Proletarci vseh dežel, združite se! PRAYICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto XI. — št. 271, Poštnina plačana t gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Plenarni sestanek Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru — Poročila o volitvah v osnovne frontne organizacije Delo Skrbniškega odbora OZN — Kitajska ob poročilu Mac Arthurja Kolikor smo v ljudsko posojilo vpisali, toliko tudi vplačajmo — Koncerti ob Gallusovem tednu Fizkultura Ljubljana, ponedeljek, 13. novembra 1950 Mt sočnn naročnina da nosi •a tragedijo korejskega naroda glavni ^el krivde vodstvo ZSSR, ki je, igrajoč ,e z nevarnim ognjem svoje politike blo-in interesnih sfer, izkoristilo pleme-i1*© težnje korejskega naroda po svo-°di. neodvisnosti in nacionalni enako-v > ter jih porabilo za razširitev svoje esemonije. Posledice take razširitve , l^ne hegemonije, posledice take igre so ue spodbuditev in poživitev vseh ne-'roljubnlh sil na svetu, povečanje voj-g® Psihoze in mednarodne napetosti ter )Le£ja tekma v oboroževanju. napadalna politika voditeljev Zn ~ katere izvor je, kakor nam je Hi u°’ v rast°^‘h hegemonističnih tež-Jah vladajoče birokracije, temelji pa na ločenem razvoju notranjih odnosov v Vj y|etski. zvezi — je prišla do posebno in ^a izraza v odnosu do naše države Po naših narodov. Prav zato, ker se Ju-ftii? ia *<0*: resnično svobodnia in res-rprt”? socialistična država ni hotela pod-1JQ . * nadvladi ZSSR, prodati svoje »volj,,,. ’n neodvisnosti, pridobitev svoje sniii revo'uc4e in sedanje v polnem • ^esede herojske borbe za 60ciali-zat socialistično demokracijo, prav tisk JS Pos,a'a predmet napadalnega pri-?-Šoh V- oblikah, kakršnih ne pomni aovina mednarodnih odnosov.« f0 ^Ugotavljamo« — je nadaljeval Vito-Hj jc — >da se taka politika ZSSR in - J Podrejenih vlad do naše države tudi Itlinuru y,. ... uii veuuv u^ma-uiKiaui gu niti , šhnh mesecih m spremenila „j0 laži in obrekovanj, ki jih radijska kakor r,) „„lFreJme”i-la„!.e.ini| Postaje držav Informbiroja z Moskvo na jugoslovanskih pristanišč v ameriške roke. da je von KleisHn 5.000 nacističnih vojakov ter angleških in ameriških inštruktorjev v Jugoslovanski armadi itd. Te »podatke« je prvi razširil poluradni organ ministrstva za zunanje zadeve ZSSR »Novoje vremja-e. Zadnje dni je bila Jugoslavija »počaščenat s tem, da so jo posebej omenili v uradnih geslih ob obletnici Oktobrske revolucije, hkrati pa so se na jugoslovanskih mejah še naprej ponavljali izzivalni incidenti. loda t« vrsta vojnohujslsaške propagande je že doživela težak udarec. Skleip kongresa Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, da so povabljena miroljubna gibanja in posamezni borci za mir, naj pošljejo svoje zastopnike in pridejo v Jugoslavijo, da bodo ugotovili dejansko stanje, hkrati pa, da bi se izvedla prav takšna anketa tudi v sosednih državah, — je razgalil praive smotre te nemoralne protijugoslovanske gonje. Na ta sklop ni prišel iz držav Kominforma, katerim je bit prav tako poslan, noben odgovor. Odgovorili niso n Hi sovjetski javni delavci Sergej Vavilov, Mihajlo Šo-lohov, Leonid Leonov in lija Ehrenburg, katerim so člani Izvršnega odbor« jugoslovanskega komiteja za mir Siniš« Stankovič, Josip Vidmar in Miroslav Krleža poslali poziv. Celoten kominformovski tisk je to pol molče prešel mimo jugoslovanskega poziva. Zato pa je demokratično in miroljubno javno mnenje na svetu sprejelo sklepe našega kongresa kot resnično orodje za borbo in miroljubno mednarodno sodelovanje, kot močan udarec napadalni politiki, zakrinkani z mirovnimi frazami. Več sporočil in izjav je prišlo kot odmev demokratičnega javnega mnenja na delo našega kongresa. Vitorovič je nato navedel izjave vplivnega ameriškega naprednega publicista Edgarja SnoAva, profesorja newyorške univerze in člana Nacionalnega komiteja arnei iško-sovjetskega društva IIenryja Prala Ferchilda, ameriškega naprednega pisca Garry Mac Williamsa-, književnika Uptona Sinclaiira, publicista Georga Sel-dersa, elana Komiteja za mir države Massachusetts Huga Weslona, predsednika /.dTuzeimh sindikatov strojnih delavcev Velike Britanije Jacka Tunnerja, nato skupno izjavo Jeana Cassoua, Johna Hoggeja in Connyja Zilliacusa, sporočilo književnikov Louisa Adamiča in Etbina Kristana ter številnih organizacij jugoslovanskih izseljencev i-/. -vseli ' k ra ev sveta. Nato je navedel pričevanje zastopnikov miroljubnih in naprednih organizacij ter posameznih javnih delavcev, ki so obiskali Jugoslavijo kot gosti Nacionalnega komiteja za mir, Ljudske fronte Jugoslavije in drugih množičnih organizacij. Predsednik laburistične stranke Velike Britanije Sam Watson je dejal: »Kar sem videl in slišal med svojim bivanjem v Jugoslaviji, me je prepričalo, da so Jugoslovani resno zagrabili, da bi zgradili socializem na svoj lastni način, tako kot ga sami razumejo. Jugoslovani so se vedno držali svojega lastnega razlaganja dogodkov, celo tedaj, kadar so se njihova razlaganja razlikovala od razlaganj iz Moskve. Ni svobode brez socializma in ne more biti socializma brez svobode, — to ,ie resnica, ki se je Jugoslovani trdno drže.« Bivši član CK KP Španije Jose del Bario je dejal: »Kot komunistični borec, ki je bil vedno aktiven, demantiram go- Jugoslavijo. Vitorovič je navedel tudi del izjave delegacije Britanskega nacionalnega sveta za mir na tiskovni konferenci v Londonu. Ta delegacija je prepotovala okrog 3000 km po Jugoslaviji in nikjer ni videla zbiranja čet v bližini meje, niti kakega kopičenja opreme. Ta delegacija ni ^dobila dovoljenja vlad kominformskih držav, da bi obiskala Jugoslaviji sosedne države. »V vseh teh soglasnih izjavah očividcev in prič pravega stanja in odnosov v zvezi z Jugoslavijo,« je dejal na koncu Vitorovič, '»je nedvoumno izraženo dejstvo, da so imeli načelni sklepi in ugotovitve, sprejeti na našem kongresu, pravilen odmev pri vseli tistih organizacijah, gibanjih in naprednih ljudeh na 6vetu, ki se iskreno in z dejanji zavzemajo za stvar miru. Omenili smo že, kako so organizacije in posamezniki z druge, kominformoveke strani, molče in brez kakršnega koli poročila prezrli naš poziv. Razlogi 60 nam vsem jasni. Drugače tudi mi moglo biti. Zato pa mi ne moremo molče mimo tega, da vodstvo Svetovnega kongresa pristašev miru v primeru Jugoslavije, kjer je malo, miroljubno ljudstvo ogroženo z resnimi, stalnimi napadalnimi grožnjami, ne le ni z dejanji dokazalo zvestobe načelom, ki so napisana v programu gibanja, ki ga vodi, s tem, da bi poslalo delegacijo v Jugoslaivijo, marveč še naprej sodeluje v vojinohujskaški propagandi proti naši državi. Drugače tudi ne more biti, kadar nekdo, zlorabljajoč pni tein miroljubne težnje milijonov ljudi na svetu, stopi ne na pot rosoične borbe za mir, marveč na pot zavajanja sveta, na pot prikrivanja napadalne zunanje politike ZSSR. Zgodovina je že dokazala, sodobni razvoj pa vedno bolj potrjuje, da se mora vsaka taka politika prej ali pozneje neogibno končati z zlomom. Resnične sile miru na svetu postajajo vedno bolj tvorna sila, ki lahko obrzda napadalne poskuse, da bi bil svet ponovno zalit s krvjo, pa če bi prišli ti poskusi s katere koli strani. Naši narodi so lahko ponosni, da so v prvih vrstah borbe za uresničitev in izpolnitev plemenitih prizadevanj miroljubnega človeštva. V diskusiji o referatu generalnega sekretarja Nacionalnega komiteja Jugoslavijo za obrambo miru Miroslava Viioro-viča so sodelovali Miroslav Krleža, Ivan Božičevič, Vida Tomšič, monsignor dr. Svetozar Rittig, Kiril Miljovski, Ervin Sinko, Radovan Lalič, Siniša Stankovič in Dušan Timotijevič. Nato je član Izvršnega odbora Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru Dušan Timotijevič prebral resolucijo, ki je bila sprejeta s ploskanjem. Včerajšnjih volitev vFRONTNEODBORE se je udeležila ogromna večina frontovcev Včerajšnjih volitev odborov osnovnih frontnih organizacij ter delegatov za okrajne, mestne in rajonske zbore OF v okrajih Celje-okolica, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Krško, Slovenj Gradec, Maribor-mesto in Radovljica so se frontovci udeležili v ogromni večini. V mnogih krajih so bile volitve zaključene že v zgodnjih dopoldanskih urah. Po nepopolnih podatkih naših poročevalcev je v okraju Celje-okolica (do 17. ure) volilo 91 odst. frontovcev, v okraju Grosuplje (do 19. ure) 90,3, Kamnik (do 19. ure) 95, Kočevje (do 19. ure) 97, Krško (do 19. ure) 96, Slovenj Gradec (do 19. ure) 95, Maribor-mesto (do 19. ure) 98 in v okraju Radovljica (do 19. ure) 94 odst. frontovcev. Do 14. ure je v Mariboru volilo 96% volilnih upravičencev Maribor, 12. novembra. Mesto Maribor je danes lep0 okrašeno z zelenjem, parolami in zastavami. Lepo so okrašena tudi volišča. Z volitvami so pričeli v zgodnjih jutranjih urah. Volivci iz blokov Tovarne avtomobilov 60 volili na volišču na Pobrežju že pred 5. uro, potem pa so odšli na prostovoljno delo na vas. Kolektiv Tovarne poljedelskih strojev je na državnem posestvu v Pekrah popravljal razno orodje in poljedelske stroje. 25 delavcev delavnice Kovina je pri Antonu v Slovenskih goricah opravljalo razna uslužnostna dela: popravljali so razno posodo in 6troje. Delavci iz mariborske livarne so sekali les na Pohorju. Delavci Avtoobnove in avtoka-roserije so popravljali v zadrugi Jakobski dol poljedelske stroje im orodje. Za zadružnike so pripravili predavanje o agrotehničnih ukrepih in o mehanizaciji kmetijstva. 250 učencev državnih železnic je v zadrugi Dobrovci pospravljalo zadnje poljske pridelke. 70 učenk šole za medicinske sestre je pomagalo pri komunalnih delih v mestu. Tudi predilnice mariborskih tekstilnih tovarn so na današnji dan delale v treh izmenah. Povsod po voliščih 60 stali frontovci že pred sedmo uro v skupinah in čakali, da pridejo na vreto. Na 14. terenu kolodvorske četrti je do 8. ure volilo 54 odstotkov, na 2. terenu II. rajona pa 50 odstotkov upravičencev. Na volišču dosedanjega III. rajona 60 vsi volili do 9. ure, na 5. terenu V. rajona jih je do takrat volilo 70 odstotkov, na 1. terenu V. rajona 79,5 odst., na 5. terenu VI. rajona pa 51 odst. Na I., II. in III. terenu rajona Kamnica so frontovci zaključili z volitvami ob 12. uri. Na 5. terenu VII. rajona so volili stoodstotno do 11. ure. Prav tako so zaključili ob 11. uri volitve v IV. rajonu 3. terenu in 4. terenu. Do 14. ure so volili stoodstotno na 19 terenih. Do 14. ure je volil0 96 odst. vseh volilnih upravičencev v Mariboru. RESOLUCIJA, SPREJETA NA PLENARNEM SESTANKU rii]-) * ,n’ našla in ni mogla najti ugod- I čelu širijo vsak dan v španskem jeziku VitiM-I .yu?ffS'a'vyi!,.'t j proti jugoslovanskim narodom, KPJ, zna- Rlobt " Vitorovič je nadalje dejal, da je našla j nin,'in~spoštovanim’ voditeljem te Partija predanost jugoslovanskih naro- ~ ' ~ v delu'?11 Tn*ru dejansko potrditev tudi .stvar‘i Ženi] jugoslovanske delegacije v Zdru sla' narodih. ^Nacionalni komite Jugo-daje |P, zn. obrambo miru pozdravlja in Ustva ^°i° najpopolnejšo oporo vsem le(,aP-r-la'n'm naporom jugoslovanske de-0* ‘J.e’ ki so imeli za smoter krepitev Orodj '-'e združenih narodov kot nostj i 7,3 n.''r *n razvijanje enakoprav-Harc>dj . m'r°liubnega sodelovanja med voin^v se Je nadalje pomudil pri in J^njskaški propagandi aparata ZSSR drža ne^n,ere najbolj znane laži o ' VjJi. kot so izročitev letališč in tfir n»s?v. Komiflforme proti Jugoslaviji je,« Španski antifašistični general Don Jose Ricelme je rekel: »Vse tisto, zaradi česar Kominform napada Jugoslavijo, je navadna laž in obrekovanje.« Italijanski znanstvenik in univerzitetni profesor Girolamo Azi je izjavil: >Smešno je govoriti o jugoslovanskih pripravah na vojno in o nekakih ameriških letališčih ter častnikih v vaši državi. Videl sem delovni polet v vaših tovarnah, ustanovah in na poljih Občutil sem vaše napore in želje, da bi čimprej dvignili blagostanje narodov Jugoslavije.« Podobne izjave so dali tudi norveški sindikalnj funkcionarji, /zastopnice naprednih žena Nizozemske In Norveške ter delegati iz drugih držav, ki so obiskali Sledeč načelom, ki jih je razglasil na svojem kongresu in ki med drugim ugotavljajo, da Jugoslavija, spoštujoč pravico vsakega naroda do svoliodnega in samostojnega razvoja, nima in ne more imeti nobenih napadalnih namenov do drugih držav, da nikoli ne bo prijela za orožje kot sredstvo svoje nacionalne politike, razen v samoobrambi— se je Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru v skladu sklepi kongresa obrnil na vse miroljubne organizacije na svetu, med nji-mj tudi na Svetovni kongres pristašev miru, ter jih povabil, naj pošljejo svoje zastopnike v Jugoslavijo, da se bodo prav na mestu prepričali, ali so resnične obtožbe informbirojevskih vlad, njihovega propagandnega aparata in drugih organizacij pod njihovim nadzorstvom, da pripravlja Jugoslavija napadalno vojno proti svojim sosedom in ZSSR. Tako povabilo je bilo poslano tudi več znanim javnim delavcem mnogih držav, med njimi tudi javnim delavcem ZSSR Sergeju Vavilovu, Mihajlu Solohovu, Leonidu Leonovu in liji Ehrenburgu. Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru ugotavlja, da so se povabilu odzvale številne miroljubne organizacije iz več držav ter precejšnje število znanih javnih delavcev ter da so z obiskom v Jugoslaviji ugotovili lažnivi in obrekovalni značaj vseh teh obtožb, s katerimi skušajo narode Jugoslavije že več kot dve leti nepretrgoma blatiti pred obličjem miroljubne svetovne javnosti. Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru ugotavlja tudi. da se vabilu niso odzvala edino vodstva organizacij, ki so pod nadzorstvom Kominforma, pa tudi ne povabljeni lavni delavci ZSSR Vavilov, šolohov, obrambo miru izrecno ugotavlja dejstvo, da se povabilu ni odzvalo vodstvo Svetovnega kongresa pristašev miru. Jugoslovanski komite za obrambo miru izjavlja, da sc je vodstvo Svetovnega kongresa pristašev miru s tem, ko dopušča, da svetovno javnost mesece in mesece strašijo s trditvami, da se Jugoslavija pripravlja, da bi izzval« novo vojno v Evropi, in se ni odzvalo povabilu, da bi po svojih opazovalcih. ki bi jih poslalo v Jugoslavijo, prispevalo k ugotovitvi resnice o tem, ali se Jugoslavija pripravlja zn napadalno vojno, — težko pregrešilo proti smotrom, ki bi jim morala služiti vsaka organizacija, katere namen je resnična borba za mir na svetu. Na ta način je vodstvo Svetovnega kongresa pristašev miru s podpiranjem hegemonistične politike sovjetskih voditeljev, podpiranjem oziroma ustvarjanjem vojne psihoze na svetu s tem, da obtožujejo Jugoslavijo napadalnih namenov, s podpiranjem pritiska na malo državo, da hi se odrekla svoji nacionalni in politični neodvisnosti in svoji borbi za enakopravnost med malimi in velikimi državami, povzročilo, da je svetovni kongres pristašev miru podpiral in razvijal dejavnost, ki ogroža mir na svetu. Narodi Jugoslavije, ki vlagajo vse svoje napore v gospodarsko, politično in kulturno graditev države, izražajo po svojih predstavnikih v Nacionalnem komiteju za obrambo miru svojo neomajno zvestobo načelom, ki jih zastopa dele-gacija FLKJ na zasedanju OZN, načelom Ustanovne listine OZN. Izražajoč priznanje zastopnikom naših narodov na zasedanju OZN za njihovo resnično in uspešna prizadevanje za mir, poudarja Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru, da se morajo vsa miroljubna gibanja in napredne sile na svetu še trd- I on.... • o™,,«,, "....ji, m sne na sveiu se iru ueonov in_ Ehrenburg samo zato, ker so 1 ueje združiti za velike smotre človeštva prepričani, da bi morali s proučitvijo za ustvarjalno delo. za srečne svobodne It * ' Prav na mestu ugotoviti po- in neodvisne narode, za zmago nad vsemi Po volitvah so šli na delovne akcije Celje, 12. novembra. Volitev v odbore osnovnih frontnih organizacij v okraju Celje-okolica se je že v dopoldanskih urah udeležila ogromna večina frontovcev. Volišča so bila povsod lepo okrašena. Prvi je končal volitve s 100 odstotno udeležbo I. teren v Laškem. Tudi na ostalih voliščih v Laškem so se volitve končale že v dopoldanskih urah. Laščanom 60 sledili volivci na Bučah, v Kozjem in v nekaterih drugih krajih. Marsikje so frontovci odšli po volitvah na razne delovne akcije. Tako so frontovci v Vojniku v čast volitev končali s kanalizacijo trga, popravili eno brv in stesali les še za drugo, v kamnolomu so nalomili 25 kub. metrov gramoza ter z njim posuli ceste. V Žalcu so vozili gramoz za ureditev trga. V St. Pavlu so delali na cesti ter pri zadružnem domu. V Kozjem so popravljali ruševine. V Zgornji Rečici so delali na ekonomiji, rudarji pa v rudniku. Frontovci na Bučah so odšli na prostovoljno delo, delavci iz tovarne emajlirane posode v Celju pa so obiskali Planino nad Sevnico, kjer so vaščanom popravljali različno orodje. Mnogi zadružniki, kakor na primer v KDZ Vrbje, pa so ta dan pospravljali zadnje poljske pridelke ter grabili listje za steljo. B I. Do opoldne je v krškem okraju že 109 osnovnih oraanizacij končalo volitve Zaradi temeljitih priprav in Številnih predvolivnih sestankov so volitve v krškem okraju potekale zelo dobro. Kmalu po 7. uri sta prva v okraju zaključila volitve vaška odbora OF v Orehovem in Peclju pri Šmarju. Do pol 8 60 volili vsi frontovci v Peclju in Šmarju, ob 8 pa je prišlo tudi že prvo poročilo iz Bohorja, da so v Podgorju pri Zabukovju že vsi volili. Do 9 je bilo v okraju na volišču že 52% vseh članov OF, do 12 pa 79%. Od 203 osnovnih frontnih organizacij v okraju je do poldne zaključilo volitve s stoodstotno udeležbo že 109 osnovnih organizacij. Povsod so bila volišča lepo okrašena. V Brežicah, ki so s svojo okolico zmagale v tekmovanju pred Cerkljem in Sevnico. so odšli frontovci po volitvah na prostovoljno delo. Na mnogih voliščih so po zaključku volitev odbori OF sprejemali v organizacijo številne nove člane. G. T. BOO novih članov Fronte v slovenjgraškem okraju Med prvimi v slovenjgraškem okraju so zaključili volitve v Razborju, kjer je do 8. ure volilo 69 odstotkov, do 10. ure pa so vsi frontovci oddali svoje glasove Najboljše rezultate že v ranih jutranjih urah s0 imeli v Mežiški dolini, pa tudi Dravska in Mislinjska dolina sta 6e dobro izkazali. Zaradi visokega snega v hribovitih predelih so v nekaterih 'krajih imeli v jutranjih urah slabši odstotek udeležbe. V nižinskih predelih je do 16. ure po nepopolnih podatkih volilo 81 odstotkov volilnih upravičencev Delavci elektrarne v Dravogradu so po volitvah popravljali stroje ‘in drugo poljedelsko orodje v kmečki delovni zadrugi Libeče. Po dosedanjih poročilih se je v okraju v zadnjih dneh pred volitvami pomnožilo članstvo Fronte za 800 novih članov. Volitve v kamniškem okraju V kamniškem okraju so bile budnice v Viru in Mengšu. Praznično razpoloženje je bilo v vseh vaseh, posebno v hribovitih partizanskih krajih Zakale, Srednja vas in Županja njiva, kjer so tudi prvi končali z volitvami. V mnogih vaseh so irontovci po volitvah odšli na prosto-vo )no delo. V Mengšu je 400 frontovcev delalo na cesti, ponekod pa so delali ttidr pri zadružnih domovih. V celotnem okraju je do 14. ure volilo 70 odstotkov volilnih upravičencev. V 42 organizacijah so vsi volili že dopoldne V kočevskem okraju je že v dopol danskih urah stoodstotno zaključilo vo iitve 42 organizacij. Frontovci so pred i ■ ■*(«>» iv. . . i* im uvnui i,'in mniMH,, i poino neutemeljenost teh obtožb, po- , organizatorji voinega pustošenja in uni- vsem v C ‘“‘T'"i- w H‘cv temtakem pa tudi njihovo vojnohnj- j čevanja ter *, uspešno "”k ! «!“ !J“.ra"iih urah Prihajali na voli- sknsko naravo j poskus"” ------j~i-~j Nacionalni komite Jugoslavije za I svetu. cevanja ter za uspešno pobijanje vseh ! t,ča v skupinah z zidavami poskusov napadalnosti na vseh delih j Z volišč so mnogi odšli na gradfe 1 kjer so delali na čast volitev. DELO SKRBNIŠKEGA ODBORA Spreleta reso tecita o odpravi telesnih ftazne v deželah pod shrbniStiom Flushing Mendows, 12. nov. (Tanjug). Skrbniški odbor, ki je proučeval predlog resolucije filipinske in kubanske delegacije o prepovedi uporabe telesne kazni na ozemljih pod skrbništvom, je priporočil danes skrbniškim silam, naj takoj odpravijo telesne kazni na teh ozemljih. Ta resolucija se nanaša zlasti na ozemlja pod belgijskim, britanskim in avstralskim skrbništvom. Predstavniki prizadetih upravnih sil so v svojih govorih poudarili, da se v celoti strinjajo z načelom, da se prepovejo take kazni, vendar pa menijo, da je nemogoče takoj prepovedati telesne kazni. Po njihovem mnenju je za takšno prepoved potrebno več let. Delegat Velike Britanije je poudaril, da uporabljajo telesne kazni tudi v Veliki Britaniji, tako da za britanske oblasti ni lahka stvar, da bi najpoprej to prakso odpravile na ozemljih pod skrbništvom in šele nato v sami metropoli. Jugoslovanski predstavnik Srdjan Priča je dejal, da se jugoslovanska delegacija v celoti strinja z resolucijo o prepovedi telesnih kazni. Menim — je dejal jugoslovanski delegat — da tudi dejstvo, da so v metropoli še vedno veljavni zakoni, ki določajo telesne kazni v nekaterih primerih, nikakor ne more opravičiti nadaljnjega uporabljanja takšnih kazni na ozemljih pod skrbništvom. Jugoslovanski delegat je poudaril, da upravne sile upravljajo ozemlja pod skrbništvom v imenu Združenih narodov in da bi dovoljevanje telesnih kazni na ozemljih pod skrbništvom v tem primeru pomenilo, da te telesne kazni odobravajo Združeni narodi. Resolucija o odpravi telesnih kazni na ozemljih pod skrbništvom je bila sprejeta z velikansko večino glasov. Trije delegati so se vzdržali glasovanja. Proti resoluciji ni glasovala nobena delegacija. Glasovanja so se vzdržale delegacije Velike Britanije, Belgije in Avstralije. Brzojavka kitajskega zunanjega ministra ču En Laja Kitajska smatra poročilo Mae Arthurja o kitajskih četah na Koreji za nezakonito Peking, 12. novembra (Tanjug). Agencija Nova Kitajska poroča, da je poslal kitajski zunanji minister Cu En Laj brzojavko generalnemu tajniku OZN Trygve Lieju in predsedniku Varnostnega sveta dr. Alešu Beblerju, v kateri zavrača poziv vladi LR Kitjaske, naj pošlje svojega predstavnika, ki bo sodeloval v Varnostnem svetu v razpravi o posebnem poročilu generala Mac Arthurja o udeležbi kitajskih čet v korejskem spopadu. Ker sodi, da je to poročilo nezakonito, in ne more biti podlaga za razpravo. predlaga zunanji minister LR Kitajske, naj bi spravili v sklad vprašanje Koreje in Formoze tako, da bi predstavnik LR Kitajske, ko bi proučevali v Varnostnem svetu pritožbe »proti oboroženi napadalnosti na Formozi«, lahko hkrati vložil »pritožbo zaradi intervencije ZDA v Koreji«. Kitajska delegacija, ki bo sodelovala v razpravi o Formozi, odpotuje iz Pekinga v torek Flushing Meadovvs, 12. nov. (Tanjug). Tajništvo OZN je sprejelo brzojavko zunanjega ministra LR Kitajske Cu En Laja, ki pravi, da bo delegacija LR Kitajske odpotovala iz Pekinga-v Lake Success 14. novembra. Brzojavka poudarja, da je vlada LR Kitajske imenovalo to delegacijo po povabilu Varnostnega sveta, naj bi predstavniki LR Kitajske sodelovali v razpravah o vprašanju Formoze. Delegacija bo odpotovala z letalom preko Prage in Londona. Spričo tega je generalni tajnik OZN Trygve Lie poslal navodila direktorju obveščevalnega središča Združenih narodov v Pragi, naj podpre predstavnike LR Kitajske pri vseh vprašanjih v zvezi s njihovim prihodom v Lake Success. — Po poročilu AFP bo štela kitajska delegacija 9 oseb in jo bo vodil general Vu Haiu Cuan. MNENJE DIPLOMATSKIH KROGOV V TOKI JU O DOGODKIH NA KOREJI Tnkijo, 12. novembra (Tanjug). United Press poroča, da britanski in ameriški diplomatski krogi v Tokiju sodijo, da je mnogo upanja, da bo vprašanje intervencije kitajskih čet v korejskem spopadu urejeno v okviru OZN v Lake Successu. Ti krogi poudarjajo, da se ZDA in Britanija ne bodo zadovoljile z ustvaritvijo ctamponskega ozemlja« v kitajskih rokah na korejskem ozemlju, marveč bodo zahtevale, naj OZN sproži močno akcijo, da bi se kitajske čete umaknile iz Koreje, četudi s silo. Na drugi strani so ZDA in Velika Britanija pripravljene nuditj Kitajski vsa jamstva za nadaljnje oskrbovanje mandžurske industrije z električno energijo iz hidro-central na reki Jalu. Isti krogi sodijo, da LR Kitajska ne žeti vojne in da se bo nevarnost splošnega spopada znatno zmanjšala, če bo vlada LR Kitajske poslala svoje predstavnike v Lake Success. Prav tako so poudarili prepričanje, da lahko Organizacija združenih narodov zaradi ugleda, ki ga je pridobila s prevzemom akcij ob pričetku korejskega spopada, reši vprašanje kitajske intervencije. Ameriške čete prešle v napad ob reki Congčon Tokio, 12. nov. (Tanjug) Agencija France Presse poroča, da so včeraj začele napadati Mac ^Arthurjeve enote na vsem severozahodnem delu fronte, širokem okoli 50 km, ob reki Congčon ter napredovale ponekod do 5 km. Mac Arthurjeve enote so naletele na šibak odpor severnih. United Press poroča, da ta napad še ne pomeni splošne ofenzive, marveč zgolj razširitev že upostavljenega mostišča. Do včeraj zvečer so deli 24. ameriške divizije napredovali približno 10 km severno od reke Congčon. Prva južnokorejska divizija je napredovala severozahodno od Sinandžuja. Enote prve ameriške konjeniške divizije pa so prekoračile Congčon zahodno od Kunurija. Na osrednjem delu fronte severno od Hamhunga so enote pomorske pehote zavzele Kotori jn napredovale nekaj kilometrov severno od mesta. United Press poroča, da so enote te divizije že zavzele dohode k vodohra-mu Cosing in zaplenile naprave najpomembnejše centrale izmed štirih, ki so na tem področju. Naprave 60 bile demontirane in pripravljene za prevoz. Ameriška letala na stisnjen zrak so se zapletla v zračno bitko s sedmimi severnokorejskimi letali na stisnjen zrak. Izgub ni bilo na nobeni strani. Ameriške letalonosilke »Late«, >Valley Ford« in »Filipini«, ki ima vsaka po 27.000 ton nosilnosti, so odplule v Rumeno morje. Kakor je sporočilo poveljstvo pomorskih letalskih sil, so letala, ki jih prenašajo te letalonosilke, dobila nalogo, da bombardirajo postojanke na skrajnem sever-nozahodnem delu Koreje, zlasti pa mostove na reki Jalu. KITAJSKE ENOTE ZA KOREJO Peking, 12. nov. (Tanjug) V Pekingu in Cangčunu so začeli organizirati prostovoljne delavske in študentske oddelke za razne službe v zaledju severnokorejske fronte. Agencija Nova Kitajska poroča, da se to gibanje, ki ga podpirajo vse kitajske politične in množične organizacije, širi tudi po vseh drugih večjih mestih Kitajske. Skupna seja ekonomskega in socialnega sveta o gospodarski pomoči Koreji Washington, 12. novembra (Tanjug). Na današnji skupni seji ekonomskega in socialnega odbora so proučevali osnutek resolucije, ki ga je izdelal Ekonomsko--ocialni svet za pomoč in podporo Koreji. Resolucija določa uposlavitev uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo Koreje, katere izdatki bi znašali v razdobju enega leta približno 250 milijonov dolarjev. Prav tako bi bil imenovan tudi Izjava Charlesa Sawyerja o trgovini s Kitajsko Washington, 12. novembra (Tanjug). United Press poroča, da je minister za trgovino ZDA Charles Sa\vyer izjavil na tiskovni konlercnci, da se ne strinja s tem, da bi prepovedali vse pošiljke LR Kitajski ter pri tem poudaril, da so surovine, ki jih ZDA dobivajo iz Kitajske, velikega pomena. Pristavil je, da je ministrstvo za trgovino izdalo izvozno dovoljenje za blago, ki nima strateškega pomena v vrednosti 33 milijonov dolarjev, hkrati pa so prišle tz Kitajske precejšnje količine volne, svinca, tungsena in drugih predmetov Pristavil je, da je v tem razdobju odpadlo 83 odst. V6eh pošiljk za LR Kitajsko na bombaž. generalni direktor, ki bi vodil to upravo. Filipinski delegat Romulo je kot predsednik male skupščine izjavil, da je uspeh načrtov Združenih narodov za povojno dobo na Koreji nujno potreben za uspešnost celotnega programa Združenih narodov na tem področju. Romulo meni, da je eno najvažnejših vprašanj, ki jih mora sedaj urediti ekonomski in socialni odbor Generalne skupščine, vprašanje pooblastila generalnega direktorja, da bi se tako izognili morebitnemu nesporazumu glede pristojnosti pri reševanju nekaterih vprašanj med upravo za pomoč in obnovo Koreje in novo ustanovljeno komisijo OZN za združitev in obnovo Koreje. Zvedelo se je, da bo nadziral pomoč Koreji, dokler Generalna skupščina ne bo imenovala generalnega direktorja, Alfred Kacin, osebni predstavnik generalnega tajnika Združenih narodov Trygve Lieja v Koreji. NOVA VLADA V EGIPTU Kairo, 12. novembra (Tanjug), Agencija France Pre6se poroča, da je bila sinoči sestavljena nova egiptska vlada V novi vladr so izmenjani samo ministri za preskrbo, vero in finance Do ostavke je prišlo zaradi tega, ker finančni minister ni hotel podati ostavke. Kongres francoskih prosvetnih delavcev Pariz, 12. novembra (Tanjug). Danes se je končal kongres narodne federacije prosvetnih delavcev, v kateri so včlanjeni francoski učitelji in profesorji vseh sindikalnih struj. Po sprejetju poročila generalnega tajnika o delavnosti federacije so predstavniki štirih glavnih sindikatov — neodvisni, Generalna konfederacija dela, »Force Ouvričre« in »Svobodna šola« izdali skupno resolucijo o programu akcije, ki potrjuje sindikalno enotnost sindikalnih delavcev in poudarja skupno borbo za uresničitev gospodarskih zahtev, za reformo šolskega pouka, za krepitev mednarodnih zvez in zgraditev miru v svetu. Na kongresu sta bila navzoča jugoslovanski _ delegat Pavtle Radoman in Aaka Matič, člana centralne uprave sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije. Velikanska večina delegatov, ki zastopajo 180.000 prosvetnih delavcev Francije, je jugoslovanske delegate navdušeno sprejela. Kongres je z vso naklonjenostjo in pazljivostjo poslušni pozdrav jugoslovanskih prosvetnih delavcev. Dogodki v Nepalu N«w Delhi, 12. novembra (Tanjug). Po poročilih tujih agencij je prišlo v Nepalu do spopada med pristaši nepalskega kralja in pristaši predsednika vla. de, ki so se uprli naklepom kraljeve stranke, da bi 6e izvedle nekatere demokratske reforme. Pristaši predsednika vlade so prevzeli oblast v svoje roke ter razglasili za novega kralja triletnega vnuka sedanjega kralja. Sedaj so poslali iz Indije v glavno mesto Nepala 2 letali, ki naj bi prepeljali v Indijo nepalskega kralja in njegovo družino. Časopis »Hindustan Times« poroča iz Ncw Delhija, da kraljeva stranka kongresa odločno dela proti predsedniku vlade. Po deželi so raztrosili letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj nastopi proti sedanjemu predsedniku vlade in njegovim pristašem. Po nekaterih poročilih so gverilci nepalskega kralja, ki prihajajo iz Indije, prekoračili nepalsko mejo v devetih kolonah. Podoba je, da hočejo zavzeti glavno nepalsko mesto Katmandu. Indijska vlada in nepalska stranka kongresa nista priznali novega triletnega kralja. Kraljeva stranka kongresa si je zastavila nalogo priključiti Nepal k Indiji in demokratizirati državo. Kakor se je zvedelo, 6e Velika Britanija strinja s stališčem Indije do dogodkov v Nepalu. Polaganje vencev na francoskem in jugoslovanskem vojaškem pokopališču Beograd, 12. novembra. Ob obletnici premirja iz prve svetovne vojne je včeraj dopoldne položil vence na grob borcev, ki so padli v prvi svetovni vojni, francoski veleposlanik v Beogradu Phi-lipe Baudot. Pri polaganju vencev na francoskem in jugoslovanskem vojaškem pokopališču so bili navzoči oficirji JA pod vodstvom namestnika poveljnika mesta Beograda polkovnika Kneževiča, pooblaščeni minister dr. Smodlafca, na-čelnik protokola ministrstva za zunanje zadeve, osebje francoskega veleposlaništva in večje število meščanov. (Tanjug) VELIKE SO NALOGE naše industrije gradbenega materiala Velik razmah gradbene dejavnosti po osvoboditvi je zahteval tudi močno industrijo gradbenega materiala, ki je bila pri nas pred vojno slabo razvita. Zato je bilo potrebno najti sposobne tehnične in vodilne kadre, iz raztresenih in nepovezanih industrijskih obratov pa ustvarili močna podjetja. Že danes lahko ugotovimo, da naša industrija gradbenega materiala zadošča potrebam republiške gradbene dejavnosti, delno pa tudi že široki potrošnji. Za opekarne, granitno industrijo, industrijo apna, industrijo umetnega in naravnega kamna ter za industrijo bitumenskih izdelkov imamo dovolj surovin, hkrati pa proizvajamo nove sodobne gradbene materiale, ki pospešujejo in po-cenjujejo graditev. — Pomemben je razvoj opekarn, kjer se je s podaljšanjem žgalne sezone dvignila proizvodnja zidakov za 12575, proizvodnja strešnikov pa za 45%. Za 66% več proizvajamo apna, kot smo ga proizvedli pred vojno. Apnenice dajejo tudi hidrirano apno in sivo apno, ki so ga do nedavna proizvajale samo visok0 razvite industrijske države. Z uporabo sivega apna štedijo kvaliteten cement pri manj važnih gradbenih delih. Ogromen je porast proizvodnje lahkih gradbenih plošč, katerih danes izdelujemo štirikrat več kot pred vojno. Pri kapitalni graditvi uporabljamo za 539% več granitnih kock in za 420% več robnikov kot pred vojno. Največji porast pa je zabeležila proizvodnja granitnih kvadrov, ki jih uporabljajo graditelji hidrocentral, Tu je presežena predvojna proizvodnja za 134375. Takšen porast proizvodnje v granitni industriji pa je omogočila le mehanizacija, saj danes uporabljajo pri tem mnogo več komprimiranega zraka kot nekdaj, uporabljajo pa tudi pokretna dvigala in moderne cepilne stroje. Za razvoj opekarske industrije skrbe znanstveniki, ki v industrijskem laboratoriju preizkušajo gline iz vseh glinišč, da bodo na podlagi rezultatov določali, kakšne proizvode naj izdelujejo posamezne opekarne. V laboratoriju izdelujejo tudi specialne proizvode za velike praktične poizkuse v gradbeništvu. Še letos bo opekarska industrija pričela izdelovati nove, v laboratoriju preizkušene gradbene elemente večjega obsega, s katerimi zmanjšujejo vlago zidu, odpravljajo ometanje in potrebo po kvalificiranem zidarju — to je montažni opečni blok. 2e doslej smo dosegli pri montažnih gradnjah in hitrogradnjah velike uspehe 6 proizvodi opekarn monta 8, monta 18 in večjimi opečnimi bloki; z uporabo teh gradbenih elementov smo že doslej prihranili mnogo lesa in pocenili gradnje. Proizvodnjo zidaka in znižanje polne lastne cene tega osnovnega izdelka opekarn bomo še povečali z nadaljnjim pri-mešavanjem premoga k surovi gmoti. S tem je doseženo skrajšanje žgalnega procesa, znižanje teže zidaka in povečanje izolacijske sposobnosti. Velik je napredek v industriji apna, saj bo na primer samo v kratkem dograjena kresniška apnenica dvignila proizvodnjo apna v republiki za 25% v primeri s predvojno proizvodnjo ter Izredno znižala ceno apna. Ker ima kvalitetne surovine in zelo udobno lego, se lahko razvije v velik kombinat za proizvodnjo nadaljnjih artiklov, kot so hidrirano apno, ogljikova kislina, klorovo apno itd. Po vojni se je na novo razvila produkcija izolacijskega materiala. Žlindrina volna, ki je univerzalno izolacijsko sredstvo, se uporablja za izolacije pri — 209 stopinj d0 500 stopinj Celz. Uporablja s* za izolacijo sten, stropov in tal, za izolacijo 6ten montažnih barak, montažnih gradenj, sušilnic, parnih kotlov, centralnih kurjav in hladilnic. — Ogromna i® tudi proizvodnja izolacijske opeke, ki j® nepogrešljiv izolacijski material za industrijske peči. Tudi industrija umetnega in naravnega kamna je p0 vojni doživela velik razmah. Redna proizvodnja betonskih školjk, umivalnikov, kopalnih kadi in drugih za sanitarne zgradbe industrijskih obratov nepogrešljivih artiklov, je v veliki meri zmanjšala pomanjkanje teh predmetov. Laboratorij ministrstva za gradnje ustvarja temelje za proizvodnjo novih gradbenih materialov, tako azbestnih izdelkov, sorel cementa, emulzij itd. Gradijo temelje nove tovarne za izdelovanj® konstrukcijskih elementov, oken, vrat, sanitarnih naprav in kompletne sanitarne vozle, gradbene elemente za kompletne montažne hiše in drugo. V industriji bitumenskih izdelkov proizvajajo bitumenske gmote, strešno lepenko, dalje Bergmanove cevi, katran in katranska olja, v zadnjem času pa celo že emulzijo za hladne bitumenske premaze. Pri tem nadomeščajo drag inozemski emulgator z domačim emulgatorjem, izdelanim iz odpadkov. Prihodnje leto bodo pričeli izdelovati večje množine izolacijskih plošč iz odpadkov plute. — Odpadki tovarn za celulozo pa dajejo že doslej material za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč. K uspehom v republiški industriji gradbenega materiala 60 mnogo pripomogli tečaji, ki jih je organizirala glavna direkcija industrije gradbenega materiala. Vodilni tehnični kader za to industrijo pa bo že v kratkem prišel iz industrijskega odseka za gradbeni material na gradbenem tchnikumu in delovodski šoli. Že danes je glavna direkcija industrije gradbenega materiala ministrstva za gradnje LRS močan organ, ki bo svojo dejavnost še razmahnil, upoštevajoč proizvodnjo dosedanjih in novih gradbenih materialov, potrebnih za graditev objektov petletke. Grafični delavci v tiskarni »Tone Tomšič« so izvršili letni plan Kolektiv tiskarne »Tono Tomšič« v Ljubljani je po vrednosti izvršil 20 dni pred določenim rokom letni proizvodni plan. Plan so dosegli 8, novembra, kar je porok, da bodo z uspphom presegli tudi šestmesečni plan v čast 10. obletnice OF, ki so ga prejšnji mesec sprejeli- Ustanovitev avtotaksi-službe za skupno uporabo Po navodilu zvezne vlade bodo pri podjetjih in ustanovah osnovali posebn® avtotaksi-službo, ki jo bo uporabljalo več podjetij skupaj. Avtomobile bo ta služba dobila od ministrstva za promet vlade FLRJ, in sicer vozita, ki so jih dosedaj imele le nekatere ustanove in podjetja; Nekatera podjetja bodo lahko imela tudi avtomobile za lastne potrebe. Nov ukrep zvezne vlade bo pripomogel k varčevanju goriva in bo mogoča točnejša evidenca na uporabo avtomobilov. Tretjina delavcev v „Vigonki“ je dobila nazive Maribor, 9. novembra V Mariboru najbolj napreduje prevedba delavcev v nazive v Tovarni volnenih in vigogne izdelkov. Za pel dni dela pomeni dobra tretjina prevedenih delavcev lep uspeh. Komisije hitijo, kajti do 25. novembra morajo končati z delom. No, kaj so nam povedali tovariši glavne komisije o pripravah in delu: »Lep čas pred prevedbo so komisije delavstvo seznanjale na grupnih sestankih — kakih 18 jih je bilo vsega — o pomenu te naloge. Sindikat in partijska orgamizacija sta krepko podprli naše delo. Poleg glavne imamo še tri podkomisije: v predilnici, tkalnici in pomožnih obratih, medtem ko za prevedbo v izven-industrijskih obratih zbirajo podatke pomožni organi.« »Kako pa kaj delavci, so se odzvali, in podkomisije, so kos svojim nalogam?« »Do sedaj še kar gre. Petdeset do šestdeset delavcev prevedemo dnevno. Kaže, da bo v prihodnjih dneh bolj trda. Opravili smo namreč e tistimi, ki so imeli v redu dokumente. Mnogi izmed njih so jih bili pravočasno poskrbeli. Težja je ta stvar pri starejših delavcih, ki so v teku službenih let dostikrat menjali zaposlitev. Temu manjka to, drugemu ono. Tudi delo podkomisij je vzorno in urno. Dnevno dvakrat nam prinašajo zbran in urejen material. Prf presoji 60 podkomisije objektivne, tu in tam celo malce preostre.« Dimitar Vlahov izvoljen za predsednika glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije Skoplje, 12. novembra. V novi plenum glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije je bilo izvoljenih 229 članov. Takoj po končanem zasedanju kongresa je bil prvi sestanek novo izvoljenega plenuma, na katerem je bil izvoljen izvršni odbor, ki ima 35 članov. Za predsednika glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije je bil vnovič izvoljen pod predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Dimitar Vlahov, za podpredsed nika sta bila izvoljena Krste Crvenkov ski in Kemal Sejfula, za tajnika pa Naumovski. V snopu urejenih vrečic, kjer hrani komisija začasno vse dokumente posameznih za prevedbo v nazive že predlaganih delavcev, sem segel po vrečici z napisom: Anton Škorjanc. Od osvoboditve se je v tovarni zasidral kot gre-bilni čistilec, pa je do tedaj imel kar 20 delovnih razmerij. Za vse je lepo pripravil dokazila. Le podkomisija je bila nekoliko preostra. Predlagala je drugo grupo: priučeni delavec. Pa so se s komisijo zedinili, da bi bila krivica, če bi mu dali tak naziv. Vsi so bili mnenja, da Anton že lep čas dela in je požrtvovalen, strokovno dobro podkovan, in če je treba, priskoči tudi drugod na pomoč. Predlog so popravili na: priučeni delavec. Telefon je neprestano prekinjal razgovor. Podkomisije se stalno posvetujejo. Res je, najboljši strokovnjaki-delavci so v njih, kot so na primer Kacjan in Smo-nik, pa Lovrenčičeva in Dolenc ter predsednik delavskega sveta Struna. Krivice ne sme biti. tako so nam povsod povedali. Težko je zdaj reči, ali se bodo povsod držali teh besed. Delavci dobijo odločbe namreč šele sredi meseca. Čujmo zakaj: »Pri delu smo trčili spet na birokracijo! Odločbe zaradi nesporazuma, odnosno ker nas prej poverjeništvo za delo ni j mučilo, moramo znova pisat i. Dobro, da jih nismo še delavcem izročili, to bi bilo upravičene nevolje, ko bi jih morali vračati! Delavske knjižice na poverjeništvu tako malomarno in netočno izpolnjujejo, da se človek res ne more zanesti na podatke. Poleg tega nam na MLO zavlačujejo po nepotrebnem delo. Dosti delavcev mora v nadomestilo manjkajočih dokumentov predložiti izjave, podpisane po dveh pričah. Da bi šla stvar hitreje, smo formularje razmnožili, pa smo drugod trčili na oviro. Predložitev izjav zavlačujejo s takimi čudovitimi pikolovstmi, kot je ta, da ne smejo delavci prepisati svojih podatkov, žnidar-|eva je na ta način morala trikrat na MLO po svojo izjavo. Stvar bi tudi delavci sami bolje dojeli, če bi jim jo bolje raztolmačili. Pri DZS smo že pred tremi tedni naročili 100 izvodov »Vesnika rada« da bi mojstri predelali članke v svojih obratih skupno z delavci — pa jih še do danes nismo prejeli.« Težave jian dela tudi razvrstitev v grupe. Po uredbi jih ima tekstilna stroka samo pet. »To je premalo, če hočeš biti pravičen,« pravijo povsod v komisijah. »Pomožni obratovodje in mojstri še nis® predložili svojih dokumentov. Bržkone Čakajo, kako bo Z njimi bo res trda-Mnogo je med njimi tudi takih, ki zaslužijo višji naziv, recimo naziv specialista. Do sedaj pa snm dali na,(višji nazb' »samostojni ajireter« Segoničniku, ki celih 23 let dela v stroki in si je pridobil bogato znanje. Seveda pa bo na drugi strani precej tudi takih mojstrov-ki zaenkrat ne bodo prišli dalje kot do izučenega delavca. Da ne bo krivice Prl razvrstitvi mojstrov, bomo pozvali na posvetovanje še pred prevedbo tekstila® strokovnjake iz vseh mariborskih tovarn-Treba bo skupnega posvetovanja, da p® bo vsak delal po svoje. Naši direkciji-matičnemu resorju in ministrstvu za del® bomo potem dali konkretne predlog® glede razvrstitev. Uredba pač na tak® podrobnosti ni mogla računati. Sploh Pa je stvar težka v naši tovarni, ki i«1* tako pestro produkcijo: vato, vateli«- bombaž, vigonjko in volno.« Od svojih ljudi je predsednik tkalni' ške komisije Kacjan med prvimi pohvali'1 skladiičnlco Antonijo Precovo, ki j® ^9 prvi dan predložila vse dokumente. i® koliko jih je bilo! Kaj vse je bila ® svojih 14 let: blagajničarka, pisarniški moč, pomožna laboranlka in nazaduj9 celo tkalka v 4 ali 5 tovarnah. Taki prJ' meri delajo komisijam velike skrbi. Te?' ko je predlagati naziv, zato se koniiril9 posvetujejo tudi s samimi delavci. V n?' šem primeru so pred lagali naziv: Pn' učena delavka. Komisije pri prevedbi zelo up®^,e' vajo delavčevo vestnost pri delu, še l'°' sebej pa opravljene tečaje. PrevorčiČ®v? Terezi ja in Vezjakov a Vera sta n,e predlaganimi za izučene delavke. Fet' kova Marija je komaj pred enim l®tom prišla iz ekonomije k predilniškim ®tr°' jem — mnogi z enako dobo dela in z en8' kiimi izkušnjami no med pomožnimi ('c' lavci — pa .je tako vestna in spret11?’ da jo je predilniška podkomisija Vr-1 lagala za naziv polpriučene Druga 1 z predilcem Bruncem Dela že 55 ni®'?«' cev; predsednik pravi, da se pri del« »vleče bolj ko megla«, pa je samo I’®' priučen. H. B- Kolikor smo v Ejudtko posojilo vpisali, toliko tudi vplačajmo! Vpisovanje II, ljudskega posojila je izredno dobro uspelo, saj je po nezaključenih podatkih v LRS 366.425 vpisnikov vpisalo 437,691.000 dinarjev in takoj vplačalo 260,629.000 dinarjev. I^rugo ljudsko posojilo je izredno važnega političnega in ekonomskega pomena in predstavlja politično manifestacijo delovnih množic, ki so z vpisom dokazale svojo pripravljenost, premagati vse težave, hkrati pa je posojilo važna postavka pri izravnavanju biagovno-denar-nih odnosov, Zato jc tudi važno, da dosežemo vplačilo vsega vpisanega zneska. " samim vpisom torej delo za posojilo se ni končano, saj sc mesečni obroki Vpla-čujejo do vključno 1 februarja 1951. * * Ce pregledamo, kako poteka vplačevanje obrokov posojila, pa vidimo, da se člani okrajnih, mestnih komisij ter vpisnih mest premalo zavedajo, da njihove naloge 6 končanim vpisom še niso opravljene in da bo njihovo delo ter s tem njihova odgovornost končana šele, ko bo Zadnji obrok posojila v celotr poravnan. Komisije pa ne skrbe, da bi obroki bili vplačani točno ob terminu, temveč v mnogih primerih šc do danes niso niti dvignile pri podružnicah Narodne banke obveznic za prvi obrok, ki je zapadel v Plačilo 1. oktobra 1950. Najbolj malomarni so člani komisij frontnih vpisnih mest na podeželju. Namesto da bi agitirali, da naj kmetje čim-prej poravnajo svoje obveznosti, celo zavirajo plačevanje, ker zanje niso dvignili obveznic. Razumljivo je torej, da nosijo člani vpisnih komisij soodgovornost za škodo, ki nastaja zaradi takega postopka. Tudi dejavnost vpisnih komisij v podjetjih, uradih in ustanovah ni zadovoljiva, saj skupno še 216 podjetij ni dvignilo obveznic pa prvi obrok. Kaj pravijo k temu računovodje podjetij in člani vpisnih me6t? Vse kaže, da se ne zavedajo, da bodo zaradi malomarnosti osebno in materialno odgovarjali za škodo, ki bo z tem povzročena skupnosti. Precejšnje je tudr še število vpisnikov, ki mislijo, da so z vpisno izjavo brez vplačila že izpolnili svojo obveznost. To seveda nikakor ne zadostuje, kajti prevzeto obveznost je treba izpolniti in poravnati zapadle mesečne obroke vpisanega posojila. Zaradi tega je dolžnost vseh članov vpisnih komisij, da se vztrajno borijo za redno vplačevanje zapadlih obrokov, dolžnost obveznikov pa je, da čimprej poravnajo zapadle obroke ter s tem dejansko prispevajo svoj delež k političnemu in gospodarskem uuspehu drugega ljudskega posojila. Dr. L. B. V Postojni so razkrinkali nekaj nepoboljšljivih škodljivcev Zaradi prikrivanja obveznih oddaj in groženj proti oblastnim organom so se Morali pred okrožnim sodiščem v Postojni zagovarjati Možina Ivan in njegova sestra Marija ter Sever Franc iz Šmihela Pod Nanosom, KLO Hienovica. Oddati bi Morali mršavega prašiča in 25 kg masti, vendar so se oddaji upirali, čeprav so Pri Možinovih imeli 5 prašičev in pri Severjevih enako število. Ker je Možina Ivan družbi nevaren element, ki je bil že prej kaznovan, je bil kaznovan na 1 'leto in 3 mesece odvzema prostosti s Prisilnim delom, njegova sestra Marija fia S mesecev prisilnega dela in Spver Prane na 7 mesecev prisilnega dela z °dvzemom prostosti. Vsekakor pravična kazen, ki naj izpametuje vse tiste, ki Mislijo nadaljevati pot v škodo skupnosti. Imamo pa še druge špekulante, take, so dolžni redno dostavljati odkupljeno blago potrošnji. 20. X. je biilo v Postojni precej slabo Vreme. Naletaval je sneg in pihala je °str,a burja. Žene in otroci so stali v vrsti Pred mlekarno in čakali na delitev mleka. Toda mleka od nikoder. Pa se spomni prodajalka, da je potrebno povprašati na šoferjevem domu, ker ima šofer na-'°8o, da zbere mleko po zbiralnicah in Pa dostavlja mlekarni v razdelitev. Mi-flito si njeno razočaranje, ko najde šoferja ob 10. uri dopoldne še v postelji. Celo branil se je, da bi šel po zbiralnicah po Mleko, še večja pa je bila n e vol J« v Mrazu čakajočih mater. Ta človek — Filipčič po iinenu — je avtoprevoznik z lastnim avtomobilom. Po Pogodbi z okrajnim prevoznim podjetjem ie zadolžen za prevoz mleka in je bilo '' ta namen mobilizirano njegovo vozilo, ki ga sam upravlja. Namesto da bi zbiral Mleko, vozi privatnikom drva, dojenčki Pa večkrat zaman čakajo, da jim matere Prinesejo mleko. Vprašamo se, kaj misli OLO Postojna, ko vidi takega škodljivca? Oglejmo si še malo odkupna podjetja. Organizacijsko je slabo podjetje za odkup Poljskih pridelkov na Rakeku. Slaba je Razdelitev dela v podjetju, še slabše pa V r,Pl° odkupnih organov po zbiralnicah. y°dje zbiralnic, kot je ugotovljeno, samo akajo, da jim kdo prostovoljno pripelje piše fakture in opravlja druga administrativna dela, izgovarjajoč se, da ni ljudi, katerim bi se take naloge poverile. Podjetje nima knjigovodje ter do danes nima niti ene vknjižbe, iz katere bi se moglo razbrati finančno stanje podjetja. Upravnik tov. Levičar prosi personalni odsek OLO, naj uredi personalne zadeve v podjetju. Vendar je do danes njegova prošnja ostala še nerešena, čeprav mora podjetje prav sedaj izvrševali največje naloge. Na drugi strani vidiš pri delu nesposobnost posameznih uslužbencev in zato to podjetje sploh ni operativno. Boljše je podjetje za odkup živalskih proizvodov, vendar nekateri uslužbenci niso disciplinirani. Makovec Franc, operativec, je n. pr. dobil nalogo, da organizira odkup na področju KLO Cerknica, pa je raje ostal doma ter o tem ni niti obvestil svojih predpostavljenih. Šofer podjetja Natiače Avgust je brez dovoljenja vzel tovorni avlo ter se je v nočnih urah odpeljal k neki ženski v Studeno. Vzel je tudi bencin in ga neupravičeno trošil. Taka dejanja so obsojanja vredna, posebno v teh kritičnih časih, ko nam primanjkuje vozil in motornega jforiva. Primerna kazen naj take neposlušneže pouči, da se take reči pri nas ne smejo dogajati. Oba prizadela sta bila predana javnemu tožilstvu. Evidenca v tem podjetju je posebno strašilo. Operativne evidence pravzaprav sploh ni, temveč samo od časa do časa večkrat večja odprema kakor odkup, največkrat pa niti odkupa niti odpreme. Tako je pri odkupu masti, prašičev, krompirja itd. Na tej pomanjkljivosti bolehata obe podjetji, čeprav bi bilo potrebno ile malo dobre volje, pa bi evidenco spravili v red. Izvršni odbor v Postojni se je sedaj resno pričel zavedati vseh teh nedostat-kov ter je vprašanje odkupov pretresel n«r svoji seji in izdal dalekosežne ukrepe. Glavno pa je, da bodo ti ukrepi izvršeni čimbolj revolucionarno in v pravem času, da se organizacija odkupov ne izmaliči in ne ostane vse pri starem. K. E. Končali so regulacijo Prilepske reke. y*a .vini i\u\/ |jiw>iuvuijuu yi 1^1-rnlepska reka prj Prilepu je stoletja po-Pndelke^sami pa niti najmanj ne poskr*'pplavljala naselja in rodovitno zemljo. V D,JO, da bi si s pravilno organizacijo na ’erenu zagotovili reden dotok blaga, faradi tega podjetje nima operativnega Plana. Namesto da bi komercialni vodja Odgovarjal za odkupljene količine blaga, TEanizira prevoze, naroča vagone itd., stan Jugoslaviji so pred vsakimi volitvami napovedovali, da jo bodo regulirali. Pomembno delo pa so opravile letos prilepske frontne organizacije. Frontovcl so delali prostovoljno 243.000 ur. Regulacija je bila končana sredi oktobra. Pošteno si jo zaslužil novo kolo Mnogoštevilni gobarji so letošnjo jesen nabrali in oddali precejšnjo količino gob. V nekaterih okrajih so nabiralci kar tekmovali med seboj, kdo bo imel pri tem čimvečji uspeh. Najbolj so se odlikovali do sedaj okraji Kranj-okolica, Ilirska Bistrica, Trbovlje, Idrija, Murska Sobota in Kamnik. Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Škofji Loki pa je na prvem mestu. Svoj plan oddaje je izpolnila količinsko z 255 odst. Njen upravnik tov. Strojan Anton pa nam je zatrdil, da bodo ta odstotek še povečali. Čeprav je bila letošnja jesenska rast gob zelo obilna, niso vsi okraji svojega plana izvršili tako, kot ga je OZKZ Škofja Loka. Kako to? Odgovorni funkcionarji se niso lotil; dela tako kot tov. Strojan. On je znal v prvi vrsti vključiti v delo kmetijske zadruge in vzbuditi veselje do nabiranja pri nabiralcih. V svoji skromnosti 6icer pravi, da ima zasluge za uspeh v glavnem ves kolektiv OZKZ. Vemo, da je to zasluga vsega kolektiva, vemo pa tudi to, da je tov, Strojan delo organiziral na najboljši način in da je ljudem pravilno prikazal važnost nabiranja gob. Uslužbenci zadrug in nabiralci sami pa so tudi dokazali, da se zavedajo, da lahko tudi z nabiranjem gob v veliki meri pomagajo pri izpolnjevanju našega plana, čeprav njihovo delo na prvi pogled nima nič skupnega z gradnjo novih objektov, cest itd. Ko je tov. Strojan prejel kot nagrado za svoje požrtvovalno delo uvoženo kolo, je dejal: »Ne bomo odnehali, dokler ne odkupimo zadnjega kilograma suhih gob iz najbolj oddaljenega kraja.< Želimo, da bi se našlo še več takih tovarišev, kot je tov. Strojan, ki naj bo zgled vsem ostalim, posebno pa ljudem v okrajih Dolnjia Lendava, Postojna, Poljčane, Gornja Radgona, Krško in Maribor, okolica. Sč GOSPODARSKE NOVICE IZ DRŽAVE Parnik »Dubrovnik« je samo na enem potovanju prihranil 720.000 din, in sicer na poti z Reke v Šibenik, Dubrovnik, Ro-terdam in Benetke. Potovanje je trajalo 16 dni. Delovni kolektiv je dosegel prihranek z doHro delovno organizacijo in ob prizadevanju pristaniških dclavcev v Šibeniku in Dubrovniku, kjer so prelagali blago. Med vožnjo so prihranili mnogo goriva. Mornarji so tudi opravili mnogo dela prostovoljno. Novi premogovnik lignita pri Kičevcm (Makedonija) je začel obratovati letos spomladi. Pri Kičevcm so velika ležišča lignita, ki spadajo med največja v državi. Raziskovalna dela s»o se začela leta 1948, ki so jih uspešno končali lani. V zadnjih mesecih že presegajo planske naloge. Na predlog delavskega sveta bodo povečali proizvodni plan za prihodnje leto. Prvi pnevmatični brusilni stroj r državi je izdelal kovinarski strugar Anton Klopčič v dravograjski hidrocentrali. Sam je tudi izdelal načrt za stroj. Večino strojnih delov je izdelal iz odpadnega materiala Zdaj dela še sedem brusilnih strojev in predeluje v kompresor stari bcncinski motor. Trsne rozge predelujejo v krmo v kmečki delovni zadrugi v Zvezdanu pri Zaječarju. Rozge (enoletne mladike) drobijo (meljejo), zmlete solijo in mešajo z drugo krmo. Hranilnost te krme je precej velika. Proizvodnja celuloze iz enoletnih rastlin. Doslej so pri nas tovarne celuloze uporabljale kot surovino 6amo les po nekaj desetletij starega drevja. Zdaj pa so naši strokovnjaki proučili pridobivanje celuloze iz enoletnih rastlin — predvsem iz slame in koruznice (koruznih stebel). To pomeni veliko razširjenje surovinske osnove. Uspešno so tudi rešili vprašanje pridobivanja celuloze za proizvodnjo umetne svile iz bukovine. Koncerti ob Gallusovem tedna V okviru proslave 400-letnice rojstva skladatelja Jakoba Petelina -Gallusa, sta bila 7. in 8. novembra dva vokalna koncerta, na katerih so bila izvedena dela Gallupa in njegovih sodobnikov. Prvi koncert, ki ga je izvajal mešani zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija, je obsegal izključno Gallusova dela in sicer 14 motetov iz zbirke Opus musieum. Jakob Gallus (1550 do 1591) je 'živel v dobi kulturne prelomnice, ko je prihajajoča renesainca rušila gotski kulturni svet, vendar je še globoko zakoreninjen v izrazito gotski askezi, kar ostane značilno za vse njegovo delo. Res je, da se poslužuje v svojih skladbah glasbeno-tehnienih pridobitev nove dobe, kar se odraža predvsem v harmonski strukturi, ki je zamenjala prejšnje polifono oblikovanje, vendar je po značaju svoje glasbe uklenjen v gotsko miselnost. Njegova glasba je vedno umerjena, mestoma toga, harmonija se polagoma preliva v skromnih mejah tedanjih možnosti. Na eni strani daje tej glasbi čar njena oddaljenost od današnje dobe, na drugi strani pa je morda prav ta oddaljenost ^kriva, da dobi poslušalec vtis enoličnosti in negibnosti. Vsekakor nam je izrazito renesančna glasbena umetnost bližja kot gotska. Mešani zbor Slovenske filharmonije je svež in močan, ne moremo pa trditi, da bi bil popolnoma enovit. Opravičuje ga sicer dejstvo, da obstoji komaj dve leti. vendar bi lahko spričo izvrstnega dirigenta dosegel večjo' ubranost in enotnost, kot jo je pokazal na Gallusovem koncertu. Izstopanje posameznih glasov je imelo za posledico mestoma netočno intonacijo, predvsem pa je pomenilo odmik od osnovnih zahtev Gallusove glaisibe, ki v nobenem pogledu ne prenese neenotnosti; vsebina in stil te glasbe sta nujno navezana na idealno harmoničnost in izenačenost zbora. Morda je krivda deloma tudi v tem, da je v zboru precej novih članov, ki se ne morejo kar čez noč vliti v enotno telo. Drugi del sporeda je učinkoval precej enotnejše kot prvi, kar moramo do neke mere pripisovati skladbam samim. V prvem delu je obsegal spored 9 motetov, ki v nobenem pogledu ne predstavljajo današnje zborovske tehnike, v drugem delu pa so bile skladbe že po strukturi kompaktnejše in izvajalcem bližje. V pogledu muzikalne interpretacije pomeni koncert Gallusovih skladb lep umetniški dogodek, saj sta dosegla zbor in dirigent to. kar je najvažnejše in hkrati najtežje: dala sta vsaki skladbi njen obraz. Koncert mešanega zagrebškega radia je prinesel presenečenje, ki ga, po Pravici povedano, nismo pričakovali, resenečenje ni bilo samo v nadpovprečni tehnični popolnosti, niti v skrbno izbranem sporedu, temveč predvsem v pravem komornem petju- Mešani zbor Radia Zagreb, je enovito glasbeno telo, ki lahko v vsakem pogledu zadosti zahtevam najtežjih skladb vseh dob in stilov. Program koncerta je obsegal dela Gallusovih sodobnikov in se je delil v dva dela. V prvem delu so res skladbe Gallusovih sodobnikov, drugi del pa nam je predstavil hrvaškega skladatelja Ivana Lukačiča, ki sicer ne spada v druščino Gallusovih sodobnikov niti po stilu, niti po notranji vrednoti in je bil bržkone na sporedu le kot edini predstavnik hrvatske predklasične glasbe. Med devetimi avtorji različnih narodnosti so nam Zagrebčani predstavili vrhove renesančne glasbene umetnosti: Gesualda da Ve nosa, Monteverdija in Orlanda Lassa. V nasprotju z Gallusovo gotsko umetnostjo označuje delo teh treh mojstrov smisel za naturalistično barvanje, slikanje narave, uporaba novih glasbeno-tehničnih sredstev, kot so modulacija, kromatika in disonace. predvsem pa oblikovna gradnja skladbe, ki je zlasti očitna pri Monteverdiju. Njegov madrigal »Lasciatemi morire«, je čudovit primer oblikovno in vsebinsko dognane umetnine, ki s svojo čustveno globino pretrese slehernega poslušalca. Zbor je pod vodstvom dirigenta Slavka Zlatiča zapel celotni spored tako muzikalno, s tako pevsko kulturo, da je zaslužil vse priznanje kot najboljši zbor v državi, ki mu tudi največje tehnične zahteve ne delajo nobenih posebnih preglavic. To je bilo zlasti opazno pri Monteverdijevem madrigalu »QueH’angelin«, ki zahteva izredno koloratumo tehniko, in pri Lassovem »L’echo«. Pri tej skladbi je dirigent Zlatic rešil problem odmeva enostavnejše in učinkovitejše kot zbor Slovenske filharmonije. Medtem, ko je pri Slovenski filharmoniji pel del zbora na galeriji dvorane im s tem deloma izgubil stik z dirigentom in ostalim zborom, se je pri zagrebškem zboru en del odločil in 6topil v ozadje. Učinek odmeva je bil na ta način tehnično boljši. Pri drugem delu sporeda, ki je obsegal Lukačičev »Cerkveni koncert«, je motila slaba izbira solistov, ki se (zlasti tenor) niso mogli popolnoma vživeti v enotno in ubrano razpoloženje. Kljub temu pa je bil koncert mešanesra zbora Radia Zagreb izreden umetniški dogodek, ki je zapustil trajen vtjis. V. L. Kaj ima v letošnji sezoni na sporedu C^nlralna ljudska univerza v Mnriboru Centralna ljudska univerza v Mariboru je te dni pričela z delom. Kljub temu, da še vedno ne razpolaga s svojimi lastnimi prostori, je mariborska ljudska uni verza pripravila za letošnjo sezono bogat spored predavanj, ki bodo vsak petek ob 20. uri v Kazinski dvorani v poslopju Slovenskega narodnega gledališča. Teme predavanja iz nove sezone lahko razdelimo v več ciklusov. Prvi ciklus obsega predavanja s področja tehnike. Že iz samih naslovov posameznih tem, kot so na primer razvoj radiotelegrafije, razvoj letalstva, pomorstva in motorizma, nafta, aluminij, kavčuk, atomska bomba, sbrovine za tekstilno industrijo, itd., lahko razberemo, da bodo ta predavanja zelo zanimiva. Velikega pomena bodo tudi zdravniška predavanja, za katera je že v lanski sezoni bilo precej zanimanja. Zdravniki - specialisti bodo predavali o raznih boleznih (o tuberkulozi, raku, spolnih boleznih, revmatizmu, itd.) Važen je tudi ciklus literarno zgodovinskih predavanj, d kulturnih ter prirodnih spomenikih v Mariboru, o kulturni aktivnosti Podravja, o kulturnem boju ko- roških Slovenccv, o zgodovini ter razvoju mariborske obrti in industrije, o Levstiku, Aškercu in dr. Centralna ljudska univerza bo imela letos na sporedu tudi predavanja iz zunanje in notranje politike, iz politične ekonomije, iz bio-i logije, nadalje pa bodo obdelane tudi nekatere teme, ki v pretekli sezoni iz raznih razlogov niso prišle na spored. NOVE KNJIGE Ahrtkosov A. I.: Osnovi opšte patološke anatomije. »Medicinska knjiga«, Beosrad 1950. Strani 287 in CLXIV. Petkovi® S.: nirurgljn urocrnltntnlh or-*an». »Mediolnnka knjijta*. Beograd 1950. Strani 544. Ilr. Surin Miroslav: Stomatološka prote-tlka. »Medicinska knjiga«, Beograd 1950. Strani 274. Or. K. TodorovIS - dr. R. Neubauer: Sa-dašnje lefenje tuberkulozno menlngita I mllljarne tuberkuloze. (Poročilo s konference UNICEF-a v Parizu od 9. do 12. XI. 1950 o zdravljenja s streptomtolnom). »Me-dielnska knjiga«, Beograd 1950. Strani 82. V Cirilini. Gotovi lekovl. II. izdaja. (Navodila ta predpisovanje in izdajanj© Rotovih in paralelnih zdravil). * Medicinska knjiga«, Beograd 1950. Strani 167. 99 NOVI SVET« (Ob 7.—8. in 9. številki V. letnika) .-Napredek »Novega sveta«, ki je zlasti •rten v zadnjih treh številkah revije (7. na in 9.), je — če se še ne oziramo vrednost objavljenih tekstov — njeno .eano izhajanje, po čemer je izjema med Slovanskimi revijami; pritegnitev no- vih .mladih kulturnih delavcev k sodelo- '?niu; razširitev področja, ki ga revija na politične probleme Treta in . r°'Ske, ter stalno kritično spremljanje t ^ličkih predstav, likovnih razstav im knjižnih izdaj slovenskih avtor-reI,P osnovnem negativnem pojavu v ‘ji sem svoje mnenje povedal ob ^ailh številkah Zdi se namreč, da so 1 revjia °b strani velikih vprašanj, ki vin na govorniške tribune naj- kulturne delavce sveta. To na-l>tje med stvarnostjo v naši domovini jj. v «vetu ter njenim odrazom v central- i pvenski reviji velja v celoti tudi za ( nie tri številke »Novega sveta«. Kljub Ca na umetnostni sektor, ki so iim ensl nice so v predprodaji v Knjigarl muzikali j. Gallusov koncert pevskega Glasbene Matice bo definitivno v c® trtek 10. nov. ob 20. v Filharmonij • Violinist Karlo Rupel Ima svoj sol1* stičen koncert v petek. 17. nov. 0 20. uri v Filharmoniji. Vstopnice Knjigarni muzikalij. -Kime- LJUBLJANA: UNION: amer. fU® »Major in trklja«. Filmske novosti 21. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.1»- - MOSKVA: jugoslovanski «1»-»Čarobni meč«. Hrvaški pregled *• Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.J*- — SLOGA: amer. film: »Zapeljiv*4 iz novega Orleansa . Si-bski mes. Sij-Filmske novosti 23. Predstave oD 15. 17, 19 in 21. - TRIGLAV: ame.r' film »Veitaa Eva«. Srbski meseča11 28. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIšK'Y avstrijski film »Otroci Pratra«.J®"' nik. Predstavi ob 18 in 20. — LITO' STROJ: angleški film »Pot » plemstva«. Obzornik 48. Predata'« ob 20. MARIBOR! PARTIZAN: angl f"'? »Ljubavna zgodba«, filmske nov. UDARNIK: ameriški film »Tarzan* New Vorku« kratki film Riž v voj' vodini. • CELJE: METROPOL: amer. film »Major in frklja«. Obzornik 48. DOM: angl. film »Božične pustolo*' 86iue«, bosanski mesečnik 80. KRANJ: STOR2IC: angl. film »Johnitf Francoz«, bos. raosefcuik 29. SVOBODA: sovj. film »Delo A.rta' monovih«. filmske novosti 201. RADOVLJICA: angl. film »Daj oa® danes«, filmske novosti 18. JESENICE: MESTNI: liol. film »B1*' goslov«. mesečnik JA 15. . KAMNIK- ital. film »Seviljski brivec«, črnogorski mesečnik D. NOVO MESTO: angl. barvni film *'’a-rabanda«. Obzornik 41. .. PTUJ: ital. film »Rigoletto«, filmsk« novosti 28. RAD50 DNEVNI SPORED ZA PONEDELJEK DNE 13. XI. 1050 Poročila ob 5.15, 6.00, 12.3(1, 15.00, 22.00 in 23.55. „ 5.00 Jutranji pozdrav — 5.25 Vesel zvoki — 5.50 Jutranja telovadba jj* 6.10—7.00 Jugoslovanska narodna 111 umetna glasba — 12.00 Opoldanski kon* cert — 12.40 Zabavna glasba in obja*J — 13.00 Glasbena oddaja za pionir^ — 18.20 Pester spored orkestralne solistične glasbe — sodeluje Avff®8: Stanko s harmoniko — 14.00 Klavirs>:0 skladbe Roberta Schumanna — a) Pjjjj pillions, b) Simfonične etude — Po knjižnem trgu — 14.40 NaroniJ® pesmi z Gorenjskega — 15.10—15™ Tgra orkester George Melachrino **" 18.00 Slovenski umetniki pred mikr°' fonom (Prenos v Zagreb) — 18.30 Ka£° je z odkupi — 18.40 Zborovsko sklad*.? Emila Adamiča — 10.00 Igra ansambel Radia Ljubljane pod voo' stvom Pina Muserja — 19.30 Napovej časa in poročila — 19.45 ZabavtfJ glasba in objave — 20.00 Ing. Jan** Čuček: Celuloza iz gozdov in s polj% — II. — 20.15 Iz sodobne solisti^ glasbe — sodelujeta violinist Mfjg Paulin in pianist Pavel Sivic — 21uu »Leteči Kranjec« pripoveduje . . • rj 21.15 Plesno glasbo izvajajo solisti ^ orkester ŠKUD 'Tone Tomšič* P0! vodstvom Boruta Lesjaka — 22.15 bo jutri na sporedu — 22.30 N°^]l koncert (P. 1. Čajkovski: Tema J variacije iz suite £t. 3. v G-duru ' Aram Hačaturjan: Koncert za violtt}: in orkester N. Mjakovski: Simfofl« St. 25.) — 2-1.00 Glasbena medigra ^ 24.15 Oddaja v italijanščini — 24-«* Zaključek oddaje. -OGLASI- LISTNICO z okoli 3000 din in razni«] dokumenti sem izgubil 10. t. m. ^ čer v Ljubljani. Najditelja prosljjv da vrne vsaj dokumente na njih0 naslov, denar naj obdrži za nagra"”' IZGUBIL sem usnjeno ročno torbic' PO S V E TU ABESINSKO GOSPODARSTVO Nedavno ]e poslala abesinska vlada zlato medaljo gospodarskemu ministru Zapadme Nemčije s prošnjo za dobavo strojev in drugih tehii/čnih pripomočkov v vrednosti dveh milijonov zapadno-nemških mark. V zameno bi poslala Abesinija kavo, žito, kože in kožuhovino. Abesinija je nedvomno dežela velikih možnosti, toda z lastno močjo se ne bo mogla tako kmalu dvigniti. Italijanski fašisti so v petih letih svojega gospostva storili mnogo zla abesinskemu prebivalstvu. Med okupacijo Abesinije pa 60 6e tudi pripravljali, da deželo čimbolj gospodarsko izkoristijo. Vojakom so sledili takoj inženirji, geologi in razni obrtniki. Italija je vložila v deželo 13J milijonov funtov Iterlingov. Sto milijonov samo za gradnjo 7000 km dolgih avtocest, ostalo pa za elektrarne, predilnice, tovarna čevljev, cementarne ter za nasade bombaža in sladkornega trsa. Še danes deluje v Abesiniji 7000 Italijanov, ki pa morajo delati pod nadzorstvom drugih tujcev. V zadnjih devetih letih — po kapitulaciji italijanske vzhodnoafriške armade — ni nihče skrbel za te naprave in tako se je zgodilo, da Te propadlo na stotine kilometrov avtocest, tovarn iu drugih zgradb. Kakor nekdaj, tako je edina 793 km dolga ozkotirna železnica iz pristanišča Džibuti v Addis Abebo glavna gospodarska žila. Inozemska posojila (tri milij. dolarjev iz ZDA in 700.000 dolarjev iz švedske) so bila le kapljica, ki ni dosti zalegla. Stomilijonsko posojilo dolarjev, ki ga Abesinija že dolgo zahteva, se doslej še ni uresničila. Druga nič manjša ovira za civilizacijski napredek je nepismenost prebivalstva. Državna banka, radijska postaja in državna avionska družba so v rokah Američanov. Britanska vojaška misija reorganizira armado, ki šteje 35.000 mož. Angleški oficir je na čelu mestne uprave v prestolnici. Švedi vež-bajo majhno letalsko moštvo ter zavzemajo nekatere oficirske položaje v vojski in policiji. Znani švedski letalec Karl Rosen je bil imenovan za letalskega ministra. Lani na pomlad je prišlo v Abesinijo večje število nemških specialistov za tkalnice in predilnice. Več nemških zdravnikov 66 pogaja z abesinsko vlado, ki ie pripravljena pomnožiti pisano število inozemskih strokovnjakov z nemškimi specialisti. Sovjetska zveza je poslala v Addis Abebo zdravstveno misijo, kjer je ustanovila bolnišnico z ruskim osebjem. Abesinski parlament ima le dekorativen značaj, 6aj se sestane samo enkrat na leto, da potrdi ukrepe cesarske vlade. Pot Abesinije k resnični neodvisnosti bo še dolga in težavna. STOLPI SE NE SMEJO IZVAŽATI Pred kratkim je neki Američan kupil v italijanskem mestu Gimignano, dobro ohranjen srednjeveški stolp. Ko je ukrenil vse potrebno, da bi stolp kamen za kamnom razdrli in ga potem zopet postavili v Ameriki, 60 ee mestni očetje uprli tej nameri in izjavili: Posamezni stolpi v Gimignanu so sicer na prodaj, toda nihče jih ne sme izvoziti! POMANJKANJE DELOVNE MOČI NA ŠVEDSKEM Medtem ko na švedskem vskladišču-jejo velike zaloge surovin in gradijo petrolejske bunkerje, varne pred bombardiranjem (iz 250 milijonskega kredita za gospodarsko obrambo), si švedska vlada beli glavo, od kod bi dobila okoli 30 tisoč delavcev, ki jih potrebuje za izpolnitev nalog švedskega gospodarstva. Vlada v tem vprašanju ni v prijetnem položaju, kajti delavski sindikati se upirajo novemu pritoku inozemskih delavcev. Med vojno in po vojni je prišlo na švedsko okoli 200 tisoč tujih delavcev, od katerih je dobilo 40.000 zaposlitev v industriji in obrti. Del priseljenih delavcev so sprejeli iz človekoljubnih razlogov, druge pa iz ekonomskih razlogov. Gozdne delavce upajo dobiti s Finske, kovače in varilce pa iz Italije in Za-padne Nemčije. Ostali del potrebne delovne moči je razdeljen na lahko in težko industrijo ter na tovarne za gumi in vžigalice. ZBOLJŠANJE »MESNE SITUACIJE« Ker se je evropska proizvodnja mesa povečala, bo svetovna proizvodnja v 1. 1950-51 presegla 68.300 milijonov funtov teže v 1. 1949. To izboljšanje »mesne situacije« temelji, na zadostni količini krme v mnogih državah, na visokih cenah mesu in na povečanju števila goved, pitanih prašičev in ovac v začetku letošnjega leia. Po sodbi gospodarskih strokovnjakov bosta zabeležila Evropa in Sovjetska zveza veliko povečanje svinjskega, govejega in telečjega mesa, Novi Ze-land in Avstralija pa ovčjega mesa in jagnjetine. SVETOVNA PROIZVODNJA KAVČUKA Po uradnih poročilih je znašala svetovna proizvodnja naravnega kavčuka v letošnjem juliju 10.000 ton več kakor v juniju. Celotna proizvodnja v juliju je namreč dosegla 167.400 ton, kar pomeni nov rekord. Proizvodnja kavčuka v prvih letošnjih sedmih secih pa je bila za 170.000 ton več! kakor v enakem času minulega 'e MODERNI RIBOLOV V Danski in Holandiji uvajajo modernizirani način ribolova. Za rib®J lov ne uporabljajo samo mrež, katerl transport in hranjenje sta precej drag" marveč tako imenovana električna V°\ e Na določeni razdalji spustijo v morje d' kovinski mrežici, v kateri spustijo elcK trični tok močne napetosti. Na ta ustvarjajo med obema mrežicama e.'e . trično polje, ki ribe omamlja. Omam!je!lj ribe splavajo na površino, kjer jih rib1^ polove in sortirajo. Mlade ribe pomece)_ nazaj v morje. Ta način ribolova so uP?’ rahljali nekateri škodljivci tudi v sl S®' kih vodah. Toda izkušnje so pokazal®! j na ta način ne samo omamljajo, marvC tudi ubijajo ves mladi rod rib. APARAT ZA MERJENJE STRAHU Trije profesorji visoke medicinske š°.; v Washingtonu so sestavili zelo konip.‘‘ ciran aparat, ki lahko po mišljenju >* najditeljev meri stopnje strahu in stran®' petnosti pacienta. Po zatrjevanju diteljev možgani normalnega in stran® petnega človeka zelo različno reagi1'*^ na svetlobni blisk. Ta pojav so tudi koristili pri sestavljanju aparata. kovnjakii mislijo, da bo ta aparat la®1'1; dobro poslužil predvsem pri izbiri le skega osebja.