo vznemirjenja.
Tudi drugo „Reuterjevo“ poročilo, v katerem se je zatrjevalo, da so morali zapreti vsa uredništva v Monakovem iz strahu pred navalom ljudstva, je isto-tako popolnoma izmišljeno. V Monakovem vlada ravno tako mir, kakor v Berolinu in v drugih večjih mestih Nemčije. Vsa poročila nemškega generalnega štaba uživajo v vseh slojih prebivalstva Nemčije popolno in brezpogojno zaupanje.
Velikanske izgube Angležev.
London, dne 19. septembra.
Pariški list „ Temps“ pišet, da so imeli Angleži v zadnjih bojih z nemškimi četami ob desnem kriiu naravnost velikanske izgube. Izgubili so 15.000 mož, ki so bili deloma ubiti, deloma ranjeni, Angleži in Francozi sami priznavajo, da se vo^na sreča v velikanski bitki med Parizom in Verdunom nagiba v prilog Nemcem.
Rusija nezvesta zaveznica Franclje.
Dunaj(, dne 19. septembra.
Pariški list „Da Liberte“, ki je eden največjih in najuplivnejših francoskih listov, se bavi na uvodnem mestu o pogodbi med Francijo in Rusijo, katero sta naprtili Anglija in Rusija Franciji. List „La Li-berte“ je ono znano glasilo Francozov, ki je skoro mnogo desetletij zavzemalo stališče, da se Francija mora končno maščevati nad Nemčijo, Naravnost značilna so izvajanja v tem listu o pogodbi Francije z Rusijo, kot zaveznico Francije, ki se glase:
Da je imela Francija miroljubne namene, o tem nihče ne dvomi. Ko se je Francija kot miroljubna (!) država odločila za vojsko, je prav dobro poznala svojo vojaško moč in se je le v upanju, da bo njena zaveznica, Rusija, v polni meri izpolnila svojo zavezniško dolžnost, spustila v vojsko z Nemčijo.
•Toda Rusija se je vsaj začasno izognila svoji zavezniški dolžnosti, ker se je v prilog Srbiji z v s o silo vrgla na Avstrijo, namesto, da bi bila posvetila vso pozornost Nemčiji. Rusija je višje ocenjevala interese svojih narodnih bratov Srbov, nego interese Francije. Ako Rusija-v najbližnjem času ne izpolni svoje zavezniške dolžnosti, bi morala Francija smatrati, da je prelomila Rusija svojo zavezniško obljubo in dolžnost. Nedopusten greh je, da se je Francija pod uplivom Anglije spustila v takšno skupno nagodbo. S tem je francoska Vlada odvzela Franciji možnost, da se dostojno umakne, istočasno sta pa Anglija in Rusija namesto dejanj, dosedaj imeli za Francijo le obljube. Od samih obljub pa nima Francija ničesar in dejstva dokazujejo, da je bila dosedaj Francija navezana sama na-se, brez izdatne pomoči zaveznice Rusije.	.
Ruska pomoč za Francijo.
Kodanj, 16. septembra.
V Majmö-ju izhajajoči list „jSydsVendka Dag-blated“ piše: Vesti o prevažanju ruskih čet v Anglijo in Francijo se potrjujejo. Očividci iz Kodanja že pripovedujejo, da so videli dne 3. t. m. 22 železniških vozov, ki so bili napolnjeni z ruskim' vojaštvom. Tudi drugi očividci so videli več vojaških vlakov, ki so bili namenjeni za Francijo. Vojaštvo prevaža Rusija iz Arhangelskega v Belem morju na raznih ruskih in angleških parnikih, med katerimi se nahaja tudi parnik „.Mauretania.“
Nemško riisko bojišče.
Nemško prodiranje na Rusko.
Berolin, 18. septembra.
(Uradno.) Izhodna nemška armada prodira v rusko okrožje SuwaHi. Deli te (Hindenburgove) armade se bližajo ruski trdnjavi ösowice.
Hindenburg prodira,
Berolin, 19). septembra.
Uradno se poroča: Na izhodnem (nemško-rus-kem) bojišču so Nemci dne 17, t. m. premagali šetr-to finsko lovsko brigado pri Augostowu.
' Ko so nemške čete prodirale proti Ossowiecam, so po Kratkem boju zavzele Grajem» in Szczuczyn. (Vsa ta mesta ležijo v pokrajini Suwalki.
Novi ruski načrt.
Dunaj, dne 19, septembra.
Vse kaže, da bodo Rusi sedaj, ko so se jim njihovi načrti v Izhodni Prusiji ponesrečili» si skušali odpreti pot proti Berolinu skozi Prusko Slezijo, „Prodiranje proti Berolinu“ je obveznost, katero so prevzeli Rusi napram svojim francoskim zaveznikom. Prihajajo poročila, ki pravijo, da so se sedaj pomaknile močne ruske čete zahodno od Visle, v očividnem namenu, da vpadejo v Prusko Slezijo, Od nemške strani se je vse potrebno ukrenilo, da se nameravani ruski vpad v šlezijsko ozemlje čimpreje zavrne.
( Oklic Nemčije na Rusko-Poljskejn.
Nemški general pl. Morgen je izdal na prebivalstvo na Rusko-Poljskem sledeči oklic:
„prebivalstvo vladnih okrožij Lomza in Varšava! Ruska Narew-armada ìe uničena. Cez 100.000 mož in vsi poveljujoči generali 13. in 15. ruskega armadnega zbora so ujeti in zaplenjienih je nad 300 topov.
Ruska Wilna-armada pod) poveljem ' generala Rennenkampla se umika proti izhodu. V Galiciji pa prodirajo zmagonosno avstrijske armade. Francozi in Angleži so v Franciji poraženi in uničeni. Belgija je prišla pod nemško upravo. Prihajam k Vam s svojim armadnim zborom kot predstraža nemških armad in kot prijatelj. Vzdignite se in poženite v zvezi z menoj ruske barbare (divjake), ki Vas. tlačijo, iz Vaše lepe dežele, katera naj dobi nazaj versko in po-
litično prostost. To je volja mojega mogočnega m milostljivega cesarja. Moje čete so prejele ukaz, da morajo postopati z Vami kakor s prijatelji. Mi bomo plačali vse, kar nam boste dajali. Od Vas in od Vašega viteškega mišljenja pričakujemo, da nas bodete-sprejeli gostoljubno Kot Vaše zaveznike,!“
Ruske armade pri Vilni ni.
Berolin, dne 17, septembra.
Iz Rusije so poročali, da je pri Vilni zbranih 1 milijon ruskih vojakov, ki bodo vpadli v Izhodno* Prusko in korakali proti Berolinu* General Hindenburg je pa zvedel od ruskih ujetnikov, da te milijonske armade pri Vilni sploh ni, ker so vse ruske čete, ki so bile tam, celo carska garda, dobile povelje,, da se udeleže bojev ob Visli.
Osebnost Hindenburgova.
General pl. Hindenburg je velike, močne postave, orjaškega kretanja, ki vedno imponira. V govorjenju ne rabi mnogo besed, kar pa pove, je drat-goceno, ker je bilo duševno predelano, Kakor se telesno premaguje, gospoduje tudi čez svoje misli in besede. Komandanti so jahali radi k njemu, ne s. tistim manevarskim pogledom proti nebu in z bojazno-sLo v srcu, da so izročeni na milost in nemilost, A Hindenburg nobenemu ni vzel glave, todai njegove besede, izgovorjene v najglohočiem basu, je vsak vzel resno, jako resno. Med tovariši pa je Hindenburg vedno tovariš. Zna se tudi prisrčno, a skoifaj neslišno smejati, če mu oficirji poročaj o kaki sme-šno-žalostni situaciji kakega revčka.
Uspehi armade generala Hindenburg.
Budimpeštanski list „Pester Lloyd“ piše:
General pl. Hindenburg je svojo nalogo sijajno rešil. Od začetka vojske do sedaj ni zajahal nobenega konja, ker ima kamen v želodcu. Prva povelja je dajal med vožnjo od francoskega bojišča na Prusko. Ko je pa prišel na prusko bojišče, je izdajal iz sobe-povelja na armado,. Gibanje čet je pa zasledoval v avtomobilu, V vojaškem (strategičnem), oziru je imel general pl. Hindenburg najtežavnejšo nalogo, ker so bile ruske čete ne le mnogoštevdnejše, nego nemške, ampak tudi zaradi tega, ker so vdrle v dveh smereh’ v Izhodno Prusijo, Na južni strani Mazurijskih jezer se je nahajala ruska Narew armada, ki je štela 5 armadnih korov in 3 kavalerijske divizije. Severno je pa udrla ruska Vilna-armada v Prusijo. Stela je 4 armadne zbore, 2 rezervni diviziji in 5 kavalerijskih divizij.
Ruska Narew-armada je bila v odločilni bitki dne 29. avgusta pri Tannenbergu popolnoma poražena. Izgubila je vso artilerijo in sicer 560 topov in 92: tisoč mož, ki so bili ujeti.
Nemško-fran€^sno bojišče«
Nato se je generai pl. Hindenburg lotil ruske Wilnararmade. Najpoprej je porazil njeno levo, krilo in prodiral proti središču ruske Narevr-armade. V Petrogradu so spoznali to nevarnost in ruska takozvana Grodno-annada, broječa 3 armadne zbore, je morala takoj prodirati proti armadi Hindenburga.Toda tudi ta ruska armada je bila poražena pri Lyku. General pl. Hindenburg je nato prijel ostalo rusko Wilna-armado in jo istotako porazil. Zaplenil je 150 ruskih topov in ujel čez 30.000 ruskih vojakov. Dva ruska armadna zbora sta izgubila vso artilerijo.
Vsega skupaj je porazil general pl. Hindenburg 12 ruskih armadnih zborov in 8 kavalerijskih divizij, torej približno % vse ruske armade.
Vkljub tem neoporekljivim uspehom pa še Anglija in Francija nadalje razširjata vesti, ki pravijo, da so udrle ruske čete pred Königsberg. Res je le, da so spravili ruske ujete čete v Königsberg, toda na nemških tleh ni sedaj nobenega ruskega oboroženega vojaka.
Pri prevažanju ruskih ujetnikov v Königsberg je pa zmanjkalo železniških vozov, vsled česar so morali nekaj ujetih ruskih častnikov spraviti v vozove
IV.	razreda. Ko so se pa ti ruski častniki pritožili nad takim postopanjem nemške vojne uprave, jim je nemški častnik, pri katerem so se pritožili, odgovoril kratko, toda uljudno: „Da, gospodje, morate oprostiti, kajti mi nismo bili pripravljeni na tak naval!“
Avstrijsko-msko bojišče.
Maribor, dne 21. septembra.
Najnovejše uradno poročilo z gališkega bojišča pravi, da se naše čete še zbirajo in razvrščajo v prostorih, ki so jim po drugi bitki pri Lvovu nakazani. Ta premikanja se izvršujejo načrtoma in v najlepšem redu. Dne 17. septembra je sicer ruska infanterijska divizija (ta obsega navadno 16 bataljonov, 6 do 8 baterij in nekaj eskadronov kavalerije) poskusila motiti naša gibanja, toda bila je krvavo odbita. Istotako je napadel sovražnik slabe utrdbe pri Sieniawi, ki so se zgradile, da se varuje most čez San. Prej je most služil generalu Danklu, da je šel s svojimi četami na Rusko-Poljsko. Sedaj je most brez vojaškega pomena in utrdbe ob njem so dobile malo posadko, da zavirajo rusko prodiranje. To se jim je tudi izborno posrečilo. Sovražnik je moral ob tej priliki še navrh razviti in pokazati vso svojo moč, ki znaša na tem prostoru 2 armadna kora in težko artilerijo.
'Sicer pa vlada na gališkem bojišču še mir.
Zopet nova avstrijska zmaga nad Rusi.
Avstrijei pobili celo rusko divizijo.
Dunaj, dne 19. septembra opoldne.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Novo razvrščenje naše armade na avstrijsko ruskem bojišču je v polnem teku. Posamezen naskok neke ruske d iv i z i j e j e b i 1 d n e 17. s e p -tembrapo krvavem boju odbit. Na vzhodnem krilu pri mostu čez Sieniavvo, ki je bil le po malih avstrijskih oddelkih zavarovan in zastražen, so naše, po številu slabe čete, prisilile Ruse, da so pritegnili v boj cela dva armadna kora in težko artilerijo. Ko so utrdbe pri mostu svojo dano jim nalogo izpolnile, so se naši prostovoljno umaknili.
* *
*
Sieniawa leži 25 km od Jaroslava, ki je utrjeno mesto severno od Przemysla.
Novi položaj naše armade v Galiciji.
Budimpešta, dne 17.. septembra. .
Od strokovne vojaške strani se o sedanjem položaju na severnem (avstrijsko-ruskem) bojišču poroča:
Po drugi bitki pri Lvovu je položaj naše armade v Galiciji ne samo manj neugoden kot poprej, ampak celo bolj ugoden kot pred prvo bitko.. Naše čete stojijo sedaj na manjšem in mnogo ugodnejšem prostoru, kjer ni več nevarnosti, da bi ruska armada našo bojno črto predrla.
V tej naši novi postojanki nam bo mogoče našo nalogo sijajno izvršiti. Ta naloga obstoji v defenzivi (obrambnem bojevanju). Za nekaj časa se bomo proti ruskim napadom samo branili.
Rusi so vsled tega sedaj močnejši proti nam, ker so svojo mobilizacijo več mesecev poprej izvršili kot mi. Ako se to ne bi bilo zgodilo, bi bila naiša armada gotovo na oeli črti zmagovito prodirala. Položaj naše armade je tudi sedaj izboren.
Hrabrost avstrijskega nadvojvode.
Dunaj, 18. septembra.
„Neues Wiener Tagblatt“ piše, da pripoveduje-
jo ranjeni artilerijski častniki o hrabrosti nadvojvode Leopolda Sa],vatorja. Nadvojvoda je kot nadzornik vse artilerije s svojo udeležitvijo na1 severu silno pridobil na priljubljenosti, katero je užival v naši armadi. Preziral je vsako nevarnost, stal je v ognju šrapnelov in^artilerijie in je s svojo mirnostjo izzval silno navdušenje pri četah.
Armadno povelje generala Dankla.
Dunaj, 18. septembra.
(Uradno.) Iz glavnega vojnega stana se uradno poroča: General kavalerije Viktor Danki je izdal dne 14. septembra sledeče povelje na armado:
Vrla prfva armada je izvanredno težko nalogo sijajno izvršila. Pri Krasniku in pri Lublinu je popolnoma poraizila Ruse» Nato se je borila skozi dva tedna po noči in po dnevu s sovražnikom, ki je bil kakor v trdnjavah zajvarovan. Odbila je uspešno vse nešitevilne napade sovražnika. In ,ko, iso dobivali Rusi vsak dan novih ojačenj in so bili vsaj dvakrat tako močni, kakfor mi, je naša armada prostovoljno u-stavila nadalnje napade, da se bori ramo ob rami z našimi ostalimi armadami, M so se nam že pridružile.
Tudi naporni marši skozi močvirja in gozdove v ozemlju pri iTjanewu so zahtevali od |Vas neizmerno veliko vstrajnosti in žilavosti, iToda tudi te ovire so premagane, Rusi se niti niso upali, da bi Vachili motili n ateh marših. In tako stoji naša nepremagana armada danes na mestu, klate ri ji je bil določen. Zahvaljujem se vsemu vojaštvu moje 1 junalške armade za vse to, kar je do sedaj v vsakem oziru odličnega izvršila,. Vojski je do sedaj \zahtevala že mnogo od Vas.. Te zahteve tudi v bodoče ne bodo mnogo manjše! Toda Vi vojaki prve armade, Vi vsi boste premagali stanovitno in uspešno vse težajve in ovirp v prid očetnjave, za slavo Njegovega Veličanstva našega prevzvišenega cesarja in kralja!
Pismo hrvaškega generala.
Dunaj, dne 17. septembra,
List „Fremdenblatt“ poroča: Župnik v Košicah (Kaschau) na Ogrskem, prošt in kanonik Ludvik Kon. rady, kateri je bil svoj čas tudi vojni kurat, je dobil od bivšega košiškega kornega poveljnika Svetozarja Boroeviča sledeče pismo, ki je bilo pisano dne 7, septembra:
„Ljubi prijatelj! Pri mojem slovesu ste ml želeli srečo. Vaša želja se je obistinila. Moj 6. armadni kor je po krvavih 7dnevnih bojih zmagal in si je s svojim bojevanjem pridobil nesmrtno slavo. Sede, ko bo vojska končana, bo svet izvedel za slavne čine, katere je izvršil 6. armadni kor v tej vojski, Žal, da te borbe niso bile brez žrtev, za katerimi nihče tako ne žaluje kakor jaz sam,
Velečastiti! Vaš poklic ima tudi namen, da tolažite žalostne. Povejte ubogim vdovam in sirotam, da nobena žrtev ni bila zaman. Vsi, ki so padli za domovino, so spletli naši ljubi Avstriji venec nove slave !
Po naši zmagi sem bil imenovan za armadnega poveljnika ter sem moral svoj kor izročiti drugemu poveljniku. Čeravno je bilo to odlikovanje za-me zelo veliko, vendar je bilo moje veselje zelo zmanjšano ob misli, da bom moral zapustiti one vrle mladeniče in može, katere sem jaz vzgojeval in ki so si vsi s svojim junaškim bojevanjem zaslužili nesmrtno slavo, S celim srcem sem bil vedno pri vojakih 6, kora in težko mi je bilo slovo od teh vrlih junakov» Tolažim se s tem, da je bila volja ljubega Boga, ko se me je določilo na drugo, višje mesto, Bog že ve, zakaj je tako določil.
Danes sem se začel boriti zopet v novi bitki. Vse gre dobro. Prosim Vas, da nastopite z vsem svojim uplivom proti neosnovanim govoricam, ki jih trosijo nerazsodni ljudje 'daleč proč od bojišča.
Z vso gotovostjo lahko pričakujete srečni končni izid vojske.
Prijateljske, srčne pozdrave Vam pošilja
Svetozar Boroevič pl. Bojna.“
* *
*
General, ki je pisal to lepo pismo, je bil do izbruha vojske poveljnik 6, armadnega; kora v Košicah na Ogrskem. Pred kratkim pa je bil imenovan za armadnega poveljnika. General Svetozar Boroevič pl. Bojna je zaveden in navdušen Hrvat. Sesti armadni kor, kateremu je dosedaj poveljeval, je sestavljen iz večinoma slovaških polkov.
„Delajmo naprej!“
.	Krakovo, 18. septembra.
Iz Krakovega se poroča: Kako je sprejel načelnik avstrijskega generalnegfa štaba, baron Konrad, vest, da je padel na bojišču njegov sin, poročnik Herbert, pišejo poljski listi sledeče: Načelnik generalnega; Štaba, baron Konrad, je ravno delal še z drugimi višjimi častniki genera|lnegaištaba vl^ glavnem stanu v N., ko je stopil maior v sobo, ki je i-mel ukaz, 'ia naznani službeno načelniku generalnega Štaba, da je padel njegoy sin. General je bil za trenutek kakor okamenel in s tihim glasom je izgovoril: „Moj Herbert! . . V bližnjem trenutku je pa bil zopet zbran. Zahvalil so je majorju,, ki mu je prinesel poročilo in se je nato zopet obrnil proti gospodom generalnega Štaba z besedami: »„Delajmo dalje! Kje smo ostali? . . s*
Junaški 3. armadni kor v bojih pri Lvovu.
Gradec,, dne 18. septembra.
Poveljnik III. armadnega kora, general Cole-rus pl. Geldern je uradno naznanil vojaškemu poveljniku v Gradcu, generalnemu majorju Matanoviču, da je imel graški armadni kor v dneh od 26» do 31. avr gusta v prvi, kakor tudi pozneje v drugi bitki pri Lvovu trde boje s sovražno bojno silo. Kljub mogočnemu napadalnemu prodiranju ruske armade je naš armadni zbor svojo nalogo izborno rešil. Naše čete so se nepremagane in dobro razpoložene vrnile iz krvavih bojev. Vojni čini naših čet so občudovanja vredni in zaslužijo najvišjo pohvalo.
To uradno naznanilo poveljujočega generala je najboljši protidokaz proti raznim čudnim in neresničnim govoricam, ki se širijo o naših polkih. Te govorice, ki so se trosile po raznih nepoklicanih osebah in so se glasile tako, kot bi bila najboljša moč III. kora zlomljena, so popolnoma neosnovane. V prihodnje se bo proti raznašalcem takih neresničnih in raz-» burljivih govoric postopalo z brezobzirno strogostjo.
Avs tri j sko=srbsko bojišče.
Kazen za sarajevski umor.
Avstrijske čete prodirajo v Srbijo.
Strah pred Jurišem.
Maribor, dne 20. septembra.
Graška „Tagespošta“ je dobila od dobro poučene strani poročiio o dogodkih, ki so se zgodili zadnje dni na avstrijsko-srbskem bojišču. To poročilo spri-čuje, da je položaj in prodiranje naše armade na srbski meji res izborno in razveseljivo.
Poročilo pravi, da naše čete od srede septembra vedno nevzdržno prodirajo naprej, dočim je položaj srbske armade zelo neugoden.
Srbski ujetniki pripovedujejo, da srbske čete že od 24. avgusta naprej niso dobile nobene tople brane in tudi vojaška plača se le poredkoma in zelo malenkostno izplačuje. Srbske čete trpijo grozen glad; srbski vojaki bodo le težko še delj časa vzdržali vojne težave.
Značilno je, kakšnih sredstev se poslužuje vodstvo srbske armade, da bi oživelo zopetno navdušenje za vojsko med onemoglimi srbskimi četami. Pri Srbih, ki so jih naši ujeli, so našli časnike, tiskane v Rusiji, v katerih se kakor v pravljicah pripoveduje o ruskih in francoskih uspehih v sedanji vojski. Vi teh listih se pripoveduje, da se je srbska timoška divizija — katera je, kakor smo že poročali, bila pri Mitroviči popolnoma uničena — združila z na Ogrsko vdrlimi ruskimi četami. Ta združena srbsko-ru-ska armada — take bajke trosijo naši sovražniki med svoje lahkoverne čete — je že na potu proti Dunaju, dočim» so Francozi že vkorakali v Berolin,
„Tagespoštin“ poročevalec pravi, da vlada med našimi bojnimi četami na celi bojni črti veselo razpoloženje ter zavest, da bo končna zmaga že kmalu na naši strani. Naše zmagovite čete so prizadjale Srbom grozen strah. Najbolj pa se bojijo Srbi juriša ali ba-jonetnega naskoka avstrijskih čet. Kakor hitro naskočijo naše čete Srbe v bajonetnem jurišu, je na srbski strani proč z mirom in Srbi se umaknejo v divjem begu pred Avstrijci.
Srbija kliče Rusijo na pomoč.
Iz Sofije se poroča:	Srbski metropolit Mihael
je došel v Petrograd in je bil sprejet v avdijenci od ruskega carja. Izročil je carju lastnoročno pismo srbskega kralja Petra. Kakor se izve iz zanesljivega vira, je dobil metropolit Mihael nalog, da izprosi od ruskega carja v očigled na položaj Srbije izdatnejše podpore, ker je podpora, katero je dobivala do sedaj Srbija od Rusije, nezadostna. Osebe, ki so v stiku z metropolitom, se javno izjavljajo, da je hitra in izdatna pomoč za Srbijo že z ozirom na razpoloženje srbskega prebivalstva tem bolj potrebna, ker je Srbija pričakovala od Rusije koj v; začetku sedanje vojske mnogo izdatnejše podpore, kakor jo je sedaj v resnici dobila. V tem smislu je bilo sestavljeno tudi pismo kralja Petra.
Srbska armada ima novega poveljnika.
Niš, dne 19. septembra.
Za vrhovnega poveljnika srbske armade je i-menovan polkovnik Stefanovič. Ob tej priliki je Stefanovič imenovan za generalnega poročnika ter je dobil naslov „vojvod®“, Stefanovič je naslednik vojvode Putnika, kateri še radi svoje bolezni dosedaj ni mo-
gel prevzeti vrhovnega poveljstva. Srbske vojaške oblasti same priznavajo, da so bile srbske in črnogorske čete od Avstrijcev hudo tepene in vržene čez mejo, Krožile so v Srbiji zadnji čas tudi vesti, da so Srbi zasedli Zemun, a srbski generalni štab si to vest ni upal uradno potrditi, „ker noče s tem motiti srbska vojaška podvzetja“. (Srbi so gotovo sami prepričani, da jim ne bi tega nihče verjel.)
Grčija podpira Srhe.
Iz Budimpešte se poroča:	Neki trgovec, ki je
bil nastavljen v Solunu, ( je te dni prispel domov v Budimpešto ter pripoveduje: Zapustil sem Solun, ker je tam vse gospodarsko življenje ustavljeno. Niti pošta ne posluje več, Grki očitno simpatizirajo' s Srbi, pripovedujejo naravnost neverjetne stvari o srbskih zmagah ter sanjajo o pohodu na Carigrad. Grki so postavili v Macedonijli veliko število svojih čet, da zavarujejo svoje in srbske meje proti bolgarskim in albanskim četašem. S tem podpira GršBa naravnost Srbijo ter ji varuje hrbet'. Kralj in mnogi odlični politiki so sicer prijatelji Nemčije in Avstrije, toda — ljudstvo simpatizira z Francozi in z vsemi, ki so ž njimi v zvezi.
Značilno je, da gre srbski dovoz živil preko Soluna, kjer posluje posebna vojaška komisija. Ve-stit da je železniška zveza med Srbijo in Solunom pretrgana, ker so bolgarskji četaši rajzrušili mostove, se ne zdijo točne — saj odhaja vlak za vlakom proti Skoplju.
Iz Soluna sem se odpeljal na italijanskem parniku. V Pireju sem videl francoske ladje v spremstvu ene bojne ladje, ki so izkrcavale velike množine streliva. Grški vojaki so nosili tovore iz ladij — ali je francoska municija naplenjena za Srbe ali pa za Grke. se nisem upal vprašati.
Na morju.
Ladji „Goeben“ in „Breslau“ pri turški paradi.
Carigrad, 17. septembra.
(Uradno.) Ob priliki razdelitve kadetnih diplom v turški mornarski akademiji se je vršila preld oto-klbm Halkfi parada turškega vojnega brodovja. Te parade sta se udeležili tudi ladji „tJavuz Sultan Selim“ (poprej „Goeben“) in „Midilli“ (poprej „Breslau,,). Pri paradi so bili navzoči: sultan, princi, ministri ter mnogo druge odlične gospode in občinstva. Obe omenjeni ladji so Turki prav živahno pozdravljali.
* * *
Kakor smo že poročali, je goraj omenjeni dve ladji Turčija kupila od Nemčije. „Goeben“ in „Breslau“ sta zbežali pred francoskim Jin angleškim bro-dovjem v Carigrad, kjer so ju po sklenjeni kupčiji prekrstili v „Javuz Sultan Selim“ in „Midilli.“
Angleška vojna ladja uničena.
Iz glavnega mesta Brazilije, Rio de Janeiro, je poročal kapitan brazilijskega parnika „Haitube“, daje na visokem morju našel rešilne čolne in rešilne pasove angleške križarke „Glasgow“. Neka nemška križarka, ki se je zapletla v boj z angleško križarko „Glasgow“, jo je potopila na odprtem morju.
Angleška križarka „Glasgow“ je moderna, zavarovana oklopna križarka s 4900 tonami, ki je vozila z brzino i26 morskih milj na uro. Zgrajena je bila 1. 1909. Njena posadka je štela 376 mož.
Japonci obstreljujejo Tsingtau.
London, dne 19. septembra.
Poročila iz Japonskega pravijo, da je brzojavna zveza med Japonsko in Kitajsko pretrgana. Baje je neka nemška križarka prerezala podmorsko brzojavno žico (kabel) med kitajskim mestom Sanghai in med japonskim mestom Nagasaki. Japonci že obstreljujejo nemško trdnjavo v izhodni Aziji, Tsingtau.
Boj za nevtralne države.
Že šest tednov traja krvavo bojevanje na jugu in na s veru, na zapadu in na izho'duosrednje Evrope, boj na kopnem in boj na morju. Evropske države so se razdelile na dve skupini, a ne še vse! Nekatere države, ki bi mogle usiodepolno poseči v vojno, so Še nevtralne. Vse se trudi, da_bi zavpzele te države stališče, ki bi bilo ugodno eni i in drugi skupini vojskujočih se držav. Avstrija in Nemčija delata na to, da bi ostale Rumunskla in Italija, Grška in Bolgarska nevtralne, tripelententa pa dela na to, da bi te države opustile svojo nevtralnost in še njej pridružile ter šle zanje v boj. Med tem, ko grme na bojnem polju topovi, ko se bliskajo meči in teče kri, pa se diplomatje pehajo, kdo bo v Sofiji in v Rimu, v Atenah in vi Bukareštu zmagal. (Ta diplomatični boj ni nič manj važen in ljut, kakor boj z orožjem in zlasti sedaj je prikipel talgorekoč na vrhunec. Velikanska bitka, ki se zdaj bije med Nemci in Francozi, bo skoro gotovo odločilnega pomena za stališče nevtralnih držav in je domnevati, da se v kratljem položaj razjasni.
Novo vznemirjenje V Egiptu.
Vsako leto je šla ob tem času iz Kadre sveta) karavana v Meko, Velikanska procesija z godbami in slavnostnimi znaki se ' pomika izpod kairskega grada s takim sijajem, kakor so obhaja pri nas pro^ cesija na Telovo. Angleški guverner je za letos to karavano popolnoma prepovedal, kar je zopet Egipčane grozno razburilo.
Mišljenje v Španiji.
Tudi v Španiji! se vrši sprememba mišljenja. Za Francijo se nihče več ne navdušuje, ker podpira politiko Rusije, pač pa je javno mišljenje prijazno Nemčiji in Avstriji.
Kitajska proti Japonski in Rusiji.
Ker se hoče Japonska polastiti nemške naselbine na Kitajskem) ter se vede oblastno proti kitajski vladi, je Kitajska začela dvigati svbjo glavo proti Japonski. Kitajska dolži tudi Anglijo, da hujska Ja-ponsKO proti Kitajski. Prodi Rusiji pa je vznevoljena Kitajska, ker so nekateri ruski guvernerji izgnali kitajske trgovce iz Rusije.
Prehod skozi Dardanele zaprt.
Pri prehodu skozi Dardanele je neki angleški parnik nasedel na kraj, ki je prost min. Dardanele so tako zaprte, da ne more iti noben parnik ne ven, ne noter.
Sodi se, da se ni zgodila nesreča, ampak daje parnik namenoma nasedel. jTiurški mornarici je za nekoliko dni zaprt izhod v Egejsko morje. — Druga poročila pravijo, da je bilo zadnji čas videti razne angleške vojne ladje križariti v bližini Dardanel,
Razpoloženje v Rusiji.
Potniki, ki so došli iz Petrograda v Carigrad, slikajo razpoloženje, ki vladaj v ruškem glavnem mestu. Pripovedujejo, da vlada v ruskih vojaških krogih splošna pobitost. Velike zmage Avstrije, osobito zmaga pri Krasniku, so v Petrogradu zelo razočara-le. Splošno se priznava, da dosedanji potek vojske z Avstrijo ni niti približno tak, -kakoršnega so pričakovali. Upali so, da bo imel ruski vojni načrt mnogo hitrejših in boljših uspehov, ker je bila ruska armada vendar mnogoštevilnejša, nego avstrijska. Razočarani so in sram jih je, da ni mogla ruska armada avstrijske kratkomalo pomandrati, kakor so Rusi že zagotovo mislili., Vsled zmag avstrijskih armad je pa sedlaj ves ruski vojni načrt padel v — vodo.
Nova vojaška [kurata. Za vojaške kurate sta i-menovana č. g. Franc Kren, kaplan pri Mariti Snežni na Velki, in frančiškan Č. o, Ciprijan Napast. Poslednji ima v dušni oskrbi v Gradcu v stan dež.-brambovski vojašnici nad 1000 ranjencev.
V frančiškanskem samostanu v Mariboru bo te dni nastanjenih 24 ranjencev z avstrijsk.'-ruskega bojišča.
Osebna vest. Piše se nam:	Razglašena vest,
da bi bil dr. Vladimir Sernec zbolel, ne odgovarja resnici. Dr. Vladimir Sernec je popolnoma zdrav. — Dostavek uredništva:1 To se nam tudi iz Gradca z hrezdvomno gotovostjo potrjuje.
Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se nam poroča: Nadalje so izpuščeni iz preiskovalnega zapora:	Franc Korošec, trgovec v Gornji Rad-
goni; Anton Zemljič, posestnikov sin v Crešnjevcih ; slikar Vrečko, čevljar Pristernik, trgovec Martin Oj-einger, krojač 'Ojcinger, trgovski' pomočnik Rudolf Železnik, jurist Alojz Goričan, vsi iz Slovenske Bistrice. A. Raušl, župnik v Cirkovcah, Jožef Gsel-man, gostilničar v Hočah in J, Visočnik, p. d. Ane, posestnik v Hočah.
Izpred sodišča. Župan Karl Flucher v Cinc-nici pri Št. liju v Slov. gor., je dne 3. sept. v St. liju brez povoda zmerjal našega urednika g. Žebota, ai se je po opravkih vračal v Maribor. G. Žebot je Fiucherja po svojem zastopniku g. dr. Iv. Benkoviču, odvetniku v Celjii, tožil radi razžaljenja časti. V soboto, dne 19. sept., bi se bila imela vršiti pred mariborsko okrajno sodnijo obravnava zoper Fluher-ja. Vsled posredovanja sodn. svetnika g. Modrinjaka je g. Žebot Flucherju odpustil kazen; pod pogojem, da plača toženec 50 K za avstrijski Rudeči križ, prekliče obrekovanje in plača vse stroške. Flucher razžaljive besede preklical in Vse stavljene pogoje sprejel.	_
Ranjeni. G. dr. Požar, sodnik v Kozjem, lezi ranjen v Sarajevu. Stud, iur. poročnik Vojko Koprivnik leži ranjen pri svojih stariših v Mariboru.
Spremembe poveljništva v 27. pešpolku. Poveljnik graškega pešpolka št. 27, polkojvnik Karl Weber, je imenovan za poveljnika (55, infanterijske brigade v Trst. Dosedanji poveljnik te brigade, generalmajor Alfred pl. Dinke ' je bil v bitki pri Lvovu težko ranjen., !Za novega poveljnika pešpolka št. 27 je imenovan poveljnik lovskega bataljona št. 7, podpolkovnik Viljem Staufer. Ob enem je Staufer imenovan tudi za polkovnika.
* Slovenski stotnik padel. Sin znanega slovenskega rodoljuba in pisatelja dr, Josipa Vošnjak, stotnik Samo Vošnjak, je padel na severnem bojišču. Sovražna krogla mu je predrla srce. Padli junak je bil vzgojen v narodnem duhu in 'se je tudi kot častnik zavedal svojega slovenskega naroda. Stotnik Vošnjak jo zelo rad prebival na svojem vinogradnem posestvu v Visolah pri Slovenski Bistrici. Malo pred izbruhom vojske se je bil poročil. Rajni je bil vešten častnik in prijazen svojim podrejenim vojakom. Naj mu bo tuja zemlja lahka!
Štirje avstrijski generali padli. Na bojišču je padel poveljnik 5. bonvedske kavalerijske divizije podmaršal Ernest pl. Froreich. Pokopan je bil dne
19.	avgusta v Grzymaiowu. Ž njim je padel na bojišču že četrti avstrijski general. Pred njim so padli: divizijonar podmaršal pl. Wodnyansky, brigadira in generalna majorja Kutschera in Hertzberg. Ranjeni so bili dosedaj: podmaršal pl. Cordai, generalna majorja pl. Hinke in Klet,ter.
Obolenja na griži. Nekateri ranjenci in bolniki, ki so jih pripeljali z bojišča, so oboleli na griži. Ker več ranjencev (n. pr. častnikov) niso pripeljali skupno, marveč z osebnimi vlaki, in ker jih je veliko, v domači preskrbi, se zdravniki, strežniki, načelniki gospodarstev in zavodov, lastniki stanovanj, gostiln in hišni posestniki opozarjajo, da morajo po določilih postave o kužnih boleznih vsaJk, četudi samo sumljiv slučaj, takoj naznaniti oblasti.
Madžari in druge narodnosti na Ogrskem. Živimo v času največjih bojev, kar jih je kdaj imelo avstrijsko cesarstvo. Boj j|e to, pri katerem je treba zbrati vse moči, Z zvestobo, ÉL je sovražnike naše monarhije močno začudila, so se vsi narodi zbrali okrog cesarske zastave in šli v boj. Madžari znaju to dobro ceniti in pohiteli so, da nemadžarskim narodnostim vsaj v skromni meri pokažejo svojo hvaležnost. Naučni minister JanEovich je sedaj sredi te vojne, ob urah najhujše napetosti, izdal naredbo, s katero se ureja ljudskošolski poduk v jezikovnem o-ziru. Zaukazal je, da se na državnih ljudskih šolah, za nemadžarske otroke uvede v prvih dveh šolskih letih njih materni jezik kot učni jezik, v drugih 2 letih pia naj bo dotični jezik pomožni jezik pri poduku v madžarščini. To je sicer malo, ali nekaj je vendar, nekak začetek, iz katerega se. zna v mirneje ših časih kaj več razviti in vsekako dokaz, dai skuša ogrska vlada celo v. vojnem Času pospešiti spo-razumljenje med narodi, zavedajoč se pač, da sloni moč države na spor azuml j enih narodih.
Cena slivam. Za slive se plaičuje na deželi t kg 10—12 (vinarjev. Žganjarji pa plačujejo en štar-tinjak sliv po 32—36 K.	____ ______
Zadnja poročila.
Be roli n, 21. sept. Za vojno posojilo se je že podpisalo 4y2 milijard, To je nepričakovano ugoden uspeh.
Dunaj, 20. sept. Cesar je svoj grad Laksen-burg prepustil Rudečemu Križu za ranjence.,
Dunaj, 20. sept. Šolski otroci celega Dunaja so imeli popoldan molitev za srečen izid vojske. Kardinal Piffl je pridigal.
Ko d an j, 20. sept. Car si je premislil (že tretjekrat!) in ne bo šel na bojišče.
A m s tj e r $ a m, 20. sept. Iz Gibraltarja prihajajo vesti, da se je v Maroku vzdignil punt. Iz Tangerja bežijo Evropejci.
R i m, 20. sept. V Kairi so neprestano cestni izgredi zoper Angleže in za neodvisnost Egipta. — Najbrž bo proglašen preki sod.;
London, 20. sept. Težki oblegovalni topovi, katere je Rusija kupila od Japoncev, se že nahajajo v bojni črti.
Budimpešta, 20, sept. Parnik „Balhory“, last družbe „Adrija“, se'je v bližini pristanišča Vigo potopil.
Kopanj, 19. sept. Angleški parnik „Imperialist“ je zadel ob mino in se potopil. Enaka usoda je zadela tudi parnik „Revigo.“
Bordaiu, 19. sept. Parnik „Tibor“, last „Adrije“, je tukajšnja pristaniška oblast zaplenila.
Dunaj, 18. sept. Na oklic vojnega ministra se je oglasilo 1,250.000 prostovoljcev, ki žele iti na bojno polje.
Solun, 18. sept. V Nišu je izbruhnila kolera. Slučajev bolezni je mnogo.
Trst, 18, sept, Z Dunaja prihaja vest, da namerava vlada s prihodnjim šolskim letom ustanoviti v Trstu laško fakulteto.
D r a ž d a n e, 18. sept. Poveljnik tretje nemške armafde general Hausen je zbolel na griži.
Carigrad, 18. sept. V Egiptu jej splošna ljudska nevolja, ker so Angleži prepovedali romanje v Meko.
R i m, 18, sept. Italijanska vlada zanikuje, ‘da je ali da namerava izkrcati čete vi Valoni,