3'J|UD1J£ r. -- r* t C l\ m Stev. 92 (2402) PRIMORSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, petek 17. aprila 1953 Cena 20 lir JjlSENHOWER O SMERNICAH »MERlSKE SVETOVNE POLITIKE 1 . 9°v?ruie predsednik pozval nove sovjetske voditelje, naj z dejanji ttaihijJi° svoi° voljo do sodelovanja v naporih za svetovni mir. Prvi korak ^ortr* sk*en*tev častnega premirja na Koreji. Predlog,naj bi s prihranki iz zitve ustanovili sklad za svetovno pomoč in obnovo. Prvi komentarji a — Pred- Čason/ aloznikov ame- ? j* P0z?al°? g°VOr’ v kate' Js°delUje 1 Si/Jetsko zvezo, števni rr, ZDA v naporih JuPanieTir' 0l?enil je naj-fttsla Do'n!i la Je človeštvu ;čodal da !ad leta 1945 in .;>» poteh'.36 / osmib letih. «Je ornth. °d takrat, to u- «DanesVai° skoraj h estva ip * ,pa Je upanje 5f®lno s ® 0 vztrajno in ' ^ tm L»_ «rogo disciplini- ? vHA^n-36 -113!0 dejal, da to ‘ en° Potjem/avezniki iz' *.■‘Veze na ,/0 !1 Šovjet- ajeni zavezniki iz- j/btale P7a,drPgo. «Pot, ki so S Eisenhruzene države, je to ®6Wer' hi bila ja-J/oicami Pa z nekaterimi naio v svl aterih se ZDA l Ve^ovnih zadevah: Sdva eelotf^i-&^je Že- W«°re noWSti in hlnginje h 11 ort j eD narod rinspči v5VearrUtVU ^ Pra' Varnost a °Č dr?!? narod doseči d«, inskem ■ amPak samo k>mi n. ™ sodelovanju z Parna1' 3' Pravica sle-• *° ohlii?a’ da si ustano-.®bl'ko ' lade in tisti ,51stem, ki si ga .s,k Bn,i/' 3e neodtujljiva. 4. aV ti ' iLbi dikHral kakeSa naroda, .3 obla,. .. drugim naro-Si.^ržen .^fhove vlade je S na t “Panje kakega Kl “iti t,Jraien mir ne mota”'*?0 knu? zasidrano na u/zitvi .1 tekmovanje v o->ihSaie’ in pak na pravične z Vsen,Poateno razume- Je Ei dTlSimi nar°di' V. * ie in, , enhower ome-ta>8ač«?ela sovjetska vla-M?adenje 6 Poglede in da je %i Vletske moči pri-k/is a6 narode do oboro-^i-adoru n,, Se ubranijo pred ^?lsvlj.)j'narodi so večkrat c>!]• Strahi, ?. Prav zaradi ti-,,v ostali kl ka je razpihnil *svetu- *k* vsaLt0P°m. ki se iz-'!str, z bomo ladjo, ki Ve‘kotn /sakim raketnim ki ."'okr^ Je dejal Eisenho-lačn .m° končno tiste, ‘ '1 nii’ tiste, ki prezebu- da so ZDA pripravljene ostati pri sedanjih načrtih za tesnejše sodelovanje med narodi Zahodne Evrope ter delati na tem, da se ta enotnost, v kateri naj bi bila tudi združena Nemčija z vlado ki bi temeljila na svobodnih in tajnih volitvah, razširi, tako da bi bilo konec sedanje nenaravne delitve Evrope. Predsednik je obnovil predloge za omejitev oborožitve in nadzorstvo atomske energije, ki so jih ZDA večkrat stavile v OZN. Proti koncu svojega govora je Eisenhower izjavil, da je ameriška vlada pripravljena pozvati ameriško ljudstvo, naj se pridruži vsem narodom v posvečenju večjega odstotka prihrankov, pridobljenih iz razorožitve, skladu za svetovno pomoč in obnovo. ((Spomenik te nove oblike voj-ne ~7 je. pripomnil Eisenhower — bi bili ceste in šole, bolnišnice in domovi, hrana in zdravje. S takimi dejanji smo pripravljeni, da naredimo iz Združenih narodov ustanovo, ki bp mogla uspešno čuvati mir in varnost vseh narodova. Vprašal je nato. kaj je pripravljena storiti Sovjetska zveza, in jo pozval, naj bo njen odgovor jasen, pa naj bo kakršen koli, in je zaključil: «Ti predlogi izhajajo iz našega prepričanja, da plamti želja po pravičnem miru v srcih vseh ljudi nič manj onih v Sovjetski zvezi in Kitajski, kakor v naši lastni državi«. Sovjetski delegat v OZN Višinski je označil Eisenho-werjev govor za «zelo interesanten. toda ne v vsem korekten«. V odgovor nekemu novinarju. ki ga je vprašal, naj pojasni svoje izjave, je Višinski dejal; C0 ‘' al1 kakih 50 milj Hai5°Sam/ n° cesto. Za vsa-% ktrir, Zn° lovsko letalo ‘'V- 0 ^1 milijona mer-vsak nov rušilec žita »ilijona fttNo' cen?ak ^ov ^ *Wil lahu novih domov, ■> 8imn°, našlo stanovanje * S Ijudi,>- tfclr®aj0 1* Eisenhower dejal, tjepo n,!/1, sovjetski vodi-I,,®1 svpf- 'loznost, da se z o-^ be m m zavejo d0 kakš-rjn/avarnost narastla. « g°dovi^agai° Preusmeriti Rfeni “ mi- Dodal je: Ihirnu samo za odkri-Sr°**zule- ne namene, ki taki°rtdeja"ia- Prilož-jj‘tev štev ?3anja je ve4' V, v'sna n/ lnih izmed ni'b f*0v , zapletenih pro- V.’ d'a se Pak od Preproste vi jasv, lzPolnijo. Ze samo 'i1," kot d?l°čenih de-*!. dPis a Primer sovjet- S Sodb, avstrijski mirov- *zPustitev tiso-" jetnikov iz druge StiS P?iSrž,k',jih Sovieti i*V znoT i° — bi bi' 0a ak odkritosrčnegč Jol fcini. Voljo .-u bodo navdani iVaZ oživifV13 za tak mir, st lieni /V odločnostjo Ueuhr ■ za reŠitev Sa. lenih upov na- Jfeib,' bdikV,0rak na tej poti J1 oVa na Kni’1-ev fastnega Ni« *fedn !'■ To pome-N>ti*5t' m °r Prenehanje so-Nvert?3!! raz«8 n začetek d« . ®ovVi s.Je' bi ne bilo « v AziJVa: Mir- ki naj «'r. r, lti ra-l' >n v svetu, 5čja tega 'čen in celoten Jj Politega i s1*0 rraste še Cib - šle „ d?sega pravič-Nni Po5ebledltve drugih eno , 6 h vprašanj. L. ts1L^alithhn Vprašani- veli_ f®ViV) Vnii/ nerešljivo, če , —.ie nerešljivo, če ^bbvn*h naroaovP°ŠtOVanie ®iV®tnŽaVeZatsoU3erno: zdru" ksh?eie* Prevzeti Pripravljene S ' ki b-tev i.in0aP0dars«dpšavo osvobo- i\L 0ber sm0 že vse °'Sk6n'tev r"104*’ da pospe- Mt.ioh.kl to Pogodbe z Av- jiJn ,bodarsif^državo osvobo- ebbaSedbe fg-a izkorišča-nbov,. ,tujih čet«. le dalje tdejal, (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Cez teden dni, do 23. aprila, morajo vse stranke in skupine, ki se nameravajo udeležiti volitev, predložiti kandidatne liste za poslansko zbornico in za senat. Medtem ko so poslanske liste v glavnem že pripravljene in jih j« bilo treba samo nekoliko spreminjati zaradi razpustitve senata in zmanjšane možnosti, da bodo dosedanji senatorji spet izvoljeni v zgornjo zbornico, povzročajo kandidature za senat večje težave. Te težave imajo v prvi vrsti štiri večinske stranke, predvsem zaradi demokristjar.skih teženj, da pospravijo čim več senatorskih mest. Zaradi tega poskušajo demokristjani skleniti z ostalimi večinskimi strankami sporazume o enotnih kandidatih vseh štirih strank v posameznih volilnih okrožjih. Na drugi strani pa čutijo manjše stranke, ki imajo že tako malo upanja za u-speh Pri volitvah v senat, da bi jim tako demokristjani pobrali še tisto malo možnosti, ki jim jih dopušča volilni zakon. Demokristjani poskušajo pri. dobiti zavezniške stranke za svoj načrt predvsem z oblju. bami nekaterim voditeljem, da jih bodo s svojimi glasovi podprli in jim omogočili ponovno izvolitev, ki bi bila sicer dvomljiva. Vendar ne kaže, da bi se bila pogajanja doslej kdo ve kaj premaknila z mrtve točke. Medtem pa stranke v posameznih volilnih okrožjih že vlagajo kandidatne liste za poslansko zbornico. V teh listah je tudi nekaj novih imen, ki sicer s politiko nimajo mnogo opravka, o katerih pa stranke upajo, da bodo s svojo popu. larnostjo avlekle« volivce. Primer takšne reklamne kan didature je Beniamino Gigli ki ga kandidirajo demokristjani v pokrajini Marche (znano je da se je Gigli precej kompro’ mitiral v času Mussolinijeve ((republike«). Poročajo tudi o številnih dosedanjih senatorjih ki se pojavljajo na kandidatnih’ listah v poslansko zbornico da si tako tudi nadalje zagotovijo prostor v parlamentu. V političnih krogih in v tisku danes precej komentirajo včerajšnji Togliattijev govor na zasedanju «državnega sveta« KPI, s katerim se je, kot pravijo dejansko začela volilna kampanja. V glavnem pravijo, da Togliatti ni povedal nič novega, temveč da ponavlja stara kominformovska propagandistična gesla. Opozarjajo tudi, da je voditelj KPI spremenil svoje nekdanje geslo, da se italijanski delavci ne bodo borili proti ZSSR, v formalno omiljeno trditev, da italijansko ljudstvo ne bi moglo priznati vojne, ki bi jo na- , povedal parlament, izvoljen1 po novem volilnem zakonu. Stavka bančnih uslužbencev, k. bi morala biti jutri in pojutrišnjem, je bila preklicana. Grozijo pa še vedno številne stavke. A. P. vitim deželam. Zaradi tega na. pada je ameriški veleposlanik izročil danes zjutraj Mosade-ku protestno noto, ki zahteva kaznovanje krivcev in izplačilo odškodnine. V Teheranu in v Abadanu so bile danes ogromne manifesta. cije za Mosadeka Manifestanti so zahtevali, naj parlament o. dobri »poročilo osmih« o odnosih med šahom in vlado. To poročilo znatno omejuje šaho-ve prerogative. za v TEHERAN, 16. — Iranska vlada je sklenila danes progla. siti obsedno stanje v Sirazu zaradi napada skupine demonstrantov na ameriške urade za pomoč gospodarsko manj ra&- . rsKin BEOGRAD, 16. - Beograj-5ko okrožno sodišče je danes izreklo obsodbo proti dvema bolgarskima vohunoma ki sta delovala za bolgarsko obveščevalno tajno službo. Prvi obtoženec Cemurdžijev je bil obsojen na 13 let strogega zapora, drugi obtoženec Djordje Čokov pa na štiri leta strogega zapora. Oba obtoženca sta dalj časa zbirala tajne podatke vo-jaške ga in gospodarskega značaja, za kar sta bila tudi nagrajena od sekretarja bolgarskega poslaništva v Beogradu. Svojo vohunsko dejavnost sta opravljala predvsem v Skoplju in v ostalih krajih Makedonije. nje o Koreji, zato da dovoli izraelskemu delegatu Ebanu, da odgovori na nekatere obtožbe arabskih delegatov. Eban je izjavil, da je arabski protise-mitizem dejansko nevaren in močan protiseiuitizem. Češkoslovaški delegat David je odgovoril Ebanu in ponovno obtožil sionis* «prevratništva in ;abo* ifr «..>j- Hoda!,, da je bilo to dejanje dokazano na procesu proti Slanskemu. David je pripomnil, da «se anti-sionizem ne sme istovetiti z antisemitizmom«. Sovjetski delegat Višinski je izjavil, da so izraelske trditve samo obrekovanje, ki ima namen zastrupiti mednarodno ozračje, in niso vredne odgovora. Zatem so glasovali o brazilski resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija pravi: ((Glavna skupščina OZN poudarja, da je odločena ne etediti z napori, da ustvari ugodne pogoje za mir in spravo v smislu listine OZN«. Nato poudarja resolucija prepričanje, da bo pravično in častno premirje na Koreji uspešno prispevalo k omilitvi sedanje mednarodne napetosti, in 1. u-gotavlja z velikim zadovoljstvom, da je bil na Koreji pod-pisan dogovor o zamenjavi bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov; 2. izraža upanje, da bo zamenjava bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov nemudoma izvršena, in da bodo bodoča pogajanja v Panmunjomu kmalu privedla do sklenitve premirja na Koreji, ki bo v skladu s smotri in načeli Združenih narodov; 3. sklene prekiniti sedanje zasedanje, ko bo sedanji dnevni red izčrpan, ter prosi predsednika, naj ponovno skliče glavno skupščino za nadaljevanje sedanjega zasedanja in razpravljanja o Koreji: a> ko bo poveljstvo Združenih narodov obvestilo Varnostni svet o podpisu dogovora o premirju na Koreji; b) ko bo večina članov mnenja, da razvoj korejskega vprašanja terja njegovo proučitev. Neki predstavnik poveljstva OZN je izjavil, da bo to poveljstvo odgovorilo jutri zjutraj na pismo generala Nam Ila, s katerim je ta predlagal obnovitev pogajanj za premirje na Koreji. Dodal je, da bodo besedilo odgovora objavili šele potem, ko bo pismo izročeno zveznim častnikom v Panmunjomu. # V Munsanu se v krogih zavezniške komisije za premirje izjavlja, da združeno poveljstvo n" bi bilo pripravljeno pristati na obnovitev pogajanj za premirje, ne da bi prej pripravili tla z neuradnimi razgovori. Razen tega bi bilo združeno poveljstvo pripravljeno uradno obnoviti pogajanja, samo če bodo Kitajci in severni Korejci dali formalna jamstva, da želijo sporazum. Prevladuje vtis, da poveljstvo OZN sodi, da bi bila tretja konferenca za premirje odveč, če bi na njej samo izmenjevali mnenja, kakor je to bilo do sedaj; zaradi tega domnevajo, da bo združeno poveljstvo v odgovoru zahtevalo, naj se prej začno predhodni i>oluradni razgovori. V istih krogih so mnenja, da je velika vztrajnost, s katero Kitajci in severni Korejci zahtevajo obnovitev pogajanj za premirje, lahko obrazloži z njihovo željo, da se v neki meri rešijo korejske vojne v primeru, da bi usmerili svoje napore na drugo bojišče- Na današnjem sestanku v Panmunjomu so severni sporočili, da je med ujetniki, ki jih bodo izročili v ponedeljek, polovica nekorejcev. Severnokorejski polkovnik Lee Pyong II je sporočil, da bo povedal en dan pred izločitvijo vsake skupine narodnost ujetnikov, ki bodo izročeni. Polkovnik je tudi vprašal, kdaj bo združeno poveljstvo pripravljeno obnoviti sestanke zveznih skupin, da se dogovorijo o obnovitvi pogajanj za premirje. Voditelj zavezniških častnikov je odgovoril, da bo sporočil to zahtevo admiralu Danielu. slovenskega ljudstva in nepozabnih govorov maršala Tita, Edvarda Kardelja in ostalih. Beograjsko časopisje, ki je od dneva smrti Borisa Kidriča bilo posvečeno skoraj izključno samo njegovemu spominu, prinaša tudi nocoj poročila o žalosti v Ljubljani in odmev o smrti velikega pokojnika rned vsemi jugoslovanskimi narodi in v inozemstvu. Mest. ni ljudski odbor na Reki je danes sklenil, da nosita glavna ulica mesta in čistilnica nafte ime Borisa Kidriča. Številne tovarne in podjetja, ulice, trgi in šole po vsej Jugoslaviji, ki nosijo ponosno ime Boris Kidrič, so že danes živi spomeniki, ki bodo spominjali bodoče rodove na življenje in delo revolucionarja, velikega državnika, borca za svobodo in neodvisnost, za so. cializem, misleca in človeka v polnem pomenu besede B. B. * * * LJUBLJANA, 16. — Danes opoldne je bila v prostorih slo. venske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani svečana komemorativna seia posvečena smrti velikega sinu vseh jugoslovanskih narodov Borisa Kidriča. Komemoraciji so prisostvovali poleg predsednika akademije pisatelja Josipa Vidmarja tudi vsi ostali redni člani akademije, O življenju in delu velikega pokojnika je govoril Josip V.idmar, po njegovem govoru pa so vsi prisotni počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Na komemorativni seji so soglasno sprejeli tudi predlog, da se v znajj priznanja za velike zaslu. ge pokojnika preimenuje zavod akademije za elektrogospodarstvo v ((Kidričev zavod«. Malan bo ostal na vladi PRETORIA, 16. — Iz doslej znanih rezultatov volitev v Južnoafriški zvezi, ki obsegajo že skoraj vse oddane glasove, je razvidno, da je nacionalistična stranka dobila vsaj 80 sedežev in s tem zadostno večino v novem parlamentu. Poziv Razrednih sindikatov ostalim sindikalnim organizacijam in tovarniškim odborom za skupno proslavo prvega maja je naletel pri sindikalnih. vodstvih na gluha ušesa. To pa se je zgodilo zato, ker so ta vodstva le poslušno orodje strank, katerim je enotnost sama deveta briga, ali pa jo sprejemajo le s pogojem, da bi vsi tulili v njihov rog, čemur pa ne moremo več reči enotnost marveč popolna podrejenost. Drugačnega mnenja kot sindikalni voditelji pa je delavstvo, zlasti njegov razredno najbolj zavedni del, ki prav te dni še posebno čuti na svojih ramenih močni pritisk delodajalcev. Ravno zadnji dogodki najbolj Opravičujejo in potrjujejo pravilnost predlogov Razrednih sindikatov. 2e ves čas po stavki 30. marca smo namreč priča grožnjam industrijcev ki kar že nekam sistematič no drug za drugim izvajajo smernice, ki prav gotovo izhajajo iz tega vira, to je italijanske Confindustrije ter njenega tržakega eksponenta Zveze industrijcev. Pisali smo že o vrsti groženj in pisem delodajalcev delavcem, vendar bo prav, da si z njimi še enkrat osvežimo spomin. Ze takoj ob omenjeni napovedi stavke je dalo ravnateljstvo CRDA v ladjedelnicah in v Tovarni strojev nalepiti na razglasne deske opomine delavstvu in mu grozilo s sankcijami, če bi stavkalo. Sledilo je vodstvo čistilnice Aguila, ki je poslalo stavkajočim delavcem na dom pisma z opomini, kar je bilo v nasprotju z vso dosedanjo prakso; kasneje so poslali taka pisma tudi delavcem čistilnice Standard in delavcem CRDA. Se dalje pa je šlo ravnateljstvo železarne v Skednju, ki Uratkomalo ni plačalo delavcem, ki so stavkali, nagrade za priza.-devnošt in jih tak o spravilo ob 5.000 lir. V torek pa je isto ravnateljstvo zagrozilo delavcem z novimi disciplinskimi ukrepi, če bi istega dne stavkali. Vse to kaže, kako daleč že sega predrznost delodajalcev. Proti temu so protestirali delavci v vseh tovarnah in obrtih. V železarni ILVA so se zbrali delavci na protestno skupščino, prav tako tudi v raznih oddelkih ladjedelnic, v Tovarni strojev itd. Protestirali so razni tovarniška odbori in spričo ogorčenosti delavstva je morala protestirati proti samovolji delodajalcev tudi Delavska zbornica, čeprav ni stavke odobravala in je ob njej pozvala svoje člane, naj se je ne udeleže. Seveda so protestirali tudi Enotni sindikati in njihov voditelj Radich se je oglasil celo v občinskem svetu, kjer pa so ga pustili njegovi zavezniki iz lanske politične stavke v obrambo tržaških fašistov na cedilu. Težave francoske vlade s proračunskim primanjkljajem ATENE, 16. — Grški minister za gospodarsko koordinacijo Markezini je naznanil, da bo grška vlada prihodnji mesec izvedla denarno reformo in zamenjala eno novo drahmo za sto sedanjih. PARIZ, 16. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo francoska vlada v začetku maja objavila ukrepe za ozdravitev proračuna, ki jih je pripravila že v začetku leta. Do takrat so vsa ugibanja o teh ukrepih hipotetična. Včeraj je vlada na svoji seji sklenila, da je treba ustaviti stalno naraščajoče državne izdatke. Francoski državni proračun je od leta 1950 stalno naraščal, prav tako tudi proračunski primanjkljaj. Leta 1950 je proračun znašal 2422 milijard frankov, deficit pa 345 milijard, leta 1951 je bil proračun 2912 milijard, primanjkljaj pa 398 milijard, leta 1952 je znašal proračun 3720 milijard frankov, deficit pa 793 milijard. Proračun za letošnje leto znaša 3831 milijard, od katerih jih je 8Q blokiranih (samo 36 milijard kreditov pa je bilo dejansko razveljavljenih). Za leto 1953 je proračun v začetku leta predvideval primanjkljaj 619 milijard frankov. Razvoj gospodarske konjunkture v prvem trimesečju pa vzbuja j strah, da se bo primanjkljaj V »Timesu" že demantirajo tržaškega dopisnika Da se v Trstu in drugje po svetu mnogi ne strinjajo s predlogom tržaškega dopisni, k-a «Timesa» smo ie povedali. Nad vse značilno pa je dej-stvo da je vTimess objavil 15 t m dve pismi svojih či-tateljev, ki odločno nasprotu. jeta mnenju tržaškega dopisnika. Prvo pismo se glasi: »Odgovornemu uredniku Timesa Gospod! Ali lahko kot Italijan, rojen v Trstu, in ki ne pripadam nobeni politični stranki, protestiram proti rešitvi »vprašanja« Trsta, kakor jo predlaga Vaš dopisnik 7. aprila? Ali on resnično verjame, da bi bilo pravično in dobro zapoditi iz Trsta v Jugoslavijo Slovence, ki žive tu že mnogo pokolenj,’ ki so zgradili svoje domove in cerkve na tem o- zemlju in ki so z družinskimi vezmi s porokami povezani z Italijani, rojenimi v Trstu? In vse to samo zato, ker sta obe vladi v Rimu in Beogradu pretrmasti, da bi našli normalno rešitev? Hotel bi vaše čitatelje obvestiti, da tržaško ljudstvo, to je Italijani in Slovenci, ki’ so rojeni tukaj, ne potrebujejo nobene rešitve. Mi smo jo že našli; mi živimo mirno med seboj. Kar pa je potrebno, je malce razsodnosti med tistimi ki bi nam hoteli vladati. Bpi jim se, da je zlo danes v tem. da jemlje svet politike resno! pre- Iskreno Vaš Ciro Costante, Lonjerska cesta 212, Trst * * • Drugo pismo pa pravi: prepotoval Tržaško ozemlje, menim, da je vaš dopisnik v svojem članku 7. aprila dovzetno toda hudo pretirano naštel vrsto jugoslovanskih pogreškov, medtem ko je komaj omeni! pomanjkljivosti na drugi strani. Ne moremo si kaj, da ne bi bili pobiti, ko vidimo zahodnega kandidata za Združene narode, kako sialno krši manjšinske pravice. Prav tako je neugodno pričati o načrtni hudobnosti rimskih funkcionarjev ZVU proti anglo-ameriškim uradnikom, da bi pospeševali svoje strankarsko-politične cilje. Kar se tiče bodočnosti ozemlja, se bojim, da ne obstaja taka rešitev, kji bi se dala doseči z navadnim prerezom. Go- I tovo da popolna zamenjava Gospod! Potem ko sem dobro | prebivalstva, akor si jo pred- stavlja vaš dopisnik, ne bi prišla v poštev, tudi če bi se dala izvesti. Ni namreč sprto tržaško ljudstvo, marveč sta sprti rimska im beograjska vlada. In njiju malo briga ljudstvo, kar ju zanima, je posest, pristanišča. Zakaj ne bi posnemali presenetljivo uspešnega tanger-skega statuta z Italijo, Jugoslavijo, Švico in Avstrijo kot udeleženci. To bi ustvarilo nove gospodarske vzpodbude za vse področje in zlasti za njegovo pristanišče. To bi utegnilo končno pomagati Italiji in Jugoslaviji, da bi v vzajemnih ugodnostih dosegli sodelovanje, tako da bi pozabili svoje spore. Vaš iskreni John Russel, - 15, Montacue Court, West-bourae Gardens, Folkstone, Kent Seveda Tržačani nikakor nočejo spremeniti svojega mesta v Tanger, še manj pa pristajajo na vmešavanje Švice in Avstrije. Tudi spravljanje jugoslovanske vlade na isto raven z rimsko vlado, češ da obe «malo briga ljudstvon v Trstu... ne odgovarja v resnici, kar se Jugoslavije tiče. Važno pa je pri tem, da «Ti-mesn — pa čeprav v obliki prejetega pisma — poue resnico o teptanju naših pravic, in o rimskih funkcionarjih, o katerih se zdi, da jih še precej pozna. Vendar pa ne zadostuje objava dveh pisem, da bi bili čitatelji «Timesa» dovolj obveščeni o netočnosti trditev tržaškega dopisnika o prejšnjem članku. povečal za 150 do 180 milijard in dosegel številko iz lanskega leta, če ne bo vlada pravočasno podvzela primernih u-krepov. Državna blagajna je v težavah, ker je morala v letošnjem prvem tromesečju zadovoljiti povečane državne izdatke; do konca marca je izdala 127 milijard več kot v lanskem prvem trimestru, medtem ko so bile njene rezerve ob koncu lanskega leta praktično izčrpane. Na drugi strani se je pojavilo zmanjšanje dohodkov, zlasti pri posrednih davkih, kjer je država vnovčila 21 milijard manj kot lani. To zmanjšanje je treba pripisati deloma splošnemu zmanjšanju obsega kupčij, deloma pa znižanju cen na debelo, kjer je indeks padel od 150 na 140. Bidaultove izjave o položaju v Laosu PARIZ, 16. — Francoski zunanji minister Bidault je, danes izrazil mnenje, da se z vpadom Vietminhovih čet v državo Laos v Indokini ni nič bistveno spremenilo. Dodal je, da pa je «prisotnost napadalske vojske na ozemlju miroljubne in nezaščitene države po pravilih zdravega razuma, pa tudi po samih sovjetskih izjavah, očiten dokaz za napad«. Nato je nadaljeval: »Kadar me vprašajo: ali verjamete v dobro voljo Rusov, v resnično spremembo njihove politike, odgovorim: Vzhodne države vedo, da se ne moremo zadovoljiti z videzom. Ce bodo dokazale svojo voljo do miru, bomo odgovorili na njihove pobude«. Mir je nedeljiv, je dejal Bi-] dault in nadaljeval: «Ce ob- | staja resnična volja za mir, potem bo mir dosežen. Toda zaenkrat, in dokler se ta volja ne bo v jasni obliki pokazala, moramo nujno ‘nadaljevati po poti do našega cilja, ki je ustanovitev združene Evrope in organizacija njene obrambe, Ta obrambna organizacija nam je bila vsiljena. Ne smemo zaiti s te poti, temveč moramo nadaljevati po njej«. Iz vsega tega se uidi, da se je v tovarnah ob tej noui gonjt delodajalcev dejansko ustvarila vsaj v tem vprašanju prav tista enotnost, po kateri so Razredni sindikati s svojimi predlogi težili. Pod pritiskom enotnega nastopa industrijcev, ki svojo ofenzivo proti delavstvu stopnjujejo, se torej med delavstvom vedno bolj krepi zavest o nujnosti enotne delavske fronte, ki bi lahko zajezila delodajalsko napadalnost, predrznost in samovoljo. Delavci vidijo, da so njihove socialne in gospodarske pridobitve ter politične in sindikalne svoboščine ogrožene ter da jih je treba braniti. Cernu ne bi torej napravili še enega koraka naprej in s skupnim praznovanjem prvega maja, za kar je še vedno čas, delodajalcem jasno povedali, da je njihovega popuščanja konec in da je nevarno še bolj napenjati lok? Prav prvi maj bi bil lepa priložnost, da bi delavci skupno manifestirali za obrambo pravic in za reševanje številnih vprašanj brezposelnosti, tržaškega pomorstva, dela ladjedelnicam ter ostali industriji itd. Ves ta val protestov delavstva, vsi ti novi znaki prebujenja razredne zavesti, vse to vrenje pa bi ostalo jalovo, če ostane le pri dosedanjih oblikah borbe. C emu so se na primer Enotni sindikati zabubili vase in včeraj sklicali samo skupščino svojih sindikalnih zaupnikov in članov raznih odborov. Cernu ne preidejo od individualnih protestov tovarniških odborov k enotni protestni skupščini tovarniških odborov in notranjih komisij vseh tovarn, kjer bi delodajalcem odločno povedali, da je delavske potrpežljivosti konec in da bodo vsi nadaljnji poskusi delodajalcev po kratenju pravic delavcev naleteli na oster odpor? Ustvarjanje resnične enotnosti v tovarnah, ki je prišla te dni zopet do izraza, je prvi pozitiven korak. Naloga vseh delavcev je, da to enotnost krepijo, da jo širijo in da zajame vse delavstvo. Delodajalci so že zelo napredovali, so oropali delavce že mnogih pravic, toda še vedno je čas ustaviti njihov pohod in preprečiti, da se v tovarne dejansko povrnejo stare metode fašizma. Prav zato pa naj bo geslo vseh delavcev: enotno praznovanje prvega majal Tudi ZVU presedajo izmišljotine rimskega tiska Prejeli smo sledeče uradno poročilo: «TRST, 16. aprila 1953 — V zvezi z nekaterimi članki, ki so bili objavljeni v rimskem tisku glede stališča Zavezniške vojaške uprave do predloga, da bi premestili v Isti-tuto Rizzoli v Bologno nekatere ranjene osebe, ki so zdaj pridržane v tržaški bolnišnici. želi Zavezniška vojaška uprava izjaviti naslednje: a) ZVU ni odklonila tega predloga, ki ga zdaj skrbno proučuje; b) Fabio De Felice in Ce-sare Pozzo nista v kritičnem stanju. Pismena izjava primarija ortopedskega oddelka Združenih tržaških bolnišnic pravi, da «ni neposredne nevarnosti za življenje bolnikov De Felice Fabia in Pozzo Cesara. Življenje omenjenih oseb ne bi bilo v nevarnosti, če ju sploh ne bi premestili v Istituto Rizzoli, oziroma če ju ne bi nujno premestili«; c) Fabio De Felice in Cesa-re Pozzo sta pridržana v Trstu v zvezi z eksplozijo bombe dne 8 marca 1953. Bila sta najbližja bombi, ki je eksolodirala«. Kot vidimo, kaže prvi del izjave, da je verjetno, da bo ZVU fašiste res poslala tja, kjer jih bodo za izgrede 8. marca še nagradili. Tako ali podobno se je po zaslugi ZVU namreč že zgodilo. Ce še orne. nimo, da fašistična MSI kandidira Pozza za svojega poslanca na bližnjih volitvah v Italiji, potem dovolj jasno izhaja da bodo v Trstu kaj kmalu začeli operirati z bombami celo sami poslanci iz rimskega parlamenta. No, hkrati je to najlepši dokaz, da v našem mestu niti MSI ne more spraviti na ulico za podobne akcije ljubezni do madrepatrije, niti lastnih pri. Stašev zlasti odkar so k MSI poslali za novega «federala» nekoga celo iz daljne Sicilije. Vojko Nikolič poslanik v Indiji BEOGRAD, 16. — z ukazom predsednika jugoslovanske republike maršala Tita dne 1. a. prila letos so izvedene naslednje izpremembe v diplomatskih predstavništvih v inozemstvu: Izredni poslanik in opol. nomočeni minister Jugoslavije v Belgiji Marijan Barišič je postavljen tudi za opolnomo-čenega ministra Jugoslavije v Luksemburgu; sedež poslanika bo še naprej v Bruslju, Darko Cernej, opolnomočeni minister na Švedskem je postavljen tudi za poslanika v Islandijo, njegov sedež ostane še naprej v Stockholmu. Za iz. rednega poslanika in opolno-močenega ministra v Indiji je poštavljen Vojko Nikolič, dosedanji načelnik sanitetne upra, ve Jugoslovanske ljudske *rl made. Jugoslovanski poslanik v Egiptu M. Nikežič je imeno. van tudi za izrednega opolno^ močenega ministra v Abesiniji; sedež bo imel še naprej v Kairu PRIMORSKI DNEVNIK — S — 17. aprila 1®' Ali mislite, da JS res mogoče še dolgo živeti v takem zraku — tako polnem laži in fraz, da se ne vidi preko ceste?— Po takih dneh prihajajo viharji. IVAN CANKAR 1 fp; /Idil 1 R,f Bil W": IV /§j Danes, petek1^p,iU Rudolf. Vltlsoj Ji, Sonce vzide ob 5-l? in ^ LuM 18.53. Dolžin« dneva lS.^ ^ vzweJ&:«-f,r Apolonij. Ank« OB NAPIHNJENIH GLASOVIH IZ RIMA PRED VOLITVAMI Propagandno ozadje novih »izrednih" nakazil 'Jugoslavija na tržaškem velesejmu Po vesteh iz Rima je italijanska vlada po sporazumu z ZVU odobrila nakazilo 433 milijonov lir občinam in 922 milijonov lir za kritje primanjkljaja „Aldisio" Prejeli smo sporočilo, da so 23. marca predstavniki italijanske vlade in predstavniki civilne uprave Zavezniške vojaške uprave skleni sporazum o izrednem dodatnem nakazilu področnemu proračunu za letošnje prvo šestmesečje. Izredno nakazilo predvideva 433 milijonov lir za javne u-stanove področja (403 milijone za tržaško občino in 30 milijonov za ostale občine področja) ter 922 milijonov lir za kritje primanjkljaja v skladu izplačil posojila «Aldisio». Skupno torej 1 milijardo in 355 milijonov lir. Brez dvoma bo danes vsa nacionalistična propaganda mobilizirana za hvaljenje «madrepatrie». ki tako «mate-rinsko» skrbi za naše mesto, poudarjala bo skrb in prizade, vanje za blagostanje nas vseh, ki ga gojijo rimski funkcionarji pri Zavezniški vojaški upravi Niso bili zaman prisotni pri sklepanju zgoraj o-menjenega sporazuma1 Vitelli, Memmo in Sartori. trojica, ki predstavlja v Trstu rimsko po- I nek je izšel tudi v »Corriere della Sera«, ki ga imajo za poL uradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva. Zato je bilo nujno, da naj dejo iz te zagate izhod, za kar so sedaj odobrili «izredno» nakazilo. Zaradi tega pa nam vsa ta zadeva, poleg drugega, diši tudi po volilnem golažu, ki ga pripravljajo demokristjani volivcem v Italiji, da bi dokazali »veliko skrb* za »neosvo-bojene* brate v Trstu. SREDNJEŠOLCI IN VISOKOSOLCI ! Z vpisom v »Dijaško Matico« boste manifestirali svojo solidarnost z revnimi tovariši, boste utrjevali enotnost svoje generacije. SESTANEK ODBORA OF V SKEDNJU Članstvo OF želi litiko in ki zvesto izvaja vse direktive rimskega centralističnega birokratskega aparata. Toda v kolikor je koristno in prav, da se reši vprašanje posojil «Aldisio» in da občine dobijo denar za izvajanje svojih gospodarskih načrtov in predvsem načrtov javnih del, toliko je tudi nujno poudariti, da to nakazilo ne moramo smatrati za izredno. Kot znano, so vse občine področja ob koncu preteklega leta izdelale svoje gospodarske načrte. Pri izdelavi teh načrtov so se naslanjale na nujne gospodarske potrebe in predložile minimalne proračune. Tako je tržaška občina predložila proračun samo za javna dela v vrednosti 700 milijonov lir Za najnujnejša javna dela pa je občina zahtevala 500 milijonov lir. V Rim pa, kjer imajo platno in škarje v rokah pri odločanju o tržaških financah in o splošnem področnem gospodarstvu, so te postavke črtali na minimum. Od 700 milijonov lir. ki jih je zahtevala tržaška občina za javna dela, so odobrili samo 393 milijonov. Kakor vidimo. so rimski birokrati odrezali skoraj za polovico potrebe Trsta za javna dela. Se večje rezanje proračunov so doživele slovenske podeželske občine. (O tem bomo pisali posebej). Kar se tiče nakazila za sklad »Aldisio* je treba odkrito povedati. da je čas, da so sanirali tako visok primanjkljaj v skladu posojil, ki so ga sami, po krivdi rimskih funkcionarjev povzročili. Zato je bilo tudi nujno, da sami nosijo posledice teh «napak» za katere dvomimo, da so bile storjene iz »nevednosti*. Ze večkrat smo ugotovili, da so hoteli rimski funkcionarji v Trstu kar naenkrat vzporediti tržaško gospodarsko stanje s stanjem v Italiji. Začeli so pri posojilih »Aldisio*. toda pri tem so šli tako daleč da so jih začeli obtoževati že sami njihovi pristaši. V italijanskem tisku so se pojavili članki, ki so očitali rimskim funkcionarjem, da ne «razumejo» tržaških razmer. Podobni čla- enoten prvomajski Na predvčerajšnji seji okrajnega odbora OF v Skednju, kateri so prisostvovali tudi za stopniki sektorskih odborov IV. okraja, je tov. Stanko Bole od glavnega odbora podal pregled političnega položaja na STO, pri čemer je poudaril nujnost delovanja OF na vseh področjih javnega življenja. Predvsem pa se je zaustavil pri vprašanju enotnosti, po kateri teži demokratično prebivalstvo, saj je danes vsakomur jasno, da je le v enotnosti zajamčen uspeh vsakodnevne borbe, pa naj bo to na področju uveljavitve nacionalnih pravic slovenskega prebivalstva ali pa na področju borbe proletariata proti vedno hujšemu pritisku delodajalcev. Tov. Bole je nadalje omenil akcijo občinskega sveta v Nabrežini glede imenovanja conskega predsednika ter vprašanje enotne proslave 1. maja, ki naj dokaže strhjenost delavskega razreda v borbi za svoje pravice. Ob koncu svojega govora je tov. Bole še poudaril, da je naloga OF podpreti vsako akcijo, ki teži za enotnim nastopom, če je le ta v prid prebivalstvu. OF je treba nadalje organizacijsko utrditi, kar se da doseči predvsem z aktivnostjo na bazi. Poročilu je sledila živahna diskusija, med katero so navzoči tovariši poročali o razgovorih z ljudmi, predvsem delavci, ki niso povezani v Osvobodilni fronti. Velika večina delavcev odobrava enoten nastop in izraza željo, da bi do tega prišlo. Med splošnim pregledom delovanja OF so tovariši ugotovili, da se da še marsikaj napraviti, predvsem na kulturno-prosvetnem področju. Posebno pozornost pa je treba posvetiti mladini ki je premalo povezana. Končno so se tovariši obvezali, da bodo v naslednjih dneh razvili in povečali svojo aktivnost ter proučili možnosti za razširjenje svojega delovanja. Sprejem ob odhodu polk. Vonno F. Burgerja | podjetjem na anglo-ameriškem področju razna dela V vrednosti 166,613.252 lir. Seja izvršnega odbora Osvobodilne fronte Sinoči je bila na sedežu v Ul. R. Manna seja izvršnega odbora Osvobodilne fronte, na kateri so določili 8-člansko delegacijo, ki se bo udeležila IV. kongresa OF v Ljubljani. Kongres bo od 25. do 28. t. m. Poleg tega so razpravljali tudi o letošnji proslavi 1. maja in o proslavah ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. V zvezi s temi vprašanji, so sprejeli tudi ustrezne sklepe- Iz Beograda poročajo, da bo Zvezna trgovska zbornica Jugoslavije organizirala kolektivno udeležbo jugoslovanskih trgovskih podjetij na letošnjem mednarodnem velesejmu v Trstu. Jugoslovanska podjetja bodo razstavljala razne kemijske proizvode, les in lesne izdelke, ribje konserve, zdravilna zelišča in predmete ljudske folklore. Podjetje Litostroj iz Ljubljane bo prav tako razstavljalo svoje izdelke. Med trajanjem velesejma bodo jugoslovanski razstavljavci prodajali alkoholne pijače, prehrambene izdelke in predmete ljudiske folklore. Nezaposleni učitelji Zveza prosvetnih delavcev v Trstu opozarja nezaposleno učiteljstvo. da sl že sedaj oskrbi dokumente, ker bo treba v kratkem vložiti prošnjo za namestitev. Potrebne so sledeče listine: l. potrdilo o državljanstvu; 2. pordilo o stalnem bivališču; 3. nravstveno spričevalo; 4. kazenski list; 5. zdravniško spričevalo; 6. potrdilo, da uživa državljanske pravice. PREDLOG UPRAVNEGA ODBORA REPENTABORSKE OBČINE 29.200.000 lir v XII. gospodarskem načrtu Gospodarski načrt za drugo polletje 1953 predvideva 18 500-000 lir za ureditev cest, za ostala dela pa 10-700-000 lir Na svoji zadnji seji so člani upravnega odbora repentaborske občine razpravljali tudi o gospodarskem načrtu št. 12. ki velja za drugo polletje 1953. Po daljši diskusiji so sklenili predlagati naslednja dela, ki naj bodo vključena v omenjenem gospodarskem načrtu, katerega bo seveda moral odobriti občinski svet: Popravilo in širjenje ceste od Velikega Repna do meje z zgoniško občino - III. natečaj. Dela bi veljala 12 milijonov Ur. Asfaltiranje ceste skozi Col -500.000 lir. Asfaltiranje poti od deželne ceste do policijske kasarne -1 milijon lir. Popravilo obeh proti do re-pentaborske cerkve - 5 milijonov lir. Za širjenje, popravila m OB PODALJŠANJI] ROKA ZA ZAPORO OGREVALIŠČA V EL EIDALI Pomanjkljiva oskrba za tržaške reveže Vsa občinska ogrevališča, prenočišča in zavodi so bila zgrajena že pred davnimi leti in ne ustrezajo sodobnim potrebam Včeraj popoldne je načelnik PIO Mr. D. C. Dunham s soprogo priredil sprejem v vili Economo na čast slovesa polk. Vonna F. Burgerja načelnika glavnega štaba ZVU, ki zapušča Trst. Sprejema so se udeležili številni vidni predstavniki tržaškega javnega življenja ter tuji in domači novinarji. Izvedeli smo, da bo polk. Burgerja nadomestil polk. Emmery. Seznam oddaje javnih del za februar 1953 V februarju 1953 je Urad za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi oddal krajevnim 134 revežev, ki prenočujejo na golih mizah in stolih občinske ogrevalnice v Ulici Vi-dali, je poslalo oblastem proš. njo, naj ne zaprejo teh prostorov v letnem času (ogre-valnica je namenjena samo za zimski čas), ker nimajo kje prenočevati. Ce bi ogrevalm-co zaprli, bi morali vsi ti reveži prenočevati pod milim nebom, na klopeh občinskih vrtov ali pa na travnikih v predmestjih. Ta poziv oblastem predstavlja eno od mnogih vprašanj, ki zadevajo na tisoče tržaških revežev. Tržaški klerikalni listi poročajo, da so oblasti »človekoljubno* sprejele poziv omenjenih reve. žev in podaljšale rok zapore ogrevalnice v Ulici Vidali do 30. aprila. Jasno je, da s tem ni še rešeno vprašanje 134 revežev, ki prenočujejo v Ulici Vidali, kakor tudi ne vprašanje vseh ti. stih revežev, ki jim je sicer zagotovljeno vsakodnevno pre. nočišče v občinskih zavodih, kjer pa vlada takšno stanje, ki ne ustreza najnujnejšim higienskim predpisom. Zato ne bo odveč, če napišemo nekaj vrstic o sedanjem stanju vseh javnih občinskih zavodov, prenočišč in ogreva-lišč v našem mestu, kamor se zatekajo ljudje, ki so v ogrom. ni večini delali vse življenje v korist kapitalistične družbe, ki jim danes odreka najosnov. nejše pravice do življenja in jih pušča ob robu človeške druzlie. Q tem vprašanju je bilo mnogo govora ob razpravi o socialni pomoči in o brezposelnosti v našem mestu v tr. žaškem občinskem svetu. Tedaj je prišla jasno na dan vsa pomanjkljivost socialne podpo. re revežem in brezposelnim. Ker so ta vprašanja vedno aktualna, se bomo danes orne. jili samo na občinske zavode in zavetišča za reveže. V mestu imamo več nočnih zavetišč in zavodov. Vse te u-stanove pa so bile ustanovlje. ne že pred prvo svetovno vojno. Te zgradbe kot tudi oprema zavodov in zavetišč ne u-strezajo več sodobnim zdravstvenim in higienskim zahtevam kakor tudi ne trenutnim potrebam visokega števila revežev, ki živijo strpani v teh prostorih. Nočna prenočišča v Ulicah Gaapare Gozzi, Pondares in Pascoli so prenatrpana z gosti in ne zadoščajo sedanjim sploš. nim potrebam. Predvsem se to pomanjkanje občuti v zimskem AVSTRIJSKA MNENJA V G AVSTRIJCI ZNOVA POUDARJAJO pomanjkljivosti tržaškega pristanišča Eminenten avstrijski gospodarski predstavnik poziva italijanske kroge naj puste ob strani nerešena politična vprašanja v korist Trsta in njegove osnovne funkcije Avstrijci se vedno bolj zanimajo za tržaško pristanišče, o čemer nam priča pisanje avstrijskega tiska in zlasti članki objavljeni v zadnjih dneh v znanem avstrijskem listu «Wiener Kurier* in v gospodarskem tedniku »Verkehr*. Avstrijci smatrajo, da so napravili s ustanovitvijo »Trža-ško-avstrijske trgovske zbornice* pomemben korak za odstranitev vseh ovir, katere zavirajo avstrijski tranzitni promet skozi Trst, O isti temi je govoril nedavno po dunajskem radiu tudi predsednik koroške trgovske zbornice dr. Anheuer, ko je dejal, da upajo da bodo s pomočjo tega važnega gospodarskega organizma lahko odstranili nekatere zapreke za gospodarsko povezavo Trsta z Avstrijo Vsi članki v avstrijskih strokovnih in političnih listih, kot tudi govor predsednika koroške trgovske zbornice, pa nam ponovno podčrtujejo stare avstrijske pritožbe na račun tržaškega pristanišča. Po avstrijskem mnenju v Trstu veljajo odločno previsoke pristaniške tarife in je pristaniško poslovanje neure- jeno, kar vse zavira avstrijski tranzit. Dunajski list «Wiener Kurier* pravi, da bi se interes avstrijskih izvoznikov do Trsta brez dvoma povečal, če bi poenostavili računanje pristaniških stroškov in zlasti, če bi te stroške izenačili z ostalimi konkurenčnimi pristanišči. Poleg vprašanja pristaniških stroškov bi se po avstrijskem mnenju morala ustanovljena avstrijsko - tržaška trgovska zbornica zanimati zlasti za povečanje rednih pomorskih prog in v prvi vrsti prog proti dužni Ameriki, Afriki, in Aziji katere so sedaj brez dvoma nezadostne. Dr. Anheuer pa se je ustavil tudi na železniških tarifah, ki so po italijanskem ozemlju Erevisoke, saj so za tranzitno lago celo višje kot za blago, ki ga normalno prevažajo po italijanskih državnih železnicah. Seveda je to vprašanje zvezano tudi z avstrijskimi tarifami, ki so prav tako previsoke, čeprav ne v toliki meri. Iz vseh zadnjih avstrijskih uradnih in poluradnih izjav je jasno razvidna avstrijska že- lja po povečanju gospodarskih vezi s Trstom in obenem upanje, da bo nedavno ustanove- ljena «Tržaško-avstrijska trgovska zbornica* lahko odstranila najvažnejše ovire za to okrepitev. Avstrijci si tudi ne delajo iluzij in dobro vedo, kje je glavna ovira za krepitev teh vezi saj je sledeči stavek iz radijskega govora dr. Anheuer-ja dovolj zgovoren; «Cim bodo tržaški gospodarski krogi prepričali tudi odgovorne politične predstavnike, da mora biti tržaško pristanišče v najboljšem tehničnem stanju, in da je treba pustiti pri teh vprašanjih nerešena politična vprašanja ob strani, ker mora Trit služiti predvsem izvozu tržaških zalednih držav, bo prav gotovo izginila osnovna zapreka na tem področju*. Kljub jasno podčrtanemu avstrijskemu optimizmu se vseeno bojimo, da bodo vnovič prevladali politični interesi krogov ki imajo s Trstom in tržaškim gospodarstvom le ma-' lo opraviti. To so interesi rimskih centralistov, ki že trideset let skušajo tržaško gospodarstvo čim bolj odtrgati od njegovega zaledja in zaradi tega vsako akcijo za krepitev gospodarskih vezi Trsta z njegovim zaledjem gledajo z zelo neprijaznimi očmi« času. Prenočišče v Ulici Ga-spare Gozzi je bilo sezidano leta 1906, stavba v Ulici Pondares leta 1903, stavba v Ulici Pascoli pa leta 1857. Jasno je, da takšne stavbe, ki niso bile v vseh letih odkar so bile sezidane, primerno preurejene, ne morejo ustrezati današnjim potrebam. Prostori v Ul. Ga-spare Gozzi niso ogrevani. V njih je tudi zavod «Banelli», kjer so stalno nastanjeni revni starčki, ki nimajo svojega doma in ki bi morali biti nastanjeni v zavodu v Ul. Pascoli. Ta zavod zavzema mnogo pro_ štora, kjer bi lahko postavili najmanj 300 postelj za prenočišča. Nič manjše niso težave, v katerih je danes zavod v Ul. Pascoli kjer je nastanjenih 800 revnih starčkov in otrok. Tudi tega zavoda niso dovolj pbpraVili in preuredili, da bi bil pripraven za sodobno vzgojo tam na. stanjene mladine. Javni ogrevališči v Ulici Vi. dali (za moške) in v Ulici Bra. mante (za ženske i predstavljata eno od tistih žalostnih slik današnje bede, ki vlada v našem mestu. Zaradi pomanjkanja prostorov v javnih občinskih prenočiščih sta bili ti dve ogrevališči, ki bi morali služiti samo za zimsko sezono, spremenjeni tudi v javni prenočišči. Stotine revežev (moških in žensk) prenočujejo na trdih mizah in stolih in so zadovoljni, da imajo vsaj streho nad glavo. Sedaj pa, kot smo to že v začetku omenili, bodo ogrevališče v Ulici Vidali zaprli 30. aprila. Od tedaj naprej bodo morali vsi tisti, ki so prenočevali v teh prostorih, prenočevati pod milim nebom. Zgorr.je podatke o stanju javnih občinskih zavodov, pre. nočišč in ogrevalnic smo vzeli iz poročila župana, ki je bil prisiljen, pod pritiskom sedanjega obupnega stanja teh u-stanov, priznati edovoljno ra. zumevanje kapitali. stične družbe, katero sam predstavlja, do vseh tistih revežev, ki so na stara leta zaradi dela ohromeli in ostali popolnoma brez sredstev za preživljanje. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Iz tujega stanovanja je odnašala oblačila Tatico so prijeli na podlagi zastavljalnih polic, ki so jih našli med hišno preiskavo Februarja letos je Antonio Abate stanujoč v Ul. don Bosco kot podnajemnik družine Gaspardis obvestil gospodarja, da mu je iz sobe zmanj. kala ura in 3.000 lir v gotovini v skupni vrednosti 27.000 lir. Gaspardisu se je to zdelo čudno, vendar je takoj pregle. dal tudi svoje omare in z začudenjem opazil, da so bolj prazne kot ponavadi. Med natančnejšim pregledom pa je ugotovil, da mu je zmanjkal poročni prstan in nekaj njegovih ter ženinih oblek in perila v vrednosti 85 000 lir. Seveda ni izgubil časa s premišljevanjem, temveč se je napotil na policijo in tatvino prijavil. Policija, ki je takoj uvedla preiskavo je ustavila 33-letno Giovanno Lazzini por. Cerce-go, stanujočo v isti ulici, kate. ra je pomagala Garspardisovi ženi pri opravljanju njenih hišnih del. Cercegova je odloč. no zanikala obtožbo, češ da je nedolžna in poštena ženska. Policiji tedaj ni preostalo dru. gega kot jo izpustiti. Preiskava pa se je nadaljevala in nekega dne so preiskovalni orga. ni zvedeli, da se v zastavljalnici nahaja nekaj ukradenega blaga. Med tem pa je Abate prijavil ie izginotje 40.000 lir vrednega površnika. Med hišno preiskavo pri Cercegovi pa je policija odkrila police iz zastavljalnice in tako je morala nepoštena ženska končno priznati tatvino. Izjavila je, da je na dvorišču našla ključ in med odsotnostjo Gaspardisa, njego. ve žene in podnajemnika, zahajala v stanovanje ter iz nje. ga odnašala kar se ji je zdelo vredno. Sodišče, pred katerim se je morala zagovarjati, jo je spoznalo za krivo ter jo pogojno obsodilo na 10 mesecev in 28 dni zapora ter na plačilo 5.333 lir globe. Predsednik: Fabrio; tožilec: Amodeo, zapisnikar; Clarich, o. bramba; odv. Antonini. Obsojeni ker so izpraznili avto 3. marca letos je angleški državljan, bivajoč na Dunaju, Arthur Herman Hansen, ki je prišel s svojim avtom v Trst in se nastanil v hotelu «Excelsior», prijavil policiji, da so mu zlikovci odnesli iz avta računski stroj, dežni plašč, daljnogled, električni ogreval, nik in pleteno košaro s posodami, Policija je seveda takoj uvedla preiskavo in izvedela, da je Giacoino Marcheria z Borznega trga kupil od 22-let-nega Alfreda Cucocha brez stalnega bivališča računski stroj, katerega je nato za 8.000 zastavil v zastavljalnici. Ker pa so Cucocha videli stalno v družbi z 19-letnim Sergiom Schulzem iz Ul. del Rivo, so tudi njega prijeli, vendar je fant spočetka zanikal. Cim so ga pripeljali na poveljstvo pa se je Schulz pognal proti steklenim vratom, toda neki a-gent ga je pravočasno zadržal. Schulz pa je jezno reagiral in agenta pošteno obrcal. Med pregledom so mu našli v žepu rudi bodalo. Preiskava pa ni zadovoljila in zato so agenti odšli v staro mesto, kamor sta oba za. hajala in tako so odkrili .tudi ostale ukradene predmete. Istočasno je policija aretirala 27-letnega Fedela Chiarazzija iz Ul. Cavezeni, 18-letnega Ser. gia Dominija s Trga sv. Lucije in 22-letnega Salvatora Zolio iz Ul. dei Porta. Prva dva sta namreč dobila od Cucocha daljnogled s prošnjo da ga prodata, medtem ko je slednji deljnogled kupil za 5.000 lir. Kasneje sta tako Schulz kakor Cucocb priznala tatvino, vendar sta trdila da drugegč ni bilo poleg. Nekaj dni kasne, je je policiji uspelo aretirati še 23-letnega Rinalda De Car-lija, o katerem so ugotovili, da je kupil ukradeni dežni plašč. Vse aretirance in sicer prva dva pod obtožbo tatvine, zadnje pa pod obtožbo nakupa u-kradenega blaga, so izročili sodišču, kjer so se morali zagovarjati. Medtem ko je sodišče obsodi, lo Schulza, ki je znan nepridi. prav, na 9 mesecev in 10 dni zapora, na 5.333 lir globe ter na 2.000 lir denarne kazni zaradi najdenega bodala, so Cucocha zašili na 6 mesecev in 22 dni zapora ter na 9.000 lir globe Nadalje je sodišče odločilo, da se Sculza postavi po prestani kazni za dobo, ki ne sme biti krajša od 6 mesecev, pod policijsko nadzorstvo. Ostale in sicer Marcherio, Chiarazzija ir Zolio so obsodili na 5.000 lir denarne kazni, De Carlija na 2 000, medtem ko so Dominija zaradi mladolet-nosti oprostili. Predsednik: Zulmin;; tožilec: Visalli, zapisnikar; De Vecchi; obramba; odv. Kezich, Valastro in Romano. NOČNA SLU2.BA LEKARN Davanzo. Ul. Li Bernini 4; Mil-lo. Ul. Buonarrntl 11: Mizzan, Trg Venezia 2; tarabaglla v Bar-kovljah ln Nicoli v Skednju. asfaltiranje cest predvideva gospodarski načrt skupaj 18 milijonov 500.000 lir. V drugem delu načrta so Všteta naslednja dela: Za javno kopališče v Velikem Repnu (III. natečaj) 6 milijonov lir. Za popravilo občinskih poslopij (šole, vrtca in občinske hiše) . 2 milijona lir. Nabava nove ure za zvonik repentaborske cerkve - 600.000 lir. Popravilo vodovodne črpalke za repentaborsko cerkev 100.000 lir. Popravilo zidu okoli pokopališča - 500.000 lir. Ureditev dvorišča in okolice nove ljudske hiše - 1 milijon 500.000 lir. Skupna vsota predlaganih del znaša 10 milijonov 700.000 lir; skupna vsota gospodarskega načrta štev. 12 pa 29 milijonov 200.000 lir. Omenimo naj- še, da bodo dali v kratkem na dražbo dela v vrednosti 3 milijonov lir za popravilo cest, ki so jih poškodovala vojaška vozila in dela za redno vzdrževanje cest v vrednosti 1 milijona 500.000 lir. Predvčerajšnjim pa so dali na dražbo dela za asfaltiranje poti od Velikega Repna proti zgo-niški občini ter ponovno asfaltiranje ceste od Fernetičev na Col. Glede ceste od meje repentaborske občine do Opčin čez železniško progo, je občinska uprava pred dnevi ponovno in-tervenirala pri ravnatelju za javna dela, ki je že v novembru preteklega leta obljubil, da bodo dela vključili v gospodarski načrt tržaške občine. Ker je popravilo in asfaltiranje te ceste res nujno, bi bilo prav, da se urad ra javna dela pri ZVU spomni na svojo obljubo ter odredi takojšen začetek del ! (iz JUGOSLOVANSKE CONE STO) Vinjeni vozač s topolinom podrl pešca V nedeljo ob 21. uri je vozač Carlo Zetko iz Trsta, Ulice degli Apiari, pri Bertokih s topolinom podrl pešca Emila Jurinčiča iz Boršta št. 44 (občina Marezige). Povzročitelja te nesreče je ustavil že pri Kopru službujoči pripadnik narodne zaščite, ker ni imel predpisanih luči na vozilu. Zetko je na zahtevo pokazal zaščitniku izkaznico nato pa je brez nje odbrzel naprej proti Trstu, ustavil se je šele okrog 30 metrov od mesta, kjer je podrl nasproti idočega Jurinčiča, ko si je ogledoval poškodovan prednji del avtomobila. Za ponesrečenčeve klice na pomoč pa se ni zmenil. Jurin-čiču, ki je obležal z zlomljeno nogo in poškodbami na glavi je šele pomagal došli zaščitnik, ki ga je dal takoj s taksijem odpeljati v izolsko bolnico. Šoferja, povzročitelja nesreče, ki je sam priznaval, da je pregloboko pogledal v kozarec, pa je odpeljal v pripor ter se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Pagašen požar piranski ladjedelnici Včeraj zjutraj ob 7.25 je nastal požar na ladji «Vladimir Gortan*, ki jo popravljajo v piranski ladjedelnici. Do nesreče je prišlo, ker je delavec Miro Stefani s kisikovim varilnim aparatom rezal železno ploščo v ladijski delavnici, katere leseni pod je bil prepojen z nafto ki se je vnela. Na mesto požara so takoj prihiteli še drugi delavci in piranski gasilci ki so v 12 minutah požar udušili, tako da znaša škoda le 20.000 dinarjev. v nasprotnem primeru pa bi bila škoda 45 milijonov dinarjev. ( GLEDALIŠČE VERDI) DANES «THYESTES» Nadaljuje se pri gledaliSd blagajni prodaja vstopnic za prvo predstavo Senekovega «Thyestesa» v priredbi Vltto-ria Gassmana, ki bo v soboto ob 21 url, dan« pa se začne prodaja vstopnic za novost »Tri četrtine lune* od Luigija Squarzina, ki bo v nedeljo ob 16.30. POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Pri gledališki blagajni se nadaljuje sprejemanje naročil za abonmaje za simfonično sezono, ki se bo začela 24. aprila s prvim koncertom orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Maria Rossija. Na programu so dela Mozarta, Bartoka, Schuman na In Bellinija. Sprejemanje naročil se zaključi v ponedeljek. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR* vabi vse člane, da se zglasijo do sobote 18. t. m. od 18. do 19. ure na sedežu kluba zaradi važnih in nujnih razlogov. Danes važna seja upravnega odbora. Kampanja proli izstrelkom v slovenskih okoliških šolah V zvezi s kampanjo proti nesrečam, ki jih povzročajo eksplozije vojnih ostankov, so odstranjevalci min tudi včeraj nadaljevali z obiskovanjem šol, kjer so imeli predavanja med katerimi so otrokom obrazložili nevarnost izstrelkov in njih vrste. Včeraj so bila taka predavanja v osnovnih šolah v Sempolaju, Zgoniku, Saležu, Gabrovci, Cerovljah in Mavhinjah kakor tudi v obrtni šoli pri Sv. Soboti. Z ukradeno lambreto se je vozil na izlet Ob 1,30 28. marca se je 28-let ni Elio Bisaro iz Ul. Canova oglasil na poveljstvu policije ter dežurnemu častniku prija, vil izginotje lambrete, last nje. govega brata, katero je pustil okoli 21.50 zaprto z žabico na cesti na Stari mitnici. Nekaj minut po polnoči se je vrnil ponjo, vendar je ni več našel Naslednjega dne pa so policijski agenti našli v bližini železniške čuvajnice pri Rovtah na progi Sv. Andrej-Draga ukradeno lambreto. Seveda so uvedli preiskavo, da izslede tata in sum je zadnje dni padel na 20-letnega Stelia Bacila, stanujočega v Ul. Domus civica 9, katerega so prevčerajšnjim popoldne tudi aretirali. Med zasliševanjem je mlade, niš priznal, da je pozno zvečer 25. marca opazil lambrete in si jo prisvojil ter se z.&ia. vozil celo uro po mestu. Po končani vožnji je vozilo skril v nekem grmu v Ul. Montec-chi. Zvečer naslednjega dne se je vrnil ponjo in po vožnji po mestu jo je zopet skril v neki stezi Pantalonskega griča. 27 marca okoli 11. ure je ponovno šel po vozilo in povabil svojega 18-letnega prijatelja Angela Predonzana iz Ul. Domus civica 5 na kratek izlet z lambreto. Na Kolonkovcu pa mu je zračnica začela puščati in tako sta oba peljala vozilo do železniške čuvajnice v Rov. tah, kjer sta jo zapustila. Zaradi sunka filobusa sl je zlomila rebra Okoli 15.50 je šofer filobusa št. 17, 34-letni Josip Mohorčič s Korza št. 37, vozil za volanom vozila po Ul. Roma v sme. ri Korza. Komaj pa je privozil do križišča z Ul. S Nicolo, je moral ostro zaviti na stran, da ne bi trčil v «Fiat 500», katerega je vozil 49-letn; Rudolf Ferluga iz Ul. Moreri, ki je tedaj privozil z desne strani Šofer je sicer preprečil trčenje, vendar pa je 72-letna Anna Grio por. Chiaruttini iz Ul. F. Severo, ki se je tedaj vozila s filobusom, zaradi nenadnega sunka padla na tla in ker se je poškodovala, so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Tu so ji zdravniki ugotovili hud udarec na desni strani pljuč z verjetnim zlomom reber ter so jo zaradi te. ga pridržali ZAKLJUČEK PREISKAVE 0 SMRTI MLADEGA KKAUSA ŠOFER TAKSIJA GIROTTO obtožen nenamernega umora Razen obtoženega šoferja, sta tudi oba potnika potrdila, da sta sicer občutila sunek v avtu, da pa nista vedela za tragični vzrok sunka Preiskava, ki jo je policija uvedla po smrti mladega Knausa. ki je postal žrtev prometne 'nesreče, se je končala. Policija je zaslišala tudi 2 potnika, ki sta bila v trenutku nesreče v taksiju. Oba sta izjavila, da sta začutila udarec in opazila, da so se vrata odprla. Istočasno sta začutila, da se je vozilo nekoliko premaknilo na desno stran. Ker sta se prav tedaj oba živahno pogovarjala, nista opazila, da bi vozilo kam trčilo. Šofer taksija je vrata kar med vožjo zaprl. Obtoženi šofer Girotto je med zasliševanjem izjavil, da je mislil, da so se vrata odprla zaradi poskoka avta, ki je tedaj zavozil mimo luknje ali pa da je nekdo vrgel kak kamen. Ko sta potnika v začetku Ul. Belpoggio izstopila, je šofer odšel v garažo v Ul. Rismondo, kjer je opazil, da manjka ročaj. Iz garaže je odšel domov in šele naslednjega dne je iz časopisa izvedel o hudi nesreči. Novica ga je prestrašila in zato je sklenil odpotovati v Koper k sorodnikom, kjer je po radiu izvedel o Knausovi smrti. Tedaj se je odločil, da se vrne v Trst in se preda policiji. Ker sta prišli k njemu tudi njegova mati in žena, se je z njima takoj nato vrnil v Trst. Policija je prijavila Girot-ta pod obtožbo nenamernega umora sodišču, kjer pa se bo moral mož zagovarjati tudi ker ni svoji žrtvi pomagal, Girotta so poslali v koronej-ske zapore. Ponesrečeni Turek v tržaški bolnici Z rešilnim avtom so zgodaj popoldne pripeljali v bolnišnico turškega državljana Olpaka Ziyo, ki je kot pomorščak u-služben na parniku «Hopa», zasidranem v starem pristani, nišču. Ker so možu ugotovili zlom dveh prstov desne roke, so ga pridržali s prognozo o-krevanja v enem ali dveh mesecih na ortopedskem oddelku. Izvedelo se je, da je Ziya hotel odviti pokrov kisikove posode, vendar je pokrov zaradi močnega notranjega pritiska s silo odletel in ga zadel v roko. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 18. aprila 1953 ob 2030 uri v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA prvič v slovenščini. m inn L! Kitajska dejanjih Ples sestavil Hiti Slavko. Mladina z Opčin in Velikega Repna priredi v nedeljo 19. t. m. Vijudno vabljeni! Spisal: Nicola Manzarl Režiser: Ljudevit Crnoborl Prevedel: prof. Ivan Savli Scena in kostumi: Jože Cesar Osebe: Marko Vecchietti - Mo-dest Sancin; Amalija, njegova žena - Elza Barbi-čeva; Gertruda, tašča -Leli Nakrstova; Marjela, hotelirjeva hči - Zlata Ro-doškova; Zupan - Rado Nakrst; Baratti - Ernest Zega; Nikola, gostilničar -Jožko Lukeš; Rafael, vratar - Josip Fišer; Gigi, prekajevalec - Stane Starešinič; Giufredi, občinski tajnik - Stane Raztresen; Barabo, hišn; posestnik -Julij Guštin; I. stražnik -Silvij Kobal; II. stražnik -Srečko Košir; Sodni u-radnik - Marij Marsič. — Obiskovalci: Valerija Si-lova, Tea Starčeva. Anton Požar, Danilo Turk, Lojze Starc. V nedeljo, 19- aprila 1953 ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU tragedija v petih dejanjih (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Režiser: Modest Sancin Prevedel: Fran Albreht Scena in kostumi: Jože Cesar V vlogi Luize Millerjeve nastopa Tea Starčeva. V vlogi dvornega maršala pl. Kalba nastopa Silvij Kobal. Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma št. 15/11. - Tel. 31119. SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER Danes 17. aprila 1953 ob 20. uri KLABUND - ZUPANČIČ 11« igra v štirih (petih slikah) Režija: IGOR PELAN — Scena: inž. arh. VIKTOR tlOLKA — Scenska glasba: VLADIMIR LOVEC Dramska družina prosvetnega društva Lonjer-Kati-nara vljudno vabi na prireditev, ki bo v soboto dne 18. t. m. ob 20. uri v prijazni in zavedni slovenski vasi BORŠT V DVORANI PRI MILOŠU. Uprizorili bodo Ogrinčevo trodejanko «V LJUBLJANO JO DAJMO*. — Pridite vsi, ne bo vam žal! ODBOR KULTURNO PRIREDITEV ki bo ob 16. uri v kino dvorani v SEŽANI Nastopijo tamburaški zbor z Opčin, mladinski pevski zbor iz Velikega Repna, baletna skupina jn mladi recitatorji, glasbeniki in solo - pevci. Danes praznuje 70-let-nico svojega življenja IVANKA BERTOK K lepemu jubileju ji čestitajo vnuki Igor, Do do in Didica ter ji želijo še mnogo let življenja IZLET PD »SLOVENEC* V HERPELJE - KOZINO Prosvetno društvo «Slovenec» iz Boršta organizira 26. t. m. Izlet v Herpelje - Kozino, kjer bo Imelo kulturno prireditev z nastopom pevskega zbora, igro »Mutasti muzikant* ln s sodelovanjem godbe Po programu bo pl«. (Igra orkester «Rozandra» iz Boljunca). Vsi prijatelji slovenske pesmi in prosvete so vabljeni, da se izleta udeleže. Vpišejo se lahko še danes v Borštu v dvorani od 20.30 do 22. ure: v Dolini (v Jercogovi dvorani) od 20. do 22. ure; v Boljuncu (pri Marjanu) od 20. do 21. ure; v Rlcmanjih (pri Silvestru) od 20. do 21. ure; na Pesku (tudi za Gročano) pri (Fi-delu Ivanu) od 20. do 21. ure; v Dragi (pri Gracfjanu) od 20. do 21. ure in v ostalih vaseh pri obi- bert Taylor, Elisa(ilm, Arcobaleno. lb.30. f E. Manni, M.asr|o- »Zvoki^ Astra Rojan. 19.30- H ort* hodu*. R»y^'‘Cnili^, hodu*. Ray m Hugh Marlovve Bar #NelVt*n Grattacielo. 16;“' -Ssssm % “i3* soy... Alabarda. 13;W- lisa Ceganl. Franz Cosetta Greco. ng! Arlston. 1FOO: «L0P ca*, G. TftCarM c/BriS1- ® AŽV*^ Garibaldi. 15.00: »Slep $ Sorrenta*. AntS"'a Paul campoeu. -- 'rv£&‘p3’ss-' sneman vjirstu. Impero. 16.00: «On [(dri , cct Tracy. Katha Italia. 15.30: fifl' , Lollobrigida, Viaie. 16.00: »SKnvn j-b* gradu«, Boris K ney, R. Green Kino ob morju. MaS° ■srsJSSsfessif lista, Red Skelton. . M^nrw jBhjfo-P mi», George M ce, 7*T mi», George lv„0.ne, Im, Simms, Lona Dorsey. Glasbeni savona. 15.C0: «^'ujti^jjfi De Carlo in P'1* trehftt Secolo. 16.00:JsTolpa ^ Vittorlo Veoeto- ‘ f p, V« ittorio venovv- p. ljubiš, oprosti m' «. Jeff Chandler. ^ Azzurro. lo.O« «(25* W nja», Esther ^ f. son. Barvni f limite ©H Belvedcre. 16.00. « ..]janP ° vedno*, Esther jr ■film.. nKOdtr®* , Marconi. 16.00: pjr nega kontinent2 sZJ iv> Novo cine. 16.00. carja upanja*. Odeon. 16.00: <'swjlde, w , Jev*, Comel ^ fi CHara. Barvnio#, Radio, 16.00: «KfV? 0„e ^ ta Hayworth. ' Li'r>da Darnell. JJJ PETEK, 17- « -jrf PETEK. O' "-gg/ jvtioejbofgir* coxb ali 51^5 254,6 m 7.00 Poročila- 7.15 narodne, ll-00 tfi kresne noči "T. ciav*0*^ ■(* P. I. Čajkovski: * tura 13.30 Lahka glasba, zgodovine H-4 poro zgodovine . i*’”Mirt* 17.30 Lahke m/??* K° 17.30 Lahke in ‘-TD 18.15 W. A. fagot in orkester v, got solo BeonarS fsA V Kolonialne narod1^ Veiernaankt;- Ivan 22.00 Spored za/^lko ^ 23.10 Glasba za Zadnja poročila l lt»T »»* -f 306,1 m ali 9»» ,3 11,30 Lahki ork^a 11.30 Lahki « "rB3 ročila. 13.00 Gla»J^SgSjl{ 14.00 Poročila. I4:15 jgl»M 17.30 Plesna 17.30 Plesna 81*71"* i-1 fe. Koncert za klavir eeslU offj meriški zbori. 19-L0 13.45 Poročila. 20-^1 « na glasba. 20-30 F , razgledi. 20.45 L cy4 M 21.00 Ma®enet. Le aVa«P., M baleta. 31.16 1Pr izi»®jj.09*, še človeški rod e. « Priljubljene m»o° velik« BS koncertnih dvor ve skl*%a. ^ nije. 22.45 Li«10^ Zmerni ritmi. 23.m Polnočna glasba. m T fpeta .thrrveo- .f.-ftsKr 11.30 BeeMioj^fuagJ jffr v c-molu- ijuAf.pdAtfj 18.00 Ahiertkanskf 18.35 Glasbo Gluoka nerutan***• - p*-, r 23.30 Plesna V**1 DELAVCI I f Poslušajte n*ofle goslovantke ^ dames ob 2°■ delavskega s rojstva. smnfA ■vsss&ffJ& tJrZ govec lentano, Adele, nio, 5H^nar,»vr?v.fa V'6 počas‘''eVdaruF v p5**t*t*k 15. april« iedragi svoje oči Kolenc hiše žalo^1 — M da»ef:t!1 * Čajnih tovariših ^orski dnevnik — S — VI. aprila 1058 lWt2l S FRANCOSKIM E USLUGE DE GflSPEMJU ^r^>eoaB„lhialltovega in Ma' ' P"i vrsti ^ V *DA ie bil **|W*rih zn / SVecen reHtvi m *„rai„l • r,an<;«0 ™lo važ- io ,efeno iJ\Vsaj.tako ie bi~ c° orililT Utls' kot bi se ie °.menienega ob-fpfdianii , ci, b“mli tudi z *W reen« ♦ katera ne bi CZ?u°JTdlti’ da bi bila ’ 't«brlX,rditi' da bi bila tfctcijo TalJetneiii 2rezi f^JatuJci , "• Pr- Piiejo fTanco»fca _^S?P,S‘. da sta se l°toru * P dstavnika v po-,b5ri,kirai dotakni-in tr- ?* ie ttidf, ,an.3a- v zoezi s ® TriettJ a^nP‘ «Giorna-' °bjaui7 x? z dne mar-*» sko te-lu' Zdi .Tr nega teritori-?*W,> rfn^°t da je «Gior-J* obenern fsn,1!c Leo Rea, ki ?n*Ije »p. dl sotrudnik tu-vsehZ~tta d.el PoPolov, » o tem ® največ «izve-:1,Jtju 7. f/rancoskem pod-**led {»._!. ali?®"*ke teze...», f^edose-^ Je bomo držali 4 t*jav, le9ovth podatkov l ^ naB!mJ>ravi Re“. ka- fe* *iIdault in Dul' v^dno-*ra-4 0 vprašanju ? n°i bi „ 02ernsfcega pakta, \*tyu6iipVani\*ot je zna-^ do ar&bske dežele, (0OHn».'. Pri tem Bidault m Ja9ot> r90®arinj tem JoicLault na osnovi C81 slonet*0 Pali- Predvsem. ’ Pa na Italiji. Dul- !t»rtne0a m’*?-01 trd' Rea, na-3)« ne 75’enja. deš da bi tetnu a kaj doprine-tori*- U Pakt.11 Molsr. «U,?^tu:'Neka' diru- ’5 n/n, ° cem «ie 0110, trii 0 ter? 77“ tudi o Trstu*, “a v^amt 6 Rea- Nadalje h,,?1 se »T« J? znova potrdil, K.,?loe trir> e tri sile pod-'ati ®rt'tne note pred kli?fi 5t d,- ,nadelu držati te lij , tev v7ll Pr'stati na pri- ,, -‘«v *<*iaiaw na pri- ti' V resn;Sega teritorija Ita-Vj(do kaKvP® je dobro zna »?>h sprememb ji d*®1 Prižinih sPrememb je 't- tston.f ,v .Londonu in " T A-JUimuiiu iii !» .'*• ko dk od leta iy48 do Prestolici sledi KI smatrata za Bi'd’;,,7td- . Preprosto BVrf*' itd- -----______________ r,'^ot Predstav-k, 8 že '*■ še danes insisti-fferacv-jPtešitieli tripartitni 1k,1 “s s'mCevIav brez uspe-k ežljivo priznava C,0*li' dnt??'aui; «Težko, da J°va ri razlogi in Bi-J.!l v gov°rnost kaj me-([v drnE0nier'škem stališču, 'ka °skeeBSa pa ta korak V,ej ,.A2Unanjega mini-v eSa .i avnovesil učinek !. izt/- s'15 v Londonu«. taJt jo je bil dal Bidault šele dober mesec tega, ni izključeno, da bi De Gasperiju na ljubo tudi v Wa-shingtonu ne bil skušal oživiti sicer že nekaj časa pokopano tripartitno deklaracijo. Takrat, namreč pred mesecem dni v Rimu, je dovolj jasno povedal, da še vedno vztraja na njej, kakor tudi da bo francoska vlada v vsakem primeru upoštevala italijanske interese, točneje «mišljenje italijanske vladen. To pomeni, da ostajajo francoski vladni krogi še naprej na pozicijah, ki so jih bili Angleži in Amerikanci že nekaj časa zapustili. Pravzaprav ne gre pri tem za vladne kroge, marveč za Bidaulta in za njegovo demokristjansko stranico, ki pa na srečo ne izražajo mišljenja francoskega javnega mnenja. Francija je že ves čas po da bi svoj položaj v odnosu do naraščajoče nemške nevarnosti okrepila z italijanskim zavezništvom. Prav na osnovi tega se je tudi trudila, da bi bila Italija čimprej rehabilitirana ter se zavzemala za njen sprejem v atlantski pakt, Schumanov načrt itd. Iz istega razloga se je postavila na italijansko stran tudi glede vprašanja Trsta. Kot razvidno, se razvijajo italijansko francoski odnosi v tem in podobnih vprašanjih na načelu tdam, če mi dašt. S tem pa nam postane tudi bolj razumljivo, Čemu je prav gospod Bidault t isti, ki od časa do časa, kakor pač to narekuje politična oportunost, znova potolče po počenem zvoncu tripartitne deklaracije, ki se je kot pijanec plota morejo oprijemati samo tako nevarno zasanjani in nerealni politiki, kot so to De Gaspari in njemu slični. t % W mi . POMLAD V MILJAH (Foto Magajna). ŽADUJI DA EVI BORISA H1 URICA Noč po Kidričevi smrti je bila v bolnišnici, kjer je ležal, mučna. Nekoliko zmečkan na-slonjač, čezenj mimogrede vr-žen plašč, na drugem več čepic in klobukov. Zdravnikom raz-bereš iz oči žalovanje za člo. vekom, ki je še malo prej ži. vel. Toda v bolnišnici sta ozdravljenje in smrt nekaj vsakdanjega. Žalost v očeh zdravnikov pa ima globlje vzroke. V sobi upravnika bolnišnice dr. Majstoroviča so sedeli vsi zdravniki, ki so Borisa Kidriča zdravili: dr. Franjo Bulič, dr. Jovan Bjelič, dr. Velimir Maj-storovič in dr. Borislav Najda-novič, od njih nihče ne more zahtevati, da bi govorili, kakor govore navadno. Vsi so še pod vtisom minulih noči. Bolezen se je začela, zdravniki so vedeli, da je huda. Kidriču so svetovali: «Pridite vsaj za dva dni v bolnišnico. Moramo vas siste. matično pregledati«. a m mi l m €€ Ni bilo ,,skromno" darilce, poklonjeno Cerkvi, najvažnejši razlog za ,,blaženost" bivše igralke, ki je preživela burno življenje, polno razkošja, diamantov in oboževalcev? Ni dolgo tega, ko so nekateri italijanski in francoski časopisi obširno poročali, da bo papež Pij XII. v kratkem proglasil za blaženo neko Evo La-valiere. ki bo potem bržčas napredovala še za stopnjo više ter postala — svetnica. Kar trije francoski škofje so podprli ta predlog s svojim podpisom. zraven njih pa še nekaj sto duhovnikov. Glede tega primera se je 9(T flos vvramoo. ceve-«,/’ da ?°du Bidaultu nemo-n- 1 ^arijanskim novi-4 ir, ^Prečil pisanje takš- Podobnih neslanosti, p k n?DMVa črpalka r)avečega jekla ‘ie Pi'imef«rdznavai0 za nai' It vodo način za črpa- Uršiko E j V 7 m , i^uciujejo w S -redšta k„l _I?.e. oksidra ačin za črpa SpaU vodnjakov in ja-W'1’ m iti,30 . izdelujejo , P°drofit?)a najboljše na SUte .rJu- Motor in cevi re SQ , in cevi •le 0ornj!7 brona, medtem J Jb tako močno, da * pr.ni lako močno, da Vranja Vta,co S,obino 1 '•Uslrz.L- ‘ . črpalko bo na . črpalko bo na hČ3ttlU v p- dustriJskem ve-1 *“-i(liJ'rrrnnghamu razsta- 30 uttvrdka- ki se že let specializira na S »nVe|l‘rminghai kot 3» f.‘vrdka. ki se že •k? Pod,--,' ■ ■entienura na ki izdeluje od £>7»d0 “"'h 9 cm Ciskih .*?°‘orh °d 0.5 do 2,5 v Amerikiiih Prodaiai° - MLADA BALETKA (Foto Pfajfer) Slika je posneta z naslovne strani znane revije «Jugoslavija« in predstavlja mično baletno figuro mlade ljubljanske umetnice Veronike Mlakar- sicer razpravljalo že pred nekako petimi leti, takoj potem ko se je razvedelo za «čudež», ki ga je omenjena Eva Lava-liere izvršila, ko je baje samo z dotikom svoje roke in molitvijo ozdravila neko varietejsko pevko, ki so jo bili že vsi zdravniki proglasili za neozdravljivo. Vsekakor zadosten razlog, da se bo zdaj lahko uvrstila med ostale nebeške izvoljence. No, kdo in kako naj se proglasi za blaženega, to je stvar vatikanskega kriterija, v našem primeru pa si oglejmo raje. kdo je pravzaprav ta Eva Lavaliere, ki jo bo v kratkem doletela neizmerna sreča, da jo bodo proglasili za blaženo, kasneje pa morda celo za svetnico. Od Vatikana plačano in odvisno Časopisje, se trudi prikazati to žensko kot eno največjih umetnic v začetku tega stoletja. Po rodu je Italijanka (kot je to večina svetnikov, papežev in kardinalov) njeno pravo ime pa se je glasilo Marija Eugenia Fenoglio. Rodila se je 1884. leta v majhnem obmejnem mestecu Ventimiglia Njen oče je bil baje silno ljubosumen človek ter je nekega dne enostavno zaklal svojo ženo, potem pa še samega sebe ustrelil. Ob tej priliki se je trinajstletna Marija Eugenia vrgla od strahu skozi okno, pa je vendar ostala pri življenju, kar je verjetno bil tudi njen prvi «čudežs. Po smrti svojih staršev je prišla v Pariz, kjer se je izučila za šiviljo. Kmalu zatem pa jo že srečamo ko nastopa v raznih vlogah v nekem manjšem gledališču Iznenada so v njej odkrili velik, izreden igralski talent. «Publiko je naravnost fascinirala«, piše o njej italijanski časopis «Tem-po» iz Milana, «za njo so dirjali kralji, knezi, milijonarji, umetniki, s svojo pojavo je briljirala v najvišji družbi kot prava dama, kot resnična prin-ceza». Živela je, sevč izredno burno in razkošno življenje, vsa polna briljantov in drugih dragocenosti, ki so jih ji poklanjali njeni oboževalci. Le-ti so noreli za njo, se med seboj pobijali, medtem ko se je ona pri tem zabavala in še naprej »osvajala«. Cesa ji je še manjkalo, imela je dvorce in vile. konje, pse, dragulje in zlato... imela je z eno besedo vse. česar si človek sploh more zaželeti, da bi se na tem svetu štel za popolnoma srečnega Prejkone pa ji to ni bilo dovolj. Zaželela si je sreče in razkošja tudi na onem svetu in s tem v zvezi se ji je menda zahotelo tudi svetniške avreole. Njeni oboževalci in življe-njepisci, ki so vsekakor zelo natančno poučeni o poti ki jo ie bila pripeljala od odra in razvratnega življenja do ol- i ier .se 3e ve“no zaob- ijubila Kristusu, pravijo da so jo do tega dovedla predvsem nekatera huda doživetja. V času prve svetovne vojne je za njo hkrati norelo kar sest mladih pariških fičfiričev ki jih je ona enega za drugim izigrala. Bridko razočarani so se mladi možje domenili, da se prijavijo kot prostovoljci med letalce, kjer naj bi za njeno ljubezen med seboj tekmovali v hrabrosti. Eva Lavaliere je medtem iz Pariza sledila njihovim podvigom. Ti so se končali tako, da je vseh šest padlo, na videz v borbi za svojo domovino, v resnici pa za — posteljo Eve Lavaliere... Sele tedaj jo je Dijaška Matica opravlja veliko kuhurno, narodno in socialno poslanstvo. Ml vsi smo Ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. baje začela gristi vest, ki se je takrat pojavila kot prva znanilka njene kasnejše svetosti. Kmalu n- tem je sledil še neki drug;riogodek, ki je tudi prispeval, da so se začele v njej vse močneje prebujati nekakšne «svetniške» težnje. Neke noči. ko se je v poznih urah vračala domov z nekega njej na čast prirejenega banketa v enem najbolj razkošnih hotelov Pariza, kjer so bile mize okrašene z orhidejami po 10.000 frankov, je s svojim avtom povozila siromašno ženo, vdovo in mater številnih otrok, ki se je bila v tako zgodnjih jutranjih urah odpravljala na delo. Slika mrtve žene je še dolgo potem bila stalno pred njenimi očmi, kakor trde zelo dobro informirani biografi naše kandidatke za svetniško avreolo. Vendar pa se takrat Eva Lavaliere še ni mogla odločiti, da bi zapustila svoje resda razvratno vendar pa _ tako lepo in užitkov polno življenje. Zadnja leta svojega umetniškega in svetovljanskega življenja je postala ljubica svojega impresarja Samuela. Rodila je tudi otroka, ki ga je le-ta priznal za svojega, čeprav je bilo več razlogov, da bi se v to posumilo. Otrok se je rodil kot deklica, ko je dosegel starost 13 let, pa se je naenkrat opazilo, da gre pravzaprav za fanta, ki se je že začel razvijati v mladeniča. Ta je kmalu začel slediti zgledu svoje matere ter postal razvratnež prve vr.ste, ki se je nad njim zgražal ves Pariz. To je baje na njegovo mater tako delovalo, da se je končno odločila začeti drugo življenje. Kot se vidi, so bila potrebna dolga leta, preden se je Eva odločila, da bo prenehala biti -Eva, ter se je spremenila v bogaboječo sveto ženo. Se bolj kot vse to pa jo je verjetno do tega privedla — starost. Sele ko je bila izgubila ves svoj »šarm«, se je nekega zimskega jutra odločila ter potrkala na vrata pariškega samostana »Bosonogih karmeličank«. Zaprosila je predstojni- co, naj ji dovoli, da bi tu v molitvi in pokori preživela svoja zadnja leta, se pokesala za vse svoje »bedno in nedostojno življenje«. Njeni oboževalci pravijo: »Tako je nekaj sto let pred njo storila tudi tista Luiza Lavaliere (Eva je prevzela njen priimek za svoje umetniško ime), ki je bila prva ljubica Ludvika XIV., ((sončnega kralja«, in se je po svojem škandaloznem ter greha polnem življenju, zapustivši dvomi sijaj, prekleta od kraljice, umaknila v samostan karmeličank, da bi se spokorila za svoje grehe. Njo si je bila Eva vzela za vzor, ko se je odločila, da bo končala svojo življenjsko pot v skromnem samostanu, bosonoga, skrušena in uboga .. Potem ko se je odpovedala posvetnemu veselju, je zaprosila, da bi jo poslali kot misijonarko v Afriko, Hotela je, da bi ji hilo življenje čim težje, da bi se čimbolj temeljite spokorile, za svoie grebe. Toda škof Lemaitre jo je zavrnil rekoč: «Ne bodite preponosni, hčerka moja. Vstopite raje v red frančiškanskih tretjered-nic«. Tako se je tudi zgodilo. Ni ji bilo dano, da bi se izkazala s kakšnimi posebnimi zaslugami. Kmalu zatem je začela bolehati. Prodala je vse svoje dragocenosti, palače, vile, vse kar je imela, denar pa je darovala - cerkvi. Deset let kasneje je umrla, stara 61 let. Pred smrtjo je še zapisala: Moj najljubši šport je moje edino imetje — grob«. Časopis «11 Tempo« iz Milana pravi: «Vse kaže, da se bo Eva Lavaliere uvrstila med blažene. Življenje velike umetnice, stoodstotne Italijanke,. je naravnost sijajen primer vere, bogaboječnosti in krščanskega usmiljenja«. Pri tem pa se nam nekako samo od sebe zastavlja vprašanje, če le ni bilo tisto ((.ikromno« darilce, ki ga je bila Eva Lavaliere poklonila cerkvi, najvažnejši razlog, na osnovi katerega ji bo danes sam papež Pij XII. prisodi) blaženost. Najsodobnejše igrače Na londonskem industrijskem velesejmu bodo tudi i-grače imele častno mesto. Občudovali jih bodo skupno z o-troki obiskovalci iz celega sveta. Med najbolj zanimivimi novostmi bo mehanična naprava, s katero si bo lahko vsak deček sam sestavil svoje nad. zvočno letaio «M 7 Delta«. Ista tvrdka izdeluje tudi reakcijske motorje v malem za ta model letala, ki jih bodo uporabljali tudi za druge vrste meha. ničnih naprav. Čeprav je naša doba ((reakcijska«, vendar imajo mehanične igrače stare vrste še vedno veli* pomen in otroci se zelo zabavajo z raznimi ladjami, ki se same gibljejo, med njimi tu-di_ podmornica, ki se avtomatično potaplja. Razen tega so vzbudile pozornost tudi zelo . realistične gibljive mačke ka- klečanjc, | kor tudi gibljive igrače iz *— 1 usnja ter glasbene igrače. Kidrič je odklanjal. Ves je bil v delovnem ognju človeka, ki vodi gospodarstvo. Ločiti se od dela se mu je zdelo nemogoče. «Pridite samo za dva dni«. «Dobro, toda zapomnite si: samo za dva dni. Niti ure več ne ostanem«. Bolezen je bila zelo resna. V bolnišnico «Draglša Mišo-vič« je prišel nov bolnik, ki so mu takoj v začetku posvetili vso skrb. Saj pa jo je tudi za. služil. Bil je nenavaden bolnik1, med vsemi najbolj disciplini, ran. Natanko je izpolnjeval vse napotke zdravnikov, ki so bili kmalu njegovi dobri prijatelji. Zmeraj pa mu je rojila po glavi misel, da bi se spet iztrgal iz okolja bolnišnice, kjer mu branijo neskončno dolgo delati, kjer mu ne dovolijo dolgo bra. ti. Od njega zahtevajo torej vse tisto, česar ni vajen. Zaradi tega je trpel. Vsi so mu stregli, vsi skrbeli zanj. Vsemu se je kmalu privadil. Nekega jutra je prišla bolničarka, ki mu je stregla. V vrtincu skrbi in dela v bolniš. nici nihče ni opazil, da ima bolničarka pod očmi temne ko. lobarje. «Danes ste videti nekam slabe volje«, je rekel Kidrič zroč ji naravnost v oči. ((Povejte, kaj vam je. Vem — otroka imate, bolnega otroka«. Ni odnehal, dokler je niso poslali domov. Prosil je, naj jo puste domov in naj drugi dan ostane pri svojem otroku. V bolnišnici so si vsi Kidričevo hvaležnost dobro zapom. nili. Za sleherno, tudi najmanjšo uslugo se je prisrčno in dol. go zahvaljeval. Večkrat je bilo temu ali onemu nerodno storiti mu uslugo, da se mu ne bi toliko zahvaljeval, pravi dr. Majstorovič. Takšen je bil Kidrič v najtežavnejših trenut-kih. Pred VI. kongresom je bil že nevarno bolan. Dobil je več transfuzij. Prosil je zdravnike, naj mu dovolijo oditi na kon. gres. Dovolili so mu in določili pogoje, da ne bi dolgo sedel v dvorani in da se ne bi preveč utrudil. Z njim je odšel tudi zdravnik. Referatu tov. Tita je sledila razprava. Kidrič je pozabil, da je bolan. Spet je zaplalo v njem življenje dežele. Potem pa se je za hip spomnil in se ozrl na zdravnika, ko da ga peče vest. ((Dobro se počutim, nikar se ne bojte zame. Rad bi samo še malo ostal tu, saj nisem utrujen«. S kongresa je odšel narav-nost v bolnišnico. Stopil je iz avtomobila držeč v roki ročni kovček, z drugo pa se je odkril in pozdravil zdravnika. »Dober dan, dragi doktorc. Glejte, vrnil sem se in dobro se počutim« Po prvi krvavitvi je pogledal pri postelji stoječemu zdrav, niku v oči. ((Povejte mi resnico. Sicer pa mi je znana. Revolucionarju je treba resnico povedati, pa naj bo še tako bridka«. Znal je prebrati iz oči zdravnikov tisto, kar so mu vztrajno prikrivali, potem pa se je po-šalil; »Glejte no, misli sem, da zdravniki ne znajo prikrivati resnice. Kdo bi mislil, da so tako dobri konspiratorji«. Smrt se je neizprosno bliža-, la. Kadar se je ozrl na zdravni. j ke, zaradi njih samih, jih je hrabril, rekoč: «Nikar ne skrbite, vse bo dobro«. Te besede je izgovarjal sme. je. Toda s težavo. Sluh mu je pešal. Kidrič se je vztrajno pri. lagojeval novemu načinu obče. vanja z ljudmi — s pisanjem. Zdravnike je pripravljal na no. vo dovoljenje — da bi šel volit predsednika republike. «Ce boste našli kakršne koli zdravniške razloge, da bi mi to preprečili, vam to pravico priznam. Vendar pa bom že kako prišel iz bolnišnice. Za Starega moram oddati svoj glas«. In nasmehnil se je «Menda mi boste pa le dovolili«. Dovolili so mu zapustiti bol- Pišnico za deset minut. Bil je srečen, da je spet med tovariši. Celo v zadregi je bil. Ne. kaj pa je takrat vplivalo nanj. Vsi poslanci so vstali in s plo. skanjem pozdravili starega tovariša in voditelja. Kidrič je ploskanje samo videl — slišal ga ni. Njegovo zdravstveno stanje Je bilo čedalje slabše. Naravno je, da se človek, ki že sluti smrt, nazadnje obrne k same. mu sebi in samo k sebi. Vsi mu oproste sebičnost teh ur, saj se je pojavila malone ne. odvisno od bolnikove volje. In prav v takšnih trenutkih je bil Kidrič velik, močan in nenavaden. Ko že ni bil več priseben, je vodil konference, kritiziral, mislil, dajal napotke, predla-Pri njem je bila stalno njegova tovarišica Zdenka, o. ropana pravice, da bi jokala. Skelečo bolest je junaško du-šila v sebi, molčala in ga bodrila. Večkrat so jo potrebovali na dveh straneh: hči je imela doma temperaturo, kar mu je bilo treba prikriti, njemu, temu dobremu, plemenitemu člo. veku pa se je tiho bližala smrt. In vse to je prenašala. 2e se je bližal konec. Dvignil je obe roki in iztegnil vseh deset prstov. Kazal je 10; da. nes je deseti april, njegov ena-inštirideseti rojstni dati. A ka. ko hudo je. Neprisebnost kdaj pa kdaj zamenja zavest, ko mo. ra zavestno prenašati bolečine. Tovariši so mu tistega dne če. stitali k rojstnemu dnevu, mu poslali darila, in kratke tople čestitke, da ga ne bi utrujali. Čestitke so mu poslali tovariši Tito, Kardelj, Rankovič, Djilas, Salaj in drugi. Stalno so ga obiskovali. Vsak njihov obisk ga je bodril, mu vračal življenjske sile. Danes popoldne so mu prinesli velik šopek rož s čestitko — poslal mu ga je tovariš Tito. Okrog osmih ie « težavo še bral. Iznenada mu Je postalo slabo. Temperatura je poskočila, ob enajstih je imel že nad '40. stop. Začel je govoriti slovenski: «Tako hudo mi je«. Njegova družica in zdravnik sta se sklonila, da bi slišala, kaj govori. Dvignil je roko, po. tem pa še drugo, da bi nekoga objel. Rekel je: «Ah, Stari, kako rad te imam!« Tovarišica Zdenka in zdrav, nik sta se obrnila proč in se zjokala. VOJA JOVANOVIČ rt ■■■■■ Tov. Kardelj govori pred krsto Borisa Kidriča na Trgu revolucije v Ljubljani. 2&0/m KNJIGE KOMISARJA ŠPANSKE REPDBL1KANSKE VOJSKE fn7«nk™vuf°povSnikfred‘ni Stepanov je vse to govoril Moskva nam javlja... ne da bi trenil 2 očesom, kot f f bi bil govoril o najbolj naravnih stvareh na svetu. Podlost njegovih ciijev se mi je zagnusila. V-! 50 4. komisarji, člani S^eralnega komi-50^ ta r>r.?mneSa komisarja ™vih' * vo»-bog0jT^110 napredova- tVSko da prejmejo Mih'10 Zd?ufmacljo aIi le8,_ ^saaister nn, ® mlodine. panjih zadev Sumiti«1 ookega dne 1,10 »Loki <5oktoriem Ne* n Juan, odvrzi-)«ti frontah ubijajo S n°čejo spre- e mi e.eit*macije». Ne-•oL Sa j, je načelnik vr-v&)»k a’-!°-Wen in spo- • in ■ *ot malo kdo člo- vek globokih katoliških nazorov in brez določene politične pripadnosti, general Vicente Rojo rekel, da ga je obiskal član politbiroja Antonio Mije in mu ponudil vstop v komunistično partijo in mu pri tem dal slutiti, da bi pristopanje ali nepristopanje bilo lahko odločilno v njegovi vojaški karieri. Povsem logično je, da je Rojo odklonil vstop v partijo do katere ni ničesar čutil zen zaradi tega in zaradi drul gih neumnosti, ki so bile štor jene pri rekrutiranju novih članov, sem to svojo vznemirjenje in svoj protest proti tei pogubni direktivi prikazal Ste panovu. 1 Primanjkuje vam makiave I izma — Lahko bi svetovali več umerjenosti ali takta, nikakor pa ne moremo odstopiti — mi | je odgovoril Stepanov. — Vse to — sem rekel — povečuje število naših članov, vendar nam jemlje prestiž in avtoriteto. — Neumnosti neumnosti, Hernandez, neumnosti. Več velja ena divizija, ki jo vodijo komunisti, kakor pa protesti enega milijona državljanov. — V prvih dneh ruske revolucije smo imeli enake razmere „ je nadaljeval Stepanov — Tudi tam so socialdemokrati kričali in Mahnojevi anarhisti rjoveli proti nadoblasti boljševiške partije. — Toda tu v Španiji ni isti primer. Predvsem se mi ne borimo za nikako socialistično revolucijo, z druge strani bi bil samomor pozabiti, da ima- kanski vpliv in da se njihovo nezadovoljstvo odraža v učinkovitosti naše borbe, borbenosti naših edinic, v sodelovanju na frontah — sem na koncu dodal. — Primanjkuje vam malo makiavelizma. — Zakaj bi mi bil potreben? — sem vprašal. — Da bi razumeli prav navadno stvar kot na pr,- razdraženost, ki jo izziva ’ naša kampanja, naše vmešavanje v imenovanje kadrov itd bo pri-vedja najbolj eksaltirane anarhistične in socialistične vojaške voditelje do tega, da bodo sabotirali neke naše ukaze ali da jih bodo izvršili proti svoji volji. Temu bo sledil postopek-prišli bodo pred sodišče. Po izrečeni kazni ali degradiranju bomo začeli z ustrezno gonjo, s katero bomo vsem dokazali, Važen je samo cilj Imam močan vtis, aa je petdeset odstotkov novih članov stopilo v partijo iz strahu. V kolikor ne želimo, da bi sami sebi lagali, nam tak Član ni koristen. — Eh, eh, eh, — je zagodrnjal Stepanov — vsaka stvar ima svojo *!abo stran. Kar je vačnega, je cilj. — Toda tudi sredstva, tovariš Stepanov. — Kaj predlagaš? — Predlagam, naj partija javno obsodi vse prisilne metode za pridobivanje novih članov in opozori, da bodo vsi, ki bodo prekršili to osnovno načelo revolucionarne etike, kaznovami s strojimi disciplinskimi kaznimi, —- To bi pomenilo pasti na kolena pred sovražnikom! — Nikakeja ponižanja ne vidim v priznavanju napak. — Ne govori neumnosti in ne streljaj s topovi komarjev, je rekel Stepanov, ponovno razlezel svoje ustnice in pri tem kazal svoje od dima porumenele zobe. — Bojim se, da bomo tudi na fronti ustvarili enake razmere, kakršne smo ustvarili v zaledju — sem rekel, — Komunist se ne sme nikoli bati krepitve partije. Tudi ta kampanja nas z vsemi svojimi pomanjkljivostmi krepi. Približujejo se resni časi. smemo i-meti zaupanje samo v naše lastne sile. V Evropi so zelo resne razmere, vsa jokava in prestrašena socialdemokracija gre na roko Chamberlainu, Chamberlain pa Hitlerju, Razumel sem, da je moje upiranje brez haska. Namen naše kampanje za pridobivanje ljudi za vsako ceno, ni bil naš namen, ampak razlog Moskve. Za komuniste pa je bila Moskva najvišji razlog. Ko je naša partija tako brezumno lezla k uničenju in povzročala v vojski dvome, da naša želja po nadoblasti krije namene državnega udara, ki naj bi vsilil diktaturo komunistične partije, ko smo tako sami sebi kopali grob, so »tovariši« nesramno sodelovali pri izvajanju te naloge in u-stvarili v ministrstvu obrambe težke razmere. Prieto je to prikazal v svojem poročilu od 9. avgusta 1938 leta na sestanku nacionalnega komiteja socialistične stranke. Navajam enega od primerov, ki jih je Prieto prikazal; «V zvezi z mornarico je bilo več incidentov, ki so me začeli navdajati s skrbjo. En primer. Dve španski podmornici sta bili na popravilu v Franciji. Morali bi ju ponovno pripeljati v španske vode. To sta z odobritvijo ministrstva narodne obrambe prevzela nase dva Rusa. Nekega dne mi je podtajnik za mornarico Valentin Fuentes rekel: »Smatram za svojo dolžnost, opozoriti vas na nekaj. Hočejo imenovati za komisarje podmornic dva nezaželena človeka. Oba sta nova člana komunistične partije Eden od njiju bi bil kmalu ustreljen v Hlonu zato, ker me je žalil in mi odpovedal pokornost. Da ni bil ustre- ljen, se lahko zahvali meni in moji dobroti. — Vidite — sem odgovoril — jaz imenujem komisarje samo na predlog generalnega komisarja mornarice Ako mi jih predloži, mu bom prikazal tudi vaše pripombe. Ako mi predloži druge, jih bom imenoval brez oklevanja, kot vedno. Ko je generalni komisar mornarice Bruno Alonzo 1. februarja ob zasedanju Cortesa prišel k meni, sem mu rekel: — Kaj je s tistima dvema komisarjema podmornic? — Veste, gre za dva človeka, ki nikakor ne zaslužita zaupanja in to iz mnogih vzrokov. Toda Rusi pritiskajo name, naj ju imenujem za komisarje. — Naj vas ta pritisk ne plaši in predložite mi take ljudi, katere smatrate, da to zaslužijo. „Če jih ne imenujete za komisarje..." — Evo, tu imam predlog mojih kandidatov, To so povsem drugačni ljudje (njuna imena je imel že napisana). Naslednjega dne je prišel meni eden najvplivnejših : skih oficirjev. Zahteval je mene, naj imenujem za koi sarje prav tisti osebi, proti ] terima je govoril gospod Fu< tes. — Podtajnik mornarice generalni komisar flote sem mu rekel —■ sta mi go' rila, da sta ta dva tipa zi nezaželena. — Toda mi smo sklenili, besta onadva komisarja, 1 ju predlagata komandai pedmornic. j— Predložite mi katere k druge. O teh dveh sem do zelo slabe podatke in zato, govorim odkrito, mi je zi težko imenovati ju. — Ako ju ne imenujete komisarje, grem iz Španije — Oprostite, da vam mori reči, da to ni način, s ka rim se govori z ministror — Rekel sem vam jaz si zavzel svoje stališče, zavzel te še vi svoje. .(Nadaljevanje sledif Vremenska napoved za danes: predvideva pretežno oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami in z možnostjo krajših padavin. Temperatura v glavnem nespremenjena. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.6 stopinje; najnižja pa 13.2 stopinje. TRST, petek lt. aprila 1953 PRIMORSKI DHEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: Mendelssohn: Sen kresne noči -Slušna igra: I. Cankar: «Aleš iz Razora«. - . 20.30: Tržaški kulturni c uvertura op. 21- ^ Trst H- 18'1S' Chopin: Koncert za klavir št. 2 zu.au: 7- gledi. - Trst h: 18.35: Glasba Bacha, Haendla m ^ • ' • mm m Hominformisti se zaman hvalisajo her jih naše ljudstvo predobro pozna Pravi socialisti naj se izkažejo in podprejo upravičene zahteve slovenske manjšine - Hominformisti so verni sluge demokristjanske raznarodovalne politike Tako kot je kominformistič-no Delo pred tedni pelo hvalnice italijanskim kominformi-stičnim poslanskim voditeljem, ki so predložili parlamentu in. terpelacijo za uzakonitev slo. venskih šol, tako je včeraj pričela Unita ponavljati njegove ugotovitve in s svoje strani Izvaliti «neizmerne zasluge«, ki so jih doprinesli italijanski kominformistični «onorevol:», da bi se slovenskim šolam ne dogajale take krivice. Na bomo se spuščali v raz-členbo pisanja lista Unita, ker vsi predobro poznajo njeno hvalisanje, ki je sedaj toliko večje, kolikor bliže smo parla. mentarnim volitvam. Ustavili se bomo rajši ob njeni nadvse »pametni« ugotovitvi, ki jo je servirala svojim naivnim bralcem v upanju, da jo bodo vsi sprejeli za čisto zlasto.in v kateri obtožuje italijansko demokristjansko vlado, da je premalo nasilna in imperialistična, ker ne napravi dovolj, da bi zaščitila na. rodnostne pravice Italijanov v coni B Tržaškega ozemlja. Unita piše, da bi morali de. mokristjani priznati Slovencem narodne pravice in da bi bilo to priznanje »najmočnejše orožje« za obrambo pravic italijanske manjšine v Jugo. slaviji in Italijanov v coni B Tržaškega ozemlja. Ne pove pa, da niso kominformistični voditelji nič bolj. ši od demokristjanskih in da so razni Beltrami, izvoljeni s slovenskimi glasovi, odklonili kakršno koli podporo delegaciji DFS, ki je prišla v Rim protestirat zaradi narodne dis. kriminacije in da ni ostalo samo pri odklonitvi, pač pa da se tudi sami kot člani opozicije riso borili proti demokristja. rcom za slovenske narodne pravice. Vseskozi so bili verni sluge demokristjanske politike do slovenske manjšine in so tudi danes. Seveda samo s to razliko, da Komemoracija za pok. Kidričem in uspelo predavanje Včeraj je bilo v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice v Ul. Ascoli 1 predavanje o planinstvu v Beneški Sloveniji, ki ga je imel dober poznavalec življenja, navad in krajev v Benečiji Rihard Orel. Pred pričetkom predavanja je goriški časnikar tov. Ivo Marinčič imel komemorativni govor o umrlem tovarišu Bori. su Kidriču, ki je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte, ki je zanesla plamen upora in narodne osvoboditve tudi med primorske Slovence. Ob za. ključku so se pokojnikovemu spominu oddolžili z enominut. nim molkom. Predavatelj Rihard Orel je številnim poslušalcem prika. zal posebnosti Benečije in prikazal, kje teče sedanja državna meja in kje naj bi tekla me. ja, ki jo je na mirovni konferenci podpirala jugoslovanska delegacija. Vmes je vnašal raz. ne zemljepisne, zgodovinske in druge zanimivosti, ki jih je izsledil v knjigah ali pa na svo. jih pogostih potovanjih po teh krajih. Ob zaključku so predvajali skioptične slike nekaterih zani. mivih krajev Beneške Slovenije. očitajo demokristjanom, da se premalo brigajo za slovenske narodne pravice, ker to izbija iz rok vseh italijanskih šovinistov nekako «najmočnejše o. rožje« za obrambo dozdevno o-groženih italijanskih narodnih manjšin v Jugoslaviji in v co. ni B. Ni težko ugotoviti, da je tako pisanje zelo poceni in slaba predvolilna časopisna pro-paganda, ki naj žanje uspeh med slovenskimi volivci na Go. riškem. Goriški Slovenci predobro vedo, da njihove pravične zahteve ne bodo uslišali ni. ti demokristjani niti kominfor-misti, ker so eni kot drugi zakleti šovinisti in sovražniki vsega poštenega, pametnega in naprednega. Oboji iščejo samo politične koristi. Zato simpatije Slovencev na Goriškem niso niti na eni niti na drugi strani. Od pravih socialistov pa zahtevajo, da se izkažejo in podprejo boj narod, no in gospodarsko najbolj za. tiranega prebivalstva na Go-riškem. Volilni seznami na vpogled Goriško županstvo sporoča, da bodo do 30. aprila t. 1. na volilnem uradu na vpogled občanom volilni seznami, ki jih je pred časom uredila posebna volilna komisija. Vsakdo si v tem roku lahko ogleda omenjene sezname. Urad je odprt samo v dopoldanskih urah. Seja občinskega sveta Včeraj je bila v občinskih prostorih na Verdijevem kor-zu seja mestnega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj, med njimi tudi razprava o hišah v Ul. A. scoli, katere so občinski možje sklenili, na predlog odbora, že zdavnaj podreti, ki pa so še vedno v nespremenjenem sta-nju in v veliko sramoto Gorici in njenim poglavarjem, predvsem pa v škodo prebivalstvu, ki mora prebivati v tako temnih in vlažnih stanovanjih. Podrobnejše poročilo o pote. ku seje bomo objavili v pri. hodnji številki. Tatiči na varnem V zvezi s prijavo drogista Pavla Mazzolija iz UL Carduc-ci 6 je sodna policija aretirala pred dnevi tri osebe, ki so bile baje soudeležene pri tatvini v drogeriji Mazzoli. Gre za 27-letnega Alberta Alonzija, 30-letnega Alberta Visintina in Rubelia Tosa iz Gorice. Vsi trije imajo kopico grehov za sabo. Visintin je bil pred časom uslužben kot vajenec v drogeriji Mazzoli. Pozneje je uporabljal gospodarjevo ime, da mu izročili večjo količino bencina pri črpalki v Ul. Ar-civescovado in 4 kg popra pri podjetju »Isontina«. Policija je na podlagi preiskave ugotovila še številne prekrške, ki jih je zakrivil Visintin. Mazzoliju so preteklega marca zmanjkali ena odeja, dva prta in preproga. Policija ni še ugotovila, ali ima tudi pri tej tatvini prste vmes bivši vajenec. Pred tremi tedni je Mazzoli 1 oDcmsKB or Pod predsedstvom poverjenika za javna dela geometra Ettorija Bolerija je imela pred dnevi svojo redno sejo goriška občinska gradbena komisija. Razen nekaterih sprememb, za katere se bodo pogodili s tehničnim uradom, je občinska komisija izrazila svoje po-voljno mnenje v zvezi z naslednjimi deli: Sergej Škorjanc: gradnja pekarne v Ul. IV. novembra (Podgora); INCIS: ureditev izložb v trgovinah na Travniku; Rihard Cristiani: zvišanje hiše v Pevmi; Marta Beučič por. Marini: gradnja hiše v Ul. Aprica. Nato je komisija odobrila še naslednja dela: Ferruccio Leghissa; gradnja hiše v Ul. G. Borsi; Ivan Vianello: gradnja grobnice na glavnem po- kopališču; Societa coop. edifi-catrice; zgraditev ograje hiše v Ul. G. Cantore; Herman Hackl: postavitev kovinastega napisa nad trgovino na Verdijevem korzu št. 28; Ernesto Olivi; razširitev hiše v Ul. Lunga št. 55; Ivan Vetrih: gradnja prostora za urad v Ul. Lantien št. 5 (povoljno mnenje); Goriška občina: nov vhod v občinski tehnični urad na Travniku; Silvij Bressan: postavitev dveh svetlobnih napisov pred trgovino na Korzu Italia št. 20; Banca Com-merciale Italiana: popravilo in spremenitev notranjih prostorov; Jožef Silli; popravilo in spremenitev trgovine na Korzu Italia št. 20. Metod Makuc ponovna gradnja s spremembami v poslopju v Ul. Ca-prin št.'7. opazil, da so neznanci hoteli vlomiti ključavnico neke skrinje, kjer drogerist hrani svoje dragocenosti. Tatovi so se vtihotapili v stanovanje s pomočjo ključa, ki ga je Mazzoli pustil na nekem oknu. Na izpraševanju so vsi trije vse tajili. Visintin je nato priznal, da je večkrat okradel lastnika drogerije za manjše vsote, medtem ko je Alonzi izpovedal, da si je izposodil pri Mazzoliju nekaj denarja, ne da bi se pobrigal, da bi mu ga vrnil. V Alonzijevi obtožnici piše tudi o zapornem povelju, ki bi ga izdala goriška kvestura zaradi tatvine pohištva, ki je tudi last Mazzolija. •' -.r - - ■■ m m Pročelje Dijaškega doma v Gorki Iz beneških vasi Ter Te dni je bila na sodišču v Tarčentu razprava proti 70-let. nemu Petru Cargneluttiju iz Tera, ki je bil obtožen, da je v mesecu februarju t, 1. ukradel nekemu svojemu sosedu salamo in 700 lir. Na sodišču je obtoženi Car. gnelutti trdil, da ni ničesar u. kradel, toda sodnik mu ni verjel, ker so v njegovem stano-vanju dobili del ukradene salame. Cargnelutti je bil obso-jen na 10 mesecev zapora, se. deti pa bo moral skupno 16 mesecev, ker je bil že obsojen in bo moral sedaj poravnati tudi star račun. Rezija Občinski svet je imel pred dnevi izredno sejo, na kateri je župan predvsem poročal o delovaiiju občinske uprave, o davkih ter a javnih delih, ki so že v teku ali v programu. Nato je občinski svet odobril nekaj sklepov upravnega odbora glede občinskega gozda ter ustanovitve konzorcija za vzdrževanje glavne ceste. Občinski svet je odbil ostavko svetoval, ca Madotta, ker ni bila uteme. ljena, odobril pa je osnutek pogodbe s podjetjem TELVE za postavitev javnega telefona v Učeji. Na seji so sklenili dodeliti 48.00Q lir blagajničarju za njegovo delo v preteklem letu, šolskemu patronatu pa so dodelili 15.000 lir. Po dolgi in živahni diskusiji je bil sprejet predlog za razširitev šolskega poslopja v Osejanih, ki pa naj služi le po. trebam osnovne šole. Ahten V civilno bolnico v Čedadu so sprejeli pred dnevi 50-letno Marijo Grimac iz Podrate zaradi pretresa možganov in ker si je verjetno razbila lobanjo. Nesreča se je zgodila ko se je omenjena Grimac vračala domov in je nesla težko vrečo moke. Zaradi slabe poti ji je spodrsnilo in je reva padla na kut> kamenja ter se pobila. Hčerkica, ki jo je spremljala, je takoj vpila na pomoč, nekaj domačinov je prihitele ih odneslo pr#iesreeenko v zd ravni, ško ambulanta v Fojdo, od ko. der pa so jo takoj odpeljali v čedadsko bolnico. Zdravniki niso izjavili, če in kdaj bo 0-zdravela, ker je njeno stanje zelo resno. Podbrdo Zaradi pljučnice je umrl v videmski bolnici 58-letni elemente Eugenio iz naše vasi. Pokojnik je bil zelo znan in priljubljen med prebivalstvom občine Brdo. Sklepi pokrajinskega odbora za razne občine Beneške Slovenije Na svojih zadnjih sejah je j skrbništva na Korzu Verdi 37 pokrajinski upravni odbor o-dobril nekaj sklepov raznih občinskih uprav Beneške Slovenije. Za občino Dreka: spre. jem v službo tehnika, stroške za nabavo materiala za gradnjo vodovoda na Paternel ter finansiranje za gradnjo ceste Trinko-Tršnje in Napustiel-Obenetto; za občino Sovodnje: stroške za postavitev javnega telefona; za občino Brdo: pod. poro konzorciju za ribolov; za občino Rezija: sklep za ustano vitev konzorcija za vzdrževanje ceste v Rezijski dolini: za občino Grmek; občinski proračun za leto 1953; za občino Podbonesec; tarife za dobavo vode zasebnikom ter pogodbo med občinsko upr^v<\ in podjetjem TELVE za’ Ustavitev dvefi javriih telefonov, v Tarčentu in v . Roncu; za občino Tajpana: pogodba med občino in TELVE a javni telefon v Prosnidu. Za sfalne učitelje Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča vsem stalnim učiteljem, ki nameravajo zaprositi za premestitev v kakšno drugo pokrajino, da si na uradih lahko ogledajo posebne uredbe v zvezi s premestitvami v šolskem letu 1953-54 in sezname prostih učiteljskih mest. Nakazila za bencin Trgovinska zbornica sporoča, da zapade s 30. aprilom veljavnost naslednjih, nakazil za bencin: 10-litrskb zeleno nakazilo in 5-litrsko nakazilo roza barve. Prizadeti naj pravočasno u-porabijo omenjena nakazila, ker bodo po preteku tega roka zgubila vsako veljavnost. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Al Moro (Ale-sani) v Ul. Carducci št. 12 -tel. 22-68. . KINO VERDI. 16.30: «Krinka iz blata«, G. Cooper. VITTORIA. 17: «Naša gospa iz Fatime«, G. Roland in A. Clark. CENTRALE. 17: «Upornik iz Jave«, F. Mac Murray. MODERNO. 17: «Tri dni slave«, E. Flynn. I tir 24 DRŽAV S 140 ROKOBORCI V NEAPLJU Danes začetek prvenstva v grško-rimski rokoborbi Za favorite veljajo Sovjeti * Jugoslavija prijavila 8 zastopnikov Danes zvečer se začne v Neaplju svetovno prvenstvo v «grško - rimski« rokoborbi Po dveh letih se bo tako spet sestala svetovna elita rokoborcev in preizkusila svoje moči v naporni borbi, ki za. hteva bodisi od posameznikov kot od državnih reprezentanc skrajnega požrtvovanja poleg seveda tehničnih kvalitet. Zadnje svetovno prvenstvo v tej športni panogi je bilo 1. 1950 v Stockholmu.Pozneje sta bili. in sicer v 1. 1951 in v 1. 1952 še dve olimpijski prven-stvj v Londonu in v Helsinkih na Finskem, kjer so premočno zmagali sovjetski rokoborci, ki so osvojili kar 4 zlate, eno srebrno in dve bronasti kolajni. Za letošnje svetovno prvenstvo se je prijavilo 24 držav s skupno 140 atleti, med katerimi je najmanj 15 finalistov s poslednje olimpiade v Helsinkih. Popolne, t. j. osemčlanske reprezentance so prijavile: Bolgarija, Finska. Nemčija, Italija. Jugoslavija, Romunija, Rusija, Turčija in Madžarska, 7 rokoborcev je prijavila Avstrija, po šest Izrael, Saar in Švica, pet Francija, po štiri Belgija in Holandska, po tri Danska, Grčija in Libanon, dva Španija in enega Norveška. Za velike favorite veljajo sovjetski rokoborci in jim je moštvena zmaga nedvomno zagotovljena. Niso pa izključena presenečenja v nekaterih kategorijah, ki lahko vplivajo tudi na končno kvalifikacijo nekaterih moštev. To velja predvsem za države, katerih moči so po predvidevanjih dokaj izenačene in ki se bodo borile za čimboljši plasman za Sovjetsko zvezo. Med te države spadajo: Švedska, Madžarska, Finska, Turčija. Tako imenovano srednjo garnituro tvorijo: Italija. Nemčija, Češkoslovaška, Francija in Jugoslavija. Izmed ostalih držav je treba računati na presenečanja predvsem pri Libanoncih in Izraelcih. Jugoslavija je poslala na letošnje svetovno prvenstvo z nekaterimi izjemami svoje najboljše moči. Največ izgledov za dober plasma ima zastopnik mušje kategorije Vukov, ki je svojo domovino že večkrat in s precejšnjim uspehom zastopal na raznih mednarodnih tekmovanjih in ki je že šestkrat zapovrstjo osvojil državno prvenstvo. Čeprav se zdi, da je v tej kategoriji ruski prvak Gu-revič brez konkurence, smatrajo tudi mednarodni športni krogi Vukova za enega izmed kandidatov, ki lahko poleg Nemca Webra, Šveda An-derssona in Finca Viitala pripravi Gureviču neprijetno presenečenje. Mi hočemo biti O C I L A Angleško-egiptovska pogajanja se bodo obnovila 27. aprila Skupno angleško egiptovsko poročilo napoveduje sestanek med Nagibom in Favvzijem ter Stevensonom in Robertsonom KAIRO, 16. — Danes je bilo izdano skupno angleško-egip. tovsko poročilo, ki naznanja, da se bosta ministrski predsed. nik Nagib in egiptovski zunanji minister Fawzi 27. aprila sestala z britanskim veleposlanikom sirom Ralphom Stevensonom in z generalom sirom Brianom Robertsonom, poveljnikom britanskih čet na Sred. njem vzhodu. General Robertson se bo ta teden vrnil v Kairo iz Londo. na, kjer je že nekaj časa na posvetovanju. O obnovitvi pogajanj med Anglijo in Egiptom glede Sueškega- področja je bilo zadnje dni slišati že več napovedi, tako z angleške kot z egiptovske strani. Jordanski list «Havlal Alam« pa poroča, da v beirutskib uradnih krogih govore o o-brambnem načrtu držav članic Arabske lige. Ta načrt nima po pisanju jordanskega lista no. bene zveze z načrtom zahodnih velesil o obrambi Srednjega vzhoda, temveč je omenjen samo na arabske države, ki upajo, da bodo dobile orožje iz ZDA- Obenem poročajo, da so a-rabske prestolnice med sabo v stikih, da bi pripravile sklicanje konference zunanjih mini. strov arabskih držav, verjetno Hud požar v Chicagu CHICAGO, 16. — Danes sta v Chicagu istočasno izbruhnila dva požara, ki sta povzročila 14 smrtnih žrtev in več kot 30 ranjenih. za konec aprila ali začetek maja, Ta konferenca naj bi služila predvsem določitvi skup. nega stališča za napovedani obisk ameriškega državnega tajnika Fosterja Dullesa na Srednjem vzhodu. Glavni namen Dullesovega obiska je pro. učitev vprašanj v zvezi z o-brambo Srednjega vzhoda, ki so kljub ameriškim željam še vedno nerešena. Demonstracije in požigi po eksplozijah v Buenos Airesu Šest mrtvih m 93 ranjenih zaradi dveh eksplozij med Peronovim govorom - Demonstranti so zažgali sedež socialistične stranke, radikalne stranke in demokratične stranke ter „Jockey Club* KAIRO, 16. — Argentinska policija je sporočila, da je bomba, ki je včeraj eksplodira, la med Peronovim govorom na »Plaza de Mayo», ubila šest oseb, pet mož in eno žensko. Po uradnem poročilu je bilo zaradi obeh eksplozij ranjenih 93 oseb. Zena, ki je bila ubita, je 84-letna Italijanka Santa Fe. stigiati, ki že 40 let živi v Ar. gentini. Po včerajšnjih eksplozijah je skupina demonstrantov zažgala »Ljudski dom«, sedež socia. listične stranke, nato pa tudi sedež radikalne stranke. Demonstranti so prav tako povzročili hudo škodo v poslopju, kjer ima sedež «Jockey Club«. V zadnjih dneh Je bilo v Parizu zasedanje sveta socialistične internacionale. Na sliki so od leve na desno: Victor Larock, član Izvršnega odbora belgijske socialistične stranke, Aneu-rin Bevan, član izvršnega odbora angleške laburistične stranke, Morgan Philips, sekretar britanske laburistične stranke, in Guy Mollet, generalni sekretar francoske socialistične stranke. Končno so demonstranti tudi to hišo zažgali. Kasneje so de. monstranti zažgali tudi sedež konservativne demokratične stranke. Hiše v bližini «Jockey Cluba« so izpraznili, ker se bo. je, da bi se ogenj razširil. Kasneje so požar v «Jockey Clu-bu» pogasili, prav tako tudi po. žar v poslopju, kjer ima sedež radikalna stranka, medtem ko Ljudski dom še vedno gori. O tem je policija kasneje izdala poročilo, ki pravi, da je «množica logično reagirala« na bombe in na «podel napad« iz Ljudskega doma, od koder so baje streljali na «množico, ki je mirno šla po cesti in mani. festirala zvestobo svojemu voditelju«. Policijsko poročilo na. daljuje, da je več gasilskih od. delkov prišlo k sedežu sociali, stične stranke, da bi pogasilo požar, da pa jim je ljudstvo preprečilo pristop h goreči hi. ši. Nato pravi policijsko poročilo, da je kavarna v središču mesta, ki je bila odprta pred uro, ki so jo določili sindikati, povzročila «razumljivo ljudsko reakcijo, ki se je konkretizira, la v metanju kamenja v okna«. Policija še ni mogla najiti krivcev, pravi poročilo. Policija je tudi sporočila, da je med osebami, ki so bile are. tirane zaradi včerajšnjih eksplozij, tudi neki severnoameri. ški državljan. Kasnejše poroči, lo pojasnjuje, da je to Esteban Jacyma, rojen v državi New York, po poklicu krotilec opic in klovnov v nekem ameriškem cirkusu, ki gostuje v bližini Buenos Airesa. skromnejši in bi sprejeli kot uspeh že njegovo uvrstitev med imenovano četvorico. Drugi resnejši jugoslovanski kandidat je predstavnik; wal-ter kategorije Cudzi. ki je prav tako že z uspehom zastopal Jugoslavijo v inozemstvu, in ki je že 4. osvojil državno prvenstvo. V tej kategoriji je na olimpiadi v Helsinkih zmagal Madžar Szilvasi. njegovi tokratni najresnejši nasprotni, ki pa so gved Per Berlin, Finec Keisala in Turk Bekir Burke. Neznanko predstavlja sovjetski zastopnik. V peteli-nji kategoriji je v Helsinkih zmagal Madžar Hodoš, čeprav ga je porazil Rus Terjan; v peresni kategoriji je zmagal Rus Pounkine pred Švedom Anderbergom; v lahki kategoriji je zmagal Rus Saiine; v srednji kategoriji je zmagal Sved Groenberg, med tem ko v težki kategoriji absolutno dominira Rus Kotkas. Jugoslovanski zastopniki v ostalih (poleg že imenovanih Vokuva in Cuzdija) so: peteli-nja: Njegovan, lahka; Mona-stirski; srednja Simio, srednje težka: Ivanovič, težka: Bajer. Njihov plasma je negotov, ker jim manjka predvsem mednarodnih izkušenj f em VUKOV. T-teg« stavnik v musji ** Kongres Mednarodne zveze za težko atletiko NEAPELJ. 16. — 23 delegatov, ki predstavljajo skoraj vse države, članice mednarodne zveze za težko atletiko, se je udeležilo kongresa zveze v Neaplju, ki je obenem s svetovnim prvenstvom v rokoborbi. Na kongresu so razpravljali o številnih tehničnih vprašanjih in nato o prihodnjem svetovnem prvenstvu v klasični rokoborbi in v rokoborbi prostega stila. Ker je vsako leto prvenstvo v eni vrsti rokoborbe, bo prihodnje leto prvenstvo v prosti rokoborbi. Kongres je sprejel kandidaturo Japonske, ki je ponudila organizacijo prvenstva za leto 1954. - , . CUZDI, Jugoslovani®^ stavnik v vvelter ^ JUGOSLOVANSKO nogometno prvensfv® BEOGRAD, 16. — Na tek. mah za jugoslovansko nogo-metno'prvenstvo, ki so bile od igrane danes namesto v nede-ljo, so bili doseženi naslednji rezultati: Beograd: BSK-Zagreb 3:0 (2:0); Novi Sad: Vojvodina-Crvena zvezda 1:1 (0:0); Skoplje: Vardar-Partizan 3:1 (2:1); Sarajevo: Sarajevo.Hajduk 1:1 (0:0). Po današnjih tekmah še ved. no vodi Partizan z 21 točkami, sledita Hajduk in Crvena zvez. da z 20 točkami, BSK z 19, na. to pa po vrsti Sarajevo, Dina. mo, Spartak, Vojvodina, Lokomotiva/Zagreb, Vardar in Ve-lež. Današnje tekme so še bolj povečale negotovost, kdo bo letošnji državni prvak, ker imajo zdaj to možnost kar štiri moštva. Na tekmi med Crveno zvezdo in Vardarjem je po daljšem času zopet nastopil vratar Srdjan Mrkušič, ki je izvrstno branil Zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora MEXICO CITY, 16. — Izvršni odbor mednarodnega olimpijskega odbora je razpravljal danes o vprašanju omejitve olimpijskega programa in o finansiranju posameznih državnih olimpijskih odborov. Zdi se, da se je večina delegatov na današnji seji, ki je bila za zaprtimi vrati, uprla izključitvi nekaterih športnih panog s programa olimpijskih iger, predvsem pa načrtom 'O izključitvi žena z olimpiad. Nekateri delegati pa so zagovarjali mnenje, da je treba omejiti sodelovanje žena na »panoge, ki so v skladu z njihovo ženskostjo« in izključiti one športe, ki zahtevajo večjo moč, n, pr. met kladiva, met diska itd. Nato so se delegati lotili težavnega vprašanja definicije amaterstva v športu, predvsem je šlo za nogomet. Nekateri delegati so izrazili mnenje, naj o tej posebni točki razpravlja mednarodna nogometna zveza (FIFA), medtem ko so drugi zastopali mnenje, da je izključno stvar posameznih državnih olimpijskih odborov, da razsojajo ali so določeni športniki njihovih držav amaterji ali ne. Olimpijskim odborom bi samo priporočili, naj uporabljajo nekoliko strožje kriterije. vpm^e- Diskusije o tem ,„i d' niso končali, toda števil®1. ili ^ Z®1 te(! izra; orda le^ zelo , Spartak-Demir legati so po seJ1 ”“,e na nje, da bodo o°r“a,. ^0 vp1 zasedanju rešili tu ^ ^af0. šanje, ki je že BEOGRAD, *v;_aga! klub »Demirii s Spartak je 1,—> preni3*®j). Holandska na turnirju šesti ^ V švicarskem to^, je mednarodni jej0 i—se udeiez gv katerega se ““' trije, Nizozemske, A pel«’1,' Francije, ItallJ® na Č'1® , četrtem kolu s .. § 13.5 ,:a \ V pred Švico 10.5, Italijo z in »tejej0. 3 točkami. EkiP® poZnaP'®cp igralcev. Od iz0zems^ histov igrajo v » Krsm> p. Euwe. Donn ^ A 8,5 avstrijski ekipi y {ran ^ beg in L0kventztai..ansici Rossolimo m bados -in Paolu ^t^ Zuerich 16 šahistov: er * zozemskih 5 Kort1 est Donner, Kram^rv« ' ^ v Miring je osv J m na turnirju We*f švicarskem mosv0jjla zozemska Je gvico, pred Avstrijo Italijo in ^ ^ PALERMO, tur®’fV narodnem tem*1 bili kem dose ,11® - Palermu «> ■£*. Ber*8 ^ slednji rezultat' pav>d- )0.tf trangell 6_4, paVldso fi.j. S tous 6:3. 6- • g g;l. gg P{ lo Del Bello 6 6.'3, J;6, V necki-Berg - „eiio-tf'e g:U * lando Pel f0X 6: U 6:4. 6:4; Pat«"* 2;6, lo-Worthingth Dv- Arer stern p'd£elC* niso Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI H. 6 III. nad. - Telefon številka »3-808 lil J4-638. - Poštni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tal. 73-38 — Cene oglasov: £a vsak mm vlSine v Širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice (K) lir — Za FLRJ za vsak mir. Strina I stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — iPodružn, Gorica Ul. S. Pelltco t-II Tet 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: g Potk ni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokrati«'1'2 p. Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani SOS ■ T - 892 — Izdaja Založništvo tržaške«3