»pedizlotie hi abbonaraento postale — PoStnfna plnftuB ▼ gotovbrf Leto XI.5 Št« 16 („ JUTRO" št. 88 a) Ljubljana, ponedeljek 19. aprila 1943-XXI Cena cent. 80 Upravmštvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon St. 31-22, 31-2S al-24. aiseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione fubbHcitš Italiana S. .L, Milano PONEDELJSKAIZDAJA topniški boji v Tunisu 25S icvr^žnikavih letal sestreljenih — Potopitev angleške torpedovke Hude angleške izgube na tuniškem bojišču Glaviii stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 18, aprila naslednje vojno poroko štev. 1058: Vzdolž vse tuniške fronte se nadaljujejo močnejši dvoboji topiuštva. SovražuiKovi j suntti proti južnemu uuseku nase Iroute so ■ bmii ouuili v takojšnjih protinapadih naših t oduelkov. Jsemški lovci so sestrelili pet letal. :Vle:i poskurteutm napadom or naš konvoj so italijanski lovca uničili 7, nemški pa dve letaii. V noči na 16. april sta dve naši torpe-dovki iz spremstva konvoja drzno napadli »«ve auglesiii supertorpedovKi. L na se je za-radi požara, ki je na njej izbruhnil, odda-fjila m se nato po eksploziji potopila. Ena naša torpedov ka se je potopila. Ameriški večruotoriuki so bombardirali Palermo, Katanijo in Sirakuzo ter so poškodo-vaii javna in zasebna poslopja v prvih dveh mestih. Med civilnim prebivalstvom je biio v Paiermu 20 smrtnih žrtev in 30 ranjcnc-ev, v Kalaniji 3 smrtne žrtve in 17 ranjencev, v Sirakuzi pa 7 ranjenih. Med temi napadi je nasprotno letalstvo Izgubilo 11 letal, izmeti katerih jih je sestrelilo 7 protiletalsko topništvo, 4 pa lovcL Izmed sestreljenih letal so padla 4 v morje zapadno od rta Gailo, ena zapadno .)d rta Ramo, eno pri Sirakuzi. Dve nadaljnji letali sta padli na področju Moncuccio (Palermo). Neko drugo letalo so videli, kako se je oddaljilo z desnim krilom v plamenih, zaradi česar se lahko smatra, da je jzgnbljeno. Pripomba k poročilu št. 1058: V akciji naših lovcev, omenjeni v današnjem uradnem vojnem poročilu, v kateri je bilo sestreljeniib 7 letal, so se posebno odlikovali piloti: podporočnik Tadini Viniccio iz Pize, višji narednik Karlo Rosario iz Piii ga in narednik Mantegazzo Luigi iz Vlilana, Id so drzno napadli skupino 40 sovražnih lovcev in sestrelili dva izmed njih v morje. Lizbona, 17. apr. s. Angleški tisk objavlja oficijelno pc.očilo o težkih naporih, ki jih je imela 50. angleška divizija med 18. in 25. marcem, da je vdrla v Mnrethsko črto, pri čemer na vsi ti n«Tv>ri imeli nc' enega uspeha zaradi silnih protinapadov, ki jih je vedno znova uvaja'a I. italijanska armala. Poročilo potrjuje tudi krvave izgube, ki so jih doživeli Angleži, in naglaša, da bo vojno pokopališče, ki je nastalo ob oni nepremagljivi oviri za oklopne vozove, ostalo večna priča ogromnih žrtev, ki so jih tam pustile angleške edinice. Slovesna zadušnica za padle junaške divizije »Folgore" Rim, 17. apr. s. Družine pripadnikov divizije »Folgore« so dale včeraj služIti v baziliki Santa Maria degli Angeli slovesno zadušnico za junake te velike enote, ki se je žrtvovala za Jomovino na afriških tleh. Sredi cerkve je bil postavljen veličasten mrtvaški oder, pokrit s trobojnico in obdan s svečami. Ob odru so bili lovorjevi venci Duceja divizije »Folgore« in divizije »Nembo«. Slovesnega obreda so se udeležili predstavniki Kr. doma in predstavniki naroda v orožju. Prisoten je bil tudi maršal Bastico. Ob straneh velikega oltarja so stali svojci pa I lih, zlate svetinje, pohabljenci, ranjenci ter zastavonoše praporov in pra-porčkov vojaških odlelkov. Pri mrtvaškem odru je stal oddelek divizije »Folgore« in razna zastopstva Oboroženih sil. Slovesno zadušnico je služil vojaški duhovnik msgr. Bartolomasi ob asistenci kaplanov in župnijskega duhovništva. Pevci zbora Santa Maria degli Angeli so pod vodstvom mojstra Antonellija izvajali izbrane točke nabožne glasbe. Obred, ki se ga je v velikem številu uleležilo tudi ljudstvo, je bil ovenčan z vojaškim pozdravom rasnih oddelkov v orožju. Oži v! j en je bojev na vzhodu MJcni letalski napadi na sovražnikove postojanke lz Hitlerjevega glavnega stana, 18. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je * javilo danes naslednje poročilo: :s*a fronti južno od Novorosijska Je vče--aj bojno delovanje zopet oživelo. Močni -ddelki letalstva so v ponovnih napadih z bombami težkega kalibra napadli sovražne postojanke. V ostalih odsekih vzhodne fronte so bili posamezni sovjetski krajevni napadi zavrnjeni, akcije lastnih izvidniških in napadalcih oddelkov pa izvedene uspešno. S tuniške fronte poročajo samo o obojestranskem delovanju topništva in izvidniških oddelkov. Na tem bojišču so naše čete v hudih borbah v času od 1. do 15. aprila uničile nad 200 angleških in severnoameriških oklopnih voz. Torpedna letala in protiletalsko topništvo m> sestrelila včeraj v Sredozemlju 11 sovražnih letal, med temi 7 težkih bombnikov. Preteklo noč so izvedla nemška bojna letala režak napad na pristanišče v Alžiru. Oddelek ameriških bombnikov je napadel mesto Bremen. Bombni zadetki v stanovanjskih predelih so povzročili izgube med prebivalstvom. Lovska In protiletalska obramba je pred dosego cilja odrinila del uapadajočega oddelka in po doslej razpoložljivih vesteh sestrelila 20 štirimotornih bombnikov. V letalskih dvobojih sta bila izgubljena dva lastna lovca. Na odprtem morju in nad obalo zasedenega zapadnega -»zemlja je bilo uničenih še nadaljnjih 11 sovražnih letaL 40 ruskih letal sestreljenih Berlin, 17. apr. s. V sp:padih, ki so jth meli nemški lovci in bombniki z oddelki sovjetskega letalstva, je bilo včeraj nad kubanskim mostiščem in nad južnim odsekom vhodne fronte sestreljenih 40 sovražnih letal, Vsa nemška letala, ki so sodelovala pri teh spopadih, so se vrnila na svoja epo-išča. S finskega bsfišča Helsinki, 17. aprila s. Finsko vojno poro-ilo pravi: V zadnjih 24 urah so finske letalske sile v spopadih nad Finskim zalivom sestrelile 2 sovjetska lovca. Na kopnih frontah nič omembe vrednega. Letalski bsji na zapadu Berlin, 17. apr. s. Kakor se je zvedelo iz voj-škega vira, je bilo sovražnikovo letalsko delovanje preteklo noč posebno živahno nad južno in severnovzhodno Nemčijo. Protiletalska obramba je preprečila, da bi bili sovražni oddelki izvršili svoje napade strnjeno in jih je prisilila., da so morali odvreči svoj tovor bomb na obsežnem ceem-ijiL Sovražnik je metal bombe brez načrta, predvsem na poleželske kraje. Angleško letalstvo je tudi to pot izgubilo znatno število letal. V ostalem prihaja iz istega vira poročilo, da so nemški letalski oddelki preteklo noč z bombami težkega kalibra obmetavali važne vojaiske cilje v Londonu in dosegle pri tem dobre uspehe. Občutne izgube angleškega In ameriškega letalstva Berlin, 18. apr. s. O velikih uspehih, ki so jih v noči 18. aprila dosegli nemški nočni lovci in protiletalska obramba in o ka- terih govori včerajšnje nemško vojno poročilo. poročajo naslednje podrobnosti: Proti 23.30 so se oddelki težkih sovražnih bombnikov, po večini štirimotornikov, usmerili nad ozemlje južne Nemčije. Složna akcija protiletalskega topništva in nočnih lovcev je na sijajen način prestala ognjeno preizkušnjo in dosegla vrsto zmag. Številna sovražna letala so bila sestreljena, ne da bi mogle posadke uporabi.i padala. Poročnik Bergmann je v tej noči dosegel štiri letalske zmage. Posebno uspešno je bilo tudi delovanje protiletalskega topništva, ki je sejalo zmedo med sovražnimi oddelki. Po dosedanjih poročilih je bilo nad ozemljem zapadne Nemčije sestreljenih najmanj 55 sovražnih letal, po večini štirimotornikov, verjetno pa je, da je mnogo drugih letal, ki jih je zadela nemška obramba, padlo v morje ali na ozemlje Anglije. Računajo, da je sovražnik to noč razen velikega števila letal izgubil okrog 500 mož. Tem že zelo občutnim izgubam se pridružuje 15 po večini štirimotornih letal, ki jih je sovražnik izgubil 16. aprila nad zasedenim ozemljem na zapadu. V 13 urah je bilo torej po dosedanjih poročilih sestreljenih 70 angleških in ameriških letaL Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24. 31-25. 31-26 Ponedeijska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. _ CONCESSION AR1A ESCL UŠIVA per la pubblicitš dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Hilano Seja direktorija Fašistične stranke pod Duce je vim predsedstvom Duce je imenoval za Tajnika stranke dosedanjega podtajnika Carla Scorzo Km, 17. apr. s. Ped predsedstvom Duceja se je v Beneški palači sestal direkt^-rij Narodne faš stične stranke. Navzoči so bili vsj njegovi člani. Takoj po otvoritvi seje je tajnik Vidussoni imel naslednji govor: Mnogo težkega in potrebnega dela je izvršila Stranka v zadnjih 16 mesecih, ki ga je narekovalo sedanje vojno stanje, po vaših smernicah z namenom, da bi čim oolj prepričala italijanski narod o kategoričn zahtevi, da moramo vse in vsi žrtvovati za vojno in za zmago. V zvezi z vsem tem smatra po vsej pravici, da je bila kos velikim nalogam sedanjega zgedovinskega časa- predvsem s tem, da ie vso notranjo fronto strnila v enotno črto. kar je nepobitno jamstvo, da fašistična Italija z nezlomljivo odločnostjo koraka proti ciljem, ki ste j h Vi Duce. zapisali na prapore Revolucije. Stranka je za dosego teh ciljev delala z vsemi svojimi razpoložljivimi silami, ki jih je še stopnjevaia bodisi na političnem področju, kakor tudi na področju duhovnega, gospodarskega, podpornega in propagandnega udejstvovanja. Večkrat sem Vam lahko- Duce, v navzočnosti narodnega d rek-torija p rečal o doseženih uspehih na raznih področjih. Dovolite, da Vam danes Duce, povem samo še to, da je širokopotezna podporna akcija, ki jo je Stranka izvedla z največjo plemenitostjo v zadnjih 16 mesecih, dala bojevn kem ln njihovim rodbinam, delavcem in vsem, ki na'bolj čutijo težave vojne, občutiti vso globoko povezanost Stranke z njimi. V tem p gledu se je posebno izkazal urad za bojevnike, ki je končal zelo plodno delo glede podpiranja svojcev vseh vrst orožja, za kar je prejel številna priznanja. Posebna skrb je b la nadalje pesvečena protiletalski zaščiti in brezhibnemu naseljevan u prebivalstva, ki je moralo zapustiti svoje kraje. Organizacija je tukaj pokazala vse svoje s ine sposobnosti in razdelila svojo pomoč na slehcr-nega ki je bil prizadet zaradi barbar3kili letalskih napadov n priliki številn h obl-skev po prizadetih krajih smo mogli na lastne oči opazovati učinkovitost te pomoči. Tud: ob mojem zadnjem potovanju p-o Sicilii sem se prepričal o velikih koristih izdanih nav: dil in vnaprej naročen h ukrepov. Prav pri tem ob:9ku sem mogel tudi ugotoviti, da je ta otok pripravljen prevzeti še bolj hude žrtve in da je v svoji vdanosti do dom: v ne odločen vztrajati in prenesti vsakršno preizkušnjo. Tudi pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj je Stranka često prispevala v odločilni obliki, življenje naroda teče sedaj že skoraj 3 leta v vojni v czračju globokega umevanja in neomajne zvestobe. Stranka se je s pcžrtvo-valn m delom svojih voditeljev in svojih pristašev postavila v ospredje z nepopustljivo gorečne st jo povsod, kjer je bilo treba največ postaviti na kocko in kjer je bila najbolj potrebna njena navzočnost. To je rezultat, ki Vam ga, Duce, predlaga Stranka kot resnični in najbolj zgovorni c brač-in svojega dela na duhovnem in propagandnem polju, to je rezultat njenega przade-vanja za osvojitev src vsega naroda. Duce po 16 mesecih v katerih sem z zvestouo črne srajce in zanosom bojevnika sledil Vašim nalogam, Vas prosim v zavesti, da stm v polni meri izvršil svojo dolžnost in se pokoraval goreče in spoštljivo idealom Revolucije, da mi dovolite izročiti moj mandat v Vaše roke. Spričo potrebe, da je treba dati več in še pomnožiti energije, da se vzdrži breme povečane odgovornosti, čut'm za svojo dolžnost, da Vam povem, da ne morem več zahtevati od sebe zaradi ran ki sem jih dobil v vojni in ki omejujejo možnosti mojega dela. Moje življenje kot fašista. Duce, je Vaše z vsem priznanjem o vso vdanostjo. Hvala Vam, Duce, čakam na Vaš nalog. Vsi navzoči so peročilo Vidussonija sprejeli z dolgim in živahnim odobravanjem. Ducejev odgovor Duce je poudaril pomen tega odobravanja, se s toplimi besedami zahvalil Vidus-soniju za izvršeno delo, nato pa spročii, da je določil kot naslednika Vidussonija sedanjega podtajnika Narodne fašistične stranke Carla Scorzo. v prepričanju, da bo la bojevnik iz ran gih vojn ter skvadrist in uavdušen fašist od prve ure nadaljeval izvajanj e Ducejevih smernic z najbolj odločnimi koiaki. Duce je nato imel 40 minut trajajoč govor, v katerem je podal smernice "za delo v neposredni bod čnosti. Nje gove besede so zborovale! pozdravili s velikimi ovac?jami. ★ Carlo Scorza Carlo Scorza se je rodil 15. junija 1. 1897 v Paoli Mesnazi v pokrajini Cosenza, odkoder je še kot deček prišel v Lucchesijo, kjer pa je med prvo svetovno vojno prekinil študije in se po končani vojni zopet vrnil tj kaj. da je ustanovil tamkajšnje faši-je in se postavil na njihovo čelo. Scorza je bil poveljnik legij v Lucchesi^^ in Marernmi pri pohodu na Rim, ob kateri priliki je bil nekaj časa tudi poveljnik posadke v Civi-tavecchiji. Član direktorija Fašistične stranke je bil od 1. 1926. in je ra-«en tega bil od 1. 1940. dalje tudi inšpektor vseučiliške Milice. Novi Tajnik stranke je bil petkrat prostovoljec v vojno h in večkrat odlikovan za vojaške vrline, znan pa je tudi kot novinar in ravnatelj lista »Popolo Toscano« ter sotrudnik revije »Gioventu Fascista«, kakor tudi kot avtor številnih političnih del. Od 1. 1939. dalje je tudi predsednik tiskovne združbe. Kot Pod tajnik stranke, kar je postal lani, sc je posvečal doslej predvsem skrbi za podpiranje bojevnikov ter za razširjenje tiska, in propagande. Kot vojak ima čin podpolkovnika pri bersaJjerjih, o njegovih vojaških vrlinah pa pričajo najbolj utemeljitve odlikovanj, ki jih je prejel pri raznih vojaških podvigih na frontah. Tako je prejel 2. februarja 1. 1939. srebrno kolajno za vojaške vrline za uspešno akcijo, v kateri se je spustil, čeprav v manjšini, v borbo s premočnimi motoriziranimi oddelki sovražnika in ga pognal v beg. Tako borbo je vzdržal dva dneva brez presledka in se je ves čas odlikoval z osebno hrabrostjo in prezira njem vsake nevarnosti. V teh bojih ae je znašel nc enkrat nedaleč od dveh sovražnikovih okiopnih avtomobilov, ki sta ga začela obstreljevati. Kljub težavnemu položaju mu je uspelo, da se je po več urnih borbah rešil sovražnikovega ognja Jn prinesel svojemu glavnemu oddelku dragocena poročila. Scorza je prejel drugo srebrno kolajno zwi vojaške vrline aa zasluge, ki si jih je pridobil v dneh 15. m J 6. septembra L 1940., ko se je kot poveljnik skupine novinarjev v severni Afriki udeležil bojev na marina-riški fronti, kjer se je ponudil višjim po-! velijnikom prostovoljno za rešitev zelo kočljivih strateških nalog. Vsako akcijo je izvršil odlično in z redko spretnostjo, predvsem pa je bil zmerom prvi, kjer je biuo treba dati pobudo. Dne 7. Junija 1. 1918. je prejel Cario Scorza bronasto kolanjo za vojaške vrline in sicer na tirolski fronti, kjer je z majhnim. ; oddelkom izvršil posebno nalogo zaraxii kritja lastne črte, la so jo z boka hoteli napasti nasprotniki. Kljub peklenskemu ognju iz pušk in ročnih bomb se je vrgel j v sovražne postojanke in izvršil svojo na-j logo, razen tega pa privedel tudi ujetnike. Zunanja politika Italije Odobritev proračunskega poročila ministrstva za zunanje zadeve Spremembe v nemški diplomaciji Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. apr. s. Na pre 1 log zunanjega ministra v. Rib-bentropa je Hitler izvršil naslednje spremembe v diplomaciji: Sedanji državna tajnik v zunstnjem mini-strstvu baron v. Weizsacker je bil imenovati za veleposlanika pri Vaitikanu. Bivši veleposlanik pri Vatikanu von Bergen je upokojen. Za državnega tajnika pri zunanjem ministrstvu je bil imenovan pooblaščeni minister 1. razreda dr. Adolf von Steen-gereht. Velepoelendk pri zunanjem ministrstvu Hans Heinrich Dickhoff, zadnji nemški veleposlanik v Washingtonu, je bil ime-r< van za nemškega veleposlanika v Madri-dr. Legacijski svetnik von Sonnleichner je imenovan za pooblaščenega ministra I. razreda. Novi veleposlanik pri Vatikanu baron von Weizsacker je eden izmed najuglednejših nemških diplomatov. Rolil se je 1. 1882. v Stuttgartu in se je udeležil svetovne vojne 1914—1918 kot pripadnik mornarice. Baron Gustav Adolf Steen-gereht, ki je bil pozvan za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu, pripada novu generaciji nemških diplomatov. Rodil se je 1. 1902. v Porenju. L. 1938. je bil imenovan za legacijskega tajnika v zunanjem ministrstvu tn je prišel pozneje v kabinet ministra Ribbentropa, kjer Je imel posebne funkcije. „Jutrovi" oglasi so naffrolffj prodajalci in nakupovaiei Rim, 17. apr. s. Združene komisije za bilanco zunanjih poslov so pod predsedstvom predsednika Zbornice fašijev in korpora-cij in ob navzočnosti državnega podtajni-' ka Bastianinija razpravljale in odobrile poročilo ministrstva za zunanje zadeve. Bili so navzoči tudi minister za narodno vzgojo Bigini, za javna dela Benini, državni podtajniki Rossi iz predsedništva ministrskega sveta ter Gianpietro Pelligrini iz finančnega ministrstva. Govorila sta nar. svetnika Coselschi o nečloveškem postopanju z italijanskimi intern-ranci na sovražnem ozemlju in Santa Maria o svetli italijanski tradiciji rojakov v Tunisu, kakor tudi o potrebi primernih ukrepov za begunce. Nar. svetnik Gray je osvetlil italijansko koncepcijo nove Evrope, kakor je razvidna iz uspehov nedavnega sestanka obeh voditeljev Osi. Ta koncepcija ustreza popolnoma pozivu, ki ga je Duce že pred 20 leti naslovil Evropi, da bi našla svojo moralno edinost Iz te stalne in globoke posebnosti v Mussolinijevi misli in dejanju izvira ona naklonjenost do Rima, ki se danes čimdalje bolj očituje med evropskimi narodi. Govornik je nato poudaril pravice Evrope do Afrike, ki jo je oplodila in po vrednotila proti vsakim stremljenjem surovega, neumnega in samovoljnega imperializma z onkraj Oceana. Kakor je bil Venetto tudi med epopejo na Piavi naš, tako ostaja tudi naša Afrika zmerom italijanska zemlja. Branitelji Tunisa se bodo znali tem bolj zmagovito upirati, čim bolj bodo gotovi, da imajo za seboj kompaktno deželo in vero v zmago. (Živahno, dolgo odobravanje.) Nar. svetnik Malnia se je spominjal slavnega polka malteškega mučeni ka Carmela Borg-Pisanija, najsijaj-nejše osebnosti malteškega nacionalizma, ki je stopil z vsemi silami v borbo, ki jo je započela angleška vlada ne samo proti italijanskemu jeziku, temveč tudi za pobijanje in uničenje vsega, kar veže otok z Italijo in napravi j a iz Maltežanov prave in resnične Italijane. Ob izbruhu vojne, ko so mnoge malteške patriote internirali ali deportirali. je mogla majhna skupina, ki je bila že v Italiji, izvršiti to, kar ji je velela vest, ko se ie odpovedala britskemu potnemu listu. V njej je bil 27 letni Car-melo Borg-Pisani. ki je bil na Malti naj-delavnejši organizator vseh italijanskih manifestacij. Zapustil je akademijo lep;h umetnosti v Rimu. ki H le bil odličen gojenec, ln je v pismu Duceju zaprosil za čast, da bi smel obleči sivo-zeieno uniformo. Udeležil se je na ta način vojne v Grčiji in ko je postal častnik. Je zaprosil, da bj se smel udeležiti ene tistih tveganih ekspedicij, ki pomenijo smrt za vsakogar, kdor se jih udeleži. Ko je prišel trenutek, se je podal k svojim malteškim tovarišem, da se poslovi od njih in ko so mu predočili nevarnost, v katero se podaja, je odgovoril spokojno, da se ne boji smrti, in celo. da bi bil srečen, če bi iz njegove žrtve vzniknila kakšna korist za Italijo. Ko ga je vojno sod šče obsodilo zaradi veleizda-je, je odgovoril sodnikom ponosno, da se ne smatra za angleškega podanika, temveč italijanskega državljana in je stopil pred svinec usmrtitvene čete z vzklikom: »Živela Ttalija!« Govornik je zaključil: »Car-melo Borg-Pisani pripada sedaj svetu višjih duhov, a živi še bolj nego prej med nami in je postal za nas simbol, smoter in program. Iz njegove mitične osebnosti izžareva jarka luč. ki podžiga, ki je vzor in vzpodbuda za nas, ki smo ostali, da nadaljujemo kjer koli sveto vojno Italije, luč, ki bi morala biti resno svarilo sovražniku. Nai pomisli, da more Italija po potrebi dvigniti tako junaške sinove, kakršen je bil ta mladenič.« Predsednik se je pridružil v imenu skupščine plemenitim besedam zastopnika Malte in je izjavil, da pripada ime Borg-Pisanija tisti neštevilni vrsti junakov, ki so od Caracialla, Menotti-ja, Bandere Sciese, Sperija, Pisacana do Oberdanka, Battistija. Filcija in Saura z mučeništvom pripravljali svobodo, neodvisnost m zedinjenje Italije. Pod tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve ie potem, ko je podal poročilo o mednarodnem udejstvovanju Italije na raznih področjih in podčrtal popolno duševno enotnost, ki vodi skupno delo Italije. Nemčije in drugih sil trojnega pakta, podčrtal protislovja sovražnikov Osi, kadar proglašajo načela in ideale, ki naj bi dali duhovno in moralno vsebino njihovi vojni. Čimdalje jasnejši dokaz o tem nesoglasju podajajo nedavni sestanki, kakršen ie bil v Casablanci, kjer se ie pokazala prevladujoča skrb sovražnih sil. da bi Afriko in Evropo razdelili v vplivna področja za Anglijo in Ameriko, pri čemer pripuščajo tudi SSSR k tej delitvi. Vse to Je bilo potem tudi odkrito povedano v ameriškem in britanskem tisku, in sicer ne brez nami-gavanj na neizogibno prevlado velikih držav in na neveljavnost koncepcije povezane nevtralnosti kot Jamstva za šibkejše narode Na ta način opuščajo načelo suverene neodvisnosti držav, ki niso članice britanske koalicije, in ne samo nleni zavezniki. temveč tudi ves civilizirani svet zavrača takšno koncepcijo mednarodnega življenja, ki pomeni zlobno vsiljevanje sistema, po katerem naj bi se vsa Evrope podredila svojemu suženjstvu. Mi se bojujemo danes proti dvojnemu poskusu hegemonije naših sovražnikov, predvsem An-glosasov, ki hočejo obdržati režim gospodarskega monopola, in boljševikov, ki stremijo po teritorijalni ekspanziji ter ideološki nadvladi. Dvajset let fašistične zunanje politike je potrdilo potrebo pravične razdelitve svetovnih dobrin in svobode za naravni razvoj vseh narodov. V teh smernicah Ducejeve mednarodne politike je danes osnova zunanje politike Italije, ki jo trdno izvaja s svojimi zavezniki. Pomena zadnjega sestanka Duceja in Hitlerja ni prezrl nihče, tudi ne naši sovražniki, in se je jasno izrazil v končnem poročilu o njunem razgovoru. Na tem sestanku se je ponovno potrdil temeljni koncept os.ie politike, in sicer, da more vojna zahtevati žrtve od vseh zainteresiranih narodov in da je končni cilj osne politike zmaga pravic vseh narodov. Le v medsebojnem spoštovanju in enakem uživanju zemeljskih dobrin ter skupnem delovanju je njihov bodoči razvoj. Anglosaške sile so doslej preprečevale takšno sodelovanje, ki more temeljiti edino na načelih mednarodne pravičnosti. S temi načeli pravičnosti je vstala Cavourjeva Italija in se izoblikovala Italija Cristija. V teh načelih vidi Mus-solinijeva Italija že 20 let cilje svojega ideala. Bojujoča se Italija ne išče novih formul ali praznih abstraktnosti, da bi opredelila smotre vojne, ki je nismo iskali in ki je nismo mogli odvrniti. Podta.imk Bastianini je na koncu dejal, kako težke so sedanje ure. da bi se mogle uveljaviti pravice kakšnega naroda do lastne veličine, a da ni mogoče govoriti o pravi neodvisnosti kakšnega naroda, dokler nima svobode dela, proizvajanja in trgovanja po lastnih življenjskih potrebah To je tista svoboda, ki jo skušamo doseči. Pred seboj imamo čudovite primere požrtvovalnosti in odpornosti mož. ki se borijo, in prebivalstva mučenih mest. S tem zaključkom je Eksc. Bastianini izrekel goreč poziv, da se uresničijo trenutne potrebe, in pozdravil Duceja. ki vzpodbuja borbo do zmage. Nato so združene komisije za proračun in notranje posle razpravljale o proračunu notraniega in zunanjega ministrstva ter ga odobrile. švedska podmornica Stockholm. 17 apr. a Uradno poročilo mor« nariškega poveljstva, ki je izšlo pozno ponoči, javlja o izginotju podmornice »LPven« Omenjena podmornica se je udeleževala vaj v švedskih teritorialnih vodah pri Mastrandu ob zapadni obali Imela je na krovu 13 mož. Strokovnjak' mislijo, da se »e podmornici po* kvarila kaka bistvena prnrava Enote brodovja in letalstva neprestano preiskuje io dotičiri pas morja, kjer se je po vsej priliki dogodila nezgoda Kronika cvetne nedelje Ljubljana, 18. aprila. Kakor ves letošnji izredno lepi cvetni teden, je bila tudi njegova krona — cvetna nedelja — polna sonca in prirodne lepote. V teku toplega, sončnega tedna se je Vsa priroda razbohotila, zato nam je bila letoSnja cvetna nedelja pravi pomladni dragulj, kakršnih imamo druga leta v aprilskem času le malo. Toplota se še stopnjuje in smo v soboto čez dan zabeležili kar 25.4 stopinje Celzija. Noč na nedeljo je bila topla, od obilne mesečine obsijana — saj bo v ponedeljek že polna luna. Tudi v nedeljskem jutru je bilo živo srebro že zgodaj prav visoko, namreč na 5 stopinj Celzija. Nebo ie bilo spet sinje in že zgodaj je sonce obsevalo mesto in pokrajino. Mladina je imela svoj prisrčni praznik. Vse dopoldne so romali po Ljubljani v cerkve in iz njih otroci s pestrimi butari-cami, okrašenimi z jabolki in pomarančami. Tudi v marsikaterih rokah starejših ljudi si videl lično butarico, v splošnem pa starejši Ljubljančani radi neso k blagoslovu oljčno vejico s šopkom pomladnega cvetja. Cerkve so bile vse polne in mesto je bilo sila živahno razgibano. Po vseh glavnih ulicah in tja gor v Tivoli se je razvijala vse dopoldne promenada. Se posebno živahno pa je bilo uro pred poldnem, ko je vojaška godba s svojo priznano lzvežbanostjo izvajala promenadni koncert. Prireditev Nemške akademije V soboto zgodaj popoldne je rektorat Nemške akademije v Ljubljani spet povabil pripadnike nemške kolonije in druge prijatelje k filmski predstavi v kinu Uni-onu. Kmalu p- 14. uri ie bila dvorana prav dobro zasedena. Zvrstili so se nato trije lepi flmi. Prvi — izdelek kulturne sekcije družbe Tobis — nam je prikazal čudovito življenje v ptičjem raju ob Nežiderskem jezeru -i ^radiščanskem. Po priključku Avstrije 'emčija pridobila z Než derskim jezer. .redno zanimivo torišče za raziskovanje ptičjega rodu. Film prikazuje nekatere redke ptice, še prav posebno pa življenje v koloniji štorkelj žličark. DrugI kulturni film je bil posnet v največjem nemškemu zaščitenem prirodnem parku nad Berlinom> v tako imenovani »Schorfheide«, kjer ima državni maršal Goring svoj znameniti lovski dvorec Karinhall. Tu so ohranjene nekatere redke vrste ptic in drugih živali, nekater rodovi pa se docela na novo vzgajajo. Prav posebno redkost tega pri-rodpega zavetišča so novo vzgojeni zobri, est, v katero so vtikali rastline svetega Janeza, je rešila dokončno to vprašanje. John Freese, ravnatelj gasilskega muzeja v Kielu, kj je objavil fotografijo in opis "e roke v »Germanien« (1941/8, str. 314.) am pravi, da je ta roka visela nad glav-rm hišnim vhodom in da je šele z vlaknjenimi zelišči sv. Janeza bila popolna zaščitnica. Ni nobenega dvoma, da je tu slovanski obroč nadomestila votlina v leseni Janezovi pesti in da je torej Hen-nil »Janezek«. Kronika Thietmarjeva pripoveduje, da so pastirji (torej koledniki) noseč na pali-. roko z obročem, vzklikali: »Čuvaj. Hen-ul, čuvaj!«, kar zopet potrjuje domnevo, ia je Henn.il — Janez Krstnik, čuvar pred boleznijo in strelo. Pa še nekaj je važno: Po Letznerju (Volkskunde der Slawen) so lužiškj Srbi vodili Janeza (einen Johann) ovitega v vetne kite z masko iz brezovega lubja, in ■e danes je ta običaj živ v Kazlu (Kalau), kjer vodiio Janeza (Johanne). Tako danes vodijo zelenega Jurija in vsa običaji tega ne so se vršili nekdaj na praznik svetega Janeza Krstnika, o kresu (glej n. pr. prenos bolgarske kresne obredne pesmi na Jurjevo; G. Krek v »Kresu«, 1881, str. 58!). Nobenega dvoma torej ni. da je Henni-iov obroč slovanski kultni predmet, v katerega so vtikali rastline božanstva, ki se ie praznovalo ob letnem sončnem obratu. Ta obroč je držala roka tega božanstva in kjer je namestu božanstva v človeški obliki stopila žival, tam ji je bilo treba vtakniti ta obroč v — gobec in zadnji razvoj te predstave je baš obraz boga človeškega lica — z obročem v ustih. Podoba na portalu št. 20. Pred Škofijo je torej v našem mestu zadnji člen te razvojne črte. Umetnik, ki je izklesal ta obraz, je seveda posnemal drugo tako figuro in se ni zavedal njenega prvotnega značenja. ali mogoče tudi. Vsaj to si je *ahko mislil, da srmboliz;ra neko čuva« : oio moč. Nešteti, ki čakajo pred magistratom na tramvaj, pa gotovo še tega ne mislijo tn nihče 'tega »Janeza« niti ne pngleda! A. Volhar. Dolgočasen je večer brez Ponedelfskega „Jutra" O sonetnem vencu Par sto let je tekla pravda o vprašanju, kdo je izumil sonet, Italijan ali Francoz. Naposled je obveljalo, da se je rodil ta »žlaht'č umerjeni« v Petrarccvi domovini. Povsod in vedno se mu ni dobro godile. Tubi zanj je napočila doba francoske pregrupa-cije. V šegavi knjigi R. M. Meyer, Deutscne Papodien, 1913- najdeš poglavje: Krieg um daj Sonett. Nekaj zgodovine o tej lični knjižni zvrsti je nanizanih v »Prešernu II« s. 178 nssl. (Tiskovna zadruga). Poedini narodi so skušali dobiti domači naziv za to stalno pesniško obliko. V Go?-thejevj domačiji se včasi sreča izraz Kling-gedicht, Čehi kaj radi rabijo: znčlka, od glagola zniti = doneti- zveneti, glasiti se Jaz sam sem tu pa tam zapisal besedo: I zvonelica. Naletel sem jo jeseni 1926 v rokopisu franjevske knjižnice na otočku Koš-ljunu (Krk) kot zvonjelico, terej iz enakega pomena ko sonet (sonare). Vilhar ev Sh—si. besdnjak navaja še: zujelka. cd glagola zujiti = brenčati, zveneti. Prvi slovenski sonetj »Potažva«, obon?l padel na tla z drv-nri natlačen žakelj. Žena je zakričala: »Krstus!« Godba jc prenehala igrati. Frav pri vhodu je padel na tla težak človek .. . Odbornik Hudoklin ... Revež! Prijeli so ga štirje za reke in noge in ga od"esli skozi kuhinjo na hodnik. Nato so plesali naprej do jutra. Drugi dan je bila nedelja. V ponedeljek sem šel v jamo. Toda Hudo-klina ni bilo nikjer. Mislil sem si, no, bolan je. kai pa drugega. Ko sem prišel iz jame. me je čakala pred pisarno natakarica iz gostilne in rekU: »Gospod inženir, mama prost, da pustite odnesti tistega moškega, ki leži že od sobote na hodniku, ker ne moremo zapreti vrat.« In tako so odpeljali prireditvenega odbornika predpustnega plesa, rudarja HudokFna, domov \ samokolnici. Žena ga je sprejela s precej srepim pogledom jn rekla: »Se žival ve, kdaj ima dovolj, ti pa ne.« »Verjamem, toda vode!« je zabrundal in se obrnil k zidu. s s • Janko J. Srimšek: Pavle Lučka Šest, sedem govejih gobcev Blažotinčevega farmarja Jendrine muli in žuli mršavo travo, požolteio in prezorelo na večni sončni pripeki. Pavle Lučka se je zleknil na trebuh in po« strani naalcm 1 gla\o na podložene komolce. »Kdaj se boš oženil, Pavle?« » Na pomlad.« »No. zdaj je pomlad.« »E. pa bo še katera prišla. Ne rajtara še umreti.« »Katero vzameš?« »Že katero. Vse so dobre, če niso hude. Prave še nisem našel.« »Izbirčen si. Pavle. Pazi, da ne pobere! zbirka!« »Včasih jt ravno zbirek ocvirek! Hohoho! Sploh pa bi najrajši ostal fant!« »Zakaj. Pavle?« »Zato!« »NV. povej!« »Zato! Zaradi matere!« »Tudi drugi niso brez mater in so se le fž^TiUi« »Naj se! Jaz se ne bi! Žena je vrag! Od matere bi me odbila. Od matere bi me odvrnila. Ampak matere ne dš Pavle za vse bab- niče na svetu!« »Kaj imaš mater tako rad, Pavle?« »Mhm!« Samo te trj črke iztisne Pavle Lučka skozi nos. oči p3 se mu zasvetijo in zaleske-tajo. da se mi zazdi, kakor bi v dve zvezdi gledal, ko se moj pogled ujame z njegovim. Ena je mati na svetu. Ena edina. Čuvati ia varovati jo moram in skrbeti zanjo, dokler je še živa. Deklet in žensk spi oh — he — več jih je od pšeničnih zrn v merrnku. Ali niso vse skupaj vredne pol p:pe tobaka!« »Ne govori tako! Ct zatožim pri njih, bo /amera velika. Pavle! — Poglej! Žena bi ti kuhala. Prala bi ti in ti šivala Gospodinjila bi ti — žena hiši tri ogle podpira —« »Dokler mež četrtega ne 6pusti. hohoho. Pri meni ne bi podpirala nobenega ker ga z nu« terjo ne premoreva — Ne boj se gospodariti in gospodinjiti znam sam. kadar ie s čim »Seveda! Pri Blažotinčevih ti je prav. Kaj?« Kar mi je Bog na eni strani vzel mi je na drugi navrgel, hohoho! Pri Blažotinčevih mi sreča raste in cvete — Hej, Breza! Ne v koruzo! Ne v škodo!« zakriči na kravo. »Puci jo. Skok! Hajd! Puci jo!« Ščuje psa na Brezo. Pes se zažene po gmajni in vrne živa) v čredo. —- »Veliko je trpela moja mati,« govori Pavle in prevali trebuh na sonce. »Veliko. Na Blažo-tinčevini je pustila svoje zdravje in svoje moči. In oče življenje. Na Blažotinčtvini sta služila oba. Ona za kravsko in 6vinjsko deklo, on za konjskega hlapca. Eh! Oče m mati! V jesenske dni. ko je kostanj bil zrel in so po vinogradih brali in prešali mošt. sta se prv>» krat vzela. Potlej je hodila k njemu spat vča-sih v hlev. včasih na pamo. Pa je oče. ki takrat še ni bil cel oče. na aprilskih kolovozih v gozdu prevrnil parizar drv, potn na vozu oje in obe desni kolesi in sebi pod hlodi krit in tilnik. Materi se Je ob tekem glasu in m tako novico nekaj malega zmešalo v glavi, hohoho! Toda me je donoaila in rodila RUa •• je z menoj po službah kakor krtica po zemlji, ubijala se in se mučila kakor vrag v žegnani vodi. Pozimi ji je na vodnjaku spodrsnilo in je z glavo naprej štrbunknila vanj. S počeno lobanjo so jo izvlekli in s polomljenimi ro SVoot zelenje, novo življenje vi?' Matija Jama: Na paši (olje? Zarja mladega leta, ki pričaraš iz mrtve, trohneče gmote cvetoče življenje, ki nam vzbujaš otožnosladko hrepenenje po nečem nejasno zaslutenem in že v naprej radostno občutenem, lepem. — bodi pozdravljena! Dih stvarstva valovi nad naravo. Na mestih, kjer se sončni žarki mude preko vsega dne in kn jih namaka iz neder matere zemlje pronicajoča vodica, se razširja blagi. slo po življenju vzbujajoči vonj prsti, ki. je spočela po sili življenja. Ob polesju in grmovju gledajo — sramežljivo se skrivajoče med ostalim biljem — zvestooke, dehteče vijolice, ob vodah vstajajo po dolgem snu zlatolase kalužnice, vmes se pa pogovarjajo v skupinah prijazne norice z belo kronico. Povsod, kamor pogledamo, so tla pisana neštetih, zamaknjeno se po soncu obračajočih. nežn'h glavic. Kakor da bi se spomnil lanske dolge zime, nas je letos dobri Svarog naglo osvobodil zimskih besov ter nam poslal Devo mesec dni prej v deželo. Da si je bil sončni sušeč suh, se je vendar proti koncu vsulo na žejno žemljico nekaj mokrega blagoslova z neba, nakar so čez noč ©zelenele livade in trate. Urno tekajo potočki iz globoko in strmo v hribovje zajedenih dolinic, veselo skakljajoč, tu rahlošumeč, tam togotno žuboreč z naglostjo navzdol. Ko pa stopijo iz tesnega gozdnatega sveta na široko plan, jih mine vsa naglica, vsa nestrpnost in le počasi, oklevajoče, ka-j kor boječe se vijejo počasi neznanim da-I ljavam nasproti. SI ka življenja. Mladost, brezskrbna, razigrana, razposajeno se peneča — zrelost resnost bodočnosti sluteča. Temnozeleno in nadebudno se šopiri bujne ozinuiia ra poljanah, poleg nje pa orje orač — olemič zemlje — spocto grudo in temni, dolgi m š:rok: trakovi oranj se odražajo na ravnicah, razgaljeno in po plodu hrepeneče naročje matere zemlje pa spočenja po obilnem semenu. Popje' na grmih in drevju je nabreknilo, že so se strgale in odprle rjave kukulice in iz njih se izmota fsočero cvetje in mlado listje v veselje nežnih krilatih pevcev, ki skriti za zelenim zastorom spletajo svoje poletne domačije, da odgojijo svoje potomstvo. Tedaj bo odmevalo gostolenja in ščerlenja s hriba v plan, prepevalo bo staro in mlado tja v božji dan. že »e je življenje zbudilo tudi v vodah, zdramili ac se vsi zaspančki. Iz njih se dvigajo zdajci že manjši in večji letalčki, tu v gostih rojih, tam v večjih in manjših Jatah, drugod pa posamič v sončni dan. To so mnogovrstne muštce in komarji, mladoletnice, ki zapuščajo svoje iz peska, b:lja ali pa iz majhnih, polževih lupinlc umetniško izdelane tulce, enodnevnice z nitkasttmi priveski. In kačji pastirji, manjSi in večji, uničujejo mnogo nadležnih in škodljivih žuželk. gaj so pravcati tolovaji. Gorjč, ko bi bili tako veliki kakor so bili v dobi razvoja prastarih, gozdove tvorečih praprcti in preslic (premogovna tvorba), s polmetrskim in še večjim krilnim razpet jem! Vse naše majhne pevce bi uničili. Seveda tedaj še ni bilo ptic ne pevcev, ki bi oživljali zračno višavje. Razen navedenih se poraja in živi v vodah še nešteto drugih bit;j nižjega tako tudi višjega živalstva. V akvarijih opazujemo z lahkoto vse te malčke in njih razvoj. Prej odiurne, z algami porasle, požrešne ličinke splezajo lepega dne na steblo kake nad vodne rastline, umazani plaščič j!m prsne, nakar vzlete mični krilatci, čisti, lepi in pisani v sinje nebo, dožvljajoč veliki dan svojega stvarnega preporoda dvigajoč se iz mraka v svetlobo. V naših šolah v mestih kakor tudi na deželi je bilo svcj čas mnogo ljubiteljev vodožitja, ki so vzbujali po akvarijih mladini zanimanje za tajinstveno, očem odmaknjeno življenje pod gladino ter jo seznanili tudi s drug'mi lepotami stvarstva. To njihovo hvalevredne delo ni bilo zaman Nehote se mladina, ko se začenja zanimati za prirodo. navzema teh njenih lepot ki ji pronicajo do srca. kar v mnogem vpliva tud; na razvoj lepega značaja, kar ji poveča zaklad znanja in s tem duševnega obzorja. Kakor kda- k li prej, je dandanes potrebno usmerjati mladino k prirodi ter ji izbirat' s tem vtise, ki jih razburkani č-isi nehote zapustč. * 2e je spregovorilo naše prirodoSlovno društvo, ki je svoj čas v poljudnih člankih Sililo dokaj zanimanja za prirodo- kakor ga je še pred nekai let' širilo tudi društvo akvaristov, ki še dandanes razpolaga z lepimi akvariji in tudi s strokovnim štivom. Po prizadevanju upravnika društvenega imetja so v dramskem gledal šču obl'udeni nekateri akvpriji, k' jih cbiskovalci drame z velikim zanimanjem ogledujejo. Upajmo, da ! o tudi to društvo g.ede na svoje kulturno poslanstvo obnovilo svoje delovanje. Ali so kovine živa bitja? Starodavno naziranje o duhu življenja, ki prepaja calotno vesoljnost, postaja v luči moderne vede dalje bolj jasno. Odkar no ugotovili v rastlinah iste življenjske pojave kakor v živalih, od srčnega utrip,-do mrtvaške agonije, so začeli spoznavat: tudi v kovinah — teh »negibnih«, »neživih« snoveh — organizme, v katerih živi in klije nekaj takšnega, kar se da primerjati z našim življenjem. Utrujenost, starost in bolezen Metalogija, znanost o kovinah, je še zelo mlada znanstvena stroka. Njena spoznanja tiče še v povojih, vendar je dognala že marsikakšno reč, o kateri se ljudem pred nedavnim še sanjalo ni. Ugotovila je na primer, da so kovine pod stalnim bremenom »plazijo« in da se »utrudijo-«:, kakor ljudje, ki so si naprtili lažji in težj. tovor in imajo dolgo pot pred seboj. Z > odmori«, s »počitkom«, zlasti z zmernim ogretjem jih jc mogoče osvežiti, okrepit:. T:da dolga uporaba jim povzroča neko vrsto :>notranje napetosti;, ki dovede l-.uiko do nenadnih katastrof. Kovine se tudi »starajo«. Tedaj postr ne jo krhke in lomljive in ne prenesejo nr-benih nepričakovanih sprememb. Naenkrat »-■bolijo«, ne da bi človek vedel za. vzrok in človek stoji pred nedcumno skrivnostjo b dežni: prav tako nenadno »ozdravijo« Tudi »mrtva« snov ima svoje muhe, svoje skrivnostne življenjske pojave, katerih pomen nam bo pojasnila morda bodočnost. Svetovje kristalov Kovinoslovje uporablja vse mogoče in-štrumente za raziskavanje in preizkušanje kovin, od silnih strejev. ki ti zmečkajo cela mostovja pod težo nekoiiko milijonov kilogramov, do mikroskopov, ki kažejo ri-soče krati povezano sestavo kovin, in do rdntgenskih priprav, ki nam omogočajo raziskovanje stonvli jonskih delov Tneg:a samega štirijaškega centimetra kovme. Navzlic temu poznamo prave lastnosti ten snovi le približno, njih trdnost le na 10 odstotkov in še tu se kaj cesto unodno Nergač K zdravnikom sredi te Ljubljane naše premnogi hodi, ki pogreša zdravje, injekcije to zase so poglavje in za dieto vse neslane kaše. Nergaču pa nikakor to ne paše. mladeniče zavida, zdrave kavlje. in ko začuti po životu mravl.je zdravnike vse in medicino jaše, Ka.j njemu veličina je docenta in vsa visoka medicinska veda. vse to nergaču iz ušesa gleda' Odpri, kirurg, to glavo malkontenta. tam našel embrio boš impotenta. ki svoje sitno rojstvo v svet trobenta. Mara Tavčarjeva. : "lvo. Kos kovine sestoji podobno kakor druge rudnine iz posameznih, sila majhnih kristalov, ki so zaradi medsebojnega oviranja pri ohlajevanju tekoče mase n-.c." .o om. eni in ki jih neznano lepilo združuje v trdno enoto kristalnih skupkov. Ti raznovrstni kristali kažejo ob podrobnem ogledu vendarle nagib do čudno pravilnih gradbenih oblik, najčešče do oblike okostij ali dreves z iglatimi Usti. Pojem »kristala? je dobil popolnoma novo lice, odkar je mogoče z RdntgenovlmJ žarki določiti mesto posameznih atomov v kristalu. Kakor kamenčki neskončno tenkega mozaika se združujejo atomi v »prostorno mrežo«, čije ploskve odbijajo Rbnt-geneve žarke v nenavadni lučni krasoti, iz lege kristalov lahko sklepamo na lastnosti dotične kovine. Rontgenov aparat, *•. osvetljuje strukturo posameznega kristala, je moderni tehniki že prav tako neobhodno potreben kakor mikroskop za raziskovanje kerin. Zlitine, mešanice raznih elementov, so kovinske snovi, ki jih najčešče uporabljamo. Te mešanice so zelo raznovrstne. Tako tvorijo dandanes na primer iz različnih kovin, ki ae talijo šele pri 200 ali 300° C. zlitino, ki se stali že v vroči vcdL Druga zlitina, ki so jo pred leti izumih, kaže tolikšno prožnost, kakor ebontt — in Sicer že ob navadni temperaturi. Skrivnostna številčna razmerja določajo zakone, po katrih se tvorijo zlitine. Kjer se dru- žijo določene atomske vrste v določena razmerja, tako da je število atomov v določenem, preprostem razmerju s številom njih električnih nabojev, tam nastajajo zlitine z isto tako že v naprej določeoirr: kristalnimi oblikami in lastnostmi. Vsako kovino je mogoč s takšnim spajanjem oplemenititi in jo napraviti tehnično uporabljivo. Eno najbolj perečih vprašanj k">vino-slovja je, kako obvarovati kovine pred razdiralnimi vplivi ozračja in vlage. Saj uničujeta ta dva činitelja vsako leto za kakšnih 140 milijard Ur kovin! Ni še znano, kako bo veda rešila to vprašanje, še premalo vemo o strukturnih in življenjskih lastnostih teh snovi, ki so veljale še prei leti kot značilne predstavnice vsega »ne-življenjskega«. Vse kaže, aa povzročajo razkrajanje in s tem umiranje kovin električni toki na najmanjših področjih. Njihovi kvarni vplivi se še ne dajo onemogočiti. Toda prav gotovo bosta znanost tr. izumiteljstvo v sedanji vojni prinesli mno ga važna odkritja zlasti v pogledu nja« in »umiranja« kovin. Morda še ne veste, — da so nekateri učenjaki ugotovili čudne motnje pri radiju, ki jih baje povzročajo sosedini planeti; — da ura v enem letu »tik-taka« 157 mil^jnov 680.000 krat in da b* njeno kolesje naredilo 6000 kilometrov poti. — da so začeli kovati denar g človeškimi glavami šele pc smrti Aleksandra Velikega 'n da so prej bile na kovane h samo podobe božanstev; — da so Arabci izdelovali papir že mnogo pred nami; — da je največji »šopek« cvetlic, kar jih je kdaj bilo, poklonil v 15. st let ju neki m-dijsk; knez Budhi v Ceylonu. Obsegal je 6,490.300 cvetlic; — da je Margareta Summerjeva iz Chi-kaga zastrupila štiri osebe, da bi dobila zavarovalnino; — da je neka Američanka, ki je bila zelo navdušena za konjske d:rke, v oporoki dol. čila, da morajo deddči osem dni zaporedoma staviti na vse favorite; — da je dr. Larrjlois ;z Pariza dejal, da je za očuvanje zdravja pred nalezljivimi bolezni ni potrebno da stojimo vsaj meter stran od svojega bližnjega; — da so bili skoraj vsi vojščaki Srednje Evrope v 17. stoletju bradati; — da je neki parški kronist 16. maja leta 1794. napisal: »Na občinski seji je bila ugotovljena nova norost v ženski modi. Pojavila se je sekta častilk na žiljotini usmrčenih ljud\ Te žene kupujejo laso usmrčen h, seveda le. če so plavi, in si jih de vajo na glavo. Za krvnika Samsona je nova moda zelo donosna, ker izdelovalci lasulj pokupijo vse lase usmrčen'h ljudi«; — da je bil pes prvo živo b:tje. ki so ga spustili s padalom in sicer 3. oktobra leta 1785; — da je Vdga, največja reka v Evropi, dolga 4000 km in ima 1080 pritokov ter je pri Stalingradu široka 8 km; — da je neki šv?car ugotovil, da mora čebela obleteti nekaj milijonov cvetk preden nabere kilogram medu; — da je neki Danec zapustil zoološkemu muzeju v Kcdanju 50.000 muh; — da so v Angliji ugotovili, da imajo petelini zarad' letalskega bombardiranja bledejše grebene, kokoši pa nesejo večje število ;ajc. Ruski car Aleksander I Leta 1814., torej ob času, ko so bili zavezniki gospodarji Pariza, se je car Aleksander,, ki je stanoval v palači »Tailla-randuc vsako jutro običajno sprehajal po parku Tu; lerie. Nekoč ga je tamkaj srečal oba vladarja avsfrijskega in prusliga, ifc tako bo «si trije lagodno nadaljevali pot po krasnih nasadih. — Kmalu jih ustavi tujec in nagovori nadvse vljudno: — Gospodje, nič ne poznam tega kraja« ali bi mi ne mogli pokazati, kje so v Parizu Tuillerje? — Da, da, kar pojdite z nami. Je dejal car. vam bomo pa mi pokazali pravo pot. — Kako sem vesel, pravi tujec, ali bi smel vprašati, kdo ste gospodje, ki ste tako izredno uslužni? — Jaz, meni car prostodušno, — saj ste gotovo že sl!šali o tem imenu — j a?, sem car Aleksander. — Ta je pa posrečena, se zasmeje tujec, deželan iz Francije. Torej cesar ste vi, pravite? In vi gospod? vpraša drugega. — Tudi o meni ste morda že kje sTšali govoriti. Jaz sem prusk kralj. — Tako, zmerem bolj zabavno, meni zdaj razposajeno začuden: popotnik. In vt kdo pa ste potemtakem Vi? — Jaz sem avstrijski cesar. — Ta je pa izvrstna, se smeje Francoz na vsa usta. Zdaj mi je dovolj gospodje, hvala vam za prijaznost, toda da boste: vedeli še nekaj — jaz sem pa sam kitajski cesar! V GOSTILNI »Gospod natakar, pojasniti vam morem, da ne morem plačati računa, ker nimam niti stotinke v žepu.« »Tako? Počakajte, takoj pokličem stražnika!« »Pa vendar ne mislite, da bo stražnik plačal račun namesto mere??. PRI ZDRAVNIKU »Gospod doktor, ali je res. da oženjer ; moški delj žive kakor neoženjeni?« »Prijatelj, da vam povem po pravici: oženienim se samo zdi, da žive deli. kakor neoženjeni.« MODRO POJASNILO »Zakaj pa ste. grof, v svoji oporoki zapustili s+arim slugam manj nego mladim?« »Zato. ker mladi še niso mogli toliko nakrasti, kakor stari.« PRI POTUJOČEM GLEDALIŠČU Blagajnik: »Gospod ravnatelj, ali ne b: bilo primerno, da odpovemo predstavo in vrnemo ljudem denar0 Za de?e*or:co poslušalcev se pač ne splača imet; predstave.« Gledališki ravnatelj: »Popolnoma se strinjam z vašim predlogom, samo stvar bo nekoliko nerodna, ker ima ta desetorica, ki čaka na predstavo, brezplačne vstopnice.« IZ SPIRTTTSTTCNEGA SVETA »Ali že veste, da se je včeraj aa naši seji pokazal Beethoven?« »Nu, kaj pa je povedal?« »Prosil je mojo ženo, naj vendar neha igrati njegove sonate.« i I Italijanski tanki pred napadom na tuniški fronti kami in nogami. Devet let sem b'l star takrat in od tedaj služim tudi jaz. Že dvajset let — Veliko je prestala moja mati — Včasih tudi jaz trpim — Ampak mi ni nič žal zase. Boli irie, ker ne morem zaslužiti toliko, da bi tudi njej bilo laže. Domov bova pognala, kaj? Hej, Liska, Breza. Srka, Belka! Poldne bo vsak čas — Gremo! Naprej. Skok!« Pavle Lučka se skebali na noge Sname z grma torbo, obesi jo čez rame in s palico za= k orača psu pomagat zavračati krave--- * Pohaja in se sprehaja po dvorišču farmar Jendrina z Blažotinčevega, zagleduje se sem, zagleduje se tja. išče tn išče nekaj in ne more najti. Rentači in preklinja kakor obseden. Mrak se niža. Noč bo zdaj. zdaj zagrabila čez strehe. sJama pa leži razmetana pred podom »Ga ni vraga in ga ni!« krili Jendrina, farmar, kakor krokar z obstreljeninu perutnicami. »Sam hudič je udaril v družino in ji vzel pravo pamet Razvlečejo vse m v^sko stvarco in je nikoli ne denejo nazaj in tja. kjer so jo vzeli — Pa bom razgnal to sodrgo 'n jc bom. Nikogar več ne maram pri hiši. Ne babe ne družine. Saj to niso ljudje Peklenščk sa Sami zapravljivci in pcškodljivci. Glave in roke in noge jim posečem Čreva iim z nožem spu= stim. Potlej bo mir pod streho in na dvorišču m povsod. Krščen duš. da bo!« »Kaj brenčiš, dedec razčesnjem? Kaj razgrajaš in razsajaš, žerjav čeljustavi?« se na veznem pragu oglasi gospodinja Barena Roke so ji močnate ruta ji je zdrsn la na levo uho. na desno se ji je poveznila štrena rjavih las »V kuhinjo, copmica! Umakni se. dokler si cela in zdrava!« zarenči Jendrina in zakorači do skladovnice bukovih hlodov Odvali s koli-čem zgornja dva trama, pregleda kup z vseh plati. »Zastonj! Nič in nič! Ni je in je ni!« »Koga ni, gospodar? Česa ni,« »Vraga prekletega! Stebra — žrdi za v stog ni! Si jo 7. žago in sekiro spravH na drugi svet in babam v kuhinjo na ognjišče Slamo bi še nocoj umaknili in zložili, tako bo pa čez noč delo čakalo na jutrišnji dan. Oh! Oh!« »Kaj bi jo zrezal! Kaj bi jo scepal! Kaj bi jo ženske sežgale, gospodar! Sem menda že dosti dolgo pri hi.ši. da vem kaj io drva za v peč in kaj je žrd za v stog. Bog ve. kje je /^metana. Morda ste jo za kakšno potrebo v vinograd odpeljali. Sploh pa je,« de Pavle, hlapec, modro, »zmeraj tako. gospodar da tistega, kar iščeš, n koli ne najdeš in nimaš. Ravno dan poprej, veste, preden se je na Majdakovini užgalo. j:m je presahnil vodnjak. In je Kotlarn jev Vidina zastonj trobil gasilcem: »Vode' Vo-o-o-de! Hohoho!« »Vraga, potepuh ničvredni, s tole gorjačo te zdajle dosežem in ogmem čez kolk! V hlev živini nastiljat! Do kolen stoji v gnoju Prasci krulijo v svinjaku. Lačni bodo korita prevr= uili!« »Do kolen v gnoju? A, gospodar? Živina? A? Naša živina, a? Moja živina, gospodar? A? — E. to je laž! Na suhem leži vse ln na mehkem kakor gospod Valent v farovžu Ne žalite me. gospodar! Svinje pa niso moja br ga. D»k' je za njih plačana Dekla Francena!« Gospodar Jendrina zavihti preklo in Pavle Lučka, na Blažotinčev em veliki in mali hlapec in pastir v eni osebi, švigne kakor strela preko dvorišča naravnost v hlev-- S prvim jutrom stoji za podom na Blažotin-čevi farmi ŽTd. Žrd visoka in gladka, kakor da je ta čas padla izpod tesarjeve bradlje. In Pavle, hlapec in pastir, nameta in nateplje okrog nje slamo, da ga v samem zgodnjem hladu oblivajo potne kaplje Lepo plast na plast nareja kakor mora biti in se spodobi. Ko se gospodar pride na vodnjak umivat, zine pred čudežem. «Oho. Pavle! Kaj tako zgodaj?« »Aha! Aha! Ne valja se vsaka lenoba do pol šestih po postelji kakor vi!« »Ne zabavlja i fant! Pa žrd? Kje si jo izvohal?« »Kaj bi spraševali!« odmahne pastir »V hosti jt zrasla, kje neki! Podajat mi pojdite: Ne dosežem več z vilam .« Stopi Jendrina bliže, briše »e v predpasnik in škili na žrd. »Ej. cj Pavle, v hostah ne rasto take žrdi. Že gotove. Obeljene. Na pel suhe. In s katranom premazane. Od kod si privlekel tega vraga?« »Od nikoder! Kaj žrd ni dobra? Brez rogo* vi! je res. ampak sc je slama kaj lepo opri jema.« »še preveč, pc mi zdi! Pavle! Pesjak hudir-jev' Brzojavni drog je to. če me oči ne gc ljufajo!« »Če je, in vi pravite, da je pa naj bo brzo^ javni drog! Kaj bi vas oči goljufale, gospodar! Hm. in kaj potlej? Boste menda trdili, da zato, če je brzojavni drog n. za tdkole rabo! Hohoho! Vi boste mene učili 1!« »Za Kr ščeve rane, bedak! Kaj si storil?« »Nič! Celo pdetje stoje ti drogovi tam po polju brez koristi. Ne vem. čemu so jih poštni postavljali, ko niso ne telefona ne telegrafa zložili na njih. Kaj bi propadala take dobra reč na soncu in -v slabem vremenu ko jo m) tu doma krvavo potrebujemo Sem skočil sinoči. ko ste pospali. po spaka. izruval ga in pricijazil štuporamo domov. Oh. težka je bila žrd, moram priznati Rame in h*bet mi ie ožulila do kosti — No, pojdite pomagat, gospodar --■ Na cesti se zbirajo ljudje. Smete jo se in se križajo. Pavle Lučka, Blažotinčevega farmarja pastir vleče na plečih brzojavni drog skozi vas. sope kakor kovaški meh in umazan znoj mu namaka hodn čno srajco. Za njim — za pastirjem — 7. bičem priganja farmar Jendrina in vpije kakor jeshar iz Čičarije »Boš kradel na moj račun m na moje ime d:2avne reči? Bi mi rad oblastni jc in žandarje in vojsko nakopai na glavo? Hijo, šimelj' Bistahor! Pokažem ti. kn zločinska in tatinska, kako se na Blažotnčevega Jendrina farmi Boga spoznava in mdi! Hijo! Nazaj, kjer si vzel' Bistahor! Na desno Hijo! Hijo! — —« * Zvečer ga je Jendr na. farmar zapodil m vrgel skozi giavna vrata na cesto Zjutraj se je vrnil na dvoriščne duri. »Dobro zdravje želim, gospodinja! Dobro jutro vam Bog daj. gospodar!« »Si že spet tu, kanal ja? Kaj hočeš?« za-reži nanj Jendrina, gospodar Pavle Lučka se opre na podboje in se boječe ozira po kuhinji. »Sem. gospodar! Od sinoči sem brez službe. Vdiniat sem se prišel. Bi me vzeli nazaj!« »Za take posle ni mesta v moji hiši!« se obregne gospodar m meša svinjski napoj v po-mineku. »Gospodinja! Mati!« zastoka Pavle. »Nikoli sc niste jezili name Vsako delo sem vam izvršil po volji Vas prosim pomoči!« Barena, gospodinja, prestavlja lonce na ognjišču »Tolikrat sem ti že šla na roko. pa vselej uganeš katero, ki ni ničemur podobna Potem jih moram jaz požirati zase in zate!« »Ne zamerite, mati! Tak sem. Revež sem. Ne morem si pomagati —« •Gospodarja prosi!« »Gospodar —« zaječi Pavle in na jok mu gre »Hm! Ostani! Ampak za &uho hrano boš služI Obleko ti kupim in par čevljev. Plače ne dobiš nobene!« veli gospodar ai &e odnese na dvorišče. »Kave ti ne bom kuhala in belih pogač pekla.. Z mlekom se boš nace.ia! in koruzne žgance natepal pa proseno kašo.« preti gospodinja. »Kava je za gospodinje, kakor ste vi. mati,« prestopi Pavle prag in odloži torbo »Tud: m!e* ka je škoda zame. Ga kar mlekarju prodajte Prežganke mi boste zavreli tako za dva poliča pa žgance mi včasih pelijete s tr -pinami. kadar boste maslo topili. Obleke in obutali do Vseh svetnikov ne potrebujem. Zarad plače v denariu — no — če bo merda vendarle kakšen groš, bi ga naravnost materi dali gospodinja. Denar ni za mene —« »Ne žlobudraj tol ko! Vsedi se in jej!« de gospodinja in v lončeno skledo nalije ka^ s smetano, mastno in prst debelo. In prinese iz izbe krajec rženega kruha, pedenj visok in pe-denj širok. Pavle gleda gospodinjo gleda kavo in kruh In oči mu rastejo. Nekaj premišljuje Potem s pipcem prereže krajec na dva neenaka dela. »Lonček mi boste dali, gospodinja.« pravi. »Kakšen lonček? čemu?« »Tisti moj! Stari! Kavo prelijem Materi jo odnesem,« govor., tlači v žep večj, k^« kruha in s pohlevnimi očim zre v gospodinjo. »Mati leže Jaz zmeljern suho hruško. d\t in tole manjšo polovico. Drugo mora bit' zaujol« »Ta-a--ko?« zategne gc-podinja. »Tako tako!« potrdi Pavle. Gospodinja stiska ustnice »Jejl« odreže kratke. »Ne bom!« »Zanjo naredim po?ebei Za vrtmi odneseš, da gospodar ne bo v del.« »Bog plačaj gopoc'nia'« Pavle vržr veho. k' je nekdaj bHa gospodarjev klobuk, na kiop, vsede se za nvzo. polglasno moli očenaš in drobi kruh v skledo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratai del Je oc^ovoren l^ubomii Volčič. - Vsi v Ljubljani.