i lir PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 288 (7782) TRST, torek, 22. decembra 1970 le- uid- eta- »da: de- lata Go- ida- ,» ef DOGODKI V BALTSKIH MESTIH POVZROČILI SPREMEMBE V VODSTVU KP POLJSKE Vladimir Gomulka odstranjen Edvard Gierek na vodstvu partije Brzojavke Brežnjeva, Ceausescuja in Ulbrichta novemu glavnemu tajniku poljske komunistične partije - Izjavi Brandta in glasnika bonske vlade o dogodkih na Poljskem VARŠAVA, 21. — Dogodki v poljskih baltskih mestih so povzro-1 *|Ji korenite spremembe v vodstvu KP Poljske. Prvi tajnik KP Poljske Vladimir Gomulka je bil odstranjen, čeprav uradno poročilo govori, je zapustil to najvišje mesto iz zdravstvenih razlogov. Nadomestil ta je Edvard Gierek. Poleg tega so bili odstranjeni iz političnega 0rada partije predsednik državnega sveta (ki odgovarja položaju prednika republike) maršal Marjan Spytshalsky, Zenon Klisto, Beloslav J'*zuk in Riszart Strzelecky, osebni prijatelj Gomulke. Na njihova toasta so bili imenovani general Vyeczyslav Moczar, bivši poveljnik ‘slne policije, general Pjotr Jaros- j-avvicz, Stefan Olszowsky in Edvard taiuch. Hkrati sta bila imenovana tajnika centralnega komiteja Ka-Jmir Barczikowski in Stanislav taciole. , Na seji centralnega komiteja KP Oljske so priporočili novim čla-ll0n' političnega urada naj proučijo toožnosti izboljšanja materialnega N°žaja družin z nizkimi plačami in J^vilnimi otroki, ki so bile najbolj Pdzadete zaradi povišanja cen. Takoj po imenovanju za prvega ^-Mka partije je Edvard Gierek tptoorSi po radiu in dejal med dru-t®1. da obstajajo vprašanja, ki ni-bila premišljeno rešena. Fouda-je, da je treba gledati stvarno-v oči, govoriti z ljudstvom in ^•tavati kolegialnost. Povišanje je ugotovil Gierek, je zmanj-kupno moč delavskih množic. Zato jie poudaril, da bodo proučili ® vprašanje in spremenili načrt ® leto 1971 ter petletni načrt. Glede odnosov z ostalimi sooiali-*tosimd državami je Gierek pouda-da Poljska ne bo zapustila so-'Mizma in zavezništva s Sovjetsko tofeao, M predstavlja jamstvo za Mjsko varnost. ((Poljska je in bo tatala trden člen socialistične skupiti, kar nam ne bo preprečilo, delujemo za mir v Evropi in ® sodelovanje z državami, ki ima-® drugačen politični sistem, ^oljska tiskovna agencija je dar sporočila, da se je sestala v 'Mršavi medstranska komisija treh Oljskih strank, jn sicer toomuni-®Wčne partije, Kmečke stranke in ®®hokraitSke stranke. Na sestanku ®° proučili sodelovanje med tremi stj1ankami v zvezi s spremembami fk vodstvu Komunistične partije Miške. •Pravda)) je danes na prvi strani * naslovom na treh stolpcih spo-p°6ila vest o zamenjavi Gomulke * Gierekom na vodstvu KP Poljske. G tem dogodku je glavni sovjetski M objavil v celoti poročilo, ki ga k snobi objavila agencija TASS. •Pravda-) m k temu dodala nobe-r*e6a komentarja. Poleg tega je ar Z^ncaja TASS danes zjutraj obja-Vila izvleček govora, ki ga je Imel *j®oči novi prvi tajnik KP Poljske *^vard Gierek. Kot poročajo Iz Moskve je nocoj tajnik Komunistične partije Mrjets-ke zveze Leonid Brežnjev ^°®lal novemu voditelju poljske poslanico, v kateri pravi drugim: «Naša partija in soriški prebivalci vas dobro pozna-•° kot uglednega člana komumistič-jj® partije in državnika ljudske Mjske, iskrenega prijatelja Sovjetske zveze in odločnega komunista ®tarnaoionaUsta.» Poleg tega Brež-■Jfev poudarja prispevek, ki ga Je ^e-rek dal pri utrjevanju bratskih ^sov in sodelovanja med komu-^tično partijo Poljsko in KP So-^Jetske zveze, med Ljudsko repu-“Mo Poljsko in Sovjetsko zvezo, “fdinjev zaključuje svojo posleni-00 s prepričanjem, da bodo znali Mjski voditelji «premostiti teža-ta, ki so v zadnjih časih nastale * življenju države*, ter željo o krepitvi enotnosti med dvema ko-^hrutetičnima partijama in enotno-611 skupnosti socialističnih držav. 1\icH časopisi v Vzhodni Nemčiji J® z veiiiikim poudarkom, toda brez Mnentarjev, danes zjutraj objavili o spremembah na vrhu komu-Etične partije Poljske. Glasilo V*hodnonemške komunistične partije *N©ues Deutschland* objavlja spodilo poljske agencije na prvi stra-s sliko Edvarda Giereka. Poleg vzhodnonemški listi objavljajo J o floti prvi Gierekov govor po .^iu in voščilno brzojavko, ki mu * Je poslal Walter Ulbricht. i, Kot poročajo tiskovne agencije iz pkarešte, romunske oblasti doslej 7 niso komentirale spremembe v Mtetvu Komunistične partije Polj-ki so nastale predvsem za-dogodkov v Gdansku, Gdinji, Sopotu in Ščečinu. Danes zjutraj pa je predsednik Ceausescu, glavni tajnik romunske KP, poslal novemu tajniku poljske KP Edvardu Giereku brzojavko, v kateri mu čestita k izvolitvi. V brzojavki Ceausescu pravi med drugim: »Pošiljam vam najboljša voščila za popolni uspeh pri upravljanju tako odgovornega mesta, za gospodarski in socialni razvoj države, za povečanje materialne in duhovne ravni naroda, za socializem in za neodvisnost in razvoj Poljske*. Tudi romunski listi se omejujejo na poročila o plenarnem zasedanju centralnega komiteja KP Poljske in o izvolitvi novih izvršilnih organov partije. Žahodnonemški kancler Willy Brandt je danes v intervjuju, ki ga bo jutri objavil »Neue Zedtung*, je izjavil, da nedavni neredi na Polj- Vladislav Gomulka skem in spremembe na vodstvu političnega urada Komunisitčne partije Poljske ne bodo vplivali na odnose med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko. Brandt je dejal, da so nastale politične spremembe v glavnem povezane z notranjimi vprašanji in dodal, da se ne boji, da bi prišlo zaradi dogodkov na Poljskem do zavlačevanja odhoda iz Poljske prebivalcev, Id se hočejo preseliti v Zahodno Nemčijo, o čemer je bil govor ob sklenitvi pogodbe med obema državama. Glasnik bonske vlade Ahlers je danes izjavil, da vlada v Bonnu meni, da spremembe na vrhu KP Poljske ne bodo imele nobenega vpliva na odnose med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Poudaril je, da je njegova vlada vzela z zadovoljstvom na znanje izjave Gierek o nadaljevanju poljske zunanje politike, kar naj bi tolmačili tudi kot normalizacijo odnosov z Zvezno republiko Nemčijo. Ahlers je nato poudaril, da njegova vlada ni hotela ničesar komentirati glede sprememb na Poljskem, oker bi bilo to vmešavanje v notranje zadeve druge države«. Vsedržavno združenje italijanskih partizanov ANPI in Zveza italijanskega združenja partizanov FIAP sta objavili skupno izjavo, v kateri med drugim poudarjata: ((Dogodki, ki so se v teh dneh pripetili na Poljskem so grenko prizadeli partizane in člane odporniškega gibanja, ki vedo, kakšen ogromen prispevek človeških življenj je Poljska žrtvovala v svoji zgodovini in še posebno prati nacistični zverini, da bi uveljavila pravico do življenja svojega naroda. Grob poseg državnih sil za vzpostavitev reda v nekaterih poljskih mestih odkriva obstoj resnega preloma med oblastjo in prebivalstvom, prelom, ki ima nedvomno svoje korenine v napakah, ki so privedle prebivalstvo do obupnih in nasilnih dejanj v želji da poudari pravico po- obstoju«. V izjavi je nadalje rečeno, da obe organizaciji obsojata, da v preteklosti ni prišlo do drugih oblik rešitve vprašanj, ker je na žalost povzročilo poseg oboroženih sil ih tankov za vzpostavitev reda. «Vse to — zaključuje izjava — predstavlja obsodbo uporabe sile v nado mestilo sporazumne rešitve ljudskih zahtev. Partizani in člani odporniškega gibanja želijo, da bi prišlo do ponovne proučitve vsega, kar se je pripetilo, z željo, da bi Poljska šla po poti napredka*. Po uradnih vesteh iz Varšave je iiiiiiiiiitiiiiiiimiMiimiimimiiimmiiiiiiiiiiiitimia Danes seja vlade RIM, 21. — Italijanska vlada se bo sestala jutri zjutraj ob 9.30 v palači Chigi. Dnevni red sejo ni bil objavljen, domneva pa se. da bodo ministri razpravljali o u-krepih za izvedbo reforme javne uprave. Edvard Gierek položaj v Gdansku in Gdinji miren in delo v ladjedelnicah se nemoteno razvija. Danes so bile vzpostavljene tudi telefonske in teles zveze med Varšavo. Gdanskom in Gdinjo. Še vedno pa so prekinjene zveze s ščečimom. Značilno je, da vse vesti, ki prihajajo iz Varšave, govorijo o pomiritvi položaja v Gdansku in Gdinji, ne omenjajo pa Ščečina. Po vesteh nekaterih zahodnih agencij, naj bi delavci v Ščečinu še vedno stavkali. Zahodne tiskovne agencije poročajo iz Varšave, da se bo v prihodnjih dneh sestal poljski parlament. Poleg tega napovedujejo, da bo prišlo morda tudi do sprememb v vladi. O tem naj bi razpravljali na prihodnji seji parlamenta. Govori se tudi o zamenjavi sedanjega predsednika vlade Cyrankiewicza. Na njegovo mesto naj bi bil postavljen sedanji podpredsednik vlade Pjotr Jaroszewicz, ki' je bil včeraj imenovan za člana političnega urada. PRVA SEJA PO OBČNEM ZBORU Glavni odbor SKGZ je sinoči izvolil člane izvršnega odbora Za predsednika izvoljen Boris Race, za tajnika pa dr. Dario Cupin - Poročilo Gorazda Vesela o političnem položaju Sinoči se je na prvi seji po zadnjem občnem zboru sestal novo izvoljeni glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, v katerem so po novih pravilih neposredno prisotni tudi delegati organizacij in ustanov včlanjenih v SKGZ. Glavni odbor je neposredno izvolil trinajst članov izvršnega odbora, v katerega so imenovale svojega delegata Slovenska prosvetna zveza. Slovensko gospodarsko združenje, Kmečka zveza in društvo Ivan Trinko. Nato je dosedanji predsednik in odslej novi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel poročal o političnem položaju. O razpravi in o zaključni besedi novega predsednika Borisa Raceta bomo zaradi pozne ure, ko se je seja zaključila, poročali v jutrišnji številki našega dnevnika. Poročilo Gorazda Vesela Živimo v izredno razgibanem obdobju ter nam skoraj vsak dan prinese kaj novega. Od zadnjega glav- RIM, 21. — Danes se je sestalo vodstvo KD, ki je razpravljalo o problemih Juga. Po uvodnih besedah tajnika Forlanija je imel poročilo senator Morlino. Partizanski borci na nedeljskem zborovanju v Kopru mniiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiinniiUMmiuiiiiiHiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiniimiiiiMimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiuiiiiiiniiiiitiiiiiii VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE V NEDELJO V KOPRU Prispevek prekomorskih borcev v narodnoosvobodilnem boju Brzojavka predsedniku Titu glede ureditve meje in položaja slovenske skupnosti v Italiji . Govora tov. Vilharja in Babiča - Pozdrav predstavnika ANPI iz Trsta V nedeljo, ob dnevu Jugoslovanske armade in zaključku proslav 25. obletnice osvoboditve, je bilo v Kopru srečanje bivših borcev, ki so v NOV prišli iz Afrike, Grčije in Albanije. Srečanja se je udeležilo okrog 1.000 borcev iz raznih krajev Primorske in Tržaškega, prišli pa so tudi predstavniki Istre, zastopnika partizanskega združenja ANPI in Zveze vojnih invalidov iz Trsta, predsednik odborov prekomorskih brigad in občinskih odborov Zveze združenj borcev NOV itd. srečanja Predsedniku Titu so s poslali pozdravno brzojavko, v ka teri med drugim poudarjajo: «Od-ločno podpiramo zahteve jugoslovanske javnosti, izražene tudi na zadnji seji CK ZKJ, naj se že zdavnaj dozorela vprašanja v zvezi z ureditvijo meje med Italijo in Jugoslavijo ter položajem naše etnične skupnosti dokončno rešijo, ker je to v interesu obeh držav«. Velika dvorana koprskega kina je bila nabito polna in mnogi so morali stati. Zbrane borce in goste je „.n.mili.im.Hlini................... V OKVIRU DIPLOMATSKE AKCIJE KAIRSKE VLADE Delegacija ZAR v Sloveniji Obisk juinovietnamskih sindikalistov v Jugoslaviji Na predlog predsedstva Slo-v«nske kulturno gospodarske *veze je upravni svet Založnica tržaškega tiska na svoji ••ji, 19. t.m. upošteval prošnjo odgovornega urednika Primorskega dnevnika inž. Sta-bislava Renka Izrecano pred *nim letom, da se zaradi nje-Rovih zdravstvenih razlogov in upoštevajoč, da že 23 let °dgovarja za list, Imenuje na ta mesto mlajši tovariš. Upravni svet Založništva tržaškega tiska je sklenil Imenovati Inž. Stanislava Renka *• glavnega urednika, Gorazda Vesela pa za odgovornega ••rednika Primorskega dnevnika. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Podpredsednik Združene arabske republike Husein El Shafei je po včerajšnjem obisku Opatije in Reke, kjer si je med drugim ogledal novo rafinerijo nafte, prispel v Ljubljano, kjer ga je pozdravil podpredsednik skupščine dr. Jože Brilej. Po kratkem zadržanju v Ljubljani je visoki gost odpotoval na Bled, zatem pa v Kranj, kjer si .je ogledal obrate tovarne Iskra. Popoldne se je El Shafei vrnil v Ljubljano, kjer se .je sestal s predsednikom republiške skupščine Sergejem Kraigherjem in predsednikom izvršnega sveta Slovenije Stanetom Kavčičem. Jutri odhaja visoki gost s svojimi spremljevalci na obisk v Zagreb. V zdravici med večerjo, ki jo je v soboto priredil predsednik Tito v čast podpredsednika ZAR na Brionih, je Tito izrazil globoko obžalovanje zaradi smrti predsednika Naserja in prepričanje, da bodo njegovi sodelavci, ki so skupno z njimi izvedli revolucijo, varovali pridobitve te revolucije. Tito je zagotovil svojemu gostu, da bo Jugoslavija tudi v bodoče, kot za ča sa življenja Naserja, nudila polno podporo pravični stvari ZAR. Tito se je zahvalil za vabilo, da ponovno s soprogo obišče Egipt. To bo tuni priložnost, je poudaril Tito, da soprogi in družini pokojnega. Naserja neposredno izraziva najino iskreno sožalje. V odgovoru na zdravico je Husein El Shafei dejal, da je ZAR sklenila, da sproži politično akcijo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in da sc je ta akcija pričela z obiskom v Jugoslaviji, kar .je »naravno in logično glede na globoko in veliko prijateljstvo med obema državama in narodoma*. El Shafei je poudaril, da so narodom ZAR dobro znani napori predsednika Tita na mednarodnem področju za podporo stvari ZAR in da ljudstvo ZAR z veliko nestrpnostjo pričakuje ponovni obisk predsednika Jugoslavije. Ta obisk bo novo potrdilo prijateljskih odnosov med obema državama in stikov, ki sta jih skupno gradila predsednik Naser in Tito. Husein El Shafei je zagotovil, da bodo sodelavci Naserja naprej razvijali te odnose. Ko voditelji ZAR se lotevajo mednarodnih akcij, je dejal El Shafei, žele s svojimi prijatelji izmenjati misli, da bi izkoristili njihove izkušnje, »posebno pa še izkušnje velikega borca in junaka narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije predsednika Josipa Broza Tita. Mi želimo, da predsednik Tito sodeluje v naših razmišljanjih o teh akcijah in da nam pomaga*. ♦ ♦ * Delegacija Zveze sindikatov za osvoboditev Južnega Vietnama se je danes udeležila sestanka jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč borbi ljudstva Južnega Vietnama. Gostje iz Južnega Vietna- ma so se na sestanku srečali s sko-ro vsemi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije, ki so jih podrobno seznanili z organizacijo akcije za pomoč ljudstvu Južnega Vietnama. Predstavniki zveze sindikatov Južnega Vietnama so bili zelo ginjeni, ko so slišali, kaj vse delovni ljudje Jugoslavije ukrepe, da pomagajo narodu Južnega Vietnama v njegovi borbi. Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Nijaz Bizdarevič je na tem sestanku med drugim dejal, da je Zveza komunistov pomoč Jugoslavije ljudstvu Južnega Vietnama in ljudstvu Indokitajske vedno imela za svojo dolžnost. Bizdarevič je poudaril potrebo združevanja vseh naprednih sil na svetu v tej borbi in dejal, da borba južnovietnamskega ljudstva navdihuje vse narode, posebno pa še male v borbi za svobodo in neodvisnost. Ta borba prav tako dokazuje, da se vsak, tudi najmanjši narod, če je odločen, da živi v svobodi, lahko upre največji sili. Bizdarevič je delegacijo zveze sindikatov Južnega Vietnama seznanil z mednarodnim delovanjem Jugoslavije in posebno predsednika Tita v podpiranju borbe in pravične stvari ljudstva Južnega Vietnama. Goste iz Južnega Vietnama sta danes sprejela tudi predsednik zvezne konference SZDLJ Veljko Mila-tovič in podpredsednik zvezne skupščine Miloš Minič. B. B. pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Srečko Vilhar, ki je orisal zgodovino, dolgo odisejado in velik pomen boja Prekomorcev. (Ta zgodovina je podrobno opisana v knjigi Srečka Vilharja in Alberta Kluna »Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki*, ki je izšla pred nekaj dnevi, in je prikazana tudi na dokumentarno-foto-grafski razstavi v koprskem muzeju). «Med drugo svetovno vojno, je pripomnil Srečko Vilhar, se je začelo v našem človeku krepiti prepričanje, da bo fašizmu vojna prinesla poraz, a našemu izmučenemu ljudstvu odprla pot v svobodo. S tako mislijo so naši možje in fantje odhajali v Afriko, Grčijo in Albanijo, a hkrati tudi v kazenske bataljone daleč na italijanski jug, na Sicilijo in na zloglasno Sardinijo*. Primorci in Istrani, ki so padli v vojno ujetništvo, so se takoj prijavili za boj proti narifašistom, ko pa so izvedeli za partizanski boj v Jugoslaviji, so se stoodstotno odločili za vključitev v NOV Jugoslavije. Pot v domovino ni bila lahka, ker so generali in višji oficirji jugoslovanske begunske vlade hoteli spraviti na limanice naše fante in može da bi se opredelili zanje, medtem ko so jim zavezniki delali druge težave. Nad 6.000 jih je prišlo v NOV iz Afrike, posebno težka je bila pot Primorcev in Istranov, ki jih je vojna zanesla v Albanijo, Grčijo in na rusko fronto. Že leta 1942 so se nekateri Primorci priključili albanskim partizanskim enotam in prejeli pohvale za svojo hrabrost. Tudi v Grčiji so se naši ljudje povezali z grškimi partizani in so se po kapitulaciji Italije udeležili krvavih bojev proti Nemcem, ko pa so Nemci dokončno zasedli otok Kefalonija in ubili čez 5.000 italijanskih vojakov in oficirjev, so bili med žrtvami tudi Primorci in Istrani. Tisti, ki so preživeli te grozote, so osnovali partizansko četo »Primorje*, ki se je borila v sestavi VIL brigade ELAS. Tudi v Albaniji so se Primorci in Istrani pridružili tamkajšnjim par-tizansldm skupinam in se borili ter padli za svobodo Albanije. Tovariš Srečko Vilhar je ob koncu svojega nagovora omenil tudi delovanje Osrednjega odbora prekomorskih brigad, zborovanje in srečanje Prekomorcev, zbiranje zgodovinskega gradiva in knjige, ki so izšle po ustanovitvi omenjenega odbora leta 1961. Od tedaj se je na bralo kar 11 knjig, ki zgovorno pričajo, kako drago sta morali plačati svobodo, ki jo danes uživata, zlasti Primorska in Istra. O vlogi in pomenu prekomorskih brigad in njihovem deležu v narodnoosvobodilni vojni je govoril predvojni revolucionar m prvoborec NOV Branko Babič, ki je predvsem pripomnil, da take proslave, srečanja, objavljanja knjige in spomini razgrinjajo pred nami slavno zgodovino Prekomorcev, njihove boje in žrtve za osvoboditev, da pa nas čaka še mnogo dela, da se v celoti prikaže in oceni opredelitev Prekomorcev za Titovo Jugoslavijo in njihovo vključitev v oboroženi osvobodilni boj. Nato je omenil nekatere nega sveta Slovenske kulturno - go-spodadske zveze 29. novembra letos v Trstu dalje se je zgodilo marsikaj, kar zasluži vso našo pozornost in tudi našo oceno. Pa tudi tisto, kar se je zgodilo pred glavnim svetom, moramo oceniti v luči novih dogajanj. Pri tem mislimo na spomenico z zahtevami celotne slovenske narodne skupnosti poslano predsedniku Colombu, predsednikoma senata in poslanske zbornice. Spomenico bomo morali, kot je dogovorjeno z vsemi skupinami, poslati tudi predsedniku deželne vlade. Spomenica je izredno dobro odjeknila v vseh plasteh naše skupnosti. Sedaj, ko smo napravili prvi korak v skupni akciji, moramo odločneje in učinkoviteje zastaviti drugega, da bi s pomočjo akcijske enotnosti heterogenih sil napravili iz spomenice enega izmed najpomembnejših orožij v našem političnem boju za spremembo dosedanjih odnosov oblasti in vseh odgovornih dejavnikov do naših pravic in naših potreb. Ne smemo dopustiti, da bi takšen politični akt, kot je složnost o-okoli programa naših narodnih pravic, ostal enkratno dejanje. Mobilizirati moramo vse sile znotraj naše skupnosti in izven nje, da bi postala njegova vsebina čimbolj znana, da bi bil takšen enoten nastop deležen po eni strani čimširše politične podpore v reševanju odprtih vprašanj naše skupnosti, po drugi strani pa eden izmed važnih elementov boja za demokratizacijo in napredek naše družbe. Obrazložitev zakonskega osnutka Seme - škerk v poslanski zbornici je ponudila priliko, da je bil parlament neposredno seznanjen z enotno izraženo voljo vse naše skupnosti, da se odgovorni dejavniki končno vendarle z našimi predstavniki pogovorijo in se dogovorijo, kako na enakopravni podlagi med odgovornimi dejavniki in slovensko narodnostno skupnostjo kot samostojnim osebkom zagotoviti boljše življenje Slovencev na vseh področjih našega narodnega življenja. Po eni strani bomo s tem preprečil odtujevanje našega življa, po drugi strani pa njegovo vse aktivnejše vključevanje v tukajšnje življenje, da bi ga resnično bogatili in v skladu s svojimi sposobnostmi tudi usmerjali po poti vedno večjega zbliževanja, strpnosti ’n sodelovanja v širšem prostoru. To pomeni, da moramo z vso odgovornostjo, ki nam jo nalaga sedanji politični trenutek, ob najširši pomoči in razumevanju vseh sil, ki so nam jih dolžne dati ali sposobne pokazati, uresničiti tisto politično voljno, ki smo jo v spomenici pokazali. Naša politična akcija pa stremi še k drugemu cilju. Kot Slovenci, ki smo bili pod fašizmom njegova prva žrtev in smo se borili proti _ njemu skupno z vsemi italijanski-(Nadaljevanje na 8. strani) 'mi protifašističnimi silami, ne mo- •iiiiiiiiiiiTOiiTiiiniimiiniiHiiiniiuimiiiiiiiniiiiiiHiiiiiuunniiiiiininiiniiiiiniiiiiiiiHiinMiiiiiiiiiiiiiiiM PO GOVORU ŠPANSKEGA PODPREDSEDNIKA V PARLAMENTU Vlada še ne namerava objaviti razsodbe proti Baskom MADRID, 21. — Španski franki-1 nih jamstev o proceduri*. Prav ta-stični režim se še vedno noče izre- ko so bili komunisti tisti, ki so čd o usodi, ki čaka šestnajst baskov- sprožili demonstracije v vsej Špa- 1 ■■ 1 t »1 A» 1.. 1 mi u X A n imitinnn n n remo brez zaskrbljenosti gledati določenih pojavov, ki smo jim že n^ kaj časa priča. Že pred časom smo ocenili, kako naša družba na sedanji razvojni stopnji ne bo napredovala brez težav in spopadov in kako moramo bati skupno z vsemi protifašisti in demokrati budni in ne smemo dovoliti, da bi se uresničil reakcionarni načrt gospodarske in politčne desnice, da se zaustavi sedanji obetajoč dinamičen razvoj. Atentat v Milanu s 15 smrtnimi žrtvami, padec Rumorjeve vlade, izgredi v Reggio Calabrii, fašistična provokacija v Trstu, vse do doka- Sinoči izvoljeni člani izvršnega odbora SKGZ: Boris Race, predsednik Dario dr. Cupin, tajnik člani Vito dr. Svetina (gospodarstvo) Miroslav Košuta (kultura) Gorazd Vesel (tisk) Dario dr. Cupin (mladina in šport) Nadja Pahor (doraščajoča mladina) Edvin Švab (šolstvo) Peter dr. Sancin (zakonodaja) Bogo Samsa (lokalne uprave, Trst) Mirko dr. Primožič (lokalne uprave, Gorica) Viljem dr. Černo (lokalne uprave, Videm) Filibert Benedetič (stiki) Miloš inž. Kodrič (družbeno socialni problemi) Delegati članic v izvršnem odboru Edmund Košuta (SPZ) Dušan Košuta (SGZ) Drago Starc (KZ) Izidor Predan (Trinko) stdh rodoljubov, proti katerim se je še pred dvanajstimi dnevi zaključil proces pred vojaškim sodiščem v Burgosu. Mnogi so pričakovali, da bo razsodbo sporočil .javnosti podpredsednik madridske vlade admiral Luis Carrero Blanco, ki je danes govoril v parlamentu: v svojem štiridesetminutnem govoru pa ni Carrero Blanco izrekel niti besedice o obsodbi in o tem. kdaj jo bodo objavili. Španski podpredsednik je svoj govor skorai v celoti posvetil »prevratniškemu delovanju mednarodnega komunizma*, ki ga pa bo po njegovih besedah frankistični režim strl in zagotovil »notranji red*. Carrero Blanco je tudi obsodil kampanjo, ki naj bi jo v tujini vodili proti Španiji, ter dejal, da njegova vlada ne bo popuščala pred pritiski, pa naj prihajajo od koderkoli. Glede procesa v Burgosu je Carrero Blanco zanikal, da bi vojaško sodišče odreklo obtožencem popolno pravico do obrambe. Baskovsko organizacijo ETA je označil kot »terorističnega agenta v službi komunizma*. Komunizem je tudi, po besedah španskega podpredsednika, priredil »kampanjo laži in obrekovanj proti naši domovini ter nas predstavil kot barbarsko državo, v katerem pravosodje ne nudi osnov- ni ji ter še posebno na univerzah. Komunisti so dalje dali pobudo za stavke, »katerih edine žrtve — je dejal Carrero Blanco — so prav de lavci*. Končno — je zaključil pod predsednik svoj govor — komunisti novačijo tolpe brez vere in zakonov, ki izvršujejo sabotaže, zločine, zračno gusarstvo in ugrabitve diplomatov*. Španski parlament je sprejel podpredsednikov govor z nezadovoljstvom in številnimi protesti in prekinitvami, češ da ie španska vlada »preveč omahljiva*. Politični razgovori med ZAR in SZ v Moskvi MOSKVA, 21. - V Moskvi so se danes začeli politični razgovori med sovjetskimi voditelji in egiptovsko delegacijo, ki jo vodi podpredsednik ZAR Ali Sabri. V delegaciji so tudi minister za industrijo Sidki, zunanji minister Riad in obrambni minister Favzi. Za SZ so se razgovorov udeležili, poleg Brežnjeva, Ko-sigina in Podgornega, še številni ministri, med njimi zunanji minister Gromiko, obrambni minister Grenko in minister za zunanjo trgovino Patoličev, zuje, kako hočejo nazadnjaške sile s pomočjo fašističnih škvadristov premaknita politično os na desno, zaustaviti politiko reform, ki jo zagovarjajo sindikalne organizacije, zaustaviti razvoj demokracije itd. Na fašistično provokacijo povečini uvoženih škvadristov, ki je bila pripravljena tik pred obiskom predsednika Tita, je protifašistični Trst odgovoril tako, kot je bilo treba. Trstu se ne toži po preteklosti. Trst je že poiskal svoje mesto v pomir-jenju navznotraj in v sodelovanju navzven. Samo takšna realna politika, ki upošteva izkušnje preteklosti in sedanje pogoje, lahko omogoči našemu mestu in naši deželi, da odigra vlogo povezovalca s srednjo in vzhodno Evropo. Takšno vlogo je mogoče uresničiti z odpravljanjem obstoječih razlik v stališčih in v odnosih med italijansko in jugoslovansko politiko, vse večjega odpiranja meje med obema državama z gospodarskimi povezavami, pretakanji miselnih tokov, z medsebojnim oplajanjem in priznavanjem nekaterih realnosti kakršna je, za primer, prisotnost naše skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Demokratični in protifašistični Trst je s svojo mogočno manifestacijo povedal, da je treba napraviti konec skrunjenju partizanskih spomenikov. Tudi demokratične in protifašistične sile v Gorici so obsodile fašistično početje ter zavračajo pro-vokacijska dejanja, ki so se v zadnjem času pojavila v Gorici, kot so pisanje za Slovence žaljivih gesel, ščuvanje k zaostritvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo in podobno. Naravno je, da bodo fašistični elementi še bolj dvigali glavo, če bo vladni predstavnik v Gorici obsojal delavce zaradi nošenja slovenskih transparentov v sindikalni povorki. V široki protifašistični fronti, v kateri je aktivno sodelovala tudi SKGZ ln njena mladinska komisija, pa pripisujemo posebno mesto mlajši generaciji. Njena vloga v odpravljanju narodnostne mržnje in polaganju temeljev za človeške odnose se je pokazala med zasedbo šol v Trstu in Gorici zlasti pa v pripravah za protifašistično manifestacijo v Trstu in v času manifestacije same. Z občnim zborom, izvolitvijo novih organov in predvsem s sprejemom spomenice, je SKGZ povsem upravičila svoj obstoj v našem manjšinskem življenju. Zaradi svoje globoke zasidranosti v našem splošnem, zlasti pa manjšinskem življenju, bo slej ko prej ohranjala naša Zveza pomembno vlogo v vseh zavestnih slovenskih silah, da si ob podpori naprednega in demokratičnega italijanskega ljudstva ter ob podpori matične domovine, odpre boljše perspektive v reševanju naših odprtih vprašanj. Potrebno Ja graditi na temelju doseženega, potrebno se Je čimbolj angažirati, da uresničimo naše skupne želja po zakonskem priznanju našega obstoja ln naših pravic, kakor smo se to dogovorili ob podpisu skupne spomenice. TRŽAŠKI DNEVNIK S SKLEPOM TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Februarja bodo začele delovati konzulte v šestih mestnih rajonih Ostale rajonske konzulte bodo imenovane spomladi - Razpredelnica svetovalcev, ki bodo imenovani na predlog strank po vnaprej določenem ključu - KPI in PSIUP za neposredne volitve konzuli Najvažnejša sklepa zadnje letoš- obmejnima mladinskima organizad- nje seje občinskega sveta v Trstu sta, brez dvoma, imenovanje občinske gradbene komisije in, končno, pristop k decentralizaciji občinske uprave z uvedbo decentriranih občinskih uradov in rajonskih posvetovalnih svetov. Prvi sklep zadeva prav razdelitev mest v teh rajonskih svetih, ki so imenovani in ne voljeni. Kriterije porazdelitve svetovalcev v posameznih rajonih je obrazložil odbornik Vigini. Povedal je tudi, da bo prvih šest rajonskih konzult začelo z delom po 31. januarju, v tem mesecu pa bodo morale stranke imenovati svoje poverjenike vanje. Gre za naslednje rajone: Zahodni Kras (Križ-Prosek), Kolonja - Škorklja, mestni center in Nova mitnica, Sv. Ivan-Podlonjer - Lonjer - Katinara, Kja din - Rocol, Valmaura - Sv. Ana -Naselje sv. Sergija. Ostale rajonske konzulte bodo u-meščene najkasneje v marcu. Glede razdelitve mest, ki jih bodo posamezne stranke imele v teh rajonih, velja poudariti, da ustreza sorazmerju, skupno vzeto, odstotku glasov, ki so ga posamezne stranke prejele pri zadnjih upravnih volitvah leta 1966. Manjše skupine pa so, sporazumno, prejele nekaj več mest. Prišlo je tudi do sporazuma med KPI in PSIUP, kateri so komunisti odstopili dva svetovalca. Končna razporeditev je torej naslednja: skupno število svetovalcev v 12 rajonih je 240 (20 svetovalcev v vsaki konziilti); KD bo imela 83 svetovalcev, KPI 50, PSI 12, PSU 20, PLI 24, MSI 24, MIT 8, PRI 8, PSIUP 6, SS 5. jama. Najprej je tov. Godnikova podala krajši zgodovinski pregled razvoja jugoslovanskih mladinskih organizacij od ustanovitve SKOJ ter prispevka mladine v NOB, pa do današnje množične mladinske organizacije Zveze mladine ter njenih naiog pri izgradnji socialistične družbe. Nato so gostje z zanimanjem spraševali o prispevku mladine pri uveljavljanju samoupravnih odnosov na gospodarskem in šolskem področju, še posebej pa o tem, kako rešuje zveza nalogo idejno - političnega oblikovanja svojih članov. Po- dobno se je odvijal drugi del srečanja, ko je bil predmet razgovora delovanje ZKMI, pri čemer so sežanski mladinci ugotovili, da se zaradi drugačnega ustroja italijanske družbe le-ta močno razlikuje od njihovega, pa čeprav vidita obe organizaciji v socialistični družbi skupni namen svojih prizadevanj. Na koncu sta delegaciji izrazili zadovoljstvo nad tem prvim informativnim sestankom ter sklenili, da posvetita prihodnja srečanja posebnim vprašanjem konkretnega sodelovanja na obmejnem področju. Ravel Kodrič Srečanje med študenti in sindikati Včeraj zvečer je prišlo na sedežu CGIL do srečar\ja med predstavniki sindikatov in študentov višjih srednjih šol. Govor je bil predvsem o šolski reformi pri čemer so študentje bolj poudarjali svojo zahtevo po socialnem ponedeljku, medtem ko so predstavniki sindikatov postavljali to zahtevo v splošnejši okvir celotne reforme šole. Konec meseca bo drugo srečanje, na katerem bodo sindikati obrazložili svoje predloge za reformo šole in o teh predlogih bodo potem debatirali vsi študentje na šolah. Danes popoldne ob 15.30 bo na sedežu SIP srečanje med predstavniki študentov in predstavniki deželne uprave. Govor bo seveda o vprašanjih šolske reforme. Zjutraj pa namerava dober del italijanskih višjih šol ter slovenski trgovski zavod in znanstveni licej stavkati za dosego socialnega ponedeljka: slovenski dijaki pa tudi za specifične probleme slovenskih šol. Položaj na nižjih srednjih šolah, italijanskih in slovenskih, se je medtem normaliziral Neodvisne ustanove za tržaški velesejem, da bi razpravljal o proračunu organizacij za poslovno leto 1971 in o programu dela v zvezi z 23. mednarodnim velesejmom, ki bo v času od 17. do 29. junija prihodnjega leta. Kakor je naglasil predsednik ve-iesejemske ustanove dr. P. Sloco-vich, bodo v prihodnjem letu pripravili v okviru glavne sejemske Glede razdelitve mest v nekate- j i->r*r0totve nekaj novih specializira-rih konzultah, v rajonih kjer živijo j nil1 oddelkov, ki naj izpolnijo se-Slovenci, objaviiamo tokrat samo j čanji ustroj mednarodnega vzorč- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z ZADNJE SEJE VODSTVA TRŽAŠKEGA VELESEJMA Elektronika v zdravstvu in morska bogastva nadaljnji specializaciji junijske prireditve Sprejet proračun za poslovno leto 1971 - Začetek priprav za razpis natečaja o bodoči ureditvi novega razstavišča v Barkovljah Te dni se je sestal glavni svet vanje morskega dna in sorodne sorazmerje v tistih k-nzultah, ki bodo začele s svojim delom sedaj, se pravi januarja. Zahodni Kras (Križ - Prosek -Kontovel): KD 7, KPI 5, MSI 2, po enega pa PLI, PSU, PSI, PSIUP, SS in PRI. Kolonja - Škorklja: KD 7, KPI 4, PLI 3, PSU in MSI po 2, PRI in PSI po enega. Sv. Ivan - Lo- Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 8. strani njer - Katinara: KD 6, KPI 5, MSI in PLI po 2, po enega pa MIT, PSU, PSI, PSIUP, SS. Kjadin - Rocol: KD 7, KPI 4, PLI, PSU in MSI po 2, po enega pa MIT, PSI in PRI. Valmaura - Sv. Sergij: KD 7, KPI 5, MSI in PSU po 2, po enega pa PLI, MIT, PSI in PRI. Svetovalce v teh konzultah, ki so — kot znano — posvetovalni organi občinske uprave, bodo imenovale stranke med volivci v omenjenih vaseh in mestnih četrtih. Po predložitvi osnutka so posegli v razpravo svetovalci Trauner, Mo-relli, Burlo, Monfalcon, Cesare, Pit-toni, Bcnni in župan Spaccini. Predstavnika leve opozicije sta pripom nila, da bi bilo pametno, če bi se te konzulte volile direktno in izrazila upanje, da bi do tega prišlo čimprej. Za sklep o ustanovitvi o-menjenih konzult so glasovali vsi, proti MSI. V Sežani razgovori med ZKMI in Zvezo mladine Delegacija tržaške federacije Zveze komunistične mladine Italije 'n sekcije univerzitetnih študentov KPI «E. Curiel*, se je v soboto, 19. decembra odzvala povabilu občinske konference Zveze mladine Jugoslavije iz Sežane na razgovor o možnosti sodelovanja med naprednima nega prikaza raznega blaga. Tudi sama osrednja razstava bo širša kakor doslej ter bodo na njej razkazane blagovne zvrsti za trajno uporabo in za široko potrošnjo, s posebnim poudarkom na taste proizvodnje, ki so posebnega pomena za lokalno gospodarstvo in za tržaško tradicionalno specializacijo na področju lesa, pohištva, kave in marmorja iz FurlanijeJulijske kra. jdne. V okviru 23. mednarodnega sejma bodo nadalje okrepili dejavnosti v zv«teg‘v**!*w«ijwn afriških dežel v razvoju ter s sodelovanjem zaledpdi držav. Prav iz prizadevanja pa vzpostavitvi' tesnejših poslovnih vezi z afriškimi deželami In s posameznimi državami iz tržaškega zaledja se bodo v prihodnje lahko razvijale nove specializacije tržaškega velesejma. Zaenkrat sta se v tej zvezi izkristalizirali dve osnovni zamisli, ki utegneta po mnenju organizatorjev tržaške prireditve zadobiti v prihodnje posebno obeležje: gre za uvajanje elektronike v zdravstvo ln za izkoriščanje morskega bogastva. Obe specializirani prireditvi bodo spremljali kongresi, strokovna In poslovna srečanja ter prireditve. Kar zadeva prodiranje elektronike v zdravstvo in kar hkrati opravičuje pobudo velesejma na tem področju, pa je prvenstveno nedavno odprtje medicinske fakultete v našem mestu. Vodstvo velesejma namerava pripraviti tri specializirane razstavne odseke s to tematiko: didaktični, diagnostični tn terapevtski odsek. Poleg tega bodo pripravili okvirno specializirano razstavo o uporabi elektronskih pripomočkov v zdravstvu ter posebno študijsko srečanje s podobno tematiko. Druga specializirana prireditev v okviru splošnega velesejma bo kakor omenjeno veljala problemom izkoriščanja morskega bogastva. Pri tem pridejo v poštev Izkoriščanje podmorskih ležišč goriva, pridobivanje hrane ln raznih prvin iz morja, dalje tehnične rešitve problemov, ki se nanaša jo na razi ško- de javnosti. Vodstvo velesejma pa se bo prihodnje leto ukvarjalo še z enim važnim vprašanjem, namreč z vprašanjem «barkovljanske» rešitve za razstavišče. Prvo delo, s katerim se bodo v tej zvezi spoprijeli, bo urbanistična 'ureditev prizadetega področja in ustrezne cestne povezave z obstoječim (in bodočim) omrežjem. Poleg tega bodo upravitelja sejemske ustanove pripravili ali vsaj začeli s pripravami za razpis natečaja, na osnovi katerega bodo strokovnjaki pozneje iz-ctolali dokončni načrt za razstavišče. vzdržuje podjetje, so zato začele redno poslovati v prvih nedeljskih urah. Možne prekinitve električnega toka Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM PO VELIKEM USPEHU NA TURNEJAH PO ZDA IN SZ BO GOSTOVAL V TRSTU SVETOVNO ZNANI HRVAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL LADO LJUBITELJI JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI SI BODO LAHKO OGLEDALI NJEGOV NASTOP V KULTURNEM DOMU V SOBOTO, 26. IN V NEDELJO, 27. DECEMBRA, OBAKRAT OB 16. URI. Prodaja in rezervacija vstopnic od ponedeljka dalje, od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Štoka MOČ UNIFORME komedija v petih dejanjih v nedeljo, 27. decembra ob 17 uri v Marijinem domu v Rojanu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) v torek, 29. dec ob 16. uri v sredo, 30. dec. ob 16. uri Slovensld klub Danes, 22. t. m. ob 20.30 do v Slov klubu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval znani brkmsko-istrski partizanski borec in pisec številnih partizanskih del Maks Zadnik o zanimivi in malo poznani temi «PARTIZANSKE BOLNIŠNICE V BLIŽINI TRSTA» Vabljeni k čdmvečji udeležbi! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR NA OPČINAH ponovi v nedeljo, 27. decembra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Nušičevo komedijo v treh dejanjih ŽALUJOČI OSTALI • V soboto pozno zvečer je bil dosežen sporazum med ravnateljstvom družbe SAP in sindikalnimi organizacijami, zaradi česar je bila zasedba podjetja prekinjena. Mestne in izverimesbne proge, ki jih Acegat obvešča, da bodo danes možne prekinitve v dobavi električnega toka zaradi vsedržavne šti i-urue stavke, ki so jo proglasile sindikalne organizacije ENEL in po-občinjenih ustanov. Ker se bodo n--‘katere oblike stavkovnega boja nadaljevale do 27. t. m., se utegne zgoditi, da Acegat ne bo mogel zagotoviti dobave toka in v primeru okvar na električnem omrežju se utegnejo prekinitve toka zelo zavleči. Potrošniki elektrike so zato naprošeni, da varčujejo s tokom in da pazijo na delovanje lastnih naprav. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiliffiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiii - OBNOVITEV LEPE TRADICIJE DVE KOLEKTIVNI BOŽIČNI RAZSTAVI V PALAČI ČOSTANZI IN V «0BČINSK1» Razstava v palači Costanzi je bila odprta sinoči, v občinski galeriji na Trgu Unita pa bo odprta jutri Sinoči je bila v rastavni dvorani palače Costanzi odprta 14. razstava sodobne likovne umetnosti, ki je hkrati nekakšna božična razstava, to se pravi likovna manifestacija, ki se že Leta in leta ponavlja o božičnih in novoletnih praznikih. Razstavo organizira deželni sindikat likovnih umetnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov, ob sodelovanju kulturno umetniškega krožka. Razstava bo trajala vse do 10. januarja in ž? takoj poudarjamo, da zasluži, da si jo ogledamo, kajti komisija, ki jo sestavljajo kipar Ugo Carra, slikarji Avgust Černigoj, Sabino Goleni in Romeo Danec, ter umetnostni kritik GiuJio Montenero, je imela na izbiro 105 del in je izbrala samo 58, to se pravi le dobro polovico predstavljenih del. Zato je umetniška raven razstave visoka in sodelujejo na njej najpomembnejši tržaški slikarji in kaparji. Čeprav je razstava deželnega značaja, je iz-vcnlržaških likovnikov razmeroma malo. Mimogrede naj omenimo, da se na tej tako pomembni kolektivni razstavi pojavljajo tudi tri malone novi, na vsak način mlada sloven- ska imena. Gre za Franca Vekjeta, Edvarda Zajca in Edvarda Žerjala. Hkrati z otvoritvijo je prišel med občinstvo tudi razmeroma bogat katalog, ki prinaša seznam razstavljavcev in reprodukcije del, seveda le v čmobelem. Čeprav smo že poudarili, da zasluži razstava, da si jo ogledamo, to ponavljamo, saj bo v prihodnjih dneh več prazničnih dnd in torej časa dovolj. Jutri, 23. t. m. ob 18. uri pa bo odp ta še ena božična razstava, ki jo prireja občina v občinski galeriji. Ta razstava, na kateri sodeluje 62 slikarjev, bo odprta do 6. jan.. 1971 ftiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiuiiiiiiiiiiiiia VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ V UL. C0MMERCIALE Dva ranjena in več nilijonov škode v stanovanju, ki ga je zajel požar Do požara jo prišlo zaradi vnetja J00 litrov kerosena • Oba ranjenca, stanovalka in gasilec, bosta rkrevalu v približno šestih dneh Z&mdd silovitega požara, ki se Je tazplamftil včeraj zgodaj zjutraj v tretjem nadstropju poslopja v Ul. Oommerciale 154, se Je ena oseba, ki so jo gasilci rešili v zadnjem trenutku, morala zateči v bolnlšnd-so Skupaj z nekim gasilcem, ld je junaško priskočil na pomoč ogroženim stanovalcem, eno stanovanje je popolnoma uničeno, drugo pa precej poškodovano. Do požara, ki je povzročil za več milijonov Ur škode, Je prišlo, ko Je 48-letna Natalla CarteUo por. Man-frtn, ki živi skupaj s 73-letnlm Lul-gtijem Cardottijem v tretjem nadstropju omenjenega poslopja, vstopila v kuhinjsko shrambo. Ker rut v temi našla stikala za luč Je prižgala žveplenko, kar pa je bilo zanjo usodno. V shrambi Je bilo namreč 10 plastičnih zabojčkov z 200 litri vnetljive snovi kerosen, ki ■o se takoj vžgali, ognjeni zublji pa so v nekaj minutah zajeli vse stanovanje in ga spremenili v pravo pogorišče. Zenska je vsa zbegana hitro stekla k telefonu in zavrtela številko «113». Čez nekaj minut sta »e pripeljali v Ul. Commeratale skupina agentov javne varnosti pod vodstvom podčastnika Zottija ter skupina gasilcev pod vodstvom podčastnika Turinija. Požar je medtem divjal po vsem stanovanju, skozi okno pa so švigali visoki ognjeni zublji ter se valil gost, črn dim. CarteUova je skušala z vrči vod« pogasiti vsaj delno požar, a brezuspešno. Pri tem opravilu sta jo zapazila tudi brigadir agentov Javne varnosti Bertiz-eolo ln gasilec Tomtssa, ki sta brez oklevanj pogumno stekla po stopnicah do tretjega nadstropja in, da bi ne še Izgubljala čas, brez ščitne dihalne maske, z močnim sunkom z ramo s silo odprla vrata ter pra- vočasno rešila Carpellovo m priletnega Carctottija, ki se Je ves prestrašen ln onemogel od strahu tiščal ob steni Po treh urah trdnega dela je gasilcem končno le uspelo v celoti pogasiti požar, ki je popolnoma u-ničil vseh pet stanovanjskih prostorov. Kot rečeno, so se posledice požara poznale tudi v spodnjem stanovanju, kjer prebiva družina 59-tetnega Danila Marooccija. Škodo v tem stanovanju cenijo za okrog 200 tisoč Ur. Zaradi močnega šoka ter raznih, sicer ne hudih opeklin, po raznih delih telesa so Carpellovo odpeljali z rešilnim avtom RK v glavno bolnišnico, kjer bo okrevala v približno petih dneh. Zdravniško pomoč pa so morali tudi gasilcu VValterJu BasaldelMju, ki se Je prt gašenju požara ranil po obeh rokah Nova slovenska božična igra na radiu Trst A V četrtek, na božično tlijo, ob 21. uri in na božič ob 15.30, bo radijska postaja Trst A oddajala igro *Eno je dete rojeno». ki ;,e oslanja na slovenske božične o-biča je in prepletena z verzi, ki jih je ob božični skrivnosti splete c stoletjih slovenska ljudska fantazija. Dogodke ob Odrešenikovem rojstvu prikazuje avtor skozi $pnje siromaka Anzelca. ki pri vsem živo sodeluje. Igro je napisal Mirko Mahnič v tehniki in v stilu drugih svojih dramskih de' naslonjenih na slovensko tradicijo, kakor so Kmečki rekviem. Soldaiki mizerere. Vinska žalostna z aleluto in izlil vanjo žlahtnost in čar slovenskega božiča. Igro bodo v avtorjevi režiji po dali člani Radijskega odra. Združene Sole lz Skednja, od Sv. Ane in iz Ul. sv. Frančiška priredijo danes, 22. t. m. v škedenjski ldno dvorani B O 2 I C N I C O Na sporedu so pesmi, prizori ln deklamacije. Govorila bo gospa Pavla Ko-balova. Začetek ob 20. uri. Na sedežu Prosvetnega društva v Lonjerju se bodo Jutri, 23. t. m. ob 20. uri zbrali BIVŠI PARTIZANI da se pogovorijo o mnogih vprašanjih, ki so zelo pomembna in aktualna. Vabljeni vsi bivši partdzand I Namesto obolelega tov. Vla-ditmiira Kende bo prisostvoval tov. Eugenlo Laurentd. BOKI BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA IRSI • Ulice r Filzi 5t 10 lei 38101/38045 jpravlie vse bančne posle Kupole tu|C valute Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Amerišk. dolar Kanadsk' dolar Brit Sterling Švic. frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,— 110,— 12,-172,-169,50 23.80 44,— V SOBOTO, 26. DEC. OB 15.30 V LJUDSKEM DOMU V KRI2U PROSLAVA 25-LETNICE OBNOVITVE P. D. «VESNA» Spored: moška pevski zbor «Fantje izpod Grmaden, reci-taoija (Livij Bogateč SG), moški pevski oktet PD Svoboda II iz Trbovelj, govor predsednika PD Vesna, moški pevski zbor PD «Vesna», recitacija (Miroslav Košuta ■ SG), moški pevski zbor PD «Igo Grudne« iz Nabrežine, nastop združenih pevskih zborov. Vljudno vabljeni! — Cklbor Pevski zbor in vodstvo prosvetnega društva «Valentin Vodnik» iz Doline iskreno čestitajo svojemu dolgoletnemu pevcu in odborniku Danilu Bandiju in ženi Palmi ob rojstvu hčerkice MARTINE in želijo novorojenki zdravja in sreče v življenju. Pravljična ura ki bo jutri, 23. t. m. od 17. ure dalje, bo še toliko bolj prijetna, dragi malčki, ker vam bo dogodivščine iz pravljic ponazarjal slikar KLAVDIJ PALČIČ Prihitite trumoma v Tržaško knjigarno Trst Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 61-792) Kje bomo silvestrovali? HOTEL «SL0N» - LJUBLJANA HOTEL «RIVIERA» • PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje v vseh primernih prostorih hotela. Igrali bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje Telefon 24601 - 24610 Telex YU-SlON PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA» Trst Viale Miramare 323 telefon 410986 - Pohitite z rezervacijo miz. Cenjenim gostom prijateljem in znancem voščimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1971. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» - KOPER prireja veliko silvestrovanje v hotelu «GAIEB» Cena menuja 80 din. V restavraciji RIBA je rezervacija din 20 jedila in pijače po naročilu (š la carte) Rezervacije tel 21605 21182 «PALACE H0TEL» • PORTOROŽ prireja veselo silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom v prostorih hotela PALAČE, v restavraciji in nočnem baru • NOVI JADRAN« ter v prostorih, kjer je na novo zgrajen bazen s toplo morsko vodo. Rezerviranje ter informacije tel. 73145 HOTEL HOTEL «GIUSTERNA> KOPER prireja veliko silvestrovanje v prostorih obeh hotelov z bogatim menujem. Za ples igra pet pri znanih orkestrov Cena menuja din 120 in 140 Za rezervacije telefon 21650 za TRIGLAV ter 21640 za GIUSTER-NA. prireja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Silvestrski menu din 120. Cena za nočni bar din 200. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu na št. 73138 HOTEL «PIRAN» V PIRANU prireja veliko silvestrovanje v svojih prostorih ter v hotelu • PUNTA* z bogatim silvestrskim menujem in v nočnem baru «TRI PAPIGE* z mrzlim bifejem. Igrali bodo priznani orkestri. Rezervacije osebno ali telefonsko na št 73508 - 73314 - 73654. HOTEL Ul. Franca 17 predvajali doslej še n • predvajani film Jeana - Luca Godard (((Karabinjerji, 1963). S tem filrnom se začenja nov ciklus, posvečen «noU-velle vague«, pomembnemu filmskemu gibanju med letom 195(160. V te« ciklu bodo predvajana redka ali nepoznana dela režiserjev, ki so pote® postali slavni, kot so Tuffaust, ReS" nais, Rohmer, Kast itd. Scenarij 33 film »Karabinjerji« je napisal Robef-to Rossellini po dramskem delu ®e' niamina Joppola. Film v Italiji te n' bil predvajan. V četrtek in v petek v «CaPT>el"* ne bo predstav, ki se bodo nadalievd-le v torek. 29.’ t . m. s prvo predstavo kubanskega filma ((Tretji svetJ tretja svetovna vojna«. Nov program za januar skupno z izkaznicami abonmaji, je na razpolago pri c£ j tralni blagaini v pasaži Protti in P, centru «La Cappella« (tel 61-668) 00 18. ure in pred predstavami. KONCERT »TRŽAŠKEGA KOMORNEGA ORKESTRA V sredo, 23. t.m. ob 21. uri W 1 veliki dvoreni Krožka za kult"10 lin umetnost v Ul. San Carto 2 k°n' cert ((Tržaškega komornega stre«, ki ga vodi dirigent Fabio J' dali. Na sporedu bodo skladbe H'n demiitha, Bartbka, Kreneka in D50*’ žaka. IIIIIIIITIIF^ V galeriji Rossonl. Korzo Italia 9- je do 30. t. m. osebna razstava Al Scaramelle. Razstava bo odprta od dc 20. ure. Otvoritev 21. dec. ob 1 • url. f V prostorih Avtonomne •rioviSč3 ske ln turistične ustanove v SeslJ3 so razstavljena dela slikarja sar“ skega porekla Giorgla Milie, ki se rodil 1. 1937 v Postojni, živi In d«' pa v Trstu. Razna obvestila Prosvetno društvo (Kraški do® Repentabor obvešča, da priredi Pr*”j smučarsko telovadbo v prostoru n3 občinsko kopalnico v Repnu dvakr tedensko v četrtkih In sobotah °d do 20. ure za otroke. Eno uro P02!"-Je od 20. do 21. za odrasle. V1JU“ vabljeni! DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Glacomo 1, Grl. golon. Trg Virgtlio Giotti 1, Al Dne Mori, Trg Unltd 4, Al S Lorenzo Ul. Sonetni 173 (Skedenj) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10.33 do 0 30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti . Emili’, Ul Combi 19, Al Sammaritano, Trg Ospedale 8. Tama. ro & Nerl. Ul Dante 7 Darovi in prispevki V počastitev spomina Frančiške S Tani daruje družina Logar 10/XW za Dijaško matico. V počastitev sP mina Rože Pečar daruje Rudolf Iz Lonjerja 1.000 lir za Glasbeno » tico. Namesto cvetja na grob P01^, ||r že Pečar daruje Viktorija Cok 500 za Dijaško matico. .,(j. Namesto cvetja na grob pok. '|. mini Kravanja, daruje družina 3 „ pine Fornasaro 3 000 lir za P.d. 1 Grbec. V spomin pokojne Pine Hrov3 ^ daruje Anton Škamperle 2.500 l|r prosvetno društvo «S Skamperle* 2.500 lir za Glasbeno matico ^ V počastitev spomina pokoJne sne Frančiške Stenančič daruje žlna Morel) 2 000 lir za šolo sp nik NOB v Cerknem e<-a Namesto cvetja na grob p°K°. jj# Jožeta Marca (Franca) ustanov1' ([1 pevskega zbora «Llpa» v Bazovi ^ ob 70.1etnlcl dolgoletnega Pevca--jK3 dreja Ražma darujeta Silvo ln 6 7. Reke ("O Pr ro n d et ina*. .(fl- Za nnvoostannvUeni mestni n11 ge-skl zhor n-'kt-'n,a T,n7«r Silvo * ke 5.000 Un SOŽALJ E Prosvetno dru tvo Ivan Grhcc ^ | Skednja izreka globodo sožall* s'jj1 jim članom. Anionu Bergincu otrokoma oh izgubi žene in n1® Marije. Ob smrti Alfredu NVinklcrja 17ve. kanto hudo prizadeti hčerki Viti selovi in os'alim svojcem, naše is„r|. no sožalje. Uredništvo in uprav« morskega dnevnika Preminila je naša draga žena ln mama MARIJA BERGINC roj. MELIHEN Pogrebni sprevod bo krenil iz mrtvašnice glavne Polniš' niče daneis, 22.12.1970 ob 13.45 v škodenj&ko cerkev in tom po obredu na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mož Anton, hčerka Zorica, sin Dar*0' brat Pavel, sestri Lina In Eiiza ter drugo sorodstvo Trst, Bovec, Ljubljana,Opatija, Turin, 22 dec. 1970 V petek, 18 decembra Je umrla v 80, letu starosti ANTONIJA ŠKERU Billa je zavedna in napredna Slovenka. V rani mladost* le prišla lz svojega rojstnega Knažaka na Pivki na d®10 v Trst. Svojci, sestra Pepe, nečakinje in nečaki se zahvalijo)*1^0 prijateljem in znancem, ki se Je spominjajo. Knežak, Trst, Dolnji Zemon, Kutetevo, Dubrovnik, ZID*1 Argentina, Ilirska Bistrica, Kal prt Pivki, Izola. o ^ o. V - • • v* 'F t o ■< s.^-? . V ~ - ±??SV-riP3ČF 3w?<<- rf ^ r^S!» a je enakopravnost Sloven cev, ki jo predvideva omenjeni Nen, do danes samo formalna. Prav ta podobnost s položajem primorskih Slovencev, je tisto, kar druži »Slovence na severu in na jugu*. »Tefta desetletja in stoletja so šla Mimo*, je zaključil, »vendar naša Pasem še doni, še se oglašajo potopljeni zvonovi...» Takoj nato je zapel mešani zbor »Danica* iz št. Vida v Podjuni, tod vodstvom Henzeja Kežarja Oblečeni v lepe narodne noše so *apeli vrsto koroških pesmi. Med drugim so zapeli pesmi »O Podjuna*, »Pesem o vigredi*, »Pob č sem star šele 18 let*, »So rožce v har-telcu žalvale* in še mnogo drugih topih koroških melodij. v tržaško stvarnost, v družbo in okolje brez manjvrednostnih kompleksov, enakovredna s svojimi italijanskim vrstniki*. Egon Kraus je nato zavrnil očitke in govorice o strumentalizaciji naših dijakov, češ, da so bili pod vplivom skrajne levice. Poudaril je, da starši različnih ideoloških pogledov take govorice odklanjajo in če že govorimo o politiki, ne moremo mimo dejstva, da je dijaško gibanje podprla vsa slovenska javnost na Tržaškem. Pri organizaciji sami so bili zastopani dijaki različnih gledišč, njihova stališča so bila sprejeta na demokratičen način in sprejemljiva za vse, ne glede na njihovo politično pripadnost. Slovenski starši so soglašali z dijaki v vseh specifičnih zahtevah, ki so jih postavili glede slovenske šole, kakor tudi glede brezplačnih prevozov v mesto, možnosti dodelitve brezplačnega kosila, popoldanskega dodatnega pouka itd. Svoja izvajanja je E. Kraus zaključil z besedami: «Zato skušajmo mladini pomagati, skušajmo jo pravilno usmerjati, skušajmo jo razumeti in v primerih, ko ima prav, to tudi pošteno priznati. Od dijakov pa pričakujemo resnost v okviru dijaškega gibanja, resnost pri učenju, dostojnost v medsebojnih odnosih in spoštovanje do profesorjev*. Na koncu se je obrnil še do profesorskega zbora: »Naj gg. profesorji ne mislijo, da hočemo minirati njihovo avtoriteto, ki jo vsi priznavamo. Želimo le izraziti misel in željo, da bi v sedanji dobi preobrazbe celotne družbe in ko gre za bistvena vprašanja šole in vzgoje, ne upoštevali dijaka samo kot priimek in ime v razrednid, temveč kot mladega človeka, ki je prav v najtežjih trenutkih potreben odgovora na nerešeno vprašanje, nasveta, prijateljske besede in tudi kritike, se pravi vsega tistega, česar smo zaman pričakovali v teh dneh. Za predstavnikom združenja staršev so se oglasili dijaki Aleksander Pertot, Alenka Rebula in Boris Pangerc, ki so pojasnili že znana stališča in želje dijakov. Ga. ravnateljica Abramova se je zahvalila staršem za pobudo, ki so jo dali za ta sestanek in izrazila upanje, da bo prišlo do določenih zaključkov še pred božičem. Ponovno je izrazila željo, naj dijaki predložijo vse svoje zahteve pismeno. Profesorski zbor bo potem o tem razpravljal, rešil, kar je v njegovi pristojnosti, ostalo pa bo poslal naprej v Rim. Diskusija, ki naj bi potem sledila, se na žalost nikakor ni mogla razviti. Padlo je le nekaj misli o družbenem ponedeljku. Nekatere tehtne misli in pripombe je izrekel prof. Rebula, ki pa ni član profesorskega zbora in se je sestanka udeležil le kot oče in opazovalec. Posamezni profesorji niso zavzeli nobenega stališča do bistvenih problemov našega šolstva, temveč so se omejili na poslušanje izjav, ki so jih dali starši in dijaki. Kljub temu je pozitivno že dejstvo, da sta imela odbor združenja staršev in zastopstvo dijakov možnost na neposreden način seznaniti profesorski zbor svojimi stališči in pogledi na nedavne dogodke, ki niso pretresli samo šolskega življenja, temveč vso javnost. Naj bi bil ta sestanek res samo uvod v dobo plodnejšega sodelovanja, ki si ga želijo predvsem starši pojemajočem redu višine davka, za vsak davek posebej — o spremembah, ki se imajo vnesti v sezname davkoplačevalcev občinskih davkov in pristojbin za leto 1971, z novimi vpisi in spremembami na podlagi prijav, ki so jih predložili davkoplačevalci do 20. septembra 1970, kakor tudi zahteve davkoplačevalcev za začasen vpis v seznam. Poleg omenjenega sklepa tn seznamov so na vpogled tudi seznami za leto 1970. Po nastopu goriškega zbora »Mir-Filej*, pod vodstvom Zdravka Klanjščka, so prebrali še tri pesmi v*lentina Poljanška o lepotah Kokoške. Večer se je zaključil s ponovnim nastopom koroškega zbora »Danica*, ki Je bM deležen tolpega Slovenskega ljudskega gibanja Gorice in Trsta in si izmenjali stališča glede nekaterih dogodkov, ki so v zadnjem času pretresli vse zamejske Slovence. Z velikim zadoščenjem so — je rečeno med drugim v sporočilu za tisk — vzeli na znanje odločne korake ter pozitivne premike, ki so bili storjeni s strani avstrijskih in italijanskih demokratičnih sil ob nedavnem izbruhu šovinističnega nasilja v Celovcu in v Trstu, kjer so se z vso srditostjo in s preživelo mentaliteto zagnali proti slovenski manjšini. Z veliko demonstracijo antifašističnih sil v Trstu ter z demonstrativnim sprejemom slovenske koroške delegacije s strani dunajske vlade so demokratične sile rekle svoj jasni ne vsakemu ekstremizmu in se izrekle za svoboden in miren razvoj narodnostne slovenske manjšine in za uveljavitev njenih pravic. Zastopniki NSKS in SLG iz Gorice in Trsta so ob teh nedavnih dogodkih z zadovoljstvom vzeli na znanje vzajemno solidarnost vsega slovenskega naroda ob teh težkih trenutkih življenja zamejskih Slovencev. V nadaljevanju razgovora so prisotni z globoko zaprepaščenostjo ugotovili, kako so po svetu reakcionarne in imperialistične sile še vedno močne v udušitvi vsakega klica po svobodi in večji socialni pravičnosti. Totalitarni red ne dopušča najmanjših ugovorov, zato poseže takoj po posebnih sodiščih (Španija) in po tankih (Poljska), da lahko v kali zaduši vsakršen poskus demokratičnega ugovora. Ob vsem tem so prisotni zastopniki potrdili svojo vero v demokra1 tični sistem, ki je proti vsakršni diktaturi, pa naj prihaja z desne ali z leve strani, in proti vsakršnemu nasilju ter so izrazili globoko željo po pravičnem razvoju vsega človeštva v resničnem miru, prijateljstvu med narodi, v popolni socialni pravičnosti in v odpravi vsakršnega izkoriščanja človeka v človeku, naroda po narodu. Ob koncu razgovora so se prisotni spomnili umrlega slovenskega pisatelja Stanka Majcna ter pokojnega velikega slovenskega umetnika Staneta Severja. Obvestilo davkoplačevalcem Občina javlja, da je od 18^ decembra razobešen, in dvajset dni na vpogled na občinski deski, Largo Granatieri št. 3 sklep občinskega odbora št. 2888 od 16. 12. 1970 -šestimi priloženimi seznami, sestav- Deželni center za umetno oplojevanje V Vidmu so te dni ustanovili deželni center za umetno oplojevanje v živinoreji. Center, za katerega je dala pobudo deželna uprava in pri katerem bo poleg drugih ustanov in organizacij sodelovala tudi deželna ustanova za razvoj kmetijstva ER SA, bo imel stalen sedež v Vidmu, njegova pristojnost pa bo ob segala celotno področje Furlanije -Julijske krajine. Center bo deloval po smernicah, ki jih je postavil deželni zakon o razvoju živinoreje (štev. 16 z dne 20. julija 1967). Strokovnjaki bodo opravljali poskuse in skrbeli zastalno izboljšanje plemen, pri tem pa jim bodo pomagali domači živinorejci. V upravnem svetu novega centra so P. Micolini, predsednik, L. Fre-sco de Mattia, podpredsednik, M. SNOVANJE KULTURNE KOMISIJE P. D. eda mednan-oan. prehod med Šem,-torom in Vrtojbo, o katerem že tečejo priprave, da»je cesta, ki bo povezala Novo Gorico z Brdi prek italijanskega ozemlja na južnem pobočju Sabotira. Zatem je predvideno odprtje novega pre-noda na Erjavčevi cesti v Novi Gorici ter prekategorizacija enega izmed krajevnih prebodov v Brdih v mednarodni prehod. Občinska skupščina v Ajdovščini je sprejela na svoji zadnji seji sklep o formiranju sklada za ureditev galerijske in muzejske zbir-be v občinskem sredšču. Ideja o takih zbirkah je vzrokla v zaonjem času. Domači slikar Veno Piion, častni občan občine, je ob nedavni smrti zapustil občini vso svojo umetniško os.ta.ino, ki je sicer za sedaj še razstirescna v raznih krajih, preavsem pa v ljubljanski modemi galeriji. Razen tega je občina doslej podpirala različna izkopavanja in proučevanja kulturne preteklosti Vipavske doline. Ob tem je že zbrano bogato gradivo nekaterih še živečih in drugih že umrlih maž. Vse to zahteva ureditev v primernih prostorih, da bo dostopno javnosti. Po sklepu skupščine bodo odkupili rojstno hišo slikarja Vena Pilona in v njej uredili ter primerno opremili prestare za omenjeni zbirki. Vanje bedo vključili vse, kar bo mogoče zbrati. Marsikaj je med drugim tafdii v gradu Kromberk v Goriškem muzeju, kjer je zaradi oddaljenosti nedostopno širšemu ajdovskemu občinstvu. # # « Nadaljujejo se prizadevanja za gradnjo hidroelektrarne Kobarid. Te dni se je mrudjl v Tolminu ter se pogovarjal s predsednikom občinske skupščine in predstavniki Soških elektrarn član slovenske vlade Boris Vadnjal. Povedial je, da se bliža študija o optimalizaciji i elektro energije v Sloveniji h koncu in dia ima v njej gradnja hi-droelakltrame zaradi ekonomskih in drugih vzrokov absolutno prednost. Kot je znano, sta gradnjo elektrarne že podprli občinska skupščina in krajevna skupnost v Kobaridu, čeprav se s strani turističnih delavcev slišijo tudi nasprotna gla sovi. # * # Primorsko ^dramsko gledališče se nd iaieteriilo tradicionalni navadi, dia vsako leto podari šolski mladini po eno delo iz bogate svetovne delo ameriškega avtorja Franka Bauma Čarovnik iz Oza. Delo, ki je polno pravljičnih elementov, je režiral France Uršič. Gledališče bo nastopilo z igro, v kateri * sodeluje ves igralski ansambel, v prihodnjih tednih po vsej Primorski. Slednjič predlagajo, naj bi mejni prehod v Opatjem selu, ki ga zdaj uporabljajo le dvolastniki, prekategorizirali, tako da bi čezenj lahko potovali tudi imetniki prepustnic z* maloobmejni promet. Počivalniki «Mebla» na razstavi v Benetkah V Benetkah so v torek zvečer odprli razstavo plastičnih izdelkov, ki jih je v okviru novega proizvodnega programa začela izdelovati tovarna pohištva «Meblo» v Novi Gorici. Gre za sodobne počivalnike, ki upoštevajo fiziološke in estetske potrebe modernega človeka. Proizvajajo jih po zamisli industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja iz Mirna pri Novi Gorici, ki je počivalnike že z uspehom prikazal na razstavah v Ljubljani in Zagrebu. Oblikovalec - umetnik je obiskoval šolo za oblikovanje v Ljubljani ter visoko šolo za industrijsko oblikovanje v Benetkah. Razstavljal je na skupinskih razstavah v Parizu, Ljubljani, Milanu in Benetkah. Leta 1969 je Kogoj dobil nagrado na mednarodnem natečaju za oblikovanje predmetov namenjenih otrokom, ki sta ga organizirala revija Abitare in studio Babv Mark v Milanu. Oskar Kogoj je sedaj zaposlen v Inštitutu pohištvene industrije tovarne «Meblo». Razstavo v Benetkah je pripravila tamkajšnja znanstvena ustanova Ouerini Stampalia. Plastične počivalnike «Mebla» prikazujejo v eni izmed antičnih palač te ustanove. Otvoritve razstave — odprta bo do konca decembra — so se udeležili tudi župan Benetk dr. Longo, goriški župan Martina ter predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Šimac. Tudi v Opatjem selu telefonska govorilnica V Opatjem selu na Krasu so te dni dobili telefonsko zvezo. Na voljo imajo 40 priključkov, ki so povezani z avtomatsko telefonsko centralo na pošti v Mirnu. Gre za izredno pomembno pridobitev, saj so morali doslej prebivalci te vasi v primerih nujnih potreb odhajati v 8 km oddaljeni Miren, da so lahko telefonirali. Ureditev telefonske napeljave je stala 15 milijonov dinarjev. Polovico denarja so dali sami vaščani, drugo polovico pa poštni podjetji iiz Kopra in Nove Gorice. V Opatjem selu bodo kmalu začeli graditi tudi,bencinsko črpalko ter samopostrežno trgovino. Slednjo bo zgradilo trgovsko podjetje «Grosist-Gorica*. V načrtu je tudi zgraditev mesnice s prodajalno mesnih izdelkov. Investitor bo trgovsko podjetje »Zivinnpromet* iz Nnve Gorice Dovoljen lov na fazane Pokrajinska lovska zveza v Gorici sporoča, da je pod določenimi zakonskimi pogoji dovoljen lov na fazane kot nadomestilo za fazane-samce v lovskih rezervatih na Goriškem. Lovski čuvaji so seveda zadolženi, da nadzorujejo točno izvajanje teh predpisov od strani prizadetih lovcev. VERDI: 17.15-22.00: «Patouk, Africa che muore». Cinem askopski dokument v barvah. Mladini pod Izletom prepovedan. CORSO: 17.00-22.00 «E1 Condor«, L. Van Cleeft In J. Brown; film J« v barvah. MODERNISSIMO: 17.00—22.00 «I! segreto del narciso d’oro», G. Kinsiky in Cr. Lee. Nemški film. mladini pod 14. letom prepovedan. V1TTORIA: 17.15—21.30: «La no«# dei morti viiventi«, J. 0’Dea in D. Jones, angleški film, mladini P°^ 18 letom prepovedan. CENTRALE: 17.15—21.30 «009 J& Tempesta«, ameriška barvna slikanica. Iršič AZZURRO: ob 21. uri: Koncert pevskega zbora tržiške ladjedelnice «E. Grion«. F,XCELSIOR: 16.00 «Soldato blU»> C. Bergen n D. Pleavence Kine-maskop v barvah PRINCIPE: 17.30 «Un dollaro bu-catoo, GiuMano Gemrna. V barvah. .V»mj Uorivn SOČA «F kot Flintn, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Sirena Mississipaja'h francoski barvni film — ob 18-in 20. DESKLE: «Stirje v burjt», ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE: »Banditi Arizone«, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. EMPAS: Prosto. KANAL: «Mlečna pot«, francoški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ih ponoči dežurna lekarna ALESANL Ul. Carducd 38, tel. 22-68. V rR2ICU Danes ves dan ln ponoči Je dežurna lekarna «Al!a salute« dr. Fabbris. U! Cosulioh 117. telefon 72480' VČERAJ POPOLDNE V GORICI Trojno trčenje na križišču s srečnim izidom za šoferje Ranjen pešec in kolesar na pločniku, vozila precej razbita Kot smo že poročali so v Gorici ................................................................. zaprli za promet Ul. Marconi, kjer bodo morali delno podreti staro in dotrajano hišo na spodnjem koncu, ki nosi št. 6 in 8. Že pred dvema letoma so morali cel vogal te razpadajoče zgradbe podpreti s koli, da se ni sesul na cesto. Zavod za spomeniško varstvo se je do sedaj pnotivdl, da bd stavbo podrli, zaradi Zgodovinskih arkad na notranjem dvorišču, ki imajo določeno umetniško in zgodovinsko vrednost. Pred nekaj dnevi pa so si zopet ogledali stavbo občanski tehniki in predstavniki spomeniškega varstva. Pri tem so ugotovili, da stavbe v sedanjem stanju ni več mogoče rešiti, ker se razkroj zidov nadaljuje in bi jih ne rešile več nobene cementne injekcije. Ker pa je stavba izven cestne črte ter močno ovira promet po Ul. Marconi proti Antonovemu trgu in proti Rdeči luži, ter zapira tudi dostop v Ul. Colobini, so se sporazumeli za bolj ustrezno rešitev. Ker je stavbo zelo globoka, bodo lahko ohranili dvoriščne arkade, sprednji del stavbe pa p6 milijarde dinarjev 12,6 mili-i^rde dinarjev. Graditev mnogih jbjektov- se je pričela brez predane zagotovitve potrebnih sredr Prvi osnutki bodočega petnega razvoja republik so skup-^ predvidevali naložibe, ld so po 'tani strokovnjakov za trikrat predale dejanske možnosti naložb. Poteg omenjenih vzrokov je za 'Ostalo stanje krivo tudi večje tovečanje uvoza namesto izvo-ti kot je bilo predvideno, zaradi “Ssar je deficit trgovinske bilan-v dobi januar — november znati! 1,1 milijarde dolarjev naspro- * 650 milijonov dolarjev, to se ttavi, da je za skoraj 70 odst. kot lani v isti dobi. Zaradi povišanja cen se je položila gradnja objektov in ker se Hodki niso večali ustrezno z dospelimi obveznostmi, se je primanjkljaj kril s tiskanjem novih Litovcev, kar je zmanjšalo kup-to moč dinarja. Vse to skupaj je todilo v inflacijo in v nestabilnost to ta^u. .Spričo stanja na trgu je zvezni toršni svet konec oktobra spre-prve začasne ukrepe, da bi ttaprečil nadaljnje povečanje cen to zunanjetrgovinskega deficita, točasno je prepovedano vsako Ptaisanje cen industrijskih izdelav, prehrambenega blaga in sto-toev. Da bi se zmanjšala osebna totrošnja je gornja meja potrošil' kreditov znižana od 10.000 ra "■000 dinarjev. Z uvedbo obveznega trimesečnega vnaprej po.ože-toga depozita pri Narodni banki v višini 50 odst. od vrednosti u-Jtoenega blaga se omejuje uvoz. "4 proteste podjetij je bila s 1. tocembrom višina depozita zmanjšana na 30 odst., od 1. januarja to zmanjšana na 10 odst. vrednoto! uvoženega blaga. Obveznosti Možitve depozita je oproščen le to’oz neobhodndh živil in opreme, topljene na kredit. Občinam je biti naloženo, da cene kruha, mle-99. najemnin in prevoznih tarif ? mestnem prometu «zamrznejo», to je zadrže na ravni od 28. ok- tobr To so bili prvi nujni, začasni jtorepi stabilizacijskega programa, to ga je zvezni izvršni svet pri-Jtavil sporazumno z republiškimi {J pokrajinskimi sveti. Program, to ga je odobrila zvezna skupščina na seji 26. novembra, predvi-tova pomembne spremembe gospodarske politike, zmanjšanja pro-rtobr»kih izdatkov, raziH-emenitev Mpodarstiva, zmanjšanje proiz-v°dtiih stroškov, spremembe na todročju zunanje trgoviine, banč-to-kreditnega “i davčnega sistema (obdavčevanje stranskih do-todkov, rent, visokih zaslužkov). Stanje podjetij se bo zboljšalo * »tanjšanjem dajatev zvezi. Pred-v*deva se revizija investicijskih {•bgramov in usmeritev razpolož-1*vi,h sredstev za graditev najvažnejših objektov. S stabilizacij-Jtaj programom je usklajena tudi Jtospodarska politika v prihodnjem tota, katere smotri so: zmanjšajo inflacijskih tendenc, uskladitev ftačilne bilance, uresničenje pogo-za prehij>;vv ,. L■ - - V soboto, 26. in v nedeljo 27. t.m. popoldne ob 16. uri bo v Kulturnem domu nastopil zagrebški ansambel narodnih plesov »Lado*. Ansambel, ki je navdušil množice že pol sveta, bo prav gotovo navdušil tudi tržaško občinstvo ......................................■■■........i......................i.. ČEPRAV SE IZ DNEVA V DAN PONAVLJAJO ZAGOTOVILA... Za svojo varnost* potroši Evropa okoli 75 milijard dolarjev na leto «V uniformi» je v Evropi okoli 7 milijonov in pol ljudi - Cele gore orožja, ki naglo zastari in ga je treba stalno obnavljati Skoraj ni dneva, da bi kak državnik ne zagotavljal javnosti, kako se trudi, da bi se utrdil ali ohranil mir na svetu. Hkrati pa tudi ni dneva, da bi s kakega bojišča ne prišlo vojaško poročilo, saj imamo ves čas po vojni kje kako večjo ali manjšo vojno, kak spopad ali državni udar, kar posebno velja za Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo, medtem ko je Evropa po vojni polna notranjih trenj, vendar brez vojne. Zato pa Evropa ni brez vojska in orožja. Stara celina, ki ima za seboj 2500 in več let najrazličnejših vojaških izkušenj, nadaljuje po poti, kot ostali svet, če ne še slabše. Nekaj podatkov, ki nam bodo nazorneje pokazali, koliko stane tako imenovana varnost, koliko stane — mir. Na vsem svetu je pod orožjem približno 21 milijonov in pol ljudi, če ne upoštevamo policijskih in drugih podobnih sil. Ena tretjina teh «mož v uniformi* odpade na Evropo, kjer je v 28 regularnih armadah, brez polvojaških organizacij, ki jih še srečujemo ponekod, 7 milijonov in pol ljudi. In ta mogočna vojska je tudi primerno oborožena. Če upoštevamo le del težkega orožja, bomo videli, da ima ta armada 7 milijonov in pol vojakov na razpolago 57 tisoč srednjih tankov, 20 tisoč najsodobnejših' vojnih letal na reakcijski pogen in še precejšnje število letal in helikopterjev’ s klasičnim motorjem. Vojne mornarice vseh evropskih držav imajo skupno 3550 vojnih ladij. Tam številkam je treba dodati še cele gore lahkega orožja in druge vojaške opreme. Seveda vse to stane ogromno, posebno ker je moderno orožje zelo drago. Hkrati pa sodobno orožje naglo zastara. Ker sodobna tehnika omogoča vedno nove in vedno popolnejše rešitve, je orožje, ki je danes najsodobnejše, že iiiiiiiiimtimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiininiiiHmiiiinauHiiinmauiiiiimiiiiiMiiMiHiiMiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiimi PREDEN SE POJAVITA SNEG IN LED NA CESTAH Za varnejšo vožnjo dobra zimska oprema Pozimi se poveča nevarnost za prometno nesrečo Za katero vrsto zimskih gum naj se odločimo da koukuremtisko katerega se bo Jugoslovansko gospodarstvo moralo boriti, bo po rrfšljcnju Nike ziča »težji teren kot pred inflacijo*. Mnoga podjetja so to doumela in pripravljajo svoje interne sta-biiizarijske programe. U.speh teh programov pa je v precejšnji meri odvisen od stabilizacijskih ukrepov njihovih republik in BOŽO "i previd- gume pa so precej drage. Ježevke imajo zimski profil in so torej primerne za vožnjo po snegu, z druge strani pa nam žebljički zelo olajšajo vožnjo po ledu. Ko pa z njimi vozimo po suhi cesti postanejo nevarne. Zavorna pot za take gume na suhi cesti je namreč daljša. Gume ježevke moramo montirati na vsa štiri kolesa, tak je namreč v Italiji zakon, poleg tega zahtevajo tudi, da na zadnja kolesa namestimo gumijaste zave-sice proti brizganju Če so ježevke nove, je bolje, da kakih 1000 km voeimo s hitrostjo, ki ne presega 80 km na uro, prav tako moramo paziti, da ne pospešimo hitrost naenkrat ali naglo zaviramo ter da ne vozimo naglo na ovinkih. Če so gume že od prej, moramo paziti, da jih montiramo tako, da bodo tekle v isto smer kot prejšnje leto. Ko so ježevke že «utečene*, moramo paziti, da ne vozimo nikoli nad 130 km na uro. Kdor bo čez zimo vztrajal z letnimi gumami, mora paziti, da ni profil preveč plitek, dovoljena spodnja meia je en milimeter, vendar se ta žleb v snegu hitro napolni in zaradi tega vozimo kmalu tako, kot če bi imeli gume brez profila. Pri vsem tem je pomembno, da imamo gume pravilno polnjene. Predvsem je to važno pri zaviranju. Spomniti pa se moramo tudi, da je na cestah z zrakom «snežne verige* obvezna avtomobilska zimska opremo. .................................................... rodnikom Zima že močno trka na vrata. Sicer pri nas še ni bilo snega, vendar se temperatura postopoma niža in že postajajo ceste zaradi ledu nevarnejše. Mnogi odhajajo pozimi na pot v kraje, kjer je sneg bolj pogost, prav zaradi tega bi žedeli opozoriti na nekatere posebnosti in nevarnosti zimske vožnje. Voznikom na zasneženi cesti morata biti jasni dve stvari: vožnja postane težavnejša, nevarnost za prometno nespečo pa se zelo po-veča^Od voznika zahtevata ti dve dejati^’ |' ’ ‘ nost Predvsetp je važno, da je za zbris ko vožnjo avtomobil primemo opremljen. Navadno priporočajo pozimi strokovnjaki zimske gume. Velja pravilo, da je vožnja veliko manj nevarna, če so vse štiri gume enake, kajti le tako preprečimo zanašanje pri zaviranju. Gume z zimskim profilom so zelo učinkovite na mehkem snegu, na mastni cesti, na poledici ali steptanem snegu, pa ne učinkujejo. Večkrat se vozniki zaradi manjših stroškov odločijo za nakup snežnih verig, vendar moramo pri tem vedeti, da služijo verige le za vožnjo v snegu, na poledeneli cesti so odveč, če že ne postane vožnja z njimi nevarnejša. Predvsem nd priporočljivo voziti dalj časa z verigami po suhi cesti, kajti to škoduje gumam. Nedvomno so za zimsko vožnjo najbolj primerne in učinkovite ježevke — gume z žebljički. Take jutri zastarelo. Proračuni evropskih držav predvidevajo «za o-brambo* v letošnjem letu približno 75 milijard dolarjev stroškov, to pa je 5,8 odst. brutto narodnega dohod/a vse Evrope, hkrati pa. tudi 37,5 odlst. vseh vojaških stroškov na svetu, ki znašajo približno 200 milijard dolarjev na leto. Največ porabijo v ta namen ZDA in Kanada, koj za njimi je Evropa. Na svetu je že 18 držav, ki porabijo «za obrambo* milijardo ali več dolarjev na leto. Od teh jili je deset v Evropi. Evropa pa si privošči, poleg te gore orožja in svoje velikanske armade, tudi nekaj tuje vojske. Strokovnjaki menijo, da je v Evropi prib'ižno 900 tisoč tujih vojakov, oziroma da je v nekaterih evropskih državah 900 tisoč vojakov, ki ne pripadajo njihovim vojskam. V Zahodni Nemčiji je n.pr. 195 tisoč ameriških vojakov, 25 tisoč ameriških vojakov je v Veliki Britaniji, 11 tisoč jih je v Španiji, 9 tisoč jih je v Italiji, 7 tisoč jih je v Turčiji, 5 tisoč v Graji, šesta ameriška mornarica pa šteje približno 30 tisoč vojakov, preostanek do 300 tisoč mož, kolikor jih imajo ZDA v Evropi, pa je razmeščen po nekaterih drugih državah, kot na primer v Belgiji in drugod. Tudi Sovjetska zveza ima precej svoje vojske izven meja. Nekateri meniio, da ima Sovjetska zveza kair 550 tisoč vojakov oziroma 30 divizij kopenske vojske in nekaj enot vojaškega letalstva v nekaterih vzhodnoevropskih deželah in sioar največ v Vzhodni Nemčiji (350 tisoč), druge pa na j Poljskem, na Češkoslovaškem in na Madžarskem. Od petih držav, ki trenutno že razpolagajo z lastnim atomskim orožjem, so tri evropske. To so Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija. Z druge strani pa moremo reči, da je precej atom; skega orožja tudi v državah, ki nimajo lastnega atomskega orožja. Američani imajo svoja skladišča aton»kega orožja v vseh državah članicah NATO. Z druge strani pa ima Sovjetska zveza svoja atomska skladišča v državah članicah varšavskega sporazuma. Računajo, da je v Evropi uskladiščenih nad 7 tisoč jedrskih nabojev taktično-operativnega značaja samo ameriškega izvora. Ameriško vojno mornarico Sredozemlju smo že omenili. Trdijo, da VI. ladjevje ZDA sestavlja 50 ladij s tremi bataljoni pomorske pehote in 150 letali. Skupno je v tej vojski od 25 do 30 tisoč mož. Tudi Sovjetska zveza ima svoje ladjevje v Sredozemskem morju. Nikoli ni bilo točno povedano, koliko je teh ladij, vendar se računa, da se njih število 3fl in 50 ladjami. Solistični koncert v K. d. in v Skednju Med številnimi glasbenimi pri-rediitvainm v zadnjih časih v našem mestu se med najkvalitetnejše nedvomno uvršča koncert, ki ga je pretekli petek zvečer pripravila Glasbena matica v mali dvorani Kulturnega doma. Na solističnem koncerta ste nastopita slovenska glasbenika, ki sta našemu občinstvu že prav dobro znana — tenorist Mitja Gregorač in violinist Rok Klopčič. Tokrat pa se jima je pridružila še pianistka Zdenka Novak, ki je tokrat prvič nastopila v naši sretM. Za tržaško občinstvo Je pianistka Zderika Novak izbrala dokaj zahteven spored: v prvem delu Je izvajala »Preludij, koral In fugo« Cesarja Francka, v drugem pa dve skladbi jugoslovanskih avtorjev: Ukmarjevo «Tlho prihaja mrak« dm Papandoputovo «Kdlo». V vseh treh skladbah se je umetnica izkazala kot odlična pianistka, ki jo upravičeno uvrščajo med najelitnejše mlajše slovenske pianiste. Težko je reči, v kateri skladbi nam je bila najbolj všeč, saj je debus-syjevsko Ukmarjevo skladbo Izvajala do kraja izdelano, Papandoputovo »Kolo« Je zaživelo v vsej svoji markantni”in ritmični živahnosti ter tehnični briljantnosti, Pranckova dolga in izredno zahtevna skladba pa je v izvedbi Zdenke Novakove zablestela v vsej svoji popolnosti in izdelanosti ter elegični mračnosti, ld se pa v fugi, v kateri je pianistka še posebno lepo izvabila glasovno temo tudi v najbolj kočljivih pasažah, razprede v mogočen slavnosten zaključek. Morda ji je prav v tej skladbi uspelo najbolj uveljaviti vse svoje res številne umetniške zmožnosti. Poleg tega pa se je pianistka Zdenka Novak izkazala tudi kot zelo občutljiva in diskretna spremljevalka, saj je oba solista v vseh .^kladhflh odlično spremljala. V prvem delu je najprej nastopil tenorist Mitja Gregorač, eden izmed najboljših jugoslovanskih ko-rroomih pevcev, ki iiaiii je zapel popolnoma nove skladbe — samospeve L. v. Beethovna na besedila treh Goethejevih pesmi: »Hrepe- nenje*, »Otožnost* in »Naslikan šopek cvetja* ter za nas še posebno zanimive, že zaradi skladateljevega imena — »Pesem* in «Ljubici» A. T. Linharta. V drugem delu pa je prav tako odlično podal tri pesmi malo znanega skladatelja Henri ha Duparca »Povabilo na pot*, »Tožba* in »Rozamundin dvorec*. Violinist Rok Klopčič pa je v svoj spored vključil v prvem delu dve zelo popularni in učinkoviti skladbi: Debussyjevo »Mesečino* 1 (priredba zg violino in klavir) in Sarasatejeve »Ciganske melodije*, katerih je prišla do izraza vsa virtuozistična komponenta temperamentnega slovenskega violinista; v drugem delu pa je izvajal skladbo mladega slovenskega skladatelja Alojzija Srebotnjaka »Tretjo so-nalino* v treh stavkih, v katen sta se oba umetnika, violinist in pianistka, izkazala še posebno kot zelo uigran duo, ki z največ.o lahkoto izvaja tudi modernejše zahtevno napisane skladbe. Za tako kvalitetno posredovanje skladb, ki so sd tako po slogu, kakor po pripadnosti med seboj tako različne, se je občinstvo vsem trem zahvalilo z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem; pri tem pa moramo res z neprijetnim občutkom omenili, da bi tak večer zaslužil ----T Violinist Rok Klopčič, pianistka Zdenka Novak in tenorist M. Gregorač 1^ OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Poleg rednega dala vam je potrebna še stranska zaposlitev. Podprite neko dobrodelno akcijo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekoga, ld vam hoče prečkati pot, onemogočite z bliskovito akcijo. Pokažite zobe vsakomur, ki bi vas hotel podcenjevati. DVOJČKA (od 215. do 22 6.) V novih razmerah vam bo laže izvesti akcijo, ki ste jo morali odložiti. Ne zapirajte se vase. RAK (od 23.6. do 22.7.) Držite se vsakodnevnega dela in ničesar ne boste tvegali. Z moralno trdnostjo vam bo uspelo vse popraviti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite metodični in ne postat«it« nestrpni za prazcu iue. in e verujte vsem HOROSKOP čenčam preveč zgovornih sorodnikov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V svojem delu boste nekaj časa tarča vseh kritikov. Lahko računate na zvestobo neke prijateljice TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovljen vam je uspeh, vendar samo v primeru, če boste zanj nekaj žrtvovali. Sklenili boste dragoceno poznanstvo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z dobro voljo boste rešili vsa po-verjetv' vam natorf° P taeli bosi« neprijeuio vest, v zvezi z netun so- STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne izgubljajte časa z neuresničljivimi načrti. Drobec romantičnosti vam ne bo škodil. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z združitvijo zdravega razuma in drznostjo boste postali nep:,emagljivi. Preveč ste pod vplivom svojega okolja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugoden dan za vse umetnike in vse svobodne poklice. Nekoliko boste utrueni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte preprečiti, da bi se nekaj tekmecev združilo proti vam. Za rešitev neke težto shiiBoiie. vam bo potreben j , dokajsen pogum. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 17.00 Mandolin-siki ansambel: 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pogovori z R. Hlavatyjem; 19.25 Otroški zbor; 20.00 Športna oddaja; 20.30 Opera: 21.35 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Radijska igra. x KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 «20 000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Fumarama; 14.20 Polke in valčki; 15.30 Mladi poslušalci; 16.20 Melodije za vsakogar; 16.40 Od popevke do popevke; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Parada orkestrov; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po robita; 8.30 Jutranje pesmi; 9.03 Vi in jaz; 11.20 Radijska priredba: 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino- TOREK, 22. DECEMBRA 1970 18.15 Nove plošče; 18.45 Ekonomska panorama; 19.30 Luna park; 20.20 Verdi: »Sicilske večernice*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: dirigent Krauss; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.44 Radijska priredba; 10.38 Telefonski pogovori; 12 35 Alto gradi-mento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Vreme in glasba; 20.10 Spored z M. Bongior-nom; 21.00 Nove ital. pesmi; 22.05 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Prokofjev. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.10 Sodobna ital. glasba; 11.40 Baročne sonate; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14 00 Glasba za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.10 Ravel; 15.30 Simfonični kon cert; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.10 Večerni koncert; 20.10 Tartini; 22.30 Knjižne novosti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Boccherinijeve simfonije; 9.15 Po-lifonične skladbe; 9.40 Sodobna ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Hindemith; 12.30 Strnjena melodrama; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročita; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne pesmi; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Anton Foerster: »Go-renjsko slavček*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Metodi je s filmskega platna; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z orkestrom saarskega radia; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Revija slovenskih basistov; 16.40 »Rad imam glasbo*; 17.10 Beethovnova dela; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel »Viški fantje*; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Komomo-glasbeni večen; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja zo otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Carlo Goldoni: »D burbero benefico*; 22.10 Beethoven; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Vzgojna oddaja; 22.15 Glasbeni spored; 23.15 Medicina danes. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročita; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Zemljepis; 15.55 TV vrtec; 16.15 Angleščina; 17.10 L. Van Beethoven: VI. simfonija; 18.00 Sabina in vremenar; 18.15 Obzornik; 18.30 Srečanje v Studiu 14: Jo Stahl; 19.05 Iztrgal ti bom veter, da bi te ustavil; 19.30 Pravilna prehrana; 20.35 Čas ljubezni - jug. film; 21.40 Zabavno - glasbeni festival. Basist Ivan Sancin dokaj številnejši obisk, vsaj s strani tistih, ki bi morali biti na takih koncertih prisotni. Pri tem mislimo v prvi vreti na gojence Glasbene matice, za odsotnost katerih ne more veljati noben izgovor, pa tudi na tisti običajni del obiskovalcev, ki bi morali mladim dati vzgled. Če smo za petkov solistični koncert v mali dvorani Kulturnega doma rekli, da bi bil zaslužil večjo pozornost, bi za sobotni koncert v Skednju mogli reči, da je bti vse drugače pomanjkljiv. Kar se tiče občinstva, je tega bilo kar precej, pa čeprav je bilo več starejših kot mladine. Z druge strani pa je dvoranica škedenjskega prosvetnega društva »Ivan Grbec* za takšne prireditve tako neprikladna, da mučno vpliva tako na občinstvo, kot tudi na izvajalce. Krivda v tem primeru ne pade na nikogar, niti na gostitelje niti na goste, toda učinek takega koncerta ni tak, kakršnega bi si bil človek želel. To normalno vpliva še posebej na izvajalca, zato ni nič čudnega, če se nam je violinist Rok Klopčič zdel nekoliko hladen, rekli bd skoraj odmaknjen, medtem ko je morala pianisJka Zdenka Novakova svoj solistični program celo odpovedati zaradi n oprime, nega klavirja. Rok Klopčič pa je vendarle na splošno željo svojemu napovedane mu programu moral nekaj dodati in je poleg že omenjenih skladb izvajal še »Sentimentalni valček* Petra Iljiča Čajkovskega. Namesto tenorista Mitje Grego rača je v soboto zvečer nastopil^ v škedenjski d.uštveni dvorani trža ški basist Ivan Sancin, ki je nje mu primemo zapel arijo Filipa iz Don Carlosa, dve črnski duhovni pesmi, in sicer »Go down, Moses* in »I wani to be ready», Simonitijevo »Pod brajdo* in Pavčičevc »Dedek Samorog*. Za koncert v Skednju velja pri biti naslednje; zelo posrečena j« bila zamisel predstavitve del ji avtorjev. Janko Ban je v neka. besedah, hkrati pa zelo nazorno ii izčrpno prikazal za vsako skladbo, ki je sledila, najprej skladatelja nato še značaj skladbe. In tuo človek, ki mu zahtevnejša glasb., ni kdove kako domača, je z več jim užitkom spremljal izvajanja Zamisel torej, ki bi jo na podob nih prireditvah v prosvetnih šfcvih morali uvesti kot normalno —dn- FRKJKL1 SMO JEZIK IN SLOVSTVO Izšla je tretja (decembrska) šte vilka revije Slavističnega društvv. Slovenije JEZIK IN SLOVSTVO. Na uvodnem mestu objavlja revija poročila Borisa Paternuja, Matjaža Kmecla in Jožeta Koruze z r«o nega zborovanja slavističnega dru štva, ki je bilo konec septembra v Novi Gorici in na katerem so razpravljali tudi o pouku slaven ske sodobne književnosti na sred njih šolah. Uredništvo revije va bi k nadaljnjemu sodelovanju vse slaviste, ki jih vprašanje kakorkoli nima. Mitja Skubic analizira pod naslovom Primer sintaktičnega kalku o uporabi pogojnika v Rebulovem romanu V Sibilinem vetru in trdi, da gre pri Rebulovem pogojniku v mnogih primerih za kalk po italijanščini in da Rebula prestavlja v slovenščino italijansko sosledico časov. F. Jakopin piše o Janku Kotniku — petinosemdesetletaiku. Sledijo Zapisi, ocene in poročila, med ka tervni nas predvsem zanima zapis Pavla Merkuja Pisava in roba slo venskih krajevnih imen v Italiji (napačne oblike, kulturne spačenke in vneli v SP 1962), 1 ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU 3. AMATERSKE^ NOGOMETNE^ LIGE Naše enajsterice v petih tekmah poslale v mreže petnajst golov Nedeljski spored je obsegal kar tri slovenske derbije Zarja — Primorje B 3:1 (1:1) nih strelov brežanskih napadalcev. ZARJA: Turko; Križmančič. S, Rismondo; Baldasin, Primožič, Križmančič V.: Grgič, Pasqualis, Marc, Žagar, Kalc. PRIMORJE B: Furlan: Bukavec. Ordinanovič; Štoka, Bezin, Sardoč: Frasinelli (Ferluga), Segina, Rustja, Ukmar, čemjava. STRELCI: 37. min. p.p. Grgič, 43. min. p.p. Frasinelli, 5. min. d.p. Žagar, 36. min. d.p. Pasqualis. SODNIK: Davanzo. KOTI: 13:3 za Zarjo. Slovenski derby med proseškim Primorjem B in bazoviško Zarjo se je končal v korist Zarje s 3:1. Obe enajsterica sta prikazali zelo lep nogomet. Že takoj v začetku je bilo opaziti, da je Zarja uspešnejša v napadu in .je tudi sicer bolje pripravljena. Igra sama pa je bila včasih bolj podobna prijateljskemu srečanju, kot pa pravi prvenstveni tekmi, saj v nobenem trenutku ni zašla v grobosti. Kljub temu pa moramo povedati, da je bilo srečanje ves čas borbeno. Zaslugo za to ima predvsem Zarja, ki ima tehnično in kondicijsko dobro pripravljeno moštvo. Bazovei so bili ves čas v premoči, saj je bila obramba Primorja B vso tekmo močno zaposlena. Zarja se je že v prvi minuti tekme znašla pred nasprotnimi vrati in Grgič je s silovitim strelom poslal žogo tik nad prečko. V 10. min. je Vojko Križmančič po lepi akciji podal Grgiču, njegov predložek je na levi prestregel Kalc, njegov strel pa je šel mimo vrat. Prvih dvajset minut je Zarja ves čas napadala, a njeni streli niso bili točni. Primorje se je branilo kot je vedelo in znalo ,saj se .je igra odvijala pretežno pred njegovimi vrati. V 22. min. je Zarji le za las ušel prvi gol: Kalc je iz kota podal Marcu, ta je žogo z glavo preusmeril proti vratom, kjer je vratar s skrajnim naporom še z dvema branilcema zavrnil nevarnost. Tedaj se je podalo v protinapad tudi Primorje B in v 32. min. je moral vratar Zarje ubraniti strel Černjave. V 35. min. velika priložnost za Zarjo: Žagar je iz razdalje 18 metrov zadel — prečko. Toda v 37. min. so Bazovei le prišli v vodstvo: Pasqualis .je podal Grgiču, ta pa je z glavo podaljšal žogi pot v mrežo. Odtlej je Zarja ves čas vztrajala v napadu in povišanje rezultata je v 40. nun. preprečil vratar Furlan, ki je prestregel močan Kalčev strel. Zarja je nato nekoliko popustila. Primorje je to izkoristilo in v 34. min. izenačilo z golom Frasinellija. V drugem polčasu se je Zarja takoj podala v napad in je v 5. min. izid povišala. Žagar se je prebil v kazenski prostor in zadel mrežo. V 12. min. je Primorje zamenjalo Frasinellija s Ferlugo. Zarja je vztrajala v napadu in v 30. min. je sodnik razveljavil njen gol, zaradi prekrška nad vratarjem. Toda v 36. min. se je izid zopet spremenil. Strelec je bil tokrat Pasqualis. Pet minut pred koncem se je znašla v težavah obramba Zarje, vendar je Turko nevaren strel ubranil. Napori Zarje, da bi še v zadnjih minutah prišla do gola, niso več obrodil sadov. Pri Zarji so bili najboljši V. Križmančič, Primožič, Pasqualis in Turko. RAAL Olimpija — Breg 0:2 (0:0) BREG: Favento, Posega, Čuk, Race, VVatta, Menardi, Visintin, Mi-kuš, Krmec, Petaros, Graihonja. OLIMPIJA: Kante, Germani, Trampuž, Rebula, Starc, Metako, BLa-sina, Perisutti, Škoda, Štoka, Nanut. KOTI: 7:4 za Breg. Breg je proti Olimpiji zasluženo zmagal, obe enajsterici pa sta zapravili vse preveč lahkih žog. Pri Bregu smo tokrat opazili več lepih in hitrih podaj, ki pa jih je obramba Olimpije hladnokrvno branila. škoda, da so Kraševci tako šibki na sredini igrišča, ker bi sicer zaslužili mnogo več. V prvem polčasu je ekipa iz Doline stalno napadala, žoga pa nikakor ni mogla najti poti do gola. Zasluga za to gre predvsem vratarju Kanteju in pa branilcu Germaniju, ki sta bila najboljša v vrstah Olimpije. V 5. min. je bil Krmec grobo ustavljen, prosti sbned Petarosa pa ni obrodil zaželenih sadov. Minuto pozneje poskusi srečo Nanut, njegov strel pa ustavi Watta. V 8. min. smo bili priča zelo lepi akciji Krmca in Visimtina, ki pa si pomaga z roko in prevroči prosti strel v korist Olimpije. Watta reši svoja vrata pred nevarnostjo tudi v 9. min., Favento pa brani kot, ki ga je povzročil njegov kolega. V 15. min. se zelo lepo izkaže Čuk, ki z osebno akcijo prodre skoraj do nasprotnih vrat, tam pa ga nehote podere Blasina in sodnik dosodi prosti strel v korist Brega. Strelja Krmec, ki slabo zadene žogo in akcija propade. Olimpija takoj odgovori z lepim protinapadom, s katerim izsili kot: strelja Nanut, žoga pride do Štoke, ki pa strelja mimo vrat, čeprav le za las. V 31. min. bi lahko Brežani prešli v vodstvo, Grahonja pa zastre-lja izredno žogo. Prvi polčas se tako konča neodločeno brez gola. Takoj v začetku drugega polčasa Kante brani navaren strel Grahonje. Do 18. min. ni nobene nevarne akcije, niti s strani Brega, niti Olimpije. Takrat pa Brežani preidejo v vodstvo: žoga se dalj časa vrti v kazenskem prostoru Olimpije, nje branilci pa odbijejo več nevar- končno prispe žoga do Visintina, ki neubranljivo strelja in usnje obtiči v mreži: 1:0 za Breg. Tudi po tej akciji Breg nadaljuje z napadalno igro, s katero pride v 41. min. do drugega zadetka. Vi sintin preigra Trampuža in poda Grahonji: ta strelja, žoga zadene prečko in se odbije v mrežo. V zadnjih minutah ima Breg še nekaj priložnosti, sreča pa mu je bila nenaklonjena in rezultat je ostal pri 2:0. V vrstah Brega je bil najboljši Čuk, kateremu moramo pripisati najlepše akcije ter Visintin, ki se je zelo požrtvovalno boril za zmago svojega moštva. LOMI • • • Primorec — Vesna B 3:3 (2:3) Postavi: PRIMOREC: E. Kralj; Sluga, Pap-patico; Sosič, M. Kralj, R. Kralj; P. Kralj, Možina, Čuk, V. Možina, Saina, 12 B. Kralj, 13 E. Čuk. VESNA B: Tretjak: D. Košuta, Bogateč; C. Sulčič, Ridolfo, Primi; Z. Košuta, Kravanja, Casson, E. Sulčič, Antonini, 13. R. Košuta. STRELCI: v p.p. Saina tP), An-tonini (V), Saina (P), Casson (V), iz enajstmetrovke, Antonini (V), v d.p. Saina (P). Kar šest golov je bilo v tekmi Primorec - Vesna B v veliko radost navijačev, ki res niso pričakovali toliko zadetkov. Poleg golov pa je bila tekma, kljub temu da ni bila na posebni tehnični ravni, razburljiva, izenačena in včasih celo dramatična. Prvi so prišli v vodstvo igralci Primorca, ki so ukanili vratarja Tretjaka z odličnim levim krilom Saino, ki je tudi tokrat pokazal, da je izredno nevaren napadalec in ima prirojen čut za gol. Sadna je namreč dosegel kar vse tri gole za svojo ekipo in je bil gotovo med najboljšimi na igrišču. Prvi gol ni potrl Križanov. Nasprotno, ti so kmalu izenačili stanje z Antonmijem, ki je bil v nedeljo najboljši strelec svojih, dosegel je namreč dva gola. Prvi polčas se je zaključil s Križani v vodstvu, še en gol .je namreč dosegel Casson iz enajstmetrovke, kajti vratar Edi Kralj, ki je moral v zadnjem trenutku prevzeti to mesto (standardni vratar Miro Kralj ni mogel igrati zaradi službenih obveznosti) je podri kriškega napadalca v kazenskem prostoru. V drugem delu igre pa so igrald Primorca močneje poprijeli in so tudi izenačili stanje z razpoloženim Saino. Izid je na splošno realen. Obe e-kipi sta namreč dali vse od sebe in sta se potegovali za zmago. Igra je bila tako živahna, razburljiva. Naj omenimo še, da je Bogdan Čuk zastreljal enajstmetrovko. Sodnik pa je sredi drugega polčasa izključil Primija zaradi grobe igre. b. 1. * * • Audax B—Juventina 0:3 (0:1) AUDAX B: Marchesan, Guerra, Valvassori, Blason, Borghes, Taran-tino, Mili oni, Stevonato, Bisiach, Gaggioli, Capri, Vetrih. JUVENTINA: Makuc, Faganel, Tomažič. Nanut, Tabaj, Kodrič, Fer-letič, Ferfolja, Visintin, Sirk, Mar-vin, Berdon. STRELCI: Ferietoč v 18. min. p.p., Ferletič v 5. min. in Marvin v 25. min. d.p. Čeprav igrišče Baiamonti v Gorici v nedeljo zjutraj po dveh že odigranih srečanjih, pol zamrznjeno m pol blatno, ni nudilo ravno lahkega terena za igro, je vendar Juventina na izredno lahek način dosegla svojo zmago. Precej ji je k lahki zmagi pripomogel napad, končno _v svoji pravi postavi: prvotni sta bdi namreč obe krili, Sirk ter Vižintin in Ferletič je z njunimi podajami imel mnoge priložnosti za dosego golov. Razen tega ima ekipa Au-daxa v svojih vrstah mlade in neizkušene igralce, ki sicer dobro obvladajo žogo in pripravijo lepe akcije, a teh ne znajo privesti do cilja. Proti Štandrežcem so nekako zdržali prve pol ure, potem pa so popolnoma klonili, zlasti v napadu. Najlepša akcija nedeljske tekme je bil vsekakor prvi Ferletičev gol, ki ga je sam pripravil in izvedel na res mojstrski način. V drugem polčasu je »ti napadalec še enkrat potresel mrežo (v prvih minutah igre) in od tedaj naprej je moštvo Audaxa le malokdaj prišlo na nasprotno polovico igrišča. Dvajset minut pred koncem tekme je na mesto Ferfolje vstopil Marvin in po nekaj sekundah igre je prva njegova akcija bila — gol, tretji za Ju-ventino. • * * Zjutraj so na štandreškem igrišču nastopili mladinci Juventine proti Piedimontu in so zmagali z 2:0. D. R. • • • Sovodnje — S. Lorenzo 0:0 SOVODNJE: Tomazin, Kuzmin, S. Florenin, Malič, Černe, Gruden, Batistič, E. Tomšič, Dužman, Odi no (L. Tomšič), P. Florenin Sovodenjd so v nedeljo prvič odšli z igrišča brez danega gola. Pomanjkljivost napadalne vrste — tokrat je v slovenski ekipi manjkal prvi strelec Marson — je bila tokrat izravnana z izredno dobro i-gro obrambe. V primerjavi s tekmo prejšnje nedelje, so tokrat »belo - modri* začeli igrati zelo borbeno ter ao zdržali v hitrem tempu v vsem srečanju. Tudi vratar, id je bil prejšnje nedelje izredno negotov, je tokrat krepko pripomogel k temu, da je izid ostal neodločen. Na drugi strani pa je prav tako dobro igralo moštvo San Lorenza. Tekma je tako dosegla zadovoljivo raven, čeprav sta ekipi ob koncu ostali brez zadetkov. Priložnosti, da bi povedlo eno ali drugo moštvo, sicer ni manjkalo, toda pri obeh ekipah je prihajala do izraza netočnost napadalcev in odločnost o-bramb. Zelo dobro so tokrat zaigrali (že omenjeni) vratar Tomazin ter Gruden in čeme, ki sta bila prava stebra ekipe. ___________ —Jo— Na namiznoteniškem turnirju Ukmar in Fabjan v Milanu med prvimi šestnajstimi V preteklih dneh sta Ukmar in Fabjan nastopila na državnem turnirju v Milanu, kjer sta se v mladinski konkurenci uvrstila med prvih 16 tekmovalcev. Imela sta smolo, saj je Ukmar naletel na tretjeuvr-ščenega Francinija, Fabjan pa celo na zmagovalca Bosija, in to že v drugem kolu. Izidi: Ukmar - Caremi 2:0 (14. 13) Franchini - Ukmar 2:0 (13, 19) Fabjan - Cozzi 2:0 (3, 7) Bosi - Fabjan (10, 24) 3. kategorija 2:0 Prato - Ukmar (20, 13) 2:0 Fabjan - Lazzari 17, —16. 18) 2:1 Rozza - Fabjan (19. 14) 2. kategorija 2:0 Ukmar - Pastorino (11, 15) 2:0 Ukmar - Sola (9. 8) 20 Tasso - Ukmar (-18, 13, 19) 2:1 Fabjan - Lazzari (16. 17) 2:0 Pascucci - Fabjan (16. 13) 2 0 Nabrežinci bodo zdaj počivali do začetka povratnega kola C lige, ki bo na sporedu po praznikih. -V Športnik leta V anketi sovjetske poročevalske agencije TASS, ki so jp izvedli v 17 evropskih, arijskih in ameriških državah, so izbrali za športnico leta sovjetsko telovadko Ljudmilo Turiščevo. Prejela je 88 točk, medtem, ko je prejela drugouvrščena avstralska teniška igralka Margareth Smith 72 točk. MOŠKA ODBOJKARSKA C LICA Pomembna zmaga krasovcev na igrišču goriškega Audaxa Po daljšem času je zaigral v Krasovih vrstah tudi Igor Guštin - Sodnik z neodgovornim sojenjem pokvaril tekmo, ki si jo je ogledalo mnogo goriških rojakov KRAS — AUDAX 3:1 15:8, 15:11, 6:15, 15:7) AUDAX: Pettarin, Nardini, Pa-gotta (k), Valli, Gerin, Uliani, Venturini, Salateo, Cipriani. KRAS: Budin, Simonetta, Živec, Škrk, Persinger, Vesnaver, Guštin, Drasič (k), R. Milič, L. Milič. SODNIK: Barazzutti (Videm), Vaecari (Gorica), Brezigar (Gorica). V tretjem kolu moške odbojkarske C lige je šesterka Krasa iz zgoni-ške občine zabeležila pomembno zmago na svojem gostovanju v Gorici. Žrtev razigranih slovenskih predstavnikov je bila ekipa Audaxa, ki je tako obtičala na zadnjem mestu lestvice brez osvojene točke. Kljub dejstvu, da so letos zapustili goriško moštvo nekaterri igralci, niso predstavniki solškega mesta vrgli puške v koruzo. Nasprotno: tekma je bila vseskozi agonistično na višku in igra je dosegla v ključnih trenutkih zadovoljivo tehnično raven. Po skoraj dveumi ostri borbi je Kras zasluženo osvojil prestižno zmago, ki odpira »beto-rde-čšm» nove perspektive. Audax pa bi se moral že v prihodnjih tekmah rešiti iz nevarnih voda, seveda če bo zaigral s takšno zagrizenostjo in požrtvovalnostjo, kot jo je pokazal proti Krasu. Kras je v sobotni tekmi dokazal, da ima trdno voljo, saj so MIIIIIIIIIII|l|||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||nilllllllllllllllll||||llllllllllllllllllll|lIIIIIIIIIIIUIIIIIlu„|,l„|„l„,„l„„„,l„,lmK,„1,H,u V L IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Dragocen remi kriške Vesne Poraz Primorja z avtogolom A — Cremcaffe 1:1 Vesna (0:0) Kriška Vesna A je v nedeljo na domačih tleh dosegla pomemben neodločen izid proti drugemu z lestvice, to je proti moštvu Cremcaffe iz Trsta. Križani so tako potrdili tudi proti močnim Tržačanom, da so premostili dobo, ko so v glavnem igrali podrejeno vlogo. Bolj kot zaradi neodločenega izida so kriški nogometaši zadovoljili zato, ker so igrali odločno, bili so sicer tehnično nekoliko slabši od gostov, nikdar pa niso predali orožja in so se požrtvovalno borili za vsako žogo. Poleg tega pa so dosegli krasen gol z odličnim Švabom, ki je povsem zaslužil zaupanje novega trenerja Colaussija. Švab sicer ni mogel o-praviti velikega dela, kajti njegov »varnih* Ellini je bil neizprosen in mu je preprečil vsako pobudo. Kriški srednji napadalec pa se je oddolžil zato z res izrednim golom, ki ga je dosegel zunaj kazenskega prostora z močnim strelom, s katerim je onemogočil odličnega Bandinija, bivšega vratarja Triestine (ko je ta igrala v A ligi.) Gostje so bili tehnično dobri, predvsem so prevladovali na sredini i-grišča in so v zadnjih minutah močno oblegali kriška vrata, tako da so se številni navijači resno bali hujšega. STRELCA: d.p. v 14. min. Švab (V), v 17. min. Peri (C). VESNA: Rado Tence; Finotto, Botti; Mongardini, Skrem, Carmeli; Degrassi (od 7. min. d.u. Donnimi), Barbiani (k), Švab, Della Vedova, Boris Tence, 12 Farra. CREMCAFFE’: Bandini; Corazza, Cuccari; Del Bianco, Ellini, PoM: Peri', Fonda, Crovatich, Angileri (k), Russo (od 25. mm. Pregaz), 12 Manfredi. SODNIK: Bulfon iz Vidma. Precejšnje število ljudi se je zbralo ob robu kriškega igrišča, da bi videlo svoje nogometaše v tekmi z močnim nasprotnikom in bi se tako prepričalo, če je moštvo res prebolelo krizo. Kriški nogometaši niso razočarali svojih navijačev in so že od samega začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke ter sprožili tudi nekaj nevarnih napadov, ki pa niso obrodili sadov. Nasprotno, gostje so počasi uredili svoje vrste m so z odličnim Angileriijem prevzeli pobudo v svoje roke. Rado Tence je moral dvakrat drzno poseči, da je preprečil nasprotnikom pot do gola. Podobna slika je bila tudi v drugem delu igre. Križani so živahno začeli in so v 14. min. prešli v vodstvo z lepim golom srednjega napadalca Švaba. Veselje domačinov pa je trajalo komaj tri minute, kajti gostje ao takoj odgovorili in so v 17. min. izkoristili zmedo pred Tence je vimd vrati ter so s Peri jem izenačili. Medtem pa sta se lažje poškodovala v vrstah Vesne Barbiani in Carmeli. Sicer sta ostala na igrišču, nista pa mogla kot običajno opraviti svoje naloge. Cremcaffč je vztrajal v napadu in je stisnil Križane v obrambo, na srečo pa do gola ni prišlo. Sicer pa je bil neodločen izid povsem točen in je poplačal trud igralcev obeh ekip. b. 1« Rosandra — Primorje A 1:0 (1:0) ROSANDRA: Prindg, Norbedo, Legovich, Marzari, Taddeo, Landric-cia, Rizzotti (Bazzara II.), Biolchi, Bazzara I., Kirckmayr, Bidussi. 12. Basile. PRIMORJE A: Štoka, žužič, Fon-tanot, Hrvatič, Pescatori, Germani, Barbana, Živec, Verginella, Prašelj, Lippot. 12. Canciani, 13. Puntar. STRELEC: 23. min. Pescatori (avtogol). KOTI: 4:3 za Rosandro. SODNIK: Bortolussi (Portogruaro) Če smo pred tednom dni navedli kot vzrok poraza Primorja (v tekmi s CRDA) taktične napake, lahko rečemo za to srečanje, da so imeli Prosečam v njem zvrhano mero smole, sodnik pa je v vsaj dveh primerih močno oškodoval «rdeče-ru-mene*. Primorje je namreč to nedeljo zaigral kot prerojeno, čeprav so manjkali nekateri stalni člani prve. postave. Prav zato je moral obleči dres tudi trener Pescatori, s katerim je moštvo zaigralo zelo zanesljivo v obrambi. Tudi nastop Živca na sredini igrišča je bil nad vse pozitiven. Ni pa zadovoljil napad. Med posamezniki je vratar Štoka potrdil svojo odlično formo. Bil je zanesljiv. Za prejeti gol ni kriv. Vrgel se je namreč že v pravo smer, ko je Pescatori žogi spremenil pot. Desni branilec žužič je potrdil, da v tej vlogi ne pride tako do izraza, kot v vlogi krilca. Odlično pa je opravil svojo nalogo levi branilec Fontanot. Dober je bil Hrva-č, ki je povsem onemogočil Baz-zaro, prvega na lestvici strelcev. Svoj delež je pozitivno odpravil tudi Pescatori. Na sredini igrišča je imel Germani tokrat v Živču dobrega pomočnika. V napadu pa tudi tokrat ni šlo. Barnaba je precej hiter, a preveč preigrava. Verginelli manjka odločnosti. Lippot ni dovolj hiter. Prašelj ni samozavesten pri zaključevanju akcij. Njegova naloga bi morala biti ne le v tem, da poslužuje soigralce, ampak skuša od časa do časa nasprotnega vratarja presenetiti s streli od daleč. Za to ima vse pogoje. Primorje je torej kot celota igralo v nedeljo dobro. Poraza vsekakor ni zaslužilo. Pri tem seveda ne nameravamo podcenjevati Rosandre, ki je uigrana ekipa in ki povsem upravičeno zaseda svoje mesto na lestvici. Ima odlično obrambo v kateri izstopa odlični Marzari. Na sredini igrišča ima tri nadarjene nogometaše. V napadu pa razpolaga z dvema odličnima strelcema, Bazzaro in Bidussijem. koterima priskoči po potrebi na pomoč tudi Rizzotti. Tekma, kot celota, je bila lepa in napeta. Primorje kljub porazu ni razočaralo. V športu pač odloča poleg znanja tudi sreča. Za zaključek še trije najpomembnejši trenutki tekme. V 23. min. p.p. je bil ob žogi Kirckmayr, Pescatori mu je stekel naproti, Kirckmayr je streljal, vratar Štoka se je pognal v smeri strela, ki pa se je odbil o:l Pescatori ja in se preusmeril mimo Štoke v mrežo. V 20. min. d.p. je sodnik spregledal očitno »roko* Marzarija v kazenskem prostoru in je s tem oškodoval Primorje za enajstmetrovko. Tri minuto kasneje je sredi splošnega napada Primorja prodrl v ospredje krilec Germani, ki je streljal zunaj kazenskega prostora. Žoga se je odbila od notranjega dela prečke in padla preko bele črte. Sodnik, ki je sledil akciji (verjetno v nekoliko slabem položaju) tega ni videl in vsi protesti Primorja so bili zaman. V vrstah Primorja so bili najboljši Fontanot, Hrvatič in Živec. B. R. Zarja tretja na Reki Odbojkarska ekipa Zarje je gostovala v nedeljo na Reki, kjer se je udeležila turnirja skupno z ekipama Korale in Bulevarda. Bazov-ke so dosegle zadovoljivo drugo mesto. Zmaga je šla Korali, ki je srednješolski prvak Hrvatske in ima iiiiimiiimiiimiMitiMiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l|||||||||||||||||||||||||iti||||||||||||||||||||||,,||||||||,|,l|^ V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI »belo-rdeči« z dokajšnjo gotovostjo zdržali nevarne napade svojih gostiteljev in nišo opustili niti v tretjem setu, ko je bil že praktično zgubljen. Krašovci so imeli veliko težjo na- v svojih vrstah tri zelo obetajoče igralke. Podpira jo društvo Partizan z Reke, ki ji pač nudi vse možnosti, da se pozitivno razvija. Zarjašice so morale nastopiti brez dajalke nastopiti na mestu tolkačic, kar je povzročilo dokaj zmede v njihovih vrstah. Pokarale so precejšen napredek v obrambi, na žalost pa so pešale v servisih. Izidi: Kozala - Bulevard 2:1 (15:3, 18:20, 15:4) Zarja - Bulevard 2:0 (15:8, 15:10) Korala - Zarja 2:0 (15:8, 15:6) Končna lestvica Kozala 4 točke Zarja 2 točki Bulevard 0 točk F. V. Prvi sestanek tajništva ZSŠD V soboto je bil v Trstu prvi sestanek ožjega tajništva Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Odborniki so pregledali položaj našega športa po ustanovitvi skupne krovne zamejske športne organizacije ter sprejeli več sklepov. V kratkem bo tajništvo tudi sklicalo skupščino ZSSD in sicer približno sredi prihodnjega meseca. logo, kot je bila prejšnjo soboto Pernarčičeve in so morale zato po-proti ekipi iz Merana, vendar so s strogo tehničnega vidika zaigrali mnogo bolje in navdušili svoje zveste navijače. Dobro sta se izkazala blok in napad, medtem ko je bila obramba nekoliko prepočasna. S časom pa bi morala ekipa odpraviti to pomanjkljivost, ki je posledica neizkušenosti in nezadostne uigranosti. Pozitivno dejstvo sobotne tekme pa je tudi v tem, da se je spet pojavil na igrišču Krasov tolkač Igor Guštin, ki je zaradi zloma mezinca moral dalj časa počivati. Guštin je odigral le en set in je dokazal, da je že popolnoma okreval. Tako se bo lahko Krasov predstavnik udeležil skupnega treninga italijanske državne mladinske reprezentance, ki bo v Chiavariju od 26. do 29. decembra. V prvem setu sta obe šesterki takoj pokazali vse svoje vrline tako da je stanje stalno nihalo, zdaj v korist domačinov, zdaj pa v korist gostov. Kras je sicer s prodornimi akcijami povedel 8:5, vendar pa ga je Audax s skrajnim naporom dohitel: tedaj pa so «belordeči» pokazali vse svoje znanje in brez večjega naprezanja dosegli petnajsti co. V začetku drugega niza so povedli Goričani s 4:1. Kmalu pa so jih krasovci dohiteli in prehiteli tako je kmalu bilo že 10:6 za predstavnike zgoniške občine. Audax pa niti tokrat ni klonil, temveč je znižal razliko na 10:9. To pa je bilo obenem vse, ker so gostje zmagali z izidom 15:11. Svojo žilavost so domačini pokazali v tretjem setu, ko je Krasu uspelo priti do prve točke komaj po 17 menjavah servisa. Zgoničani so se trdovratno upirali, a vse je bilo zaman, ker je Audax set osvojil z rezultatom 15:6. Odločilen je bil torej četrti set, ki so ga Krasovci po ogorčeni borbi le osvojili. Po sodnikovem končnem žvižgu je burno ploskanje pozdravilo zasluženo zmago Krasa. Tekmo si je ogledalo tudi veliko število goriških rojakov, ki so vseskozi navijali za slovensko šesterko. Na koncu naj omenimo še sodnika, ki je na vsak način hotel biti protagonist tekme: piskal je zelo nepremišljeno in je oškodoval obe šesterki, predvsem pa je skvaril igro. V prvih dveh setih se je gospod Barazzutti poslužil žeto strogega kriterija sojenja in je piskal večino podanih žog, kar je sprožilo negodovanje vseh prisotnih. V tretjem in četrtem setu pa se je sodniku tekma »izmuznila* Iz rok, pustil je celo vrsto nošenih in potisnjenih žog, od časa do časa pa je piskal tudi povsem čiste podaje. Cas bi bil, da bi federacija upokojila nekatere sodnike, ki s svojim neodgovornim sojenjem le škodujejo e-kipam in igri kot taki. Prihodnje koto bo na sporedu po praznikih, ko bo Kras gostoval v Bergamu. —bs— Ob odlični igri Fabjana pomemben uspeh «plavih» Borovi košarkarji so v nedeljo odi-1 Cibin, Paudini 2, Gallian, Chinaglia grali svoje do sedaj najtežje srečanje v prvenstvu D lige. Za nasprotnika so namreč imeli ekipo Don Boeco Capitan Pipa iz Roviga, ki resno meri na napredovanje v višjo, C ligo. In dejansko so gostje tudi proti borovcem pokazali, da imajo pogoje za napredovanje. »Plavi* so se močno potrudili, v končnih minutah so se zagrizli v Igro, in so s »prerojenim* Fabianom povedli ter so navsezadnje zasluženo zmagali. Tehnično naši košarkarji niso zadovoljili, izgubili so namreč kar 30 žog, včasih pa so popolnoma odpovedali, kar so seveda izkoristili gostje, da so nizali koše s protinapadi. Pozitivno pa je bito vsaj to, da so borovci v kritičnih minutah, ko so zaostajali za sedem točk, odgovorili, kar kaže, da je ekipa le dozorela, kar je v takem prvenstvu, kot je D liga, bistvene važnosti. Med posamezniki so vsi na splošno odpovedali. Starc je sicer dosegel 26 točk, ni pa zadovoljil v obrambi. Ambrožič je dobro branil, izgubil pa je več žog v napadu. V končnih minutah je bil gotovo najboljši Fabjan, Id je prestregel več žojg in je sprožil nekaj odločilnih protinapadov. Izid: BOR — DON BOSCO RO 65:57 (35:34) Postavi: BOR: Zavadlal 3, Fabjan 5, Ru-des 2, Lakovič 6, Starc 26, Škerlj, Sirk 8, Ambrožič 15, Pertot. DON BOSCO: Fusaro 13, Boliš 14. 7, Chiazzi 3, Varese 15, Bergamo 3, Colombo. SODNIKA: Rastianello in Galeaz-zo iz Padove. PROSTI METI: Bor 7:18, Don Bo-sco 11:26. Borovci so zelo dobro začeli. V nekaj minutah so si namreč nabrali 10 točk naskoka. Vse je kazalo, da bodo z lahkoto zmagali. Ko pa so gostje prešli na obrambo mož moža, so naši košarkarji popolnoma zgubili glavo. Zapravili so celo vrsto žog, tako da so gostje kmalu nadoknadili zamujeno in so tako zaključili prvi polčas le z boro točko zaostanka. V drugem delu tekme so igralci iz Roviga odločneje poprijeli. Tekma je bila izenačena, včasih razburljiva, dramatična. Napake pa so se vrstile na eni in drugi strani kot na tekočem traku. Gostje pa so bili le boljši od naših in so si tako nabrali sedem točk prednosti. Tedaj pa so »plavi* reagirali, zagrizli so se v obrambi in so postopoma zmanjšali razliko. Nato pa so celo povedli in so vodstvo ohranili do konca. K slabi igri sta v veliki meri botrovala tudi sodnika, ki sta povsem neodgovorno odpravila svojo nalogo. Nedeljski Izidi. San Dona — "Thierve 79:63 Bor — Don Bosco RO 65:57 Zuccheri BO — Italcantieri 60:66 Pro PacePD - Siloplast 40:34 Castelfranco —‘Dukcevich 60:48 Friulana UD — "Treviso 57:52 b.l. SMUČA NJt VAL D’ISERE, 21. - Z zmago v smuku Avstrijca italijanskega porekla Karla Cordina se Je zaključilo mednarodno smučarsko tekmova nje »kriterij prvegs snega*. Tekmovanje v smuku ni pripravilo večjih presenečenji pa tudi zmago Cordina v najhitrejši disciplini je bito pričakovali, glede na to. da tehta ta tekmovalec nad 90 kg in si je v začetni strmini pridobil veliko hitrost tudi s pomočjo telesne teže. Rezultati: 1. Gordin (Av.) 2'09”06 2. Orcel (Fr.) 2’09”62 3. Schranz (Av.) 2'08"83 4. Russi (Švi.) 2T0"05 5. Duvillard (Fr.) 2'10'T9 Najboljši Jugoslovan je bil Gazvoda, ki je bdi 68., najboljši Italijan pa Anzi, ki je zasedel 21. mesto. Lestvica u svetovni pokal: 1. Duvillard (Fr.) 44 točk 2. Orcel (Fr.) 40 3. Schranz Av.) 38 4. Russel (Fr.) In Cordin (Av.) 25 Lestvica po državah: 1. Francija 153 točk 2. Avstrija 80 3. Švica 31 4. Italija 15 5. Z. Nemčija 5 ODBOJKA V mladinskem prvenstvu Nepričakovan poraz Krasa V nadaljevanju mladinskega od bojkarskega prvenstva je Pester Krasa zabeležila dve zmagi 1° ^Prejšnji petek sta se v telovadnici openske srednje šole srec . Kras in Sokol. V tej tekmi je pošla do izraza neizkušenost nabrezm skih odbojkarjev, ki so pokazali , kaj lepih potez le v drugem se. . vendar niso nikoli ogrožali zmag »belordečih*. KRAS - SOKOL (15:1, 15:10) KRAS: Guštin, Igor. Robert, Ljubo in Lucijan Milič, Nanut ter naver- „ ,„u, SOKOL: Forčič, Carnelli. Zadnik Paškulin, Šušteršič m Zidarič. V nedeljo zjutraj je najprej zmagal 1. b., ker se ,ie_ sest®L Gaje predstavila na igrišču z lenkostno zamudo. V drugi tekmi P je CRDA povsem nepričakovano premagala predstavnike zgoniške o čine, ki so bili vsaj na papirju * solutni favoriti. Pri Krasu se J poznala nevigranost, proti koncu sre Čanja pa se je pri igralcih pojavila še utrujenost. Tri tekme v &e-dneh so bile očitno preveliko “r me za mlade krasovce. . . Kras .je gladko osvojil prvi * ' v drugem je vodil s 13:10, v “ jem pa s 14:12, vendar je obakr CRDA nadoknadila zamujeno m svojila zmago. CRDA - KRAS 2:1 (11:15, 15:13, 16:14) KRAS: Guštin. Vesnaver, Budin-Gruden, Nanut, Igor, Robert in 1 cijan Milič. — bs — iaiuiiiiiiaBi»iBiiiiiiaimBiiiaiiiiiiiBiiiiiiinmiiiiiuiiiiifiiiifiitBiiii,iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM*il,,><> V NARAŠČAJMŠKIH PRVENSTVIH Vse naše peterke ostale brez točk Črn dan za našo mladinsko košarko. Vsa tri moštva, ki so bila v nedeljo zaposlena, so namreč izgubila. PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV POLET -SERVOLANA (21:26) I 39:42 POSTAVI: POLET: Sosič (k) 17. Daneu 8, Jugovič 6, Guštin, Dolenc, Gantar 6, Kraus 2, Starc. SERVOLANA: Korošec o: Foggia - Sampdoria; Inter -“Uventus; Vicenza - Varese; Napoli-Varona; Roma - Bologna; Torino -Milan. taidi; f7 V A SKUPIM C LIGE 10 6 4 0 21 8 16 10 6 3 1 8 3 15 10 5 4 1 17 10 14 10 4 5 1 14 7 13 10 5 2 3 16 16 12 10 3 5 2 10 7 11 10 3 5 2 14 12 11 10 4 3 3 8 7 11 9 1 7 1 7 8 9 10 0 8 2 5 7 8 10 2 4 4 10 10 8 10 2 4 4 11 14 8 9 1 5 3 6 9 7 10 1 5 4 10 18 7 10 1 3 6 6 12 5 10 kolo: 0 3 7 6 18 3 Pet golov domačinov v mreži Triestine Najboljši v vrstah Solbiateseja je bil nekdanji igralec Triestine Brusadelli Bari - Catanzaro Atalanta - *Como Mantova - Brescia Temana - ‘Massese Modena - Casertana Monza - Livorno Palermo - Nov ara Perugia - Arezzo Piša - Cesena Reggina - Taranto 2:0 4:1 1:0 2:0 0:0 prek. 0:0 2:0 0:0 2:1 LESTVICA Atalanta 14 6 8 Mantova 14 8 4 Bari 14 9 2 Jernana 14 7 4 Brescia 14 6 5 Catanzaro 14 6 4 Bomo 14 S 6 Perugia 14 5 5 “tvorno 13 5 4 "Ovara 14 5 4 Modena 14 3 7 Casertana 14 3 6 Piša 14 3 6 Monza 13 4 3 Palermo 14 1 9 Besena 14 2 7 S^ggina 14 3 5 Jaranto 14 2 6 Arezzo 14 3 4 Massese 14 1 5 Prihodnje kolo: Arezzo - Como; Atalanta - Reggi-aa; Brescia - Massese; Casertana -Bari; Catanzaro - Mantova; Cesena-Palermo; Livomo-Modena; Novara-,Perugia: Taranto - Piša; Temana -Monza. 17 18 19 18 13 14 16 12 10 11 9 13 9 12 11 7 8 10 6 6 20 20 20 18 17 16 16 15 14 14 13 12 12 11 11 11 11 10 10 7 Solbiatese - Triestina 5:2 (3:1) SOLBIATESE: Simionato; Beahi ce, Rossi: Boni, Fiorin, Crespi; Ddle Crode, Brusadelli. Centazzo. Rampanti, Musa; 12. Zecchina. 13. Barbaresi. TRIESTINA: Chendi; Braico. Mar-tinelli; Del Piccolo, Pestri n, Moret ti; Tumiati, Loppoli, Ciclitira, Sca-la (Truant po 31. min. d.p). Fre-gonese. STRELCI: Ciclitira v 4. min. p.p., Centazzo v 13. min p.p., Brusadelli v 26. in 40. min. p.p.. Rampanti v 3. min. d.p., Pestrin v 17. min. d.p., Musa v 25. min. d.p. SODNIK: De Fazio iz Orbazzana. Pozitivna serija Triestine se je nepričakovano klavrno končala v Solbdate Arnu. Tamkajšnja enajsterica .je namreč z učinkovito in blestečo igro odpravila goste s petimi goli, in to čeprav je Triestina predvsem v napadu zaigrala na svojem normalnem nivoju. Negotovosti je bilo predvsem v obrambi, kjer Chendi nima tiste izkušenosti, ki je značilna za Colovattija in prikaže izmenično odlične posege ali pa grobe napake. Tudi boka, ki pravzaprav nista pred letošnjim prvenstvom nikoli igrala v tei vlogi, sta se proti dvema pravima kriloma znašla povsem brez moči, tako da so morala tržaška vrata prestati pravo obleganje, ki bi pri malo večji točnosti domačih napadalcev lahko rodiio še izdatnejši poraz. Sicer pa je bil začetek zelo spodbuden za goste, ki so že v 4. min. prešli v vodstvo po zaslugi Ciclitire NA ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJll V TRSTU Zasluženi zmagi ekipe Brega proti Uljaniku in Partizanu Zelo uspešna igra Barutove in Klabjanove torej. Ravno obratno pa se že nekaj časa dogaja z Monfalconejem, ki je tudi v Trevisu okusil poraz, čeprav je bil večji del tekme celo boljši od domačinov, in je samo zaradi netočnosti lastnih napadalcev do zadnjega ostal pri neodločenem izidu. Kot da ne bi bilo to dovolj pa je 9 minut pred koncem Pedro-ni osvojil za domačine zmago. Položaj tržiškega moštva je tako sedaj že obupen, predvsem ko pomislimo, da morata Sottomarina in Legnano odigrati še eno tekmo, Derthona pa, ki deli z Monfalconejem osemnajsto mesto, celo dve tekmi. Treviso pa je s to novo zmago nadoknadil točke, ki jih je zgubil v prvih kolih in prišel do sredine lestvice. Isti podvig je uspel tudi Lec-cu, ki je z zmago nad Sottomarino prehitel Triestino. O A SKUPINA \XSl.j W =r^=fri V nedeljo zjutraj je bil v Trstu, v dvorani stadiona «1. maj*, drugi del ženskega odbojkarskega turnirja, katerega se udeležujejo tržaške slovenske in istrske ekipe. Breg je tudi tokrat zmagal v obeh nastopili in se je s tem utrdil na vrhu začasne lestvice. Izidi teh nedeljskih srečanj so bili naslednji: BREG - PARTIZAN POREČ 3:0 (10, 12, 7) PARTIZAN - ULJANIK PULJ 3:2 (5, - 11, - 11, 11, 13) BREG-ULJANIK 3:0 (8, 4, 3) POSTAVE EKIP: BREG: Hmeljak, Klabjan, Slavec. Foraus, Kofol, Zobec, Barut. PARTIZAN: Dimitrijevič, Pribetič, Zovič, Pakasin, Cehič, Kredič, Bra-tulič. ULJANIK: Androšič, Horvat, Su-ton, Buič, Jeromela, Bizjak, Korois, Nikač. »iiiiiiiimmmMiui«MmwiH«»»»i»miumunnin»nimi»m«iiiinim«nHinmi»iii»imnnim»n»nnnm»»»«Mi»ni VATERPOLO V BEOGRADU Partizan četrtič osvojil naslov evropskega prvaka Drugo mesto si je z enakim številom točk priborila zagrebška Mladost BEOGRAD, 21. — Tudi letos je pokal evropskih prvakov v vaterpolu prcau v >*> ---- -- ostaj v Jugoslaviji, le da je iz Za- predvsem pa domačega vratarja Si- , gre^a roma] v Beograd, ker je prvo mionata, ki je bil edina šibka točka na tem turnirju osvojil Par- moštva. Sledilo .je še nekaj pasku Derthona - Parma °dS' Lecco - Sottomarina 1:0 Legnano - Seregno prek. Padova - Pro Patria 1;® Piacenza - Alessandria prek. Reggiana - Rovereto Solbiatese - Triestina 5:2 Trento - Venezia 0:0 j Treviso - Monfaicone Ldinese - Verbania L® LESTVICA Alessandria 14 10 3 1 10 7 23 Reggina 15 7 8 0 18 3 22 Radova 14 9 3 2 19 8 21 Trento 15 4 11 0 10 4 19 Parma 14 6 6 2 22 11 18 Limese 15 6 5 4 13 10 17 Solbiatese 14 7 2 5 15 12 16 Baregno 14 5 5 4 16 14 15 yerbania 15 3 9 3 12 11 15 Lecco 15 5 5 5 19 18 15 Breviso 15 6 4 6 13 11 15 Venezia 14 3 8 3 8 9 14 Triestina 14 4 5 5 11 16 13 Revereto 15 3 t 5 7 9 13 11 R‘acenza 13 2 6 5 6 10 i0 N Patria 14 3 4 7 14 18 10 Derthona 13 2 5 6 6 16 9 Monfaicone 15 1 7 7 7 16 9 Legnano 14 1 5 8 5 17 7 Bottornar. 14 2 3 9 9 22 7 Prihodnjo nedeljo, 27. decembra hodo ekipe C lige počivale Prvenstvo se bo nadaljevalo 3. januarja 1971. sov Triestine, ki je v teh prvih minutah predvajala izredno napadalno igro. V 13. min. pa je Scl-biatese končno prebil led in tudi takoj izenačil: negotovi Chendi ni ustavil močnega strela Dalle Cro-deja in Centazzo je potisnil žogo v nezavarovana vrata. Junak tekrne pa je bil bivši igralec Triestine Brusadelli, eden izmed tolikih, ki v našem mestu ni našel pravilnega ambienta in se ni uveljavil. V 26. min. .je Brusadelli z glavo spravil v mrežo Dalle Crodejev kros, v 40. min. pa je preigral tri nasprotnike in z ostrim strelom izven kazenskega prostora presenetil Chendija. Rezultat je bil pravzaprav'že {Zapečaten, Solbiatese ..pa,, je, zKibPhal šele po četrtem zadetku, ki ga je v 48,, min. cjpsegel Mu^ki je^po lepi akciji, pri kateri jeTTSodeloval celotni napad, prehitel Chendija- Komaj so domačini popustili, pa ie Triestina znova ogrožala njihova vrata. V 62. min. je Pestrin od daleč izvedel samo poprečen strel, to pa .je bilo dovolj, da je Simio natu žoga znova ušla iz rok. Trie’ stina je imela pobudo le nekaj minut, nato pa so se domačini znova organizirali in v 70. min. do segli peti gol z Muso, ki je izrabil odlično Brusadellijevo podajo. mesto na tem turnirju osvojil Par tizan. Obe jugoslovanski moštvi, Mladost, kot lanski evropski prvak, in Partizan kot letošnji jugoslovanski državni prvak, sta igrali zelo dobro, saj sta osvojili prvo in drugo mesto z enakim številom točk. Zmaga pa je šla Beograjčanom zaradi boljše razlike v golih. Resnici na ljubo je tekmo med Partizanom in Mladostjo v mnogočem skvaril sodnik. Tekma se je končala z neodločenim izidom 4:4. Francoz Angella. ki je tekmo sodil, je večkrat oškodoval Zagrebčane, ki so tako morali predati Izidi: Partizan Mladost * Partizan Dinamo Partizan Mladost — Stockholm — Dinamo — Mladost — Stockholm _ Dihamo — Stockholm 7:2 3:2 4:4 6:3 4:3 6:5 LESTVICA Partizan 3 Mladost 3 Dinamo 3 Stockholm 3 9 11 10 19 rajšnji srečanji z Stocwiiolmom in Dinamom iz Moskve odločilni. Morali sta na vsak način zmagati Razlika je bila edino v tem, da je Mladost morala zmagati s šestim' goli prednosti, če je hotela prehiteti na lestvici svoje neposredne tekmece Partizan je v tekmi proti Dinamu zmagal s 4:3 z golom, ki ga je dosegel komaj nekaj sekund pred koncem. Rezultat včerajšnjega zadnjega srečanja je bil Mladost Stockholm 6:5. Partizan je tako že četrtič osvojil naslov evropskega prvaka. V osmih izvedbah tega tekmovanja sta jugoslovanski ekipi sedemkra prišli do prvega mesta, HRZSBZHH V četrtfinalnih tekmah za italijanski košarkarski pokal so dosegli naslednje izide: Pesaro-Iftnis 72:49,' Forst Cantu - Spluegen 88:79, Fides-AU'Onesta 78:76, Simmenthal-Snai-dero 97:80. To je bilo povratno kolo, po katerem so se uvrstile v polfinale ekipe Simmenthal, Ignis, Fides in Forst. Tudi nedeljsko kolo .je bilo pre oej okrnjeno zaradi slabega vreme na. Med drugimi sta morali preiti-niti dvoboj tudi Piacenza in vodeča Alessandria, tako da je položaj na vrhu lestvice povsem nejasen. Ista usoda je doletela še tekmi Derthona - Parma in Legnano -Seregno. Počitek Alessandrie so zasledovalci takoj uspešno izrabili. Reggiana je sicer z veliko težavo strla odpor Rovereta, in to predvsem zaradi lastne slabe igre, Padova pa je svojo popolno prednost nad Pro Patrio konkretizirala Z e-nim zadetkom. Za majhno presene čenje je poskrbela le Venezia. ki je izsilila neodločen rezultat v Trentu. Do zmage je prišel tudi Udinese, ki se je tako kmalu opomogel po hudem porazu v Parmi. Tekma z Verbanio pa je dokazala, da s furlanskim moštvom nekaj ni v redu, in to predvsem zaradi krize, v katero je zapadel režiser moštva Giacomini. Kljub slabi igri uspeh, naslov svojim velikim rivalom. Na žalost je med tekmo in po niej prišlo do incidentov med igralci obeh ekip Med dvema najboljšima igralcema Partizana m Mladosti, Beiarna-ričem in Lopatim, so govorile tudi pesti, kot se je to zgodilo po evropskem plavalnem prvenstvu v Barceloni. V jugoslovanskem vaterpolu nedvomno nekaj ne gre kot bi moralo. Vse preveč je takih izgredov in to prav med igralci, ki sodijo v sam vrh svetovnega vaterpola. Upajmo, da če govorimo o nedeljskem delu turnirja, kot celoti, moramo najprej povedati, da ga je močno pogojevala zelo mrzla dvorana. Od bojka je pač šport, katerega ni mogoče gojiti v mrazu, in to je bilo jasno videti tudi v teh tekmah. Premražene igralke nikakor niso mogle pokazati tega, kar dejansko znajo. To je prišlo posebno do izraza v prvi tekmi med Brežanka-mi in Porečankami, ko ne eni, ne drugi ekipi igra m' šla preveč izpod rok. Druga tekma je bila nekoliko boljša, predvsem pa bolj borbena in napeta. Končno so se Brežanke razigrale v tretjem srečanju in tedaj smo videli res lepo odbojko. Med posameznimi ekipami razlika ni bila posebno velika, zlasti pa ne taka, kot bi sodili po nekaterih izidih. Igralke so bile namreč v veliki meri zelo izenačene, opazna pa je bila manjša uigranost obeh istrskih šesterk (v primerjavi z Bregom), zlasti Uljanika. Obe istrski ekipi imata precej pomlajeni postavi, zlasti Uljanik, ki ima v svojih vrstah tudi petnajstletnice. Žal se je pri Puljčankah poškodovala že v začetku turnirja najboljša tolkačica Horvatova, in tako moštvo ni pokazalo vsega svojega znanja. Uljanik je namreč trenutno v istrsko - reški ženski odbo jkarski ligi na prvem mestu (po .jesenskem delu prvenstva), kar pomeni, da je ekipa v svojem prvenstvu prav gotovo igrala bolje, kot v nedeljo v Trstu. Tudi porečanke so nastopile nekoliko okrnjene. Ena njihovih najboljših igralk, Stojniče-va, se je pred kratkim poročila in pričakuje naraščaj, tako da je pri sla v Trst v nedeljo le kot vodja ekipe, ne pa kot igralka. Breg nas .je s svojim nastopom nad vse prijetno presenetil, zlasti v drugi tekmi proti Uljaniku. Vsem 'gralkam lahko zapišemo ocene od «dobro» navzgor, najbolj pa moramo tokrat pohvaliti Barutovo in Klabjanovo. Ti dve igralki sta se v nedeljo predstavili kot tolkaeici izrednih zmožnosti: na mreži sta «for-sirali* nasprotni blok izredno uspeš no. Klabjanova je pošiljala prave »bombe* na trimetrsko črto. Baru-tova je tolkla sicer nekoliko daljše žoge, toda izredno ostro in učinkovito. Obe sta se izkazali tudi v obrambi, kar je še posebno zadovoljivo/- -Pri- podajačicah smo -ti dopadenjem opazili lepe in točne po daje, ki so omogočile tolkačicam konstantno »zaposlitev*. Pomanik ljivost poda.jačic pa .je bilo videti (na prednjem centre) tedaj, ko so nasprotnice žoge »plasirale* in «ši- kale» v sredino igrišča. Tam tudi kritje zadnje vrste (zlasti diago nal) ni vedno delovalo najbolje. Vendar so bile to le malenkosti. Nekoliko »v senci* .je igrala Slav-čeva. Ni sicer zagrešila nobene več je napake, pa tudi prav posebno blestela ni. Zlasti v napadu. Kot celota pa je šesterka Brega več kot zadovoljila. Dobro je uveljavljala sistem, gradila igro in uspešno ter ostro napadala. Zato lahko rečemo, da je trenutna stopnja pripravljenosti, na bližnji začetek prvenstva B lige, pri Brežankah zelo dobra. P. B. V PREDPRVENSTVENI TEKMI V TRSTU Zmaga borovk v petih nizih «Plave» se bodo pomerile z OMA tudi drevi V ženskem odbojkarskem prvenstvu Slovenske šesterke BOR — OMA 3:2 (15:4, 4:15, 9:15, 15:7, 15:11) Bor: Bezeljak, Pernarčič, Bolčina, Pečar, Kodrič, Hrovatin, švagelj, Kalan, Artač. Ženske odbojkarske ekipe nadaljujejo s svojimi predprvenstvenimi srečanji. Tako je Bor igra! v nedeljo proti tržaški šesterki OMA in jo premagal s 3:2. Slovenske igralke bi lahko z mirnejšo igro osvojile srečanje z veliko lahkoto. O tem priča tudi izid prvega seta, v katerem so borovke igrale dobro, zlasti ko so napadale. Popolnoma pa so popustile v drugem in tretjem setu, ko so nasprotnice često nizale točke že s servisi. Nato so «plave» nekoliko uredile svoje vrste in so zmagale. Upajmo, da bodo borovke, ko bodo odigrale proti OMA povratno tekmo, dosegle kaj več INKA letos v različnih skupinah 6 lige Tržaški prvoligaš Are Linea je v soboto premagal Minelli 3:0. Moden-čarvi so nastopili v okrnjeni postavi. Are Linea ima 10 točk in deli 6. mesto z ekipo Baby Brummel. ............................................... Bogat tekmovalni koledar novogoriških smučarjev ve za to zimsko .sezono, v kateri seveda dovolj snega) pestra smučar- _ .... . • f v*. I L! K/v Hunma rvirvP bodo na Goriškem organizirali številne smučarske prireditve, predvsem na Lokvah in na Lažni. Smučarska kluba Nova Gorica in Lokve, ki sta edina smučarska kluba na Goriškem. sta že izdelala podroben koledar smučarskih prireditev za sezono 1971. Tudi v letošnji sezoni bo tako na smučiščih na Lokvah in Lažni poskrbljeno, da bodo ljubitelji smučanja prišli na svoj račun, to je, da se bo vsak lahko pomoril v smučarski veščini. Poleg tega pa bodo organizirane tudi kvalitetne smučarske prireditve na katerih bodo sodelovali najboljši smučarji iz Slovenije, predvsem pa bo kvalitetna prireditev za 14. pokal hotela POLDANOVEC v skokih na >0 m skakalnici. Alpski smučarji bodo imeli svoje tekmovanje 9. januarja in 31. januarja v slalomu in veleslalomu na Lokvah. 7. marca pa bo na Lažna h tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije. Kot zanimivost navajamo, da bo SK Lokve izvedel v tej sezoni, verjetno skupno s sodelovanjem hotela '' »FoldandVdč*; itottoldtrir hočtti' veleslalom, ter pustni slalom z maskami. V lastni izvedbi pa bo organiziral 14. februarja tradicionalni smuk. Poleg vseh teh prireditev bodo v tej zimi številni) tečaji, tako za začet- ska sezona, ki bo brez dvoma pope strila že itak bogato zimsko življenje na Lokvah in Laznah. Kolenc Rajmund Jugoplastika sama na vrhu V osmem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva 1. lige je splitska Jugoplastika na domačem igrišču premagala beograjsko Crve-rvo zvezdo z dvema košema razlike. Končni rezultat je bil 79:77 v korist Jugoplastike. S to zmago so si Spli-čani zagotovili prvo mesto na lestvici, ki so ga do tega kola delili z Beograjčani. V tem kolu je zmagala tudi ljubljanska Olimpija, lan skeletni državni prvak. Premagala je Oriolik z visokim izidom 99:63. Zagrebška Lokomotiva, ki je zgubila v čačku, je zamudila izredno priložnost, da se, spričo poraza Crvene zvezde, povzpe na drugo mesto na lestvici. Dosedanji evropski prvaki 1965 — Pro Recco (Genova 1964 — Partizan (Beograd! 1965/66 - Partizan (Beograd) 1966/67 — Partizan (Beograd) 1967/68 — Mladost (Zagreb) 1968/69 — Mladost (Zagreb) 1969 — Mladost (Zagreb) 1970 — Partizan (Beograd) bodo odgovorni dejavniki plavalne zveze nastopili odločno in preprečili, da bi do takšnih izgredov še prišlo. Za obe ekipi sta torej bili vče- Poleg ostalih vezi, ki se med prebivalstvom na obeh straneh meje vedno bolj prepletajo, so tudi športne. V zadnjih letih je bilo organiziranih, poleg drugega, tudi ve* skupnih športnih tekmovanj, prvenstev in turnirjev. Tak je tudi ženski odbojkarski turnir, ki je pravkar v teku in na katerem sodelujejo šesterke iz Trsta in Istre. Na sliki vidimo tri ekipe, ki se udeležujejo tega skupnega turnirja: Breg, Uljanik (Pulj) In Partizan (Poreč) po nedeljskem nastopu v Trstu VJBnJ 1 1 Cagliari —- Bologna 1 Catania — Roma 2 Fiorentina — Foggia 1 Inter — Varese n.v. Juventus — Lanerossi V. i Lazio — Sampdoria i Napoli — Milan 2 Verona — Torino D.V. Mantova — Brescia 1 Palermo — Novara X Perugia — Arezzo i Lucchese — Rimini t Salernitana — Messina i KVOTE: 11 - 267.200 lir - 1 |[ 1 j j j =as jrrr. uezŽzL ■=~~ F e J 1. — 1. Vaprio i 2. Fassanelia X 2. — 1, Enego 1 2. Celestino X 3. — 1. Breuii 2 2. Richard 2 4. — 1. Orson Jet 2 2. Pelopia 1 5. — 1. Regolo 1 2. Coppi X 6. — L Basilico X 2. Buns X KVOTE: 12 — 3.065.290 lir 11 — 173.506 Ur 10 — 11.214 lir Italijanska odbojkarska zveza je objavila seznam 48 ekip, ki bodo v bližnjem ženskem državnem prvenstvu nastopale v B ligi. Med temi so štiri slovenske šesterke. Vsa moštva so razdelili na osem skupin, v vsaki bo po šest ekip. Osma skupina pa bo razdeljena še na dva dela. V enem bodo igrale ekipe s Sicilije, v drugem pa s Sardinije. V prejšnjih letih so nastopale slovenske šesterke v isti skupini B lige, letos pa so iz nerazumljivih vzrokov naše ekipe ločili. Tako bosta Bor in Breg igrala v drugi, Sokol in Zarja pa v tretji skupini. V drugi skupini bodo poleg Bora in Brega nastopale še ekipe OMA (Trst), FARI Ultravox (Brescia), Marzotto (Valdagno) in Primavera Marzotto (Noventa Vicentina). Bor in Breg že več časa vestno trenirata in se udeležujeta raznih prijateljskih tekem, v katerih zbirata izkušnje za prvenstvo. Obe ekipi sta se od lanskega prvenstva nekoliko spremenili. Pri Bregu ne nastopa več Pavletičeva, Borova e-kipa pa se je zelo pomladila, saj nima niti najstarejša igralka še 19 let. OMA je v B ligi novinec. Ekipa sicer vestno trenira, in jo sestavljajo zelo požrtvovalne odbojkarice, ki so med seboj dobro uigrane, vendar pa bi slovenskima šesterkama ne smele povzročati večjih težav. Kakovost ekip iz Brescie in Novente Vicentine ni znana, šesterko Val-dagna pa bomo spoznali podrobneje na odbojkarskem turnirju, ki bo v prvih dneh prihodnjega meseca v Trstu. Precej težko nalogo bosta 'mela v tem prvenstvu Sokol in Zarja. Bazovke zaradi pomanjkanja telovadnice več časa niso mogle redno trenirati. Obe ekipi, nabrežin-ska in bazoviška, sta si precej enakovredni, njuni nasprotniki pa bodo CAAM Galileo (Reggio Emilia), Minelli in Com. Mobili (obe Modena), ter VBC Lido Spina (Ferrara). Vsi vemo, da je Reggio Emilia središče italijanske odbojke, zato so te ekipe prav gotovo zelo dobro pripravljene in bitka za obstanek v ligi bo za obe slovenski ekipi trda. Žensko prvenstvo B lige se bo začelo 9., oziroma 10. januarja. INKA NAMIZNI TENIS Izreden uspeh Stipane-iča SUBOTICA, 21. — V namiznoteniškem srečanju med reprezentancama Jugoslavije in LR Kitajske so tudi tokrat zmagali gostje z vzhoda s 5:3. V tem tekmovanju je dosegel jugoslovanski reprezentant Stipančič izreden uspeh, saj je premagal vse svoje kitajske tekmece in dosegel kar tri točke za svoje barve. Na žalost ni nastopil Dragotin Šurbek, sicer ta srečanje bilo mnogo bolj uravnovešeno. Izidi: Lifujung - Karakaševič 2:1, Čang šihlin - Stipančič 1:2, Čuangcetung Korpa 2:0, Lifujung Stipančič i'2, Čuangcetung Karakaševič 2:0, Čangšihlin Korpa 2:1, Čuangcetung - Stipančič 1:2, Lifujunig -Korpa 2:1. Končni rezultat: LR Kitajska - Jugoslavija 5:3 V srečanju članic je Kitajska premagala Jugoslovanke 5:1. Edino zmago za Jugoslavijo je dosegla Duganičeva. LEOPOLD Krimu a Prvi bataljon Istrskega odreda Prepričan sem, da so podobni občutki navdajali tudi »moge boroe, kajti prva njihova, za tiste dni zelo značilna Psihična reakcija ob stikih s prebivalstvom je bil molk. Molk Pa je za vedno dunovite in živahne tovariše marsikaj pomenil; gotovo je odseval njihovo zaskrbljenost. Molče so si zastavljali vprašanja: «Le koliko časa se bomo tu lahko obdržali?« in si odgovarjali: «Tu blizu sta Trst in morje, povsod goličave in poti, nikjer nobenih gozdov, naših zavetnikov in *aščitnikov». Ozirali so se tja proti Podgorju, kjer se je še kadilo iz Požgane železniške postaje. Toda nista jih toliko vznemirjali rie dim ta ne kraška goličava, kot zastražena železniška proga, ki jlm je za hrbtom sovražno zapirala umik proti gorovju Slavnika in Malim vratom v svobodne gozdove. Ko sem po vojni spraševal preživele borce, ki so bili z ihenoj na tem prvem pohodu, o čem so razmišljali In kako So se počutili, ko so prvič stopili na istrska tla, so ml mnogi Odgovorili- «Nismo se bali bojev s fašisti In z nacisti, le ob Pogledu na golo gričevje in kraške planjave nas je oblivala zona Vse se nam Je zdelo pusto, tuje in skrivnostno gro-Seče Kmalu pa smo vzljubili Istro in njeno ljudstvo«. Eden od udeležencev tedanjega pohoda — namestnik čet-»ega komisarja Maks Zadnik — Je o tedanjih razmišljanjih 1947 po spominu zapisal v prispevek za Istrsko kroniko: «Ko smo si zjutraj... ogledali okolico vasi (misli na Dol) in ugotovili, da jo obdajajo same kraške goličave... nas je stiskalo v grlu in srca nam je polnila tesnoba...« Podobno je mislila in doživljala Istro na tistem prvem pohodu večina borcev. Prvi pohod v Slovensko Istro nam je med drugim omogočil, da smo spoznali ljudi in kraje, kar Je bilo za naše nadaljnje bivanje in bojevanje v Istri zelo koristno. Seveda smo se že na prvem pohodu po Istri prepričali ,da v vseh vaseh dobro delujejo organizacije Osvobodilne fronte. Terenci so prišli k nam in nas vprašali, kaj želimo in potrebujemo, čeprav smo se kmalu sprijaznili in si medsebojno pomagali, smo si bili v začetku vendarle neznani in mi za nje novi in oni na nas nenavajeni. Morali smo zelo paziti na svoje postopke, kajti istrski človek je dober, vendar zelo občutljiv. Navzlic takim in podo-bnim nevšečnostim smo takoj prešli v akcijo. Že v večernih urah 20. marca smo se napotili V vasi Popetre, Trusek in Bocaje in začeli s pomočjo terencev mobilizirati novince za NOV. Naslednjo noč smo spremili prvo večjo skupino istrskih borcev proti Skadanščini in Brkinom, v naslednjih dneh so odšle iz Istre podobne skupine še nekajkrat. Končno se je bataljon 28. marca 1944 srečno vrnil z več kot dvesto novinci iz Istre v Skadanščino, kajti grozila je obsežnejša sovražna ofenziva, ki so jo Nemci in fašisti, kot je poročal VOS za Slovensko Istro 1. aprila tudi izvedli 29., 30. in 31. marca 1944, da bi preprečili našo mobilizacijo in nas pregnali iz Istre. Drugi razlog za naš povratek iz Istre v Skadanščino je bil tudi povezan z reorganizacijo bataljona In Istrskega odreda kot celote. Iz Skadanščine sem z eno četo spremil 30. ali 31. marca novomobilizirance v Brkine. Od tam pa sem dva dni pozneje privedel s seboj četo 35—40 borcev, ki so prispeli z 2. bataljonom IX. brigade z Dolenjskega v IO v Brki- ne, kjer so enoto razdelili med naše tri bataljone. V zameno zanje pa je Drago Maslo 8. aprila odvedel iz Istrskega odreda na Dolenjsko 286 dobro oboroženih brkinskih in istrskih borcev. REORGANIZACIJA I. BATALJONA V SKADANŠČINI Razen borcev so prišli iz II. bataljona IX. brigade v naš bataljon tudi nekateri četni in bataljonski starešine. Zato smo v Skadanščini ustanovili nov bataljonski štab in izpopolnili četne komande Po ohranjenih podatkih in spominu na tovariše je bila sestava štaba naslednja: 1. -komandant bataljona Leopold Krebelj (prejšnji namestnik ta vršilec dolžnosti), 2. komisar bataljona Franc Zorc (prej komisar 2. bataljona IX. brig. SNOB), 3. namestnik komandanta Karel Vene (prej komandir čete v 2. bat. 9. brigade), 4. namestnik komisarja Vido Bevc (prej namestnik komisarja 2. bat. 9. br.), 5. bataljonski obveščevalec Jože Markučlfi iz Hrastovelj v Slovenski Istri, 6. bataljonski intendant Ivan Gustinčič, 7. bataljonski administrator Slavko Zupančič, 8. kurirja v štabu Mirko Oražem in Lojze Logar. Bataljon je imel dve četi in je štel pred reorganizacijo 121 borcev, po njej pa le 90. Komandirji so bili Lojze Klarič, Bruno Bizjak, Ivan Pezdirc in Ivan Kljun. Komisarji čet Lojze Lenič, Rudi Mahnič — Žito in Leopold Ivančič. Namestniki komandirjev Ivan Auber, Franc Lužar, Jože Štern-berger. Namestniki četnih komisarjev Jakob Skvarča, Ivan Doimin in Maks Zadnik. (Navedel sem vse, ki so opravljali naštete dolžnosti od začetka aprila 1944 do začetka septembra daljši ali krajša čas, ker so bile zamenjave in premestitve pogoste). Nekateri izmed omenjenih tovarišev so bili premeščeni v 2. in 3. bataljon, na primer Jože Žnidaršič je odšel maja za komisarja 2. bataljona, Karel Vene in Maks Zadnik sta odšla konec junija za namestnika komandanta oziroma namestnika komisarja v novo formirani 3. bataljon, v katerega je bil premeščen tudi četni komandir Ivan Kljun za komandirja čete. Kmalu po reorganizaciji se je številčno stanje bataljona povečalo in je naraslo do druge reorganizacije 11. maja 1944 v Ambrusu v Suhi krajini od 90 na 132 mož. Bil je tudi dobro oborožen, saj je imel en lahki minomet, dvanajst strojnic, osem brzostrelk in enaindevetdeset pušk ter večje število pištol in ročnih granat. Da bi bataljon laže in samostojneje operiral na precej oddaljenem območju, je bil ustanovljen v njegovi sestavi samostojni minerski vod, ki je imel deset do petnajst borcev. Njegov komandir je bil tihi, preudarni, tovariški, pogumni to iznajdljivi Mirko Kovačič. V vodu so bili še Peter Grtščen-ko, po narodnosti Rus, Ivan Ražem — Bregarjev, Albin Prelc, idr. Ker je Mirko sam objavil spomine o akcijah minerskega voda v Primorskem dnevniku 1968. leta, ne bom v nadaljevanju tega sestavka opisoval samostojnih minersko - diverzantskih posegov. V novem bataljonskem štabu smo se zelo hitro spozna ali, si medsebojno posredovali izkušnje — mi smo tovariše, ki so prišli iz 9, brigade, seznanili z razmerami in ljudmi ter taktiko sovražnika v boju z našimi enotami, oni pa so nam posredovali lastne bojne izkušnje z Dolenjskega. Tovariš Karel Vene, moj namestnik, je bal zelo izkušen komandir ta pogumen borec. Komisar France Zoni je bil redkobeseden, preudaren In razgledan politični delavec, resen in po potrebi strog, vendar tovariški in pravičen. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 .. . . Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir - vnaprel, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-^-270/1 »ADIT* . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Ifaliana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trii PARTIZANSKO ZBOROVANJE V KOPRU (Nadaljevanje s 1. strani) podatke ter poudaril, da obravnavamo vprašanje Prekomorcev predvsem kot boj primorskega ljudstva za osvoboditev izpod italijanskega fašizma. Okrog 50.000 borcev Slovenskega Primorja in Istre se je borilo na raznih frontah izven svoje ožje domovine. To so bili Primor ci, ki so pred vojno živeli v Jugoslaviji in se vključevali v boj tam, kjer jih je zatekla vojna in razpad stare Jugoslavije. To so bili deset tisoči Prekomorcev, ki so se borili na sremski fronti in so se v sestavi IV. armije udeležili bojev za osvoboditev Dalmacije, Hercegovine, Črne gore, Like, Gorskog Ko-tora, Hrvatskega in Slovenskega Primorja. Celo v II. tankovski jugoslovanski brigadi, ki je bila ustanovljena v Sovjetski zvezi, so jedro te brigade sestavljali borci s Primorske in Istre, ki so prišli iz Italije. Drugi tisoči pa so se borili na domačih tleh v enotah IX. korpusa. Sami ti podatki govorijo, da so bili skoraj vsi Primorci za orožje sposobni, vključeni v oborožene edini-ce. Poleg borcev v oboroženih enotah je dejansko sodelovalo v osvobodilnem boju vse prebivalstvo Slovenskega Primorja in Istre. Plebiscitarna opredelitev za Titovo Jugoslavijo, je poudaril tov. Babič, je imela ne samo vojaški, temveč zlasti daljnosežen političen pomen. »Takšna odločna opredelitev Prekomorcev za Titovo Jugoslavijo je tudi prispevala k priznanju Titove NOVJ s strani zahodnih zaveznikov in navezavo stikov z njo ter od poved nadaljnje podpore četnikom Draže Mihajloviča. In končno takšna množična udeležba prebivalstva Slovenskega primorja in Istre v narodnoosvobodilnem boju, prispevek, ki so ga v tem boju dali Prekomorci, glede na posebne okoliščine, v katerih so se vključevali v NOVJ, vse to je imelo ogromen pomen, morda celo odločilen, da je ozemlje Slovenskega primorja in Lstre bilo osvobojeno in priključeno Jugoslaviji. Brez takšnega prispevka Primorcev in Istra nov v osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, brez lastnega boja, bi se verjetno usoda tega ozem lja ob zaključku vojne — glede na težko situacijo, v kateri se je tedaj nahajala nova Jugoslavija — drugače krojila in še bolj v škodo našega naroda.* V zadnjem delu svojega govora je tovariš Branko Babič omenil ugled, ki ga uživa Jugoslavija v svetu zaradi svoje dosledne politike miru, neodvisnosti in nevmešavanja v no tranje zadeve drugih držav, ter dobre odnose z Italijo in Avstrijo. »Odprte meje. medsebojne izmenjave na področju gospodarstva, turizma, politike in kulture lahko vo dajo samo k zbližanju, medsebojnemu oplajanju in sožitju, kar je v interesu miru in lepše prihodnosti za vse. Zato odločno obsojamo poskuse oživljanja nacionalizma in šovinizma, katerim smo priča zadnje čase. Pozdravljamo odgovor demokratične javnosti Italije, zlasti Trsta, ki je obsodila fašistične provokacije, kakor tudi zahteve italijanskih demokratičnih sil za nadaljnje razvijanje dobrih sosedskih odnosov in so žit ja med našimi narodi. Oživljanje fašizma in podobne provokacije predstavljajo v prvi vrsti nevarnost za pridobitev italijanske demokra cije, istočasno -'a pomenijo grožnjo mini v tem delu Evrope in v Sredozemlju.* Svoj govor pa je zaključil z besedami: «Smo za prija teljstvo med narodi in za solidarnost vseh delovnih ljudi. Smo za to, da bi prišlo čimprej do obiska maršala Tita v sosednjo Italijo, kar naj bi pomenilo nov prispevek krepitvi medsebojnih odnosov in končni režitvi še odprtih vprašanj. Pri tem pa je treba jasno povedati, da so bile meje med Italijo in Jugoslavijo dokončno začrtane z Londonskim sporazumom. Oživljanje kakršnekoli zahteve po reviziji teh meja in poseganju po jugoslovanskem ozemlju, ne more biti osnova za sodelovanje in prijateljstvo med nami. V času sporazumevanja med narodi Evrope na osnovi začrtanih mej ob koncu druge svetovne vojne, ko se rešuie-jo mnogo težja vprašanja, postaja taka politika anahronizem in v nasprotju z interesi miru in popuščanja v Evropa, zlasti pa v nasprotju z interesi miru in sožit.ja med našimi narodi*. V imenu partizanskega združenja ANPI v Trstu .je prinesel pozdrave Eugenio Laurenti. V svojem nago voru je poudaril, kako bivši borci znajo ceniti boj za osvoboditev in zaradi tega izražajo svojo brezpogojno solidarnost z vsemi, ki se morajo še boriti za svojo svobodo, od Grčije do Španije, od Portuga! ske do Vietnama, od južnoameri ških do afriških držav. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da lahko prinese tovariške pozdrave slovenskih in italijanskih bivših partizanov s Tržaškega, in to v času, ko je velika ljudska manifestacija pokazala, da se fašizem ne bo vrni! nikoli več v Trst. Omenil je besede tržaškega župana na tej manifestaciji: »Trst je dva koraka od me je, ki ne sme ločevati, ampak mora združevati*, ter poudaril: «Mi vsi si želimo, naj bo taka ta meja: hočemo, da bi združevala Slovence in Italijane, da bi bila še naprej najbolj odprta in najbolj mirna meja na svetu.* V imenu istrskih Prekomorcev je prinešel pozdrave Evgen Fabjan -Janko, Id je poudaril, da so vsi Istrani in Primorci lahko ponosni na svoj delež v narodnoosvobodilni borbi in da Prekomorci zavračajo in obso.ja.jo kakršnokoli špekulacijo z nekdanjo cono B. Na srečanju je med enim in drugim govorom ubrano zapel partizanske pesmi pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, člana Slovenskega gledališa v Trstu Mira Sardoč in Jožko Lukeš sta podala recital iz Kajuhovih pesmi, članica gledališča v Gorici Dragica Potokarjeva pa je recitirala «Rekvijem». Recital in nekatere partizanske pesmi .je na harmoniki spremljal Oskar Kjuder. Zborovanje se .je zaključilo z Internacionalo, prej pa so z enominutnim molkom počastili spomin vseh padlih Prekomorcev. Tovariško srečanje s skupnim kosilom je bilo v hotelih Triglav, Galeb in v Ribji restavraciji. Kakor ob drugih takih prilikah, so se tudi na tem srečanju mnogi tovariši spet videli po dolgih letih in obujali spomine. ,■ - .* i Udeleženci nedeljskega zborovanja v Kopru iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« BAJE JE ŠPANSKA VLADA SPREJELA KOMPROMIS Ugrabitelji so pripravljeni izpustiti konzula Beihla Vojaško sodišče naj bi razsodbo, brez smrtnih obsodb, izreklo po božiču • Sodniki bi hoteli tri Baske obsoditi na smrt v Čeprav se je pozanimal, ni mogel najti dela 20-letni fant iz Palerma napravil v obupu samomor Štirje brezposelni da bodo skočili z PALERMO, 21. — »Draga mama, naveličan sem in sit življenja, zato bom naredil samomor. Upam, da bo imel Enzo (njegov mlajši brat) po poroki mnogo otrok. Pozdrave vsem vam in prijateljem. Oprostite mi.» S tem pismom se je 20-letni Ro sario Chiarelli iz Palerma poslovil od svojcev, preden se je obesil na mladeniči grozili, rimskega Koloseja njem in pogajanji švicarsko - italijanske komisije za obnovitev pogodbe o izsaljevanju, so izjavili, da jih je srečanje popolnoma razočaralo. Glavna točka, za katero so se sindikati najbolj borili je bila odprava statusa sezonskih delavcev, Tega argumenta se skoraj niso dotaknili, čeprav je italijanska delegacija večkrat poudarila važnost tram v svojem revnem stanovanju. • točke. Sindikati so pozvali italijan ske oblasti, naj skušajo na vsak način onemogočiti vstop Švice v EGS. Istočasno se sindikata pripravljajo na vrsto zahtev in na novo linijo, saj ne morejo pasivno sprejemati, da so italijanski delavci tako grobo diskriminirani. Ža dolgo mesecev je zaman iskal delo. Preživljal se je s prodajanjem pralnih praškov po domovih, na noben način pa mu ni uspelo dobiti boljšega dela Danes se je odločil za ta usodni korak, vzel si je življenje in tako dramatično protestiral proti taki družbeni ureditvi, v kateri sposoben in voljan fant ne najde zaposlitve in se mora preživljati s težavo iz dneva v dan. • * * RIM, 21. — Iz istega razloga — brezposelnosti — so štirje mladi fantje, (19-letni Giovanni Piscedda iz Oristana, 18 letna Francesco Lo Mastro iz Taranta, 20-letni Pierino Rotilio iz Terama in 16-letni Miche-le Marrocco iz Nuora), splezali na vrh koloseja in pretila, da bodo skočili v globino, če jim ne preskrbijo dela. Imeli so transparent z napisom: »Evelino Loi (znan, ker je že štirikrat izvedel podobno akcijo op. ur.) ni skočil, mi pa bomo!*. Po dvournem prepričevanju so jih gasilci spravili iz nevarnega položaja. Odpeljali so jih najprej na bližnji komisariat, nato pa na prefekturo. »Povsod smo iskali dela,* so dejali, »a smo še brezposelni.* Po dolgem razgovoru na prefekturi so jim zagotovili, da se bodo skupno s sindikalnimi organizacijami poza nimali, da jim dobijo delo. Obenem pa so jim dali tudi denarno pomoč. Po sestanku mešane v Bernu komisije Stališče sindikatov in «neodprava» statuta sezonskih delavcev RIM, 21. — Predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so bali navzoči v Bernu med zaseda KAIRO, 21. — Vojaško sodišče je obsodilo egipčanskega fotografa Šareda Seifula Al - Nasra, ki je septembra letos skušal preusmeriti letalo družbe «UAA», na 10 let prisilnega dela. Fotograf je hotel prisiliti pdlota, de bd letel proti Saudski Arabiji, vendar ga je agent varnostne službe pravočasno razorožil. ST. JEAN DE LUZ (Francija), 21. — »Nemškega konzula lahko izpustijo tudi danes ponači* piše današnji španski tisk, ki pripominja, da »bo do osvoboditve prišlo po sprejemu nekaterih pogojev*. V diplomatskih virih španskega glavnega mesta se govori, da je vlada dosegla s posredniki baskovske organizacije ETA kompromis. Nemškega konzula bi spustili proti j obljubi, da vojaško sodišče ne be j izreklo nobene smrtne obsodbe. Ra/,-| sodba bo znana šele po božiču. Glasnik organizacije »Ania Er-tea* duhovnik Pierre Larzabal, ki je v stiku z ugrabitelji konzula Beihla, je izjavil, da lahko ETA še nocoj izpusti diplomata, ker je vedno sposobna ugrabiti druge talce in se maščevati za morebitne smrtne obsodbe. Larzabal je dodal, da so v teku razgovori med Beihlovimi ugrabitelji in skrivnostnim emisarjem nemške zvezne vlade. »Smo v pričakovanju predlogov* je še pripomnil duhovnik. Španski dnevnik »Pueblo* je da nes objavil še predhodno izjavo Larzabala, ki je izrazil mnenje, da lahko Beihla izpustijo v zameno za orožje ali določene vsote denarja, ki bi ga dala Nemčija, ne glede na razsodbo v Burgosu. Larzabal je izjavil, da so razgovori v teku na »zelo visokem nivoju* in je dodal, da se teh ne udeležuje konzul ZRN v Bordeauxu. »Ozračje, v katerem potekajo razgovori* je izjavil še Larzabal, »je zelo napeto, ker smo od dobro ob-veščenih krogov zvedeli, da so sodniki v Burgosu že sklenili obsoditi na smrt tri obtožence. Če teh ne bi pomilostili, bi bala reakcija Baskov grozna*. Larzabal je tudi povedal, da je zdravstveno stanje nemškega konzula, ki je včeraj dobil ženino pismo, dobro. Glasnik organizacije ANAI-ARTEA je najavil, da se tokrat ne bo udeležil občnega zbora Akademije za baskovski jezik, ki bo ob koncu meseca v San Sebastianu. »Nočem nuditi vladi generala Franca* je dodal, »usluge, da bi me na meji zavrnili ali pa aretirali.* Larzabal je pojasnil, da sta ETA In vlada ZRN sestavi M dokument, ki ga bodo predložili španski vladi. To bo storila neonska vlada, ker se ETA noče pogajati z madridsko vlado. ETA zahteva, da se nobenega obtoženca v Burgosu ne obsodi na smrt. Tudi če bi do tega prišlo, bi marala madridska vlada zajamčiti, da ne bo prišlo do izvršitve kazni. glo v glavo. 42-letni podpolkovnik, oče šestih otrok, je že dalj časa bolehal. Po tragediji na Drini 8 smrtnih žrtev 7 oseb pogrešajo BEOGRAD, 21. — V nesreči, se je pripetila v petek zvečer Drini je, kolikor je doslej na ugotovljeno, izgubilo življenje 8 oseb. Toliko je namreč doslej najdenih trupel. Mislijo pa, da se bo število povzpelo na 15, kajti še vedno je neznana usoda sedmih oseb, ki so bale po pripovedovanju rešenih, na brodu. Eto sedanja preiskava je ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega ravnanja z bro-dom, vsled česar je preiskovalni sodnik dal zapreti oba brodnika, ki po pripovedovanju rešenih nista bila trezna. Po izjavah rešenih se je brod zaradi nepravilnega ravnanja razklal na dva dela. Pri tem se j s iztrgala vrv, s katero je bil brod privezan na jekleno žico čez reko Zanimivo je, da bi eden od brodnikov, Mustafa Mesič, prav te dni moral iti v zapor, ker je bil skupno z drugim brodnikom obsojen na osem mesecev zapora. Oba sta bila kriva za tragično smrt u-čiteljice iz Kozluka, ki je zaradi njune malomarnosti skoraj na istem mestu, kjer se je pripetila v petek nesreča, izgubila življenje. MILAN, 21. — Na državnem trgovskem tehničnem zavodu za geometre «Enrico Matted* pri Milanu so odpravili rede in šolske naloge. Sklep je sprejel profesorski zbor za poskusno obdobje. Namesto redov bodo za vsakega dijaka vsako šti-rimesečje izrekli »splošno mnenje*, pri »oblikovanju* katerega bodo sodelovali tudi dijaki. Razprava o tem »končnem mnenju* bo potekala v razredu. Pogoj za izpustitev Bucherja Brazilska vlada zavlačuje osvoboditev jetnikov RIO DE JANEIRO, 21. - Brazilske oblasti v največji tajnosti pre-peljujejo na zborno mesto politične jetnike, ki jih bodo morali oo izpustitvi ugrabljenega švicarskega poslanika Giovannija Enrica Bucherja osvoboditi. Govori se. da so 11 jetnikov, ki so bili v Porto Ale-gre, že premestili v Rio de Janeiro. Premestitev poteka zelo počasi, kar pomeni, da vlada zavlačuje v upanju, da se policijskim organom posreči najti skrivališče ugrabiteljev. Vlada .je dala navodila, da policija sestavi o vsakem izpuščenem jetniku natančno poročilo o njegovi »kriminalni in politični preteklosti*. Te podatke bodo izročili oblastem tistih držav, ki so jim pripravljene nuditi zatočišče. Kljub navodilom pravosodnega ministrstva, seznam jetnikov, ki ga je podpisal Bucher in je tudi lastnoročno napisal datum, ni objavil noben dnevnik. Seznam so v soboto popoldne izročili pravosodnemu ministrstvu novinarji dnevnika »O Glo-bo», ki so ga dobili nekaj ur prej. ZAGREB, 21. — Tukajšnje sodišče je pogojno obsodilo na leto dni zapora 21-letno ameriško državljanko Juliette Eden Schultz, ki so jo 28. novembra zasačili pri razdeljevanju letakov s protijugoslovansko vsebino. Schultzovo so izgnali iz Jugoslavije, kamor ne bo smela priti za dobo treh let. PO ŠE NEPOPOLNIH PODATKIH IZ ŽENEVE Letos je bilo po svetu 167 milijonov turistov Denarni obtok je dosegel mejo 17 milijard dolarjev ŽENEVA, 21. —Po še nepopolnih podatkih, ki jih je objavila Mednarodna zveza uradnih turističnih u-stanov (UIOT), se je mednarodna turistična izmenjava v 1970. letu povečala za 8,9 odstotka, medtem ko so se dohodki povečali od 9 do II odstotkov. Predvidevajo, da je bilo letos približno 167 milijonov turistov (lani jih je bilo 154 milijonov), ki so pustili v raznih državah 17 milijard dolarjev (lani 15 milijard). Povečanje mednarodnega turizma, ki je bdi v zadnjih letih stalno v vzponu, je letos zabeležil manjši odstotek razvoja kot .je bilo pričakovati. To pa zaradi gospodarskih težav na svetu med prvim delom leta, katerih posledice so najbolj občutili v Severni in Južni Ameriki. Za bodočnost so perspektive po mnenju UIOT ugodne in domnevajo, da se bo 1972. leta vključilo v mednarodni turistični tok približno 200 milijonov oseb. To seveda le pod pogojem, če bo razvojna pot sledila vzponski črti, ki so jo zabelili, od 1960. leta dalje. Najbolj priljubljeni cilji mednarodnega turizma so evropske države, kamor prihajajo predvsem turisti iz Severne Amerike. Letos so zabeležili tudi izredno razširjenje turističnega toka proti deželam Skrajnega Vzhoda in to predvsem po zaslugi razstave «Expo 70*. ki je bila na Japonskem. Bil je v zaporu od 1968. leta Kitajci izpustili italijanskega pomorščaka HONG KONG, 21. - Danes je prišel na mejo med Ljudsko Kitaj sko in angleško kolonijo 39-letni italijanski državljan Bruno Gaetano Neroni, ki je skoraj dve leti preživel v kitajskih zaporih. Neronija, ki je po poklicu kapitan trgovske mornarice, so kitajske oblasti aretirale februarja 1968. leta v Šangaju skupno z britansko novinarko Norman Barrymaine. Italijan je bil tedaj kot potnik vkrcan na poljski ladji »Hanoj* in je potoval iz Hong Konga na Japonsko. V šangaju je Neroni napravil nekaj fotografskih posnetkov, ki so ga spravili pod obtožbo vohunstva v zapor. Medtem ko so angleško novinarko izpustili novembra, je Ne- roni prišel šele sedaj v Hong K°ng, kjer ga je sprejelo osebje italijanskega konzulata. Neroni je poja®1”,1, da niso slabo ravnali z njim m je bil tudi zadovoljen s hrano, “ so mu jo dajali Kitajci. Italijanski zidar «zakonski goljufe ROUEN, 21. — »Nisem znal kako bi nabrani! svoje otroke* se J® danes izgovoril Gaetano Doccia, dar italijanskega porekla, ki j« P" svojih 56. letih postal «zakonski S°' ijuf*- , . . Doccia .je z obljubo, da se^ bo njo oženil, preslepil neko žens*0 iz Rouena. Ta je bila tako zalju°‘ ljena vanj, da mu je brez premišlja-vanja dala približno 3 milijone m-Ker se .je naveličala čakanja na poroko, je ženska sedaj tožila^ t)op' cio, katerega so, ker je poročen * oče številnih otrok, pustili na za' časni svobodi. Z ministrskim odlokom prepovedana nošnja uniform RIM, 21. - Uradni list danes ministrski odloK z decembra 1970, s katerim . povedana nošnja v javnosti unifm™ ali oblek posebnega kroja s stra; ni pripadnikov zvez in organizacu kakršnekoli vrste. V odloku je navedeno, da prepoved ne velja za športne organizacije, zavode in vr.Ctjne ustanove. objavil® dne lb-je Pre' Sodnik spet zavrnil priziv Angele Davis NEW YORK, 21. - Sodnik ameriškega vrhovnega sodišča J0**1 Harlan je zavrnil priziv mlade temnopolte Angele Davis in izjavil, d® ne bo preklical ukaza za izgon “ New Yorka v Kalifornijo, kjer grfr zi dekletu smrtna kazen. Kalifornijske oblasti jo dolžijo, da je s0" delovala pri umoru policista in <#" gih štirih oseb, med neredi v Sa® Rafaelu, čeprav ni dokazano, da le Davisova tedaj bila navzoča. ..........................................................................................................m..........imnnim.illiiiii.i.......................................i..............iiimmii,,,,,......................................i,,,,,.,..... STOCKHOLM, 21. - Vojaški ata še venezuelskega poslaništva na Švedskem podpolkovnik Luis Antonio Perez si je v soboto v avtu, nedaleč od stanovanja, pognal kro- OPATIJA ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER ODPRT VSE LETO Prijeten nam bo vaš obisk ob božičnih praznikih TRŽAŠKI DNEVNIK TUDI ZA POSEGANJE ERSA V KMETIJSTVO Deželno ozemlje razdeljeno na osem homogenih področij Trst v okviru osmega, Gorica v okviru sedmega področja Najboljše pogoje za razvoj kmetijstva nudi Furlanska nižina VESTI Z ONSTRAN MEJE Deželni odbor je posvetil svojo zadnjo sejo razpravi o mejah 8 kmetijskih področij, v okviru katerih se bo v smislu člena 3 deželnega zakona št. 15 iz leta 1967, s katerim je bila ustanovljena ERSA, odvijalo poslovanje Deželne ustanove za razvoj kmetijstva. V okviru tako začrtanih področij bo ERSA pripravila podrobnejše na črte za kmetijsko valorizacijo socialno - gospodarskega ustroja posameznih okrajev. Pri začrtanju meja med osmimi področji so pristojni strokovnjaki upoštevali predvsem gospodarske dejavnike, na primer industrijska središča, prisotnost terciarnih dejavnosti, kot so zlasti razne storitve in podobno. Vse v skladu z glavnimi smernicami splošne ga načrta za socialno - gospodarski razvoj Furlanije - Julijske krajine. Pred časom je bilo deželno ozemlje porazdeljeno na podobna pod ročja, in sicer v skladu z zahtevki in nameni tako imenovanega »zelenega načrta* za razvoj kmetijstva v državnem merilu. Takšna porazdelitev pa ni bila po mnenju ERSA primerna ter bi utegnila ustvariti razne težave.. Na osnovi statističnih pregledov, ki obravnavajo izrecno področja kmetijstva, in ob upoštevanju tudi številnih gospodarskih pokazateljev v prizadetih krajih, so strokovnjaki ERSA razdelili deželno ozemlje tudi glede na lego, v kateri se nahajajo posamezna področja, in na njihovo homogenost. Osnovna razdelitev ozemlja se v tem pogledu osla-nja na tri kategorije območij: na gorsko območje, na območje goric In na ravninsko območje. Poleg tega so zagovorniki nove razmejitve upoštevali gospodarsko in predvsem kmetijsko sorodnost posameznih občin. Medtem ko je bilo deželno ozemlje po »zelenem načrtu* razdeljeno na 7, je ERSA sedaj razdelila Furlanijo - Julijsko krajino na 8 področij. Prva tri področja (Kamija in gorato ozemlje vse do Trbiža ter Karnijske in Julijske Alpe) imajo izrazito »gorsko* gospodarstvo, štejejo številne občine, iz katerih se domačini izseljujejo, imajo zelo razdrobljeno kmetijsko lastnino in Štejejo več revnih okolišev. Četrto področje, ki obsega središče Por-denon, in peto področje z Vidmom, se gospodarsko opirata predvsem na industritjo, kmetijstvo pa zaostaja iz dveh razlogov: ker se kmetje v čedalje večjem števiul izseljujejo v mesto, in ker so kmetijska posestva zelo razdrobljena. Šesto področje, ki obsega Furlansko nižino, je najbolje opremljeno kar zadeva kmetijstvo. Sedmo področje, ki obsega Gorico, Goriška Brda, Krm in in področje ob dolnjem toku Soče s Tržičem, ima kmetijsko težišče zlasti v številnih sadovnjakih in vinogradih, osmo in zadnje področje, ki obsega Trst in bližnjo okolico, pa upošteva kmetijstvo kot marginalno dejavnost, zaključuje ERSA poročilo o novi porazdelitvi deželnega ozemlja v kmetijske namene. Trije mrtvi v Sečovljah zaradi drznega prehitevanja Med mrtvimi sta dva mlada bosanska delavca ter Povezava jugoslovanskega električnega sistema z italijanskim v avtomobilist iz Vidma Divači V nedeljo zvečer ob 18.45 je prišlo do hude prometne nesreče na mostu čez Dragonjo v Sečovljah. Ob tisti uri je vozil tržaški avtobus lz Umaga proti Kopru, voznik pa je bil Giovanni Načini Iz Trsta. Na mostu čez Dragonjo ga je na neprimernem mestu začel prehitevati voznik škode z bihaško registracijo, 20-letnl Rlfat Buljubašič. V istem trenutku je privozil nasproti s fia-toan 125 Oarlo Rlccl zl Vidma. Prišlo je do strahovitega trčenja, saj Je škodo vrglo čez streho drugega avtomobila, eno izmed vozil pa je tudi oplazilo avtobus. Na mestu sta bila mrtva oba voznika 45-letnd Ric- ■iiiiiiMiinmnmiiiiiiiiNiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiuiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROG POLNOČI V MIRAMARSKEM DREVOREDU MOTOCIKLIST IZGUBIL ŽIVLJENJE PRI TRČENJU V USTAVLJENI AVTO Pri Banih avtomobilist povozil pešca, verjetno jugoslovanskega begunca Eta mrtev je tragičen epilog prometne nesreče, ki se Je pripetila sinoči, nekaj pred polnočjo, v Ml-ramarskem drevoredu, pri restavraciji «AMa Rineta«. 35-letrri Guerrino Paloich lz Ulice Battera 20 se je ob tislt uri peljal s svojim nečakom, 16-letnim Pa-biom v motofurgonom vrste «ape» jz Mlramara proti mestnemu središču, ko mu Je nenadoma postalo slabo, izgubil nadzorstvo nad lahkim vozilom ln silovito treščil v ustavljeni avto simca z breško registracijo, ki Je bdi parkiran na desni strani cestišča. Zaradi izredno silovitega trčenja je mil mali «ape» skoraj popolnoma stlačen, prvi reševalci ln karabinjerji, ki so prihiteli na kraj nesreče, pa so le s težavo izvleku lz ražbdtin vozila hudo ranjenega Pal-oloha ter mladega Fabla. Prvi je Izdihnil že med prevozom v bolnišnico, čeprav zdravniki ne Izključujejo možnosti, da Je moški umrl za posledicami srčne kapi, Fatodo Paloich pa se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zaradi manjših odrgnin moral zdraviti približno deset dni. Nekaj minut kasneje pa se je pri Banih, pri mostu, pripetila druga huda nesreča. Avtomobilist, katerega podatki Se niso znani, Je podrl 41-totnega Žlvorada Milanovima verjetno lz begunskega naselja pri naBih, za katerega so sl zdravniki v bolnišnici pridržal! prognozo. • V krožku za socialne študije »G. Salvetnini* bo danes predaval odv. Guido Ttberimd o novem zakonu o ločitvi. Po predavanju, ki bo ob 19. uri v dvorani na Korzu Italija, bo predavatelj odgovarjali na vprašanja In pripombe občinstva. •ispevujte za aolo-- omenile v Cerknem ! ci in Buljabašlč, nadalje sopotnik v škodi 20-letni Zuhdiiija Pajazeto-vlč, medtem ko sta bila huje poškodovana sopotnika v škodi lSklet-nl Blagoje Miloševič in 29-letni Ha-san Pajazatevič. Vse tri smrtne žrtve so na kraju nesreče položili v krste; eno izmed trupel so z velikimi težavami izvlekli Iz zverižene pločevine. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico. V avtobusu ni bil nihče ranjen. Posebna komisija še raziskuje vzroke nesreče. Domnevajo, da Je bila vmes objestnost ali celo vinjenost, saj j« prehitevanje na mostu zabranjeno. Tako voznik kot vsd sopotniki v škodi so bili doma iz o-kollce Bihača, zdaj pa so bili začasno zaposleni kot delavci v kamnolomu v Kanegri. O nesreči smo se tudi razgovarjall s preiskovalnim sodnikom v Kopru, Id nam je zatrdil samo to, da je bil glavni vzrok nesreče nedvomno velika lah komiaelmost voznika škode, ki je po ivjavih očividcev že prej večkrat prehiteval kolono, na samem mostu, kjer Je neprekinjena črta, pa se je odločil za tvegano dejanje prehitevanja avtobusa, čeprav mu je prihajal nasproti fiat 125. Sicer pa Je bilo od sobote do ponedeljka zjutraj na koprskih cestah nad 15 raznih manjših nesreč, predvsem zaradi neprevidne in prenagle vožnje na deloma poledenelih cestah. Oez nedeljo je obiskala Koper delegacija tržaških profesorjev ln študentov • članov KP Italije. S predstavniki slovenske gimnazije so se pogovarjali o samoupravljanju na srednjih šolah, o sodobni organizaciji pouka ter o učnih metodah ln sorodnih problemih. Tržaški profesorji ln študentje so zatem obiskali študijsko knjižnico v Kopru ter se seznanili z vlogo te ustanove v življenju italijanske narodnostne skupne* tl. Studijska knjižnica namreč sistematično zbira tudi italijansko literaturo ln publikacije ter sodeluje s posameznimi sorodnimi ustanovami iz Italije, * * * Predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan je priredil SP**" jem za krvodajalce, ki so v zadi#1 dveh letih največkrat darovali W\' Sprejema se je udeležilo ok** 100 krvodajalcev ln predsta/vn®®" zdravstvene službe. Na sprejeit®1 so razdelili 14 kolektivnih dipl0®0 najbolj prizadetim sindikalnim PJ* družnlcam ter 26 osebnih tistim, ki so 20-krat darovali 67 krvodajalcev so pohvalili. • • • S preiskusom paralelnega tovanja v razdelilni postaji Div**®’ je Jugoslovanski elektroenergri®' sistem prvič povezan z italija-ošk*1 omrežjem ln prek njega z zahod*** evropskim elektroenergetskim ®* stemom. Preizkus v Divači Je potekel predhodnem delovnem programu, so ga vskladlli z italijanskim P6^ nerjern ENEL. Vse naprave na vT zllšču Divača ter priključki 220 *P' lovatndh daljnovodov Divača-Ha**C’ Divača Pehlln in Divača-Kleče v obratujejo. Socialisti zahtevajo prepoved MSI Olani socialistične sekcije «V. toni«, kd so se zbrali na sekcij* skupščini, so z ogorčenjem obsod fašistične provokacije v Trstu zlasti napad na sedež mestne ***' dje PSI ter obenem z veseljem zdravili enotno protifašistično nifastacljo pod pokroviteljsl'*"' občine in pokrajine ter s sodeimJ“ Ujem delavskih organizacij ln ®*u dentov. <51 ate so tudi zahtevali, naj *** racija PSI posreduje na vseh ** nah v Imenu vseh tržaških den\ kratov, da se načne vprašanj® P*"j povedi fašističnih organizacij, katerimi tudi MSI, kd predata stalno nevarnost za demokrati^ ustanove ln kd so v nasprotju * makratlčno ustavo. Zahtevali ®° ^ dl od stranke, da se zavze**'®.^, premostitev vseh oblik nacM**®^ ma za utrditev mirnega in ga sožitja med Italijanskim 1** * venskim prebivalstvom.