Jugoslovanske barve v Planici branijo (od leve proti desni) Janez Gorjanc, Bogdan Norčič, Branko Dolhar, Marjan Mesec, Vojko Blaznik, Peter Štefančič, Danilo Pudgar in Janez Jurman, Poleg teh pa še Janez Demšar, Drago Pudgar ter Janez Loštrek, ki jih ni na fotografiji. Obilo srečer fantje! — Foto: F. Perdan
L^to XXVII. Številka 21
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka »n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk tt^anj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soc
Kranj, sobota 16. 3. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
^^^^^HHP	. ■■ .MBgPp: ■' ^^JMfci;,	-JEBPnBBSfo- ^^p^
ialisticne zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Jubilejna Planica
Planica, 15. marca — V dolini Pod Poncami se je začelo danes jubilejno slavje. Odlična prireditev na 165-metrski skakalnici se je začela z nadvse odličnimi dosežki. Junak Prvega dne je nedvomno Švicar šalter Steiner, ki je že v poskusni Seriji izenačil dosedanji rekord Nemca Wosipiva s 169 metri. 2e v prvi seriji je ta visoki Švicar dokazal, da
mu planiška velikanka dobesedno leži, saj je s padcem doskočil pri 177 metrih, kar je le za dva metra krajše od njegovega poleta iz lanskega svetovnega prvenstva v Oberstdorfu. V ponovljeni seriji je dokazal, da je mojster dolžin. Pristal je pri 165 metrih.
Planiško prireditev je danes odprl predsednik planiškega komiteja Ni-

ko Belopavlovič, o zgodovini Planice pa je spregovoril podpredsednik ZTTKS Avgust Likovnik. Med številnimi gosti sta bila tudi dr. Marjan Brecelj in podpredsednik IS Slovenije Zvone Dragan.
Okoli 10.0(M) gledalcev je bilo danes lahko povsem zadovoljno s prireditvijo, čeprav je bil junak le za 4-metre prekratek za najboljšo svetovno znamko.
Vsa prireditev je potekala — vmes je rahlo snežilo — v odličnih vremenskih razmerah, dolgi poleti, ki jih je s svojim skokom kvaril prav najboljši s prvega dne Steiner, je lahko zadovoljila vse prisotne.
Rezultati: 1. Steiner (Švica) 167,0 (166), 2. Danneberg (DDR) 151,0 (145), 2. Rautionaho (Finska) 151,0 (144), 4. Wosipivo (DDR) 147,5 (140), 5. Wanner (Avstrija) 140,0 (136), 6. Raška (CSSR) 127,5 (124) 7. Wallner (Avstrija) 125,5 (126), 7. Ylianttila (Finska) 125,5 (124), 9. Grosche (ZRN) 125,0 (124), 13. Jurman 122,0 (122), 16. Demšar 115,0
(115),	16. Stefančič 115,0 (114), 18. Dolhar 114,0 (115), 20. Norčič 113,5
(116),	22. Mesec 109,0 (111), 23. Loštrek 107,0 (110), 25. Gorjanc 101,5 (105), 25. Danilo Pudgar 101,5 (104), 29. Blaznik 88,5 (98)
Danes in jutri se bo prireditev začela ob 9.45, seveda, če ne bo nagajalo vreme.	dh — j j
Švicar Walter Steiner je po uvodnem dnevu poletov v Planici dokazal, da v druščini 39 skakalcev enostavno nima prave konkurence. V poskusni seriji je ta mojster letenja s 169 metri izenačil Wosipivov svetovni rekord, v razveljavljeni ga je neslo fantastičnih 177 metrov daleč (padec), v prvi uradni so mu kljub močno skrajšanemu zaletu namerili 165, v drugi pa 166 metrov. 23-letni, 184 cm visoki fant iz Wildhausa je navdušenim novinarjem povedal: »Nalet je bil zame še vedno predolg. Kadar sem v vrhunski formi — in zdaj sem — skoraj vedno pokvarim tekmo. Sicer mi je žal, ampak ne morem pomagati.« (-ig) — Foto: F. Perdan
Raška je še vedno mojster
Planiška velikanka se je na četrtkovem »korekturnem« treningu predstavila v zares lepi luči. Brezhibno je pripravljena in nedvomno bo (oziroma je že) omogočila dostojno počastitev 40-letnice smučarskih poletov.
Čeprav je pred tednom dni naprava konstruktorjev Goriškov kazala kaj klavrno podobo, je zdaj prav takšna kot smo si potihem želeli, da bi bila. Okrog 2000 gledalcev je minuli četrtek uživalo v sončnem vremenu in v skokih kakega ducata »poskusnih zajčkov«. Še preden povemo, kaj več, zapišimo osnvno ugotovitev: kljub izjemnim razsežnostim je letalnica varna. Fantje so torej v praksi potrdili teoretične izračune strokovnjakov.
In zdaj k stvari. Od vseh tekmovalcev je najdlje potegnil ljubljenec planiškega občinstva, Ceh Raška, ki je kljub »zamudi« na odskočni mizi dokazal, da mu v jadranju s smučmi težko najdete para. V prvem poskusu je brez težav dosegel 133 metrov, v drugem pa ga je neslo do tablice z napisom 146. Naši predstavniki Blaznik, Krznarič, Mlakar, Loštrek, . Kobal in Gorjanc — zadnjim štirim sta skoka pomenila ognjeni krst na mamutski letalnici — so se dobro odrezali. Blaznik je dosegel 91 in 75 metrov, Krznarič 92 in 99, Mlakar 89 in 98, Loštrek 104 in 100, Kobal 86 in 82 ter Gorjanc 103 in 102 metra. Od
tujcev velja omeniti še Ceha Balzar-ja (95 in 115 m), Francoze Richarda (103 m), Poirota (103 m) in Yerlija (107 m) ter Američana VVindsper-gerja (115 m) in Dargava, ki je padel, vendar brez kakršnihkoli posledic.
Ko smo Raško kasneje vprašali, kaj meni o skakalnici, je ni mogel prehvaliti. »Odlično nese,« je povedal in po vvalkv-talkiju vprašal trenerja Remzo, ali sme znova poskusiti. Toda Remza ni dovolil in Raška, mojster poletov, je disciplinirano pospravil smuči ter izginil.
D. Humer
Skriti magnet letalnice
Lepa je letos ta naša Planica, lepša kot kdajkoli doslej. Pa ne zaradi zastav in pisanih puloverjev in balonov in napetosti v zraku in vremena, ki je bilo včeraj in v četrtek izredno naklonjeno organizatorjem, marveč predvsem zaradi skakalnic. Že dolgo namreč niso bile vse tri hkrati steptane, utrjene in pripravljene, da kadarkoli sprejmejo pogumne jadralce na smučeh. Pravim ljubiteljem poletov preprosto mora zaigrati srce, saj jim ob prizoru, kakršen se odpira očem obiskovalcev, brž postane jasno, da česa podobnega kot je dolina pod Poncami, resnično ne premorejo nikjer drugje na svetu.
Največ pozornosti je seveda deležna velikanka. Kakor bel, svilen trak je položena v strmo gozdnato pobočje. V dveh ogromnih, elegantnih krivuljah teče navzdol, da bi nazadnje zdrknila v prostrano areno, obdano s tisočglavo množico str-mečih ljudi. Nenavadno sveže, skoraj živo učinkuje. Sneg, ki jo pokriva, žari v kristalni čistoči gorskih ledenikov in kaže popolnoma drugačno sliko kot smo jo vajeni izpred dveh let. Ce je marca 1972 letalnica dajala vtis utrujene, prehlajene in solzave orjakinje, odete v gnil, razpadajoč plašč sivkaste brozge, potem zdaj spominja na krasotico v mojstrsko krojeni tuniki. Fin-žgarjevemu moštvu teptačev obrazi zadovoljno žarijo, saj sta izbočeni hrbet in dno gladka kakor ogledalo. In tudi številni gostje so očarani. Ljubeče opazujejo enkratni objekt in le včasih izrečejo kak spoštljiv kompliment. Wolfgang Happle, tehnični delegat FIS in bivši lovec na daljave, star znanec Planice, ga je v sredo premeril po dolgem in počez. Niti ene napake ni našel, niti ene kritične pripombe ni mogel vnesti v zapisnik — samo občudujoče je kimal. Enako so se obnašali nekdanji jugoslovanski re preže n taliti Marjan Pečar, Jože Šlibar in Oto Giacomelli, ki jih je očitno dajala otožnost. Komaj so v sebi zatirali željo, da bi pograbili dilce in pohiteli v vrh zaletišča. Kaže, da naprava deluje kot gigantski magnet, kajti ob njenem vznožju je zbranih več generacij domačih in tujih »asov« skakanja — s planiškim ljubljencem dr. Helmutom Reck-naglom vred. Edino Polda in inž. Bloudekr manjkata, torej dva, ki sta pri vhodu v Tamar pustila dušo in srce.	I. Guzelj
XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974
■MMcanMMHBMM
Naročnik:
Podvojen izvoz
Izvršni svet Makedonije je oceni/, da v njihovi republiki dobro izpolnjujejo naloge, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja CK Z K-J. Pri tem si še posebno prizadevajo, da bi delali v soglasju s trajnimi interesi delavskega razreda. Tako so lani vse gospodarske panoge, razen gradbeništva, povečale proizvodnjo, izvoz pa se je podvojil.
Podpora predlogom
Izvršni svet Srbije je podprl predlog republiškega koordinacijskega odbora za vprašanja kadrovske politike pri republiški konferenci SZDL, ki je predlagal kandidate za najvišje organe SR Srbije in tudi predloge kandidatov za zvezne organe.
Določene minimalne cene?
V svetu za kmetijstvo, prehrambeno industrijo in gozdarstvo zvezne gospodarske zbornice so pred nekaj dnevi govorili tudi o živinoreji. Pri tem so predlagali, da bi morali pri nas čimprej določiti minimalne odkupne cene za živino. Le te bi veljale dokler ne bi sklenili družbenega dogovora o zajamčenih cenah živine.
Samoupravljanje v praksi
Založniško podjetje Globus iz Zagreba bo v kratkem izdalo deset knjig, ki bodo izšle pod skupnim naslovom Samoupravljanje v praksi. Avtorji zbirke so ugledni partijski in družbenopolitični delavci Hrvatske in Slovenije. V zbirki bodo tudi knjige, ki bodo obravnavale probleme v krajevnih skupnostih, samoupravljanje v občini in interesnih skupnostih. Založba bo poslala zbirko na trg v začetku maja.
Stanovnik v domovini
Izvršni sekretar ekonomske komisije OZN za Evropo Janez Stanovnik je prispel v Beograd na povabili izvršnega sveta. S člani zveznega izvršnega sveta se je tri dni pogovarjal o delu evropske gospodarske komisije in o njenem prihodnjem zasedanju.
Jeklar na v Libiji
Upravni odbor poslovne industrijske skupnosti SMELT, ki združuje 11 organizacij združenega dela iz Slovenije, Hrvatske in BiH, je na zasedanju pred nekaj dnevi sporočil, da mu je uspelo za letos dobiti več naročil za delo v' tujini. Med največja sodi gradnja velike jek lame v Libiji-
Gnojil še vedno primanjkuje
Kljub odloku ZIS, ki dovoljuje zvišanje cen ' umetnih gnojil, jih kmetovalci še vedno zelo težko dobijo. Predvsem še vedno primanjkuje gnojil v trgovinah na drobno, medtem, ko so tovarne grosistom že poslale večje količine gnojil.
Več sodelovanja
Te dni se je v domovino vrnila jugoslovanska delegacija, ki je pod vodstvom članice ZIS Mirjane Krstinić obiskala Gano, Gvinejo, Togo, Dahomej in Sierra Leone. V vseh državah so se pogovarjali o pospešitvi dvostranskega sodelovanja kakor tudi o najbolj aktualnih gospodarskih ukrepih neuvrščenih držav in še posebej držav v razvoju.
»Poseben popis« na Koroškem?
Komisija za dvojezične napise na Koroškem je zaključila delo in predložila poročilo zveznemu kanclerju' dr. Krei-skemu. Poročilo je vsebovalo tudi predlog, da bi ha Koroškem izvedli »poseben popis« prebivalstva. Za preštevanje manjšine se zavzemata obe opozicijski stranki: ljudska in svobodnjaška. Slovenska manjšina, ki jo podpira tudi vsa napredna javnost v Avstriji, pa preštevanje odločno ^ odklanja.
Letna konferenca MA Podnart
Jesenice
Mladinski aktiv Podnart je imel v soboto letno konferenco, na kateri so ugodno ocenili delo v preteklem letu; še posebej tesno .sodelovanje z občinsko konferenco zveze mladine, s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi mladinskimi aktivi v občini. Pohvalo za dobro delo (mladinski aktiv v Podnart u sodi namreč med najde-lavnejše v občini) zaslužijo vsi člani aktiva, še posebej pa predsedstvo in predsednica Nada Rozman.
Tudi letos čaka mladinski aktiv precej dela, saj sta na pragu oba mladinska kongresa. K še večjemu sodelovanju pa so mlade na konferenci pozvali predstavniki krajevnih
organizacij. Predlagali so jim, naj se vključijo v sekcije DPI) Svobode in v strelska društva ter sodelujejo pri uresničevanju načrta gradnje športnih igrišč in naprav za kulturnim domom.
Najbolj delavne člane aktiva bodo predlagali za sprejem v zvezo" komunistov. Na konferenci so se zavzeli za še tesnejše sodelovanje z drugimi mladinskimi aktivi. Tako se bodo že prihodnji mesec srečali na športnem področju z mladimi iz aktiva v Gorjah.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika mladinskega aktiva je bil izvoljen Peter Bizjak.	M. H. - C. R.
Kranjski študentje spet aktivni
w m ^gg-
Delo marksističnega krožka pri Višji šoli za organizacijo dela je šele v drugem polletju prav zaživelo. Prejšnji teden so študentje poslušali prvo predavanje. O vlogi zveze komunistov jim je govoril politični
Na poti do samoupravne skupnosti
V torek je bil v Kranju iniciativni zbor za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti PTT prometa za Gorenjsko. S tem je bil storjen nadaljnji korak v prizadevanju, da se delavci te dejavnosti in uporabniki njihovih storitev povežejo na samoupravni osnovi za učinkovitejše reševanje mnogih odprtih problemov na tem področju. Odziv na iniciativni zbor je bil dober, kar kaže na to, da obstaja potreba pa tudi pripravljenost za skupno delo. V razpravi je bil že na tem zboru načet marsikateri problem, ki bo predmet obravnave po oblikovanju skupnosti in po izvolitvi njenih organov: vprašanje izgradnje primarne in sekundarne telefonske mreže v novih stanovanjskih naseljih, dostava uradnih pisem, obstoj, uporaba in povezovanje vzporednih komunikacijskih zvez, dostava časopisov, cene nekaterih storitev in še mnoga druga.	\
Zbor je izvolil iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovno skupščino skupnosti. Le-ta naj bi se sestala že v aprilu. -t
Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič je v sredo dopotoval na uradni obisk v Libijo, pred tem pa se je mudil v Kuvajtu. To in priprave na izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov bosta orednji temi današnjega komentarja. v
Bijedič v Kuvajtu
• T * 1 • • •
in Libiji
BIJEDIĆEV OBISK: V času, ko se nenavadno mnogo državnikov odloča za potovanja v dežele — proizvajalke nafte, samo zaradi nafte, je mogoče ocenjevati Bijedičev obisk iz čisto drugega zornega kota: ni namreč, tako kot mnogi drugi pogojen s takimi ali drugačnimi pogovori, marveč ima čisto druge vzroke.
Obisk predsednika zveznega izvršnega sveta v Kuvajtu in Libiji je mogoče ocenjevati predvsem kot utrjevanje dvostranskih odnosov med Jugoslavijo in deželama, ki ju obiskuje, pri čemer pa ima morebiti še pomembnejšo vlogo sodelovanje teh treh držav na mednarodni sceni -— namreč na področju priprav na izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov.
Tako Libija kot Kuvajt sodita namreč v isto veliko družino narodov tega sveta, katere član je tudi Jugoslavija in razumljivo je, da zasledujejo vse te države tudi podobne ali enake strateške cilje.
Pogovori Djemala Bijedića v Kuvajtu in Tripolisu tako presegajo okvire nekega normalnega državniškega obiska, saj zadevajo razen takih priložnostnih ustaljenih tem, tudi širše, za širšo skupnost neuvrščenih držav pomembna vprašanja.
Cd bi skušali malce podrobneje razčleniti ta dva obiska, bi bilo mogoče ugotoviti naslednje: politično sodelovanje med Jugoslavijo in Kuvajtom ter Libijo je vsekakor dobro, gospodarsko in vsa druga (tehnično-znanstvena na primer) pa krepko zaostajajo. . Razgovori, ki jih je imel predsednik jugoslovan.Wkev vlade z_ Wdi^
V torek, 12. marca, so se delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana zbrali na kandidacijski konferenci, ki jo je pripravil krajevni odbor SZDL. Prisotni so najprej pregledali dosedanjo politično aktivnost v pripravah na volitve. Iz poročila je bilo razvidno, da se je koordinacijski odbor redno sestajal in skrbel, da so bili predvolilni postopki, predvsem evidentiranje, uspešno izvedeni.
V	nadaljevanju so razpravljali o predlogih možnih kandidatov za člane delegacije, ki bo krajevno skupnost zastopala na nivoju občine. Predvsem so se zavzeli, da mora biti delegacija sestavljena tako, da bodo v njej predstavniki vseh interesnih področij. Na podlagi tega so zatem sestavili dvajsetčlansko kandidatno listo, ki so jo občani soglasno potrdili. Kandidati za člane delegacije so: Jože Miklavčič, Alojz Lipovec, Ilija Otovič, Ivko Klančnik, Slavko Bucela, Silva Dornik, Rado Košir, Vera Gartner, Vuko Lešnjak, Janko Kemperle, Zdravko Rabič, Stanko Brus, Srečo Zima, Janez Jakelj, Rajko Peternel, Janko Kosmač, Janez Peternelj, Albina Dobnikar, Albina Zupan in Francka Mrak. Zatem so potrdili še kandidate za občinske, republiške in zvezne organe.
V	drugem delu konference so prisotni razpravljali o osnutku smernic družbenoekonomskega razvoja občine Jesenice, o komunalnih delih ter o proračunu občine za leto 1974.
Ob koncu so pregledali delo krajevne skupnosti v preteklem letu ter se menili o delovnih nalogah v letošnjem letu.	J. Rabič
delavec na občinskem komiteju zveze komunistov v Kranju Štefan Horvat.
Do konca študijskega leta pa imajo na programu še več predavanj, in sicer predavanje dr. Mirka Bunca o statutu ZK. O marksizmu jim bo govoril dr. Bogdan Kavčič, o razlikah med zvezo komunistov Jugoslavije ter komunističnimi partijami Sovjetske zveze, Kitajske in zahodnoevropskimi partijami pa Stane Mihalič. Na programu je tudi aktualno-politična tema mag. Janeza Vidmarja in razprava o novi ustavi, ki jo bo vodil dr. Avguštin Lah.
Ob koncu leta nameravajo sprejeti študente v zvezo komunistov. Vsi študentje pa so pokazali veliko zanimanje za delo marksističnega krožka.	A. Boc
Imenovani ravnatelji šol
Skupščina občine Škofja Loka je po razrešitvi dosedanjega ravnatelja osnovne šole »Peter Kavčič« v Škofji Loki Franca Vidmarja za novega ravnatelja imenovala predmetnega učitelja Jožeta Peternela, dosedanjega pomočnika ravnatelja. Prav tako je ponovno imenovala za ravnatelje: za ravnatelja osnovne šole Železniki Franca Benedika, za ravnatelja posebne osnovne šole Škofja Loka prof. Julijo Bernik ter za ravnatelja gimnazije Škof j a Loka prof. Lojzeta Malovrha.	-jg
telji obeh držav, bodo najbrž opravičili upanje — upanje, namreč, da se bo to neugodno razmerje popravilo.
Po drugi strani pa je mogoče ocenjevati kot koristen tudi tisti del izmenjave mnenj, ki zadeva priprave neuvrščenih na skupne bodoče nastope neuvrščenih — in še posebej na skorajšnjem izrednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
PRED IZREDNIM ZASEDANJEM GENERALNE SKUPŠČINE: že omenjeno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo v prvi polovici prihodnjega meseca, bo posvečeno problemom energetike in surovin ter razvoja. Predstavljalo bo prvi poskus organizirane akcije v takem merilu in je že zaradi tega izjemno pomembno — pa čeprav sicer ni pričakovati, da bi kar prek noči razrešilo desetletja dolgo kopi-čene probleme.
Izredno zasedanje je pobuda neuvrščenih in predstavlja zato ne samo dragocen prispevek tretjega sveta k reševanju žgočih problemov današnjih dni, marveč je hkrati dokaz uspešnosti in prisotnosti politike, ki so ji nekateri že pred časom odrekali vsako veljavo.
V začetku aprila bodo v New Yorku govorili ne samo o nafti in embargu (kar je sicer nekatere najbolj razvite pred časom najbolj prizadejalo), marveč o vsej široki paleti problemov surovin, energetike in razvoja.
Ta široka platforma bo dala možnost neuvrščenim, da vztrajajo na svojem, strateškem okviru temeljnih zahtev. Te zahteve bi bilo mogoče še najbolje ponazoriti z naslednjimi besedami: neuvrščeni terjajo, naj o vseh problemih surovin in razvoja razpravljajo vsi kot enaki, brez pritiskov in sile, enakovredno. Samo tako je namreč mogoče reševati probleme današnjega hudo obremenjenega . sveta, katerega večja polovica se koplje v revščini, druga pa živi na račun prve in njenih cenenih surovin.
Neuvrščeni bodo terjali pravičnejše mednarodne ekonomske odnose, ki ne smejo temeljiti na izkoriščanju, prav tako pa ne na konfrontaciji, marveč na enakopravnem sodelovanju.
Kranj
Pred dnevi se je v prostorih občinske skupščine sestal aktiv mladih kmetovalcev. Pogovarjali so se o preventivnem preprečevanju mastitisa pri kravah mlekaricah. Razpravo o tem je vodil veterinar Anton Rudež. Mladi kmetje so razpravo pohvalili in menili, da je delo mladih kmetovalcev po tekmovanju mladih zadružnikov februarja na Primskovem še bolj zaživelo.	A. Boc
V četrtek popoldne se je na tretji seji sestala občinska konferenca zveze komunistov, na kateri so razpravljali o poteku kandidacijskih konferenc in o predlogu možnih kandidatov za družbenopolitični zbor in za vodilne funkcije v občini. Ocenili so tudi razprave o financiranju skupne in splošne porabe in obravnavali predlog kandidatnih list za osrednje organe ZKJ in ZKS.
Kranj, 15. marca — Popoldne je bila druga seja občinske kandidacijske konference. Pregledali so doslej opravljeno delo v volilnih pripravah, sprejeli predlog liste kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine in obravnavali stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc glede predlaganih možnih kandidatov za organe republiške in zvezne skupščine.
Kranjska delavska univerza že od konca januarja organizira na pobudo občinskega sindikalnega sveta in komiteja občinske konference ZK Kranj seminarje za člane samoupravnih delavskih kontrol iz kranjskih delovnih organizacij. Seminarji so vsak petek in soboto v Preddvoru. Na njih obravnavajo osnovne značilnosti s področja samoupravne delavske kontrole, jeseni pa bodo v drugem delu seminarja obravnavali konkretnejša vprašanja. Seminarji — na vsakem je 40 do 50 slušateljev — bodo trajali do srede aprila.
A. Ž.
Radovljica
Tržič
Škofja Loka
V četrtek popoldne se je na tretji seji sestala občinska konferenca zveze komunistov. Člani so ocenili volilno aktivnost in se dogovorili za nadaljnje naloge v pripravah na volitve. Ocenili so tudi predkongresne razprave in obravnavali predlog kandidatne liste za člane organov ZKS in ZKJ.
Radovljica, 15. marca — Dopoldne je bila druga seja občinske kandidacijske konference, na kateri so sprejeli dogovor o merilih in oblikovanju družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Ocenili so predkandidacijske in kandidacijske postopke v temeljnih samoupravnih skupnostih, določili predlog kandidatne liste za družbenopolitični zbor občinske skupščine in razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih za organe slovenske in zvezne skupščine.
Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine so sprejeli statutarni sklep občine, s katarim so določili, da bo v prihodnje radovljiška občinska skupščina imela tri zbore: zbor združenega dela, v katerem bo 45 delegatov, zbor krajevnih skupnosti z 20 delegati in družbenopolitični zbor, ki bo imel 21 delegatov. Izvršni svet skupščine bo štel do 11 članov. Odborniki so sprejeli tudi odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela občinske skupščine. Ko so razpravljali o predlogu odloka o registraciji plovnih objektov in varnostnih ukrepih na blejskem in bohinjskem jezeru, so sklenili, da bodo zaradi nekaterih dodatnih pripomb o predlogu sklepali na prihodnji seji. Sprejeli pa so odlok o družbeni denarni pomoči v občini, poročilo o delu inšpekcijskih služb in poročilo o gradnji in financiranju šol v občini. Poročilo o gradnji šol bodo dobile vse družine v občini-V nadaljevanju so potem sprejeli še sklep o ustanovitvi doma starostnikov v Radovljici in pooblastili Komunalno gradbeno podjetje Grad Bled, da lahko opravlja geodetske storitve. V iniciativni odbor za ustanovitev Titovega sklada za štipendiranje pa je skupščina imenovala Tamaro Savnik, učiteljico iz osnovne šole Gorje.	.	A. Ž.
V sredo je v Tržiču zasedala statutarna komisija občine in razprav-
______ ljala o osnutku statuta občine.
Komisija je z delom končala in upoštevala še zadnje pripombe in predloge, ki so bili izraženi v javni razpravi. Predlog tržiškega občinskega statuta je izdelan, sprejeti pa ga mora še skupščina občine na svojem zasedanju, ki bo obenem zadnje v tem sestavu.
V četrtek je bila seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji so ocenili kandidacijske konference po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, izdelali poročilo za II. kandidacijsko konferenco, ki se je sestala včeraj, in oblikovali kandidatno listo članov družbenopolitičnega zbora občine.	*	-jk
Prihodnji teden bodo v škofjeloški občini javne tribune, na katerih bodo občani razpravljali o družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v občini Škofja Loka v letu 1974. V torek bo javna tribuna v Škofji Loki, v sredo v Železnikih, v četrtek v Gorenji vasi in v petek vZireh.
Kulturna komisija pri občinski konferenci ZMS Škofja Loka je sinoć1 v galeriji na loškem gradu pripravila večer sodobne književnosti. Na njem so sodelovali mladi škofjeloški literati in študenti oddelka za slavistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti.	-jg
Odbor vezistov je ustanovljen
Pred kratkim je bil ustanovljeff področni odbor vezistov NOV za občini Radovljica in Jesenice z namenom, da združi vse veziste, ki so sodelovali v NOB na območju obeh občin.
Ker velikokrat prihaja do nesporazumov, kdo je vezist in kdo ni, naj povemo, da se k tem vezam ne prišteva »kurirska veza«, zato pridejo v poštev tovariši-ce, ki so delali kot radiotelegrafisti, telefonisti, »lini jaši«, šifrerji ali pa so bili referenti za zveze, kakor tudi neposredni sodelavci pri zvezah.
S pomočjo njih bo odbor zbiral dokumentacijsko gradivo o zvezah za republiško sekcijo vezistov NOV. Ker je o zvezah še zelo malo napisanega,- .j* pa« -txj- .pockučj«-
zgodovino NOV zelo pomembno, bo dokumentacijsko gradivo pozneje objavljeno v posebni knjigi.
Zato področni odbor prosi tovariše-ce veziste, da se osebno zglasijo na občinskem odboru ZZp NOV Jesenice oziroma Radovljica-kjer bodo izpolnili evidenčni karto11 in bodo dobili nadaljnje informacij"'
Odbor bo v kratkem organizira' tudi tovariško srečanje z vsemi, ki s" bodo prijavili. Poskrbel bo, da b" srečanje prav tako tovariško kot je, bilo nekoč. Skupaj bomo obujal' spomine na že zamegljene, a težke čase iz NOB.
Področni odbor vezistov NOV . _ Jesenic^ in.l^d^vjtji^a. _ _ „ /
/O ljubljanska banka
Učitelj, ki ga ni bilo
Zakaj je moralo 21 šolarjev iz Bukovščice v Selški dolini na enomesečne neprostovoljne
počitnice?
Tema, ki jo obravnavamo v pričujočem članku, bi pravzaprav zaslužila podnaslov »Po toči zvoniti je prepozno«. O njej bi morali pisati pred štirinajstimi dnevi ali pred tremi tedni. Zal pa nas ni dosegel noben na-roig, nobeno opozorilo. Še celo sedaj smo se dokopali do podatkov bolj naključno, potem ko so v javnost prodrle govorice, da nameravajo prebivalci krajevne skupnosti Bukovščica nad Selško dolino bojkotirati bližnje volitve. Zakaj?
Obisk vasice je brž razblinil tančico skrivnosti. Vzrok nenavadne odločitve, sprejete med nedeljskim zborom volivcev, namreč tiči v skopaj neverjetnem dejstvu, da v tamkajšnji podružnici osnovne šole
Petra Kavčiča Škofja Loka že peti teden, od 11. februarja naprej, ni pouka. 21 otrok, 14 iz prvega in 7 iz tretjega razreda, sedi doma in čaka, kdaj jim bodo odgovorni poslali novo učiteljico, kajti njihova siceršnja učiteljica Zofka Bernik je 4. februarja nastopila porodniški dopust. (No, medtem, ob posredovanju občinskih družbenih služb, so končno priskrbeli zamenjavo in od srede, 13. marca dalje, v bukovškem hramu modrosti spet vlada običajen živžav. Zabeležili smo pa gornji, v oklepaj vtaknjeni epilog afere zato, da nam kasneje ne bi kdo očital neobjektivnosti in lažnega poročanja — op. p.).
Bernikova je torej v začetku februarja odšla na dopust. O pričakovanju veselega dogodka v Zofkini družini je bilo škofjeloško ravnatelj-
OZD Kranjske opekarne Kranj
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	tehnologa
2.	finančnega knjigovodje
3.	materialnega knjigovodje
4.	2 voznikov C in C, E kategorije
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visoka ali višja šolska izobrazba smeri kemije silikatov ali gradbeništva z 1 do 2 leti delovnih izkušenj ali ustrezna srednje šolska izobrazba z najmanj 7 let delovnih izkušenj; pod 2. in 3.: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri z delovnimi izkušnjami;
pod 4.: primerne delovne izkušnje.
Prijave sprejema uprava v Kranju Na skali št. 5. Nastop dela je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
&
h
Elektro Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
i. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
fiat zastava 750, KR 64-89, leto izdelave 1969, začetna cena 4400 din
fiat zastava 750, KR 65-15, leto izdelave 1969, začetna cena 5200 din
renault RH, KR 174-22, leto izdelave 1968, začetna cena 8000 din
fiat zastava 1300, KR 65-41, leto izdelave 1969, začetna cena 10.000 din
citroen AMI 6, KR 65-46, leto izdelave 1969, začetna cena 3500 din
fiat zastava F 615, LJ 282-77, leto izdelave 1963, začetna cena 2000 din
peugeot 404, KR 63-56, leto izdelave 1966, začetna cena 13.600 din
renault R 4 furgon, KR 159-63, leto izdelave 1968, začetna cena 3000 din
motorna žaga partner, začetna cena 200 din
prevozna lestev, 10 m, začetna cena 500 din
moped T 12, letnik 1961, začetna cena 200 din
moped T 12, letnik 1961, začetna cena 200 din
moped T 12, letnik 1959, začetna cena 200 din
kopirni stroj za razmnoževanje TAP 1400, začetna
cena 1000 din
moped T 12, letnik 1962, začetna cena 200 din
AMI tomos 8, KR 343-11, leto izdelave 1972, začetna cena
11.000 din
IMV-Caravan Adria-DE LUXE leto izdelave 1973, začetna cena
turistična prikolica 450-0 (karambolirana), "3700 din
turistična prikolica 450-0 (karambolirana), 18.450 din
IMV-Caravan Adria-DE LUXE
leto izdelave 1973, začetna cena
Dražba bo v petek, 22. marca 1974, ob 10. uri v prostorih avtoparka OZP Elektro Kranj-DE Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a (Primskovo).
Ogled vozil je možen 20. in 21. t.m. od 8. do 12. ure. Za osnovna sredstva pod št. 16., 17. in 18. je ogled možen v prostorih PEK na Stari cesti 3 ista dneva in ob istem času.
Ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo vsak dan do začetka dražbe. Kupci morajo poleg izlicitirane cene plačati vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno prometni davek.	Komisija za prodajo OS
Razpisna komisija pri upravnem organu
skupščine občine Radovljica razpisuje
na podlagi 38. in 40. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih upravnih organov naslednji prosti delovni mesti:
dveh administrativnih moči
v oddelku za gospodarstvo in finance
Pogoj: dokončana administrativna šola in preizkus znanja iz strojepisja. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti tudi moralnopolitične kvalitete.
Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa in samoupravnim sporazumom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica.
stvo obveščeno malone pol leta vnaprej. Kljub kadrovski stiski bi lahko v miru in temeljito preudarilo, s kom bo zapolnilo nastalo vrzel. Ampak 4. februarja navzlic zagotovilom, ki so jih dajali poklicani, ni nihče stopil za kateder podružnične šole v Bu-kovščici. Zofka je prostovoljno žrtvovala pet dni bolniškega staleža ter nadaljevala z delom. Vmes je dvakrat skočila v Loko vprašat, kako in kaj. »Brez skrbi, do ponedeljka se bodo stvari uredile,« so ji odgovarjali.
Seveda se niso. Ponedeljek je minil — in torek in sreda in četrtek tudi. Učiteljica v devetem mesecu nosečnosti kmalu ni več zmogla vzgojiteljskih naporov. Križ jo je bolel in težko je hodila. Z možem sta sklenila, da bo nepreklicno odložila kredo. Celo sosedje so menili, naj odneha. Potrpežljivo so čakali, prepričani v odločnost šolske uprave, ki resda nima ravno na odmet ustreznih ljudi, ki pa bržkone ne bo dovolila, da bi prah prekril klopi v vaški hiši učenosti.
A ravnateljstvo jji in ni našlo izhoda iz zagate. Potrpežljivost domačinov se je krhala. Najprej so intervenirali starši, nato predsednik KS — vsi brez uspeha. Primernega človeka ni hotelo biti od nikoder. 2. marca je upravitelj oznanil, da so po ponovnem razpisu v časopisih prejeli prijavo neke 'študentke iz Borovnioe, toda baje dekle ni prispelo. Zadeva je »zamrznila« in šele nedeljski protesti ogorčenih volivcev so jo premaknili z mrtve točke. Škandal zdaj reše-tajo družbenopolitične organizacije, ki jim podobno kot številnim občanom ni jasno, kako da je zaplet tako dolgo ostal prikrit očem širše skupnosti. Krivce bodo kajpak razkrinkali in dostojno »nagradili«.
Zabeljena štorija, katere protagonisti so izpričali rekordno mero malomarnosti in prekršili eno najosnovnejših ustavnih določil, meče — milo povedano —' čudno luč na škofjeloške prosvetne delavce, ki .umejo v drugačnih okoliščinah, denimo v skupščini, zelo prepričljivo prikazovati tegobe in nevšečnosti svojega poklica. Potlej pa slišimo, da v praksi niso sposobni dobiti prostovoljca, ki bi bil voljan pet mesečev nadomestovati kolegico. Ja, Bukovščica ni velemesto in le kdo bi tiščal gor, če ni obvezno, mar ne?
.Kaže, da ponekod samoupravljanja ne razumejo najbolje. Dasi bodo v navalu užaljenosti prejkone zagnali vik in krik ter besedičili o preobremenjenosti, opravičila ni. Preobremenjeni so menda povsod: v pisarnah, v tovarnah, v rudnikih, v ministrstvih ... In vendar morajo sem ter tja, z veseljem ali ne, vskočiti in prevzeti del bremen odsotnega so-trudnika. Da tudi Bukovščica za loške šolnike ni predstavljala nerešljive uganke, je že dokazano: na pritisk občinske uprave so v borih 24 urah čudežno, odkrili učitelja. Samo — ali bo nadoknadil zarnu-
Morda niste vedeli
Dnevno lahko dvigate s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji
Enote banke poslujejo za stranke:
vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ob sobotah zaprto
Poslovna enota hranilnica v Kranju (pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure
Denar dvigajte z osebno izkaznico
/O ljubljanska banka
Predkongresna aktivnost ne sme pojenjati
jen o!
1. G u zel j
V torek je bilo v Tržiču četrto zasedanje občinske konference ZKS, na kateri so razpravljali o osnutku sklepov in stališč 3. konference trži-ških komunistov, ki je bila 21. februarja. V razpravi dopolnjene sklepe in stališča so sprejeli in menili, da njihovo uresničevanje lahko le popestri predkongresno aktivnost, ki ne sme pojenjati. Razprava o resolucijah 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ se mora razširiti tudi na nekomuniste. Ko je sekretar komiteja ZKS Janez Piškur ocenjeval dosedanjo razpravo, je povedal, da so komunisti resoluciji pripravljeni uresničevati. Postr.egel je s podatkom, da je na Gorenjskem v predkongresnih razpravah sodelovalo HO odstotkov ali 5000 komunistov. Posebno plodne so bile specializirane razprave. Tako kot marsik je na Gorenjskem tudi v Tržiču šepa obveščenost komunistov. Janez Piškur je opozoril, da se v organizaciji ZK še vedno pojavlja »forumsko delo«
Večja skrb izobraževanju
Na nedavnem posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov v Radovljici so razpravljali tudi o programu idejnopolitič-nega izobraževanja komunistov v občini. Ze minuli mesec so se začela prva predavanja. Na prvem je bilo govora o predkongresnih dokumentih, na drugerh pa o politiki socialističnih sil do religije. Predavanja so bila doslej že na Bledu, v Lescah, Radovljici, Bohinju, Podnartu in v vojašnici na Bohinjski Beli. Junija
bosta na programu še dve predavanji, in sicer diktatura proletariata in položaj delavca v združenem delu ter spremembe političnega sistema in delegatski odnosi.
Ta mesec pa se bo začel tudi uvajalni seminar za na novo sprejete člane in za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. Drugi takšen seminar pa bo aprila ali maja. Takrat se bo začela tudi partijska politična šola.	M. Hudovernik
Ker se pripravlja razširitev zakona o varstvu civilnih invalidov vojne v Sloveniji, opravlja naša organizacija dodatni popis vseh žrtev vojne. Zato vabimo vse, ki so bili kakorkoli poškodovani med NOB, pa še nimajo uveljavljenega svojstva vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne, da se prijavijo po spodaj navedenem razporedu. Za območja posameznih občin so določena naslednja popisna mesta:
sreda, 20. marca od 16. do 18. ure za občino Jesenice
v poslopju občinske skupščine, oddelek za družbene službe, odsek za invalidske zadeve
sreda, 20. marca od 16. do 18. ure za občino Kranj
v I. nadstropju doma invalidov in borcev, Kranj, Levstikova ul. 8.
četrtek, 21. marca od 15. do 18. ure za občino Radovljica
v poslopju občinske skupščine — soba 9 — Kranjska cesta 13, oddelek za družbene službe
petek, 22. marca od 15. do 18. ure za občino Tržič
v poslopju občinske skupščine — prostori ZB NOV
sobota, 23. niarca od 8. do 12. ure za občino Škofja Loka
v prostorih bivše lekarne nasproti avtobusne postaje Škofja Loka
Kdor bi ne mogel priti na popis sedaj, naj se zglasi na sedežu naše organizacije v domu invalidov in borcev, Kranj, Levstikova ul. 8, kjer imamo ure vsako sredo od 16. do 18. ure.
ZVEZA CIVILNIH INVALIDOV VOJNE -	OSNOVNA ORGANIZACIJA KRANJ
in bi morali biti zato vodstveni kadri bolj povezani s članstvom. Sodelovanje s člani je naloga članov komiteja in komisij.
Ker je delovni program organizacije ZK v Tržiču obširen, so na torkovi konferenci menili, da je treba posvetiti največ pozornosti organizacijskemu utrjevanju in pomlajevanju zveze, obveščanju članstva, položaju šolstva (o tem bo govorila posebna problemska . konferenca), delovanju interesnih skupnosti, uresničevanju ustavnih dopolnil, združevalnim procesom v gospodarstvu ter kadrovski politiki.
Sklepi tretje konference med drugim ugotavljajo zaostajanje pri ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti. Člani konference, ki se ukvarjajo s tem za ZK in delavski razred pomembnim področjem, so povedali, da je za ustanovitev skupnosti pripravljeno in jo lahko v kratkem pričakujemo. Na zakasnitev je vplivalo pozno sprejetje ustreznega republiškega zakona.
Tržiška konferenca je potrdila kandidatno listo slovenskih komuni-■ stov v organih ZKJ ter predloge članov CK ZKS ter njegovih organov. Nekaj govornikov je ob predlogu kandidatov ugotovilo, da je zastopanost iržiških komunistov v predlaganih organih slabša kot . v sedanjih in da je le predstavnik v statutarni komisiji CK ZKS premalo! Na torkovi konferenci je bilo nadalje sklen jeno, da se Boris Jane predlaga za gosta 10. kongresa ZKJ in da naj družbenopolitični zbor tržiške občinske skupščine šteje 20 delegatov.
J. Košnjek
Dogovorili so
se o akcijah
Na zadnji seji koordinacijskega odbora za terenske mladinske aktive v Kranju so se kljub slabi udeležbi dogovorili za nekatere nove akcije. V mnogih aktivih že delujejo strelske sekcije oziroma družine. Zato bodo pripravili vrsto strelskih tekmovanj, za katera se predvsem zanimajo mladinski aktivi Huje, Zalog, Cerklje, Stražišče in Šenčur. V Bit-njah bodo v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika izvedli orientacijsko tekmovanje. "Podobno tekmovanje pa nameravajo pripraviti tudi v Šenčurju.
Aprila bodo organizirali razstavo mladih likovnikov. Prijave oziroma dela za to razstavo že zbirajo mladinski aktivi v občini.	A. Boc
Turistični obet štirih
Ugodna ponudba Globtura iz Ljubljane, da v Planini pod Golico, Mojstrani, Ratečah in Žirovnici zgradijo več^zasebnih turističnih sob za goste iz inozemstva — Jeseniška občinska skupščina bo regresirala obrestno mero
Ze nekaj mesecev se turistična agencija Globtour iz Ljubljane in jeseniška občinska skupščina dogovarjata, da bi v nekaterih krajih jeseniške občine zasebniki s pomočjo
kredita zgradili več sto turističnih postelj. Turistična agencija Globtour je namreč pripravljena na osnovi pogodb z inozemskimi agencijami omogočiti, da bi več
Na seji škofjeloške občinske skupščine so dejali:
V razpravi o reviziji urbanističnega programa občine Škofja Loka in predlogu za spremembo namembnosti zemljišč v okviru tega programa na zadnji skupni seji obeh zborov škofjeloške občinske skupščine so menili:
Lovro Gajgar: »Vse kaže, da po sprejetju teh izjemnih ukrepov Železniki nimajo več nikakršne možnosti za gradnjo stanovanj in drugih objektov. Zdaj predlagano področje Je zapolnjeno! Zdi se mi, da bi bilo zaradi pomanjkanja lokacij nujno potrebno razširiti urbanistične meje, pri tem pa seveda upoštevati, da se ne naruši osnovni koncept urbanističnega načrta Železnikov. Prostorov za blokovno gradnjo sicer ne manjka, a je jasno, da se vsi varčevalci zagotovo ne bodo odločili za to možnost. Zato bi urbanisti nujno morali čimprej raziskati "možnosti pridobitev lokacij na področju Dašnjice in območju severno od črte Rudno—Dražgoše. To so strmi tereni s plazovito strukturo. Podobne pripombe je bilo mogoče slišati na vseh zborih volivcev!«'
Janez Tavčar: »Vse te probleme bi morali obravnavati bolj individualno, bolj življenjsko. Smo v času inflacije, ko se mudi graditi. Material za gradnjo je iz dneva v dan dražji. Stvari pa se rešujejo mnogo prepočasi. Ce je na oddelku za urbanizem premalo ljudi, jih je treba najeti in zaposliti!«
inž. Jurij Kumer: »Kmetijsko zemljiška skupnost si je že zadala svoj vozni red. Podrobno bomo pregledali urbanistični program, lotili se bomo izdelave prostorskega plana, poskrbeli za parcialno reševanje komunalnih in drugih problemov, obravnavali pa bomo tudi lokacije, ki zdaj niso urejene z urbanističnimi akti!«
Danilo Kosmačin: »V Retečah se na zborih volivcev s temi problemi srečujemo vsako leto. Poznam štiri ali pet ljudi, ki so doblili zagotovilo, da bodo v najkrajšem času dobili vso dokumentacijo za gradnjo. Kupili so zemljo, pa še zdaj čakajo nanjo. Tudi za našo krajevno skupnost bi bilo bolje, če bi bilo naselje bolj strnjeno, še posebno zdaj, ko se pripravljamo na urejanje kanalizacije.«
inž. Lojze Žumer: »V Železnikih bo letos potekla varčevalna doba v bankah. Ljudje bodo hoteli zidati. To, kar se zdaj dogaja pri nas, je nevzdržno! Ljudje odhajajo graditi hiše v Podlubnik. Kdor pa gre v Škofjo Loko, je za nas izgubljen. Sedaj predvidene lokacije v Škovinah niso rešitev. Na tem področju še najmanj dve leti nihče ne bo zidal, nanj pa bo mogoče spraviti osmenajst hiš in nič več. Kdor misli ohraniti današnje meje Železnikov, si verjetno dela utvaro. Bomo morali polovico industrije preseliti drugam? Takoj se lahko začnemo pogovarjati, kaj bomo naredili!«
Janez Ster: »Resnično bo treba nekaj ukreniti! Ze tako se veliko ljudi vozi v Železnike na delo iz Škofje Loke. Industrijski center Selške doline bo praktično vsak čas ostal brez inteligence. Zakaj smo z zemljo začeli varčevati prav v Železnikih. V Podlubniku zidati ni greh, gor pa!«
Marjan Kosmač: »S podobnimi problemi se srečujemo tudi v Gorenji vasi. Želimo, da bi se po pospešenem postopku odprlo zazidalno področje ob šoli, na obeh straneh ceste, ki pelje v Žirovski vrh. Tako bi imeli vsaj za dve leti problem rešen!«
inž. Lado Bernard; predsednik sveta za urbanizem: »Problem v Železnikih je zares zašel v slepo ulico in ni rešljiv brez hujše operacije. Na zborih volivcev je bila nakazana še zadnja možnost, da najdemo lokacije na Dražgoški gori. Ogled terena pa je pokazal, da je to tehnično skoraj neizvedljivo. Na teren bi lahko postavili le posamezna poslopja, samo na eni ali dveh terasah največ po dvajset hiš skupaj. Trenutno nam ostaja edina možnost — Dašnjica, kjer pa je teren težak in komunalno zelo zahteven. Obenem pa še nihče ne more zagotoviti, da se ne bi kaka hiša kdaj ,prisankala' v dolino! Jasno je, da bo treba čimprej najti vsaj prehodno rešitev: poiskati kolikor toliko možne lokacije in jih takoj dati prvemu navalu varčevalcev!«	J. Govekar
&a«oM NAGRAJUJE
ŽREBANJA

ŠTEVILO NAGRADNIH SLIČIC, KI SE KONČUJEJO
ZA NASLEDNJE ŠTEVILO NAG SLIČIC, KI S S ŠTEVILKO
5, 15, 25,
LAHKO DOBITE:
1.	Edinstveno majico BAZOOKA JOE v 4vseh velikostih za
30 sličic
2.	Za šolo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, • tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic
3.	Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic
4.	Sestavljivi model originalnega Revvell aviona za 14 sličic
5.	10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic
6.	Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice
7.	BAZOOKA JOE florescenčna značka, nepogrešljivi razpoznavni znak prijateljev BAZOOKA JOE za 2 sličici
Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: »BAZOOKA JOE« Žito, Ljubljana, Šmartin-ska 154, 61000 Ljubljana. Naslov napišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8,10,12, 14,16).
tujih gostov prihajalo v gornjo savsko dolino. Goste je pripravljena zagotoviti pod naslednjimi pogoji: da je v določenem kraju dobra oskrba s prehrano, da je v kraju vsaj 150 turističnih postelj in urejena recepcijska služba. Vsi trije kraji, ki so jih predstavniki Globtou-ra izbrali, izpolnjujejo pogoje, le več turističnih postelj bi morali imeti. Edinole v četrtem kraju, v Planini pod Golico, nimajo urejene recepcij-ske službe, problematična pa je tudi preskrba s hrano. Prav zaradi tega si na Jesenicah prizadevajo, da' bi trgovsko podjetje Rožca čimprej zgradilo trgovino, obenem pa naj bi s pOmočjo občinske skupščine Gorenj-ka preuredila hotel Belcian.
Vsi zasebniki, ki bi v teh krajih radi oddajali turistične postelje, bi dobili za eno posteljo 15.000 dinarjev turističnega posojila z 12-odstotnimi obrestmi in na izplačilno dobo dolgo šest let. Zasebniki, s katerimi so se predstavniki jeseniške občinske skupščine in predstavniki Globtoura menili, so se zavzemali za manjšo obrestno mero. Prav zaradi tega je skupščina občine Jesenice pripravljena regresirati obrestno mero za 3 odstotke.
Po predvidevanjih bi s takim načinom pridobili v štirih turističnih krajih 700 do 750 novih posteljnih zmogljivosti, ki bi bile uporabljene vsaj 80 dni v letu. Tako bi bilo v jeseniški občini 60.000 prenočitev več, zaradi precejšnje turistične takse pa bi postale krajevne skupnosti v teh krajih bogatejše.
Med interesenti za gradnjo in oddajo zasebnih turističnih sob so v 60 odstotkih delavci in uslužbenci, nekaj je kmetov in gostincev ter drugih. Po analizi gradi sedaj v jeseniški občini svoje hiše 400 zasebnikov, rok graditve pa je približno pet let. S posojilom za gradnjo zasebnih turističnih sob bi se rok gradnje zasebnih hiš nedvomno skrajšal vsaj za dve leti in bi se tako hitreje reševala stanovanjska stiska. Razen tega v jeseniški občini v prihodnje ne morejo računati na izdatnejši način kreditiranja turizma in bi bila taka naložba v turistični razvoj krajev vsekakor velika pridobitev. Tudi odborniki jeseniške občinske skupščine so se tega zavedali in so zato podprli predlog ter ga predložili k osnutku smernic razvoja občine v letu 1974.	D. Sedej
Nov vodovod do Praprotne police
Praprotna polica je bila še do začetka marca ena izmed vasi v kranjski občini, kjer pitne vode ni v izobilju. Cevovod do vasi je bil dotrajan in temu primerne so bile izgube vode. Pomanjkanje Vode je bilo najhujše V polet:: :h mesecih. Leta 1963, ko so gladili vodovod Grad—Ader-gas, so predvidevali tudi gradnjo novega vodovoda do Police. Do uresničitve načrta ni prišlo. Vzdrževanje in popravila so pobirala iz leta v leto več denarja in pred leti je bilo odločeno, da se zgradi nov vodovod.
Leta 1972 je podjetje Vodovod iz Kranja uredilo v naselju Praprotna polica novo omrežje. Letos so delavci tega podjetja v rekordnem času, temu je botrovalo lepo vreme in pomoč mehanizacije, potegnili še nov dovodni vod od Trate do Praprotne police. Dolžina glavnega voda in omrežja po vasi znaša 2241 metrov, stroški gradnje pa 520.519 dinarjev, ki jih je prispeval Vodovod Kranj iz dela vodarine, ki se namenja za razširjeno reprodukcijo. Cevovod je zgrajen iz vodotesnih alkaten plastičnih cevi. Praprotna polica z okrog 40 hišnimi številkami ima sedaj dovolj vode za dnevno potrošnjo, količine pa zadoščajo tudi za potrebe požarne varnosti, o kateri v preteklosti ni bilo mogoče govoriti.
Gradnjo vodovoda je podpirala tudi skupščina občine Kranj. Vašča-ni pa so graditeljem stali ob strani in pri zemljških zadevah niso povzročali težav.
V skorajda enakem položaju, kot je bila pred dograditvijo novega vodovoda Praprotna polica, so tudi Zgornji in Spodnji Brnik ter Vopov-lje. Naselja se širijo, pred desetletji zgrajeni vodovodi pa so premajhni. V kratkem bo začel Vodovod iz Kranja graditi vodovod tudi do teh vasi, ki se bo napajal iz cevovoda, ki priteče izpod Krvavca in oskrbuje z vodo Cerklje, brniško letališče itd. Gradnja tega vodovoda, ki je v letnem programu in proračunu Vodovoda, bo zahtevnejša in dražja. Omrežje bo dolgo 3430 metrov. Investicija bo terjala 1,110.000 dinarjev, dal pa jih bo Vodovod iz sredstev vodarine, ki so namenjena za razširjeno reprodukcijo.
J. Košnjek
Dimnik schiedel je okrogel,
kar daje tele prednosti:
—	odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten
—	varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine
—	enostavnost pri čiščenju
ima šamotni vložek, odporen proti kislini, zato je: .
—	odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov,
—	odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %,
—	varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi,
—	temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
DIMNIK ŠT. I
dimnik schiedel s samotnim vložkom je montažni dimnik in je:
—	varčen zaradi hitre in enostavne montaže,
—	varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami,
—	varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen,
—	varčen pri ceni, ker je trajen in gaje mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
V
EVROPI
schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227.
prodajna mesta:
Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana.
1300
romunski model Renault-12
samo 52.200 din
fco. jugo-romunska meja
dobava iz skladišča!
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL nOVDIHESTO
Rezervni deli v poslovalnicah IMV in v specializiranih servisih IMV-RENAULT
Vsa podrobnejša pojasnila in dobava:
v Poslovalnicah IMV:
Ljubljana, Titova c. 172 a, 061 343-485
Novo mesto, Zagrebška 18-20 068 21-075
	M	Cesta JLA 6/1
	d	nebotičnik
	PROJEKTIVNO	
	PO D J E T JE	
	K R	A N J
IZDELUJE		NAČRTE ZA STA-
NOVANJSKE HIŠE IN VSE		
VRSTE OSTALIH GRADENJ		
Pred koncertom mladih gostov
Vodstva glasbenih šol z Jesenic, iz Kranja in Radovljice so se dogovorila za tesnejše medsebojno sodelovanje, in sicer najprej z izmenjavo gostovanj. V Kranju bodo s skupnim koncertom nastopili jeseniški in radovljiški učenci, na Jesenicah kranjski in radovljiški, v Radovljici pa jeseniški in kranjski. Nastop v drugem kraju in pred tujimi poslušalci bo za učence in učitelje zanimivo doživetje, spodbuda za prihodnje delo in nadvse koristna izkušnja. Glasbene šole so pomemben del
Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila
renault R-16 TL
leto izdelave 1971,začetna cena 28.000 din.
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj
Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava — PE Kranj do srede, 20. marca 1974, do 12. ure.
Zavarovalnica Sava — PE Kranj
Komisija za volitve in imenovanja
skupščine občine Radovljica
razpisuje
na podlagi 108. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/74) ter na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvi zakoi>a o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 20/70) delovno mesto
direktorja šolskega centra Radovljica
Pogoji:
—	visoka izobrazba
—	da izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole
—	strokovni izpit in
—	vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti še ustrezne mo-ralnopolitične lastnosti.
Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, kratkim življenjepisom, potrdilom o dosednji zaposlitvi in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: komisija za volitve in imenovanje pri upravnem organu skupščine občine Radovljica.
vzgojno-izobraževal nega sistema. Poudarjena je seveda estetska glasbena vzgoja, pouk in domače delo pa vsebujeta še mnoge druge koristne lastnosti. Individualni pouk je stalna kontrola učenčevega dela, zato je
Razstava planinske fotografije
Ob 100-letnici planinstva na Hrvaškem je Planinsko društvo »Ravna gora« iz Varaždina organiziralo razstavo planinske fotografije v času od 27. 2. do 3. 3. 1974.
PD Radovljica je z omenjenim društvom že predčasno navezalo prijateljske stike in se dogovorilo o pobratenju med društvoma in do katerega bo v kratkem tudi prišlo;
Tako je v okviru našega društva razstavljal svoje fotografije tudi naš član Milan Ropret iz Lesc. Razstavil je 12 svojih del in zanje prejel kar 4 nagrade, in sicer: 1. nagrado za črno-belo fotografijo Stola, 1. nagrado za barvno sliko Mojstrovke ter 2 diplomi.
Poleg številnih razstavljavcev — največ iz Slovenije — je tako število prejetih nagrad izredno lep uspeh Ropreta, ki doslej javnosti ni bil poznan in tudi ni dosti razstavljal.
Kot amater ima Ropret izredno tenak posluh za izbiro motiva kot tudi smisel in čut za pravilno razvijanje. Kdor se količkaj bavi s planinsko fotografijo, ve, da je izbira motiva težka, da je en motiv lahko lepši od drugega. Prehoditi je treba včasih dolgo pot, čakati ure in ure, včasih tudi dneve, nemalokdaj tudi zaman na pravi trenutek za fotografiranje. Slika v naravi se vsak trenutek menja, vsak trenutek je pogled na motiv lahko drugačen. Ujeti pravega, pa je že prava umetnost, kot tudi pozneje razviti negativ, da fotografija res izrazi živo sliko.
Društvo svojemu članu za doseženi uspeh iskreno čestita, obenem pa opozarja javnost na otvoritev samostojne Ropretove razstave planinske fotografije 22. marca 1974. v prostorih graščine v Radovljici.
V. M.
le-1 a prisil jen vadit i redno, kar dobro vpliva na delovne navade. Sodelovanje v instrumentalnih skupinah oblikuje spoznanje, da je skupni uspeh odvisen tudi od njegovega prispevka, zato se mora najprej sam dobro pripraviti, v kolektivu pa se podrediti skupnemu interesu. Nastopanje krepi v učenčevi osebnosti samozavest in ga navaja k pravilnemu obnašanju v javnosti. Vsa dejavnost glasbenih šol je organizirana in načrtna oblika preživljanja prostega časa, pomaga pri odpravljanju škodljivih vplivov skomercializirane glasbe in sooblikuje socialni, idejni in kulturni razvoj mladih. Znani so rezultati raziskav, da med gojenci teh šol ni pojavov mladinskega kriminala.
V kulturnem življenju posameznih občin so glasbene šole med najbolj aktivnimi. Nastope prirejajo same ali sodelujejo z osnovnimi šolami, ZKPO, KUS, DU, družbenopolitičnimi organizacijami, posameznimi društvi itd. Učenci glasbenih šol so hkrati učenci osnovnih in poklicnih šol, gimnazij in drugih šol. Precejšen del prostega časa žrtvujejo za pouk v glasbeni šoli, za vsakodnevno vađenje in za pogosto nastopanje. S tem se pošteno oddolžijo družbi za vložena sredstva.
Glasbene šole si prizadevajo tudi za to, da bi javnost njihovo dejavnost bolje poznala in seveda tudi bolj cenila. Zato vabimo vse, ki jih zanima, kakšni so dosežki glasbenih pedagogov med mladimi na Gorenjskem, naj pridejo na koncert mladih jeseniških in radovljiških glasbenikov 20. marca 1974 ob 17. uri v Glasbeno šolo Kranj.	E. G.
Spet nov Bilten Pionirske knjižnice
Izšla je tretja številka letošnjega Biltena pionirske knjižnice v Kranju, ki že tretje leto zapored nevsiljivo in zanimivo seznanja mlade bralce tako z delom Pionirske knjižnice, knjigami ter na prijeten za mladega bralca zelo sprejemljiv način tudi z delčki kulturnega življenja v Kranju.
Bilten, ki je tokrat spet presenetil z obliko, seznanja najbolj vnete obiskovalce Pionirske knjižnice na že ustaljeni način z novimi knjigami, z izborom revij in časopisov, ki jih najdejo obiskovalci na policah kn jižnice in z najbolj branimi knjigami. Bilten prinaša tudi nekaj statistike: lani so si mladi bralci izposodili kar 07.775 knjig, revij in časopisov. Od tega so doma prebrali kar 57.976 knjig.
V stalni rubriki »V Kranju živi in ustvarja« Bilten tokrat predstavlja Črtomira Zorca. Mladi bralec lahko izve, na kakšen način se ta ljubitelj Prešerna loteva svojega muzeolo-škega in literarnozgodovinskega dela, natisnjen pa je tudi odlomek iz njegovih Pogovorov o koroških krajih in ljudeh.
Dva kratka sestavka o dveh pomembnih obletnicah smrti spomnita mladega bralca dveh velikih mož: našega Prešerna in pa Lenina. Morda mladi bralec še ne loči, kaj je dobra ilustracija v knjigi, čeprav jo skoraj za vsako berilo zahteva in se mu zdi sama po sebi umljiva. Bilten tokrat našteva naše mladinske ilustratorje in tudi knjige, ki so jih ilustrirali. Tudi na tak način bo mladi bralec morda poleg berila pogledal tudi to, kdo je kn jigo poslikal. L. M.
Celovečerni koncert
Podnart — Akademski pevski zbor iz Škofje Loke pod vodstvom profesorja Janeza Forška in moški pevski zbor DPD Svoboda iz Pod-narta pod vodstvom Marijana Eržena priredita drevi ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu koncert.
Akademski pevski zbor iz Škofje Loke bo prvič gostoval v Podnartu in tudi prvič nastopil skupaj z moškim pevskim zborom iz Podnarta.	C. R.
»Vstajenje Jožeta Švejka« v Gorenji vasi
Gorenja vas — Eksperimentalno gledališče Oder-galerija iz Škofje Loke bo jutri, v nedeljo, 17. marca, gostovalo v Gorenji vasi v Poljanski dolini. V dvorani osnovne šole »Ivan Tavčar« se bodo loški gledališč-niki popoldne ob 15. uri predstavili gledalcem s Torkarjevo satirično-pevsko komedijo »Vstajenje Jožeta Svejka«.	-jg
NAGRADNA IGRA PODRDUKIIII DUKATI
Posranim Mz/c za juho
Mmiim iušnikot
Storitveno in proizvodno podjetje
iCREinn
Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
I. TOZD Gostinstvo in turizem
1.	sobarice
2.	dveh pomožnih delavk v kuhinji
Pogoj za zasedbo:
pod 1.: uspešno zaključena osnovna šola; praksa zaželena, starost nad 18 let;
pod 2.: nedokončana osnovna šola; praksa zaželena.
II.	TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije s servisom
1. komercialnega referenta
Pogoj za zasedbo:
ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu.
III.	TOZD Servis osebnih avtomobilov
1.	nabavnega referenta
2.	avtoličarja
Pogoj za zasedbo:
pod 1.: uspešno končana srednja šola ekonomske, komercialne ali strojne smeri s predizobrazbo avtomehanik; praksa zaželena;
pod 2.: uspešno končana poklicna šola — avtoličar in eno leto delovnih izkušenj.
IV.	Delovna skupnost Skupne službe
1.	3 administratorjev
2.	čistilke
Pogoj za zasedbo:
pod 1.: 4-letna ali 2-letna administrativna šola; praksa zaželena.
pod 2.: nedokončana osnovna šola
Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela 3 mesece.
Pismene vloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razglasa na kadrovsko-organizacijski oddelek, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije.
Potrošnike Podravkinih juh iz Kranja in bralce Glasa vabimo k sodelovanju pri posebni Podravkini nagradni igri za Slovenijo
Nagrade
15 zlatnikov 50 srebrnikov 250 loncev 500 jušnikov
Kako sodelovati?
Kupujte Podravkine juhe, hranite prazne vrečke in škatlice. Ko pa jih zberete 10, jih pošljite v kuverti na naslov
Podravkini dukati 61001 Ljubljana poštni predal 31
Vaša pisma bomo prejemali do 31. maja 1974.
Nagrajence bo določil žreb. Razultati žrebanja — spisek vseh nagrajencev bo objavljen v Glasu takoj po žrebanju. Dober tek in srečo v igri vam želi
PODRnVKR
VA
VŠATOR
sejmi
VIATOR turistična agencija Ljubljana Trdinova 3
MUNCHEN - mednarodni sejem mode	3 dni
Odhod: 23. 3. 1974
DUNAJ — WIG
— mednarodna vrtna prireditev 1974	3 dni
Potovanja bomo organizirali od 18. 4. do 14. 10. 1974
Za potovanje zaključenih skupin veljajo posebni dogovori
V kioskih za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in grafične galanterije v Kranju, Tržiču in na Bledu zaposlimo:
prodajalko
ki ima trgovsko kvalifikacijo ali primerno prakso. Obenem zaposlimo tudi
raznašalce
za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom, za terene Škofja Loka, Kranj in Tržič.
Ugodni pogoji. Ponudbe sprejema ĆGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280.
Žitopromet Senta skladišče Kranj,
Tavčarjeva 31, tel. 22-053
KOMBINATI, KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke, prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob, koruzni zdrob in ješpren.
CENE SO KONKURENČNE.
Skladišče je odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 6. do 14. ure.
Sprejemamo naročila in vplačila za vso kmetijsko mehanizacijo, ki je v programu KŽK Kranj — agromehanika,
m sicer:

raW°".,u,8U!<35.,n«KM	.	„iavodnje
nosilci.me Oiu#ov, "
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika
tel. št. 23-485 in 24-778
Na robu meje
je delo — veliko dela
Nemil je, Podblica, Jamnik — tri vasi, ena krajevna skupnost na robu kranjske občine. Ze od nekdaj si ljudje v teh krajih niso mogli privoliti, da bi malo delali in veliko zaslužili. Včasih so tu na veliko oglarili m sploh imeli opravka z lesom. Pred-Približno dvema desetletjema pa je °d oglarjenja ostal le še les. Še danes pomeni enega od virov zaslužka teh "prebivalcev; predvsem na Jamniku.
Krajevna skupnost ima ime po naselju Podblica. Nad njo leži vas Jamnik, spodaj pa so Nemilje. V krajevnem leksikonu piše: Jamnik (nadmorska višina 834 metrov). Gruč as t o naselje v pobočju Jelovice na nagnjeni polici, ki se končuje z grebenom Golo brdo. Dostop po stari cesti iz Krope ali po novi iz Nemilj, ki so jo zgradili 1969. leta. Izhodišče najkrajše poti v osrčje Jelovice do Mošenjske planine, nad katero "ke. dviga Partizanski vrh (1410 m) — prejšnji Kot lič, kjer je bil 8. avgusta 1941 prvi večji spopad Rorenjskih partizanov z Nemci. Znane so jamniške češnje, prebivalci pa se zdaj ukvarjajo z živinorejo in sadjarstvom. Zunaj vasi je cerkev Sv. Primoža, v kateri so gotske freske iz 15. stoletja. Med vojno je bil Jamnik pomembna partizanska Postojanka. 27. februarja pred 30 leti P« so Nemci požgali vse stavbe, razen ene hiše in cerkve. — Toliko 0 Jamniku.
Jn Nemilje? Naselje na nadmorski višini 475 metrov, od koder vodi kolovoz v Selško dolino čez Preval. Tudi tod sta doma živinoreja in pzdarstvo. Polica, kot rečeno, pa leži nekako v hrib pomaknjena na sredi med obema naseljema. Tem krajem je polpretekla zgodovina namenila gorje in delo.
MOŽ Z BALETNIM KORAKOM
Kranj—Gorenja Sava—Besnica— Nemilje—Podblica—Jamnik: 20 kilometrov dolga pot je to. Z Jamnika do Krope je peš nekako pol ure, do Radovljice pa 15 kilometrov. Le 5 ki-y>metrov stran so Dražgoše. Vas, ki lrna naseljenih še 13 hiš, leži nedaleč ^ran od meje z dvema drugima ob-pnama. Kilometer stran namreč kranjska občina meji z radovljiško, Poldrug kilometer pa s škofjeloško.
Pri Anžetu se pravi po domače, ^ve kravi, dve teleti, konja in tri Prašiče imajo. Pa češnje; teh je na •/amniku povsod dovolj. 11 otrok se Je rodilo v tej domačiji in danes je živih še devet. Doma je ostal zdaj že ■'•'Metni Matevž Kordež. Z ženo Minko, doma z Raven, imata dva sinova — Matevža in Božota, ki
prav nič ne kažeta, da bi želela ostati v hribih.
Matevža Nemiljčani, Podhličani in Jamničani dobro poznajo. Ze sedmo leto je predsednik krajevne skupnosti. Vendar se ne spozna le na krajevno samoupravo, na komunalne in druge probleme v teh krajih. Daleč naokrog, tudi zunaj meja, ga dobro poznajo smučarji-tekači. Da, to je tisti Matevž Kordež, ki je bil več let državni reprezentant in prvak v smučarskih tekih in ki je še letos postavil tekaško progo v Draž-gošah in tudi tekmoval.
»13 let mi je bilo, ko smo imeli šolarji selške, dražgoške, železniške in podbliške šole tekaško tekmovanje. Med številnimi tekmovalci sem bil pravo presenečenje. S smučmi, ki sem jih sam naredil in malo mi je pomagal oče, sem bil takrat prvi. Nekako očitajoče so govorili: ,Neki Pod-bličan je vse namazal/ Potem se je začela moja tekaška pot. Ko sem drugič tekmoval, sem dobil za nagrado smuči. Na prvem državnem prvenstvu pred vojno sem bil šestnajsti. 1947. leta. pa sem postal kandidat za reprezentanco za olimpijske igre v St. Mo-ritzu. Na teh igrah sem bil na 50 kilometrov 16, na 15 kilometrov pa 53. Tekmoval sem v vseh skandinavskih državah in v vseh drugih evropskih razen v vzhodnih. Bil sem na dveh olimpiadah in enem svetovnem prvenstvu in na številnih mednarodnih tekmovanjih. Devet let sem bil državni reprezentant in večkrat državni prvak. Nazadnje sem tekmoval v Cortini 1956. leta. Pa ne le jaz, tudi sestra Angela in brat Gašper*sta bila tekača. Pa Beštrovi, s katerimi smo v sorodstvu.«
Torej prava tekaška družina. Matevž bi se ure in ure pogovarjal o tekačih na smučeh. Pravi, da je korak smučarja tekača baletni korak. Pri tekih ni vse le moč in kondicija, marveč znanje. Zato menda smučarji tekači tudi ko so že v letih (30 in več) še vedno posegajo po najboljših mestih.
»Za dober uspeh pri teh tekmovanjih je 75 odstotkov odvisno od pravilne maže, nekaj od smuči, vse drugo pa je stvar tehnike in kondicije. Ko sem prvič tekmoval, sem imel na primer je-senove smuči, danes pa so najboljše lepljene iz brezovega, smrekovega in javorjevega lesa. Vse več pa je tudi že plastičnih.«
Nekaj je prav gotovo res. Smučarji tekači v mladih letih nabirajo
zdravje in moči za kasneje. Matevž je na primer že pred nčkaj leti srečal Abrahama, pa je vendar še lani, ko je obiral češnje z enega vrha češnje na drugi preplezal po vrvi. Sin je menda menil, da bi bilo češnjo treba posekati, da bi jo lahko obrali. Matevž pa se ni dal.
»Res so urni ti moji fantje,« se je oglasila žena Minka. »Lani so nekaj pred 4. uro zjutraj šli z avtom od doma in se odpeljali v Vrata. Ob četrt na osem so bili na vrhu Triglava, ob pol dvanajstih pa so bili že spet doma, na kosilu. Prav vesela sem, da sta se tudi fanta odločila za možev šport. Oba sta že nekajkrat tekmovala na smučeh.«
Mlajši sin Božo (16) je bil že dvakrat državni prvak, starejši Matevž (18), ki je pri vojakih, pa je bil prvak Gorskega Rotorja.
»Kako pa ste vse zmogli, ko moža ni bilo doma in je bil na tekmovanjih?« sem poprašal Minko.
»Ja, eden je moral biti doma. Dela je bilo seveda dosti, pokazati pa ni bilo kaj. Sploh je v teh krajih treba veliko delati, da lahko malo pokažeš.«
GORJE PRED 30 LETI
27. februarja 1944 se bodo prebivalci Jamnika, pa tudi Podhličani in Nemiljčani še dolgo spominjali. Nemci so že dlje časa sumili, da je Jamnik partizanska postojanka. Zato so ga tega dne požgali in odvlekli živino. Domačini so se porazgubili po gozdovih in se tako rešili.
»Tistega dne sem bil pri partizanih v Selški dolini. Skupino fantov sem ravno nameraval peljati preskušat mitraljeze, ko je prišel neki možakar iz Selc in povedal: ,Matevž, nič nikar ne hodite preskušat mitraljezov. Jamnik gori in tudi tvoja hiša gori.' Naslednji dan sem šel domov, ljudje so reševali svojce iz ruševin in bilo mi je tako hudo, da še fovoriti nisem mogel.«
Le cerkev zunaj vasi in ena hiša cakrat nista pogoreli. Menda ni pogorela le Moharjeva hiša in to po '•udnem naključju. Nemci so jo sicer nekajkrat zažgali, vendar stari Mo-har se ni dal. Kjerkoli je zagorelo, je takoj pogasil.
Ivanko Katrašnik: »Skupaj smo bežali, ko je padel oče.«
»Le moj oče je takrat padel,« se spominja dogodkov Marija Katrašnik z Jamnika. »Bežali smo; oče, brata in jaz. Menda je bil ostrostrelec, ki ga je zadel, kajti nikjer ni bilo videti nikogar. Le oče se je nenadoma zgrudil.«
Marija je danes poročena pri Klo-bovsu. Tri hčerke ima. In med vojno je Klohovsova družina v vasi največ storila za partizane. Seveda je bila hiša požgana kot vse druge.
Po vojni pa so začeli domačije obnavljati. Danes so na Jamniku v glavnem vse hiše nove ali obnovljene. Le spomenik sredi vasi, ki so ga postavili pred leti, priča kolikšno gorje je doletelo to vasico pred 30 leti. Takole piše na spomeniku, delo Milana Batiste in Nandeta Jocifa: »27. 2. 1944 je okupator požgal to gorsko vas. Vasi Jamnik, Podblica, Njivica in Nemilje so žrtvovale v času NOB 37 življenj.«
VELIKO PSOV — ZAJČJA SMRT
Vasi, o katerih govorimo, so včasih spadale v občino Besnica. Takrat je bila tu tudi kmetijska zadruga. Potem je prišlo do tako imenovanega združevanja občin in krajevna skupnost Podblica spada zdaj pod kranjsko občino. Nekateri menijo, da to ni najbolj posrečena rešitev.
»Nekako razmetani smo po teh hribih. Jamničani imamo bliže v Kropo in tamkaj imamo tudi pošto. Do četrtega razreda hodijo otroci v šolo na Podblico, v višje razrede osemletk pa v Lip-nico pri Kropi. Podbliški in ne-miljski otroci pa hodijo v višje razrede v Stražišče. Morda bi bilo včasih res bolje, da ne bi bili tako na robu občine. Toda tudi če bi bili v radovljiški, ne bi bili nič na boljšem. Prav tako bi bili zadnja vas v občini kot smo sedaj.«
Prebivalci vseh treh vasi so zgovorni ljudje. Malo je tukaj kmetov. Na Jamniku menda le eden, v ostalih dveh vaseh pa skupaj sedem. Vsi drugi so zaposleni, popoldne pa se ukvarjajo z zemljo in gozdom. Pozimi ni kaj dosti dela. Ko smo se pogovarjali, kaj vse je bilo v zadnjih letih v teh krajih narejenega in kakšne težave imajo, je nekdo rekel:
»Veliko psov je običajno zajčja smrt. Potreb imamo še vedno veliko, vendar kaj, ko manjši kraji, kadar gre za denar, navadno skozi padejo. Pa ni prav tako. Te vasi so med vojno veliko dale in po vojni bolj malo dobile. Pravzaprav nismo na nikogar posebno navezani. Čeprav smo bliže Kropi kot Kranju, nas ne vleče tja. Pa se prav dobro razumemo, čeprav včasih kdo podraži-Kropa rje, češ, ko je bog ljudi delal iz ilovice, je tiste, ki so se mu spa-cali, pahnil dol, da so v Kropo padli. Zato so Kroparji tudi bolj skrivenčeni. No, pa zaradi tega danes ni več hude krvi, kot včasih,. ko je bilo dovolj, če si v Kropi le konja izpregel, da si lahko voz obrnil.«
Hudomušni, zdravi in,zelo sposobni ljudje so doma v teh krajih. Štiri vodovode so naredili, cesto Jamnik—Dražgoše, prosvetno-gasilski dom na Podblici, plavalni bazen v Nemiljah, pri katerem je bil organizator del Franc Berce. Lani je bil v Nemiljah dokončan tudi vodovod. Občina je prispevala dva stara milijona, krajevna skupnost dober milijon, preostalih 17 starih milijonov pa prebivalci sami z delom in denarjem. Prejšn jo nedel jo so Adprli novo cesto z Nemilj do Podblice. Občani so zanjo zbrali 2,5 milijona in opravili za okrog milijon starih djnarjev prostovoljnih delovnih ur. Predsednik gradbenega odbora je bil Janko Vidic in je cesto tudi odprl. Skratka, veliko so sami prispevali k deležu, ki ga je namenila družba.
»Kaj pa preskrba, zdravniška služba, kulturno življenje?«
»Jamničani imamo najbližjo trgovino v Kropi, Podhličani in Nemiljčani pa v Besnici. Včasih tudi do Dražgoš skočimo. Ce je kdo bolan, ga je treba spraviti v Kropo ali v Radovljico ali pa v Kranj. Zdaj imamo dve gostilni, včasih je bila tudi na Jam* niku. Kulturno življenje je vezano na Podblico. Tam deluje kulturno-umetniško društvo Ma-
Janko Vidic: predsednik gradbenega odbora za gradnjo ceste Nemilje—Podblica
li vrh, ki ima tudi folklorno skupino. Zelo so prizadevni. Res pa je, da smo vseeno malo odrezani, tako da nam le televizija nadomesti nekatere kulturne dobrine.
Na Jamniku je televizor skoraj v vsaki hiši, na Podblici ga ima vsaka druga, v Nemiljah pa jih ni, ker ni dober sprejem. Ima pa skoraj vsaka hiša tod radio in tudi časopisov je precej. Tudi traktorji in avtomobili tod že kar močno brnijo.«
TELEFON, JAVNA
RAZSVETLJAVA,
KANALIZACIJA...
Ko sem poprašal po težavah, mi je Matevž odgovoril:	x
»Seveda jih imamo. Toda tod smo takšni ljudje, da gremo šele takrat na občino, ko nas neka stvar le preveč žuli. Nismo navajeni sitnariti. Ce bi za vsako malenkost hodili po pisarnah, doma ne bi nič naredili. No, vseeno pa imamo že lep čas v načrtu, da bi dobili telefon, javno razsvetljavo, kanalizacijo. Želimo si, da bi bila cesta Kropa—Dražgoše— Železniki asfaltirana in odcep za Kranj. Pa da bi dobili avtobusno povezavo iz Kranja do Podblice. Zdaj, ko je nova cesta, to ne bo težko uresničiti. Tudi vode nam poleti primanjkuje. Toda stroški za novo zajetje in prečrpavanje bi bili veliki. In električna napetost na Podblici in Jamniku je zelo slaba. Pa še bi lahko našteval. Vem, da uresničitev teh želja pomeni veliko denarja. Vendar prebivalci smo že zdaj veliko zbrali in prispeVali in bomo tudi v prihodnje. Morda bo zdaj drugače, ko bo tudi delegat naše krajevne skupnosti sedel v klopi občinske skupščine. Prav bi bilo, da bi te probleme začeli reševati, sicer mladi ne bodo radi ostajali tukaj. Mi pa si želimo, da bi domačije ostale in da bi tudi kakšen turist prišel k nam.«
Kadarkoli me pot zanese v oddaljene kraje, v breg in hrib postavljene zaselke in vasi na Gorenjskem, se srečam s skromnimi, požrtvovalnimi, gospodarnimi in zdravimi ljudmi. Tudi na Jamniku, Podblici in v Nemiljah je tako. Tem krajem in ljudem je zgodovina pred 30 leti namenila precej gorja. Danes niso*prav nič razvajeni od asfaltnih cest, modernih samopostrežnih trgovin, lepih stanovanjskih objektov, zdravstvenih domov, kino dvoran in kaj vem še. Le delo, veliko dela in drugačnega je tukaj kot v dolini.
Besedilo: A. Zal ar
Slike: F. Perdan
OlASj
o.tevž Kordež, mož z baletnim korakom, je .v bogati športni karieri osvojil ,ffo Priznanj, odličij in pokalov. Prvi pokal (na sliki) je osvojil v Planici '^0. leta
#'>«/»	na ',ttmntku falt' "lsa ni žgoreta. i\emci so jo sicer zažigali,
Pottttr Moharpa je sproti gasil
izbrali smo
Kozmetika za moške (2)
Ce hočete vašo deklico posebno lepo obleči za pomlad, stopite v Zarji no NOVOST na Jesenicah, kjer imajo naprodaj ljubke jersey obleke v kombinaciji modre, rdeče, riimene in bele barve. Dobe se v velikostih od 6 do 16 let.
Cena: od 192 do 277 din
Nič ni gršega pri moškem, kot so mastni lasje . in polno prhljaja na ovratniku. Tudi moški lasje se uma-žejo nekako v enem tednu in jih je treba zato oprati. Moški lahko to store kar pri kopanju v banji, vendar pa naj las ne umivajo /. milom, pač pa s šamponom. Ostanke šampona je treba dobro izprati./ V drogerijah imajo kar veliko najrazličnejših lasnih vod. Izberite primerno lasno vodo z vitamini za utrjevanje lasi-šča. Lasje na moški glavi niso ravno trajen okras, zato ni odveč, če moški za svoje lase poskrbi s primerno nego, da bodo lasje trajali kar najdlje. Lasna voda poživlja krvni obtok na lasišču, lasje so bolje hranjeni in lepši.
Ce je na lasišču prhljaj, ga je treba trdovratno odpravljati z raznimi pripravki, ki so jih polne police v drogerijah. Natančno upoštevanje navodil in vztrajnost se navadno obrestujeta. Ce pa je prhljaj tak, da ga ni mogoče odpraviti, mora obolelo lasišče pregledati zdravnik dermatolog.
Ni odveč poudariti, da mora biti glavnik vedno čist, prav tako krtača,
družinski Domenki
Menda je najteže izbirati darilo za moškega. Vsekakor bi bila primerna takale v usnje oblečena steklenica, posebno še, če bi jo napolnili s kakšno močnejšo žgano pijačo. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo.
Cena: 58,35 din
Majda iz Kranja — V pismu prilagam košček blaga, iz katerega ne vem, kaj naj sešijem. Blago je primerno za hlače, vendar jih že imam. Svetujte mi, prosim!
Komplet jopice in brezrokavnika, pleten v modernem vzorcu v izredno lepi kombinaciji temno modre in živo zelene barve, je eden od uspelih unikatov radovljiške AL-MIRK. Dobe se v njihovi prodajalni v Radovljici.
Cena:500 din
Marta — Letos so zelo popularna zvončasta krila chanel in midi dolžine, zato si iz blaga, ki ga imate, ukrojite takšno krilo. Zapenja se z zadrgo zadaj.
če jO uporablja. Krtačenje las zvečer je koristno, saj s tem odstranimo prah, ki se je čez dan nabral v laseh. Lasje se po krtačenju tudi bolj lepo svetijo.
Hospitalizem
Vsi dobro vemo, kako potrebna je materina prisotnost za otrokov normalen psihofizični razvoj. £e v prejšnjem sestavku smo ugotovili, da je od otrokovih zgodnjih izkušenj z materjo odvisno, ali bo začel doživljati predmete in pojave obdajajočega sveta prijetno in spodbudno. Mati s svojo čustveno aktivnostjo, s pogovarjanjem, petjem, zibanjem in milovanjem otroka pomirja in zadovoljuje z dojenjem, kopanjem, oblačenjem in podobnim. Ta otrokova vez z materjo je tako občutljiva, da takoj reagira z neugodjem na vsak njen strah in vznemirjenje, nestrpnost, zaskrbljenost itd. Matere nevede pogosto povzročajo v otroku neugodne napetosti, bojazni in pomanjkanje varnosti. To pa se izraža v daljšem jokanju, v motenem spanju in prehrani, v spremembi telesne težć, v motenem čustvenem razvoju itd.
Posebne motnje vedenja, zastoj čustvenega in umskega razvoja ter telesno občutljivost majhnih otrok, kar nastane zaradi ločitve od matere, imenujemo hospitalizem. Najpogosteje se to zgodi, kadar mora otrok v bolnišnico. Otroci z znaki hospitalizma so očitno čustveno prikrajšani, bledega videza, mišično mla-havi, nimajo apetita, kažejo motnje hranjenja in prebave, prelahki so za svojo starost, temperatura se jim dviga brez poprejšnje infekcije. Otrok je ravnodušen in medel, nezainteresiran ter neaktiven, pogosto sesa prst in komaj odgovarja na čutne dražljaje.
Posledice ločitve od matere nastopijo dokaj hitro, kažejo pa se v globalnem nazadovanju na vseh področjih otrokovega razvoja. Vse skupaj se začne ob oddaji otroka v bolnico, ko otrok močno joka itd. Mnogi si tak jok napačno razlagajo kot otrokovo »scr-klanost«, v resnici pa gre za globoko in močno doživljanje bojazni pred izgubo matere. Naj resnejše posledice običajno nastopijo v zvezi z otrokovo duševnostjo. Bolj so prizadeti mlajši otroci tja do tretjega leta, ko so dlje kot mesec dni v bolnici. Taki otroci se ne znajo več igrati, so nerazgibani in nedomiselni, imajo težave v identifikaciji s starši in v njih posnemanju. Ljudi doživljajo tuje, stvari pa nespodbudno in neprivlačno, bolj ali manj postajajo brezbrižni. Že v bolnici, predvsem pa po vrnitvi domov, lahko te težave s primerno nego in povečano pozornostjo odpravimo. Vsi otroci pa ne reagirajo enako na ločitev matere. To je odvisno od njihove telesne konstrukcije in občutljivosti. Otroke stare nad tri leta že prej primerno pripravimo za odhod v bolnico. Predvsem moramo paziti, da otrok ne pride do tega, da mora v bolnico, ker ni bil priden ipd.
Janez RojSek, dipl. psiholog

Ce gremo zvečer posedet v lokal, bomo okusno oblečene že, če k enobarvnemu dnevnemu krilu oblečemo lepšo bluzo. V vzorčasti z V-izrezom, naborki pod prsmi in pasom, ki se zavezuje zadaj v pentljo, bomo prav lepo »večerno« videti. V lila barvi z belim vzorcem jih imajo na Kokri-nem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU.
Cena: 132,10 din
za vas
8
Kotiček za ljubitelje cvetja
Piše ing. Anka Bernard
Cvetne trajnice za senco
V	vsakem vrtu je tudi kakšen senčen kotiček, v katerem ne uspevajo enoletnice in vrtnice, saj imajo le-te rade sonce. Marsikdo se pritožuje, da v vrtu v senci drevja in grmovja nič ne uspeva. Tudi za senčne lege v vrtu je treba poiskati primerno rastlinje.
Trajnic za senčne lege je kar veliko. V gozdu na primer v senci dobro uspevajo teloh, zvončki, jetrnik, pljučnik, šmarnice in druge spomladanske cvetice. Vrtnih vzgoj teh rastlin je že precej. Poznamo pa še trajnice, ki pri nas sicer niso doma, a jih vrtnarji gojijor rumene jarice in adonis, kavkaška potočnica, rožnate bergenije, vrtni jegliči ali primule v najrazličnejših barvah in oblikah. Te trajnice cveto zgodaj spomladi.
V	zgodnjem poletju pa cveto v senci vrtne sorte astilb ali kresnic v najrazličnejših barvnih odtenkih in višinah, od pritlikavih do nad meter visokih rastlin. Poleti cveto tudi etažne primule, ki sodijo med najlepše trajnice primerne za rast v senci. Posebno so priljubljene bulesiana križanci v pastelnih barvnih odtenkih od rumene do oranžne in rdeče. Sadimo jih v družbo tla prekrivajočih trajnic kot so zimzelen, kopitnik, gozdna špajka in tudi med praproti.
Med višjimi trajnicami za senco so japonske anemone, ki cveto od poletja do jeseni v beli do rožnati barvi/ Ne pozabimo še na naprstece deloma dveletne, deloma trajne rastline, ki se izvrstno prilegajo ob robu gozda ali v ospredju višjega grmovja.
Rastline družimo v skupine po najmanj 5 do 7 rastlin iste sorte. Vsem ugaja vlažna zemlja, zato je obogatimo s šoto.
Udobno družinsko in prostorno poslovno vozilo obenem
Renault 4
ZA VSE NAMENE, ZA
VSE TERENE!
MINIMALNA PORABA GORIVA
Cena: 42.583,60 din
fco. tovarna Novo mesto
Dobava: takoj po prispetju plačila Tekoči račun: 52100-601-10035 SDK Novo mesto
Obrnite se na banko v vašem kraju, da vam odobri potrošniško posojilo Kreditno sposobni lahko pri banki uporabijo družinsko posojilo
inDUSTRiJR moTORniH vozil ^^^ novomESTO
Za podrobnejša pojasnila vas pričakujejo Poslovalnice IMV: Ljubljana, Titova 172 a, 061 343-485 Novo mesto, Zagrebška 18-20, 068 21-075
NOVO VKRANJU
DIVJAČINA V
SAMOPOSTREŽBI
globus
Obveščamo kmetovalce,
da bo podjetje Creina — kmetijska mehanizacija v torek, 19. marca 1974, ob 11. uri
prikazala delovanje mešalca (mikser-ja) in soda za gnojevko ter trosilca vicon
pri Krču Francu (Gorenje), Jezerska c. 92 a, Kranj
Vabimo vse, ki se za to zanimate, da se demonstracije udeležite.
KMETIJSKA ZADRUGA
JIoM/L
gozdno gospodarstvo bled
razpisuje |avno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
1.	tri delovne konje
v starosti od 7—11 let, zdrave in sposobne za vsa težka dela.
2.	en vprežni gumi voz in nekaj ostale vozne opreme
Licitacija bo 20. marca 1974 pred stavbo bivšega Gozdnega obrata v Bohinjski Bistrici z začetkom ob 8. uri.
Podrobnejše informacije daje prodajna služba podjetja vsak dan od 8. do 10. ure ali telefonično na št. 77-361.
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
(11. zapis)
Preden se bom« poslovili od Sva-ten, bo prav, če bomo prej obiskali še Miklovo domačijo, kjer je nekoč živela zala Zala in kjer imajo tudi zdaj hčerko Zalo.
MIKLOVA DOMAČIJA
Šegav in dovtipen gospodar je Janez Miki. Z ženo Justi sta rodila cel venec zdravih otrok. Med njimi so štirje fantje — zato ni strahu, da bi ime ugasnilo. Gospodar ima vsega vkup 30 hektarjev njiv," travnikov in gozdov. In 19 glav živine.
Glede kmetovanja pravi Miki: »Danes mora kmet misliti kot profesor, delati pa kot hlapec!« Zato pa ima mož velike načrte: uredil bi rad velik prostor za taborjenje letovi-ščarjev in pripravil bazen za gojitev postrvi. Potok pa izvira itak na njegovem. Pravi, da se bo prej ali slej »šel gostinca«.
Originalen možak s košatimi rjavkastimi brki se ničkaj ne spreneveda: »Moja največja strast je lov, pa ljubezen in šele potlej delo!« Tako je kar iskreno povedal obiskovalcu. Hudomušni sosed pa je Mikla brž popravil in vrstni red spremenil: »Hanza, tvoja prva strast je ljubezen, potlej lov, delajo pa tako drugi!« Miki se je na to le nasmehnil in pogladil brke.
In ko bo radoznali popotnik pobaral Miklove, kje je stalo gradišče, ki se v povesti omenja, mu bodo šli ročno pokazat — saj se zloženo kamenje, sledovi strelnih lin in ostanki temeljev nekdanjega stolpa še razločno vidijo. In ponosno bo povedal stari Miki, da stoji tudi staro gradišče na njegovem svetu.
Seveda se bomo povzpeli na rob, ki mu dosledno pravijo še danes le Gradišče — pogled na Miklovo domačijo in na Svatne bo odtehtal tiste kapljice potu zaradi strmine. Res, prelep je svet Miklove Zale!
A se le moramo posloviti od Sva-ten in se pogovoriti še o Mihi An-dreašu, rožanskem bukovniku.
ROŽANSKI BUKOVNIK
Tkalec in pesnik Miha Andreaš (1762—1821) je bil doma v Rožu, najdlje je živel v Šentjakobu. Kot samouk se je naučil pisati in brati v slovenščini in nemščini. Za svoje pesmi je zložil tudi melodije, ki jih je pel pač povsod tam, kjer je tkal platno in raševino.
Prva Andreašova pesem, ki je ohranjena, je bila napisana 1. 1793 — torej v času, ko Vrba še ni rodila Prešerna. Pač pa se je Andreaš poznal z drugim koroškim bukovni-kom, svojim mlajšim sodobnikom, ki je živel onstran Drave, z Drabos-njakom (1768—1825) s Kostanj. Menda sta med seboj kar v rajmih (rimah) govorila. — V poznejših letih se je Andreaš seznanil tudi z mlajšim rojakom — Rožanom, pisateljem in mecenom Matijo Ahaclom (1779—1845). Ta pa je na preprostega tkalca tako močno vplival, da je mož pričel čitati filozofske spise.
Miha Andreaš je bil izveden mojster svoje obrti, hkrati pa dober gospodar. Ohranjeni teksti njegovih pesmi kažejo, da je bil naš tkalec resnih nazorov, da hoče ljudstvo z naštevanjem njegovih napak poboljšati. Andreaš je imel samo sVoje nazore, do Napoleona »ubijalca in rušitelja miru« ni čutil simpatij. Vsekakor pa je imel rožanski bukovnik obilo smisla za čisto rimo,
rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
izžrebani reševalci
'VO ZORMAN	94
Draga moja Iza
»Naš ,« sem slišal reči očeta.
Naš, seveda naš. Kako je že pisala Polona? Ves Novakov. »Stane mu ni več mogel dati imena...« sem slišal očeta, »zato sem mu ga dal jaz ... ime je isto ... kri tudi...«
Se zmeraj je mislil na naš rod, na Novakove. Najbrž bo to zadnje, kar se mu bo utrnilo v zavesti. Jaz pa sem mislil na ^tanetovo smrt, na temni madež, ki je ostal v prahu na skednju, na °btožujoče poglede pogrebcev, in sem vprašal:
»Potlej se ni zaradi zemlje ... potlej se je, ko je izvedel...« »Kaj se je?« je odsotno vprašal oče. »Stane je mrtev.« , »Saj zato. Stane je imel zemljo rad, ti pa nikoli nisi bil s Kmetijo...«
»Nikoli ,« sem mu pritrdil. »• • • čeprav si se spiemenil zadnji čas.« ..Na vprašanje mi ni mogel odgovoriti, pa saj najbrž tudi sam •koli ni vedel odgovora nanj. Ne prej in še manj sedaj, ko so se ■j11* misli izgubljale. Še se je spominjal, čeprav so mu nekateri °godki uhajali in je mislil na čas, ki je že minil, ko je vprašal:
»Si popravil korita?«
»Nisem več doma,« sem mu skušal dopovedati. »Aha!«
n' doumel, ker me je znova opomnil: . »Korita moraš popraviti.«
x	sem hotel drugega, kakor da sem obljubil, da jih bom,
ePrav nisem vedel, kakšna korita ima v mislih.
»Ko ozdravim ...«je začel. ol ^ Je upal. Govoril je o zdravnikih in o zdravilih, ki jim je P° zaupal, kakor večina bolnikov.
»Sedaj mi dajejo drugačne kapljice,« je povedal. ZauPljivri\m' J® pokazal na posteljo v nasprotnem kotu in mi
»Tistega tam bo pa najbrž pobralo. Cisto na koncu je že.«
sem odhajal, sem obljubil: »V nedeljo pridem spet.«
nnJN®.slednji dan pa so mi sporočili iz bolnišnice, da je oče Ponoči umrl.	.
Stare kmečke navade so terjale, naj bi položili očeta na mrtvaški oder v domači hiši, nove navade pa so ponujale mrliško vežo na Žalah. Odločil sem se za Zale, pa bi težko rekel zakaj.
Pripeljal sem se s črnim avtomobilom in pomagal postaviti krsto na dvoje mizarskih stolic v mrliški veži. Prostor je bil brezupno prazen, kakor gledališki oder, preden postavijo nanj kulise. Oče je ležal na drobnih belih oblancih in je bil videti neznansko beden in izsušen, kakor jabolko, ki ga do pozne pomladi pozabijo na polici. Gledal sem njegov obraz, kakor bi se opazoval v ogledalu, in sem si rekel:
Po njegovih stopinjah grem ... sedaj sem jaz na vrsti.
Do opoldneva so prostor preuredili. Stene so prekrili s črnimi pregrinjali in prižgali luči, pregrnili so bele oblance v krsti in položili očetu črno čipkasto blazino pod glavo ... kakor bi jo še potreboval.
Potem so prinašali vence in cvetje.
Nazadnje je prišel duhovnik, ki je zibal kadilnico in molil, in dva ministranta, ki sta mu odgovarjala. Na duhovnika je pomislila Polona. Oče je imel pravico do njega ... in Polona tudi.
Ko sem mislil, da je že vse končano, da bodo grobarji krsto zasuli, je stopil na kup izkopane preti možak z brki, razgrnil papir, se odkašljal in dejal:
»Odhajaš, dragi prijatelj.«
Nisem ga poznal, nisem vedel, če je očetu zares prijatelj, in tudi tega nisem vedel, kdo ga je prosil, naj govori. Najbrž nihče. Najbrž je bil eden tistih, ki ne zamude nobene priložnosti, da se oglasijo. Komu pa je laže govoriti kakor pokojniku? Mrtvi se ne upirajo, pogrebci pa molče iz spoštljivosti. Ne vem, da bi kdaj izžvižgali govornika ob grobu, drugje so jih že.
»Vojskoval si se za našo severno mejo ...« je govoril možak z brki.
Ne vem, če se je oče kaj vojskoval, res pa je, da je bil-nekoč mlad, morebiti takrat kot možak z brki. Morebiti sta bila skupaj v tistem gradu na Koroškem, morebiti sta skupaj rezala usnjene naslanjače in razbijala beneška ogledala ... pa je imel možak z brki več sreče kakor moj oče, ker je še zmeraj lahko govoril o teh doživetjih, o izmišljenih in o resničnih, medtem ko je oče negiben ležal na dnu jame.
»Tri sinove si imel..:« je govćril možak.
In je hvalil sinove, vse tri po vrsti, le na Ano je pozabil... če je sploh vedel zanjo.
»... ljubil si zemljo ...«
Govor je bil predolg, možaku z brki so se besede zatikale in ljudje so postajali nemirni. Skušal sem misliti na druge reči. Zagledal sem se v vrbo žalujko, v ptico, ki je sedla med veje in se sklanjala ... bo zapela? Ni. Nekaj jo je preplašilo, da je odletela. Morebiti zven lopate, kajti možak z brki je končal:
»Počivaj v miru, dragi prijatelj!«
Potem so se grude prsti usule na krsto, kakor da so ljudje komaj čakali na to. Tudi sam sem zasadil lopato.
Počivaj v miru!
Nekaj sežnjev pod zemljo vsak najde svoj mir.
»Se boš oglasil?« je tiho vprašala Polona.
»Ne vem .. . mislil sem ...«
»Menda ne boš šel kar mimo?« je rekla prizadeto.
Najraje bi šel, sem že vedel zakaj, a človek že zaradi spodobnosti ne more mimo svojega doma, čeprav to ni več dom.
»Za kako uro,« sem obljubil.
»Drugih nisem vabila ...«
»Cemu bi jih,« sem rekel.
»... ker nisem mogla pripraviti. Vse imam narobe.«
Tako se je opravičevala za puščobo, ki sem jo opazil že pod kostanji. Dvorišče ni bilo več kakor nekoč, listja že od jeseni nihče več ni pograbil in kamnita miza se je povesila. Čudno, desetletja in desetletja je stala, sedaj se je pa kar nagnila. Vrata v skedenj so bila odprta in so visela samo še na enem tečaju, najbrž jih ni bilo več mogoče zapreti. Okna so se mi zdela prazna. Najprej še vedel nisem zakaj, potem pa sem pogrešil zelenje. Cvetlični lončki s prstjo so ostali in tu pa tam v* katerem kak posušen list.
»Ne vem, kaj boš jedel,« je rekla Polona.
»Nič. Zame ni treba nič.«
»Jajca bi ti brž pripravila ...«
»... tudi jajc ne ...«
Pogledala me je očitajoče in užaljeno, da nisem mogel drugače in sem se vdal:
». .. ali pa če mi spečeš dve.«
Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
ILst ^m ^CP ■« Sobota, 16. marca 1974
Hčerki Janeza Mikla je ime Zala, torej Miklova Zala spet živi! Po poklicu je učiteljica.
pravilnost kitic, za slikovitost besedišča in sploh za gladko verzifika-cijo. — Zaradi pridigarskega tona pa se njegove pesmi niso tako priljubile ljudstvu kot nekaj desetletij pozneje I^esičjakove, bukovnika s Podjune.
DEKLIŠKA ŠOLA
Zahodno od Šentjakoba, kak poldrug kilometer oddaljena, leži vas Št. Peter, ki ima zelo staro (iz 1. 1171) cerkev. Nas pa bo v tej vasi • bolj pritegnila mogočna stavba, v kateri deluje javna dvojezična 3-letna strokovna šola za ženske poklice. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno že v začetku našega stoletja, in sicer z darili slovenskih rodoljubov. Šolo vodi red Šolskih sester, ki so vse po vrsti zavedne Slovenke. IJčni program šole je prilagojen splošnim izobrazbenim zahtevam, ki veljajo za vse šole na Koroškem, v katere vstopajo absolventke 8. šolske stopnje (naše osemletke). — Poleg splošnih predmetov je posebno važen pouk obeh deželnih in tujih jezikov, poslovodstvo, knjigovodstvo, strojepis in stenografija. Nekaj predmetov je posvečenih tudi sodobni psihologiji in vzgoji.
Pestrost predpisanih predmetov, nudi dekletom po končanem šolanju možnost vsestranske zaposlitve. Odprta jim je pot v pisarne in trgovine, zaposlijo se lahko v tujskem prometu ter pri vodstvu v internatih in domovih. Poleg tega imajo po določeni praksi pravico do koncesije za gostilne in penzione. Prav tako pa nadarjene absolventke lahko nadaljujejo študij na višjih šolah za socialne in vzgojiteljske poklice. Sicer pa je ta šola ena redkih, -ki svojih učenk ne usposablja le za službe in pridobitvene poklice, pač jih z inter-natsko vzgojo vzporedno pripravlja tudi za srečno družinsko življenje.
Pripominjam, da enoletna gospodinjska šola v Št. Petru, ki jo prav tako vodijo šolske sestre, že več let uspešno deluje, v zadovoljstvo deklet in staršev.
(Se bo nadaljevalo)
Prejeli smo 132 rešitev. Nagrade bodo dobili: 1. (60 din) Marta KoSir, 64204 Golnik, Goriče 28; 2. (40 din) Metod Žepič, 64000 Kranj, Zlato polje 13; 3. (30 din) pa Suzana Perne, 64000 Kranj, C. 1. maja 12. Nagrade bomo poslali po poŠti.
Ze od sinoči se uči peči palačinke
— Malo počakajte, izgubil sem ključ od blagajne.
Miklova domačija —dom Miklove Zale —v Svatnah
1- eskont, 7. radost, 13. skabies, 15. Vakarel, 16. PR, 17. kalorifer, 19. AA, 20. RIP, 22. govedar, 23. Ink, 24. Ilova, 26. Aare, 27. Insa, 28. tiri, 30. kalanka, 32. Kozarac, 34. Alja, 35.-alka, 36. AGIS, 38. cesta, 41. HA I, 42. Gvajana, 44. OAS, 45. EK, 46. travarica, 48. L K, 49. Nereida, 51. Amerika, 53. areali, 54. brodar
Navpično: 1. majhen kos blaga, s katerim se kaj zakrpa, 2. tuje žensko ime, 3. Ivo Potrt, 4. pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame, 5. rudnina, ki so jo našli na Avali, 6. dejstvo, fakt, 7. kraj na severovzhodu Severne Rodezije, zahodno od jezera Njasa, 8. avtomobilska oznaka za Zenico, 9. jadranski otok v Zadarskem arhipelagu, 10. južnoslovanski skupinski ples v krogu, 11. draž-ljivost, mikavnost, začinjenost, 13. razprodajanje kakega blaga, 14. zvezg, unija, 16. kip, 18. knežni Rospod, 20. slovenski slikar in skladatelj, Saša, 21. prebivalec Anama, 24. komunikacijski objekt za premagovanje naravnih ovir, 25. samoten venezuelski otok v Malih Antilih, 28. znak za kemično prvino telur, 31. kratica za element, 33. perzijski polosel, 34. slabo sadje, ki odpade, preden dozori, 35. organ vida, 37. okajanje, okajenost, 38. kratica za Narodno osvobodilno borijo, 39. drugo ime za Tr°jo, prastaro mesto blizu današnjih Dardanel, 41. ime filmske igralke Gardner, 43. pisalna potrebščina, 45. zgoščeni hlapi, 47. kraj pri TVžiču, 49. nevarna bolezen, 51. kratica za hektar, 53. avtomobilska oznaka za Virovitico.
Rešitve pošljite do srede, 20. marca, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3 : 30 din
Vodoravno: 1. kal, cima, 6. kdor se ukvarja s fiziko, 11. refren, pripevek, 12. prisednik, zlasti na sodišču, 14. jistnato drevo, simbol slovanstva, 15. zavarovanje za Škodo na prevoznih sredstvih, 17. pritisk, 19. letoviftče pri Opatiji, 20. vrsta čebule, 22. kratica za Organizacijo združenih narodov, 23. znak za kemično prvino galij, 24. vrsta hašiša, mamilo iz listov in cvetov istoimenske rastline, 26. avtomobilska oznaka za Peč, 27. ime slovenskega pesnika Aškerca, 29. kratica tovarne avtomobilov v Mariboru, 30. lice, glava, sprednja stran kovanca ali svetinje, nasprotje reverza, 32. produkt zamesitve, 34. vrsta orodja za pometanje, čiščenje, 35. osebni zaimek, 36. v medicini vnetje kit, 40. pritrdilnica, 42. delo v rudniku ali v vinogradu, 44. vulkanska gmota kopaste oblike, 45. okrasen ptič, 46. tovorna žival, 48. francoski filmski igralec starejše generacije, Jean, 49. brezpravno ljudstvo, 80. pesniška stopica iz enega poudarjenega in enega nepoudarjenega zloga, 52. poškodba, kvar, 54. del pohištva, 55. majhna nit.

Ob 8. marcu
Ze v zadnji števil h i našega glasila ste lahko opazili, da smo vso stran posvetili mamicam. Prav gotovo so bile vesele, da seje toliko najmlajših spomnilo nanje. Tudi mi smo bili veseli. Kar težko smo izbrali med tolikimi prispevki. Veliko pa nam jih je še ostalo in ker ne moremo vseh objaviti, bomo napisali le imena dopisnikov na temo o maminem prazniku. *
Darja Dolenc, Andreja Kr-žišnik, Marjanca Kepic, Leonom Nardoni, Danica Go-renc, Milenka Pire, Nataša Velikonje, Rrigita Bizjak, Seta Djurkin-Kčimovič, Andreja Logonder, Rada Benedik, Darja Sar kan, Milena Medved, Son ja Pa lir.
Večer ob jezeru
To je moja mati
Kdo so to — matere? Niso ne znanstvenice in ne umetnice, vendar, so veliko naredile za človeštvo.
Svoje matere so opisovali že veliki pesniki in pisatelji. V svojih delih so dokazali, da so vse matere enake — dobre in skrbne. Vseeno pa se razlikujejo med seboj.
Tudi moja mati se ne razlikuje mnogo od drugih mater. Potrpežljiva je in dobra. Kadar jo razžalostim, se naseli v meni občutek krivde. Opravičila bi se ji, a besede mi zastajajo v grlu. Kriva sem, da sem uničila košček njene sreče. Ne morem in ne znam se ji opravičiti, saj ne najdem primerne besede za to. Za trenutek se odtujiva druga drugi. Med nama nastane nevidna pregrada, ki pa se kmalu razblini. Kakor da med nama ni bilo prepira. Mati čuti, kako težko mi je pri srcu.
Mati je moja največja prijateljica, saj mi pomaga v težavah. Dobro se razumeva.
»To je moja mati!« lahko s ponosom rečem vsakomur. Mati kakor druge, a kljub temu je ne bi zamenjala z nikomer na vsem širnem svetu.
Irena Šimnovec, 7. a r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
Na zemljo je že zdavnaj legla noč. Na nebu se je prikazala pastirica luna, ki je gnala na pašo lačno čredo zvezd.
Sedela sem na pomolu in namakala noge v jezero. Kakor noč je bila tudi voda mrzla. Večer se mi je zdel tako lep, nekam nevsakdanji in vse je bilo kot v pravljici. Lesk zvezd, ki so se vračale s paše in se ogledovale v jezeru, pa me je še posebno, omamil. Luna, ki je bedela nad njimi, se mi je zdela kot skrbna mati, ki pazi na svoje otroke, da se ne izgubi jo.
Jezero je enakomerno pljuskalo ob pomol in zdelo se mi je kot zibelka, v kateri spijo zvezde. Luna pa jim je*pela uspavanko. In to uspavanko sem tisti večer slišala tudi jaz. Nežen, mehak glas lune, ki ga je spremljala godba,, bi me bil skoraj uspaval. Toda jezero me je hladilo in mi dajalo novih moči. Nobena mati ni znala tako lepo peti kot prav luna. In ko je mati luna odpela uspavanko zvezdicam, se mi je po
Konec pouka
Deset minut pred koncem pouka že začenjamo pospravljati šolske potrebščine. Po razredu se sliši pritajeno šepetanje: »Kmalu bo konec pouka!«
Nato tovarišica nekajkrat udari z roko po mizi in zopet je tišina.
»Pospravite in lahko greste!«
Vsi hkrrtti planemo k vratom. Kmalu nastane gneča. Ko se »pribašemo« skozi vrata, gremo v garderobo po bunde, plašče, kape in rutke.
»Kdo mi je vrgel kapo na tla?« se . nekdo huduje.
Kdor se hitro napravi, prej odide proti domu, nekateri pa se drsajo po stopnicah. Tovarišica jih le okrega in gre. Spodaj impmo spravljene čevlje. Eden teče na dvorišče z odve-zanimi vezalkami, drugi dobi samo enega, drugega pa še išče, tretji pa je zamenjal čevlje.
Direndaj kmalu poneha, ker od-idemo domov.
Andreja Oblak, 4. b r. osn. šole
Lucijana Seljaka, Kranj
Prejeli smo drugo nagrado
Mnogokrat beremo, 'da zaradi velike industrializacije in zaradi premajhne pazljivosti nas vseh propada narava. Od vseh strani slišimo klice: »Na pomoč, dokler je še čas!« Prisluhnili smo tudi pionirji. Odzvali smo se tekmovanju Gorenjske turistične zveze Očistimo naše okolje. Delali smo in se vselej potrudili, kolikor smo mogli.
2. marca je bila na Bledu zaključna prireditev pionirskih od-

DRAGI GLAS!
Prosim, natisni moj spis.
m
Darilo
Za rojstni dan sem dobila lego kocke. Z legom se lahko igram. Delam hiše, vlake, avtomobile, stolpe in tovo'rnja-ke. Lego kocke so različnih barv.
Andreja Robič, 1. r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj
redov Gorenjske. Zbrali smo se ob 9. uri in si najprej ogledali blejski grad. Ob 10. uri je bil v hotelu Lovec kulturni program, razglasitev rezultatov tekmovanja, podelitev nagrad, razgovor o programu nadaljnjega tekmovanja ter pogostitev.
Bila sem srečna, da sem v imenu pionirskega odreda osnovne šole France Prešeren Kranj sprejela priznanje za doseženo drugo mesto v tekmovanju.
Pionirji osnovne šole France Prešeren Kranj se zahvaljujemo Gorenjski turistični zvezi za priznanje in denarno nagrado. Hkrati pa obljubljamo, da bomo z delom še skrbneje nadaljevali.
Barbka Teran, 7. a r. osn. šole
Franceta Prešerna, Kranj
s šolskih klopi
licu potočila solza. Toda to ni bila solza žalosti, temveč solza sreče. Zdrsnila je v jezero in zazdelo se mi je, da se je spremenila v majhno, komaj vidno zvezdico. Sklonila sem se in zajela vodo, misleč, da mi bo v roki ostala zvezda. Toda ni je bilo. Naenkrat se je izgubila. Otožna sem se zazrla proti nebu. Zvezde na njem so se mi zdele tako blizu, da bi samo roko stegnila in bi jih dosegla. A kmalu sem se zavedla, da to ne more biti res, da so to le velike želje.
Noč je postala že zelo temna in navdala me je s strahom. Tiho, skoraj neslišno sem se poslovila od zvezd, lune in jezera ter zamišljena odšla domov.
Mojca Kolman, 7. b r. osn. šole
Mati je Val javca, Preddvor
Zacveteli so telohi
Marec je. Zima se poslavlja. Pomlad prihaja v deželo, s seboj prinaša življenje in svežino. Na obronkih so pokukali iz vlažne zemlje prvi telohi, ki se bohotijo kot nekakšni znanilci novega življenja.
Petek je. V ozračju je čutiti nekaj prazničnega, napolnjenega s pridihom pomladi. Po ulici tekajo ljudje in hitijo neznano kam. Tako skrivnostni so. Pogled mi drsi po sobi, ustavi se na koledarju. »Kaj!? To je nemogoče! Le kako sem lahko tako pozabljiva?« rečem. Stečem iz hiše. Hitim na obronek gozda. Med podrastjem zagledam šopke teloha. Rosa počiva na belih, svežih cvetovih, ki se bleščijo v opoldanskem soncu. Opazujem nekaj časa te drobne, bele glavice, ki dvigajo svoje telo proti soncu. Oklevam. Mar naj potrgam te bele cvetove? Razmišljam. Kot poraženec odidem nazaj proti domu. V kuhinjo sem stopila prav v trenutku, ko je mati, ki se je vrnila iz tovarne, vzela v roke omelo. Kot v sanjah sem stopila proti njej. Vzamem ji omelo iz rok. V roki pa ji ostane en sam cvet teloha. Najina pogleda se srečata. »Mami, veš, saj ti ni treba pospravljati! Bom jaz!« Oči so se ji zalesketale. Utrujena je sedla na kavč.
Gnala me je neka sila. Vedela sem, da sem storila nekaj dobrega. Čeprav nisem poklonila mamici cenenega darila, je bila vesela in ponosna name. Spomnila sem se na telohe na obronku gozda, na mater in vedela sem, da je življenje tudi lepo.
Milena Fornazarič, 6. b r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
Učenci posebne osnovne šole se spoznavajo z najrazličnejšimi tehnikami. Ranjenca nesejo —šablonski tisk —Andrej Rozman
Tudi zelje je dobro
»Pa zelje skuhaj!« je še zaklicala mami, ko je stopala v avtobus in že sem obrnila konjička-ponija in se odpeljala proti domu. Za menoj je privozila Irena in v dvoje sva nadaljevali pot.
»Pohitiva, še kosilo moram skuhati!« jo priganjam. Hiše so bežale mimo in kmalu sva se pripeljali do doma.
»Ali boš skuhala cmoke?« me radovedno vpraša, kajti cmoki so njena najljubša jed. Malo pomislim, potem pa prikimam, kajti cmoke imam tudi jaz rada.
S prijateljico sva se nekaj časa pogovarjali in igrali, potem pa sem pristavila na štedilnik lonec 'olup-ljenega krompirja in Ireno spremila kos poti proti domu.
Doma je bil krompir že pečen, kajti voda je vsa izparela.
Hitro sem ga površno stlačila in vmes zamešala jajce in moko, malo soli in malo smetane. Iz tega čudnega testa sem oblikovala svalj-ke in jiji skuhala v slanem kropu. Moke pa je bilo premalo in cmoki so se v vodi razkuhali. Vse skupaj sem jezno čofnila v koš za smeti in še lonca se mi ni ljubilo pomiti.
V	shrambi sem poiskala zeljnato glavo in jo kar s štorom vred razrezala na lističe in vrgla v krop.
V	zelje sem dala kuhat malo krompirja. Ko je bilo vse skuhano,
sem še malo osolila to umetnijo in jo zabelila ter nadevala na krožnike.
Ura je odbila dve popoldne in ati ter pomočnik sta se prikazala pri vratih. Pojedla sta zelje in ga pohvalila, jaz pa sem se oddahnila, kajti hitro narejeno kosilo me je pošteno izmučilo, pa še lačna sem ostala.
Tadeja Krmelj, 7. a r. osn. šole
Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Prvič na vlečnici
Prvič v življenju sem se peljala z vlečnico v Martuljku, pa še takrat sem imela smolo. Sredi hriba sem padla in zavpila: »AV!« Vsi so se mi smejali kakor napihnjene žabe. Vstala sem rdeča kakor kuhan rak in nadaljevala pot. Zelo me je bilo sram. Naslednji dan, ko je tovariš dejal, da bomo šli na vlečnico, sem mu potožila, da se sama ne upam več peljati. Prijel me je za roko in skupaj sva se peljala. Med potjo je ves čas prepeval: »La, la, la la, la!«
Tako mi je odganjal strah.
Brigita Podlipnik, 3. b r. osn. šole
Lucijana Seljaka, Kranj
Bral sem. V naslonjaču in topli sobi sem bil varen kot medved v brlogu. Pogled mi je odplaval skozi okno na naš vrtni plot. Izza vogala so se pripodili vrabci. Žalostno so sedli na plot, kjer so drgetali od mraza. Zabolelo me je srce, ko sem jih videl tako čepeti. V glavi se mi je rodila misel, da bi jim postavil krmilnico. Skočim v tople copate in hajdi v očetovo delavni-
Naredil sem krmilnico
co. Začel sem iskati deščice. Premetal sem ves kup desak, da je ropotalo kot le kaj.
»Ali smo v norišnici ali kje?« je zarobantil oče iz kurilnice, kjer je ravno nalagal v peč.
»Saj nismo!« sem se zadri kakor sirena ob požaru. »Kaj pa je potlej tam?« je razburjeno vprašal. »Deščice iščem za ptičnico,« sem mu odgovoril. »Prav, prav, kar išči, samo malo tišje,« je odgovoril in odšel.
Ko sem našel dovolj dobrih koncev, sem šel risat načrt. Risal sem in risal, pa se mi nikakor ni posrečilo. Porisal, ali še bolje rečeno, ^počečkal sem že mnogo papirja. Končno. Pokazal sem ga očetu.
»Bo dober?« sem ga mrzlično vprašal.
»Bo, bo, kar dober bo, če boš tudi izdelek naredil po njem,« je strokovnjaško odgovoril.
Začel sem delati. Najprej sem odrezal dno za hišico, potem pa še štiri letvice, ki naj bi držale streho, nazadnje pa še dve krili za krov. Potem sem vse pooblal in obdelal z brusnim papirjem. Sestavljanje mi nikakor ni šlo. Krivili so se mi žeblji. V srdu sem hotel že vse vreči ob tla, kar me prekine oče:
»Ne tako, fant, delati moraš počasi.«
»Bi mi hotel pomagati?« sem ga prosil.
»No, pa bom,« je takoj odvrnil.
Cez nekaj časa nama je v rokah nastal mali ptičji hram.
Postavil sem ga na verejo in natrosil semena. Takoj so prileteli vrabci, sinice in ščinkavci ter veselo začeli zobati zrnje.
Tako sem pomagal našim pernatim prijateljem sredi hudih časov.
Miha Zabret, 6. b r. osn. šole Komenda—Moste
OFENZIVA NA BLEGOŠ
NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO
Nekaj sto metrov dalje je stal nemški oklopnik, vendar nas vojaki v njem niso opazili. Vrnili smo se k ostalim in sklenili, da se bomo prebili pri neki žagir ki je stala ob cesti. Pognali smo se proti cesti. Nemci so bili presenečeni.
Cesto smo prekoračili, prestrašeni Nemci pa so jo ucvrli proti Dobravi. Kasneje smo zvedeli, da so pripovedovali, kako je nekaj sto partizanov šlo čez cesto na Žirovski vrh. Med Nemči je nastal preplah.
Nemci so takoj potegnili z Gabrške gore vse vojaštvo. Tam so SS-ovci imeli obkoljena dva naša bataljona. Vse te enote so sedaj uporabili za obkolitev Zirovskega vrha, kjer naj bi nas uničili. Prodirali so proti nam iz dveh s meri.
Poročila poslušajte vbak dan ob 4.30, 5. 6. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7- 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24.
SOBOTA, 16. MARCA
^30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 rionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, '1-15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za »Poldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Poj o "asi operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjiž-"eKa trga, 17.10 Orgle v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18,15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa, 2().(K) Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Majhni ansambli zabavne glasbe, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden
prugi program
■ M Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zrasli tako — kako pa mi, 14.20 Majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, |j>.0.r> s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, JM0 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in mi, 17 50 s pevko Marjano Deržaj, 18.(X) Vročih sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Tretji, program
19.05 Znanost in družba, 19.20 Giuseppe Verdi: '"goletto, opera v treh dejanjih, 21.20 Sobotni no< ni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije
O
nedelja, 17. marca
RadiPb f jlltro' 810 Glasbena matineja, 9.05 vailsrr«la za srednjo stopnjo, 9.35 Jugoslo-dat^ii on Pojo skladbe jugoslovanskih skladam !iV' 1015 Plesi iz popularnih oper, 11.15 Z ork^, ma m na Poti. 12.10 Zvoki in barve
, m na Potl- 1210 Zvokl ln barve naSvl,ra,Frank ChackesCield, 12.30 Kmetijski 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Pri-P vam, 14.10 Srečanje z glasbeniki, 14.40
-nvetl, Sjfo{-ajt
c«rt 7° V? kitaro' 15 40 Frederit Chopin: Kon-'6 0f»"\/ • 1r in orkester v e-molu, 1.stavek, cert ': rV'jak- 1(i 4<) NaS Podlistek, 17. tehnji. (>('er za domačina in gosta, 17 V t.' 18 ir> Z orkestrom Heinz Hotter, 18.30 "r^K na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci,
10 Kon-17.45 Svet
{*<|aja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, y,,ca Mofte Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-eno podjetje Ljudska pravica, •'jubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov "•"edniitva in uprava lista: Kranj, "loše Pijadeja 1. — Tekoči račun SDK v Kranju Številka »»500-601-12594 — Telefoni: glavni »"ednik, odgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo 21-835, "ovinarji 21-860, malooglasni in "aročniSki oddelek 21-194. — Na-
45 !J!na: ,etna 90 din' PoIletna nlT' cena za 1 Številko l dinar. OproSčeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72.
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 2().(K) Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — F. 1'untar: Dobro jutro, dober večer, 21.15 Melodije v ritmu, 22.15 (XI popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz opusa Franka Martina
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska igra za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Iz vokalno-instrumentalnega opusa Igorja Stravinskega, 22.20 Maurice Ravel: Klavirski trio, 22.55 Iz slovenske poezije
SREDA, 20. MARCA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znani orkestri — znane melodije, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Camille Saint-Saens: odlomek iz opere Samson in Dalila, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital violinista Tomaža Lorenza, 16.(K) Loto vrtiljak, 17.10 Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.(K) Komorno glasbeni studio, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.(X) Radijska šola za za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanje melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.(K) Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Ditko Habrl, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo
Tretji program
19.05 Adolf Adam: Giselle — 2. dejanje, 19.50 Posmehljivke Krika Satieja, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Anton Schvvab, 20.35 Deseta muza, 20.45 Madžarski komorni orkester, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije
'^•O Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke 9(r	Kralj, 8.50 Skladbe za mladino,
11 k Pomnite tovariši, 10.05 Prvi aplavz, ■'•) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, nu>s ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna — P. Daninos: Ključ pod PfUjažnikom, 14.25 Melodije z velikimi zabav-"[111 orkestri, 15.00 V nedeljo popoldne, 15.10 'N«le|jska reportaža, 15.30 Nedeljsko športno Popoldne, 17.30 Popularne operne melodije, i j.. Radijska igra — V. Zupan: Poplah na adiji Jutro, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasine razglednice, 20.00 V nedelji'zvečer, 22.20 '-aplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, '•».15 Jazz za vse
prugi program
8.05 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Planica 74 — prenos, 13.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi i/, albuma lahke K'asbe, 14.00 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202
^'Program
Ier ve('erna nedeljska reportaža, 19.15 Kramo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske Poezije
PONEDELJEK, 18. MARCA
4-30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 f,san svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta 'ahke glasbe, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z "ami doma in na poti, 12.10 Majhni ansamnli v studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S UlJimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 R. \fderin: Druga suita iz baleta Konjiček-Krbavček, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Moda za vas, j 10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 /fpka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s tri-,n Avgusta Stanka, 20.00 Predstavljamo vam °v posnetek Mozartove opere Don Juan (ste-22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni •okturno, 23.15 Popevke se vrstijo
[^Program
• I anorama zvokov, 14.00 Nenavadni pogo-*°ri, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni ariete, 15,35 Melodije iz filmov in glasbenih rev'J, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 ,,°ta našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom p,ar»cija Puharja, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S 'esnim orkestrom RTV Ljubljana
ftfiV'program
m 'Vj' zborovske zakladnice, 19.30 Jindrich e|d: Godalni kvartet št. 4, 19.50 Naš eksperi-2| Pralni studio, 20.3^ Tri Handlove partiture, ' -> večeri pri slovenskih skladateljih: Pri-ož Ramovš, 22.55 Iz slovenske poezije
TOREK, 19. MARCA
Interesente za bru-niranje obveščamo, da razpolagamo s prostimi kapacitetami.
Informacije daje tehnična služba OZD Puškama Kranj, Ješetova 3, telefon 24-073.
Četrtek,
21. marca
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na pti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Mehurčki, 15.40 Poje bari-tonist Ladislav Mraz, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, -18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.(K) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Klavirske skladbe Sergeja Rahmaninova, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah (prenos v Hamburg), 23.30 Popevke in plesni ritmi
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas
Tretji program
19.05 Iz jugoslovanske operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Zborovska glasba Nove Zelandije, 21.00 Flandrijski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
PETEK* 22. MARCA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.40 Iz klavirskih albumov Beethovna in Schuberta, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.(K) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča, 20.(X) Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Radijska igra — J. Dobreski: Samota, 19.55 Minute za Skrjabina, 21.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije
Kranj CENTER
16.	marca angl. barv. film OPERACIJA ŠAKAL ob 15.30 in 17.45, ob 20.15 nastopa TEREZA KESOVIJA, premiera špan. barv. filma ADIJO ŠTORKLJA, VEMO, KDO JE OČKA! ob22. uri.
17.	marca amer, risani film PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPA.JA ob 10. uri, angl. barv. film OPERACIJA ŠAKAL obl4.30, 16.45 in 19. uri, premiera amer. barv. filma SITO MESTO ob 21.15
18.	marca špan. barv. film ADIJO ŠTORKLJA, VEMO, KDO JE OČKA! ob 16., 18. in 20. uri.
19.	marca špan. barv. film ADIJO ŠTORKLJA, VEMO, KDO JE OČKA! ob 16., 18. in
.20. uri
Kranj STORŽiC
16.	marca amer. barv. film PUSTOLOVEC ob 16. in 20. uri, amer. barv. film KLAN DJUKE ANDERSENA ob 18. uri
17.	marca amer. barv. film KLAN DJUKE ANDERSENA ob 14. in 18. uri, amer barv. film PUSTOLOVEC ob 16. uri, premiera ital.-amer. barv. filma SARTANA, DOLARJI IN MENIH ob20. uri
18.	marca ital.-amer. barv. film SARTANA, DOLARU IN MENIH ob 16., 18. in 20. uri
19.	marca ital.-amer. barv. film SARTANA, DOLARJI IN MENIH ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
16.	marca angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri
17.	marca angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 17. in 19. uri
19. marca franc. barv. film SREČNI DOBITNIK ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
16.	marca nem. barv. film EVA (ni primeren za otroke!) ob 18. in 20. uri
17.	marca nem barv. film EVA (ni primeren za otroke!) ob 17. in 19. uri
18.	marca meh. barv. film MEHIKA V PLAMENU ob 18. in 20. uri
19.	marca meh. barv. film MEHIKA V PLAMENU ob 18. in 20. uri
Krvavec
16. marca amer. barv. film MOZ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 19. uri
Škofja Loka SORA
16.	marca amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZVONI ob 18. in 20. uri
17.	marca amer. barv. film KO OSEM ZVOKOV ZVONI ob 18. in 20. uri
19. marca ital. barv. film SKRIVNOSTNI VIKEND ob 20. uri
Železniki OBZORJE
16.	marca ital. barv. film VRT FINZI CONTINIJA ob 20. uri
17.	marca ital. barv. film PUŠClCE STRUPENEGA PAJKA ob 17. in 20. uri
Radovljica
16.	marca ob 18. uri nastopa TEREZA KESOVIJA, ob 20. uri amer. barv. film UMORI NA VIKENDU
17.	marca špan. barv. film SEDEM MINUT ZA SMRT ob 16. uri, amer. barv. film UMORI NA VIKENDU ob 18. uri, franc. barv. film CESAR IN ROSALIE ob 20. uri
18.	marca amer. barv. film KO LEGENDE UM I RAJO ob 20. uri
19.	marca ital. film UGRABITELJI ZLATEGA RUDNIKA ob20. uri
Jesenice RADIO
16. in 17. marca amer. barv. CS film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI
18. in 19. marca amer. barv. CS film PUSTOLOVCI
Jesenice PLAVŽ
16. in 17. marca amer. barv. CS film PUSTOLOVCI
18. in 19. marca amer. barv. CS film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI
Kranjska gora
16.	marca angl. barv. film RDECl BARON
17.	marca špan. barv. CS film MOLCECl ŠERIF
SOBOTA, 16. marca, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA ■ gostovanje v Kropi;
NEDELJA, 17. marca, ob 19. uri — P. Lužan: JANEZ KRANJSKI JANEZ IN MICKA SE PREDSTAVI; gostovanje Lutkovnega gledališča v Naklem;
PONEDELJEK, 18. marca, ob 19. uri — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje v Litiji.
lot	eri j (t		
1	a 1 »z	I	e V
J		» « ® y	
a,.- M B s *s	■85 N XI	® '2 m a 1l h O	"3 x N.O M O
u 0 «3 M	te	aHm	■ W • "O
60	20	69725	600
20	40	86615	1.000
52560	800	156995	5.000
326450	5.(XX)	004925	5.(XX)
386270	10.000	46	20
1	10	76	20
84481	800	756	60
69071	8<X)	216	100
46531	1.000	0606	300
46441	1.000	26426	800
92	20	73326	1 .(XX)
		228786	5.000
22392	600	418546	1().(XX)
18202	800		
089372	5.000	637	80
551772	10.(XX)	88107 91307	6<X) 8<X)
3 56993	10	16847	800
	6(X)	81987	1.000
67753	800	091657	5.<XX>
02743	1.000	163617	10.(XX)
240483 262533	5.(XX) 10.(XX)	. 050637 38	150.000 30
14	30	1898	500
25114	6(X)	77598	6(X)
15734	600	68838	8<X)
67364	8(X)		
16784 35	1,000 30	09 29 139	20 40 60
55	50	2649	2<X)
825	-80	84549	(>(X)
32765	(«X)	15419	l.(XX)
04095	6<X)	450909	5.(XX)
SOBOTA, 16. MARCA
9.30 Smučarski poleti — barvni prenos iz Planice (RTV Ljubljana), 14.45 Nogomet Radnički : Hajduk — prenos (RTV Beograd), 16.30 Košarka Partizan : Zadar, 18.00 Obzornik, 18.1.) Ud Kitt.v Havvka do Pariza — barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.(X) TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (RTV Ljubljana), 20.30 Moji gostje in jaz: Arsen Dedič (RTV Zagreb), 21.35 Pravnuki — barvni film, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Cannon — serijski barvni film (RTV Ljubljana)
NEDELJA, 17. MARCA
8.45 L N. Tolstoj: Vojna in mir, 9.30 Smučarski poleti — barvni prenos iz Planice, Otroška matineja: Poly in črni diamant. Enciklopedija živali, Pravnuki, Poročila, Festival v Sanremu 1974 — posnetek zaključne prireditve, Lenčko-va mama — kulturna reportaža, Za konec tedna, 18.05 Poročila, 18.10 Moda za vas — barvna oddaja, 18.20 Najhitrejši revolveraš — ameriški film, 19.45 Barvna risanka. 20.00 T V dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 V registraturi — barvna TV nadaljevanka, 21.40 Mongolija: Zmaga nad smrtjo — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (RTV Sarajevo), 22.40 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ponedeljek, 18. marca
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.00 Angleščina, ponovitev ob 15.00, 9.15 Nemščina, ponovitev ob 15.15 (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Obvezane glave — lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), -19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.20 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.35 M. Buljan: Pesek — drama TV Sarajevo, 21.20 Kulturne diagonale, 21.50 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
TOREK, 19. MARCA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05, 17.15 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.50 Karel Capek: Poštarska pravljica — barvna oddaja, 18.10 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Koncert glasbene mladine Slovenije: Mladinski pevski zbor osnovne šole Trnovo, 19.00 Starost in staranje, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Mi med seboj: Naša krajevna skupnost, 21.40 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.25 T V dnevnik (RTV Ljubljana)
tržni pregled
JESENICE
Solata 13 do 25 din, špinača 10 din, korenček 4,50 din, slive 20 do 23 din, jabolka 6 din, pomaranče 6 do 6,72 din, limone 10,28 in 10,50 din, česen 40 din, čebula 5,40 din, fižol 11 do 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 9,80 din, paradižnik 21 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,98 do 1 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 8 do 10 din, krompir 2,20 din
KRANJ
Solata 16 din, špinača 20 din, korenček 7 din, slive 17 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 6 din, limone 8 din, česen 30 din, čebula 5 do 6 din, fižol 10 do 12 din, pesa 4 do 5 din, kaša 10 din, čebulček 18 din, radič 20 din, grozdje 9,40 din. žganje 30 din, med 35 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 do 1,20 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 40 do 45 din, klobase 18 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 9 din, krompir 2,50,din
poročili so se
V KRANJU
Ferlan Marjan in Škulj Vanda, Bajrovič Iso in Bekteševič Veza
VŠKOFJI LOKI
Pint ar Zdravko in Javh Antonija, Zavašnik Jože in Markelj Marija, Jereb Milan in Otrin Marija, Mišov Dragan in Rupar Cecilija, Peternelj Leon in Žnidaršič Mojca, Strel Milan in Platiša Marija, Kalan Aleksander in Boštnar Spela
umrli so
V KRANJU	'
Režek Janez, roj. 1936, Mlakar Martin, roj 1908, Znidar Andrej, roj. 1933, Plevel Neža, ro 1899, Košir Mihael, roj. 1948, Slabe Ludvik, ro. 1904, Ramovš Marija, roj. 18!).r>, Laporni Ferdo, roj. lfMK). Kok Anton, roj. 1893, Šorec Ivanka, roj. 1903, Potočnik Janez, roj. 1905, Pogačnik Mihaela, roj. 1910, Bukovnik Neža, roj 1801, Pušavec Jožef, roj. 1903. Grad Boris, roj. 1901, Kokalj Pavla. roj. 1894, Brezavšček Amalija, roj. 1889
V ŠKOFJI LOKI
SREDA, 20. MARCA
8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd). 17.40 Otroški film, 18.25 Na sedmi stezi (RTV Ljubljana), 19.00 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo), 19.20 Ne prezrite, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Izvedenci — nemški film, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ČETRTEK, 21. MARCA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.05 Angleščina, ponovitev ob 15.05, 9.20 Nemščina, ponovitev ob 15.20 (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16.45 Madžarski T V dnevnik (RTV Beograd), 17.35 A.Ingolič: Mladost na stopnicah — barvna TV nadaljevanka, 18.10 Obzornik, 18.25 L Bernstein vam predstavlja: Srečanje absolventov, 19.15 Naš ekran, 19.45 Barvna risanka, 20.(X) TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja Jugoslavija : Avstrija, 22.45 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
petek, 22. MARCA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu: Kako nastajajo glasbila, 18.10 Obzornik, 18.25 Kvartet Ledina in trio Nika Zajca, 18.55 Cesta in mi: VpreŽna vozila v prometu, Čistoča na cestah, 19.10 Nalezljive bolezni: Crne koz«?, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.45 Dva sovjetska kratka filma, 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu— barvni prenos 2. in 3. tretjine srečanja Jugoslavija : ZDA. 22.45 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ta teden
na TV
Sobota, 16. marca, ob 18.15:
OD KITTY HAVVKA DO PARIZA — ameriški barvni dokumentarni film;
V seriji samostojnih sobotnih filmov za otroke in odrasle bomo tokrat spremljali razvoj letalstva, katerega začetki segajo v prva leta našega stoletja.
Nedelja, 17. marca, ob 18.25:
NAJHITREJŠI REVOLVERAŠ — ameriški film; režiser Rouse Rus-sell, v gl. vlogah: Glenn Ford, Jean-ne Crain, Broderick Crawford;
Zgodba se odvija v letu 1889 v Cross Creeku. Tu je odprl trgovino in si ustvaril družino George Temple. Čeprav je na videz srečen, trpi, ker ni upal maščevati smrti svojega očeta. Z vajo in trdno voljo se nauči ravnati z revolverjem, kot nihče drug. Nekega dne, v trenutku krize, se opije in izda svojo skrivnost. Novica je prišla na uho tudi poklicnemu ubijalcu, ki se hoče pomeriti z Georgeom ... Film sicer nima velikih umetniških ali drugačnih odlik, vendar je svoj čas predstavljal novost v ustaljenih zakonitostih westerna.
Sreda, 20. marca, ob 20.35:
IZVEDENCI — nemSki film; režiser Norbert Kiickelmann, v gl. vlogi Matthias Eysen;
Nadarjeni režiser je z izrednim posluhom izoblikoval zgodbo o neuspešnem pravniku, ki je postal vodja oddelka v neki delavnici porcelana. Le včasih je še pomagal zapostavljenim v kakšni manjši socialni zadevi. Nekoč ga je nekdo izzival in sramotil, tako da je posegla vmes policija in Mainzerja s silo odpeljala. Vsak poskus njegove obrambe je pritegnil v zadevo novega »strokovnjaka«. Na koncu so le spoznali, da je nedolžen, a ko so ga izpustili, ni videl druge rešitve kot smrt. Film je ostra obtožba družbe, policije, posebno pa tistih, ki se tako radi proglašajo za »strokovnjake« in »izvedence«.
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
Premog
Obvelčamo cenjene kupce, da smo že pričeli a prodajo premoga za letoftnjo jesen-zimo.
Naročila bomo sprejemali le, dokler bodo na razpolago proste količine kurjave.
Priporočamo vam — naročila oddajte takoj!
Veleželeznina Merkur PE Kurivo Kranj, Gorenjesavska 4
€ r 1 J% €SiL fc Sobota, 16. marca 1974
Kilometri in skoki odločajo
Motorni in jadralni piloti ter padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc so bili proglašeni za najboljše športnike-letalce v letu 1973 — S fizičnim delom do ur letenja in padalskih skokov
Letališče Alpskega letalskega centra ob glavni gorenjski cesti v Lescah. Skoraj vsak, kdor se pel je po gorenjski cesti, se ozre proti nizkemu podolgovatemu poslopju s stolpičem in hangarju, v katerem so skoraj nova motorna in jadralna letala milijonske vrednosti. Mimoidoči se pogosto ustavljajo in opazujejo pristajajoče in vzletajoče živobarvne ropotajoče napravice s slovensko tro-hojnico na repu ali na trupu, zro proti nebu, če zaslišijo pok od pira jo-čega se padala ali zibajoči se človeški obris pod pisano padalsko kupolo. Ljudje, ki jih letalski šport privlači, pogosto uro in več postopajo ob glavni cesti ali sede na letališki terasi in spremljajo dogajanja na travnatem letališču, ki je, čeprav preprosto, za slehernega pojem posebne vrste, nekaj »običajnim« ljudem težje dostopnega!
Letališče Alpskega letalskega centra v Lescah skriva v sebi marsikaj zanimivega. 10.r) deklet in fantov, ki so se zapisali letalskemu športu, najde na zelenem letališkem travniku, v višavah nad njim ali v letaliških objektih svoj drugi dom. To so člani Alpskega letalskega centra, ki so zadnja leta s tovarištvom, zavzetostjo, pridnostjo, samoodpo-vedovanjem in — korajžo dosegli toliko, da se več skorajda ni dalo. Zveza letalskih organizacij Slovenije je člane leškega centra proglasila za najboljše letalske športnike v Sloveniji. Ce bi bilo tako ocen jevanje tudi v zveznem merilu, bi Leščanom stežka kdo iztrgal prvo mesto. Padalci Janez Šolar, Miha Zupan, Pavel Ješe, Hrane Hrast, Maks Humar, Srečo Medven, Drago Bon-čič in drugi so najboljši padalski kolektiv pri nas. .Jadralni piloti Franc Štrukelj, Janez Pintar in Boris Praprotnik v republiki nimajo enakih. Razen tega so ti fantje tudi mojstri motornega letenja. Po ocenjevanju Zveze letalskih organizacij, ki je strogo in vsestransko, je bila tudi leška letalska šola proglašena za najboljšo. Šest jadralnih pilotov je lani uspešno prestalo preizkušnjo pred strokovno komisijo zvezne uprave za civilno zračno plovbo ter opravilo potrebno število ur letenja. Enako preizkušnjo so prestali trije motorni piloti in pet padalcev!
Dnevi v Siemens-Martinovi peči!
Zapisujem misli direktorja Alpskega letalskega centra Franca Primožiča, kateremu je letališče že vrsto let prva in zadn ja skrb.
»Center se deli na letalsko šolo, ki je glavna dejavnost, in na komercialni del, katerega dohodek se uporablja za športno in strokovno delo. Člani ALC, piloti padalci, morajo manjkajoči denar za svoje izpopolnjevanje in opremljenost centra zaslužiti sami v naših delavnicah. Lani smo za letalsko šolo potrošili 91 milijonov dinarjev, dotacija gorenjskih občin pa je znašala le 11 milijonov starih dinarjev. 80 milijonov smo torej zaslužili sami. V letališki delavnici izdelujemo di-letacijski material (kartončke), ki se uporablja pri gradnji talilnih peči v železarnah. Ker tako pri-služen denar ni zadoščal, smo šli dlje. V Železarni Jesenice smo se pojavili kot sodelavci Vatrostalne iz Zenice in pomagali pri rušenju Siemens-Martinovih peči. Oktobra lani so vsi naši člani neprekinjeno tri dni v skoraj neznosni vročini rušili železarske peči. Vsak član je opravil 16 delovnih ur. 900 ton materiala smo odstranili iz Železarne. Nenavadno se sliši, vendar fantje niso dobili niti pare. Le pravico do enolončnice in radenske je vsak imel,« pravi Franc Primožič.
Usluga Stražišče,
Kranj, Seljakova 7
odbor za medsebojna delovna razmerja razglaša prosto delovno mesto
delavke
za delo v pralnici
Pogoj: po samoupravnem sporazumu.
k Razpis velja do zasedbe de-
if« C1^ W % CS
Sobota, 16. marca 1974
litete in osnova za dosežene značke itd. Lani so Franc Štrukelj, Janez Pintar in Boris Praprotnik dosegli edinstven podvig v zgodovini slovenskega jadralnega športa. Vsi trije so osvojili zlate (' značke z diamanti. Dosežki so večji zaradi tega, ker po mnenju mnogih vremenske razmere pri nas niso najbolj naklonjene jadralcem. Franc, Janez in Boris so z jadralnimi letali opravili 500 kilometrov prostega preleta, dosegli 5000 metrov višine in prejadrali 300 kilometrov dolg trikotnik Lesce— Maribor—Novo mesto—Lesce. Zlate in srebrne značke so osvojili tudi nekateri drugi leški jadralci.
»Da motornih pilotov intenzivno ne šolamo, je več vzrokov,« nadaljuje Franc Primožič. »Mnogi so dobili v naši šoli naziv poklicnega motornega pilota, potem pa odšli in se poslovili od športnega letenja. Zvabile so jih letalske družbet Neštetokrat smo se že obračali nanje naj našemu centru denarno pomagajo, saj konec koncev dobe pri nas pilote, za katerih usposabljanje niso dale niti dinarja. Običajno naletimo na gluha ušesa. To je neurejen odnos in odprto sistemsko vprašanje.«
Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah vlada sedaj le navidezno zatišje. Dekleta in fantje, člani ALC, prihajajo v delavnico in izdelujejo diletacijski material. Padalec mora na pri-
mer za en skok izdelati 1000 kartonov, pilot pa za uro letenja 4000! To je nenapisano pravilo leških letalskih športnikov. Od pridnosti v »mrtvi sezoni« je odvisno, kako uspešna in bogata bo glavna sezona.
Uradno je bila začeta v torek, 26. februarja. Zabrnela so motorna letala in v globino so se pognali prvi padalci s25-letnim Janezom Šolarjem, najboljšim lanskim padalcem in dobitnikom Zlatega orla, na čelu. Šest leških padalcev: Janez Šolar, Miha Zupan, Pavel Ješe, Brane Hrast, Maks Humar in Srečo Medven, -se je ta dan začelo pripravljati na tekmovanje II. Para-ski svetovni pokal, ki je bilo v Avstriji. Tekmovanje je kombinacija padalskih skokov in veleslaloma. Šolar je lani na takem tekmovanju osvojil bronasto kolajno in dobil zato najvišje priznanje Letalske zveze Jugoslavije — Zlatega orla.
Janez je bil tudi na letošnjem tekmovanju najuspešnejši Jugoslovan. Zasedel je šesto mesto med 54 tekmovalci. Tudi drugi člani državne reprezentance so bili prav zaradi solidnih voženj v veleslalomu dobro uvrščeni. Šolar in prijatelji so ponovno dokazali, da so bila priznanja za lanske uspehe upravičena. Leški piloti in padalci nas bodo letos s takimi dosežki zanesljivo še razveseljevali!	J. Košnjek
TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST občine Jesenice Trg Toneta Cufarja 4
objavlja
prosto delovno mesto
tajnika skupnosti
dokončana sred-
Pogoji:
—	najmanj nja šola
—	petletna praksa pri družbenopolitičnem in kulturnem delovanju
—	organizacijske sposobnosti
—	moralne kvalitete
Kandidati naj pošljejo prošnjo z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izobrazbi v 14 dneh po objavi.
Svet osnovne šole ANTONA TOMAŽA LINHARTA Radovljica
razpisuje delovno mesto
učitelja za slovenščino
PU ali P za določen čas
Nastop službe takoj. Vloge sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa.
Z zasluženim denarjem smo kupili visoko sposobno jadralno letalo Pilatus, ki stane 18 milijonov starih dinarjev.
»Razumljivo nam je, da gorenjske občine tako široke dejavnosti ne morejo financirati,« nadaljuje direktor Alpskega letalskega centra. »Vsako leto jih prosimo, naj nam dodelijo 40 odstotkov potrebnega denarja. Dobimo pa 10 do 12 odstotkov. Vodilni glede kadra, dosežkov in tehnične opremljenosti smo. Lani smo kupili tri nova letala. Tako je naše najstarejše letalo staro le tri leta. To je rezultat devetletnega, desetletnega dela. Danes je slehernemu našemu članu jasno, da zastonj ne more leteti ali skakati. Letalstvo je drag šport. Naš Brane Hrast je na primer lani opravil 270 skokov. Zanje je bilo potrebnih 90 ur motornega letenja. Ce preračunamo v dinarje, ugotovimo, da je to stalo več kot 3 milijone starih dinarjev. Tak način, o katerem sem govoril, ni najbolj pravilen, vendar druge rešitve ni.«
Kompanije »kradejo« pilote
Leška letalska šola vzgaja jadralne in motorne pilote ter padalce. Lani je bila najboljša v republiki. Na vrata šole trkajo piloti in padalci začetniki, zaključujejo pa jo ljudje z nazivom poklicnega pilota z veljavnim, od zvezne uprave za civilno zračno plovbo potrjenim dokumentom.
»Športno letalstvo je edini šport,« pripoveduje Franc Primožič, »ki temelji na popolni zakonitosti. Kompromisi in improvizacije niso možne. Jadralni pilot mora najprej uspešno zaključiti teoretično šolanje in prestati natančne zdravniške preglede. Sledijo praktični jadralni tečaji med počitnicami. S tem je osnovno šolanje končano. Najmanj dvajsetkrat mora samostojno zajadrati. Strokovni izpit s tem še ni opravljen. Pred komisijo zvezne uprave za civilno zračno plovbo mora kandidat pokazati veliko znanja iz zgodovine letalstva, aerodinamike, meteorologije, navigacije, predpisov o civilni zračni plovbi itd. Podobno šolsko pot mora .prehoditi' tudi padalec. Ko opravi 10 uspelih skokov, je osnovno šolanje zaključeno. Sledi strokovni izpit in padalsko dovoljenje. Motornih pilotov od začetka do konca ne šolamo. Razen, če kdo želi in tudi sam plača. Za motorne pilote šolamo naše najboljše jadralne pilote in številni naši jadralni piloti so tudi motorni s priznanim poklicnim dovoljenjem. Pred tem je treba precej delati v naši delavnici in zaslužiti ure letenja in skoke. Precej kandidatov moramo zaradi zdravstvenih in drugih razlogov odkloniti.«
Ko so ocenjevali dejavnost leške letalske šole, so upoštevali vse: število izšolanih pilotov, število dovoljenj za letenje in skakanje, število ur motornega in jadralnega letenja, število skokov padalcev, število prelet enih jadralnih kilometrov, ki so v tem športu edino merilo kva-
Društvo za vzor
Če bi se morali odločiti o tem, katere ustanove ali klubi v Škof-ji Loki so s svojo dejavnostjo in s prireditvami, ki jih organizirajo, največ pripomogle k popularnosti častitljivega gorenjskega mesteca, bi bilo domače AMD zanesljivo najresnejši kandidat za vrh lestvice. Ko smo namreč pred tedni prisostvovali letni skupščini društva, je že uvodni predsednikov pregled aktivnosti v preteklih 24 mesecih pokazal, da gornja ugotovitev ni iz trte izvita. In vendar so uspehi, nanizani v zgoščenih poročilih vodilnih mož 1077-glavega kolektiva, izzveneli bolj kot spodbuda k uresničevanju bodočih nalog, manj pa kot samovšečno kopičenje pohvalnih besed.
PROTI ZASTARELIM POJMOVANJEM
AMD Škofja Loka, ki se v zadnjem času intenzivno vključuje v tok sodobnih družbenopolitičnih dogajanj, razvija samoupravljanje ter postaja nepogrešljiv člen v pripravah na splošni ljudski odpor, je sedanja prizadevanja osredotočil predvsem v tri osnovne smeri udejstvo-vanja: v vzgojo in izobraževanje občanov, v šport ter v izletništvo in turizem. Velja poudariti, da so v pičlih dveh letih pripravili kar 15 šoferskih tečajev in pomagali do vozniškega dovoljenja petstodvajsetim kandidatom, da uvajajo najmodernejše metode pouka (elektronska učila) in da imajo 20 svojih inštruktorjev ter 7 avtomobilov. Število članov razreda A, torej avtomobili-stov, je močno naraslo in znaša trenutno 875 oseb. Zanje AMD pogosto prireja strokovna predavanja o varnosti v prometu, ki zmeraj doživijo izreden odziv. V preteklem obdobju, denimo, so vsakič zabeležili čez tristo obiskovalcev.
Poleg težnje, da bi dvignili sposobnosti in nasploh kulturo uporabni-
kov naših cest, si je posebna vzgoj-no-izobraževalna komisija pri AMD Škofja Loka zastavila še en pomemben cilj: spremeniti je treba zastarelo pojmovanje o avtomobilu kot luksuznem blagu, kot privilegiju manjšine, ki mu izkušnjam in praksi navkljub celo v zakonih in predpisih nočemo priznati vloge nepogrešljivega gibala civilizirane družbe. Okostenela miselnost in ravnanje pač nista v prid smotrnemu napredku motorizacije.
RALYJI, MOTOKROS IN KARTING
Enako mero pozornosti so (in bodo tudi vnaprej) loški »aemdejev-ci« posvetili športu. Klubska športna komisija se lahko pohvali z zares bogatimi izkušnjami, saj je po vojni spravila pod streho skupno 24 ce-stnohitrostnih motociklističnih dirk, od tega 12 mednarodnih. Letos tradicionalnega tekmovanja za Nagrado Loke sicer ne bo — krivo je dotrajano, neprimerno cestišče — toda napak bi storili, če bi mislili, da so poklicani ostali brez posla. Nasprotno! Upravni odbor je sklenil sestaviti močno ekipo tekmovalcev, ki naj bi nastopali v vseh pri nas uveljavljenih panogah, od kartinga ter mo-tokrosa do špeedwaya, in ki naj bi hkrati poskusili srečo vsaj na nekaj velikih ralyjih zunaj državnih meja (Tour d'Europe, Monte Carlo itd.). V moštvo so doslej vložili 140.000 dinarjev in ob kopici nadarjenih domačinov vanj pritegnili precej izkušenih dirkačev, kakršen je.recimo, Mariborčan Aleš Pušnik. Priseljevanju »asov« seveda ni botrovalo kakršnokoli preplačevanje, ampak pošteni, s pravilnikom podprti in s pogodbami potrjeni odnosi, ki natanko določajo pravice in dolžnosti obeh strani. Stiki so zelo tesni in neposredni ter nenehno krepijo ugled loškega AMD.
Prejšnji in vnovič izvoljeni predsednik Stane Krapež je nato
spregovoril o naklonjenosti avtomobilske industrije, ki začenja kazati pripravljenost, da podpre načrte društva. V kragu-jevški tovarni Crvena zastava so jim naprimer brezplačno odstopili novo »stoenko«; v bližnji sezoni jo bo menda vozil Marjan Kavčič. Ustrezno prirejenL »sfrizirani« prototip ljubljenca Jugoslovanov je morda znanilec odjuge v prej dokaj medlem povezovanju proizvajalcev in vir-tuozov volana.
POMLAJEVANJE
Tretja smer prizadevanj AMD Škofja Loka je skrita v pojmu »turizem«. S turizmom, poudarjajo odgovorili, so zaoral i ledino, ki ji ni videti konca. Izletništvo in obsežen spored atraktivnih predavanj sta le dve izmed neštetih možnosti, s katerimi skuša klub — in ne zaman! — zbuditi pozornost najširšega kroga ljudi, predvsem mladine: v kratkem bodo ustanovili pionirsko in mladinsko sekcijo. V isto kategorijo, v turizem sodijo razne poučne ekskurzije in živahno medklubsko sodelovanje. Temeljni kamen obsežnega programa predstavlja januarsko pobratenje z AMD Orehova vas, štajerskim dvojčkom Ločanov, pa prijateljski obisk v 'Kočevju ipd. Skratka, svežih idej ne zmanjka in ne zmanjka. Da jih bodo slej ko prej uresničili, jamči širok krog simpatizerjev in pristašev društva, širok krog gospodarskih organizacij, institucij in posameznikov, ki so ob zaključku občnega zbora v zahvalo prejeli lepa priznanja — umetniške reprodukcije stilizirane podobe Škofje Loke, izdelka akademskega slikarja Borisa Jesiha. Priznanje je dobilo tudi uredništvo Glasa. Obenem so Francu Kemperlu, zvestemu članu AMD Škofja Loka in neutrudnemu športnemu funkcionarju, izročili medaljo dela, s katero ga je odlikoval maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. I- Guzelj
tu«
Za ralhje prirejeni avtomobili, s katerimi bodo člani športne ekipe amv Škofja Loka nastopali tudi v tujini, so med ljudmi zbudili veliko zanimanje■ Fotografija, nastala pred hotelom Transturist, prikazuje vozila zastavo 101, fička in Re na uit ov gor dini, zraven pa je karting speči alka. Foto: I. G.
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam štiri rabljena sobna VRATA in KAMIN. Puštal 1, Škofja Loka	1513 Prodam seme črne DETELJE, vprežni obračalnik in KONJA. Platiša, Pungart 11, Škofja Loka 1514 Zelo poceni prodam skoraj novo POHIŠTVO za dnevno sobo. Šorli-jeva 31, stan. 7, Kranj, tel. 23-184
1515
Prodam SENO, gnojnično ČRPALKO z motorjem, SOD in vprež-ni SADILEC za krompir. Pri Jožku, Valburga 32, Smlednik	1551
Prodam SENO. Kernc Katarina, Brezje 62	1552
Prodam visoko brejo TELICO. Bernard Franc, Brezje 8	1553
Prodam BIKA za rejo, težkega 300 do 350 kg. Krek, Govejek 2, Medvode	1554 Prodam betonsko ŽELEZO, šestico ca. 500 kg ali zamenjam za desetico. Grandovec, Kranj, C. kokrške-ga odreda 16 1555 Prodam hlevski GNOJ in 2 OKNI 80 x 140. Paloviče 11, Brezje 1556 Prodam KRAVO za zakol. Breg ob Savi 28, Kranj 1557 Prodam 1 kub. m smrekovih PLOHOV 50 mm. Nasovče 10, Komenda
1558
Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Zgoša 47 a, Begunje na Gor.
1559
Prodam mesnato SVINJO za zakol. Kapus Angela", Zagoriška 16, Bled	1560
Prodam KRAVO z mlekom in kupim vprežni vinkel obračalnik. Mlakar, Bukovica 4	1561 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Voklo 16 1562 Prodam rabljene hrastove STEBRE, suhe smrekove PLOHE in hrušove HLODE. Naslov v oglasim oddelku. 1563 Prodam več ton kvalitetnega SENA. Vidic, Ovsiše 23, Podnart 1564 Prodam semensko GRAHORO. Orehovlje 13 » 1565 Prodam BIKA, 8 mesecev starega. Staretova 8, Cirče 1566 Prodam kosilnico LAVERDO 15 KM s priključkom HEUBLITZ. Primerna je tudi za vožnjo do 800 kg. Visoko 29, Šenčur 1567 Prodam težko KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Rekar Janez, Mev-kuš 26, Zg. Gorje 1568 Prodam dobro KRAVO simental-Ko s teletom ali brez. Breg 58, Žirov-nica 1569 Prodam SENO, semenski KROMPIR igor in dezire. Šenčur, Pipanova 10 1570
Prodam KRAVO po izbiri in 2.000 kg krmilne PESE. Sp. Duplje 60
T>	1572
Prodam GRAHORO. Prebače-v° 41	1573
Prodam domačo semensko GRAHORO. Zg. Brnik 50	1574 Prodam SENO, 1.000 kg. Dežman, ^odhom 37, 64247 Zg. Gorje 1575 , Prodam avtomatski SADILEC Krompirja RAU. Voglje 37 1576 Prodam KRAVO po teletu. Gorela vas 39, Reteče, Škofja Loka p 1577
Prodam hlevski GNOJ, dostava t , dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka	1578
dol
Prod
am obhajilno OBLEKCO,
go, z vsem kompletno. Bernik, Je-gorovo predmestje 29, Škofja Loka
p	1579
j /rodam BIKA, 7 tednov starega, ljubljanska 23, Radovljica 1580 v P^dam tri vozove SENA in OTA-Kocjančič, Krnica, Zg. Gorjt
.poceni prodam sestavljivo rv . za uporabo pri gradnji hiše Bje Tone, Grajska pot 5, Škofja
1581 BA-
Prodam POLKAVC in OMARO. Naslov v oglasnem oddelku. 1594 Prodam rabljeno PISALNO MIZO. Vidmar" Franc, Smledniška 31, Kranj, Cirče	1595
Prodam HRASTOVA DRVA. Jama 8, Kranj	1596 Prodam TELICO, ki bo aprila teletila. Trstenik 14 1597 Prodani 5000 kg SENA za govedo. Pšata 32, Dol pri Ljubljani 1598 Prodam 500 kg drobnega KROMPIRJA. Sedlar, Breg 12, Komenda
1599
Prodam rabljeno SPALNICO. Zg. Bitnje 194, pri Puškami	1600
Prodam KONJA, starega 6 let. Posavec 15, Podnart	1601
Prodam 3 PUJSKE, stare 7 tednov. Spodnje Duplje 29	1602 Poceni prodam starejšo SPALNICO. Šega Darinka, Valjavčeva 6, Kranj 1603 Prodam PREVLEKE in KOLESA z mišelinkami za R 16. Informacije tel. 22-515 1604 Prodam ŠOTOR za 4 osebe — nemški. Žagar, C. Talcev 21, Kranj
Prodam dobro ohranjeno SOBNO OPRAVO. Kranj, Jezerska 6 1606 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in vprežni SADILEC krompirja. Sr. Bitnje 22	1607
Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Per-vanja, Tomšičeva 23, Kranj 1608 Prodam seme GRAHORE in črne DETELJE. Prebačevo 11, Kranj
Prodam hlevski GNOJ. Cerklje št. 100	1652
Prodam 3000 kg lepega SENA. Sp. Brnik 46, Cerklje	1653
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Cešnjevek 11, Cerklje 1654 Prodam LES za ostrešje in punte. Zg. Brnik 70, Cerklje	1655
Prodam namizna JABOLKA (gra-fenštan). Cerklje 123	1656
Prodam žensko KOLO. Lahovče 66, Cerklje	1657
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 27, Cerklje	1658
Prodam SEME črne detelje. Pšenična Polica 7, Cerklje	1659 Prodam mesnato SVINJO, 180 kg težko. Apno 1, Cerklje 1660 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, SEME črne detelje in traktorski SADILEC. Lahovče 61 1661 Prodam zgodnji semenski KROMPIR (saskija). Velesovo 6, Cerklje
1662
Prodam 16 mesecev starega BIKCA. Lenart 1, Cerklje	1663 Prodam KRAVO in TELIČKO, 3 mesece staro, ali zamenjam za avto VW 1200 ali ŠKODO. Naslov v oglasnem oddelku 1664 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Apno 10, Cerklje 1665 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, in 70 kg težkega PRAŠIČA. Poženik 11, Cerklje 1666 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Poizve se na bencinski črpalki, Cerklje 1667 Prodam 3 BIKCE za pitanje. Si-draž 5, Cerklje 1668 Prodam 600 kg semenskega KROMPIRJA (urgenta). Naslov v oglasnem oddelku 1669 8 mesecev starega škotskega OVČARJA z rodovnikom prodani. Go-stan, Pajerjeva 10, tel. 41-058 1670
Poceni prodam lepega OVČARJA, dobrega čuvaja. Telefon 77-314 Bled in EXPRESza kavo	1671
Prodam KONJA — ponija ali KOBILO poni, brejo. Visoko 90, Šenčur
1672
Prodani klavirsko HARMONIKO ROYAL standard, 120-basno. Planine, Valjavčeva 5, Kranj	1673 Prodam KULTIVATOR z ježami, 2 m širine. Strahinj 69, Naklo 1674 Prodam gašeno APNO, 4 tone in MIVKO 5 kub. m. Janhar, Brezje
1675
Prodam GUMI VOZ in motorno KOSILNICO z žetveno napravo. Krt, Kurirska pot 7, Kranj 1676 Prodam hrastov klasični PARKET, 40 kv. m. Podlubnik 78, Škofja Loka	- 1677
Prodam PUJSKE. Plestenjak Franc, Govejek 6, Medvode 1678 Prodam STROJ za izdelavo zidne opeke. Sv. Duh 42, Škofja Loka 1679 Prodam SENO in OTAVO. Bo-dovlje 9, Škofja Loka	1680
kupim
Kupim 2 kub. m suhih DESK, debeline 3 cm. Krasnič, Stara cesta 27, Kranj	1627
Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC, znamke »LESCH«. Dernič, Gradiška 5, Radovljica	1628
Kupim stoječ SMREKOV LES. Prevzamem sekanje lesa vseh vrst. Prodam električni MOTOR <5 KM. Kunšič, Pernike 4, Zg. Gorje 1629 Kupim manjšo količino navadne OPEKE — zidaka. F. Jekovec, Žiga-nja vas 26, Križe	1630
Kupim staro STENSKO URO na uteži in bitje — salonska ura. Navedite ceno. Janez Možina, Spodnja Žetina 7, Poljane nad Škofjo Loko
1694
vozila
Prodam FIAT 850, dobro ohranjen. Ogled vsak dan po 16. uri. Be-nedikova 2, Kranj	1484
Prodam TRAKTOR LINDNER, 35 KM, pogon na vsa štiri kolesa, letnik 1971, in enoosno PRIKOLICO, oboje v zelo dobrem stanju. Križna gora 6, Škofja Loka 1537 Prodam osebni avto DKW 1000 S. Telefon 61-993, Škofja Loka 1538 Prodam ZASTAVO 750 po generalni. Ogled v soboto in nedeljo. Zupan, 31. divizije 17, Kranj	1540 Prodam ŠKODO Š 110 L, letnik 1970. Zupan Jože, Moše 31, Smlednik 1541 Poceni prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Sr. Bela 29, Preddvor 1610 Prodam ŠKODO 1000 MB. Ogled v soboto in nedeljo ves dan, ostale dni po 17. uri. Jereb, Nazorjeva 4, Kranj, tel. 21-045 1611 Prodani PEUGEOT 204 karavan, letnik 1971. Bled, Grič 11, telefon 77-633 1612 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Sp. Brnik 58, Cerklje 1613 Prodam FIAT 850, letnik 1967. Dežman, Lancovo 10, Radovljica
1614
Za registrirano ŠKODO, FIAT 1100 ali 750, starejši letnik, odstopim
(Škodam globok OTROŠKI VOZI-Planina 6, tel. 24-633 popol-Qa£-	1583
.Prodam globok OTROŠKI VOZI-Reševa 7, Kranj '	1584
Prodam KRAVO, ki bo konec "arca tretjič teletila in zna voziti. Vlg*e5	1585
Prodam 10 kub. m. DRVA in 500 BUTAR. Bizjak Franci, Vaše JL Medvode	1586
. Prodam PRAŠIČA za zakol. Vegovo 8	1587 Prodam avstrijski ŠROTAR fca hib Je žita in koruze ter posnemal-24 n mleko ALFA LAVAL. Bašelj Preddvor 1588 . Prodam semenski KROMPIR igor . ,.nekaj desireja. Sp. Brnik 61, Cer-p . 1589 l4ft d obračalnik MARATON BiLB- Priključek za BCS in nekaj P j Prednja vas 9, Golnik 1590
No OM* dobr° ohranjeno KNJIŽ-
OMarh ^^ kombinirano visoko hišt ter razne kose sobnega po-Na;Va\ °gled po 19. uri vsak dan.
azorjeva 4, II. nad., Kranj 1591 Adol m PRAŠIČE od 60 do 70 kg. ^gas 28, Cerklje	1592
h 7iam KRAVO po teletu. Voglje
1593
Zahvala
Ob smrti naše dobre žene, mame, babice, prababice, sestre in
tete
Marije Ramovš
Matičetove mame
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za tople izraze sožalja, za podarjeno cvetje in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Gregorčiču, dr. Krečevi in strežnemu osebju splošne bolnice Golnik ter č. g. župniku iz Javorij za pogrebni obred.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji
poti.
Žalujoči: mož Janez, sinova Janez in Polde, hčerki Poldka in Olga z družinami in ostalo sorodstvo.
Javorje, Poljane, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana in Litija, 15. marca 1974
Zahvala
Ob nenadni izgubi moje drage žene
Mihaele Pogačnik
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje na njen prezgodnji grob. Posebno se zahvaljujem sindikatu Tekstilnega centra in pevcem Društva upokojencev ter godbi in vsem ostalim, ki so sočustvovali z
menoj.
Žalujoči: mož Jernej in drugo sorodstvo Kranj, 11. marca 1974
bančno posojilo. Naslov v oglasnem oddelku. '	1615
Osebni avto DYANE 6 comfort, letnik 1970, prodam. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku.	1616
Ugodno prodam osebni avto FIAT 1300, 4000 km po generalni, dam tudi za posojilo ali gradbeni material. Vodnikova 4, Lesce	1617
Prodam VW 1300, letnik 1966. Hafnarjeva pot 10, Kranj	1618
Prodam MOPED na 3 prestave. Poženik 14, Cerklje	1619
Ugodno prodani VW 1200, letnik 1964. Staneta Žagarja 34, Kranj
1620
Prodani karambolirano ŠKODO, letnik 1965, v voznem stanju. Informacije na telefon Kranj 21-540 od 7. do 14. ure.	1621
Prodam generalno popravljen in dobro ohranjen FIAT 600 D, letnik 1962, registriran za leto 1974. Miže Franc, Gorenjesavska 45, Kranj
, 1622 Prodam skoraj nov PONY EX-PRES za 2200 din. Zaplotnik Ivan, Ješetova 32, Kranj	1623
Prodam KATRCO, letnik 1970. Šenčur, Velesovska 5	1624
Nujno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dodatno opremljen. Cena 34.000 din. Luskovec, Srednja vas 15, Šenčur	1625
Prodam FIAT 750, letnik 1966, registriran do 12. 3. 1975, cena 8000 din. Mali Pepca, Podljubelj 62, Tržič Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965. Ogled popoldan. Plestenjak Marko, Šutna 51, Žabnica	' 1704
Prodam MOPED T-15. Grmiče-va 6, Kranj, Čirče	1705
Prodam ŠKODO 100 Š. Smledniška 126, Kranj	1681 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Bogataj, Muravc 12, Poljane nad Škofjo Loko ' 1682 Ugodno prodani FIAT 750, letnik 1968. Pungert 14, Škofja Loka 1683 Prodam odlično ohranjen NSU 1200. Log 26, Železniki 1684 Prodam ZASTAVO 750, lesnik 1971. Arhar, Vincarje n. h., Škofja Loka 1685 Prodani ali zamenjam skoraj nov PEUGEOT 204 za BMW 1602 ali AUDI 80-80 LS. Naslov v oglasnem oddelku 1686 Poceni prodam avto VW 1200, letnik 1958. Kališe 7, Železniki 1687 Ugodno prodam odlično ohranjeno ŠKODO, letnik 1967, 300 km po generalni. Platovšek Marjan, Zg. Bitnje 67 (pri Prestor) 1688 Prodani dele za NSU, tip 110 z novim blokom. Zg. Brnik 85 1689 Prodani zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969, 50.000 km. Podnart 19 1690 Prodani dobro ohranjeno ŠKODO. Ogled možen vsak dan. Orehek, CirilovaH 1691 Prodam FIAT 850, special, letnik 1971. Cerklje 50, Gorenjska 1692 Prodani avto FIAT 1100 po delih. Jerič, Zg. Brnik 56, Cerklje 1693
dežurni veterinarji
od 15. do 22. marca; Bogdan Cepuder, Kranj, Kajuhova 23, tel.22-994;
od 22. do 29. marca; Janez Teran, Kranj, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644;
od 29. marca do 5. aprila; Jože Rus, Cerklje, tel. 42-015.
stanovanja
Izgubil se je PES — NEMŠKI OVČAR v okol išu Vodovodni stolp. Sliši na ime NERO, ima poškodovano prednjo taco. Obvestila na naslov Loparnik, Vidmarjeva 2 ali dopoldan tel. 22-773	1648 25. februarja sem izgubila SREBRNO VERIŽICO z večjim križem — drag spomin. Najditelja nagradim. Jerica Peterman, Podhom 22, Gorje. 1649
čestitke
Iskrene čestitke ŠVIGELJ JOŽETU za njegov dvojni praznik, še veliko zdravih let v nadaljnjem življenju želi Tadeja	1650
izgubljeno
ostalo
Nujno potrebujem 13.000 din. Vrnem v enem letu s 15 % obresti. Naslov v oglasnem oddelku 1651
posesti
KLETNE PROSTORE in GARAŽO na Kokrici ca. 50 kv. m oddam za skladišče. Ponudbe pod »Ali za stanovanje«	1632
Po nizki ceni prodam kmetijsko POSESTVO z njivami in gozdovi, skupaj ali posamezno. Sp. Pirniče 20, Medvode. Informacije Kranj, Ruči-gajeva c. 22, Ani Pokorn	1633
Prodam GARSONJERO s centralno kurjavo in telefonom v Kranju. Informacije od 16. do 18. ure, Lasič, Partizanska 23, Kranj 1634 Kupim HIŠO, eno- ali dvostano-vanjsko, prostorno, z vrtom v Radovljici ali okolici. Oddati ponudbe pod »Ugodno — hiša«	1635
Večje POSESTVO prodam z inventarjem v okolici Kranja. Poizve se pri Ivan Pečnik, Titova 180, Ljubljana	1636
Oddani dve sobi študentom ali sezonskim delavcem. Vprašati C. JLA, kiosk Tobak.	1631
Dva študenta iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Redna plačnika«	1695
Kupim GARSONJERO v Škof ji Loki ali Kranju. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka 1696 Ugodno prodam starejše družinsko STANOVANJE. Pintar, Novi svet 4, Škofja Loka	1697
zaposlitve
Sprejmem kakršnokoli žensko DELO na dom. Naslov v oglasni oddelek.	1637 Sorazmerno dober HARMONIKAR za narodno-zabavno glasbo išče KLARINETISTA, baritonista in ritem kitarista. Ponudbe pošljite na naslov: Zafošnik Albert, Kropa št. 4 A 1638 Sprejmem POHIŠTVENEGA MIZARJA in VAJENCA. Lipar Lado, Rožna ul. 39, Šenčur, Delavnica, Lahovče31 1639 Starejša, oslabela, čista oseba sprejme v Kranju žensko za gospodinjstvo. Ponudbe poslati pod »Zelo dobro plačilo«. 1640 Iščem DELAVCA za cementarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, „K ran j 1641 Sprejmem DIMNIKARSKEGA VAJENCA in POMOČNIKA. Hrana in stanovanje zagotovljena. Arh Stanislav, Dimnikarski mojster, Kamnik ' 1642 Študent tretjega letnika elektrotehnike INSTRUIRA matematiko in fiziko za srednje šole. Ponudbe pod »Pridem na dom« 1643 ŽENSKO OSEBO sprejmemo v redno zaposlitev, ki ima veselje do gostinstva. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna »Lakner«, Kranj, Cesta na Brdo 33 1644
Zaposlim mlajšo UPOKOJENKO ali dekle, vajene kuhe. Mihelič, Golnik 25	1698
obvestila
SADNA DREVESCA jablane in hruške v najnovejših sortah nudi drevesnica Cegnar Franc, Dorfarje 26, Žabnica	1358
Obnavljam in popravljani originalne PERZIJSKE PREPROGE. Naslov v oglasnem oddelku. 1646
Po naročilu izdelujemo POROČNE ŠOPKE, vse ostale šopke in vence. Aranžiramo s cvetjem. Cvetličarstvo Just-Rabič, ' Šenčur, Kranjska 25	1699
Cenjene stranke prosim, da vzamejo popravljene čevlje najpozneje do 1. aprila zaradi selitve, nik, čevljar, Titov trg Loka
Ivan Oreš-14, Škofja 1700
Rejci
perutnine'!
Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo začela s prodajo 2—3 mesece starih jarčk, vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure. Cena za 1 kom je 30 din.
Na razpolago so rjave in bele nesnice.
KZ Naklo
prireditve
Izgubila se je PSICA (NOV-FUNDLANDEC). Sliši na ime SABA. Najditelj naj javi proti nar gradi na naslov Štangel, Golnik 40 -h	1647
MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni	1504
MLADINSKI AKTIV SORA pri Medvodah priredi vsako nedeljo ob 17. uri PLES. Igra ansambel MA-NUAL. Vljudno vabljeni.	1645
MLADINSKI AKTIV CERKLJE prireja v soboto, 16.3.1974, PLES. Igra ansambel »EROS«. Vabljeni
1701
ŠD KRVAVEC CERKLJE priredi 7. 4. 1974 prvenstvo v veleslalomu na Krvavcu. Prijave sprejema S. S. za vse, ki gojijo smučarski šport, do 3. 4. 1973. Prijave in informacije na telefon 42-087. Vabljeni. ŠD Krvavec	1702 ŠD KRVAVEC CERKLJE organizira začetni in nadaljevalni SMUČARSKI TEČAJ za odrasle na Krvavcu od 25.3 do 29.3.1974. Tečaj bo v popoldanskem času od 15. ure dalje. Prijave in informacije na telefon 42-087. ŠD Krvavec 1703
41
šm 17
Danes bo na Krvavcu sindikalno prvenstvo ČP Gorenjski tisk Kranj v veleslalomu za člane in članice v dveh starostnih skupinah (do 30 let, nad 30 let). Za tekmovanje, ki ga organizira sindikalna organizacija, se je prijavilo 45 članov kolektiva.
bonboni ^^
viso^T
VODIJO V KVUJTEIt
\
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica
Janeza Potočnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter našim sodelavcem iz podjetij Iskra Kranj, Elektro Kranj, Živila Kranj in PTT Kranj za podarjene vence in šopke ter za izrečeno sožalje. Najlepša hvala vsem sosedom, posebno Bognar-jevim za izkazano pomoč. Hvala dr. Mayerju za dolgoletno zdravljenje, dr. Bohincu in bolniškemu osebju bolnice Golnik, kakor tudi Društvu upokojencev iz Kranja. Hvala g. župniku Pavlinu za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljive ža-lostinke. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože in Janko, hčerki Metka in Francka z družinami in ostalo sorodstvo.
Nemilje, 14. marca 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi drage, ljubeče žene, sestre, tete
Ivanke Šorec
upokojenke, roj. Grčman
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za tople izraze sožalja, za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki sojo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. zdravnici dr. Sajovic za zdravniško pomoč, častitemu gospodu župniku za cerkveni obred in za izrek sožalja, pevskemu zboru za ganljive žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Anton, brata Stanko in Kristelj z družinama in drugo sorodstvo.
Kranj, Ljubljana, Pivka, Beograd, Vinkovci, 13. marca 1974
Zahvala
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, brat, stric, stari ata in praded
Jurij Logonder
p. d. Babnikov ata
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnii poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikoma dr. Koširju in dr. Zrim-šku za zdravljenje in lajšanje bolečin. Najlepša Hvala g. župniku Hribšku iz Stare Loke za pogrebni obred in poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se vodstvu in sodelavcem livarne in montaže LTH in kolektivu varnostne službe ter Transturistu za prevoz.
Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Vinko, Tone, Jože, hčerke Tončka, Manca in Ana z družinami, bratje Jože, Lovro in Matevž ter ostalo sorodstvo.
Crngrob, Forme, Zg. Bitnje, Škofja Loka, Sopotnica, 8. marca
1974
Zahvala
Ob smrti naše mame
Marije Kenda
iz Sela pri Žireh
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na zadnjo pot, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Berniku iz Žirov in zdravniškemu osebju Onkološkega oddelka v Ljubljani za njihov trud in prizadevanje pri zdravljenju.
Žalujoči: mož Slavko, sin Branko, Slavko in Vinko z družinama ter ostalo sorodstvo.
Selo, 9. marca 1974
ŽIVILA

Zahvala
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
Jožeta Pušavca
Kovačevega ata iz Vogelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani ter z nami sočustvovali. Posebno pa smo dolžni izreči zahvalo zdravniku dr. Hriberniku Ivanu za lajšanje trpljenja ob njegovi bolezni. Častitljivi duhovščini za zadnje spremstvo. Delovnim kolektivom: podjetju Vodovod Kranj, tovarni IBI Kranj, tovarni Sava Kranj, Kadetski šoli iz Tacna ter Mesariji Zorman iz Zbilj. Zahvaljujemo pa se tudi vsem darovalcem vencev ter vsem tistim, ki ste se v tako velikem številu udeležili njegovega zadnjega spremstva.
Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: žena Marija, sin Janko, sinovi Tone, Jože, Stanko, Francelj in hčerka Angelca z družinami
ter sestra Marija
Voglje, 11. marca 1974
I	V/l^C/
»Odbojka« s flčkom
V	sredo, 13. marca, nekaj po šesti uri zjutraj se je na cesti prvega reda na Polici pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Karel Bajt (roj. 1914) s Police je vozil od Naklega proti Kranju. Na Polici je zmanjšal hitrost, ker je nameraval zavijati v levo na stransko pot, čeprav na tistem delu zavijanje v levo ni dovoljeno. Za njim je tedaj vozil voznik osebnega avtomobila nemške registracije turški državljan Ramazan. Krdogan. Ta je prepozno opazil namero voznika Bajta in je. od zadaj silovito trčil v Bajtovega fiata 750. Bajtov avtomobil je odbilo v levo, iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Janez Stefe (roj. 1939) s Kokrice. Kljub močnemu zaviranju je trčil v Bajtov avtomobil. V nesreči sta bila voznik Bajt in njegova žena Justina hudo ranjena in se zdravita v ljubl janski bolnišnici. Lažje pa so bili ranjeni voznik Štefe ter turški voznik in njegova žena, vendar slednja nista iskala zdravniške pomoči. Preiskovalni sodnik je za voznika Ramazana Erdogana odredil pripor. Škode na vozilih je za okoli 50.000 din.
Prehitevanje
V	sredo, 13. marca, nekaj pred 1(>. uro popoldne je na cesti prvega reda pod klancem v Podvinu ustavil zaradi okvare voznik osebnega avtomobila Ante Poljak (roj. 1951) z Jesenic. Njegov avtomobil je z dvema kolesoma stal zunaj vozišča. Ko sta mimo z zmanjšano hitrostjo vozila avtobus in osebni avtomobil, ju je začel prehitevati voznik osebnega avtomobila Leopold Kvas (roj. 1938) z Bleda. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Anton Dežman (roj, 1945) iz Radovljice. Avtomobila sta čelno trčila, pri tem pa je Dežmanov avtomobil vrglo v levo in se je prevrnil na obvozno cesto. Kvasovo vozilo pa je odbilo v prehitevam avtomobil Petra Lakote. V nesreči so bili ranjeni voznik Dežman in trije sopotniki v njegovem avtomobilu. Po zdravniški pomoči so bili napoteni v domačo oskrbo. Škode na avtomobilih je za 52.000 din.	L. M.
Vlom v avtomobil
Na vinjenost se je izgovarjal Ž4-letni Konrad Sirk z Jesenic, ko je pred okrožnim sodiščem v Kranju pojasnjeval vlom v zastavo 750 konec decembra lani na parkirnem prostoru restavracije Turist na Jesenicah. Skupaj s girkom je bil tudi 26-letni Branko Rebolj. Ko sta pozno zapuščala restavracijo, je Sirk naročil Rebolju, naj pazi, sam pa da bo nekaj ukradel iz avtomobila. V nekem avtomobilu je videl drsalke, hotel je vlomiti vanj, pa mu ni uspelo. Zato se je lotil drugega avtomobila in tega mu je uspelo odpreti. Iz avtomobila je vzel signalno luč, moške rokavice in odejo, vse skupaj vredno 445,00 dinarjev. Rebolj je vzel signalno luč, ostale predmete pa, si je zadržal Sirk.
Sodišče je Konrada Sirka obsodilo na leto in osem mesecev strogega ^apora, Branka Rebolja pa na šest mesecev zapora. Sodišče je upoštevalo, da jc bil Sirk že kaznovan za podobna kazniva dejanja in Rebolj tudi.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
Andreja Mravlje
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, darovalcem vencev in cvetja, podjetju Marmor, krajevni organizaciji SZDL, govorniku Francu Potočniku za lepe poslovilne besede ob grobu, g. kaplanu in cerkvenemu pevskemu zboru iz Gorenje vasi.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Terezija, sinova Andrej in Tone z družinama ter hčerka Marinka z družino.
Hotavlje, 7. marca 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
Ludvika Slabeta
se najlepše zahvaljujem strežnemu in zdravniškemu osebju internega oddelka Golnik dr. Lisiču in dr. Pavlinu. Nadaljnjo zahvalo izrekam pevcem za lepe žalostinke, tov. Logarju iz Ljubljane in tov. Čipetu iz Kranja pa za toplo slovo ob grobu. Zahvaljujem se tudi častitemu gospodu dekanu za lep pogrebni obred in vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam gospodu Štefanu Bunderla in njegovi ženi Milki ter družini Radikovič za iskreno pomoč v težkih trenutkih.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Globoko žalujoča žena in sorodniki.
Kranj, 13. marca 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi naše zlate žene in mame
Jožefe Arnež
roj. Matjašič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, posebno Francu Robleku in Francitu Orehar-ju, ki ste nam lajšali bolečine, vsem darovalcem cvetja in vencev, zahvaljujemo se kolektivu Exoterm za poslovilni govor in vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Žalujoči: njen mož Vinko in njeni hčerki Justi in Milena.
Preddvor, 14. marca 1974
pogovor tedna
Mileva Bajželj: Bojan Križaj in Irena Jež najboljša
Med dekleti, ki so preteklo soboto tekmovala v veleslalomu na Janharjevem memorialu na Krvavcu, je bila najhitrejša 18-letna Članica kranjskega Triglava in dijakinja Gimnazije Kranj Mileva BAJŽELJ iz Stražišča. Za smučarijo jo je navdušil oče Ivo, velik ljubitelj belih poljan. V 3. razredu osnovne šole je Mileva prvič tekmovala. Na tekmovanju v Zabukovju je bila druga. Jelka Jocif jo je premagala za 18 sekund. Naslednjo nedeljo je bilo gorenjsko prvenstvo. Mileva je delila drugo in tretje mesto in prijateljico Jelko »presmučala« za tri sekunde. Potem so se vrstila tekmovanja, neuspehi in uspehi. Mileva je bila republiška prvakinja med mlajšimi pionirkami in mlajšimi mladinkami in na raznih »dirkah« zasedala najvišja mesta. Letos je bila druga na republiškem prvenstvu članic, zmagala v Bolgariji in osvojila srebrno odličje na troboju smučark Koroške, Julijske Krajine in Slovenije. Tudi državni dres je že oblekla. Uspehe žanje tudi njena sestra Simona. Med mlajšimi mladinkami se redno uvršča okrog 4. ali 5. mesta.
»Doma hranim startne liste s tekmovanj, rezultate, časopisna poročila s tekem, kjer sem nastopala, odličja itd. Skratka vse, kar je zanimivo za tekmovalca, ko se ozira na prehojeno tekmovalno pot in ocenjuje svoj napredek ali nazadovanje,« pripoveduje Mileva. »Tudi to, kar boste napisali vi, bom shranila.«
Edina Triglavova smučarka ste, ki nastopate v razredu članic.
»Da, edina. Moj trenerje Jože Blažič. Vendar imamo v klubu kvaliteten podmladek. Nataša Blažič je na primer letošnja slovenska prvakinja med cicibankami. Pogoji dela v klubu so se zboljšali. Po dolgem času smo bili na treningu v Kaprunu. Treningi na Krvavcu pa so že vsakdanjost.«
Kakšna je vaša ocena razmer v jugoslovanskem tekmovalnem alpskem smučanju?
»V letošnji sezoni so se razmere zboljšale predvsem po zaslugi zveznega trenerja Toneta Vogrinca, ki je srce ekipe. Pogoji še vseeno niso taki kot v drugih smučarskih velesilah. Tam so tekmovalci oficirji, cariniki, uslužbenci na črpalkah in podobno. Večina naših tekmovalcev pa je dijakov in študentov, ki jim je šola prva skrb in šele nato tekmovalni uspehi. Tudi moja glavna skrb je uspešno opravljena matura in študij ekonomije. Vzporedno bom skušala uspevati še pri smučanju.«
Kdo se po vašem mnenju najboljši alpski smučarji v Sloveniji in Jugoslaviji?
»Med fanti mladinec Bojan Križaj iz Tržiča. Na prvenstvu na Jahorini je bil predvozač, vendar je dosegel boljši čas od vseh tekmovalcev-članov. Med dekleti pa Irena Jež, čeprav jo radi zapostavljajo. Sodim, da so uspehi naših mladih smučarjev °dvisni predvsem od pomoči in razumevanja staršev.«
v J. Košnjek ^_
403 tekmovalci v Mojstrani
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Obvestilo
Obveščamo lastnike gozdov, da bodo zbori kmetov na območju Gozdnega gospodarstva Kranj po naslednjem razporedu:
Gozdni obrat Škofja Loka
Davča v torek 19. marca ob 9. uri pri »Jemcu«
Sorica v četrtek 21. marca ob 9. uri v zadružnem domu
Zalilog v petek 22. marca ob 10. uri pri »Slavcu«
Cešnjica v torek 19. marca ob 9. uri v zadružnem domu
Martinj vrh v ponedeljek 25. marca ob 9. uri pri »Mohoriču«
Dražgoše v torek 26. marca ob 18. uri pri »Urbanu«
Selca v torek 19. marca ob 7.30 v zadružnem domu
Bukovščica v torek 19. marca ob 18. uri v osnovni šoli
Luša v sredo 20. marca ob 8. uri v kmetijski zadrugi
Zminec v torek 19. marca ob 10. uri v zadružnem domu
Škofja Loka v nedeljo 24. marca ob 9. uri v prostorih gozdnega obrata
v škof j i Loki
Log v torek 19. marca ob 16. uri v zadružnem domu Poljane v nedeljo 24. marca ob 10. uri v kulturnem domu Lučine v petek 22. marca ob 17. uri v osnovni šoli Sovodenj v torek 19. marca ob 9. uri v zadružnem domu Hotavlje v sredo 20. marca ob 10. uri v zadružnem domu
Gozdni obrat Tržič
Lom v torek 19. marca ob 9. uri v domu družbenih organizacij Lom £odljubelj v torek 19. marca ob 9. uri v restavraciji Podljubelj
v ponedeljek 25. marca ob 9. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Tržič
Gozdni obrat Preddvor
Preddvor v torek 19. marca ob 8. uri v kulturnem domu Preddvor podblica v torek 19. marca ob 7. uri v gostilni »Vidic« Besnica v torek 19. marca ob 10. uri v gostilni zadružni dom Senturska gora v torek 19. marca ob 7.30 pri »Grilcu« v Apnem J^erklje v torek 19. marca ob 18. uri v zadružnem domu Cerklje Mavčiče v sredo 20. marca ob 8. uri v zadružnem domu Mavčiče »itnje v sredo 20. marca ob 11. uri v gostilni »Strahinc« Srednje Bitnje Naklo v četrtek 21. marca ob 19. uri v zadružnem domu Naklo oenčur v četrtek 21. marca ob 18. uri v pisarni prizvodnega okoliša Pri »Dolencu« v Šenčurju
£odbrezje v petek 22. marca ob 19. uri v prosvetnem domu Podbrezje yoriče v ponedeljek 25. marca ob 19. uri v prosvetnem domu Goriče jezersko v četrtek 28. marca ob 18.30 v zadružnem domu na Jezerskem
Paradi pomembnosti vprašanj, ki bodo obravnavana na zborih, yapimo lastnike gozdov k čimvečji udeležbi!
gozdno gospodarstvo Kranj >ozdni obrati Škofja Loka, Tržič in Preddvor.
Najbolj množične kranjske zimske sindikalne športne igre doslej
Organizacijski odbor za pripravo sindikalnih športnih iger pri občinskem sindikalnem svetu Kranj in smučarski klub Mojstrana sta v soboto in v nedeljo v Mojstrani pod pokroviteljstvom organizacije združenega dela Sava Kranj pripravila sedme sindikalne zimske športne igre v veleslalomu. Za to tradicionalno zimsko športno srečanje se je prijavilo 649 tekmovalcev in tekmo-valk-članov sindikata iz kranjskih delovnih organizacij. Tekmovanja pa so se potem udeležili 403 tekmovalci in tekmovalke. Tako po številu prijavljenih kot po številu tekmovalcev in tekmovalk, ki so se srečanja udeležili, so bile to najbolj množične sindikalne športne igre doslej.
Organizacijski odbor je tekmovalke in tekmovalce razvrstil v enajst starostnih skupin. Smučarski klub Mojstrana je odlično pripravil proge in vse ostalo, tako da so imeli številni udeleženci srečanja enakovredne tekmovalne pogoje tako v soboto kot vnedeljo. Po končanem tekmovanju so podelili priznanja, pokale in nagrade trem najboljšim iz vsake tekmovalne skupine, številne druge nagrade pa so z žrebom razdelili med vse udeležence. Tako je bila res potrjena prvotna zamisel tega srečanja: važno je sodelovati. Srečanje so tako kot prejšnja leta podprle kranjske delovne organizacije, saj so prispevale prek 150 nagrad. Organizacijski odbor se vsem delovnim organizacijam za to podporo zahvaljuje.
Vaterpolo
Priprave mladih reprezentantov
V zimskem bazenu hotela Ivan hoteljskega naselja Solaris v Šibeniku se bodo konec meseca začele sklepne priprave mladinske državne vaterpolske reprezentance do 18 let. Le-ta bo 9. aprila nastopila v Strasbourghu (Francija) na tradicionalnem turnirju šestih narodov.
Na priprave sta zvezna mladinska trenerja Cirkovič (Kotor) in Kranjčan Didič povabila petnajsterico najboljših. Med temi pa so tudi trije Tri-glavani Švegelj, Stariha in Ca-lič. Torej spet uspeh za mlade Kranjčane, saj se niso izneverili tsadiciji, da mladinska reprezentanca že nekaj let nazaj ne more brez odličnega kranjskega naraščaja.	-dh

Kritično pa je organizacijski odbor ocenil prijave tistih udeležencev, ki se tekmovanja oziroma srečanja niso udeležili. To ne povzroča le tehničnih in drugih težav prireditelju, marveč kaže tudi na neresnost posameznih članov kakor tudi sindikalnih organizacij.
REZULTATI — ženske do 25 let: 1. Marina Lapuh (Tekstilin-dus), 2. Darinka Gros (Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo), 3. Jana Roblek (Bolnica Golnika); ženske 25—35 let: 1. Vida Tevž (šola France Prešeren), 2. Avrelija Prelovšek (Iskra), 3. Maja Mihelič (gostilna Benedik); ženske 35—45 let: 1. Boža Trefalt (Projekt), 2. Anica Finžgar (Iskra), 3. Jana Rautner (zavarovalnica Sava); ženske nad 45 let: 1. Meta Oblak (šola Lucijan Seljak), 2. Zdenka Jamnik (šola France Prešeren), 3. Boža Štuhec (Tekstilni center). — Moški do 25 let: 1. Milan Nadižar, 2. Stane Sova, 3. Miran Plešec (vsi Iskra); moški 25—30 let: 1. Marjan Pesjak (Cestno podjetje), 2. Blaž Andoljšek, (Elektro), 3. Peter Boškin (Cestno podjetje); moški 30—35 let: 1. Alojz Dežman (obrtna dejavnost), 2. Edo Slovnik (Elektro), 3. Peter Starec (Iskra); moški 35—40 let: 1. Tomaž Jamnik (Iskra), 2. Brane Jaklič (Iskra), 3. Jože Rozman (šola Lucijan Seljak); moški 40—45 let:
1.	Janko Stular (IBI), 2. Gorazd Zavrnik (Zdravstveni dom), 3. Franc Hostnik (Gozdno gospodarstvo); moški 45—50 let: 1. Ivan Stružnik
Šolski center Iskra), 2. Vinko arabon (Iskra), 3. Janko Podboršek (Elektro); moški nad 50 let: 1. Milan Bernik (Komunalni servis),
2.	Janez Hladnik (Tekstilindus), 3. Avgust Smole (Iskra).
EKIPE — moški: 1. Iskra Elektromehanika Kranj (I. ekipa), 2. Elektro Kranj, 3. Iskra Elektromehanika Kranj (IV. ekipa); — ženske: 1. Iskra Elektromehanika Kranj (I. ekipa), 2. Iskra Elektromehanika Kranj (II. ekipa), 3. Tekstilindus.
A. Zalar
V skupini moških nad 50 let je tokrat osvojil prvo mesto in pokal pokrovitelja OZ D Sava Kranj 51-letni Milan Bernik iz Komunalnega servisa, zaposlen v steklarstvu: »Tokrat sem drugič sodeloval na sindikalnih športnih igrah. Nikdar nisem kaj dosti smučal, ker je bil moj športni konjiček kegljanje. Prav zato sem bil nad prvim mestom še toliko bolj presenečen. Tovrstna srečanja so mi že od nekdaj všeč, zato bom tudi v prihodnje, če bom zdrav, še sodeloval na njih.« — Foto: F. Perdan
Republiška zlata puščica v Kranju
Naši v Himalaji
V torek, 19. marca, ob 19. uri bo v dvorani skupščine občine Kranj predavanje o naših odpravah v tuja gorstva, predvsem v Himalajo, ki ga organizira komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Dohodek od predavanja bo namenjen V. jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi (JAHO).
Jugoslovani so bili doslej že štirikrat v Himalaji. Prva JAHO je osvojila Trisul II, Trisul III in Baroltoli. Druga JAHO KangČen-čeng in se povzpela 7650 metrov visoko, 250 metrov pod vrh Kang-bačena, ki ga želi osvojiti V. JAHO. Tretja JAHO je bila na Anapurni II in Anapuri IV. Zadnja JAHO pa je osvojila južno steno Maka-luja in presegla magično mejo 8000 metrov. Viharji in mraz so preprečili, da naveze niso osvojile vrh tretje najvišje gore na svetu. Naše naveze so dosegle lepe uspehe v Pamiru, Kavkazu, Andih, Hindu-kušu, stenah E1 Capitana, na Spitzbergih itd. Kranjski alpinisti imajo pri tem pomemben delež. Predvsem pri 3. odpravi v Hindukuš (Istor-o Nal) ter samostojni odpravi na Mavvenzi in Kilimandžaro. Omeniti moramo še pota Romana Herleca na Ararat, Fudžijamo, na vrhove Atlasa in na Kilimandžaro.
Doživetij je torej na pretek in v torek se obeta lepo in bogato predavanje.	v
Inž. Pavle Šegula
Kranjski strelci praznujejo letos pomemben jubilej; 25-letnico ustanovitve povojne strelske organizacije v Kranju in prvih strelskih družin na tem področju. Ob tem jubileju jim je Strelska zveza Slovenije zaupala organizacijo 20. republiškega prvenstva v streljanju z zračno puško za »zlato puščico«. Tako se bodo 24. marca zbrali v Kranju vsi najboljši slovenski strelci, ki so že ali pa bodo v teh dneh dosegli na občinskih prvenstvih 525 krogov od 600 možnih.
Domači strelci so se na prvenstvo odlično pripravili, saj se jih je kar 13 uvrstilo v finale, za presenečenje pa je poskrbel Franc Naglič iz SD Stane Kovačič, ki je zmagal z veliko prednostjo. Med družinami je bila najuspešnejša SD Iskra, saj je kar
Vodovodni stolp : Slovan 6:6
V petem kolu gorenjske zimske vaterpolske lige je v kranjskem bazenu Kamnik presenetil Iskro in ji z dobro igro odvzel že planirani točki. Pripomniti pa je treba, -da v ekipi Iskre ni zaigral njihov najboljši igralec Strgar, ki je kaznovan za eno tekmo. V derbiju kola je lanskoletni republiški letni prvak Vodovodni stolp komaj rešil točko z zmeraj boljšim ljubljanskim Slovanom. Branilec naslova te zimske lige kranjska Gimnazija pa je brez težav obračunala z Radovljico.
Izidi: Radovljica : Gimnazija 5:14, Kamnik : Iskra 8:5, Vodovodni stolp : Slovan 6:6. Tekma Triglav : Borec je bila prestavljena, medtem ko je bil Triglav II prost.
Na listi strelcev vodi Jože Rebolj (Vodovodni stolp) s 16 goli pred Sta-rihom (Triglav I) 12, Strgarjem (Iskra) 12, Šmigocem (Slovan) 12 in Ca-ličem (Iskra) 11.
Pari VI. kola (v nedeljo ob 7.30): Slovan : Kamnik, Gimnazija : Vodovodni stolp, Triglav II : Radovljica, tekma Iskra : Triglav I bo odigrana med tednom.	-dh
pet njenih strelcev izpolnilo normo.
Rezultati: 1. Naglič (S. Kovačič) 553 krogov, 2. Zupan (S. I.-Jokl) 540, 3. Rozman 539, 4. Frelih V. 538, 5. Malovrh (vsi Iskra) 535, 6. Rogelja (S. I.-Jokl) 534, 7. Čeme (Iskra) 534,
8.	Frelih J. (Bratstvo- Edinstvo) 530,
9.	Kern (Tabor) 528, 10. Kmetič 527, 11. Žmitek (oba T. Nadižar) 526, 12. Bojanič (Iskra) 525, 13. Žagar (S. Kovačič) 525 krogov itd. B. M.
Triglav : Gradiš 7995:7759
Revanša za poraz s prvega dela slovenske moške kegljaške lige je branilcu dvanajstega republiškega naslova Triglavu na domačem kegljišču popolnoma uspela. Osmerica Triglavanov je svoje nasprotnike z ljubljanskega Gradisa prekosila v vseh pogledih. Najboljša sta bila oba ( rep rez en ta nt a^K ranjč ana Tur k J Tri 'gfavl m "Tesen TGTacTisr Prve m u "je""
uspelo podreti 1073 kegljev, drugemu pa 1059.
Triglav 7995 (Kordež 967, Pavlin 962 Vehovec 915, Jenkole 1024 ^ 1032, Prijon 1019, Ambrožič 1003, Tur k 1073).
o m 7759	890, Mitar
930, Farkaš 1007, Zdešar 960, Janša 960 Rupar 942, ^elcijjin,lQ,l 1, Česen.
Po gorenjskih krajih
ŽIROVNICA (M. Š.) — Na občinskem prvenstvu osnovnih Sol jeseniške občine v vajah na orodju je nastopilo sedem vrst pionirk s treh Sol in le ena vrsta pionirjev. Vrstni red — ekipno: pionirke: 1. OŠ Tone Cufar I 171,2, 2. OS KoroSka Bela I 170,7, 3. OŠ KoroSka Bela II 168,5; pionirji: 1. OŠ Žirovnica 163,0; posamezno: pionirke: 1. Hka Mlačnik (Kor. Bela), 2. Romana Belec (Kor. Bela), 3. Dorica Golob (Kor. Bela); pionirji: 1. Marko Baloh, 2. Bogdan Jemee, 3. Boris Sodja (vsi Žirovnica). Na posameznih orodjih so zmagali: bradlja: 1. Krika Zarnik (Kor. Bela), gred: 1. Simona Kapus (T. Cufar), preskok: 1. Dorica Golob (Kor. Bela), parter: 1. Simona Kapus (T. Cufar). Prvouvrščena vrsta in najboljši posamezniki bodo nastopili na področnem prvenstvu, ki bo od 17. do 24. marca v Kranju.
MEDVODE (-fr) - Na kegljišču Hidro je bilo v počastitev dneva žena tekmovanje kegljavk v borbenih igrah. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila prva ekipa Jane pred drugo ekipo .Jane, Colorjem in Donitom.
GODEŠIC (J. S.) - Na občnem zboru športnega društva Kondor so ugotovili, da je bilo minulo poslovno leto zelo uspešno. Najboljše rezultate sta dosegla namiznoteniški in nogometni klub. V okviru društva delujeta še sankaška in šahovska sekcija. Društvo je bilo aktivno predvhem v organizaicji tekmovanj, ki so jih organizirali v počastitev l(XX)-letnice Škofje Loke. Organizirali pa so tudi razstavo športnih priznanj in slik. Pohvalno je tudi to, da so bili zelo prizadevni pri gradnji drsališča in nogometnega igrišča.
KRANJ (V. B.) - Na letošnjem državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v Velenju, so nastopili tudi atleti kranjskega Triglava. Vukanac je dosegel 17. mesto in bil 4. najboljši predstavnik slovenskih klubov pri mlajših članih. •Janez Bizjak pa je pri mlajših mladincih med 67 tekmovalci osvojil 45. mesto.
PREDDVOR (-dh) - V prostorih Alp penziona v Tupaličah je pred dnevi 37 slušateljev uspešno opravilo izpit za plovbo po morju in'sladkih v'odah. Zanimanje za to zvrst športa je tako veliko, da bo po vsej verjetnosti v najkrajšem času treba organizirati še en strokovni posvet. Predvideva pa se, da bo kmalu treba te izpite opravljati samo na morju.
€H 1 J% €gr 4Q
%JI JSUf	■3
Franc Zaplotnik, upokojenec, Moše Pijadeja 48; Vodovodni stolp:
»Okolica blokov kaže, da nismo ljudje. V drugih krajih je čistoča stanovanjskih naselij večja. Na zelenicah ljudje parkirajo osebne avtomobile in celo prevažajo se in obračajo po travi kot da cest ne bi poznali! Večkrat letijo skozi okna smeti. Komunalni čuvaj, če bi ga imeli, v Kranju ne bi bil brez dela. Na hišnem svetu smo o čistoči okoli stolpnice razpravljali. Dogovorili smo se, da bomo na vogalih stolpnice, kjer so cvetlični nasadi, vgradili varovalne količke. Ker je za vzdrževanje in čiščenje zelenic odgovorna vrtnarija, nisem za prostovoljne očiščevalne akcije. Sem pa za vključitev učencev iz bližnje šole, ker bi se na ta način privajali na red in čistočo. Sam pogosto opozarjam ljudi. Zadnjič sem svetoval neki mamici,-naj otroku prepreči trganje rož. Ozmerjala me je in bila hudo užaljena «
Mara Sajovic, gospodinja, Milene Korbar 25, Primskovo:
»Nekaterim je res popolnoma vseeno, v kakšnem
Vida Kordež, frizerski mojster, Ulica 1. avgusta, Zlato polje:
»Zlato polje je zanemarjeno do skrajnosti. Smisla za čistočo ni. Zelenice so poškodovane, vendar ne vedno' po krivdi stanovalcev. Poglejte, iz bližnjega vrtca so kopali kanalizacijo in zelenico popolnoma uničili. Menda bi morali graditelji zemljišče vsaj izravnati! Na hišnem svetu smo se dogovorili, naj se skozi okna ne meče odpadkov in smeti in naj se na balkonih ne čistijo preproge. Pri nekaterih to zaleže, pri drugih ne. Na srečo je naš hišnik ljubitelj čistoče. Nekaj navlake, ki leti na asfalt pred blokom in na zelenice, pa poberejo stanovalci pritličja in prvih nadstropij. Zelenice uničujejo tudi otroci, vendar se drugje ne morejo igrati. Plačujemo prispevek za mestno zemljišče in menimo, da bi morali komunala ali vrtnarija bolje vzdrževati zelenice in jih večkrat pograbiti.«
J. Košnjek
Tekmovanje gojencev vojaških
gimnazij
Kranj je danes gostitelj gojencev — športnikov plavalcev — vojaških gimnazij »Bratstvo in enotnost« iz Beograda, »Ivo Lola Ribar« iz Zagreba, »Maršal Tito« iz Mostarja ter vojaškega internata »Franc Rozman Stane« iz Ljubljane. K kipe omenjenih srednješolskih zavodov se bodo danes dopoldne v zimskem bazenu
med 'seboj pomerile v plavanju v okviru športnega prvenstva vojaških gimnazij. Športniki bodo sicer nastanjeni v vojaškem internatu »Franc Rozman Stane« v Ljubljani, kjer bodo tudi tekmovanja v orodni telovadbi. Jutri popoldne bodo udeleženci vojaške gimnaziade obiskali Bled!	-jg
Planiške prireditve v dolino pod Poncami kajpak privabijo tudi bivše ase, skakalce, ki so nas navduševali pred petimi, desetimi ali dvajsetimi leti. Marjan Pečar ni nobena ujema. Oko kamere ga je ujelo med živahnim pogovorom z Brankom Dolharjem. Kot vidimo, se Branko le redko loči od svoje mlade družinice. Da bi ne bili predolgo narazen, je ženo in naraščaj pripeljal kar s seboj pod skakalnico. — Foto: F. Perdan
USTA VLJENA GRADNJA V NAKLEM — Veletrgovina Živila iz Kranja je začela graditi v ponedeljek, 11. marca, na nogometnem igrišču TVD Partizan Naklo v Naklem in na nekaterih okoliških zemljiščih novo skladišče. Nakel-ski nogometaši so tako ostali pred začetkom ligaškega tekmovanja brez igrišča, čeprav so jim Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, skupščina občine Kranj in koordinacijski odbor za gradnjo šol obljubili, da bodo dobili do začetka gradnje novo zemljišče za igrišče pri novi šoli. Do nakupa zemljišča ni prišlo, čeprav so Živila zemljišče, kjer bodo stala skladišča, plačala in bi morali odgovorni s tem denarjem kupiti zemljo za novo nogometno igrišče. Na zahtevo članstva TVD Partizan Naklo in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Naklega, ki so se sestali v sredo, 13. marca, je bila gradnja ustavljena! V sklepih tega zbora je rečeno, naj prepoved gradnje velja vse dotlej, dokler ne bo sklenjena obligacijska pogodba med TVD Partizan Naklo in Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj o nakupu novega zemljišča za igrišče. Predvsem naj se upošteva lokacija pri novi šoli. To naj bi bilo urejeno do 1. septembra. Ce bodo težave pri odkupu zemljišč, pa do 1. aprila prihodnjega leta. V Naklem menijo, da bi morali ta problem skupno reševati Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, veletrgovina Živila in pristojne službe skupščine občine Kranj ter TVD Partizanu Naklo povrniti škodo, ki jo bo imelo zaradi gradnje na starem igrišču, fiaradi tega nogomet, ki ima v vasi 40-letno tradicijo, ne sme zamreti. (jk) — Foto: F. Perdan
Spomlad trka na vrata, o tem ni nobenega dvoma. Toplo sonce je iz zemlje privabilo regrat in prve zvončke, iz garaž pa pony eksprese, mopede in motorje, ki že začenjajo delati zgago po slovenskih cestah: na njih sedi izključno mularija med 14. in 20. letom starosti. Nobene obzirnosti do pešcev ne pozna, kaj šele, da bi upoštevala razne prometne omejitve in prepovedi. Prestrašeni občani Kranja, zlasti prebivalci Zlatega polja, Šor-
lijeve ulice in Vodovodnega stolpa, bi o motoriziranih teroristih vedeli povedati marsikaj zanimivega, saj ob lepih popoldnevih sploh ni več priporočljivo nepričakovano zaviti okrog vogala. In matere si otrok ne upajo puščati same ven, kajti mlečezobi objestneži so ravno do svojih nekaj let mlajših vrstnikov najbolj predrzni.
Pred časom smo imeli priložnost po televiziji: videti precej reportaž o tolpah ameriških, angleških in nemških huliganov, ki se na ropotajočih pošastih selijo iz kraja v kraj, iz enega dela mesta v drugega, ter naganjajo strah v kosti miroljubnim državljanom. Bomo zdaj Jugoslovani (z rahlo zamudo) doživeli nekaj podobnega! Ali miličniki ne morejo v kali zatreti pojava nove mode, zaradi katere je ogrožena varnost ljudi?
Poglejmo, kaj nam z Bleda poroča zvesti bralec Glasa:
»V jesensko-zimskem času s smo Blejci zmeraj v zadregi, kam odvreči kos papirja ali kakšno drugo navlako, saj so smetarske kante (običajno zvrhano polne) nameščene samo pri avtobusni postaji, pri hotelu Jelovica in pri banki (!), koš pa pri Unionu — a še ta je bolj za okras. Večina potnikov namreč z užitkom odvr- \ že vozovnico kar na tla. Ker nam tudi občina Radovljica — kakor povsod v vesoljni Sloveniji — zaračunava masten prispevek od uporabe mestnega zemljišča, hkrati pa ni nikjer točno pojasnjeno, če naj dotično zemljišče rabi tudi kot javno odlagališče nesnage, predlagam, da se prispevek zniža oziroma ukine. Ukine naj se do dne, ko bodo odstranili smeti ter razblinili dilemo, ali spodaj sploh še raste kaj trave ali ne.
Obenem pa smo dolžni iskreno zahvalo »turistični provinci« Lesce, ki ima v okolici postaje posejanih polno praznih smetarskih koškov. Sleherni prebivalec Bleda lahko v žepih, vrečkah ali cektir-jih pritovori od doma odpadke in jih odloži vanje.«
V uredništvu se tedensko oglašajo občani ali nam pismeno izražajo negodovanje nad zanemarjenostjo okolice blokov v kranjskih stanovanjskih soseskah, posebno zelenic. Prosijo nas, naj »kamne spotike« fotografiramo in tako javno »ožigosamo« največkrat neznane, vendar številne, skru-nilce urejenega okolja ter uničevalce zelenic. V torek xsva s fotoreporterjem prehodila Vodovodni stolp in Zlato polje. Vtisi s pohoda med stanovanjskimi bloki in stolpnicami niso bili najlepši. Trava na zelenicah je poškodovana. Kolesa motornih vozil so v mehko in razmočeno zemljo vre-zala globoke brazde. Na zelenicah leži papir, polivinilaste vrečke in podobni odpadki. Tudi skladovnic drv ne manjka. Zelenice so prepredene z »divjimi« in že utrjenimi bližnjicami. Smetnjaki leže pogosto povprek, smeti pa na asfaltu ali na travi. Največ takšnih prizorov sva imela priložnost videti na Zlatem polju.
Med najinim - potepanjem sva se s stanovalci pogovarjala o urejenosti stanovanjskih sosesk, njihovi skrbi za čistočo, vzdrževanju in zaščiti zelenic in pripravljenosti, da bi sami s prostovoljnim delom prispevali k lepšemu videzu okolice. Troje mnenj objavljamo v današnji rubriki.
okolju stanujejo. Večkrat sem že rekla, da je za stanovalce v bloku važna le čistoča stanovanja, drugo jih pa ne briga. Zakaj se ne bi ob sobotah zbrali in počistili okolico blokov? Svojo hišo imamo in vsaka sobota je rezervirana za urejevanje njene okolice, pa naj nam bo to delo všeč ali ne! Pri Vodovodnem stolpu stanuje hčerka, h kateri prihajam, zato še kar dobro poznam čistočo naselja. Večkrat vidim, da smetnjak ves dan leži v snegu ali blatu, pa se ga nobenemu ne ljubi pobrati. Tudi hčerka, ki stanuje v nižjem nadstropju, pripoveduje, da skozi okna letijo razni odpadki in smeti, da stranke* ne balkonih čistijo preproge, čeprav je pred blokom za to odrejen prostor, da zlivajo skozi okna vodo itd. Če koga opozori, se najpogosteje vname prepir in pojavi užalje-nost.«
v mesecu mladosti
Barvne slike ljubljanska RTV posreduje v svet s pomočjo posebnega avto-mobila, pravcatega premičnega stuelia znamke Philips, ki je veljal 1,2 milijarde starih dinarjev (!). To je za našo televizijo hkrati tudi ognjeni krst v uvajanju nove tehnike. Spričo dejstva, da planiško prireditev prek Evrovi-zije spremlja malone pol sveta in da bodo tujci zelo pozorno ocenjevali kvaliteto prenosov, so se fantje od RTV nanje zelo dolgo in temeljito pripravljali, (-ig) — Foto: F. Perdan
Jubilejna Planica
Pestro
Mladi v jeseniški občini bodo tudi letos v maju — mesecu mladosti — pripravili več prireditev, proslav in medsebojnih srečanj. Na nedavni seji komisije za prireditve pri občinski organizaciji ZM so se domenili, da bosta letos v maju dve osrednji prireditvi, in sicer parada mladosti in partizanski pohod v Završnico. Na obeh prireditvah bodo sodelovali člani vseh"mladinskih aktivov v občini. Ker organizacija takšnih prireditev zahteva veliko dela, so se člani komisije odločili, da sestavijo pripravljalni odbor, ki bo do naslednjega meseca dokončno oblikoval program obeh prireditev.
Med majskimi prireditvami v jeseniški občini velja omeniti še pe-teroboj med mladimi železarji iz Raven, Štor in z Jesenic, ki ga letos organizira tovarniška konferenca ZM železarne.	J. Rabič