'////////. V novo leto k novim uspehom sedanja leta. Razen tega, kar bomo v tem letu ustvarili, bomo namreč uživali tudi obresti Se nekaj ur in konec bo 1953. leta. Naglo je minilo, hitri so bili njegovi koraki. Ko pa pregledujemo našo letošnjo pot, moramo prav vsi potrditi, da je bila uspešna, za našo skupnost zelo koristna. Obogateli smo z novimi tovarnami, hidrocentralami, proizvodi in kmetijskimi pridelki. Proizvod- ... , „ , nih novosti je bilo letos več naslh nap°r0U' P^rtvovalnosti kot v kateremkoli drugem letu in prizadevanja v vseh povoj- S tem, da je draginja nekoliko 'nth letlh■ Zato v novem letu Popustila, si je naš človek lah- delajmo čimbolj vztrajno; s čim ko nekoliko več nakupil, si veii° voli°l Poprimimo vsi, nekoliko olajšal življenje. Ko vsak P° svoiih močeh in spogledamo minulo leto, moramo sobnostih, da bodo uspehi čim zlasti poudariti, da se je v njem lepši. Dvignimo produktivnost v tovarnah, delavnicah, rudnikih, ustanovah, na vseh področjih. Le od dela nas samih je odvisno, kako bomo živeli. Sodelujmo v naši oblasti in njenih organih. Tako bo delovanje oblasti še bolj ko- V novo leto stopamo z ve- ristno za nas vse. Kakor doslej likimi, lepimi načrti. Če jih; pa se tudi v bodoče borimo bomo izpolnili, bomo lahko ob i Proti birokratizmu, temu koncu 1954. leta ugotovili, da večjemu sovražniku naše druž- se nam je življenje izboljšalo, !be- Borimo *e “ človeka’ «» in sicer mnogo bolj kakor do- spoštovanje in uživanje vsega, poglobila socialistična, patrio-tična zavest naših državljanov ter da smo v razvijanju demokracije napravili velike korake naprej. Nameravana »rešitev« tržaškega vprašanja, naperjena proti pravicam naših narodov, je združila nas vse, tako da so naši voditelji v imenu slehernega prebivalca naše domovine, v imenu nas vseh, lahko odločno rekli: »Ne! Ni rešitve tria-škega vprašanja bree nas, ne proti nam!* In na novembrskih volitvah smo z volilno udeležbo jasno in odločno povedali: »Na-Sa pot gre naprej, v socializem!* Od dne do dne pa se je tudi v nas stopnjevala zavest demokracije, čedalje bolj se zavedamo svojih pravic in dolžnosti, čedalje bolj smo deležni dobrin, ki nam jih demokracija nudi. To je prerod nas vseh. Tam, kjer je še nedavno bilo mrtvilo, poganja novo. To pa seveda nasprotuje staremu, ki se bori za svoj obstoj, ki hoče Že naprej držati naše ljudi in naš razvoj v povojih. Toda staro se lomi. Nova rast, rast vseh naših državljanov, naša demokracija nepričakovano naglo napreduje, kar nam daje demokracija. Pri tem pa ne pozabimo, da ne za deklarativen boj, ga boj z lepimi frazami proti birokratizmu. Ne! Vsak dan, na vsa--kem mestu, kjerkoli se pojavlja v kakršnikoli obliki, ga bijmo, trebimo ga iz našega gospodarstva, državnega aparata, najrazličnejših organizacij in njihovih forumov, trebimo njegove usedline v nas samih, kajti mnogi smo okuženi z njim. Študirajmo, razpravljajmo in vzgajajmo sebe in mladi rod ter neprestano poživljajmo na-socialistično demokracijo! Naj bo 1954. leto polno uspehov za nas vse! ZAHODNI PREDLOGI Znnanji ministri zahodnih velesil pripravljeni vztrajati dva do tri tedne na predlaganem berlinskem sestanku — Vsenemška vlada brez volitev ali z njimi? Washington, 50. decembre. (UP). Diplomatski krogi poročajo, ds so žunanji ministri zahodnih Teles iJ pripravljeni ret raja ti dva do tri tedne na predlaganem sestanku t Berlinu, počenli s 25. januarjem. To je bilo sklenjeno na sestanku stroKovnjekov treh zahodnih retesa! v Pairren. Na sestanku so prav tako sklenili, da ho mirovna pogodba z Nemčijo sklenjena baje šele po razpisu svobodnih volitev, katerih sad bi bila enotna nemška vlada. Ta vlada bi prav tako sodelovala v pripravah na sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Spričo tega sodijo, da je britanski prvak Churchill sporočil sovjetskemu veleposlaništvu v Veliki Britaniji Jakobu Maliku, da tri zahodne države ne bodo soglašale z združitvijo Nemčije brez svobodnih NOVO LETNA STE VILKA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« Milovan Djilas: Razredni boj Intervju našega sodelavca s Svetozarjem Vukma-novicem-Tempom o razvoju našega gospodarstva elrko Vlahovič: Zelje in stvarnost Erich Ollenhauer, predsednik Socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčiie: Sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju Boj naprednih sil Japonske izjave vidnih japonskih politikov dopisniku »Borbe« »Anno Mariano« — reportaža o koristolovskih naklepih svete stolice Poročilo o najnovejšem ^ romanu Ervina Šinka: m ževna stran prinaša tudi [ ^ ‘ črtici »Cigareta« in L Mladinska in ljubljan- iŠSrg Pomenki z nekaterimi slovenskimi športniki Tekači bodo v Celju tekmo-»Ljt lorb« Danes slikovna stran Novoletna križanka Danes začetek novega romana znanega pisatelja Jamesa Caina: »Ponarejevalec« vali zapokal »Ljudske pravice-Borbe« volitev. Churchill je baje dejal Maliku, naj bi Sovjetska zveza natanko povedala, kakšna poroštva varnosti si želi, r kolikor sodi, da združena Nemčija ogroža ZSSR. V diplomatskih krogih sodijo, da bi v tem primeru zahtevale zahodne države od ZSSR podobna poroštva glede satelitskih dežel. Poročajo tudi, d« so zahodni strokovnjaki v Parizu proučevali možnost sovjetskega predloga, naj bi sestavili začasno vsenemško vlado brez slehernih volitev, v kateri bi bili predstavniki vlad Vzhodne in Zahodne- Nemčiie, ZSSR bo bTŽčas tudi predlagala, naj se vse čete umaknejo iz Nemčije in naj se prepove Nemčiji sodelovanje v kakršnihkoli vojaških zvezah, vštevši tudi atlantski pakt in bržčas tudi dvostranske vojaške zveze. V teh krogih sodijo, da trije zahodni ministri ne bodo hoteli razpravljati o morebitnem sklicanju konference petih pred razpravo o nemškem vprašanju. Zahodni odgovor Moskvi Pariz, 30. dec. (UP). Francoska vlada je danes odobrila besedilo note, s katero bodo zahodne velesile obvestile SZ, da privolijo v to, naj bi se berlinska konferenca pričela 25. januarja. Naročnikom, bralcem, sodelavcem ter vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine srečno 1954. lelol Uredništvo in uprava „£judske pravice—Borbe" Važna vprašanfa skupščini LR Srbije Beograd, 30. decembra Danes dopoldne je nadaljevala z delom ljudska skupščina LR Srbije. V republiškem zboru so najprej razpravljali o predlogu začasnega poslovnika, ki so ga poslanci soglasno sprejeli. Poslovnik je takoj stopil v veljavo. Nato so ljudski poslanci razpravljali o predlogu odloka o prejemkih ljudskih poslancev, ki ga je pripravila posebna komisija. Predlog predvideva mesečno plačo ljudskih poslancev v znesku 25.000 din ter posebni dodatek za stroške potovanja po terenu. Med zasedanjem skupščine pa pripada ljudskim poslancem tudi dnevnica 1200 din. S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan, vendar pa je pred zaključkom zasedanja poslanec Miloš Minič zahteval, naj predsednik zbora vskladi besedilo poslovnika in obeh sklepov s predsednikom | ho. Prihodnjo sejo bodo sklicali zbora proizvajalcev. pismeno. Medtem so v Zboru proizvajal-I Na Zboru proizvajalcev so da-cev poslanci razpravljali o predlogu odloka o dohodkih ljudskih poslancev in sklenili, da se skle- panje o tem odloži za prihodnjo sejo. O tem sklepu je predsednik republiškega zbora obvestil poslance tega zbora, da odlok, ki so ga sprejeli, ne more stopiti v veljavo, ker ga Zbor proizvajalcev ni osvojil. ■ i Hkrati je predsednik obvestil zbor, da se je skupina poslancev z Momčilom Milovanovičem na čelu obrnila na Izvršni svet s prošnjo, naj ta obrazloži vzroke za kritično stanje preskrbe z električno energijo. Predsednik je pojasnil, da bo Izvršni svet odgovoril na to vprašanje na prihodnji' seji. S tem je bilo zasedanje Republiškega zbora konča- Program letošn;e tehnične pomoči izpolnjen Največji uspeh: pošiljanje naših štipendistov v druge države in sprejem tujih v naši državi Beograd, 30. dec. V upravi za gospodarsko in tehnično pomoč poudarjajo, da je program letošnje tehnične pomoči naši državi izpolnjen, izvzemši nekaj izjem. Največji uspeh je bil dosežen pri pošiljanju naših štipendistov v druge države in pri sprejemu tujih v naši državi, medtem ko je FAO (Mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano) slabo izpolnila svoj del programa tehnične pomoči. Letos sta se 802 jugoslovanska štipendista mudila v tujih državah na raznih tečajih in praksi. V tem času je v Jugoslaviji 96 tos za 8.979 dolarjev in 401,721 frankov strokovne literature. Vrednost dobljene laboratorijske opreme znaša okrog 95.000 dolarjev, Razen tega smo prejeli nad 370 strokovnih in tako imenovanih strip-filmov, na razpolago pa so nam dali tudi 24 filmskih strip-projektorjev. Poslali so nam tudi naprave za poučevanje angleškega jezika. Letos je tudi naša država dajala tehnično pomoč. Dva jugoslovanska izvedenca sta se mudila v Indoneziji, 1 v Burmi, medtem ko je 200 tujih štipendistov bilo na praksi v naših podjetjih. V upravi za gospodarsko tujih izvedencev strokovno poma- alo r‘ v kmetijstvu, civilnem letal- j tehnično p ............' " t oe n _ Na račun programa tehnične j kov it e j ša oblika mednarodnega galo v raznih industrijskih pano- , V upravi za gospoda i gah v kmetijstvu, civilnem letal- | tehnično pomoč izjavljajo, da teh-stvu in nekaterih javnih službah. ] nična pomoč postaja čedalje učin pomoči je naša država dobila le-1 sodelovanja in sicer predvsem na dvostranski osnovi. Medtem ko smo poprej dobivali pomoč izključno od OZN in njenih specializiranih agencij, dajejo zdaj tehnično pomoč čedalje bolj države, zasebne organizacije in podjetja. To bo bržkone tudi značilnost tehnične pomoči v prihodnjem letu. Naša država je že predložila osnutek programa pomoči za 1954. leto. Ta program je večji kot letošnji, izvzemši tisti del, ki se nanaša na OZN in njene, specializirane agencije, katerih prispevek je bil že letos zmanjL.-'1 prihodnje leto pa bo še bolj. Po drugi plati se bo povečal prispevek posameznih držav, zasebnih organizacij in podjetij glede tehnične pomoči Jugoslaviji. Zvedeli smo. da so ZDA že ponudile naši državi pomemben znesek na račun te pomoči v prihodnjem letu. nes najprej razpravljali o predlogu začasnega poslovnika. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je zbor proizvajalcev izbral svoje odbore. Na dnevnem redu današnjega zasedanja Zbora proizvajalcev pa je bilo tudi vprašanje pomanjkanja električne energije. Ljudski poslanec Dušan Pudja je izjavil, da je to problem celotne Srbije in da pomanjkanje električne energije ovira dela mnogih industrijskih podjetij. Navedel je tudi podatke o škodi zaradi pomanjkanja električne energije, ki je v borskih rudnikih zadnje mesece znašala 500 milijonov dinarjev, v vsej Srbiji pa dve milijardi din. Ljudski poslanci so zahtevali, da Izvršni svet obrazloži vzroke tega stanja. Po kratkem odmoru je podpredsednik Izvršnega sveta LR Srbije Bojan Lekovi t izjavil, da je situacija v pogledu električne energije dovolj resna, vendar pa da je nemogoče v tako kratkem času podrobno odgovoriti na vprašanje. Izvršni svet bo na vprašanja obeh domov odgovoril na prihodnji seji’. Vladimir Popovič pri pomočniku zunanjega ministra ZDA Washington, V dec. (R). Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Vladimir; Popovič je danes obiskal pomočnika ameriškega zunanjega ministra. Razgovor je trajal okrog 50 minut in se je nanašal na tržaško vprašanje. OPOZORILO NAHOCNI-KOM IN BRALCEM! Pred vami Je prva izdaja naše novoletne številke. — Druga izdaja bo izšla danes zvečer. Kolikor vam' je pošte na Novo leto ne bodo dostavile domov, jo dvignite na svoji pošti. Ljubljana, 31. decembra Leto XIX. Stev. 1 DlRtKTOR .BORB*. VSLJKU VLAHOVIČ OLAVNl IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN 8 I B L UREJA uredniški odbor * List izftaja vsak dan razen oetka - cena 10 dinarjev PRVfi mm »LJOOIKA PBAVJCA. USTANOVLJENA a OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZ HA* S AJUA KOT M-ONEVN1K IN TEDNIK OD OSVOBODITVI DO L JUL* 1991 KOT DNEV* NIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA 1958 (ZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO X i ■ IV 72532 1953 in 1. januarja 1954 proletarci vseh dežel, združite sei KOM GLASILO ZVEZE UNISTOV JUGOSLAVIJE NOVI GOSPODARSKI SISTEM ZAHTEVA SPREMEMBE V PLANIRANJU Odgovori Svetozarja Vukmanoviča-Tempa na vprašanja o perspektivi gospodarskega razvoja v prihodnjem ietu Predsednik odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo je odgovoril uredništvu »Borbe« na nekatera vprašanja o perspektivah gospodarskega razvoja v prihodnjem letu. V odgovorih je navedel koncepcije gospodarske politike na področju planiranja investicij, kmetijstva, zunanje trgovine in razdelitve dohodkov. Vprašanje: Ali zahteva uvedba novega gospodarskega sistema tudi spremembo dosedanjega sistema planiranja in ali se obetajo kake spremembe v tej rmeri? Odgovor: Znano je, da stojimo pred novimi spremembami v našem sistemu delavskega samoupravljanja gospodarstva. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da predvidene spremembe v sedanjem sistemu delavskega samoupravljanja gospodarstva nikakor ne morejo pomeniti uvedbe nekakšnega novega gospodarskega sistema, marveč samo izpopolnitev in nadaljnji razvoj sedanjega sistema delavskega samoupravljanja gospodarstva. Prav tako pa mislim, da je treba posebej^ poudariti veliko važnost bližnjih sprememb v našem novem gospodarskem sistemu. V čem je n jihova važnost? Razvo) proizvajalnih sil zmanjšuje potrebo po upravnem vodenju gospodarstva Prvič, bližnje spremembe bodo nedvomno pomenile nadaljnji, odVočilni korak v debirokratiza-ciji našega gospodarstva. Upravnega vodenja gospodarstva ni moč odstraniti hkrati, marveč je treba to storiti polagoma, v skladu z razvijanjem gmotnih proizvajalnih sil. Praktično to pomeni, da so določeni upravni posegi v vodenju gospodarstva tem potreb-nejši, čim manj so razvite proizvajalne sile družbe. Dejstvo, da nam je omogočeno storiti nadaljnji, odločilni korak v smeri debirokratizacije našega gospodarstva, jasno dokazuje, da smo v tem času močno razvili naše proizvajalne sile (obratovati ao začeli najvažnejši objekti petletnega plana) in da smo tako položili temelje gmotne možnosti za svobodnejši gospodarski razvoj v sistemu delavskega samoupravljanja. Seveda pa predlagane spremembe še ne pomenijo, da bomo popolnoma opustili sleherno upravno vmešavanje v gospodarstvo, kajti za takšen korak še nimamo gmotne podlage, to se pravi, še nimamo dovolj razvitih gmotnih proizvajalnih sil. Čim hitreje pa se bodo razvijale gmotne proizvajalne sile (razvijale pa se bodo hitreje, če bomo pravočasno opustili državno kapitalistične oblike gospodarjenja in upravnega poseganja v gospodarstvo), tem hitreje bomo ustvarili gmotne pogoie za nadaljnji razvoj debirokratizacije gospodarstva. Za vse kolektive enak položaj Drugič, bližnje spremembe naj bi ustvarile enake pogoje gospodarjenja za vse delovne ljudi naše splošne družbene skupnosti. To pomeni, da morajo biti vsi delavski kolektivi v enakem položaju, da kupujejo surovine, da pridejo do potrebnih kreditov itd., ne pa da je to odvisno od dobre volje tega ali onega upravnega organa. Razen tega morajo vsi delavski kolektivi dajati v obliki davka za potrebe splošne družbene skupnosti monopolni dobiček, do katerega »o prišli ne po svojih zaslugah, marveč zaradi nerazvitih proizvajalnih sil v deželi, zaradi izredno ugodnih gospodarskih pogojev itd. Tako pridejo vsi delavski kolektivi v enak položaj na trgu ne glede na svojo gospodarsko moč (kolikor seveda večja gospodarska moč tega ali onega delavskega kolektiva ni posledica boljšega gospodarjenja v tistem kolektivu). V pogojih delavskega samoupravljanja gospodarstva in svobodnega gospodarskega razvoja (rešenega raznih upravnih spon) seveda o nadaljnjem obstoju starega sistema planiranja sploh ne morema govoriti. Predvsem družbeni plani ne morejo zamenjati temeljnih ekonomskih zakonov, po katerih se normalno razvija vsako gospodarstvo ne glede na to, ali gre za kapitalistično ali socialistično gospodarstvo. Ekonomskih zakonov pa ne moremo ukiniti z običajnimi upravnimi dekreti (pa naj se imenujejo ti dekreti plani ali ne vem kako), marveč bo prišlo do ukinitve ali bolje rečeno prenehanja posameznih ekonomskih zakonov (ki veljajo ali so veljali v kapitalističnem gospodarstvu) samo po naravni poti kot posledica naraščanja proizvajalnih sil družbe. Bolj konkretno rečeno: drobne blagovne proizvodnje ne moremo odpraviti z nobenimi upravnimi dekreti, niti z uvajanjem planskega gospodarstva, marveč samo z močnim razvojem proizvajalnih sil, da bi dosegli obilje proizvodnje. S poskusi, da bi rešili vprašanje likvidacije drobne blagovne proizvodnje po upravni poti z družbenimi plani, ne moremo doseči nič drugega, razen najčistejše državnokapitalistične oblike gospodarjenja, z njo pa tudi velikansko okrepitev oblasti birokratskega državnega aparata (ki prek družbenih planov določa cene proizvodov) asortiment proizvodnje, njeno razdeljevanje itd.). Takšen sistem planiranja seveda ustreza državnokapitalističnemu gospodarstvu, ne more pa ustrezati gospodarstvu, slonečemu na podlagi delavskega samoupravljanja. Iz tega torej jasno sledi, da je treba temeljito spremeniti tudi naš dosedanji sistem planiranja, kajti stari sistem planiranja ne ustreza več načelom, na katerih sloni naš novi gospodarski sistem. V svobodnem gospodarstvu, kakor je naše, ki sloni na načelu delavskega samoupravljanja, pa tu- di na načelu svobodnega delovanja ekonomskih zakonov, izvirajočih iz nerazvitih proizvajalnih sil, iz gospodarske nerazvitosti naše dežele, morajo gospodarski plani pomeniti samo nekakšno usmerjanje gospodarskega razvoja. Drugače povedano: naši go spodarski načrti morajo zagotoviti uresničitev osnovnih tez našega novega gospodarskega sistema (da dosežemo kar najpopolnejšo debirokratizacijo gospodarstva; da potisnemo vmešavanje upravnih organov v gospodarsko življenje na najnižjo možno mero, kar pomeni na mero, ki ustreza sedanjemu sistemu razvoja proizvajalnih sil družbe; da pridejo delovni ljudje, oziroma delavski kolektivi v čim bolj enak položaj v gospodarskem življenju itd.). Družbeni plani v prihodnje ne bodo določali vsega nacionalnega dohodka S tega stališča moramo ostro kritizirati malone vse temeljne teze dosedanjega planiranja. Veliko je namreč vprašanje, ali je v naših družbenih planih treba določati celotni nacionalni dohodek, ki naj bi ga v prihodnjem letu dosegLi. Predvsem ima v našem gospodarstvu zelo važno vlogo kmetijstvo in potemtakem ima v našem celotnem nacionalnem dohodku velikansko vlogo prav dohodek iz kmetijstva. V takšnem položaju je veliko vprašanje, ali sploh kaže planirati kak skupni dohodek, če upoštevamo, da je naše kmetijstvo na zelo nizki stopnji razvoja proizvajalnih sil, in da je lahko dohodek iz kmetijstva manjši ali večji za dobro polovico predvidenega in planiranega dohodka, kakršno je pač tisto leto vreme, ugodnejše ali neugodnejše. Po mojem mnenju s takšnim planiranjem narodnega dohodka nikamor ne pridemo in tu gre pravzaprav za planiranje zaradi planiranja. Nevzdržna je tudi teza, da je treba v družbenih planih določiti osnovne proporce v razdelitvi narodnega dohodka (proračunske dajatve, socialne dajatve, investicijska graditev itd.). Kaj bi ostalo od našega novega gospodarskega sistema, ki sloni prav na načelu delavskega samoupravljanja v tovarnah in najširše samouprave v komunah, če bi sprejeli načelo, da prek družbenih planov federacije določamo osnovne proporce v razdelitvi narodnega dohodka? Takšna politika bi nas nujno privedla do tega. da bi zvezni organi (ali republiški) določali komunam kvote za proračunske dajatve, za investicijsko graditev, za socialno zaščito itd. To pa ni nič drugega, kakor stara praksa planiranja iz časov upravnega centralističnega upravljanja gospodarstva. Vidimo torej, da je treba mnoga načela, na katerih sloni dose- danji sistem planiranja, temeljito revidirati in vskladiti z načeli, na katerh sloni naš novi gospodarski sistem. Kakor vsaka nova stvar, tako pa tudi ta nova načela gospodarskega planiranja težko prodirajo v življenje. Mnogi naši ekonomisti često nasprotujejo sleherni novosti, ker je baje ni vpeljala nobena druga dežela. Ti tovariši pa pozabljajo, da v vseh drugih deželah naraščajo državno-kapitaJiistične težnje im da prav zato ni moč pričakovati, da bi sprejeli načela planiranja, ki veljajo za svobodno gospodarstvo, sloneče na načelih delavskega samoupravljanja. V prašanje: Ali je potrebno prek družbenih planov usmerjati investicijsko graditev? Če je, kakšno politiko v investicijski graditvi bomo tedaj uveljavljali v novem letu? Odgovor: Znano je, da se je upravni sistem vodenja najdlje obdržal na področjiu investicijske graditve. Prav na. tem področju je prišla najbolj do izraza odločujoča vloga upravnega aparata v državni upravi, ki je v glavnem odločal o sleherni tovarni, o sleherni stanovanjski hiši, ki jo je bilo treba zgraditi itd. Osnovna vprašanja, ki jih še zdaj obravnava tisk, kadar je govora o investicijski graditvi, so: zakaj ta ali ona tovarna ni prišla v plan. Zakaj je ta ali ona tovarna prišla v plan, ko je bila cela vrsta tovarn, ki so bolj rentabilne itd. Nobena stvar ne dokazuje tako zgovorno, kakor ta razprava, kako napačna je podlaga, na katero postavljajo vprašanje investicijske graditve. Ce torej na katerem koli področju gospodarske dejavnosti nastane vprašanje debirokratizacije in odstranitve odločujoče vloge upravnega aparata, tedaj se to (vprašanje debirokratizacije investicijske graditve) obravnavamo na način, da predvidevamo, da bo gospodarstvo ustanovilo neodvisen (od birokratskih organov) kreditni investicijski sklad, kii se po-polnjuje iz obresti na osnovna in obratna sredstva in ki ga imajo pravico uporabljati vse gospodarske organizacije s pogojem, da so kreditno sposobne, to.se pravi, da lahko iz svojega dobička (ki jim ostane potem, ko so izpolnile do skupnosti vse svoje obveznosti) vrnejo vzeta sredstva z ustreznimi obrestmi. Če pa je povpraševanje po kreditu večje, kakor so republiška sredstva, tedaj mora spet kreditna sposobnost • (kdo lahko vplača večje obresti in anuitete posojila — vrne v krajših rokih) odločiti o tem, kdo bo dobil krediit, ne pa da odloča o tem upravni organ. Svobodni kreditni sklad - porok, za hitrejši razvoj zaostalih področij Formiranje svobodnega kreditnega sklada, iz katerega se naj bi v osnovi črpala sredstva za investicijsko graditev, bo pomenilo ne le konec odločujoče oblasti birokracije na področju investicijske graditve, marveč bo hkrati pomenilo tudi znatno pomoč hitrejšemu razvoju gospodarsko za- ostalih področi j. Nobena strokovna mnenja in nobene strokovne analize o rentabilnosti tega ali onega gospodarskega objekta namreč ne bodo mogle zagotoviti, da bi gradili predvsem najbolj rentabilne objekte, ki bodo prinašali največ koristi ne le svoji komuni, marveč vsej družbeni skupnosti, gospodarstvu v celoti. Dejstvo, da bodo kredit dobile tiste gospodarske organizacije, ki bodo dajale največ dobička (ker lahko preneso največje obresti im najkrajše roke odplačevanja iz dela dobička, jim ostane potem, ko izpolnijo svoje obveznosti do družbene skupnosti), pa bo zagotovilo graditev najbolj rentabilnih gospodarskih objektov in omogočilo znatno hitrejši razvoj proizvajalnih sil v vsem gospodarstvu, kar spet vpliva tudi na gospodarski razvoj gospodarsko nerazvitih področij. Razen tega so prav v gospodarsko nerazvitih področjih (in sicer v glavnem zato, ker se ta področja gospodarsko niso razvila), surovinske baze, ki omogočajo prav tistim področjem, da organizirajo najbolj racionalno proizvodnjo z najmanjšimi stroški, Prav to pa omogoča tem gospodarsko nerazvitim področjem, da mnogo prej pridejo do potrebnih kreditov, ker lahko v glavnem prenesejo plačevanje večjih obresti in lahko hitreje odplačajo kredite. Težnje, z družbenim planom zmanjšati proste kredite, so nezaupanje v svobodno gospodarjenje In vendar si, kljub naštetim prednostim tega sistema svobodnih kreditnih sredstev za investicijsko graditev, ne smemo delati iluzij, da bo ta sistem privedel do hitrejše likvidaaije pojavov neenakomernega razvoja posameznih področij v naši državi. Ta si- stem bi nujno moral privesti do likvidacije neenakomernega gospodarskega razvoja posameznih področij, toda šele po daljšem obdobju. Prav zato moramo kot korektur^ zgoraj omenjenega sistema u sti še sistem proračunskih, namembnih sredstev, s kate- rimi hoče federacija (ali republika) zgraditi posamezne gospodarske objekte na ozemlju gospodarsko zaostalih republik (ali okrajev). Ta sredstva, dobljena po tej poti sicer niso običajna kreditna sredstva, ki jih je treba vračati v splošni kreditni sklad, marveč so sredstva, ki dokončno ostanejo na razpolago republiki (ali okraju). V skladu z omenjenimi načeli bi bilo seveda treba na področju investicijske graditve prek družbenega plana za prihodnje leto določiti celotna kreditna sredstva, ki jih bomo lahko dobili iz gospodarstva za potrebe investicijske graditve, in zagotoviti, da takšnih sredstev (obresti na osnovna in obratna sredstva) ne bi mogli trošiti za kake druge namene. Seveda to ne pomeni, da bi s tem določili tudi obseg investicijske graditve, ker investicijske graditve ne bomo uresničevali samo iz sredstev kreditnega investicijskega sklada, marveč tudi iz sredstev, ki ostanejo na razpolago podjetjem, komunam, republikam itd. To določanje celotnih kreditnih sredstev, ki naj pridejo v splošni investicijski sklad, pomeni samo omejevati republike in komune, da teh sredstev ne morejo uporabiti za kake negospodarske namene. Enako je treba v skladu z navedenimi načeli investicijske graditve prek družbenega plana za prihodnje leto natanko določiti, katere naloge bo prevzela federacija na področju pospeševanja hitrejšega razvoja kmetijsko nerazvitih republik. Ob določanju teh nalog je treba po mojem mnenju upoštevati, da bodo to gospodarski objekti, ki so bistveno važni za vse naše gospodarstvo (čeprav so na ozemlju gospodarsko nerazvite republike). Če bi razširili kriterij za določanje, katere in kakšne objekte naj finansira fede-(Nadaljevanje na 3. strani) Industrijska proizvodnja letos za 10% večja kot lani Elektroindustrija je imela za 39®/e, predelava nafte za 29°/o, kovinska industrija in črna metalurgija pa za 17 °/o večjo proizvodnjo Beograd, 30. dec. Strokovnjaki Zveznega zavoda za statistiko njem z bazično industrijo bomo in evidenco sodijo, da je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji za§°t°vili, skupaj z obratova- letos za 10 do ll°/o večja kot 1952. Menijo, da bo v industrijski n;!em novih in boIišim izkorišča proizvodnji prav gotovo dosežen indeks 110, nemara pa tudi 111 v primeri s preteklim letom. Najvišji porast proizvodnje je dosegla elektroindustrija, in sicer 38 do 39°/o, pridobivanje in predelava nafte 28 do 29 °/o,' kovinska industrija 17 do 18%>, črna metalurgija 16 do 17 */o itd. V živilski industriji se je proizvodnja povečala za 40%, to se pravi, da je večja za 2*/» kot 1951, v letu, ki je bilo glede tega rekordno. Medtem ko nekatere industrij- ske panoge kažejo velik porast predvsem nanaša na področje in- proizvodnje, je v drugih še vedno vesticijske graditve. To vprašanje očitno upadanje, kot n. pr. pri NOVA OZNAČBA ČINOV LJUDSKE MILICE Po pravilniku o spremembah in dopolnitvah o oblačilih Ljudske milice bodo s 1. januarjem odpravljene dosedanje o z načbe činov v Ljudski milici (epolete) in uvedene nove. Podčastniki Ljudske milice bodo nosili označbe čina na spodnjem delu rokava v obliki topega kota, katerega kraki so krajši od zlatega traka. Določeno je Število trakov glede na čin, tako da bo imel mlajši vodnik en trak, vodnik dva traka in starejši vodnik tri trake. Trnki bodo stali vzporedno drug na drugem in jih bodo miličniki nosili na bluzah m plaščih Označbe čina za nižje oficirje imajo obliko pravilnega romba, ki ga nosijo na sprednjem delu ovratnika, bluze in plašča. Okvir romba je pozlačen. V okvi-ru je modri našitek, ki je pritrjen v okvir. Na našitku romba nosijo nižji oficirji rdeče petokrake zvezdice. Število zvezdic je določeno po činu, in sicer za podporočnika ena zvezdica, za poročnika dve zvezdici, za kapetana tri zvezdice in za kapetana I. klase štiri zvezdice. Označbe čina za višje častnike so prav tako iz pravilnega romba, le da je pozlačen okvir nekoliko širši, izdelan v obliki vezi, koti romba pa so izpopol njeni z zlato vezjo. Na našitku romba so rdeče zvezdice, in sicer za majorja ena zvezdica, podpolkovnika dve zvezdici in polkovnika tri zvezdice. Čin generala Ljudske milice ima ena ke označbe kot čin generala JLA. Neurje na severnem Jadranu in v Gorskem Kotaru Reka, 30. decembra. Izredno močna burja, ki od sinoči divja na severnem Jadranu, je odnesla na Reki več streh in porušila mnogo dimnikov. Burja je tako srdita, da je na Reki porušila zid nekega poslopja in obrambni zid ob cesti. Potni ška ladja »Krk«, ki vzdržuje pro Letos je Tovarna avtomo- met med Vrbnikom ta Reko, vče- • u _ _ ,. »lil r*° 1 ni nnenolo no HnlrA Tt ni'i_ bilcv v Mariboru izdelala 1250 kamionov raj ni prispela na Reko. Iz pristanišča niso utegnile pravočasno odpluti še nekatere manjše ladje. V Gorskem Kotaru in na Velebitu še zmeraj sneži. Snežna plast je debela nad 30 cm. Burja , , , . ... , dela na cestah velike zamete, ki !n'i°1W>iV’ , ovirajo promet. Nič ne kaže, da izdelala še kakih 130. Celotna le- V prvih 11 mesecih letošnjega leta je izdelala tovarna avtomobilov v Mariboru »TAM« 1123 ka- bo v kratkem upostavljen promet tosnja proizvodnja 12 j0 karmo- na cestah med Reko ta Delnicami nov je znatno večja kakor lani. ter Senjem in Josip dolom. Za-Razen tega je tovarna letos izde- ra(jj močnega vetra in snega je lala kakih 100 avtobusnih ogrodij pokvarjenih mnogo telefonskih in nad 2.000 kamionskih prikolic, zvez. tekstilni industriji, katere proizvodnja se je zmanjšala letos za 4 do 5 "/o. V usnjarski industriji se je znižala proizvodnja za 10 “/o, pa tudi industrija gumijastih izdelkov ni mogla doseči lanske ravni. Količina nakopanega premoga je manjša v primeri z 1952 za več kot 4°/o. V zadnjih mesecih se je stanje izboljšalo in tako so naši premogovniki novembra dosegli indeks 105. Toda od marca do julija letos je proizvodnja premoga stalno padala zaradi nerazjasnjenih vprašanj akumulacije in cen ter neurejenih razmer na trgu. Tudi v tekstilni, usnjarski industriji ter v industriji gumijastih izdelkov tudi letos niso zadostno izkoristili zmogljivosti zaradi pomanjkanja surovin in zato se je proizvodnja znižala. To vprašanje je tesno povezano s težavami, ki jih povzroča negativna plačilna bilanca. Nedvomno bodo že v prihodnjem in naslednjih letih z zmanjšanjem uvoza investicijskih sredstev in drugih proizvodov ter z izboljšanjem naše plačilne bilance ustvarjene večje možnosti za uvoz surovin, namenjenih industriji široke potrošnje Po daljšem relativnem zastoju, ki je trajal od 1950 do 1952, kaže . industrijska proizvodnja v naši I fn Jezit veni državi letos znaten porast, kar zadeva splošne indekse. To kaže, da se je letos že začel močnejši porast industrijske proizvodnje, katerega tempo se bo prihodnje leto še povečal. Po dosedanjem osnutku bo ta porast obsega proizvodnje 1954 v primeri z letoš njim letom znašal splošnega indeksa proizvodnje v letošnjem letu priča o normalnejšem razvoju gospodarstva, ki se osvoboja tako velikih skokov kot tudi relativnih zastojev, ker je bil dvoletni zastoj splošnega porasta proizvodnje pogojen z močnejšim razvojem bazične industrije ta relativnim za- njem sedanjih zmogljivosti najprej močan porast, zatem pa normalnejši vzpon splošnega indeksa industrijske proizvodnje. V nekaterih industrijskih panogah, ki so jih pospešeno gradili po vojni zaradi potreb po industrializaciji in elektrifikaciji države, kot n. pr v elektroindustriji, so dosegli v zadnjih dveh letih zelo visok porast proizvodnje. V prihodnje najbrž ne bo mogoče obdržati takšnega porasta, v glavnem zato, ker je proizvodnja teh panog vsklajena s potrebami domačega trga, tako da bi nadaljnje povečanje proizvodnje bilo večinoma odvisno od možnosti plas-mana teh proizvodov na tujih trgih. Hidrocsntrala Vuzenica je začela redno obratovati Vuzenica, 30 dec. Po končanih preizkušnjah in pripravah so danes zjutraj ob 5. uri priključili prvi agregat nove hidroelektrarne v Vuzenici na Dravi na visokonapetostno prenosno omrežje Slovenije. Tako sta kolektiva podjetij »Gradis« in »Uidromontaža« izpolnila svojo obveznost, omogočiti redno obratovanje te hidroelektrarne pred koncem leta. Agregat obratuje brezhibno in že ves dan oddaja energijo v omrežje. in sicer zaenkrat 7000 kilovatov Ko pa bo kmalu po Novem 'etu mogoče popolnoma napolniti zajezitveni bazen, bo agregat lahko obratoval z vso zmogljivostjo nad 16.000 kilovatov. Energija, ki jo daje Vuzenica, je zdaj zlasti dragocena, saj je znano, da smo v veliki stiski za električno energijo zaradi nizke vode na naših rekah Z vključitvijo Vuzenice hko vodno silo Drave, četudi je 18°/o. Porast tr('nntno majhna, izkoristimo tudi industrijske j "H poti ofI Dravograda do Fale. Marca bo plenum Zveze borcev Jugoslavije Predsedstvo Centralnega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije je sklenilo, da bo peti ple-nuni Centralnega odbora maref prihodnje leto. Na tem sestanku stojem predelovalne industrije. I bodo obravnavali delo Zveze zf> S povečanjem proizvodnje v naši skrbstvo in šolanje otrok padlih predelovalni industriji v prihod- borcev in žrtev fašističnega na-njih letih in z njenim vsklajeva- silja. LETOS USTtMRJENI POGOJI temelj za razuoi gospodarstua u letu 1954 Odgovori Svetozarja Vukmanoviča-Tempa o razvoju našega gospodarstva (Nadaljevanje z 2. strani) racija, bi nujno prišli na položaj starega centralističnega in upravnega vodenja investicijske graditve. Mimogrede rečeno so takšne ! težnje, da bi prek družbenega pla- j na znatno zmanjšali prosta kre- ■ d:itna sredstva in prek družbenega j plana omejila uporabo kreditov za j n&tanko določene gospodarske objekte. Te težnje, izvirajoče od spravnega aparata in birokratskih elementov v našem gospodarstvu, niso nič drugega kakor izraz nezaupanja v svobodno gospodarjenje. Nasproti takšnim težnjam mora biti naša politika taka, da prek družbenih planov zagotovimo, da se bodo svobodna kreditna sredstva povečala, poseganje federacije (ali republike) v gospodarsko življenje pa nenehoma zmanjševalo. Samo po tej poti bomo lahko zagotovili pravilno in zdravo funkcioniranje gospodarskega življenja. . Kar se tiče drugega vprašanja, ata je potrebno, da prek družbenih planov — z ugodnejšimi krediti za investiranje v posamezne gospodarske panoge, ki so za naše gospodarstvo v celoti večjega pomena — usmerjaj« gospodarski razvoj v določeno smer, lahko rečemo, da^ bo takšno usmerjanje potrebno še nekaj časa zaradi nerazvitih proizvajalnih sil v naši državi, kakor tudi zaradi neenakomernega razvoja posameznih gospodarskih panog. To usmerjanj® gospodarskega razvoja je se-)'eda izrazito začasnega značaja ln potrebno samo, kolikor želimo iz teh ali onih razlogov posamezne gospodarske panoge hitreje razvijati. Kreditna sredstva predvsem za dograditev že začetih objektov Konkretno bi morala prek družbenega plana zagotovili za Prihodnje leto, da bi svobodnih kreditnih sredstev ne mogli uporabljati za nobeno novo veliko tovarno (zlasti ne za kako novo tovarno težke industrije), marveč samo za dograditev že začetih to-v^rn, za zgraditev, manjših delavnic in tovarnic, predelovalne industrije (zlasti živilske industrije), za razvijanje kmetijstva (toda ne za velika in draga melioracij- mimogrede rečeno potrebne, dokler ne bomo dogradili že začetih objektov, v katerih za zdaj leže mrtva finančna sredstva, ki jih je treba z dodatnimi krediti oživiti in dati na razpolago gospodarstvu. Vprašanje: Kakšno politiko bi morali glede na kmetijstvo uveljavljati v novem letu? Odgovor: Po mojem mnenju bi moralo biti izhodišče pri določanju naše politike glede na kmetijstvo konkreten položaj, v katerem je naše gospodarstvo na splošno in naše kmetijstvo posebej. Katera dejstva so značilna za sedanje stanje gospodarstva na splošno, v kmetijstvu pa posebej? Prvič, v dosedanjem razvoju našega gospodarstva je močno napredovala industrijska proizvodnja, vtem ko je kmetijska znatno zaostala. To nam jasno kaže, da smo vzpostavili solidno tehnično bazo za razvoj kmetijstva. Vpraša nje razvoja kmetijstva je zdaj v tem, ali bomo v prihodnjem obdobju imeli cenene in dolgoročne kredite za pospeševanje kmetijstva ali ne. Misliti, naj si kmetijstvo samo ustvari sredstva za svoje pospeševanje, bi pravzaprav pomenilo napredek kmetijstva zavreti. Drugič, v sedanjem gospodarskem položaju imamo stalno težnjo po znižanja cen industrijskih izdelkov, vtem ko so na drugi strani cene kmetijskih pridelkov v glavnem ostale na ravni lanskega leta (čeprav je bilo lansko leto znano kot en.o najbolj sušnih, letošnje pa kot eno z dobro letino najbolj bogatih). Takšen položaj je že povzročil, da kmetje določene količine svojih presežkov ne prinašajo več na trg, in da je družhena skupnost primorana uvažati žito iz tujine in tako trošiti znatna devizna sredstva za prehrano prebivalstva, njim naraščanjem cen, ker bi ta pot neposredno ogrožala življenjski standard mestnega prebivalstva, konec koncev pa tudi življenjski standard kmečkega prebivalstva, ne pa z raznimi regresi gospodarski razvoj, kakor lahko tudi upravno vodenje gospodarstva privede do zastoja v gospodarskem razvoju. Zato se je treba vzporedno z bojem za debirokra-tizacijo gospodarstva nenehoma za namesto a bi jih uporabili za pospeševanje kmetijske proizvodnje, za nakup surovin za našo predelovalno industrijo itd. Takšen položaj seveda tudi našemu kmetu ne more koristiti, ker mora splošno gospodarsko nazadovanje neogibno zadeti tudi njega, kakor zadene vsakega državljana naše dežele. Spričo naštetih dejstev, značilnih za naš $edanii gospodarski položaj, bi bilo nujno potrebno z Med drugimi važnimi deli v Črnogorskem Primorju je tndi graditev barske luke ska dela, marveč za manjša cjela., 1 družbenim planom za prihodnje Lr l' n n nnlMr! V, r> »n rl r In ti • lni/\ f o Ho« ir W7,n/icinnlTP. ki ne zahtevajo velikih sredstev rode pa bogate sadove itd.). Zakaj so potrebne takšne omejitve v uporabi kreditnih skladov? Prav zato, ker so potrebe po novih kreditih velike. Saj imamo še precej objektov, ki še niso dograjeni. In pa tudi zato, ker je zelo veliko povpraševanje po kreditih za razvijanje kmetijstva, za razvijanje posameznih industrijskih panog, ki imajo surovinsko bazo doma. Takšne omejitve bodo leto zagotoviti, da v vzpostavljenem razmerju cen med industrijskimi ih kmetijskimi proizvodi ne bi nastajale motnje. To bi bilo treba storiti zlasti zato, ker mora raven cen industrijskih izdelkov v prihodnjem letu pasti za dobrih 10 do 12 %. Če bi dopustili, da bi nastale v vzpostavljenem razmerju med cenami motnje, ne bi storili kmetijstvu nobene koristi, pač pa bi za vrli naš splošni gospodarski razvoj. Kmetijstvo je treba okrepiti s cenenimi investicijskimi krediti Razen tega bi bilo nujno po- j od potrošnje) in zato mora v teh trebno zagotoviti z družbenimi deželah posredovati država na plani za prihodnje leto dovolj ce- j trgu kmetijskih pridelkov (ne do-neniih kreditov, tako kratkoročnih,1 pustiti, da bi cene kmetijskih pri-za nakup potrebščin za reproduk- 1 delkov padle pod proizvodne stro-cijo (sejne, gnojila itd.), kakor tudi I ške). Naše kmetijstvo je še zelo za pospeševanje kmetijske proiz- nerazvita gospodarska panoga, ki vodnje (nakup mehanizacije, dela ne stoji pred problemom, kako za umetno namakanje itd.). Po mojem mnenju so ceneni krediti in zadostna kreditna sredstva tista vzmet, ki se je je treba oprijeti v politiki pospeševanja našega kmetijstva. Naše kmetijstvo se močno razlikuje od kmetijstva *• —-—;4;u kapitalističnih tiistva v deželah. razvitih Kmetij- stvo v nekaterih bolj razvitih ka [vitalističnih deželah je zelo razvita proizvajalna panoga, ki na trgu ne more prodati svojih pridelkov (kpr je ponudba kmetijskih pridelkov neprimerno večja bo prodala svoje pridelke, ker je povpraševanje še večje kakor ponudba na trgu kmetijskih pridelkov. Zato pri nas ni vprašanje, kako bomo obdržali cene kmetijskih pridelkov, da ne bodo padle pod proizvodne stroške, marveč nasprotno, da kmetijski pridelki ne izkoriščajo sedanjega položaja na trgu (večje povpraševanje kakor ponudba) v špekulantske namene. Prav zaradi tega nas čaka neodložljiva naloga, da povečamo kmetijsko proizvodnjo, da s ce nenimii krediti, ne pa z nadalj Tovarna »Prvomajska* izdeluje tudi prvovrstne kovinske stružnice (ker regresi podpirajo parazitske in špekulantske težnje), Vprašanje: Ali je pričakovati kake spremembe v naši tunanjetrgovinski politiki? OdgovOr: Tudi v naši zunanjetrgovinski politiki se obetajo nove spremembe, ki naj omogočajo nadaljnje razvijanje procesa debirokratazadje našega gospodarstva. Znano je, da smo osnovne surovine za potrebe naše boriti za znižanje izdatkov v negospodarske namene ali v dozdevne gospodarske namene. Samo po tej poti bo lahko naše gospodarstvo stopilo na trdne noge. Od vseh negospodarskih izdatkov odpade naj večja vsota na narodno obrambo. Prav izdatki za narodno obrambo v znesku nad 18 % narodnega dohodka (kar pomeni več kakor v katerikoli drugi deželi) hudo pritiskajo na indnstri ie TcimoVa ]Ti~ n rek traT- I vse naše gospodarsko življenje. Toda izdatk«v “ikak«r ne bi osnovne surovine praktično razdeljevali upravni organi (tu niti ni treba napovedovati), da je bila vloga (in tudi oblast) upravnega sistema zelo veldfca. Na podoben način smo finansirali tudi ključno strojno opremo iz centralnega sklada, kar pomeni, da je bilo nakupovanje ključne opreme v glavnem odvisno od upravnih organov, bi so imeli v vprašanjih nakupa strojne opreme v tujini odločilno l^esedo. Proizvajalci bodo lahko sami kupovali v tujini Spremembe, ki se nam obetajo, pomenijo nadaljnjo združitev centralnega deviznega sklada, ki naj se v glavnem omeji izključno na plačevanje dolgov, ki jih je sklenila in zajamčila država, ter nekatere izdatke za upravo. Osnovne surovine, kakor tudi strojno •premo bodo torej nakupovali sami proizvajalci, tako da bodo kupovali devize na prostem obračunskem mestu v banki. Drugače pa bo ostala naša politika v vseh ostalih vprašanjih, ki se tičejo naše zunanje trgovine skoraj nespremenjena. Tudi v pri hodnje bomo namreč uveljavljal politiko favoriziranja izvoza, ra- zen izvoza surovin, potrebnih naši industriji. Kar se tiče uvoza bomo tudi v prihodnje pospeševali politiko uvoza strojev in potrošnje predmetov, ki jih lahko izdeluje naša industrija (zaradi zaščite naše industrije). Kar najbolj pa bomo pospeševali tehnično napre- \ dovanje naših strojnih " smeli zmanjšati, kajti prav tolikšni izdatki so nam omogočili, da imamo zdaj tako močno vojsko, močna vojska, s katero zdaj razpolagamo, pa nam je omogočila, da smo ohranili neodvisnost naše dežele in si pridobili zelo velik ugled na svetu kot dežela, ki je pripravljena upreti se slehernemu agresorju in ohraniti svojo narodno neodvisnost. Našega gospodarstva pa ne obremenjujejo hudo samo veliki izdatki za narodno obrambo, marveč tudi zelo veliki izdatki za socialno zaščito, ki znašajo nad 10% narodnega dohodka ter zelo veliki proračunski izdatki (nad 10 % narodnega dohodka, brez vojske), pomenijo hudo bremenitev za vse naše gospodarstvo. (Ti podatki so vzeti iz letošnje razdelitve narodnega dohodka; ali bodo ti proporci ostali tudi v novem letu, je odvisno predvsem od politike, ki jo bodo uveljavljale komune, republike itd.) Te izdatke (nasproti z izdatki za narodno obrambo) bi lahko znižali. In zato je treba naš gospodarski sistem in sistem socialnega zavarovanja postaviti tako, da bodo komune lahko večale sredstva za investicijsko graditev, če bodo imele v svojih proračunih prihranke ali če bodo kaj prihranile pri socialnih dajatvah (seveda pa ne na račun okrnitve pravic posameznih zavarovancev). D. B. RAZREDNI BOI tujimi strojnimi podjetji, Naku povanje tehnične dokumentaciji itd. Vse to moramo delati, ker se . zavedamo, da je prav od brzine | s katero bo naša strojna inJustri ja premagovala tehnične proble me osvajanja proizvodnje, odvisei hitrejši ali počasnejši tempo na šega gospodarskega razvoja sploh Vprašanje: Ali negospo darski izdatki ne bremene pr e več našega gospodarstva? Al bomo uveljavljali politiko zn\ zevanja negospodarskih izdal kov? Odgovor: Znano je, da lah ko prevelika obremenitev gospodarstva z negospodarskimi izdatki zakuje cene in omrtviči sleherni 1 6' dkritje razrednega boja je pomenilo dobo v družbenih znanostih. Ne le, da je nepisana zgodovina človeškega rodu s tem postala jasnejša, marveč je postala tudi pisana, prozornejša in začela se je krhati mistika, v katero so bili posamezni dogodki in osebne osti, pa tudi sam človek in njegova usoda, zaviti na razne načine skozi 10.000 let. To Marxovo odkritje se je seveda pripravljalo dolgo, pripravljala ga je dolga vrsta zgodovinarjev in mislecev, še bolj pa viharji revolucij in vojn od francoske revolucije, ki je ko na dlani postrojila različne razrede in jih pognala v divji medsebojni boj, do velikih in samozavestnih bitk modernega proletariata iz oseminštiridesetega leta. Naivna jasnost je tudi to, da razredni boj ni plod Marzovega razmišljanja, marveč da ga je odkril samo v minulosti in živi družbeni stvarnosti kot neovrgljivo dejstvo, kot zakon, ki velja ne glede na to, ali se ga ljudje zavedajo, kako ga s svojo zavestjo in organizacijo izražajo in kaj o njem mislijo. Pomen vsakega znanstvenega odkritja je v tem, da postanejo ljudje prek njega sposobni, da tako imenovane slepe sile, stihijo, uporabljajo za svoje vsakdanje življenje.1 Pomen odkritja razrednega boja pa je med drugim v tem, da tistim, ki se bore, olajšuje, da se znajdejo. Ne daje pa jim univerzalnega ključa za noben, kaj šele za vsak položaj. Ker se namreč družbena stvarnost nenehoma giblje in spreminja, ustvarja nove pogoje in vključuje nove sile, je treba v vsakem novem položaju znova biti bitke, znova ustvarjati nove oblike in širiti nove pozive na mobilizacijo. Vsi socialisti in napredni ljudje po Marxu, nekateri pa celo neodvisno od njega, so se tako ali drugače začeli zavedati, da zgodovina sodobne družbe v bistvu ni nič drugega, kakor zgodovina boja med delom in kapitalom. Razlike med socialisti niso nastajale toliko v tem, marveč v zvezi z vprašanjem, kako in s katerimi sredstvi bi se najuspešneje borili. Nihče pravzaprav ni zanikal samega razrednega boja in razrednih oblik, marveč ta ali oni način, kako bi jih odstranili. Kdo ima prav, pa teorija, kakor se dogaja tudi sicer, ni mogla odločiti, marveč kdaj pa kdaj in delno samo praksa. Tako so v Rusiji, pa tudi v Jugoslaviji v praksi propadle vse teorije, ki so zanikale, da se lahko ta konflikt sodobne družbe odloči samo s silo, z revolucijo. Vendar pa so se te teorije v raznih oblikah obdržale na Zahodu. Toda razredni boj pozneje ni prenehal — ne v Rusiji, ne v Jugoslaviji po revoluciji in tudi ne na Zahodu brez revolucije. Spremenili so se in nenehoma se spreminjajo pogoji in oblike tega boja, v tej zvezi pa tudi teoretični pogledi in politični programi. Iz tega jasno sledi, zakaj smo mi, jugoslovanski komunisti, pred vojno stali na stališču ostritve razrednega boja. Revolucija se je bližala liki vihar, človeško vest in zavest je razgibala do korenin. Čeprav pa smo nenehoma govorili o ostrltvi razrednega boja, ga pravzaprav nismo mogli zaostriti mimo njegovih stvarnih pogojev (zavesti množic, možnosti organiziranja, sredstev za boj). Pač pa je bilo moč s tem dobro izkoristiti stvarne pogoje, dvigniti zavest o neogibnosti boja in zgraditvi sebe za bodoče voditelje revolucije. Tako ali tako, teorija in praksa ostritve razrednega boja sta bile resnične in upravičene, dokler se je bilo treba boriti za oblast, ker so ustrezale dejanskemu poteku in možnostim boja. To je bilo očividno upravičeno celo po vojni, dokler je bilo treba gospodarsko tolči buržoazijo in utrjevati oblast delovnega ljudstva. Kako pa je zdaj, v spremenjenih razmerah, z razrednim bojem? In posebej, kako je s teorijo in prakso ostritve razrednega boja? To, da imamo razredni boj, vsekakor tudi zdaj ni odvisno od same teorije, kajti v stvarnosti nekaj je ali ni. Vendar pa je od. teorije odvisno, v kakšni obliki in s kakšnim, uspehom bomo bili razredni boj. Spremenila se je predvsem razredna sestava družbe, vtem ko je teorija ostala bolj ali manj ista. Buržoazija je v vsakem oziru ostanek nekdanjega razreda, v pravih mestih pa v glavnem drobne buržoazije sploh ni.* Boj proti buržoaziji (reakciji) izključno na podlagi teorije in »linije* ne pa zakonov, se zdaj nujno izthaliči v birokratizem, v spopade s preprostimi ljudmi zaradi njihovih takšnih ali drugačnih nazorov, zaradi večidel upravičenega godrnjanja ali odpora proti umetnim in vsiljenim oblikam dela.3 A kar je še važnejše, sovražnik socializma in demokracije ni samo buržoazija, marveč tudi birokratizem, ki nenehoma krši zakone ter ho$e vzpostaviti idejno in politično gospostvo nad ljudmi, da bi lahko 'samovoljno trošil njihova sredstva, in ki si često sovražnika tudi izmišlja, da bi lahko opravičeval svoj obstoj in izpričal zvestobo — samemu sebi in lastni dogmi. Govoričenje o zaostritvi razrednega boja — mimo in navkljub zakonom, neogibno izpodkopava zakonitost, s tem pa tudi demokracijo. Ničesar ni treba vnaprej, po premišljeni idejni šabloni ne ostriti ne blažiti. Treba je spremljati stvarnost, izdati zakone in se jih držati. In treba se je boriti tam, kjer je razredni sovrai-nik, s sredstvi; ki jih zakon ne prepoveduje. Dolžnost državnih organov (predvsem: sodišč, UDV in milice) nikakor ne more biti ostritev razrednega boja, marveč čuvanje in izpolnjevanje zakonov. Te organe je treba po mojem mnenju oprostiti — zlasti v okrajih, kjer se to pravzaprav edino dogaja — slehernega vmešavanja Partije v njihovo delo, drugače se nujno — vzlic najboljšim namenom — spremene v nedemokratične, t. j., da morajo pod pritiskom razmer delovati na podlagi premišljenih idejnih in političnih šablon ter subjektivnih in krajevnih kriterijev. Postati morajo do kraja organi države in zakonov, t. j. ljudstva, ne pa objektivne koristi in koncepcije te ali one politične organizacije. To so neogibne posledice boja za zakonitost in demokracijo, nadaljnji korak v tem boju. Če bodo namreč tudi ti organi še nadalje stali na zakone neupoštevajočem stališču ostritve razrednega boja, morajo neogibno tudi drugače — privilegirano — obravnavati tiste, ki so enakih nazorov, ali pa se jim zde »zanesljivejši* in bolj simpatični, to pa jih nenehoma vleče, da po teh subjektivnih merilih presojajo tudi vrline državljanov in le-te dele na nižjo — nekomunistično — in višjo — komunistično — vrsto. Razredni boj se s takšno »teorijo* in prakso sicer ostri. Toda navidezno med socializmom in kapitalizmom, dejansko pa — birokratizem proti ljudstvu. Pri nas je samo demokracija, v nenehnem razvoju, sposobna razbiti razredne spopade in zmanjšati razredne razlike. Milovan D j il as. i Ko so ljudje spoznali zakone elektrike, so zgradili elektrarne in daljnovode in zasvetila je nova svetloba. Toda ljudje si naravnih zakonov ne morejo ne izmisliti, ne spremeniti. In tako tudi ne morejo zmanjšati ali povečati električne ali katerekoli druge energije, marveč Jo v najboljšem primeru uporabijo toliko, kolikor je iz narave vzamejo. * Le-te imamo in še koliko v nazorih, toda ne tudi kot številni in pomembni družbeni sloj. Privatnih trgovcev, nameščencev in podobno malone sploh ni, pač pa so v socialističnem omrežju, obrtniki pa so maloštevilni. s Nedavno so časniki pisali o razpravi proti nekemu delavcu ker je poslušal radio London in ni rad hodil na delovne akcije. Sodišče ga Je vendarle oprostilo, resda z nesmiselno obrazložitvijo, da bi bilo treba z njim politično več delati. (Mar sodišče tudi človeško zavest tehta s tehtnico? In doklej bo izrekalo ideološke sodbe namesto pravnih? In sodilo na podlagi shem dialektičnega in zgodovinskega materializma, ne pa zakonov?) Kakšni pa so organi, ki so tega človeka, zdaj sredi Beograda, za nekaj takšnega postavili pred sodišče? Tudi beograjska okolica se je odela v belo Ocfaško podjeijc v Kidričevem fto kniaiu zn telo dninli pcue ione aluminifa Čez nekaj mesecev, verjetno v aprilu, bo začela obratovati velika tovarna glinice in aluminija. Do tedaj bo usposobljena tako tovarna glinice kakor tudi prva elektroliza z letno zmogljivostjo 15.000 ton aluminija. Po dovršitvi druge elektrolize pa bo tovarna lahko dajala na leto 30.000 ton. Približno tedaj bo dovršena tudi elektroliza pri novi valjarni aluminija v Ražinah pri Šibeniku z zmogljivostjo 4500 ton aluminija. Če prištejemo še zmogljivost stare razširjene tovarne aluminija v Lozovcu pri Šibeniku z največjo letno proizvodnjo 3000 ton, tedaj bo naša mlada industrija aluminija imela skupno proizvodno zmogljivost 37.500 ton aluminija. Jugoslavija se bo uvrstila med največje evropske proizvajalce te kovine. JUGOSLAVIJA IMA NAJBOLJŠE POGOJE Malokaitera država na svetu Ima tako ugodne pogoje za proizvodnjo aluminija kot Jugosla- nahajaliišča boksita im danes prevladuje izvenevropska proizvodnja, zlasti v Britanski im Nizozemski Gvijani, od koder dovažajo boksit po 4000 km dolgi morski poti v severnoameriške tovar- VečiBn naprav v obratih za glinico je pripravljena vije, ki im* na razpolago ne le kvalitetno najboljši boksit, maT-več tudi dovolj premoga im velikanske možnosti pridobivanja cenene električne energije, ki predstavlja v proizvodnih stroških najvažnejšo postavko. Večimd dru- | gih evropskih držav manjka eno j ali drugo. Velika Britanija zaradi ‘ drage termoelektrične energije' proizvaja le okrog 30.000 ton aluminija, ves ostali aluminij pa mora uvažati. V podobnem po- 1 ložaju je tudi Nemčija., čeprav je pred vojno iz strateških razlogov močno razvila proizvodnjo. Italija, švica in Norveška imajo sicer ceneno električno energijo, nimajo pa ne premoga in ne boksita. Madžarska ima dovolj boksita, nima pa vodnih sil. Zato se evropska proizvodnja aluminija v primerjavi z zadnjimi predvojnimi leti ni bistveno i povečala, medtem ko je svetovna | potrošnja aluminija spričo rastoče letalske, avtomobilske in elektroindustrije danes že 4-krat večja, kakor je bila leta 1937. Hkrati je svetovna proizvodnja aluminija že prekoračila letno proizvodnjo 2 milijonov ton. Tudi slika svetovne proizvodnje aluminijeve rude — boksita — se je po vojni bistveno spremenila. Pred vojno je bila Jugoslavija v svetovni proizvodnji boksita na tretjem mestu za Francijo im Madžarsko; če upoštevamo še takratno proizvodnjo Istre, tedaj vidimo,' da je Jugoslavija pred vojno zavzemala v svetovni proizvodnji boksita celo prvo mesto. Medtem pa so odkrili nova ne, V ifajnovejšem času so odkrili nahajališča na Jamajki, kjer Američani računajo, da bodo leta j komaj 5 1935 dosegli že proizvodnjo 1 mi- I jakostjo manjši projekt v Afriki ob Zlati obali, nedaleč od Accre, kjer so odkrili mnogo boksita in. imajo tudi velike možnosti izkoriščanja vodnih sil. TOVARNA V KIDRIČEVEM JE PRIPRAVLJENA ZA OBRATOVANJE Oba velika milima za mletje boksita v tovarni glinice sta v glavnem pripravljena, prvi pa je že preizkušen. Prav tako so pripravljene tri 100 m dolge rotacijske peči, dve za sušenje boksita v zrncih (poslednjo še oblagajo s šamotom), ena pa za cmarjenje (sintranje) boksita v prahu. Pripravljenih je 36 velikih zaprtih kotlov, kjer bodo pod 20 atmosferami pri temperaturi 200° Celzija lužili pečeno glinico, nadalje 29 orjaških dekompozerjev za izločanje aluminijevega hidrata, nato obrat s tremi 55 m dolgimi rotacijskimi pečmi za kalci-niranje hidrata pri 1200° Celzija, ki bodo dale čisto glinico — aluminijev oksid. Da bodo ti obrati dobili potrebno gorivo — plim, je postavljenih 10 plinskih generatorjev s čistilnimi napravami, ki bodo dali na dan po 30.000 ku-bikov gorilnega plima. V energetski oentrali je že montiran prvi orjaški kotel, ki bo v eni uri proizvedel 50 ton pare z 24 atmosferami pritiska. Tu montirajo tudi dve protitlačni turbini z generatorji, ki bo vsak dal 2000 kilovatov električne energije kot nekakšen postranski proizvod, ELEKTROLIZA - NAJVAŽNEJŠI OBRAT TOVARNE Medtem ko imajo v obratih za glinico glavno besedo kemiki, so obrati za pridobivanje aluminija iz glinice področje elektrotehnikov. V prvi dvorani za elektrolizo, ki je dolga 450 m, naglo napreduje montaža 160 elektropeči, v katerih bodo iz glinice, raztopljene v kriolitu, pridobivali aluminij s pomočjo elektrolize pri Peči v tej orjaški dvorani bodo dale na leto 15.000 ton aluminija, pri čemer bodo porabile nič manj kakor 300 milijonov kilovatnih ur električne energije, se pravi skoraj toliko, kolikor je pred vojno potrošila vsa Slovenija. Vso to količino elektrike, kii se bo po zgraditvi druge elektrolize še podvojila, bodo morale dati predvsem dravske hidroelektrarne. ŽFI IF IN STVARNOST m voltih napetosti, toda z toka 50.000 amperov. Tovarna ima tudi lastno pli-narao^ Ob njej imajo najrazličnejše naprave, ki čistijo plin ip s_ tem zbirajo najrazličnejše snovi. Na sliki: naprava, s katero bodo iz plina pridobivali fenol. Delo v elektrolizi bo moralo teči podnevi im ponoči. Ob pomanjkanju energije bo mogoče le omejiti potrošnjo elektrike, do prekinitve pa ne bo smelo nikoli priti. Da bo preskrba z električno energijo v vsakem primeru zagotovljena, grade iz Peker pri Mariboru še en 110.000 voltni daljnovod do Kidričevega, ki bo vrhu tega priključeno še na daljnovod proti Varaždinu. Takale je dvorana A; pol kilometra je dolga. STO VAGONOV SUROVIN i- NA DAN 2e zdaj se v tovarni pripravljajo na prevoz velikih količin surovin. Tovarna bo potrošila na leta 125.000 ton boksita, 200.000 ton premoga, 8500 ton sode, 18.000 ton anodne mase za elektrolizo in š( mnogo dirugega materiala, skratka, dnevno okrog 100 vagonov po 10 ton. Za prevoz premoga so sii nabavili lastne vagone, ustrezajoče napravam, ki omogočajo sprazniti vagon v bunker v eni minuti. Da projektanti tovarne niso pozabili na ljudi, ki bodo tu zaposleni, je razumljivo. Severno od tovarne so med borovci zgradili v teh letih naselje s 300 družinskimi stanovanji in tri velike bloke za 200 ljudi, nadalje sodobno opremljeno restavracijo in vse drugo, kar je potrebno za udobnost in kulturno življenje delavcev. F. S. lijon ton, to je skoraj toliko, kolikor je znašala pred 30 leti vsa svetovna proizvodnja boksita. ZA ALUMINIT BOMO DOBILI ŠESTDESETKRAT VEC DEVIZ KAKOR ZA BOKSIT Po dovršitvi novih proizvodnih kapacitet bo naša država nastopila na svetovnem trgu prvič kot izvoznica aluminija. Namesto boksita bomo izvažali aluminij, za kar bomo prejeli približno šestdeset-krat večji izkupiček v devizah, kakor pa bi ga dobili za ustrezajočo količino boksita. Ni se nam bati, da bi prišlo do zasi-čenja na mednarodnem trgu, kajti svetovna potrošnja aluminija se dviga hitreje kakor potrošnja katere koli druge kovine v zgodovini. Zato grade velikanske nove tovarne. Za predelavo boksita z Jamajke grade v zahodni Kanadi ob reki Kilimat v bližini velikanskih vodnih sil tovarno s končno zmogljivostjo 400 000 ton aluminija, Angleži pa so začeli uresni-Podoba iz , Strnišča, ko so tovarno še gradili čevatd ne mnogo Ustanovili bodo Zvezo trgovinskih zbornic Jugoslavije V torek so se v Trgovinski zbornici za Slovenijo sestali predstavniki vseh republiških trgovinskih zbornic in vojvo- dinske trgovinske zbornice, da razprav ljajo o čimprejšnji ustanovitvi Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije. Nova uredba o združevanju gospodarskih orga- nizacij dopušča ustanovitev takšne zveze poleg Zvezne zunanje trgovinske zbor nice. Predstavniki republiških trgovinskih zbornic, ki so v zadnjem času že podrobno razpravljali o najprimernejši obliki sodelovanja, so se takoj po objavi uredbe zbrali v Ljubljani in soglasno sklenili ustanoviti Zvezo trgovinskih zbornic FLRJ. Takšna skupna organizacija je nujno potrebna, ker prinaša pra ksa vsak dan vprašanja, ki jih je treba skupaj obranavati. Tu gre za množico vprašanj, ki se nanašajo na pospeševanje blagovnega prometa in organizacijo jugo slovanskega trga, na utrditev in razvoj dobrih poslovnih običajev, kakor tudi na odgovornost trgovine nasproti družbi. Obliko dela Zveze bo pokazala sama praksa Da se sklep o ustanovitvi zveze čimprej uresniči, so predstavniki repub liških zbornic izvolili začasni odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh republi ških zbornic, pozneje pa bi zbornice na svojih zborih izvolile delegate za ustanovni občni zbor, ki bo izvolil vodstvo Zveze. Kako potrebno je takšno skupno delo je pokazal že prvi sestanek zastopnikov zbornic, na katerem so se takoj lotih obravnavanja najbolj perečih skupnih vprašanj. Tu je predvsem problem trgov skih kadrov, zlasti poslovodskega kadra, in s tem v zvezi vprašanje strokovnega šolstva. Mnogo nerednosti in nepravilnosti v trgovini izvira iz nesposobnosti in ne zadostne strokovne izobrazbe trgovskega kadra. Strokovno šolstvo bo treba bolj usmeriti na vzgojo kadrov za prakso. Tu je tudi vprašanje materialnih stroškov za trgovsko strokovno šolstvo. puščamo za seboj še eno, z dogodki bogato leto, se člooek nehote vpraša, kaj nas čaka o prihodnjem letu. Že zdavnaj se je zakoreninil običaj, da na začetku no-vega leta ljudje predvidevajo in izražajo želje, izvirajoče bolj ali manj iz analize stvarnosti, iz analize sedanjega dogajanja na svetu. Ta stari običaj še ni pozabljen, lahko bi celo rekli, da ga ljudje te dni uporabljajo bolj, kakor prejšnja leta. To ima vsekakor svoje opravičilo v živahnosti, ki jo vidimo zadnje mesece o mednarodnih odnosih ter o nekaterih novih pojavih in novih momentih, značilnih za te odnose. Na pragu novega leta lahko zanesljivo opazimo en pojav, in sicer željo preprostega človeka v vseh deželah sveta, da bi popustila hladna vojna, ki je o zadnjih osmih letih prevladovala o mednarodnih stikih, in da bi to popuščanje privedlo do jasnejše in določnejše perspektive v smeri ohranitve in okrepitve miru na svetu. Ta želja po miru postaja od leta do leta močnejši činitelj, % na specifičen način daje pečat sodobnemu mednarodnemu dogajanju. To ni pasivna želja ljudi, ki prekrižanih rok opazujejo razvoj dogodkov. Prej bi lahko rekli, da to željo spremljajo aktivni napori milijonov ljudi, da bi mir med narodi slonel na močneje izrazemh načelih enakopravnega sodelovanja med malimi in velikimi deželami, na močneje izraženih načelih gospodarskega sodelovanja m na očitnem odporu proti politiki te ali one velesile, da svojo politiko razglasi, za izključno politiko miru, pod geslom boja za mir, pa cesto shnoa svoje hegemonistične skomine. Na pragu novega leta lahko z zanesljivostjo ugotovimo še nekaj čdaj je postalo očitno, da se je slabšanje mednarodnih stikov zaustavilo Ah je ta zaustavitev slabšanje mednarodnih stikov začasna ah trajna bo pokazal bodoči razvoj dogodkov. Leto, ki vanj stopamo bo imelo o tem oziru odločilno vlogo. Razvoj mednarodnih dogodkov v novem letu bo pokazal, jasneje kakor lani, kateri elementi v mednarodnih odnosih bodo prevladali: ali tisti elementi, ki vlečejo k nadaljnjemu popuščanju napetosti ali pa drugi, , sestavni del hladne vojne in ki so nenehoma vplivali na poslabšanje mednarodnih stikov. Ni pretirano če pravimo, da je prišel svet o hladni vojni tako daleč, da naprej ni več mogel, ne da bi se hladna vojna spremenila v tretji svetovni spopad. Zboljšanje o mednarodnem položaju, ki je nastalo v raznih delih sveta o letu 1953, je prej posledica dejstva, da hladne vojne ni več bilo mogoče nadaljevati, ne da bi tvegali nevarnost novih oboroženih spopadov, kakor novih mednarodnih sprememb, nastalih o minulem letu. In vendar nudi simo dejstvo, da se je slabšanje mednarodnih stikov zaustavilo več možnosti, da listi pozitivni elementi in činitelji, ki v povojnem razD°]u niso mogli priti do besede, nastopijo z večjo silo in da tako pridejo na površje tudi novi elementi, ker je čas zanje že dozorel z razvojem dogodkov, in z vsemi spremembami, kar jih je nastalo med drugo svetovno vojno in po njej. Kolikor bi lahko govorili o novih nenadnih spremembah v minulem letu ki so povzročile ali vplivale, da so nastale spremembe ? bl,.l?hkojekli to samo o dogodkih v SZ vovati iih SmT *" L dogodki — čeprav je napačno o celoti povezovati jih z eno osebnostjo - so odkrili dvoje. Prvič, da je no- letoin dnlZl°dZičStTa ° ^ ^”°g0 huJša’ kakor ^ k^° P^ed netost nn ,nt>/ ■’ ° ]B P° Jena analiza, da je za sedanjo na- petost na svetu, oziroma za popuščanje napetosti bistveno važno razni spremenila dosedanjo politiko, ki je postala o povojnem razvoju ena glavnih komponent hladne vojne. nnŽad?iik doZ°dkoD 0 SZ ne smemo ne podcenjevati ne prečenje- Kako bo svet te možnosti izkoristil o novem letu je težko napovedovati. Na prvi pogled ni nobenih težav, da bi dosegli spo- \TZedilTpr °J?aŠanjih' ki ™ toliko let čakajo, da bi j h »redih Predstavniki SZ so v zadnjih mesecih že večkrat ponavljali da ni nobenega spornega vprašanja, ki ga ne bi modi urediti. Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles piše o članku objavljenem pred nekaj dnevi v reviji .Nations Business« med dru- prihodnje vseh kon- »Pripravljeni smo bili, pripravljeni smo in tudi p t:zrr:rr[ ^aiau t * voduein v pot:u—*•* • **». p- . , (M dv izraza tiste pozitivne kom-l omnte, ki jih bolj ah manj vidimo v zunanji politiki vseh držav. Takšna je stvarnost. Naše želje gredo čez to stvarnost. S trenutnim stan /em človek nikoli m zadovoljen, pa naj bo kakršnokoli. \ajmanj moremo biti zadovoljni s sedanjim stanjem mednarodnih stik'oo. Naša dežela stopa v leto 1954 z znatno zboljšanim mednarodnim položajem. Nov element v našem mednorodnem položaju je vsekakor popuščanje napetosti na naših vzhodnih mejah in popuščanje agresivnega pritiska z Vzhoda. To je naša velika zmaga v boju za mir, dokaz črstosti našega družbenega reda, dokaz pravilnosti naše zunanje politike. Nadalnji razvoj bo predvsem odvisen od odnosov na mednarodnem torišču in od notranjega razo ja, tako v S7 Pahor tudi v ostalih deželah Vzhodne Evrope. V naših stikih z ostalimi deželami, bodo imeli bistveno vlogo momenti skupne koristi, namreč predvsem obramba miru o tem delu sveta. Za nadalnji razvoj dobrih stikov in uspešnega sodelovanja ni nobenih ovir, zlasti če sodelovanje sloni na načelu nevme-šavanja o notranje zadeve, pod čemer razumemo tudi spoštovanje načela enakopravnega sodelovanja med narodi in državami. V tem oziru je poučen tržaški primer. Tržaško vprašanje bo treba v prihodnjem letu obravnavati in urediti. Pri tem pa ne smemo pozabiti da izkušnje iz oktobrskih dni, ko so naši narodi odločno reagirali na poskus, da bi se kršilo načelo enakopravnega sodelovanja med državami. Naši narodi stopajo o novo leto z določeno tradicijo v zunanji politiki, ki že celih deset let sloni na načelu enakopravnega sodelovanja, neomešavanja o notranje zedeve drugih držav in odkritosrčnega boja za mir. Doslednost o tej politiki nam je omogočila, da smo takšni, kakršni smo in da smo dosegli ugled, kakršnega Jugoslavija o mednarodnih stikih prej nikoli ni imela. Veljko Vlahovtč _ ■ vši/>fX Bogati sadovi naših delovnih ljudi PRETEKLO LETO JE NAŠA INDUSTRIJA ZABELEŽILA NAJVEČ PROIZVODNIH NOVOSTI — MED NJIMI SO POMEMBNE TEHNIČNE NAPRAVE IN ZNANSTVENE APARATURE, KI JIH JE JUGOSLAVIJA UVA2ALA IN ZANJE PLAČEVALA DRAGOCENE DEVIZE Preteklo letb je bilo izredno plodno. Naša mlada industrija je slednjič prebredla začetne težave in pogumno osvaja 'proizvodnjo novih in novih strojev, naprav, preparatov in drugih, ekonomsko neodvisni državi neobhodno potrebnih proizvodov. Nekatere republiške statistike celo kažejo, da smo v preteklem letu osvojili največ 'proizvodov. Hrvatska beleži lep rezultat: tri sto industrijs izdelovati »Morava« smo izdelali v RR zavodu v Nišu 70 rontgenskih aparatov). Te aparate (rontgenski aparat stane nad 3 milijone) emo doslej izključno uvažali iz tujine. Isto podjetje je začelo letos izdelovati tudi nove tipe radijskih cevi, elektronskih cevi za radio-aparate, elektromedicinske instrumente (kirurgške elektromedicinske nože) in drugo. Letos so naše tovarne izdelale za gospodinjstva tudi razne termične aparate. IZDELKI, ZA KATERE SMO DAJALI DEVIZE Industrija negorljivih snovi »Magnohrom« v Rankovičevem je začela izdelovati razen sinter-magnezita tudi negorljivo opeko (magnezitno, krommagnezit-no in kromno). Zanjo smo dose-rontgenske aparate. daj dajali znatne devize, na in »Moravica« (letos dobavo pa smo morali čakati tu- Novi rfintgenski aparati »Morava« Računski stroji, črpalke za bencin... Na Hrvatskem »o .razširili dosedanjo proizvodnjo in v letošnjem letu so vse industrijske pa-SSf* za.^e izdelovasti še kakih ™ novih izdelkom. NOVI PRECIZNI^ STROJI Se nedavno pri "nas precizne mehanike sploh nismo imeli. Zdaj pa že več podjetij izdeluje zamotane aparate in stroge. Tovarna računskih strojev je že izdelala več tisoč strojev razmah tipov, te dni pa je izdelala ppotiitip novega modela M-54, • , ^ovarna Me-Ba j« začela letos izdelovati precizne merilne instrumente ter moderne črpalke za bencinske postaja. Nova tovarna Getaldus je začela izdelovati optične leče, precizne fotoaparate in industrijske instrumente. Tovarna telefonskih naprav Nikola Tesla j«: začela izdelovati velike nv+omfutiiČTie telefon- tudi mreže in aparate po najno-vejšem sistemu. RZNOVRSTN1 IZDELKI Za na5o državo je v»ekakoBosna-Lijek« v Alipašinem Mostu pa nova zdravila. Tovarna strojev na Stupu pri Sarajevu izdeluje stružnice za ‘ les, kombinirane mizarske stroje za sedem operacij. strugarske klopi, mizarske čirkularke, vr talne stroje itd. Tovarna Boris Kidrič v Banja Luki izdeluje vse vrste strojev za obdelovanje plo čevine, verižne 10 tonske žer jave, črpalke za preizkušnje kotlov ter opremo za rudarstvo in gradbeništvo. prispevek k izboljšanju prometa v naših mestih, ker bo ta proizvodnja v nekaj letih presegala domače potrebe. Pomemben je tudi začetek obratovanja tovarne Diesel motorjev in strojev v Bregarju pri Samo-boru. Tudi ta mladii kolektiv je že začel v serijah izdelovati Diesel motorje po 7 KS in majhne industrijske lokomotive. Motorji so univerzalni: lahko jih uporabljajo v kmetijstvu, obrti, prometu in industriji, pa tudi za pogon1 majhnih elektrarn. Cez čas bo začela izdelovati tudi motorje po 200, 400 in 700 KS ter nekatere dele za traktorje. V konstrukcijskem biroju Prvomajske, kjer so doslej projektirala kakih 35 raznih vrst prvotnih strojev, so nedavno izdelali tudi osnutek za univerzalno hitro di po dve leti. Iz Rankovičeva pa bo naša industrija dobivala dovolj negorljive opeke in nekaj jo bo celo lahko izvažala. Kakovost opeke, kakor tudi sin-termagnezita so natanko preizkusili v naših in tujih jeklarnah ter ugotovili, da povsem ustreza svetovni kakovosti. PROIZVODNJA KONCENTRATA VOLFRAMA V industriji bavnih kovin smo začeli letos izdelovati v rudniku Blagojev Kamen koncentrat volframa. Ležišča te rude pa še niso raziskana. Potrebna bodo nova izsledna dela, od katerih bo odvisno pridobivanje te kovine. V novem l£tu bo ta industrijska panoga izdelovala kro-mov koncentrat. Delno ga bomo izvažali, delno pa uporabljali v tovarni magnetokroma v Ranko-vičevu. Med novimi izdelki bodo v novem letu valjani in vlečeni izdelki iz bakra in bakrenih zlitin, ki smo jih morali doslej uvažati Letos smo začeli izdelovati tudi več novih sredstev za zaščito rastlin ter novih zdravil, na primer penicilin v kristalih, pro-kain, amidopirm itd. S. A. Naprava za polin-dustrijsko proizvodnjo sintetičnega mila, ki jo je izdelala ljubljanska tovarna TEOL. S to napravo so že Izdelali prve tone sintetičnega mila, ki ima velike prednosti pred navadnim milom. Tovarna TEOL sl danes prizadeva, da bi bila izdelava sintetičnega mila združena z enim izmed njihovih obratov. Tovarna ima namreč že potrebni strokovni kader. Seveda pa morajo prej strokovnjaki Kemičnega instituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod vodstvom prof. dr. Maksa Samca še izpopolniti sedanji polin-dustrijski postopek in proučiti možnosti industrijske proizvodnje. Domače sintetično milo... V tovarni TEOL v Ljubljani so biH izredno začudeni, ko so p Ted kratkim izvedeli, da se na Hrvatskem pogajajo z neko ameriško tvrdko za odkup licence za proizvodnjo sintetičnega mila. nih maščob uvoziti, bi prihranek znašal okoli 400 milijonov din. LAHKO BI GA ŽE 35 TON IZDELALI V Ljubljani so že pred leti začeli razmišljati o proizvodnji sdn- Zak&j? Zato, ker »egajo poskusi (tetičnega mila. Inž. Ivo Stojkovič obratujočo stružnico TS 1. Prve serije bodo kmalu izdelane. Stroji imajo 12 raznih brzin, od 23 do 1150 obratov v minuti Med nove izdelke sodi tudi kratkohodna stružnica (Kb 500), znana v tehničnem svetu z imenom »Seping« V kratkem bo izdelana tudi serija velikih strugarskih klopi po 7,5 tone, ki se močno razlikujejo od prejšnjega tipa. V kratkem bo izdelan tudi prototip orodne stružnice z vsem priborom. V sosedni tovarni parnih kotlov izdelujejo prvikrat v naši državi moderne naprave za dega-zolinažo nafte, destilator s kotlom, v katerem bodo iz metana in nafte dobivali vazelin, potreben za proizvodnjo letalskega, lahkogorijivega benoina. Razen tega so prvikrat v naši državi izdelali tudi več kotlov z višjim in nižjim pritiskom. Važno pri tem je, da bodo lahko za te kotle uporabljali tudi nojslabše vrste premoga, v katerem je celo 70 do 80 % vlage. BREZS1VNE CEVI IN JOD V železarni v Sisku so začele letos obratovati lahka, srednja in težka proga valjarne brezšivnili cevi. Po poskusni proizvodnji bo znašala celotna letna zmogljivost te valjarne kakih 60.000 ton va ljanih brezšivnih cevi. S tem bo mo vsako leto prihranili na uvoz nih devizah več sto milijonov. V Sisku so pred nekaj meseci izdelali tudi naš prvi jod. Prve kilograme je kupil« tovarna Pli- va. Pri jodnejn »dravilišču bodo zgradili tudi tovarno, ki bo v začetku izdelovala kakih 8.000 kg joda. Po novem postopku, ki ga jo iznašel prof. Josip Makuc, izločijo i* jodme vode ves jod. IZDELKI KEMIČNE INDUSTRIJE Kolektiv tovarne zdravil »Pliva« je začel letos iizdelovaiti mnogo novih zdravil in preparatov, kar bo znatno vplivalo na zmanjšanje deviz za uvoz. Lep uspeh smo dosegli tudi na področju plastičnih mas. V tovarni Jugovimi so izdelaii nove odpornejše in bolij elastične mase, ki jih uporabljajo za kemično proizvodnjo, za različne cevi, za izolatorje in izdelovanje mnogih drugih predmetov. V jugoslovanskem kombinatu gume in obutve Borovo so nedavno po dolgotrajnih analizah izdelali novo gumijasto maso »boropor« za izdelovanje podplatov. Gre za luknjičasto maso, z mnogimi zračnimi mehurčki, ki je zelo trpežna, gibljiva in odporna, tako da ima pred drugimi podobnimi masami veliko prednost. Razen tega je »boropor« tudi dober izolator vlage, ter mnogo lažji od drugih tvariv za podplate. L]. V. za izdelovanje tega mila v Ljubljani že več let nazaj, im zato, ker podjetje TEOL že ima polindu-strijsko napravo ml proizvodnjo sintetičnega mila, plod zamisli in deJa domačih ljudi. PREDNOSTI Sintetičnega mila »alkilarisul-fonatovc proizvajajo v svetu največ. Proizvajajo ga iz petroleja. To mite je znatno cenejše, je neobčutljivo za vodno trdoto, da je mogoče z njim prati tudi v morju, se zielo lahko topi in ima razen tega znatno večjo pralno moč. Kilogram sintetičnega mila nadomesti dva kilograma navadnega mifia, ki ima 60 % maščob. Ima pa tudi slabosti: preveč je topno, razen tega ni tako dober zaščitni koloid in mu je treba dodajati razne snovi. Zato povsem ne more nadomestiti navadnega mila. Uporabljajo pa ga veliko v tekstilni industriji, za izdelovanje pralnega praška, pa tudi ko j se je kot pr vo lotilo izdelova ti jo ' pisalnih strojev. K. M. 7 y*orda se bo komu zde- / /7// 1°. da pretiravamo, ko I /l/l S0''’01'™0 ° polfevrial- \*Sll(. nem razmerju, kadar gre za viničarje. V res-^ nici so to ostanki davno preživelih razmer, saj mnogi viničarja glede svoje odvisnosti od gospodarjev — lastnikov vinogradov — niso bili mnogo na boljšem kakor nekdanji tlačani. »ČE TI NI PRAV - LAHKO GREŠ!« Ekipe okrajne komisije za ugotovitev viničarskih razmerij, ki so v poznem poletju delale na terenu v Halozah, vedo marsikaj povedati. Redki so bili primeri, da je viničar dobil delo plačano v denarju. Po večini je moral z delom odslužiti za stanovanje v viničarski hišici, za uporabo koščka deputatne zemlje, včasih tudi za drva in steljo. Delo v vinogradu ali na posestvu gospo- i Viničarsko naselje darja pa je dobil plačano največkrat v živilih. Značilen je primer velikega kmeta Preloga iz Zagojič na Dravskem polju, ki je imel ▼ Halozah dva vinograda. En vinograd mu je obdelovala viničarka, ki nikoli ni dobila od njega niti dinarja. Ko je prihajal v vinograd, je pripeljal vinioarki nekaj krompirja, kruha, ponošene obleke ali stare čevlje, kaT ji je drago zaračunal. Ko so viničarko vprašali, zakaj ji gospodar ne da denarja, da bi si sama kupila čevlje, je odgovorila: »Gospod to vedo bolje kakor jaz.t Na vprašanje, kako je * obračunom, je po JURE LASAN - gostilno BLED želi vsem svojim gostom srečno in veselo novo leto 1954! KRAJEVNA GOSTILNA »BLEJSKA DOBRAVA« želi vsem svojim gostom srečno in veselo novo leto 1954! obotavljanju povedala, da se skoraj vsako leto zgodi tako, da j<’ po obračunu še ona dolžna toliko in tolilko delovnih dni gospodar ju, čeprav je vse leto delala zanj Posestnik Geč iz Zamošan v občini Gorišnica na Dravskem polju pa s svojo viničarko od leta 1946 ni hotel napraviti nobenega obračuna. Ko je prosila, da ga napravita, jo je zavrnil: »Če ti ni prav — lahko greš!« Seveda so med viničarji tudi zavednejši, ki so spoznali, da jim stoji ljudska oblast trdno ob strani. Ti so se več ali manj otresli hlapčevske ponižnosti. NEPOTREBNO MALODUŠJE Medtem ko so viničarji pred meseci ž veseljem in pravilnimi razumevanjem pozdravili zakonski ukrep Ljudske skupščine, šo v zadnjem času spet pokazali malodušje. Pri izvajanju republiškega za-- koria je v ptujskem '1 okraju in verjetno tudi ! drugod nastopil v zadnjih mesecih nekakšen zastoj, ker je bilo treba nujno končati delo v zveži z odkupom obdelovalne zemlje nad 10 hektarov po zveznem zakonu d kmetijskem /lentljiškem skladu, da se zagotovi pravočašna jesenska obdelava odvzetih 1200 ha zemlje, Pri tem je seveda več ali manj zastalo delo pri izvajanju republiškega viničarskega zakona, k! je bilo vrhu tega zamotano, odgovorno in zlasti zamudno zaradi ugotavljanja viničarskega razmerja ter cenitve vrednosti viničarskih hišic, deputatne žemlje, vinogradov itd. Tako šo ^ fstujškem okraju' šele v zadnjih tednih lahko izdali odločbe po viničarskem zakonu, vsega nekaj nad 400, ostalo pa je še okrog 50 primerov, kjer je viničarsko razmerje dvomljivo ali pa ie bil postopek pomanjkljiv, tako da j* potrebno ponovno zaslišanje. Ta zastoj pri izvajanju zakona pa so spretno izkoristili bivši gospodarji viničarjev, med katerimi so se raznesle govorice, češ da zakon ne bo obveljal, da so vse skuhali v Ptuju, v Ljubljani pa da mislijo drugače. Nekateri gor spodarji so začeli groziti viničarjem in jim celo odpovedovati. Ob teh govoricah so mnogi zaostali viničarji izgubili vero, da bo zakon res izveden. Na grožnje oziroma odpovedi niso več reagirali odločno im revolucionarno. Nekateri najbolj zaostali m nezavedni viničarji pa so celo nasedli razlagam in prepričevanju bivših gospodarjev, da se njihov položaj po izvedbi zakona ne bo zboljšal. Vrhu tega so bivši gospodarji napovedali, da bodo proti odločbam vlagali tožbe na okrajno sodišče, ki jim bo odločbe razveljavijo. Res so nekateri vinogradniški posestniki v zadnjih letih iz bojazni, da ne bi izgubili vinogradov, začeli formalno ukinjati viničarska razmerja, toda že ob razpravi v Ljudski skupščini je bilo poudarjeno, da tako formalno ukinjenje viničarskega razmerja nič ne spremeni na Stva- Tipična Viničarska hišica SOVRAŽNIK NA UMIKU V boju proti goveji tuberkulozi smo dosegli pomembne uspehe ri, zlasti ker je način izkoriščanja po večini ostal isti ali pa je izkoriščanje postalo še hiijše. Sele, ko so viničarjem na sestankih tako močno razširjena, kakor v razložili, zakaj je prišlo do za- nekaterih sosednih državah. Pred- Ljubljana, decembra. Nai sodelavec je naprosil dr. Leona Kocjana, strokovnjaka ta govejo tuberkulozo d Veterinarskem zndnstoenem zavodu Slovenije, naj pojasni, kako daleč je o Sloveniji ie uspelo omejiti to nevarno živinsko bolezen. Sloveniji,« je dejal dr. Kocjan, »smo lahko zadovoljni, ker ta bolezen sorazmeroma ni cp Kamnika in še ponekod drugam, kjer so kmalu izbruhnila nova bolezenska žarišča. Leta 1948 smo ugotovili, da je bolehalo na državnih posestvih v naši republiki 10 odstotkov goveje živine za tuberkulozo ali 3 % več kakor danes v Vojvodini. Leta 1949 smo pregledovali živino v zadružnem sektorju. Tudi tu so bile bolne živali takoj odkupljene. Le v redkih primerih, kjer nam zadružniki niso šli na roko, je ostajo v hlevih nekaj okuženih živali, ki so nevarne za soseščino. Do nekaterih Prihodnje leto večji razmah kmetijstva P» nepopolnih podatkih je šlo v letu 1953 Iz splošnih družbenih sredstev zft fegres kakih 12 milijard dinarjev. Tako so kmetijski proizvajalci z mnogo večjimi ugodnostmi kupovali kmetijske stroje, umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin in živine, pogonske potrebščine iti druga Poglejmo samo nekaj številk o pomoči države V tej obliki. Proizvodnja kmetijskih strojev je znašala v januarju 1953 samo 313 ton, v skladiščih pa jih je ostalo 3324 ton. Kmetje niso mogli kupiti več kakor 587 ton, čeprav so jim bila proizvajalna sredstva nujno potrebna. Toda cene so bile takrat visoke. Zato je posredovala država. Po regresu, že v aprilu, se je proizvodnja kmetijskih strojev dvignila na 4285 ton. In kmetje so lahko kupili malone Štirikrat več strojev kakor prej. Iz splošno družbenih sredstev so tudi tu določene večje vsote. Leta 1953 smo Investirali približno 4712 milijonov dinarjev. Graditev hidrosistemov je zajela 12 področij. V tem oziru smo najpomembnejša dela opravili na delu sistema Donava— Tisa—Donava. Ze v letu 1954 bomo samo na tem delu graditve umetno namakali kakih 2000 ha rodovitne Zemlje. V letu 1955 jo bomo namakali že 5000 ha.tV letu 1954 bo dala država za melioracijo zemlje dobro polovico vrednosti investicij, določenih v družbenem planu za razvoj kmetijstva. Novi gospodarski ukrepi v letu 1953 so malone povsem odstranili sledov« prejšnjih upravnih omejitev. Gospodarska zainteresiranost in pobuda kmetijskih proizvajalcev za pospeševanje kmetijstva Sta v tem letu naglo narasla. Prehod na novi davčni sistem je samo eden izmed teh pomembnih ukrepov. Veljati bo žačel leta 1954. Kmečka gospodarstva ne bodo več obdavčena po cenitvah davčnih komisij, ki so češto grešile v škodo kmetov. Katastrski dohodek gospodarstva bo odslej edino objektivno merilo. Zemljiško posest smo dokončno omejili na 10 ha. Z ustanovitvijo kmetijskega zemljiškega sklada smo razširili bazo splošnega družbenega sektorja V kmetijstvu. Tako smo hkrati izpodrezali tudi korenine izkoriščanju malih kmetov. V letu 1953 je naše kmetijstvo krenilo naprej, v novem letu pa bo najbrž fcrenllo Se hitreje. še bolj okrepiti sodelovanje pro-tituberkuloKne veterinarske službe z zadru;gami. Leta 195(1 smo ugotovili v Sloveniji 7,3 % s tuberkulozo okužene govedi, (v letih 1951/52 pa 4,7 odstotka, l. / \ / Nacič napotila v Švico, da bi tam \l študirala. Z večnim snegom pokrite ts 'C Alpe, sinja jezera, tuji ljudje, .vi-soka šola in nešteto novosti, ki jih ni bilo v očetovi hiši, vse to je kmalu prevzelo mlado dekle in nekega dne, potem ko se je seznanila z mladeničem, čigar ime se je naučila izgovarjati pred vsemi besedami njegove daljne domovine, se je z ladjo odpeljala v Peking. Mladenič, Renč Sung, je bil diplomatski uradnik. Ona, od takrat zmeraj zanimiva žena, ki je nudila teme za časopisne reportaže, Viola Sung, »Žena z Balkana« in mati šesterih malčkov ždite in bele rase. Toliko vemo o njej. Tudi njeni v Beogradu živeči starši nimajo natančnejših vesti. Za hčerko in zetom je izginila sleherna sled. Renč Sung je bil v Čangkajškovi službi. Toda kaj je z njim in njegovo ženo? Kje sta zdaj? Leta 1949 je prišlo kratko pismo, v katerem Viola sporoča, da bežita pred komunisti. Doklej? Do Tajpeha. Grenak je kitajski čaj brez sladkorja. v teh bridkih, za njegovo hčerko izredno bridkih dneh, je oče skušal dognati, kaj se je t njo zgodilo. POSREDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Obrnil sem se na informacijski urad jugoslovanskega Rdečega križa, na ustanovo, v kateri je registriran vsak bivši ujetnik, vsaik interniranec. Hiša, ki jo je na tisoče mater in sester obiSlA-valo prva leta po osvoboditvi, da bi Zvedele, kaj je z n jihovimi svojci, ali so živi. v kartotekah Informacijskega urada jugoslovanskega Rdečega križa je oče Noeič vpisan ko* za in te resi ra nec. Vojna je že zdavnaj končana, oče pa išče svojo hčerko. Vabi jo, naj se trne v Jugoslavijo. Pismo so odposlali 6. maja 1953 a že 18. avgusta je mednarodni odbor Rdečega križa sporočil, da je prispela v Hongkong, od koder se je s parnikom »senking« odpeljala na Formozo. Dne 2. septembra je prispela še ena veSt: Viola Sung živi z možen in otroki v Tajpehu. Mož » cena iBa&kana. 2IVI V TAJPEHU NA FORMOZl « je zaposlen kot višji urtdnik zunanjega ministrstvi čangkajškove vlad«. JOSIP GOLAJTNER JE NAŠEL OČETA V urad je prispelo tudi takole pismo. »Rodil sem se 16. I. 1919. Pišem ee Josip Golajtner, živim v Linzu. Od matere, ki je te umrla, in od deda sem Zvedel, da živi moj oče v Beogradu. Leta 1918 ie bil v ujetništvu v mestu Asch^u na Donavi. Po poklicu je bil elektrotehnik.« To je bilo vse. Za uslužbence t Informacijskem uradu je bilo pismo dokaj nenavadno. In vendar, čeprav je bilo v Beogradu prijavljenih več ljudi i Imenom, ki ga je navudel Golajtner, so našli pravega očeta. Zaskrbljeni starec je prišel v Simino ulico štev. 19, ne da bi vedel, kaj mu bodo Sporočili. Ko pa je zvedel za sina, se je zelo razveselil. SLOVENSKI GROBOVI NA KORZIKI Vsak karton v tej hiši, ki prinaša ljudem radost ali žalost, je zgodovina zase. Tu niso zbran* samo življenjepisi pogrešanih hčera in sorodnikov, raztepenih po svetu, ne samo kratka sporočila v raznih jezikih, v katerih je rečeno, da je ta živ ih zdrav.^ O Bogdanu Gavriloviču iž Sombora je rečeno, da je bilo njegovo zadnje bivališče Djakarta. Moriko Fran, naš izseljenec s Krka, bo kmalu dobi) dovoljenje, da se bo vrnil iz Amerike k bratu in svakinji na Reko, Fierr (Peter) Radovič vprašuje, ali bo lahko prispel v Jugoslavijo, l:er pravi, »od dvanajstega lela ni poznal na Svetu nič drugega razen ne-sreče«. In nešteto podobnih. To so osebne izpovedi ljudi. Morda bi o njih Sploh ne bilo treba pisati, ko se ne bi za tem Skrivalo toliko delikatnega in važnega posla osebe informacijskega urada. Najti izgubljenega ali pogrešanega najbližjega sorodnika, kar najnatančneje odgovoriti ali poslati prosilcu najnovejši naslov prijatelja — to pač ni lahko. V teh nekaj letih po osvoboditvi je ta ustanova odgovorila na vprašanja več tisoč ljudi. In vendar, med temi intimnimi izpovedbami, raztepenih in razseljenih družin, med datumi in dogodki, ki jih je čas že pregazil, so tudi povsem novi izrazi iz našega življenja, sledovi iz nedavno končane vojne. Naštejmo jih nekaj: Jugoslovanska izseljenka Paola Truči je s Korzike sporočila generalnemu konzulatu FLRJ v Marseilleu, da je na Korziki pokopališče skupine Jugoslovanov ki so med drugo svetovno vojno tam umrli. Za to pokopališče zdaj skrbi, pa ne samo to. Poslala je tudi slike grobov in prosi, naj po možnosti obveste družine umrlih. To so bili Slovenci iz Idrije in okolice, ki so jih pod italijansko okupacijo prisilno mobilizirali jn odgnali na delo na Sardini jo. Ko so jih Američani osvobodili, so jih poslali na delo na Korziko, kjer pa so v enem letu zaradi prenapornega dela in razne bolezni pomrli in nihče izmed njihovih svojcev ni vedel, kje so. Zdaj so ■zvedeli žalostno veet, in hvaležni so izseljenki Paoli. LUKA ZORIČ JE ZVEDEL RESNICO Luka Zorič, kmet iz Nakova, je živel do vojne v Bosni. Imel je devet članov družine, toda že od četrte sovražne ofenzive \1944 ni bilo o nobenem ne duha ne sluha. Informacijskemu uradu so naročili naj ta primer prouči. Poglejmo kaj jfe ugotovil. Vsi skupaj, Nikola Zorič, Džifka, Milka, Sa-ra. Kosa, Soka, Bosiljka, Stevo inl Djuro, (rojen 1935) so zbežali iz rodnega kraja’ Prkosa in se napotili v vas Veliki Stenjani. (Tam so se zetekli v hišo nekega Orelija. Kaj se jfci ugodilo z njimi, o tem ni znano. Poizvedovanje je trajalo dolgo. Uslužbenci informacijskima urada so razmišljati, kako bi našli priče, kje so očividci? In. rtaposled je prišla vesti vseh devet je sovražmfcf zažigal v hiši. Nihče ni ostal živ. V pismu, poslanemu mestnemu ljudskemu odboru v Novakovu, uslužbenci Informacijskega urada, razen uradnega obvestita o tragediji te družine, opozarjajo, naj Zoriča oi tem previdno obveste. Previdno, postopoma, z upoštevanjem človeških čustev. i POGORIŠČA SO FREKOP.-VNAf ČLOVEŠKA ROKA JE ZATAKNILA NA, NJIHOVO MESTO ZASTAVO SV0I30DE V tnimi graditvi kujemo novid i življenje — ni več bojazni, da bi ladja prišla vi klešče zločinskih min. namesto tega nosijo ladje bogate tovore plodov, v materinem narqč.jiu pa se smehlja novorojenček, ne bo mu tcčba bežati po svetu, kakor je bežal Moriko Fran, razen morda če se navdušuje ža klinasti klobuk in sinje barve daljhe lagune. Fred vrati informacijskega urada jugoslovanskega Rdečega križa ne stoj*’vvrste kakor leta 1944 in 1945. Primeri Viole Sutfig, Golajtner-ja in drugih so že redki. To. da, so daleč od rodne grude, je njihova stvar. Sfaši ljudje pa ne bodo več kakor nekoč odhajali po svetu »s trebuhom za kruhom«, niti jih ne( bo peenik, kakor Šantič, odvračal od dalnje fpoti: ostanite tu. fcataia Diurii Pa pa g o 8 : ni so utrdila sto etja skupnega življenja Atene, decembra. — »Zahvaljujem se Borbi, ker mi je od-ojma prostor, da lahko voščim njenim bralcem in vsem jugo-'Zrf"P narodom leto sreče in miru,« je dejal ministrski p sednik Papagos v začetku svojega intervjuja z našim do Pisnikom M Avramovičem. »To : —’— želja vsega grškega naroda.« z našim ni le moja osebna želja, marveč Kaj menite o dosedanjih rezultatih v izvajanju ankarske pogodbe, o prijateljstvu ® sodelovanju, posebej pa še o nedavni vojaški konferenci ▼ Beogradu? Kakšni bi bili P9 vašeiii mnenju ukrepi -za nadaljnje utrjevanje odnosov m balkanskimi za- Tezniki? ^selimo se doslej doseženih ®penov v izvajanju ankarske ^igodbe o prijateljstvu. Se po-ono sem zadovoljen z uspehi, v0Se^eSjmi Ppi vojaških razgo-t.°a' naglo smo mogli napredovati samo zavoljo tega, ker to narekovale globoke potrebe, • »,. , trenutne okoliščine. To mišljenje sem zagovarjal že dav-P° m ga tudi že formuliral več o enkrat, upravičevala pa ga Je pogosto trda stvarnost. Zgo-ovina dela v naše dobro. Pre-s?m’ s* iz dneva v dan S |'Bizujemo zaželenemu cilj- — okoncni utrditvi naših zvez, nase skupne obrambe in v skladu 1? trajnemu miru, katerega Poledice se ne bodo omejile samo a naše zemljepisno področje.« Prijateljstvo in zavezništvo med Grčijo in Jugoslavijo ima že dolge tradicije. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju sto-rdi, da bi se še bolj razvili m utrdili? 'Narodi obeh sosednjih držav is° prijatelji po naključju. Prijateljstvo med njimi so utrdila "Oiga stoletja skupnega , življenja, ko smo se začeli spoznavati in se med seboj spoštovati. Zdaj *?, obnavlja ta skupnost na no-n temeljih. Znatno bomo utrdili Prijateljstvo in zavezništ o s Poglablja jem ne le trgovskih marveč tudi duhovnih in kulturnih odnosov. Posebno pripisujem največji pomen vlogi tiska in v “fršem smislu tistim, ki uprav tjajo in oblikujejo javno mne nje.< Vaša vlada se pogaja Bolgarijo za upostavitev nor malnih diplomatskih odnosov na vidiku pa so tudi že razgovori za razmejitev med Grčijo in Albanijo. Ali bi bili tako prijazni, pa bi povedali svoje mnenje o tem vprašanju in sploh nekaj o odnosih med Grčijo in vzhodnoevropskimi deželami? »Grčija je v odnosih do dežel Vzhodne Evrope že pokazala in bo še pokazala dobro voljo. Zdaj upostavljamo trgovinske zveze. Temeljni, dejal bi edini pogoj je v tem, da sta iskrenost in do-jra volja na obeh straneh. Glede naših odnosov do Bolgarije vam je grško stališče znano. Upostavitev diplomatskih odnosov je odvisna od izpolnjevanja določil mirovne pogodbe iz leta 1946. Kar se tiče Albanije, ima obnova razmejitve same vojaški pomen.« Jugoslovansko javnost bi zanimalo, kaj mislite o osnuv-nih rezultatih enoletne vladavine vaše stranke? »Vlada gibanja za zbiranje grškega naroda je zagotovila Grčiji politično stabilnost, ki ji je bila potrebna. Popolno zaupanje, ki nam ga ljudstvo izkazuje in ki ga je v minulem letu že večkrat izkazalo, nam je omogočilo, da smo sprejeli korenite in pogosto nepopularne ukrepe, ki si jih slabe vlade nikoli niso upale izdati. Ozdra vili smo finance, upostavili zaupanje v denar, uvedli svobodni uvoz, podprli razvoj uvoza in si končno s številnimi mednarodnimi pogodbami zagotovili potrebna sredstva za izvajanje širokega prorama za razvoj naravnih bogastev dežele. Zaradi teh ukrepov na družbenem področju se je že doslej znatno izboljšal položaj našega podeželskega prebivalstva, kar je ugodno vplivalo na vse proizvajalne sile in navdalo naše ljudstvo — čeprav ne v celoti — z upanjem, da se bo sorazmerno z uresničevanjem načrta za gospodarski razvoj postopno dvigala življenjska raven v doslej nepričakovanem obsegu. K temu je treba dodati še zagotovitev popolne notranje varnosti in znatne uspehe v mednarodnih odnosih, kar se haže pri našem izmučenem ljudstvu v občutku trajnega miru in dela, od česar je odvisen razvoj javnih del. Sicer pa smo šele na začetku Sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju Posebej za »Borbo« napisal Erich Ollenhauer, predsednik Socialnodemokratske stranke Nemčije Bonn, decembra Namen tega članka ni prikazati zgodovinski razvoj mednarodnega sodelovanja socialističnega delavskega gibanja. Moje razlage se bodo omejile zgolj na mednarodno sodelovanje socialističnih strank. Razen Socialistične internacionale šanj, ki so delno nastala iz povojnih razmer, delno Pa iz samega razvoja demokratičnega so ciafizma. Socialistične stranke, ki so po vojni našle temelj za sodelovanje, so se znašle v popol noma spremenjenem položaju v primeri s položajem med obe ma vojnama. Gre predvsem za delujeta tudi Mednarodna zveza | razmerje do socialističnih strank 1 -1. ’ 1 • 1‘1 j _ • 7 ] X ti /iTiriMTphili rlovoloh L" 1 CA H svobodnih sindikatov in Zadruž na Internacionala. Sindikalno in zadružno gibanje sta sestavna dela mednarodnega socialističnega gibanja. O načinu in obsegu njunega sodelovanja nisem poklican, da bi govoril. Poznamo pa osnovno načelo, ki pristojno odloča, kdaj gre za mednarodno sodelovanje vseh treh omenjenih delavskih gibanj. Mednarodne organizacije socialističnega delavskega gibanja so prostovoljna združenja raznih nacionalnih organizacij. Priznavanje statuta mednarodnih organizacij seveda nalaga vsaki včlanjeni narodni organizaciji, da se drži pravil demokratičnega sodelovanja. Akcije mednarodnih organizacij pa ne slone na centralnem dirigiranju po vodilnih organih Internacionale, marveč so v vsakem primeru odvisne od soglasja vseh v Internacionali včlanjenih organizacij. Na kongresu v Stockholmu julija 1953 se je Socialistična internacionala odločila za nekatere korekture tega načela. Korekture pa ne posegajo v načelo o odgovornosti sodelovanja vseh strank pri sklepih in akcijah Socialistične internacionale. V tem je načelna razlika med mednarodno organizacijo socialističnega delavskega gibanja in organizacijskimi načeli kominforme. POVOJNO SODELOVANJE Razvoj mednarodnega sodelovanja socialističnih strank po vojni je treba obravnavati in razlikovati s tega načelnega gledišča, ker v tem ni znatnejših razlik v Socialistični internacionali. Po drugi svetovni vojni v evropskih deželah, ki so pod kontrolo SZ. ‘V drugi svetovni vojni je po stala SZ zaveznica zahodnih dr žav v boju proti Hitlerjevi Nemčiji Nekatere socialistične stranke so gojile daljnosežne nade glede okrepitve sodelovanja ' ruskim komunističnim sistemom Na drugi strani pa je bila nekoč močna Socialnodemokratska stranka Nemčije šele v obdobju novega snovanja. Bila je v deželi. ki so jo razkosale okupacijske države in hkrati se je morala boriti proti kominformistični n- socialistični urad za zveze, bila na eni strani omejena na socialistične stranke v deželah zahodnih zaveznikov, na drugi strani pa so ji pripadale socialistične _ stranke vzhodne Evrope, ki so, bile potrebne prav zato, ker je bile hkrati kamufliran instru- ' L*' kušnje delavskega gibanja v zadnjih desetletjih. Ta načelna deklaracija je začrtala ostre meje proti sovjetskemu komunizmu. Te meje so svojih nalog in se spodobi, da , nastali položaj pa je prinesel smo skromni.« ' mnogo novih problemov in vpra- ’ Rorbe* v Tokiu je naslovil na pet uglednih predstavnikov japonskega političnega življenja nekaj vprašanj iz pereče problematike japonske zunanje in notranje politike. Na vprašanja so odgovorili: član izvršnega odbora napredne stranke in bivši predsednik vlade Hitoši Ašida, predsednik izvršnega odbora Liberalne stranke Hidedži Masutani, član izvršnega odbora Desnih socialistov Eki Sone in predsednik Stranke levih socialistov Mosaburo Suzuki. Vprašanja so bila naslovljena tudi na glavnega tajnika pro-kominformovske Generalne federacije dela (Sohio) Minora Takano, ki pa je odgovoril, da je preveč zaposlen in da ne more nanje odgovoriti ne ustno ne pismeno. VPRAŠANJE: >Kateri to. bili po vašem mnenju najpo- ! membnejši dogodki v zunanji in notranji politiki Japonske o minulem letu?* ODGOVORI — Ašida: Posebno pomembnih dogodkov ni bilo. Glavna dogajanja so bila v zvezi z vprašanjem obrambe Japonske. Vlada ni izpričala volje, da bi za- I dovoljila ameriška pričakovanja, tako da nismo našla jasne rešitve. ] Menim, da bo prihodnje leto mnogo pomembnejše. Dogodki v njem bodo odvisni od raizmerja med Kitajsko, sovjetskim blokom in svobodnimi narodi, zlasti pa od napredka v obravnavanju nemškega in avstrijskega vprašanja. Masutani: Predvsem premirje na Koreji, potem pa spor Japonske s Korejo zaradi ribolova, 5in g Mam Rijeve črte otoka Takešime, pomembne so bile težave z deželami Vzhodne Azije zaradi re-paraoij. Japonska je v celoti sodelovala v mednarodnem dogajanju in vzpostavila redne stike z večino dežel te poloble. V notranji politiki je bilo glavno vprašanje stabilizacija političnega položaja. Minulo leto je pokazalo, kakšne so težave na poti k sta-bilizaoijL Sone: Premirje na Koreji je bilo nedvomno najpomembnejše. Na mednarodnem torišču je bil pomemben tudi Ikedov obisk v Washimgtonu v zvezi z vprašanjem oborožitve Japonske. Na notranji fronti so biile najvažnejše parlamentarne volitve v aprilu, ki so prinesle nestabilnost sedanje enostrankarske in manjšinske vlade ter težnjo po strnjevanju konservativnih strank. Komunistična partija je doživela hud poraz in njena mesta v parlamentu so prevzeli v glavnem levi socialisti. Suzuki: V sosedni Koreji je vojna prenehala, širom po Aziji privedlo do popolne stabilizacije političnih razmer. V gospodarskem oziru bodo veliki izdatki za Mosaburo Suzuki razvoj obrambnih sil vsekakor onemogočili vladi, da bi dala sredstva za posamezne druge potrebe, zlasti za gospodarsko graditev. Prepričan sem, da nas čakajo dokaj velike težave, v glavnem v zvezi z možno inflacijo. Vlada se bo morala odločiti za varčevanje, da bi dosegla tudi gospodarsko stabilizacijo. Sone: Ker je Japonska s premirjem na Koreji izgubila znaten del dolarskih dohodkov, so sedanja vlada in japonski kapitalisti pripravljeni sprejeti od ZDA kakršno koli pomoč. Toda ameriški kongres ne kaže pripravljenosti, da bi dal Japonski pomoč, razen vojaške. Pa tudi ob znatni ameriški vojaški pomoči bi oborožitev gospodarski položaj Japonske prej poslabšala kakor zboljšala. Na drugi strani pa se splošna ameriška strategija bistveno spreminja. ZDA si prizadevajo, da bi se iz Evrope in Azije kar najbolj »dea-an^ažirale« in vztrajajo na tem, naj Japonska prevzame čim večjo odgovornost za lastno obrambo. Suzuki: Japonska se ne more oborožiti. Tempo oboroževanja, ki j; ga diktirajo ZDA, je očitno nevzdržen. Za oborožitev je na po- litičnem področju nujno potrebno obdržati nedemokratičen sistem, ugoden za konservativne sile. Prihodnje leto si bodo reakcionarne sile prizadevale spremeniti ustavo, ki oborožitev prepoveduje. V tem vprašanju se bodo ostro spoprijele z naprednimi silami, izid tega spopada pa bo vsekakor za Japonsko usodna prelomnica. | VPRAŠANJE: *Kakšne na-de in možnosti vidite za razširitev gospodarskih in političnih stikov s Kitajsko? Ali menite, da je v sedanjih razmerah (in tistih, ki bi lahko nastale) kaj upanja na zboljšanje, poslabšanje ali zastoj v sedanjih stikih?< ODGOVORI — Ašida: Nisem nagnjen k optimizmu. Kitajci bi radi trgovali z Japonsko izključno v zvezi s svojo »mirovno ofenzivo«. Kitajci izkoriščajo vprašanje trgovine, da bi Japonsko odtrgali od ZDA, ker je njihov glavni cilj razviti enotnost svobodnih narodov v Evropi in Aziji. Ne vem, kakšne so sposobnosti Kitajske, da bi imela zadovoljivo trgovanje z Japonsko. Kitajska trpi na inflaciji in pomanjkanju zlate rezerve. Malone ves njen potencial je, kakor kažejo statistični podatki že zajet z obveznim trgovanjem s SŽ in njenimi sateliti. Zato ne pričakujem nobenega izboljšanja. Masutani: Kar se tiče trgovine, želimo sedanje stanje razširiti in zboljšata. Drugačna^ pa je stvar s političnimi stiki. Najprej je treba vzpostaviti formalne diplomatske stike, kar sodi v pristojnost vlade. Toda mi stojimo na stališču, da je naša prva dolžnost delati za miir s sodelovanjem z demokratičnimi deželami. Naše razmere do Kitajske in vzpostavitev rednih diplomatskih stikov z njo se ravna predvsem po zgoraj pojasnjenem načelu. Sone: Trgovina s Kitajsko je za Japonce vseh ideoloških smeri neubranljiva vaba, vštevši kapitaliste, ki so seveda sovražniki Komunizma. Geslo medsebojne trgovine je postalo najbolj množično kitajsko orožje na Japonskem in to orožje pospešuje njihovo infiltracijo zlasti v levico sindikalnega gibanja. Kitajska pa j bi rada uvažala iz Japonske tako | imenovane strateške potrebščine, I ki ji jih Japonska v sedanjih razmerah ne more dobavljati, čeprav bi šlo za razširitev trgovine s Kitajsko. Zato se neposredno cbcta zastoj. V političnem oziru želimo normalizacijo stikov s Kitajsko, toda ne tako, da bi se razorožili in da bi od ostalega sveta osamljeno Japonsko na milost in nemilost izročili Kitajski v zameno za njena poroštva. Menim, da je ključ k zboljšanju stikov s Kitajsko temeljita in pravilna ureditev korejskega vprašanja. Suzuki: Prepričan sem, da bo verjetnost glede zboljšanja stikov s Kitajsko polagoma nairaščala. Toda politika ameriške in sedanje japonske vlade je ovira na poti k slehernemu zboljšanju. Zato ne verjamem, da bi bila neposredna možnost naglega in znatnega zboljšanja. Za vzpostavitev normalnih stikov s Kitajsko so potrebni večji napori Japonske. VPRAŠANJE: >Kakšno 10 vašem mnenju upanje, d i>i Japonsko sprejeli o ZN ii ° J' , di e in kakšne bi bile praktične posledice vključitve Japonske d OZN? Kaj je po vašem mnenju na splošno rečeno glavni cilj Japonske v mednarodnih stikihP« ODGOVORI - Ašida: Mi bi radi dobili mesto v OZN. Glavne politične stranke na Japonskem so orientirane na sodelovanje z Zahodom in na sodelovanje v sistemu kolektivne varnosti, ki edini v sedanjem trenutku lahko zagotovi nedotakljivost Japonske. Japonski grozi od Sahalina do kitajskega morja nevarnost komin- deležni ostali podpisniki Ustanovne listine ZN. Lahko rečem, da bo Japonska izpolnjevala vse obveznosti članice ZN in da bo zvesta in dosledna črki in duhu Ustanovne listine. Japonska predvsem želi z vsemi sredstvi delati za mir. Da bi ohranila mir, mora Japonska sodelovati z demokratičnimi narodi. Hkrati je dolžna skrbeti za svojo obrambo, ker je razoro-žena dežela lahek plen invazije. Na svetu je mnogo nevtralnih de- žel, toda vsi ti nevtralci so oboroženi in pripravljena na samoobrambo. Sone: Upanje Japonske, da bi jo sprejeli v 02N, te v celoti odvisno od razvoja »nladne vojne« v svetovnem obsegu. Sovjetska »mirovna ofenziva« je po Stalinovi smrti začasno odstranila uporabo napovedane »pozitivne politike« Eisenhovverjeve uprave. Toda »mirovna ofenziva« je po junijskih dogodkih v Berlinu, zla- Masutanl Hidedži formovskcga pritiska in invarije. Japonska se sama ne more braniti. Zato je njeno sodelovanje v ZN potrebno in zaželeno. Masutani: Upanje, da bo Japonska sprejeta v OZN, se je povečalo. Ko in kadar bo sprejeta, bo uživala vse ugodnosti, ki so jih sti pa po Adenauerjevi zmagi splahnela. Pokazalo se je, da Rusi ne žele ne združitve Nemčije ne združitve Koreje. Vse kaže, da bo leto 1954 minevalo v znamenju »hladne vojne«, in če se bo to res zgodilo, se upanje Japonske, da bi jo sprejeli v OZN, ne bo povečalo. Suzuki: Upanje se ie nekoliko povečalo. Kot članica OZN bi Ja ponska vsekakor lahko pripomogla k vzpostavitvi svetovnega miru. Japonska bi potem pač laže obveščala sVtovno javno mnenje o svojem stališču, na drugi strani pa se bojim, da bi Japonski s sprejemom v OZN vsilili obvezno--ti in odgovornost, da bi sodelovala v vojaških akcijah Združenih narodov. Japonska je dolžna delati za zmanjšanje, ne pa za povečanje napetosti. Njena var-\ nost je v celoti odvisna od miru | v Aziji. Ce pa hoče doseči mir mora Japonska vzpostaviti prijateljske diplomatske stike z vsemi deželami in si zagotoviti v mednarodnem konfliktu nevtralnost. VPRAŠANJE: >Ali mislite, da imata Japonska in Jugoslavija skupne koristi na aspiracije in če jih imata, v katerem oziru?* ODGOVORI — Ašida: Japonska v celoti zelo simpatizira z bojem Jugoslavije za neodvisnost. Jugoslovani so mnogo trpeli pod raznimi tujimi osvajalci in se bo-proti Avstro-Ogrski, potem proti Hitoši Ašida otomanskemu oesarstvu, pozneje proti Avstroogrski, potem prot' nacizmu, zadnje čase pa proti SZ. V vseh teh bojih so narodi Jugoslavije zmagali in zdaj so eno-dušni s svobodnimi narodi sveta. Ker velja Japonska za sestavni del svobodnega sveta, je v skupnem interesu, da se borimo proti agresivnemu totalitarizmu. Masutani: Probleme Jugoslavije premalo poznam. Zdi pa se mi, da sta Japonska in Jugoslavija siromašni deželi, bodi da imata premalo domačih rezerv, kakor tih ima pregosto naseljena Japonska, bodi da sta gospodarsko nerazviti, kar velja za vas. Zato je skupni interes obeh narodov. da se z vsemi silami lotita dela, da bi črpala iz svojih domačih možnosti čim več dobrin i® koristi. Sone: Podobnemu zemljepisnemu položaju — na meji svobodnega sveta proti železni zavesi — je treba pripisati, da so koristi Jugoslavije in Japonske malone istovetne. Nobena teh dveh dežel ideološko ne pripada Kominformi, obema kaže hoditi po poti socialističnega napredka, v okviru svo- bodnega sveta, obema kaže, da ne hodita po stopinjah kapitalističnega imperializma. Njuna skupna želja in težnja je, da delata za vzpostavitev sloge svobodnega sveta ter podpirata gospodarsko enakost svobodnih narodov, v kateri je poroštvo trdnega miru. Suzuki: Japonska in Jugoslavija sta majhni deželi. Vaša dežela ima za seboj vse izkušnje majhne dežele in spoznala je, da majhna dežela lahko postane plen velesil. Po izločitvi iz sovjetskega bloka je našla vaša dežela lastno pot in zdaj ima kot neodvisna dežela normalne stike z Vzhodom in Zahodom Japonska gre zdaj skozi izkušnje, ki jih imate vi že za seboj. Japonska je podrejena Ameriki. Toda napredne sile na Japonskem se bore za osvoboditev izpod ameriške nadvlade. Bore se zato, da bi tudi Japonska ubrala lastno pot. kakor je storila vaša dežela. V skupnem interesu' Jugoslavije in Japonske je, da se ne vežeta na noben blok, marveč da uveljavljata svojo lastno, neodvisno zunanjo in notranjo politiko. Kosta Timotijevič Eki Sone so znatno narasle težnje po pri- boritvi in ohranitvi narodne ne- odvisnosti im miru. Hkrati pa so ZDA storile vse, kar ie v njihovih močeh, da bi Japonsko prisilile v oborožitev in da bi si jo vojaško in gospodarsko še bolj podredile. Na Japonskem so reakcionarne in konservativne sile okrepile dejavnost v dušitvi in izpodrivanju na- E rednega in demokratičnega gi-anja. VPRAŠANJE: >Kakšne bi bile po vašem mnenju posledice oborožitve' za politični in gospodarski položaj Japonske? Kaj pričakujete in predvidevate v tem smislu za prihodnje leto?* ODGOVORI - Ašida: Vzpostavitev obrambnih sil Japonske bi večina ljudstva sprejela. Pravzaprav je ze zdaj večina za krepitev obrambe. Seveda pa je treba upoštevati gospodarske možnosti dežele. Po mojem mnenju Japonska nima dovolj močnega gospodarstva. da bi lahko zadovoljila osnovne potrebe obrambnih sil, vsekakor ni nobenega opravičila da bi bila Japonska edina dežela na svetu brez kopenskih, pomorskih in zračnih sil. SZ. Kitajska in kominformovske dežele si prizadevajo, da bi preprečile snovanje japonske obrambe, toda na Japonskem bi lahko dosegle odločilen uspeh samo v primeru gospodarske katastrofe, ki pa se ne obeta. Masutani: V političnem ožiru j« vprašanje revizije zakona o korpusu narodne obrambe pripomoglo k zbližanju konservativnih strank. Popolno soglasje v tem vprašanju bi lahko v kratkem (Od posebnega dopisnika Borbe) Rim, decembra. / ed mogočnim zvonje-^7) 1 // njem zvonov iz ku-( yy( pole sv. Petra in v r l' pisanem srednjeve- j veškem pompu se je papež Pij j XII. 8. decembra v svojem »Pac- j kardu« sredi zaščitnega kordona prastarih helebard in najmodernejših motociklov »švicarske straže« peljal po ulicah Rima, da bi v begotnem krču drhtečim množicam rimskih tercijalk z balkona cerkve Santa Maria Maggiore naznanil novo poslovno leto Vatikana, tako imenovano »Marijino leto«. Tercijalke so piskale, ena je celo, kakor piše italijanski tisk, »umrla« od razburjenja, ko je videla »Kristusovega namestnika« (v tem primeru je lahko umrla samo od pogleda na dolgi črni »Packard«, ker papeža ni bilo videti). Poleg tercijalk se je križalo in klanjalo 38.000 pripadnikov 136 duhovniških reaov, ki blagoslavljajo ljudi v 365 rimskih cerkvah, vtem ko so kardinali in Pellova vlada — v frakih, polnih vatikanskih odlikovanj, križcev in trakov — sprejeli dvanajstega »pobožnega papeža« pred vrati z ognjemetom razsvetljene cerkve Santa Maria Maggiore. Od pobožne množice so se ko peklenščki razlikovali fratri iz »nemškega kolegija« v svojih kričeče rdečih kutah. Na to »peklensko« barvo duhovniškega oblačila je, kakor pripoveduje legenda, »obsodil fratre nemškega reda« njihov general že pred več stoletji, ko je red posta! »leglo sramote in nedovoljenih dejanj«. Da bi se razlikovali od ostalih duhovnikov, »nemški fratri« še zdaj nosijo »to oblačilo sramote«. Ko 60 ti fratri gledali »sveto« fanfaronado po rimskih ulicah, se je morda v tem ali onem vendarle skrivaj oglasilo »bogokletno« vprašanje: mar samo jaz zaslužim to sreče »sramotno« oblačilo — znak »nedovoljenih dejanj«? POSLI »SVETIH« LET »Marijino leto« so prvikrat razglasili na tej paradi, v resnici pa » ANNO MARIANO« - novo je sad bogatih vatikanskih izkušenj. Že v davnem srednjem veku so začeli papeži razglašati tako imenovana »sveta« leta, najprej vsakih 33 let, kolikor je živel Kristus. Vatikanske tiare so večkrat razglašale »sveta leta« po radiu, te svete objave pa so se zmeraj ujemale s krizo v blagajni sv. Petra. Da bi krize Čimbolj omilil', so na široko razpredali pt>slovn’ aparat, z nalogo, da bi izkopal čim več prekopov, po katerih bi cekini tekli v papeške zakladnice. Kakor povsod, kjer je preveč denarja, je vsako »sveto« leto rodilo - pra’ n dal. nančni ška Pij XII. je v svoji karieri zabeležil dobičkanosno izkušnjo s »svetim letom 1950«. Zaslužek je znašal v »zdravi elik, moder avtobus se počasi^ vzpenja po klancu v mračnem zimskem dnevu in pu-M seboj Trst, poln avtomobilov, trgovin in reklamnih na-Pisov, Premaguje klance proti Upomam, da bi od ondod nadaljeval^ vožnjo proti Proseku, 3v. Križu in ostalim obrobnim krajem tržaške občine. Po isti cesti sem se vozil pred nekaj meseci. Bilo je poletje in ob cesti je bilo vse zeleno, nebo modro in morje v tržaškem zalivu se je lesketalo v sončnih žarkih. Od takrat pa se ni spremenil samo letni čas. Od takrat se je marsikaj spremenilo v teh slovenskih vaseh v angloameriški coni, po katerih se ustavlja modri avtobus, da slovenski kmetje kmetice, med njimi pa tudi Kak financer ali civilni policaj l^opijo ali vstopijo. Takrat po v Proseku ni bilo teh rdečih peterokrakih zvezd, kijih zdaj vidim, niti z apnom napisa-n j ,£esed »Naj živi JLA«. Tu nad Kontovelom takrat ni vihrala ▼elika slovenska zastava. , ,^u^i prej so tu živeli Slovenci, tudi prej so se čutili Slovence, ljubili so svojo domovino in bili nezadovoljni s tistim kar je po-cenjal tujec, tudi prej so zahtevali, naj njihove temeljne Pavice spoštujejo. V teh jesenskih in zimskih dnevih po 8. okto-? i50. *voja čustva izrazili v teh rdečih petokrakih zvezdah, v teh vihrajočih zastavah vrh mlajev in v velikih besedah, napisanih na hišah: »Tukaj smo Slovenci!« Ljudstvo je spregovorilo. ^ VOJSKA JE PRIŠLA Vest je bila grozna, mi pripoveduje v Proseku znanec, Prosen. Tistega 8. oktobra naši Uudje nikoli ne bodo pozabili. '~*sniki in radio so sporočili; »v-ono A bodo izročili Italiji.« Ko mi to pripoveduje, se spomnim 8. oktobra v Trstu. Bilo J® proti večeru. Ljudje so se večer in drugi dan. Marsikaj si lahko razbral z njih. Izražali so potrtost, razočaranje in nezadovoljstvo. Tedaj pa je sredi Trsta spre govoril Tito. Spr je prek zvočnikov po tarih in hišan, iz odprtih radioaparatov. Njegova govora v Leskovcu in Skoplju je poslušala vsa slovenska cona, v prevodu v italijanščino pa vsi tržaški Italijani. Jugoslovanske čete so korakale na mejo, Trst je znova oživel. Naši ljudje so jokali, mi pripoveduje znanec, in objemali so se, poljubovali, mnogi so se od veselja napili. Stojiva pod zastavo, visoko na drevesu vihra v vetru. Ze tiste dni, skupaj z več drugimi so jih izobesili na raznih krajih vasi v opomin, da so tu Slovenci in da tu, kakor so ljudje napisali na svoje hiše, »Italiji ni mesta«. Od takrat do danes vihrajo slovenske zastave na Proseku, Sv. Križu, Saležu, Kontovelu, Lo-njeru .., Malone sleherna vas je izobesila zastavo. »VOJSKO HOČEMO VIDETI« Jugoslovanske čete so prispele na mejo. Vsa cona je govorila o tem. Mladina Mavhinja in Sliv- mirn9 sprehajali po ulicah, posedali po barih, se pripravljali v kino in se počutili kakor vsak t" otlei Pa »o začeli po ulicah prodajati večernik »Ultime L*° le<’ 2DA in Vel. Britanija sta sklenili izročiti cono A italijanski upravi, je poročal časnik Prvi strani. Kmalu potem je izšla, tudi posebna izdaja istega Usnika. Ljudje so se kar trgali da bi izvedeli podrobnosti. arali so razglas komandanta co-generala Wintertona. Kazalo je, da je vse končano. Gledali smo obraze ljudi tisti Obmejni prehod med oono A ln B na, dveh vasi v coni A, s« ni mogla premagati. »Vojska je tu,« je dejala mladina, »videti jo moramo.« Zbrala se je skupina in se nekega dne pojavila na meji. Ustavil jih je jugoslovanski graničar. »Kam?« je vpraSal kratko. »Vojsko hočemo videti,« so odgovorili mladinci. Graničar jih je pogledal. Ta obisk ga je spravil v zadrego. »Veste tovariši,« jim je rekel, »nikogar ne smem pustiti čez mejo.« Tedaj pa je prišel oficir. Mladinci so mu svojo željo ponovili. Oficir je videl: Bili bi razočarani, če bi se morali tako vrniti. »Pusti jih,« je rekel graničarju in jih vzel s 6eboj. Ko so se mladinci vrnili, so jim vse okoliške vasi zavidale. Bili so .tam pri vojski. »Kakšna pa je? Kaj dela? Kakšni so vojaki? Kaj pravijo?« so vpraševali mladince. Tako sp se začeli prvi obiski prebivalstva pri borcih naše vojske. »ČUVAJTE NAM ZASTAVO...« Bila je nedelja, konec oktobra. Kakih štirideset mladincev in mladink je odšlo iz vasice Saleža proti meji. S seboj so vzeli tudi slovensko zastavo. »Meja« je tu čisto blizu. Od Saleža do nje ni niti deset minut hoda. Tik nad vasjo je začrtana. Sedeli so, jedli in pili z graničarji, se pomenkovali in smejali. Zapela je harmonika. Vse je bilo tako lepo, domače. Nazaj grede so ee mladinci znova ustavili. Tu, tik ob mejni črti so zataknili slovensko zastavo in rekli graničarjem: »Čuvajte jo,« in tako 60 odšli. Ob podarjeni zastavi stoječi graničar pa je spričo te prošnje globoko ganjen zaklical za njimi: »Kar naj se je kdo dotakne! Zdrave kože ne bo odnesel!« Tudi sam sem videl podoben prizor. Skupina prebivalcev slovenskih vasi Plonjer in Opčine je ob prehodu čez mejo pri Fer-netiču, ko je šla obiskat borce naše vojske v Sežani, prepevala: »Neka znadu Talijani da Trst brane partizani.« Najbolj se je razburila mala pionirka iz Lonjera ali iz Opčin, ne vem natanko, od kod je prišla, ko je z otroškim glasom, resno pozdravljala borce in z ročico pokazala na drugo stran meje, rekoč: »Tudi tam živi naše ljudstvo ...« Pozneje mi je pripovedoval podpolkovnik, ko se je zahvalil za podarjeno zastavo, harmoniko in druga darila, ki so jih dobili borci, da so ga te pionir-kine besede do solz gaijiie. »Čuvali bomo to zastavo,« je rekel, ko jo je prevzel, »čuvali jo bomo in če bo potrebno, če nam ukaže naš vrhovni komandant maršal Tito, pridemo * njo k vam ...« »TOLIKO NAS JE OSTALO...« Sedimo v te«ni kuhinji. Zunaj dežuje. »Tu, v Sv. Križu,« pripoveduje star ribič, gladeč si z roko ko- lena, »je bilo nekoč, pred prvo svetovno vojno kakih 120 naših ribičev.« »A pozneje?« vprašam. »Pozneje,« pravi, »mislite pod Italijo?« Prikimam z glavo. »Eh, pozneje je bilo vse narobe,« pravi, »niti 80 nas ni ostalo.« »Kako pa zdaj?« ga vprašam. Prijateljski stiki - najkoristnejši uspeh zadnjih let Turški javni delavci o prijateljstvu in kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in in Turčijo Od stalnega dopisnika >Borbe< Na pragu novega leta — 1954 — se je dopisnik »Borbe* obrnil na dva ugledna kulturna in javna delavca Turčije s -jrošnjo, da bi povedala svoje mnenje o prijateljstvu in kul-urnem sodelovanju med Jugoslavijo in Turčijo. S Starec se je zamislil. Šteje poimensko na prste imena ribičev, ki še love ribe. Sin pa mu pomaga, da ne bi nikogar izpustil- »Kakih 20,«-pravita oče in sin, »toliko nas je še ostalo.« »Ponoči, kadar je ribolov,« pravim, »je na morju mnogo čolnov.« »Da, mnogo,« odgovarja ribič počasi, »toda to niso naši čolni.« »Malo nas je ostalo in naši čolni so stari,« pripomni njegov sin. »Love ribiči iz italijanskega naselja San Marco iz Chio-ge in Benetk.« To je torej sedanjost Sv. Križa in ne samo njegova. Dobro opremljeni ribiški čolni pritepencev pred nosom gospodarsko izčrpanih svetokriških ribičev odvažajo plen. Tam, v Zav-lju na slovenski zemlji, grade nove tovarne velikih italijanskih družb. Pri Devinu so porabili mnogo denarja, da so zgradili in moderno uredili ribiško vas za naseljene Italijane. Vse so storili, da bi drugi uživali tisto, kar je bilo slovensko. • Znova se vračamo 6kozi Prosek, skozi slovenske vasice, stisnjene v pričakovanju nad morsko obalo. Žarometi avtomobila mečejo snope luči po cesti, ograjah in zidovih hiš ier osvetljujejo tudi rdeče zvezde, ki smo jih videli podnevi. In čutimo, da rdeče zvezde niso zgolj opomin, marveč tudi upanje... Mladen Petrinid Istambnl, decembra Znani turški književnik, eden izmed borcev za ustanovitev turške republike in bivši Atatiir-kov generalni tajnih Erdžumend Ekrem Talu je rekel: »Popolnoma pravilno bi bilo reči, da je vzpostavitev prijateljskih stikov med turškim in jugoslovanskimi narodi na trdnejših načelih in v širšem okviru, kor je bilo to kdaj koli v minulosti, največji in najkoristnejši uspeh zadnjih let. Zaradi mnogih podobnosti v značaju so se naši hrabri in plemeniti narodi združili proti skupni nevarnosti v sedanjem nemirnem svetovnem položaju. Naši narodi hočejo zagotoviti ne le svojo varnost, marveč hkrati tudi svetovni mir. To je politična stran balkanskega sporazuma. Kar pa se tiče kulturnih stikov, iih je treba razvijati čedalje bolj, ker imajo že stoletno tradicijo. Ta razvoj je zelo koristen. Turški in jugoslovanski narodi so si po duhu, čustvih ter umetniškem načinu izražanja in običajih zelo podobni. V turških narodnih pesmih lahko na primer najdemo podobne glasbene motive, kakor v pesmih iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Tudi motivi na jugoslovanskih preprogah so našim zelo podobni, lahko bi rekli enaki. Da bi razširili in poglobili te kulturne stike, se morata obe prijateljski deželi spoznati in zbližati. Za to bi bilo treba čim-prej storiti razne ukrepe, kakor je organizacija izmenjave medsebojnih obiskov vseučiliške in gimnazijske mladine. Treba bi bilo tudi pošiljati in izmenjavati predavatelje, na univerzi v Istam-bulu ali Ankari pa ustanoviti katedro za slovansko literaturo. Na eni izmed univerz v Jugoslaviji pa katedro za turško literaturo. Bolj bi bilo treba skrbeti za izmenjavo gledaliških del, za gostovanje Oper, baletov itd. Ni dvoma, da smo mi, Turki, resnični prijatelji plemenitih narodov Jugoslavije, ki imajo pred seboj svetlo bodočnost, v katero jih vodi veliki državnik Tito, ki je napravil name med mojim kratkim obiskom na Brionih neizbrisen vtis. Mi smo zelo zadovoljni, da lahko na pragu novega leta želimo narodom Jugoslavije, da bi 6voje najsvetlejše dlje dosegli.« Dolgoletni narodni poslanec, književnik in javni delavec Fa-lih Rifki Ataj je rekel: »Prve simpatije do ljudskih množic Jugoslavije sem začutil takrat, ko sem se začel učiti zgodovine Otomanskega cesar.-stva. V Otomanski zgodovini so Srbi in Hrvati znani kot svobodoljubni narodi ter hrabri in odkritosrčni ljudje. Stari turški potopisci in zgodovinarji niso netili mržnje proti ljudskim množicam Jugoslavije in jih niso imeli za nesposobne. Neki hraber Srb je ubil Otomanskega sultana, ki^ je zasedel njegovo domovino. Ko smo bili še otroci, smo častili spomin tega junaka. V bojih za samostojnost in odcepitev od otomanskega imperija so se hrabri jugoslovanski borci za svobodo borili kot junaki. Po balkanski vojni leta 1912 se je turška vojska vrnila z dobrimi 6pomini iz bitke s staro Srbijo. Srbi niso mučili ne turškega prebivalstva ne turških ujetnikov. Enako nas povezujeta zgodovina in zemljepis. Ko je Ata-tiirk snoval balkansko zvezo, je najbolj zaupal prav Jugoslovanom. Dogodki po drugi svetovni vojni so še enkrat pretrgali naše zavezništvo. Bili pa smo prepričani, da čustva svobode in časti ne bodo dovolila Jugoslovanom, da bi se uvrstili med satelite. Z občudovanjem, smo spremljali boj Tita in njegovih tovarišev. Razvoj dogodkov je pokazal, da smo bili v svojem občudovanju in spoštovanju na pravi poti. Ko Turki in Jugoslovani čuvajo lastno neodvisnost, so hkrati čuvarji svojega srečnega in svobodnega življenja na Balkanskem polotoku in v Mali Aziji. Turki in Jugoslovani so tudi predstavniki junaštva na tem nemirnem, strahu polnem svetu, njihova hrabrost izvira iz volje, odločnosti in spoznanja, da je mogoče živeti samo v svobodi in časti. Kot star prijatelj želim bratskemu ljudstvu srečno novo leto. Menim, da bo tudi v prihodnje moja glavna dolžnost delati za poglobitev ljubezni in zaupanja med našimi narodi, kakor je bila to moja dolžnost tudi v preteklih letih.« Z. Pečar vatikansko poslovno leio ne smemo pa pozabiti, da se je od zadnjega »svetega« Pija V. zvrstilo Se 35 papežev. Kardinali so jih predobro poznali Piij XII. bi jim bil zato rad »olajšal vest« in našel način, da bi pregrešna sklep, ko bi ga posvečali, opravičili z »nadnaravno voljo«. Tako je papežev legat na evharističnem kongresu v Barceloni kardinal Micara dobil nalog, da med pridigo na kongresu razglasi čudež: Piju Pa-celliju se je nekega dne, ko se je zah na Siciliji »zajokala« »blažena devica« iz mavca, kupljena v trgovini s steklenino za 450 lir. Nova mavčna ikona se je potila in jokala v vročih dneh 29., 30. in 31. avgusta, dokler se ni posušila. Vsi časniki so razglasili »čudež«, Vatikan pa je neutegoma organiziral cele vlake romarjev in bolnikov, ki so zahrepeneli po »čudežnem« ozdravljenju. Dva sta ozdravela od fanatičnega živčnega šoka, štirje pa so na poti umrli. Sirakuški škof Baranzini je priredil bučne parade in lastnoročne prenesel mavčno ploščo do neke kapelice, Vatikan pa je poslal v Sirakuzo turistična in verska spremstva. Čez nekaj dni so se pojavili plakati ta slike čudežne Gosoe (solz ni sprehajal po vatikanskih vrtovih, priikazala »blažena Devica« in ga pooblastila, da napove »njeno« leto. Svetniki se prikazujejo sebi enakim! Pacelli je torej svetnik. Sveto pa je kakopak tudi leto, ki la s takšnim »navdihom« razglasi. Pokazalo pa se je, da ima Pij XII. nreveč posvetno glavo, da bi lahko nosila svetniški sij. Javnost se ni pogreznila v versko omamo pred novim »svetnikom«. Kardinali pa menda živih svetnikov ne vidijo radi okrog sebe. In tako se je zadeva končala z uradnim zanikanjem Vatikana, po katerem Cardinal Micara za to izjavo »ni >il pooblaščen«. Ni rečeno, da se •čudež« ni zgodil. Toda o »čudežu« in Pacelli je vi svetosti niso več govorili. KONKURENCA »ČUDEŽEV« Potem je postala režija skrom-nejša, »čudež« pa so vendarle uprizorili. Letos v avgustu je v spalnici Via dei Orti 11 v Siraku- billo videti), prebivalci pa so pripominjali, da bi bila Marija vendarle lahko spustila solze skozi nekoliko okusnejše in bolje izdelano ikono (radio, časniki in pridige so širile vest o čudežu, strokovnjaki za kemijo so objavljali izjave, da je tisto, kar je izločila mavčna »devica« v resnici spojina HtO z nekaj soli, mnogo manjši strokovnjaki, zidarji, ki so vedeli, da se na novo pobarvani mavec »poti« tudi na novih poslopjih, pa niso dobili prostora v nobenem stolpcu, niti v kominfor-movskem tisku. V čudežnem reklamnem deliriju je lastnik trgovine s steklenino v Sirakuzah izobesil tablo z napisom, da ima še mnogo mavčnih devic, in sicer kot nalašč iz serije, v kateri je bila tista »čudežna«. »Pritisni, ljudstvo!« se je oglasila tudi tovarna mavčnih ikon iz Bologne in sc pohvalila, da izdela na dan 400 »devic«. I Čudežna mrzlica je zajela tudi Sicilijo. Reklama pa je razvila konkurenco in župniki so se jel: boriti za sveti ugled svojih župnij. Mar je samo župnija v Sirakuzah sveta, da zasluži čudež? Kaj še! Župnik iz Porto Empedocle je brzojavil, da se je tudi pri njem mavčna devica zjokala, in sicer v rekordnem času: njen jok je trajal en dan več kakoT v Sirakuzah. Župnik iz Vittorie ni videl razloga, da bi po svetosti zaostajal, in talko je razglasil nov jok »blažene device« (spet iz mavca, bolonjske proizvodnje), ki pa se je medtem podražila na 2000 liri Toda ta ne le da joka, marveč jc tudi ponoči stopila iz zapečatene vitrine. Istega dne je župnik iz Piazza dagli Albanesi razglasil »čudež« v svoji vasi. Tokrat pa solz ni bilo: ker je bila Devica v hiši nekega člana KP Italije — in zato je samo pomežiknila z enim očesom. Lastnik hiše Giuseppe Matranga pa je na poti k »spreobrnitvi«. Po tolikšnih čudežih je postal mavec, polagoma sumljiva snov in don Francesco d’Amore iz Fri- gnana je prinesel jokajoče čudo na »škapuliT« (platno na slikah svetnikov, ki ga nosijo na prsih pod obleko) deklioe Anigele Ronza. Ta »čudež« je dobil tudi uradno štampiljko: na podlagi izvidov na mestu je jokasto potenje »škapu-llrja« avtoritativno potrdil komandir karabinjerske postaje Savino. rakuSki uprizoritvi težo, da bi odtehtala nevarni domislek iz Efeza. Vatikan je za to žrtvoval svoje oprezno načelo. Dne 13. decembra so se sestali pod predsedstvom kardinala Ruffinija vsi škofjke operacije z imenom »Anno J Mariano« morda — vsaj v trenut-jku »bogokletnih« misli videl ogr-! njenega v svojo peklensko rdečo j kuto sramote zaradi »nedovoljenih dejanj« tudi tistega, ki se je j s pompom peljal v dolgem črnem I »Packardu«. Frane Barbieri Zmaga ideje o ustanovitvi vlade OZN za pomoč nerazvitim državam (Posebej za »Borbo«) New York, konec decembra 1953. — Na osmem zasedanju Generalne skupščine OZN so sprejeli vse resolucije o gospodarskih vprašanjih soglasno, razen seveda delegacij sovjetskega bloka, ki so se skoraj vedno vzdržale glasovanja. Vse resolucije se nanašajo na probleme nerazvitih dežel. Obe dejstvi, tako prvo kot drugo, sta zelo značilni, saj dokazujeta, da se je v OZN uveljavilo spoznanje, da je rešitev problemov gospodarskega razvoja nerazvitih dežel odločilna točka za rešitev vseh drugih mednarodnih gospodarskih vprašanj. Predvsem so razpravljali o dveh oblikah pomoči nerazvitim deželam: o podaljšanju dela tehnične pomoči OZN in o začetku razdeljevanja finančne pomoči po OZN. DOSEDANJI USPEHI TEHNIČNE POMOČI Razširjeni program tehnične pomoči je zdaj ena najpomembnejših praktičnih dejavnosti Organizacije združenih narodov. Pri uresničevanju programa sodelujejo tako članice OZN, kot nečlanice, tako da je program ob svojih praktičnih rezultatih hkrati tudi zgled za univerzalnost OZN. Po tem programu je prejemalo minulo leto pomoč 97 dežel. Najbolj značilno je, da to ni bil program dajalcev na eni in prejemnikov na drugi strani, marveč kooperativni program, po katerem vsi dajejo in vsi prejemajo. Sredi minulega I lota pa je prišlo uresničevanje tega načrta v dokaj težavno finančno krizo, ker ZDA, ki sicer največ prispevajo, niso pravočasno plačale druge polovice svojega prispevka. Ker so prav takrat v ZDA razpravljali o tem, da je treba ukiniti gospodarsko pomoč in se preusmeriti samo na vojaško dvostransko pomoč, se je pojavila resna bojazen, da je v nevarnosti nadaljnje uresničevanje programa, to prav v trenutku, ko je dosegel največje uspehe v kratkem obdobju svojega obstoja. Zastopniki nerazvitih dežel so posebej poudarjali dejstvo, da je postala tehnična pomoč OZN sestavni del nacionalnih načrtov in da je ni mogoče ustaviti ali zmanjšati brez hude škode za nacionalna gospodarstva številnih dežel. Gotovo je, da gre tej odločnosti delegatov nerazvitih dežel v dajanju priznanja tej akciji OZN hvala za to, da je ameriški delegat najprej izjavil, da bodo ZDA plačale celotni prispevek za tekoče finančno teto in da je ameriška delegacija za tekoče finančno leto obljubila prispevek, ki ni nič manjši od lanskega. Ker je povprečni nacionalni dohodek v večini nerazvitih de- žel tako nizek, da ljudje dobe-1 Nekatere industrijsko razvite sedno umirajo od lakote, je mo-1 dežele so šle dejansko še mnogo goče doseči povečano akumula-1 dalje. V tem smislu je posebno cijo le na račun drastičnega j pomembno holandsko stališče, ki zmanjševanja potrošnje. Tako! ga je mogoče smatrati v nekem postaja tuja finančna pomoč j smislu za prelomnico v prizade- nujna. vanju za ustanovitev sklada. Ho- ____________________ t________ 7Tm« mn ITT NASPROTO ' landski delegat je najprej ob- tako ali drugače porabimo za vAivrTTT tvt^ttctrttc^tu nirwT delal gospodarski položaj svoje oborožitev, bi protrošili en sam v ANJE I.NDUblKIJSKlH DhZLL dežele in vse Evrope, nato pa je dolar za gospodarski razvoj. T'_ 1 izjavi^ (ja se mu zd\ ustanovitev milijard dolarjev za oborožitev. Poročilo devetih strokovnjakov pa predvideva, da bi bilo mogoče ustanoviti sklad z začetno glavnico okrog 250 milijonov dolarjev. Z drugimi besedami: na vsakih 340 dolarjev, ki jih danes Dosedanje razprave in študije v okviru OZN kažejo, da vprašanja tuje finančne pomoči ni mogoče urejati s privatnimi investicijami. Zasebni investitorji iščejo predvsem dobiček. Težko pa si je zamisliti pospeševanje gospodarskega razvoja, če bodo nerazvite dežele plačevale tujim investitorjem ta- 85 milijard dolarjev □ letno za oborožitev 250 milijonov dolarjev letno za eko- nomski razvoj Grafični prikaz odnosa med sredstvi za oborožitev in vsote, potrebne za osnovni kapital fonda za pomoč zaostalim deželam ko visoke dobičke. V današnjih razmerah zahtevajo zasebni investitorji izplačilo-obresti predvsem v dolarjih. Če pa hoče nerazvita dežela upostaviti svobodno konvertibilnost svoje valute, mora imeti pozitivni bilančni načrt. Toda če bi imela pozitivno bilanco, bi kupovala stroje sama in bi ne prosila pomoči. Izkušnje kažejo tudi, da povzroča plačevanje obresti in profitov plačilnim bilancam nerazvitih dežel več težav, kot pa je prinesla tuja investicija v prvem obdobju koristi. Ti in številni drugi vzroki so vplivali, da se je pozornost OZN v minulih letih preusmerila čedalje bolj na javno investiranje. Ze na petem zasedanju Generalne skupščine so zmagale nerazvite dežele z resolucijo, v kateri so zahtevale ustanovitev sklada OZN za pomoč nerazvitim deželam zaradi finansiranja gospodarskega razvoja. Ta zamisel se je razvijala v minulih letih navzlic nasprotovanju industrijskih dežel. Skupina strokovnjakov je izdelala nadrobno poročilo o strukturi in metodah poslovanja tega sklada, ki bi dajal nerazvitim deželam dolgoročna posojila z nizkimi obrestmi in pa darila. Sodelovanje v delavskem (Nadaljevanje i 7. strani.) Konferenca evropskih socialističnih strank, ki bo sredi ja-uuarja 1954 v Bruslju, bo iskala nadaljnja pota in sredstva, da se ikrepi socialistični vpliv na področju evropskih dežel v korist delovnih ljudi evropskih narodov. Zelo važno je končno vprašanje sodelovanja s socialističnimi strankami zunaj Evrope. Obžalujemo, da še nismo mogli prepričati večjih socialističnih strank azijskih dežel, da bi se včlanile v Socialistično internacionalo. Sodelovanje socialističnih strank v Evropi in Aziji v eni mednarodni organizaciji je /,a mednarodno delavsko gibanje življenjsko vprašanje. Dobro se zavedamo psihičnih in političnih ivir, na katere zadevajo nuši izijski prijatelji, kadar gre za njihovo vključitev v telo. sestav Ijeno večidel iz evropskih strank 'a telo, v katerem so razen tega idločilno zastopani tudi narodi ki še sodijo v vrsto kolonialnih i Maša naloga je. prepričati azij ske socialiste o tem, da v Socia listični internacionali včlanjenih socialističnih strank ne moremo istovetiti s politiko njihovih marveč da so pripravljene boriti 1 se za svobodo vseh narodov proti vsem ostankom imperializ ma in kolonialnega zatiranja. Svobodoljubni in demokratični socializem, kakor smo ga opredelili v frankfurtski načelni deklaraciji, je temelj široke internacionale socialističnih strank vseh kontinentov in ras. mednarodnem v gibanju Upanje v nadaljnjo razširitev mednarodnega sodelovanja demokratičnega socializma določa tudi naše razmerje do delavskega gibanja Jugoslavije. Mi želimo, da bi prišlo do' tesnih in prijateljskih stikov z jugoslovanskim delavskim gibanjem, z izmenjavo informacij in izkušenj, kakor tudi z osebnimi stiki. Prepričani smo, da bo tako nastalo organsko sodelovanje, ki bo imelo pozneje — kakor upamo — tudi organizacijski učinek. ERICH OLLENHAUER takega fonda bistvena in nujno potrebna. Izrazil je pripravljenost svoje vlade, da bo tudi finančno prispevala k temu skladu, brž ko bo ustanovljen. Holandski zgled je vzpodbudil številne druge evropske delegacije, vplival pa je tudi na to, da je ameriška delegacija med zasedanjem spremenila svoje prvotno negativno stališče do nadaljnjih pripravljalnih ukrepov za ustanovitev sklada. SKLAD BI BIL EDEN NAJTRDNEJŠIH STEBROV MIRU V bistvu je bila ena sama sporna točka med večino industrializiranih in večino nerazvitih dežel, in sicer vprašanje roka, kdaj bo ustanovljen sklad. Delegacija ZDA je spočetka odločno vztrajala pri stališču, da ni mogoče ustanoviti sklada, dokler se ne uveljavi kontrola nad razorožitvijo, ki bi sprostila bogate gospodarske vire, te pa bi potem mogli nameniti kot pomoč nerazvitim deželam. Nasprotniki te teze so dokazovali, da bi obstoj takega sklada ustvarjal vzdušje medsebojnega zaupanja, v katerem bi bilo laže uveljaviti mednarodno kontrolo nad razorožitvijo, hkrati pa bi bil tak sklad — če bi zajel dovolj na široko — eden najtrdnejših stebrov mirnega razvoja po vsem svetu. Posebno prepričljivo je bilo dokazovanje holandskega delegata, ki je opozarjal na dejstvo, da potrošijo države izven sovjetskega bloka na leto okrog 85 POSEBNI POSLANEC OZN Zaostale dežele so spoznale, da je v trenutnem položaju najpomembnejše to, da so se vsaj nekatere industrijsko razvite dežele dokončno izrekle za ustanovitev sklada. Zato so menile, da je treba predvsem v okviru OZN nadaljevati s potrebnimi pripravami, da bi mogli v čim krajšem času ustanoviti sklad, zato naj Združeni narodi poskusijo pridobiti posamezne vlade za to, da bodo spremenile svoje stališče glede roka za ustanovitev fonda in se izrekle za čim višje prispevke. V tem sn»islu so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj vlade čimprej predložijo svoja stališča do organizacijskih načel sklada in naj se imenuje Reymond Scheyven, belgijski delegat, sedanji predsednik Gospodarsko-socialnega sveta, za posebnega poslanca OZN, ki bo posredoval pri posameznih vladah in jih pridobival za čimprejšnjo ustanovitev sklada. Po dolgotrajnih razpravah soglasno sprejeta resolucija ima predvsem moralno moč. Schey-ven, ki je kot predsednik dokazal prepričanje, da je gospodarski razvoj zaostalih dežel temeljna točka svetovnega gospodarstva, bo zdaj nastopal pred vladami z avtoriteto popolne soglasnosti Združenih narodov glede tega vprašanja. Od njegove dejavnosti je odvisno mnogokaj, toda uspeh njegove akcije zavisi predvsem od aktivizacije demokratičnega javnega mnenja po vsem svetu. Sik GEORGE SELDES: „Moja vera v Jugoslaviio ie bila upravičena“ V Nem Yorku je izšla te dni knjiga znanega ameriškega novinarja in publicista Georga Seldesa >Tell the Truth and Runc (Resnico reci in uteci), o kateri je opisal boj za svobodo tiska. Zadnji del knjige, posvečen dogodkom o zadnjih letih, mnogo govori o Jugoslaviji. Priobčujemo kratek izvleček iz Seldesove knjige: »Tito je kakor Lincoln jnož iz bilo, ki so prišli iz ljudstva, pa so postali advokati ali celo trgovci, še preden so prišli na visoke ljudstva in za ljudstvo Tito ;e prvi in edini poglavar države kar , . . položaje, vtem ko je maršal Tito V: X edini, ki je prišel neposredno v/ ■vMS&ffM;" 'jL vrst delavskega razreda na vod- stvo več narodov. Vsi Jugoslovani, kar sem j>b -rečal. so bili več kakor funkcionarji novega režima; vsi so bili moški in ženske z velikim navdušenjem, ki so se posvetili splošni blaginji jugoslovanskega ljudstva. 7,ato me ime njihove stranke ni zanimalo. Pač pa me je zanimalo nekaj drugega, to je bila pomemb-i na zadeva, ker je pomenila vsa j del odgovora na vprašanja, ki sem ga zastavljal svojim boljševikom naklonjenim ameriškim novinarjem v Moskvi leta 1923. Tito in Jugoslovani nameravajo zgraditi socializem brez nasilja, brez terorja, brez moskovskega makija-velizma, brez politike, da namen posvečuje sredstva. Jugoslovani so leta 1948 prelomili s totalitarno kominformo in tisto leto, ko 60 Jugoslovani govorili o demokraciji, o osebnih svoboščinah ter pravicah ljudi in narodov, sem njihovim besedam verjel. In L 1951. ko sem bil znova v Beogradu, sem ugotovil, da je bila moja veia v voditelje in ljudstvo Jugoslavije upravičena.« George Seldes sem jih dozdaj videl, 6 katerim sem v pogovoru res imel občutek posebnega prijateljstva. Tega nisem znal pojasniti, čeprav sem globoko čutil, toda to je pozneje pojasnil namesto mene voditelj nekega evropskega delavskega sindikata. Vprašal me je, ali sem kdaj srečal predsednika, ministrskega predsednika ali kakega drugega voditelja, ki bi bil ostal vse življenje skromen delovni človek iz ljudstva, delavec. Mnogo jih je Zadn/a poročila ATENE (Tanjug). — Grški list ročilo nima nikakršnega političnega »Vradini« Je zvedel lz uradnih kro gov, da bo v februarju v Atenah konferenca šefov generalštabov treh dežel-članic balkanskega sporazuma. Nadaljevali bodo razgovore o organizaciji skupne obrambe. TRST (AFP). - Predstavnik Zavezniške vojaške uprave v Trstu Je danes sporočil, da Je poveljnik anglo-amerlške cone STO general Winterton poslal Varnostnemu svetu poročilo, ki se nanaša na upravljanje cone v letu 1952. V tisku so se pojavile vesti, da Je to poročilo poslano ZN In da se nanaša na letošnje leto. Predstavnik ZVU je dodal, da omenjeno po- POGLAVITNI PROBLEM BRAZILIJE Gospodarska osamosvojitev s pomočjo industrializacije Razgovor prefekta Sao Paola Giannia Qnadrosa z dopisnikom »Borbe« Sao Paolo, konec decembra Volitve novega prefekta, ki so bile marca minulega leta v Sao Paolu, največjem industrijskem in gospodarskem središču Južne Amerike, so prinesle veliko izne-nadenje v politično življenje Brazilije. Na teh volitvah je skromen 37-letni profesor portugalščine, ki je šele leta 1946 stopil v politično življenje kot občinski svetnik, ob podpori majhne krščansko-demokratske in majhne socialistične stranke brez denarnih sredstev in propagande po tisku in radiu porazil koalicijskega kandidata sedmih velikih in majhnih vladnih in opozicijskih meščanskih strank. Izid teh volitev so zabeležili v kroniki političnega življenja te države kot »izredni fenomen Sao Paola«. Bolj kot vse drugo je bil ta fenomen izraz spontane preusmeritve množic na levo. OSAMOSVOJITEV, IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA LJUDSTVA, DEMOKRACIJA Giannia Quadrosa, ki je od marca novi prefekt Sao Paola, smo našli v njegovem okusnem, toda skromnem kabinetu med kopico map in načrtov, sredi velikega dela. Vendar je bil videti SANKANJE prav takšen kot na stotinah fotografij s predvolilnih zborovanj: mršav, asketskega obraza, ki je izražal profesorsko zanesenost Najprej smo ga vprašali, kateri so po njegovem mnenju glavni problemi sedanjega gospodarskega, družbenega in političnega razvoja Brazilije. Rad je ustregel prošnji, naj bi za »Borbo« odgovoril na nekaj vprašanj. »Brazilija ima tri probleme, ki so ključnega pomena za njeno gospodarsko, družbeno in politično življenje in ki jih lahko strnemo v naslednje: gospodarska osamosvojitev države s pomočjo industrializacije, izboljšanje življenjskih pogojev njenega prebivalstva in zagotovitev njenega demokratičnega razvoja.« Ta prefektov odgovor je bil kratek- Vendar je obsegal vse glavne probleme države, ki se zrcalijo tudi v vsakdanjem življenju Sao Paola, mesta, za katerega upravo odgovarja. Koj imamo pri roki dogodek, ki ta kleni odgovor pojasnjuje. Vprašanje gospodarske osamosvojitve: milijonsko mesto Sao Paolo se ubada na pr. s stalnim in hudim pomanjkanjem električnega toka, kjer ameriško-kanadska družba »Light oo. Powr«, zadovoljna s * svojimi profiti, ni pravočasno razširila svojih naprav. Eden izmed problemov življenjskih pogojev prebivalstva: čeprav je standard delavcev v Sao Paolu najvišji v državi, so v njem poleg veličastnih nebotičnikov in četrti samih vil, obkroženih s prekrasnimi vrtovi, tudi mnoga delavska naselja brez cestnega tlaka, brez vode ln kanalizacije Problem zagotovitve demokratičnega razvoja države: po »beli revoluciji« delovnih plasti pri volitvah marca govori brazilski tisk čedalje več o možnosti državnega udara in »protiudara« raznih skupin vladajočih plasti, s katerimi hočejo preprečiti vsak nadaljnji izraz volje ljudstva na volitvah POMOČ NERAZVITIM DRŽAVAM Naše naslednje vprašanje je nanašalo na pomoč, ki jo nerazvite dežele in Brazilija pričakujejo od mednarodne skupnosti in bolj razvitih držav. Prefekt Sao Paola je odgovoril, da veruje v mednarodno sodelovanje na tem področju in da pozdravlja program OZN o tehnični in gospodarski pomoči zaostalim delom zemeljske oble »Nič ni pravičnejšega,« je pripomnil, »kot 5e razvite države del svojih sredstev dajo za napredek nerazvitih področij, in sicer prek mednarodnega organa, nikakor pa ne po že zastarelih in preživelih kolonialnih metodah.« TAKO BRAZILIJA KOT JUGOSLAVIJA TEŽITA ZA NAPREDKOM Na koncu je prefekt Sao Paola izjavil, da ga zelo zanima, kako .Jugoslavija rešuje ključne probleme industrializacije, elektrifikacije in transporta in da upa da bo konec prihodnjega leta lahko obiskal tudi Jugoslavijo Poudaril je, da so bili odnosi med Brazilijo in Jugoslavijo vedno prisrčni, potem pa pripomnil' »Prepričan sem, da nič ne ovira poglabljanja tega prijateljstva Vse priča v prid potrebe, da razvijemo diplomatske, trgovinske 'ji kulturne odnose med Brazilijo in Jugoslavijo To ni nič čudnega saj imata naši dve državi mnoge skupne probleme in iste težnje za napredkom.« Jaša /ilmull značaja, marveč gre le za gospodarske razmere cone. Ta izjava je vzbudila v tržaških krogih začudenje, ke* ZVU pred dvema letoma sploh n» dala poročila, medtem ko je v začetku upravljanja cone A vsake trt mesece poročala Varnostnemu svetu. NEW YOKK (Tanjug). — Eisenho* werjev poziv kongresnim voditeljem republikanske demokratske stranke, naj bi prisostvovali sestanku v Beli hiši 5. januarja, imajo v Nevv Yorku za znak pomembnega obdobja v njegovi politični strategiji. Eisenhower namreč namerava pregledati teren za aktivno dvostrankarsko politiko pod gotovimi osnovnimi vprašanji. PEKING. — Agencija »Nova Kitajska« poroča, da imajo lio Si Min-hove sile zdaj v svoj.h rokah vso pokrajino Lajčav severozahodno od Hanoja, razen pokrajine Dijem Fua. ki jo še branijo francoske čete. Poročilo nadalje pravi, da so francoske sile izgubile v tej pokrajini okoli 24 LONDON (AFP). — Pripravljalni razgovori o politični konferenci o Koreji se bodo verjetno nadaljevali pred 22. januarjem. Veleposlanik £rthur Dean bo še nadalje zastopal Združene narode na razgovorih v Pan Mun Jo-mu. Poglavitni vzrok, zaradi katerega bodo nadaljevali razgovore pred 22-januarjem, je težnja, da bi se pogovorili o Izpustitvi 20.000 ujetnikov. DJAKARTA (UP). - Predsednik indonezijske vlade Djodjo je izjavil, da so netočne trditve, ki so se pojavile v tujem tisku, češ da je Indonezija v kaotičnem r,tanju. »Drži, da je vrsta težav, vendar pa je splošen položaj daleč od tega da bi bil kaotičen,« je izjavil predsednik indonezijske vlade. Na koncu pa je dejal, da je Indonezijski narod v zadnjem času manj prijateljsko razpoložen proti ZDA prav zaradi tega, ker anjeriški tisk objavlja netočne vesti. BONN (Tanjug). - Zahocinonein-škl kancler Adenauei je dejal v svoji novoletni izjavi, da je bližnja konferenca štirih dogodek, ki zanima ves svet. Združitev Nemčije je možna samo na temelju razgovorov štirih Dalje je Adenauer izjavil, da prihod nje leto pričakuje ratifikacijo spo razuma o evropski obrambni skupnosti in splošne sporazume o Nemčij« v tistih deželah, ki doklej še niso sprejele sklepa o tem. Namestnik predsednika socialno - demokratske stranke Melhers je danes izjavil, da Nemci pričakujejo, da bo konferenca I štirih naposled rešila problem zdru-se I žitve Nemčije. TKST (AFP) - ZVU je Izjavila, da so konec novembra nehali odpuščati svoje uradnike in da odtlej spet nameščalo tudi nove. SEUL (Reuter). — južnokorejski obrambni minister je danes izjavil novinarjem, da bi Združeno poveljstvo uporabilo atomsko orožje, če bi Kitajci in Severnokorejci ponovno napadli Južno Korejo. LONDON (Tanjug), — V Veliko Britanijo prihajajo vse večje količine sovjetskega zlata. Doslej so pripeljali z ladjami In letali okoli 30 ion zlata, katerega skupna vrednost znaša okol> 15 milijonov funtov šterlingov Naj večja pošiljka sovjetskega zlata (okol 20 ton) je prispela v London zadnje dni. Londonski uradni krogi menijo, da SZ prodaja svoje zlato, da bi ublažila veliko šterlinško izgubo. TRST (Tanjug). - 17 Gorice poročajo, da Je kvestura navsezadnje vrnila goriškim Slovencem potne liste ki jih je vzela pred nedavnim v Klavnem članom vodstva Demokratična fronte Slovencev v Italiji ter osebam. k( se ukvarjalo s trgovskimi posli med Jugoslavijo ln (talijo. Dfilas in Dedijer bosta obiskala švedsko in Norveško Beograd 30 dre Milovan Dji-las, predsednik komisije za med narodne stike S7.D1 J in tajnik t< komisije Vladimir Dedijer bostfi obiskala februarja prihodnjega le ta Norveško in Švedsko. Ameriški veleposlanik pri podtajniku Micunovič Heograd, 30 dec (Tanjug) -Državni podtajnik z,a zunanje 7Svet v zatonu*.. Ker v tem kratkem pregledu ne upoštevamo ponatisov, niti mladinskih knjig, potem smo s svojim naštevanjem proznih del skoraj pri kraju. Vendar pa, da bomo dopolnili to neugodno sliko, naj vsaj omenimo, da so izšle še knjige »Pohorski bataljon« Franceta Filipiča, Igre Pavla Golie, Ferda Kozaka »Članki in zapiski« jz let med obema vojnama, in s tem smo pri kraju. Več vidnih in pomembnih avtorjev letos ni izdalo nobene knjige. Tako je na pr. Miško Kranjec napisal knjigo »Nekoč bo lepše«, vendar je do novega leta še ni bilo na knjižnem trgn. V slovenskih revijah, kot so »Naša sodobnost«, »Beseda«, »No- va obzorja«, »Obzornik« in druge, so izhajala seveda krajša dela raznih avtorjev, ki pa ne pomenijo ne stilno, ne idejno, ne vsebinsko kakih novih poti. Vendar bi tu kazalo omeniti dva mlada avtorja Lojzeta Kovačiča in Andreja Hienga. Prvi je znan po svojih »Ljubljanskih razglednicah«, ki jih je objavljal1 letos v reviji »Beseda« in ki so vzbudile precej polemike spričo svojega naturalističnega prijema, drugi pa objavlja svoje zelo moderno pojmovane novele, in kakor smo izvedeli, piše tudi svoj prvi roman. Da bi bil ta seznam popoln, naj omenimo še to, da je Ivan Potrč napisal roman »Na kmetih«, ki ga je v odlomkih objavila »Naša sodobnost« im je naletel na zelo ugodno kritiko. V kratkem izide v posebni knjigi pri Slov. knjižnem zavodu. Te dni je v Mariboru izšla nova knjiga »Sončna reber«, zbirka novel pisatelja Antona Ingoliča DRAMATIKA Slovenska dramatika leta 1953 I po svoji številčnosti niti ni tako šibka, pač pa so uprizoritve novih slovenskih dramatskih del večidel doživele le mlačno, če ne celo odklonilno kritiko. Tu sem ne trta, ki jo ie (kot tretji del istoimenske trilogije) pred nekaj se- Kalin Boris: Ženski akt štejem drame »Krefti« Ivana Po- 1»; iu-« t*i iA ol ic4/v. P1 zonami uprizorila Drama Slovenskega narodnega gledališča, temveč bolj dramo Mateja Bora »Kolesa teme«. Matej Bor, eden najvidnejših slovenskih partizanskih pesnikov, se je poskusil tudi v filmskem scenariju in smo ravnokar v Ljubljani gledali premiero njegovega filma »Vesna«. Soraz-meroma ugodno je bila sprejeta drama Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«, ki jo ie uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče. Po daljšem času se je pojavilo v slovenski literaturi ime Igorja Torkarja z diramsko »Pravljico o ljansko gledališče, kritika K očita api * tos tudi politično dramo v zvezi w« več napak. Slovenci so dobili le- vprašanjem. Delo je napisal Jože Ze) smehu«, ki jo je uprizorilo ljub- BAROK V LJUBLJANI Ljubljana kot umetnostno središče Je dosegla ▼ baroku *vaj vrhunec. Nič čudnega, da Je v tej dobi preoblikovala tudi svoj do »edaj srednjeveški obraz In se dokopala do povsem svojega Izraza, do »ljubljanskega značaja«, ki po svoji bujnostl sicer ne doseza srednjeevropskega, saj Je produkt mnogo skromnejšega okolja, a vendar predstavlja izrazito svojstveno variacijo, ki pa Je razložljiva le Iz neposredne bližine Italije. Okrog 1770 je baročna Ljubljana prekoračila svoj Višek. V svojem gradbenem Izrazu je bila tako popolna, kakor nikdar poprej in tudi doslej nikdar več. Množina živahno oblikovanih stolpov in javnih zgradb mesta Pod gradom je ustvarila ubrano zatišje tipičnega baročnega mesta, je dihala intimno življenje Parls ln Helena, baročni voščeni figurici iz Mestnega muzeja v Ljubljani človeškega selišča kjer je vsak kotiček pomenil meščanu košček sanjavega razpoloženja in se je vsa reprezentanca osredotočala zaradi velikosti prostora, kakor tudi zaradi arhitektonskega poudarka, na glavnem trgu pred magistratom. Ta idila je zamikala scenarista Lojzeta Gostišo in zanjo se je navdušil snemalec Milan Kumar, ki je skušal ujeti v dobrih de setih minutah na filmskem traku vse bistveno o ljubljanskem baroku. Kamera sledi takratnim in še danes veljavnim estetskim viškom arhitekture baročne Ljubljane od panorame streh, mimo slikovitih objektov mestne hiše. stolnice, škofijske palače, Robbovega vodnjaka, uršulinške cerkve in križank v notranjost zgradb na romantična arkadna dvorišča. Pomudi se pri dovršenih kiparskih delih Luke M Ličja, Robbe in Cuse in s slikarskim intermezzom Qualijevih in Jelov-škovih fresk ter žanrskimi Bergantovimi oljnimi portreti zaključi naš vizuelni pojem o ljubljanskem baroku Vmes vple- rosorum, nekaj pohištva in 348 metrov traku je izteklo. Film razpade torej na trojnost umetnostnega baročnega izraza: arhitekturo, skulpturo, slikarstvo in stremljenje samo je podprto s faktom obstoja »operozov-cev«, a o njihovem pomenu v tem ustvarjanju je premalo povedano. Izvirajoč iz razumevanja dobe je to po eni strani dovolj, po drugi pa premalo. Ce upoštevamo pompozno bogastvo materiala, moramo priznati, da je popolnost predstave okrnjena, saj ne vidimo nobene baročne notranjščine v celoti (na primer vsaj uršulinške cerkve, »bisera« ljubljanske baročne arhitekture«), nismo seznanjeni o nahajališčih marsikaterega važnega detajla (skulptura), izpuščena so Imena slikarjev Cebeja in Mencingerja, nič ni povedanega o živahnem prizadevnem delovanju Academt-je Philharmonicorum (prireditve na Ljubljanici in drugo). Umetnost baroka je bila cerkvena umetnost. So se v filmu to bali priznati, ali niso bili pozorni na to? Oltarje, ki so vrhunske storitve kot celota vkomponl-rani V notranjščino baročnih cerkva, enostavno zamolčijo. Nabožne skulpture izsekajo na detajle rok in glav, prizori iz fresk so prikazani samo z realističnimi scenami itd Ne trdim, da je to napak, saj je bila baročna umetnost v svojem bistvu dokaj sen-zualistična in se ni ustavljala pri moralističnih pomislekih (tudi če je šlo za cerkvena dela), a nekje bi bilo le treba priznati tudi to cerkvenost, saj vemo, da je barok poživil cerkveno umetnost in tu še do danes ni izzvenel in Je po drugi strani oblikoval tudi splošni umetnostni okus. Ce ocenimo film kot celoto, lahko govorimo o posnetkih umetnostno zgodovinskih dokumentov. ki so podani stereotipno v naštevanju (razen v panoramskih posnetkih), neubrano v ritmu (tempo posnetkov skulpture in slikarskega materiala), neenotno v taktu do prikazanih umetnin (Robbovega vodnjaka v Celoti 1 sploh ne vidimo) in končno nesorazmerno v prikazani snovi , (panorame so predolge momenti j I opazovanja slikarskih in kipar- 1 sunkoviti in pr«kratikl). V s# našteto so le primeri, ki bi se jih dalo pri detajlnejSl analizi najti š« dosti več. Ža celotni stimulans tega filma, ki je bil vsekakor namenjen kulturnemu razgledu širokih mas, ne bi škodovalo, če bi se ustvarjalci zavedali tega, da je treba idejo filma v takem slučaju »obleči« tudi v zgodovinsko nastro-jenje časa, če hočemo, da bo tak dokument zapustil močno spominsko predstavo, ki bo pozneje asociativno umetnostno vzgajala. To bi dosegli vsaj delno z nošo in pa z glasbo tistega časa, čeravno bi bili v našem primeru morda prisiljeni vzeti kako delo tujega skladatelja. Končno — stržen naše predstave pojma o ljubljanskem baroku je tu gotovo zajet, a celotna usmerjenost filma je preveč suhoparno realistična, preveč brezosebna, premalo utemeljena, pojasnjena in razložena. Taka kot je, je odličen priročnik za ponovitev snovi o ljubljanskem baroku za kandidate diplomante umetnostne zgodovine, morda še za precej razgledanega izobraženca, a kot umetnostnozgodovinski dokument Je okrnjen z zgoraj naštetimi hibami. Stednja s filmskim trakom se v takem primeru maščuje... Toda ne smemo biti krivični: film gladko teče, je precizen v čisti fotografiji, je narejen z velikim trudom in razmišljanjem, in ker nam takih filmov močno prlmarijkuje, smo ga veseli. Upamo, da se hibe tega filma ne bodo ponavljale v naslednjih. Joža Zagorc s tržaškim mljan ter se ime nuje »Odločitev«, obravnava pa usodo slovenskega človeka iz tržaške okolice. Da bo število popolno, omenimo še dramo »Vrnil se je« Emila Freliha, ki jo je uprizorilo gledališče v Kopru. Celjsko gledališče pa je uprizorilo prvenec mladega pisatelja Janeza Žmavca »Izven družbe«, ki obravnava propadanje meščanske družine, njene morale v naši stvarnosti. POEZIJA V prozi »o predstavniki predvojne generacije v odnosu do svojih mlajših kolegov, pisateljev, ki so nastopili po zadnji vojni ter se uveljavili šele v teh zadnjih letih, še vedno — če sodimo po knjižnih publikacijah — v nekem dominantnem položaju. V domi-rtantnem položaju, v kolikor ne vzamemo v pretres prispevke, ki jih redoma prinašajo naše lite-r&ttbe revije. Nekoliko drugačno kot v prozi je stanje v poeziji. Ce smo pred letom zabeležili, da se mlada pesniška generacija že močno uveljavlja, moramo danes zapisati, da so tako imenovani »mladi« v letu 1953 v glavnem sami polnili vse naše literarne in ppliiierame revije. Tudi če pesniško dejavnost preteklega leta ocenjujemo po izdanih zbirkah, se naša sodba ne more bistveno spremeniti. Poudariti pa je treba, da je to le slika, ki jo dobimo, če si ogledamo posamezne revije, oziroma če si jo ustvarimo ob novih pesniških zbirkah. Vsi vemo, da Matej Bor, čeprav se je le mimogrede oglasil, še vedno piše, vemo celo, da veliko piše: Cene Vipotnik pripravlja svojo zbirko, prav tako menda Udovič, Antona Vodnika smo srečali v 12. številki Novih obzorij, njegove pesmi smo Miha Maleš: ta makedonskega ciklusa lahko brali tudi v »Obzorniku«; dokaj pogosto srečamo Vido Taufer, vendar mladi so tisti, ki so dali fiziognomijo slovenski poeziji v preteklem letu. Pesniških zbirk nd bilo veliko. tPesmi in napiti* Janka Glazerja. ki so — kot življenjski izbor njegovih najboljših pesmi — izšli ob pesnikovi šestdesetletnici, niso — Kakor tudi ne druge podobne publikacije — zbudili posebnega zanimanja. Med originalne zbirke lahko štejemo: >Pesmi Štirih« (Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček), »Lirično simfonijo* Poldeta Oblaka, »Pomladni poem, Patetični poem« Jerneja Roja, »Šeherezado* istega avtorja, pravkar izšlo zbirko Jožefa Šmita »Dvojni eoett ter »Zbadljivke* humorista Dušana Menije. Dnevniška, časopisna ter revijalna kritika je te zbirke dokaj različno sprejela. »Zbadljivke« Dušana Mevlje so bile sorazmerno toplo sprejete v glavnem kot edini primer humoristične poezije v preteklem letu, sicer pa niso pripisovali zbirki kake posebne umetniške vrednosti Oblakova »Lirična simfonija«, med omenjenimi zbirkami edini ekstremni poskus »moderne« poezije, te bila sprejeta skoraj vseskozi odklonilno. Oblak ni doživel neke analitične kritike, pač pa načelno odklonilno kritiko. Malo manj odklonilno je kritika reagirala na obe zbirki Jerneja Roja, ali toč- neje, odklonilno je reagirala na ] slednjih tednih, prvo, drugo je — v kolikor mi je Najpozitivneje in največ — morda še preveč — se je pisalo o »Pesmih štirih«. Pod vtisom teh, v glavnem pozitivnih in številnih kritik je zbirka našla nek odmev tudi izven slovenskih meja, v Beogradu in Zagrebu. Zbirka je med Srbi in Hrvati naletela najprej na nekaj zelo pohvalnih ocen, slednjič pa je v enajsti številki zagrebške »Republike« doživela povsem negativen sprejem. V Beogradu in Zagrebu, tu še prav posebno, se že delj časa bije oster literarni boj za modernizem oziroma proti njemu. V tem literarnem metežu so se znašle tudi »Pesmi štirih«. Zagovorniki »razumljive« poezije so svoje nasprotnike opozorili nanjo kot na primer zdrave poti, vezane na domačo tradicijo, pristaši »modernizma« so jo v odgovor prvim označili kot stereotipno, nazadnjaško in brezplodno delo. Prav to, kar je slovenska kritika tej zbirki štel« *a največjd uspeh, je v Zagrebu naletelo na odpor. Tako piše Nikola Miličevič v že omenjeni številki »Republike«: » .. Tu ni niti velikih tem, niti glasnih besed. O vsem, o čemer se tu govori, se govori potihoma, malce boječe, kakor da je namenjeno za nek intimen kotiček, a ne za široko javnost. To je poezija za šepetanje in zaprto sobo, a ne za recitacijo in oder ...« O Šmitovi zbirki »Dvojni cvet«, ki je pravkar izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu, pa bomo lahko spregovorili šele v na- znano — ignorirala. Sorazmerno majhen odziv na delo teh dveh avtorjev je treba iskati tudi v dejstvu, da so te zbirke izšle v manjši nakladi ter v avtorjevi samozaložbi. Kot v opombo bi morda veljalo pripisati še to, da so o omefijenin zbirkah pisali izključno mlajši ljudje. Če bi se oglasil kdo izmed starejših, bi bila sodba o tej ali oni stvari morda drugačna. fc. Snemanje filma „Na valovih Mure“ se bliža koncu Prva slovenska filmska komedija »Vesna« je že doživela svojo premiero in nedvomno tudi uspeh pri občinstvu, v ateljejih Triglav-filma pa končujejo prav te dni snemanje prvega dela, prve zgodbe slovenskega omnibus filma, prvega celovečernega filma, ki ga sestavljajo trije samostojni krajši umetniški filmi, v katerih bodo položili — vsak pač po svojih močeh in Svoj zrelostni slovenski filmski te še dokument o Academiji ope- sklh fragmentov pa so preveč 1 Robba: Ana le Šentjakobske cerkve v Ljubljani sposobnosti — izpit mladi ustvarjalci. Nekako pred U dnevi je začela maloštevilna filmska ekipa vodstvom režiserja Igorja retnarja s snemanjem v atelje' ju. Vse je bilo skrbno pripravljeno; v ateljeju ie zrasel pravi mlin, natančna kopija mlina i Mtire, poln vreč z moko, primerno oprašen, opremljen z mlinskim kolesom in stopami, skratka reš pravcati mlin, le da ne melje in ga poganja posebni »mlinarski vajenec« tako, da hodi po lopatah mlinskega kolesa. Toda mlin v ateljeju ni brez vode. V koritu je tudi »prava« Mura — umazana, rjava, počasna voda, ki sega le za čevelj visoko. Ta je osvetljena z žarometi in njen odblesk se odbija v notranjost mlina, kjer rahlo brni kamera in kjer se odigrava drama .. No, trenutno erotični prizor med vročekrvno Maričo (Nika Juvanova) in mlinarjem Na-cijem (Bert Sotler) ... Iz dneva v dan se manjša število prizorov, ki jih je treba posneti, iz dneva v dan se bliža konec snemanja, ki pač ne gre brez težav — največkrat tehničnih — in vsak dan smo bliže novi filmski stvaritvi, ki bo brez dvoma pomemben doprinos naši filmski ustvarjalnosti Z zaupa- njem lahko zremo na te mlade filmarje, njihovo delo pa bomo lahko ocenili prihodnje leto, ko bosta tudi ostala dva filma končana. o-m NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FRANCOSKI FILM Najvažnejšo nagrado za najboljši francoski film, ki se imenuje »Deliqueova nagrada« so podelili za leto 1953 filmu »Prazniki g. Hulota« Jacquesa Tatija. To nagrado podeli konec vsakega leta žiirija. v kateri so filmski novinarji. Film »Praznik g. Hulota« jc že dobil na zadnjem festivalu v Canessu veliko nagrado mednarodne kritike LEGITIMACIJE ZA KULTURNE DELAVCE Predsedstvo organiz. UNESCO predlaga, naj bi v vseh včlanjenih deželah vpeljali posebno legitimacijo, ki bi se imenovala »Izkaznica poznavalca kulture« Takšne izkaznice bi dobili znanstveni delavci, književniki, umetniki, novinarji, profesorji in študentje, ki bi imeli z njimi popust na prevoznih sredstvih, hkrati pa bi lažje dobivali potne liste in vizume za potovanja v tujino, brezplačen vstop v muzeje, znanstvene zbirke in seminarje. Predlog so poslali vsem članicam UNESCO. ROMAN 0 ROMANU Književnik Ervin Šinko o svojem romanu, ki izide po dvajsetih letih Ta mesec bo najbrž izšel Sinkov roman »Optimisti« v dveh izdajah v madžarskem in srbohrvaškem jeziku. Prvi del madžarske izdaje Je pravzaprav že natiskan in iziti mora samo le drugi del. »Zora« bo »Optimiste« izdala v zajetni knjigi na 900 straneh. Roman »Optimisti« je Izpoved o revoluciji, kakor pravi Ervin Sinko. To j« Izpoved, napisana, prirejena in pretipkana pred 27 leti, prevedena v francoski, nemški in ruski jezik, pa še nikoli natiskana. To je izpoved, katere že orumeneli Usti so izpod-budlll avtorja, da Je napisal roman »Homana«, svojo novo izpoved, v kateri »o »Optimisti« kot rokopis glavni Junak. * Brvln Sinko me Je sprejel v svoji udobni delovni sobi nekega deževnega nedeljskega dopoldneva. Zanima se »a »Borbo« in delo uredništva. Za razmerje med kulturno rubriko zagrebških in beograjskih izdaj. Ko pa Jo pogovor nanesel na temo »Optimistov« ln njegov moskovski dnevnik, ki ga »Republika« objavlja v nadaljevanjih, Je bil Sinko — dejal bi, nekoliko v zadregi. »Roman romana«, ki bo kmalu Izšel kot posebna knjiga, z zanimanjem spremljam v reviji ln tako sva se o njem pomenila kot o znancu, o katerem bi ena stran, Sinko, seveda rad še marsikaj povedal. »Ni naključje, da Izidejo .Optimisti' v Jugoslaviji,« Je rekel. »Bil sem seveda naiven, ko sem leta 1935 prispel v Moskvo z namenom, da bi tam izdali ta moj roman. Razen v sedanji Jugoslaviji bi bil lahko izšel samo v Sovjetski zvezi — takrat ko Je Lenin še živel. Pozneje nikakor ne.« Pokazal mi Je svoj dnevnik. Mnogo, mnogo belega papirja, popisanega s črnilom v madžarskem Jeziku. Na listih prilepljene slike ln izrezki iz časnikov: Stalin s Svetlano v naročju v dobi glorifikacije družine in zakonske zveze: članek s prvim napadom na Soštakoviča; članek o napadu na pionirje; Buharinov članek o oblo-movščini, po katerem se Je začela gonja proti Buharlnu; velika fotografija Gorkega v krogu pisateljev, med katerimi vidimo tudi mladega Sinka. »Tovariš Sinko, kako pišete svoj roman »Roman romana«? Ali se držite dnevnika?« »Da, strogo se držim dnevnika. Seveda so v njem stavki, ki so popolnoma razumljivi samo meni ln te stavke obdelujem, razlagam. Ne do- kvariti stikov. Nekaj dni po mojem dam pa nobenega novega dejstva, odhodu so Bela Kuna aretirali. Drugi nobene misli iz sedanje perspektive.j razlog je bilo nezaupanje, s katerim To torej ni izraz mojega sedanjega stališča. Saj tudi sami vidite — iz vrstic razbere človek moje upanje v Sovjetsko zvezo (drugega upanja takrat ni bilo), toda kakšno je bilo to upanje?« Sinko Je svoj dnevnik pisal v Moskvi. Mar to ni bilo nevarno? In so me tam gledali. Nato sem namreč — takrat sem namreč bil,« je rekel Ervin Sinko, »edini tuji književnik v Sovjetski zvezi, ki med procesom ni podpisal nobene kolektivne izjave o .pobesnelih psih', ki Jih Je treba postreliti, na kar sem zdaj ponosen. Po cele tedne v tistih strašnih kakšna Je bila pot tega dnevnika časih nisem zapustil svoje sobe, samo Gabrijel Stupica: Lastni portret s prijateljem od Rusije do naših dni, ko leži po 19 letih ohranjen na Sinkovi mizi v Plemičevi ulici v Zagrebu? In ne samo dnevnik: rokopisi »Optimistov«, »14. dana«, njegove novele, prevodi, članki — vse življenjsko delo knjl- da ne bi zbujal pozornosti. Tretji razlog pa Je bil formalne narave: že v začetku so ml namignili, da od političnega emigranta pričakujejo, da zaprosi za sovjetsko državljanstvo. Jaz pa sem se mudil tam dve leti ževnika v obliki belega kupa papirja ln se za to nisem mogel odločiti. v dveh kovčkih. Tako Je prispel v Jugoslavijo, kdaj? Tako je preživel svoj vek v partizanih — kako — in zdaj j« t« kup papirja podlaga velikega ln zanimivega književnega dela. »Kako J« bilo to, tovariš Sinko?« »Dnevnik aem pisal že od nekdaj. Tegale, o katerem govoriva, pa sem začel pisati na ladji, med vožnjo v Sovjetsko zvezo. Nevarno? Da, pisati dnevnik tam ja bilo nevarno. Toda bil tem, kot rečeno, naiven. Prvi ml Je to povedal neki madžarski emigrant v Moskvi in pripomnil, da sem edini človek med 170 milijoni ljudi v Sovjetski zvezi, ki to dela. Drugi ml Je to rekel Isak Emanullovič Ba-bel — avtor knjige .Konjeniki Budjo-nega‘, ki so ga pozneje ustrelili. Pri Bablu sem stanoval in ob odhodu lz Sovjetske zveze sem izročil dnevnik njegovi kuharici, ki ga Je priporočeno poslala v Pariz.« Malo se Je zamislil ln videti Je bilo, kot da z očmi išče po širokih policah svojih knjig. »Vprašujete me, kako .Je bilo z mojim odhodom lz Sovjetske zveze? Bil Je dokaj dramatičen: sporočili so ml, da ml ne bodo podaljšali dovoljenja za bivanje in da moram v 14 dneh Rusijo zapustiti: razlogov za to Je bilo najbrž več. Iz objavljenih nadaljevanj v .Republiki* veste, da Je Bela Kun dajal pozitivne Izjave o .Optimistih', ko Je bil to pogoj za objavljenje rokopisov. Medtem pa Je bil njegov položaj omajan, mislim, da sem lahko zapustil Rusijo samo zaradi Romalna Rollana, ki Je takrat Gatallca Angelina: Figurica (les) še živel in s katerim niso hoteli po- Dnevnik m« Je, kot rečeno, počakal v Parizu. Imel pa sem velike sitnosti z dvema kovčkoma svojih rokopisov v vseh mogočih jezikih. Moral sem Ju Izročiti v pregled narodnemu komisariatu za prosveto ln na srečo so ml Jih na mnoge proftnje, naj pohlte s pregledom, dan pred mojim odhodom vmlll.« Ko je leta 1939 Izbruhnila vojna, J* Sinko prispel v Jugoslavijo. Zakaj prav sem? V »Rodil sem se v Patlnu,« Je rekel, »Imel sem jugoslovansko državljanstvo, Jugoslovanski potni list. Ze leta 1920, po zlomu madžarske komune, sem se vmll lz dunajske emigracije v Jugoslavijo, v Subotico, pa so me kot komunista aretirali ln iz zapora pod stražo odgnali na avstrijsko mejo. Tu so bili moji starši, Jaz pa sem bil intimno povezan z domovino, zlasti z Vojvodino. Nikoli se nisem hotel odpovedati svojemu Jugoslovanskemu državljanstvu. Toda, da se vrneva na moj odhod lz Pariza. V potnem listu Je bilo rečeno, da sem se dve leti mudil v Sovjetski zvezi. S takšnim dokumen- tom nisem mogel priti v kraljevino Jugoslavijo. Na srečo sem se v Parizu seznanil z inž. Stankom Sllovičem, ki sem mu povedal, kdo sem in on me Je napotil na poslaništvo k Sta-noje Simiču. Stanoje Simič ml je dal denar za potni Ust, v katerem seveda ni bilo nobenega sledu o mojem bivanju v Sovjetski zvezi. Po prihodu v Jugoslavijo sem se seznanil z Miroslavom Krležo, ki me Je toplo sprejel ln se strinjal s tem, da Je pravzaprav najbolje, da se zatečem v kak majhen kraj. Tako sem se z dvema kovčkoma rokopisov znašel v Drvaru, kjer Je dobila moja žena službo kot zdravnik v bolnišnici.« V Drvaru Je nevarno bolni Sinko pričakal okupacijo Jugoslavije. Roko-! plse ln knjige Je čuvala njegova žena i v bolnišnici in Jih skrivala v kleti pred Nemci ln ustaši, kmalu pa Je zapustil Drvar ln se preselil v Knin. Tam so ga Italijani aretirali ln zaprli v kninsko trdnjavo. Nekega večera mu Je neki karabinjer sporočil, da ga bodo zjutraj ob štirih odgnaU v taborišče. V tistem trenutku, je pripovedoval Ervin Sinko, J« Mio glavno vprašanje ln edina njegova skrb usoda rokopisov. Z iznajdljivostjo in podkupovanjem karabinjerjev se Je posrečilo Sinkovi ženi spraviti kovčka v Kninu k prof. LIJI Bujlsavljevlč. »Najzanimivejše pa šele pride,« Je nadaljeval Sinko. To ao trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabil. Pomislite, iz taborišča sem prišel v partizane, nikogar nisem poznal, pa tudi mene pravzaprav nihče ni poznal. Kar naprej pa sem mislil na rokopise. V tistih dveh kovčkih je bilo spravljeno vse moje delo in še več: jaz sam, kajti vidni dokaz o meni, o mojem življenju in delovanju Je ležal ondi. Bil pa nisem več mlad, bilo ml je že 40 let. Brez upanja na kakršen koli uspeh, samo z željo, da bi nekaj storil za lastno pomiritev, sem napisal pismo Pavlu Gregoriču, ki Je bil sekretar ZAVNOH. Prosil sem ga, naj nekaj stori, naj poizve, ali sta se kovčka ohranila. In naj ob osvoboditvi Knina poskrbi, da se ohranita. Pavlu Gregoriču tega ne morem pozabiti. V partizanskih vojnih razmerah, ko so kurirji peš prenašali pošto, sem v štirih dneh dobil odgovor. Pismo x žigom ZAVNOH ln kratkim obvestilom, da Je Knin osvobojen ln da so moje stvari spravljene pri prof. Bujisavljevičevl. Tedaj sem odšel v Šibenik in pozneje v Knin, kjer sem zvedel, da Je pičlo uro po osvoboditvi k tov. Bujisavljevičevl prišel neki tovariš z brzojavko Pavla Gregoriča.« * Nisem vprašal Ervina Sinka, ali bo te podatke vključil v knjigo. Jasno pa je bilo, da Je to dejanski konec »Romana romanov«. Konec zato, ker Je ležal pred menoj prvi zvezek madžarske izdaje, tiskane v Jugoslaviji: Sinko Ervin »Optrimist&k«. D. Oblak Odmevi gostovanja naših umetnikov v Nemčiji Kot smo že poročali sta konec i naslovom: »Močan vtis koncerta novembra gostovala v Zahodni! Jugoslovanskega komornega dua« Nemčiji naša umetnika, violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek. Nastopila sta na treh koncertih kot Jugoslovanski komorni duo in doživela velik uspeh. Tako sta dobila ponudbo za gostovanje v prihodnjem letu za več komornih in solističnih koncertov. Njun uspeh pa potrjujejo tudi kritike v nekaterih časopisih. Pod naslovom »Umetniki iz Ljubljane« piše »Frankfurter Neue Presse«: »Prevzelo nas je srečanje z Drugo sonato nedavno umrlega mojstra Prokofjeva. Višek večera tako po delu kot po izvedbi pa je bila Beethovnova Kreutzerjeva sonata. Tu sta jugoslovanska interpreta posebno prepričljivo dokazala svojo umetniško stopnjo.« »Frankfurter Rundschau«: piše: »Violinistova močna poteza ter pianigtov moški udar sta se izkazala zares šele pri Prokofjevu, katerega Druga sonata je bila izvedena s slovanskim občutkom in velikim tehničnim znanjem. Z umetniško resnobo prežet spored je sprožil prisrčen aplavz.« Pod pa piše »Idsteiner Zeitung« 'takole: »Naši stiki z umetniškim življenjem v Jugoslaviji so bili doslej neznatni. Malo vemo, kaj se dogaja na duhovnem in umetniškem polju v tem, med vzhodnim in zapadnim vplivom kolebajočim ljudstvom. V Jugoslovanskem komornem duu smo spoznali dva predstavnika te dežele, ki nista le izredna interpreta sodobnega glasbenega dogaj anj a v svoji domovini, temveč tudi velikih nemških mojstrov. Spričo takih strokovnjakov smo bili prepričani, da bo koncert glasbeni dogodek izredne vrste. To se je tudi zgodilo. Aplavz po posameznih točkah je bil močan in prisrčen.« Poročilo o koncertu sta prinesla tudi časopisa »Hochter Kreis-blatt«, ki prav tako ne štedi s priznanji, in »Taunus Bote«, ki pravi, da je zlasti Beethovnova Kreutzerjeva sonata v virtuozni izvedbi vžigajoče delovala. Potem pa zaključuje: »Jugoslovanskemu komornemu duu so poslušalci prisrčno ploskali, klicali oba umetnika ponovno na oder in ju obdarili s cvetjem v znak zahvale.« Z DRUGE MEDNARODNE RAZSTAVE UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE VValter Majetitz (Avstrija): Zadnji pacient Kulturne beležke iz tujine SPOR V'ZADEVI DNEVNIKA | tomci pisatelja Alphonsa Daudeta, čeli izdajati revijo »Fiction«,knji-BRATOV GONCOURT ! ki je imel z bratoma Goncourt ževno revijo vseh tistih, ki se za-Dnevnik francoskih književni- j najtesnejše stike. Daudetovd po- nimajo za romantično fikcijo, na kov in zgodovinarjev bratov 1 tomci trdijo, da se doslej neobjav- , področju nenavadnega^ fantastič- Miniaturno slikarstvo Kustos muzeja za umetnost in obrt Anka Simič-Bulat .je napisala scenarij za kulturni film o razvoju miniaturnega slikarstva na Hrvat-ekem. Scenarij je ponudila »Zora-filmu«, ki bo bržkone film tudi posnel. Ce bodo scenarij odobrili, bodo film izdelali že v začetku januarja i izdati ves dnevnik brez krajšanja, prihodnjega leta. Edoua,rda im Julesa Goncourta obsegajoč obdobje od 1851 do 1895 je izredno pomembna dokumentacija kot kronika francoskega književnega in kulturnega življenja v drugi polovici minulega stoletja. Dnevnik je doslej izšel v devetih zvezkih, toda nepopolno: tisti del, ki obsega intimnejše gradivo hranijo kot rokopis v pariški narodni knjižnici- Goncourto-va akademija je naposled sklenila Proti temu pa so nastopili po- Kako so se turški sultani učili srbščine V knjižnici Hagie Sofie hranijo prvd srbski tekst, pisan z arabskimi črkami. V veliki zakladnici carigrajskega arhiva in knjižnice Hagie Sofie se je vredno zanimati za neko, po formatu majhno in doslej še premalo znano delo, ki nudi zanimivo sliko o vlogi srbskega jezika in o načinu, kako se se ga učili na dvoru turških sultanov v času njihove največje slave. Gre namreč za slovar, oziroma priročnik za učenje jezika. Pod imenom »Perzijsko-arabsko, grško srbski slovar«, ln » podnaslovom »Stirijezič-nl slovar«, sta v knjižnici Hagie Sofie razstavljena dva primerka rokopisov. namenjena cesarskim princem za učenje teh štirih tujih jezikov. Po svoji vsebini sta popolnoma enaka, in predstavljata učbenik, ki so ga uporabljali kot sredstvo, da bi dosegli osnovno znanje iz vseh štirih jezikov in sicer o najbolj praktičnih stvareh. Ker v rokopisih nikjer ni omenjen avtor, niti datum, kdaj 'je bilo delo napisano, sklepa človek o tem samo posredno, z analizo originalnih petatov na notranjih straneh slo- varja. Prvi je pečat sultana Baje-zita II (1481—1512), drugi sultana Mahmuda Mustafa (1696—1754), tretji pa pečat nekega Inšpektorja Vakuha Ahmeda, ki je živel v časih sultana Mahmuda Mustafa. Videti je torej, da sta bila ta slovarja napisana v drugi polovici 15. stoletja, v dobi razcveta turškega cesarstva, oba sta napisana v posebni arabski pisavi (sulusu) kačjih potez (duktosa) in olsegata 52 listov. Prvi rokopis ima 15.50 X 50 cm, drugi pa pičlih 9.17 cm. Značilen je sistem učbenikov, usiier-jen na to, da učenec, oziroma človek, ki slovar uporablja, takoj opazi, za kateri jezik gre. Besedilo slovarja je namreč pisano v štirih vrstah druga pod drugo, vsaka vrsta pa s črnilom drugačne barve Prva vrsta — arabsko besedilo — je pisano s črnim črnilom, druga — perzijsko — z rdečim — tretja vrsta — — grška — z zelenim — četrta vrsta — srbska — pa z oranžnim črnilom, potlej pa se ta vrstni red ponavtlja, besedilo je vkladeno tako, da na vprašanje v štirih verzijah dobiš odgovor tudi v štirih verzijah. Zanimivo je, da ta slovar ▼ štirih jezikih nima ustreznega prevoda v turškem jeziku. Iz tega lahko 6klepaš, da je pisan posebej za uporabo na dvoru, ne pa za široke kroge. Za nas je važno omeniti, da je to, kolikor doslej vemo, prvi srbski tekst pi6an z arabskimi črkami, O tem. kakšno vlogo- je imel srbski jezik, kakor tudi drugi tuji jeziki v otomanskem cesarstvu, najdemo’ zanimive podatke v spisih raznih evropskih sodobnikov Murata Mahmeda ln ostalih sultanov. Tako je na primer Milbach, ki je bil nekaj časa v turškem ujetništvu pisal, da je bilo t takratni prestolnici cesarstva Jedrenu na vseh straneh slišati tuje jezike. Tudi za Sulejmana Veličastnega, zakonodajalca je srbski jezik še zmeraj imel važno vlogo in uporalljal ga je tudi Sulejman. O tem je pred petdesetimi leti pisal M. Vukičevič: »Vse, kar je bilo v cesarski službi, je uporabljalo tudi srbski jezik, ker je bil na Porti diplomatski jezik že od 15. toletja, pa tudi sam sultan Sulejman je govoril samo srbski in turški.« Ko govori Paolo Jovlo o življe- nju graničarjev iz druge polovice 16. stoletja, pravi, da je bil za turškim in arabBkim jezikom ne nj razširjen srbski in da je bdi grški za njim. Za Mehmeda Fakiha Je bil srbski jezik že diplomatski jezik. Tako je bil v srbščini pisan Berman. poslan leta 1456 moldavskemu vojvodi Petru A.ronu Razen tega so bili v srbskem jeziku pisani tudi mnogi diplomatski domenki 15., 16. in 17. stoletja, zlasti na mejah cesarstva. Mnogi spisi, poslani iz centralne in pokrajinskih sultanskih pisaren Dubrovniški repni/liki, so tudi zelo zanimiva zbirka dokumentov, ki kažejo, kako dobro so vladajoči krogi turškega cesar stva poznali srbski jezik. Isto velja za pisma mnogih upravnikov hercegovskega, kliškega in grškega san-džaka, ki so tudi pisali v našem jeziku in s cirilico. Turško jezikoslovje poudarja velik pomen srbskega jezika za staro književnost turških časov ln menda bo razvoj turkologije in slavistike, od katerih se mora vsaka marsičesa lijeni deli nanašajo na družinsko življenje avtorja »Tartarina« in da bi žalili Daudetov spomin, če bi jih objavili. V tem smislu so sprožili postopek in javnost napeto pričakuje, kakšen bo konec tega spora. PLESNA UMETNOST AMERIŠKIH INDIJANCEV V gledališču Champ Elisees v Parizu nastopa skupina ameriških Indijancev, pripadnikov plemen Dakota, Otava, Gavrana in Sejen, ki so na podlagi posebnega dovoljenja vlade ZDA zapustili svojo rezervacijo in se napotili v Evropo. Ta skupina nastopa pod imenom »Plesalci rdečekožcev«, ki prikazuje prastare indijanske verske obrede ter bojne plese ter pantomine, med katerimi se zlasti odlikuje imitacija živali (bizonov, lisic, psov, puranov). Indijanci nastopajo v tradicionalnih kostumih in z orožjem. Njihove plese pa spremljajo bobni, piščalke in petje. Pariški tisk poudarja folklorno avte.ntičnost v nastopih teh ameriških Indijancev. FANTASTIČNI ROMANI IZPODRIVAJO DETEKTIVSKE Znand francoski pisec detektiv-skokriminalnih romanov George Simon, ki se je nedavno vrnil iz Amerike, trdi, da je tej zvrsti »literature odzvonilo«:. Namesto nje se razvija nova zvrst, tako imenovana »fikcija« z znanstvenimi temami ob fantastičnih predpostavkah. Otroci na ameriških ulicah se ne gredo več policaje, lopove in tolovaje, z napadi na banke. naučiti, privedla do plodnega sodelo- niarveč atomsko vojno in boje z vanja med tema dvema znanstveni- Marsovci. Teme znanstvene fik-ma področjema in da bomo lahko cije so prodrle v romane, novele, šele tedaj videli, kako lesni so bili stripe, magazini1, radio in dnevni stiki med tema dvema jezikoma in tisk. Nekaj podobnega se dogaja njuno književnostjo. 8. Pečar tudi v Franciji V Parizu so za- nega, nadnaravnega, kakor tudi za znanstveno anticipacijo. POTUJOČE RAZSTAVE VELIKIH EVROPSKIH SLIKARSKIH ŠOL Razstavo beneškega slikarstva, obsegajočo reprezentativna dela mojstrov od 15. do 18. stoletja so priredili najprej v Amsterdamu, zdaj pa je odprta v Palači lepih umetnosti v Bruslju. Pozneje jo bodo prepeljali v muzej Orange-lie v Parizu. V Ziiricliu so priredili veliko retrospektivno razstavo holandskega slikarstva 18. stoletja, na katerem so zastopani Rembrandt, Jules Vernier van Delft, Fabri-cius, Segers itd. Za to razstavo so si izposodili najvažnejša dela ne samo holandske galerije, marveč mnogih velikih evropskih muzejev in privatnih zbirk. Iz Ziiricha bodo to razstavo prepeljali v več italijanskih mest. V Milanu pa so organizirali retrospektivno razstavo Picassovih slik. NOVO DELO O VAN GOGHL Nizozemski umetniški kritik Jos de Gruiter je objavil delo z naslovom »Van Goghov svet«, v ka*erem je prikazana tragična usoda velikega slikarja. Njegovo življenje spremlja od očetove hiše do groba. Avtor je oživil van Goghovo slikarsko delovanje v Brabantu, Parizu in Afou, njegovo bivanje v umobolnici v Saint Remiu in zadnje tragične dneve v Overu, Razen velikega števila reprodukcij slikarjevih najpomembnejših del, je v knjigi tudi mnogo fotografskih posnetkov, k: nudijo sugestivno dokumentacijo okolij, v katerih je umetnik živel in ustja rjal Delo je izšlo za 100-letnic-o rojstva Vincenta van Gogha, ki so jo praznovali letos. mmmm NOVOLETNA ŠTEVILKA /' \ 10; f ZANIMIVOSTI NAŠIH K B A I B V ' »TRIJE RODCVI so ustanavljati fužine... 3? ako urico hoda iz Slo- | Minilo je že kako leto, odkar venske Bistrice, tam, so se Tomažiči lotili tega posla. Kjer se začenja sliko- Številnim naročnikom so že id co r • jV j bistriški Vintgar, ustregli: »Slovenija-vinu«, raznim Ki se zajeda daleč med pohorske regove, stoji velika lesena lopa. * stareSa žleba pušča povsod voda, fci je nekdaj poganjala ogromno kolo. Zaga? Mlin? rodovi so ustanavljali ine, Pežaki so jih pa naredili,« pripoveduje Franc Tomažič, malo Ji ’ ®alo zares, vendar ne brez zadovoljstva. Nekdaj je bila na tem mestu t sedaj pa tolčejo v lopi bFatje Tomažiči, Anton, 01, . ‘m Jožef, bakrene kotle, bkoraj vsak dan pa pride, v de- *vImC0™tudi nj':h »Če, 78-letni 0n?ažif’ ki S3 ^ »najbolj ve elje vuieti pri delu«, kot pripovedujejo bratje. »Oča nimajo moči kot mi, zato so pa spret- občutek°bCUt6k imaj° V rokah’ hniYi&s^^e ^esa dela je pre-stn 1 * r0da v 1X5(1 že iih 4 S PreProstimi sredstvi, ki je P.?8anjala voda, so Toma-, Naiv°^aU vseh vrst kotlev kuhanjeS° vSikn^ifh Z&' žSanjarnam, laboratorijem, tovar- Bosno, deželo «iiw l?Je Š,l0v,Vini v Brežicah, ki je prej Trije rodovi Tomnr* lnjC naročala kotle v Franciji, raznim Mdevali d , £ !l V s° 81 pn‘ 1 srbskim in hrvaškim podjetjem. Podjetje Posestvn^f1^, SV°je < Sedaj bodo delali kotle celo za «j na boben lTL] J 51° Sk°' UNICEF. Le-te bi radi izdelali rali udlniati , .so.,se m°" , Italijani, toda UNICEF se je raje Jetja, ht,” ™' Ustniku pod- odioeu za brate Tomažiče. vojni IMPOL ^ naStal P°' ""X!- '”i’- 78 letni Franc Tomažič Je Se vedno krepka korenina; svoje sinove bo še marsičesa naučil — (Narisal Janez Vidic) Večje kotle izdelujejo posa-r j , . 1 mezno, manjše (le da so ti manjši bi rrmr. i dela. Pa tudi boljša je kotlasto oblikujejo. a, 12 e'ava. . Tako raste tukaj ob roman- ce »uk Se aker prehitro razteza, tičnem vhodu v Bistriški Vintgar oa,« razlaga 78-letni Toma- podjetje, ki ob vztrajnosti in udarci težkega železnega kladiva nastajajo kotli, ki bodo sirili sloves spretnih mojstrov Tomažičev po vsej državi — (Narisal Janez Vidic) ilč. »Oblikovati ga je treba po- spretnosti bratov Tomažičev prav oh*1 v rokah je treba imeti gotovo obeta velike koristi vsem oDCutek za enakomerno debelino. ] našim tovarnam, ki so morale Nevešč udarec bi lahko vse pokvaril.« doslej uvažati razne kotle Iz tu-' jine, seveda za lepe denarce. »MOJ OCA SO ZA KI 20 SEKIRE KOVALI« C« greS ob Bistrici že malo dalje, morda uro hoda ali malo več, bo tvoje zanimanje vzbudilo svojevrstno »podjetje«, kovačija na vodni pogon. Ta sicer nima več bodočnosti, nihče Kolarjevih sinov ne namerava nadaljevati očetovega dela. Vendar je kovačija zanimiva. Na zunanji strani pečnice so v kamen vklesane letnica 1881 in pa črki J. K. Tega leta je kovačijo pozidal Johan Kranjčan. Vse naprave poganja voda: veliko kladivo na mogočnem nakovalu, ogromen brusilni kamen in vse drugo. Celo ogenj razpihuje voda! Se pred leti so iz bližnje in bolj oddaljene okolice naročali pri Vauharju, tako pravijo še danes hiši, vse orodje, motike, lopate in sekire. Anton Kolar slovi še sedaj kot dober kovač. Vendar pa njegove izdelke vse bolj izpodrivajo tovarniški. Ko bo sedanji Kolar prenehal oblikovati kose železa v motike, sekire, lopate..., bo stala kovačija samo še kot zanimivost iz nekdanjih časov, ki je že seda.i menda edina taka, vsaj v okolici Slovenske Bistrice. In Kolar bo samo še pripovedoval mimoidočim radovednežem o podirajoči se kovačiji, o riži, ki je še pred leti stala na drugi strani kovačije in so Pohorci po njej spuščali les. M. B. Sioleija že piha b urja prek vipavskih spomenikov Vipava, središče Zgornje Vi- iz skal1 pod temnimi borovci Plaza, pavsike doline, je znana po do- Poleg »Pod skale« je mogočna brem viiinu, zgodnjem sadju, mi- pravokotno zidana graščina Lan-lem podnebju in ostri burji. Leži thieriijev, pred njo pa lep park z ob vznožju strmo dvigajočega se redkimi eksotičnimi drevesi. Na pobočja Nanosa in je eno redkih desni strani reke Vipave je osta-mest. ki leži prav ob izviru reke nek nekdanjega Baumkiirchnerje- fiati« sem dolbel Miltilansitl potres To je 1/Ito v Borovljah znanem industrijskem krujn v slovenskem delu Koroške. Pil nagem odetu, n-škarskem moj&tu, »e je tedaj učil pu&karstva neki vajenec, ki ga ie bila pripeljala njegova mati 1* Krope. To J« bil naž Kranjski Ton©. Bil je droben, s- ’- in bledikast, pa nekoliko boječ. Ko ga Je oče sprejel r uk, mu je v navzočnosti njegove matore d«jn' »Sedaj pa greva kovat.« Tedaj se j« njegova mati vsnemlrUa in dejala: »Kaj pravite, kvati Pripeljala sem fant« k vam. da se bo pri vas naučil izdelovati puške, ne pa kvati. Kvati M se lahko naučil pri naSejn domačem, mesarju,« Oče je potolažil kranjsko mater, »Ko bojte se. mi puškarji .nič no koljemo. Z vaSim fantom pojdeva sedaj kovat, ne pa k vat. Kovati se mora naučiti.« Kranjski Tom« je kmalu postal mej prijatelj. Rod sem ca poelnSal, ko ml je pripovedoval o fullnch in vlgenjoah v Kamni *wrloi ln Kropi. Tako vlgenjoo smo imeli tudi pri nas doma, samo da smo Jo imenovali rlheraj. Na svojevrsten naSln J« povtročil, da je tudi Ljubljana stopila v krog mojih miselnih predstav. Imel je svojo postelj na podstrešju naše hiše, v posebnem * lesenimi stenami opaženem prostoru, 0«*to je razgibal mojo radovednost s pripovedovanjem, da v njegovi soli ponoči kar mrgoli »Male Benetke« v Vipavi Reka Vipava ima v Vipavi kar vega stolpa, ki je bfl zidam v pet izvirov. Izmed vseh izvirov 13. stoletju. Na strmem, kamni- je narlepši »Pod skalo«, kjer pri- tem griču nad Vipavo so razva- rre Vipava na treh mestih na dan line starega gradu, ki že za Val- vasorja ni bil več naseljen. Zaradi številnih mostov nad reko Vipavo, bi laihko kraj okoli izvirov imenovali »male Benetke«. Vipavske hiše, zidane iz kamna, so zelo stare, precej jih ima na »portonu« letnico k 17. »to-letja. Na dvorišču na desni strani Lanthierijeve graščine je stalo stara cerkvica sv. Marka, eden najstarejših spomenikov primorske cerkvene arhitekture, ki pa so jo žal podrli. Mimogrede nat omenimo, da se je za cerkvico, kakor tudi za ostale zgodovinske spomenike Slovenskega Primorja zedo zanimal tudi pokojini univ. prof. dr. France Mesesnel, ki je v Vipavi preživel mladost in kjer je v poznejših Letih pripravljal veliko študijo o umetnosti Slovenskega Primorja. Vipava je postala le zanimivejša s spomenikom padlih borcev in spominsko ploščo dr. Mesesnelu. Za spomeniiik in ploščo je naredil načrte mojster Plečnik. Zdi se, da so to prva dela mojstra Plečnika v Slov. Primorju. ali pride kakšna podgana tudi na njegovo postelj Ce s pestjo udari ob steno, popadajo podgane kakor mehke hruške na tla ln »beie. Velika je bila moja radovednost. Moj prijatelj }iii je prigovarjal, naj »e ;.onoči izmuznem v njegov podstrešni It log. Tam bom lahko o pa »oval podgane. Bes sem se dal zapeljati. To je bilo leta 1895. Sredi noAi Je okiog najinih postelj vse oživelo. Podgane so skakale, se grizle, tsple, ln premetavale in spretno plozale po leseioiUi stenah. Zdelo se ml Je, da se okrog mene tresejo vse stemo. V istem hljra p« se je vse zamajalo okrog m«p», hiša, stene, streha, postelj, stori. Uno pa je bilo čutt .nunolklo bučanje ln šumenje kakor ob vihaTju la povodnji. To ni bil« domišljija moje razgrete glav«), To je Mia resnica. Bilo je namreč v noči na 15. april 1895, ko je potres tako hudo raz loja! Ljubljano. Za to Ljubljano smp tudi tolarji v Borovljah prinašali v šolo prispevke staršev. In tako se je v mojih Vipavci so dobrodušni in po ' ljudje, ki radi s preo , rikritim ponosom razlagi. sicer slika od potresa razdejanega j zanimivo zgodovino Vipave. Radi mislih in čutih tedaj prvič izobli-, 5tend ljudje, ki radi s precej sla-kovala slika slovanske Ljubljane, ;n ho nekritim nono^m mtIbo-bto mesta Vse to pa po zaslugi našega ( govore o Zigi Herbersteinu, ki se Kranjskem Tonetu, v Soli pa no bi j*. v rodni Vipavi naučil sloven-nikoli omenjali tega slovenskega mo- šči,ne, ki mu je tako prav prišla sta, če bi ne bilo potresa. Naši uči- ( v njegovi diplomatski službi na tel JI so imenovali mesto Laibachj iz- dvoru carja Ivana Groznega. Radi podgan. V tema uganjajo vsakovrstne ven Sole med sabo pa smo ga učeno! pripovedujejo O rovu nasproti ImrVfl. flA TWvH 1 irt llAVl ^ A tftT O 1 mnnAnnl 2 T ^ 111 1 < nn A 1 • • ] 1 | , ■ « (jrabrtijanovega mlina, ki je baje vodil pod Nanosom do predjam- burke, se podijo, lovijo ter spretno imenovali LjuLljano. plezajo po stenah. Tu pa tam pade i skega gradu m po katerem Je Erazem Predjamski dobival med obleganjem itz Vipave zgodnje češnje in jih metal oblegovalcem v obraz... Se rajši pa pripovedujejo o norčijah zadnjega barona iz graščine Beležke o Vipavi «0 bile zelo pomanjkljive, če ne bi omenili vipavskega viina. Vinogradništvo je v Vipavski dolini zelo staro, saj se že Valvasor zelo pohvalno izraža o njem. Zanj ima velike zasluge Matija Vrtovec iz Podnanosa pri Vipavi, ki je kot >ud kmetijskih družb na Kranjskim, Štajerskim in Goriškim c izdal v Ljubljani leta 1844 »Vi nore jot, leta 1850 pa »Sporočilo slovenskim vinorednikam sosebno Ipav-skirn im Primorskim«:, s katerimi je vinogradnike učil nrnne »vi-norejec. Razen njega »e je za razvoj vinogradništva v Vipavski d»lini zanimala tudi sadjarska in vinarska šola na Slapu pri Vipavi, ki je bila ustanovljena leta 1873 in je delovala vse do leta 1886, ko so jo preselili na Grm pri Novem inestu. Omeniti je treba tudi znano Vinarsko zadrugo v Vipavi, ki še zdaj deduje. Razumljivo je, da dobro vipavsko vimo vpliva tudi na pridelovalce, ki so znani pevci im dobrodušneži. Po vsej Vipavski dolini je znan posebno ljudski pesnik Ivan Krhne iz Vipave, ki je zložil že nad tisoč pesmi, katere zna vse na pamet. Njegove pesmi je sedaj začel objavljati tudi »Glas naroda« v New Yor’ kamor jih prosvetna Te 1 dela rljat >rku letos odnesla znana avka Anna P. Krasna. Razumljivo je, da Ivan Krhne opeva v svojih preprostih pesmih največ zemljo in vino; razen teg;t pa je zložil veliko pesmi-prigod-nic, ki 90 jih recitirali ob raznih svečanostih, akademijah ipd. Skoda, da Ivan Krhne še ni pri lju-del zelo priljubljenih pesmi zbral in objavili J. O. Markova cerkev je bila eden na jstarejših spomenikov primorske cerkvene arhitekture. Zal so jo podrli miiuiiiiiniiauiiii ........................................... / / ukaj ]• bil položen ( / 11. novembra 1836 zelo 'j' I visoki, zelo mogočni ln ^ zelo odlični knez Ka- rel^ deseti tega imena, po milosti božji kralj Francije in Navare, umrl v Gorici 6. novembra 1836, •tar 79 let in 28 dni.« Te besede so vklesane v marmor ob krsti zadnjega bourbon-skega kralja Francije Karla de-aetega v grobnici pod samostansko cerkvijo na Kostanjevici pri Gorici. Tako mi je povedal prijatelj, ki si je bil ta napis prepisal v svojo beležko. Radovednost me je gnala, da •sm se nekega jesenskega popoldne napotil na Kostanjevico. M. T. — C. X. — L. XIX. Nekam tesno ml je bilo pri srcu, ko sem se spuščal po širokih stopnicah v podzemlje samostanskih zidov. Stal sem pred vhodom v teman in ozek hodnik, ki vodi do grobnice zadnjih Bour-bonov. Skoraj neprijetno bi rpi bilo vstopiti, da ni spremljevalec zavrtel električno stikalo. Hodnik je bil v hipu razsvetljen. Radovedno sem stopil naprej proti grobnici. V njej sem zagledal šest masivnih krst, pet marmornatih in eno bronasto. Pogledal sem najprej krste na desni strani in na njih sem opazil le kratke napise: M. T. — C. X. — in L. XIX. KAKO JE KAREL X. PRIŠEL V GORICO V srednji krsti leži pregnani francoski kralj Karel X. — Bour-bonski. V glavi sem obujal svoje bomo znanje zgodovine. . Pariška julijska revolucija leta 1830 — odstop kralja Karla X., ki je dobrih šest in šestdeset let čakal na prestol, šest let vladal in šest let živel v pregnanstvu, dokler V grobnici zadnjih Bourbonov na Kostanjevici pri Gorici ni našel svoje »večno kraljestvo« v tesni kostanjeviški grobnici. Spremljevalec mi je dopolnjeval i moje zgodovinsko znanje. | ... Po julijski revoluciji je I Karel X. zapustil Francijo, odšel j v Anglijo, nato v Prago. 20. okto-J bra 1836 pa je prišel z družino, služabniki in spremljevalci v Go-j rico, kjer ga je bil sprejel grof Mihael Coronini. Karel se je na-I stanil v stari palači grofov Coro-nini-Cromberg, imenovani Cin-graf, ki leži sredi krasnega parka ob potoku Komu v severozahodnem delu Gorice. Toplega gori-škega sonca pa ni užival dolgo. Umrl je 6. novembra istega leta. Avstrijske oblasti so mu priredile svečan pogreb. Sporočilo pravi: Reveži z gorečimi svečami so otvorili sprevod, za njimi je šel oddelek mestnega vojaštva, temu je sledila uniformirana mestna godba in duhovščina, za temi mrtvaški voz, ki ga je peljalo šest čmo odetih konj, vrh voza je stala kraljeva krona. Ob vozu so stopali v dveh vrstah kraljevi lakaji, držeč v rokah prižgane sveče, okrašene z znaki francoske kraljeve rodbine: bela zastava z lilijami... Za vozom sta stopala pokojnikov sin grof Mames in vnuk grof Cham-bord (Henrik V.) ter ostali dvorjani, za njimi ostala goriška naselbina Francozov ln končno ostalo prebivalstvo Ulice so bile polne ljudstva, ki je prihitelo od vseh strani, da vidi kraljevski pogreb. Trgovine so bile zaprte, okna pa pregrnjena s črnino. Sprevod je krenil proti Kostanjevici, kjer so nameravali za-časijo položiti Karlovo truplo v grobnico grofov Thum. Takrat so namreč Bourboni še vedno upali, da se bodo vrnili na francoski prestol in odpeljali s seboj mrtvega kralja. Karlovo truplo, ki so ga bili mazilili, so položili v svinčeno’ krsto, to pa v orehovo Posebej pa je bilo shranjeno kraljevo srce v svinčeni posodi, vloženi v drugo srebrno posodo. Ta posoda je bila privezana na orehovo krsto. Vse to so potem vložili v še eno orehovo krsto. Bourboni so izročili kraljevo truplo v var- > stvo kostanj eviškemu samostanu in o tem sestavili sprejemno pismo v latinskem in francoskem jeziku. En prepis tega pisma je ostal v samostanu. Tri leta po Karlovi smrti je umrl na Dunaju njegov minister vojvoda Blacas d’Aulps, ki mu je ostal zvest do smrti. Njegovo truplo so prepeljali z vozom, ki ga je vleklo šest konj, iz Dunaja v Gorico. Ob hodniku v kraljevsko grobnico na desni strani leži njegova krsta. KRALJI BREZ KRALJESTVA Levo od krste Karla X. leži truplo njegovega sina Ludvika XIX., ki pa ni nikoli videl fran- ▼hod v grobnico zadnjih Bourbonov coskega prestola. Delil je pregnanstvo s svojim očetom, po njegovi smrti pa se je nastanil v palači grofa Strassolda v Gorici, kjer je umrl leta 1844. Na desni strani Karla X. leži truplo Marije Terezije Charlote, ki je bila žena Ludvika XIX. in hči Ludvika XVI. in Marije An-toniette. Umrla je leta 1951 v svoji graščini v Frohsdorfu na Avstrijskem. Nasproti Ludvika XIX. leži krsta Luize Marije Terezije, sestre Henrika V., vojvodinje Parmske. Umrla je v Benetkah leta 1864. Poleg nje leži truplo Henrika V. — grofa Chamborda, ki je umrl leta 1883 v Frohsdorfu. Tudi Henrik V. ni videl francoskega prestola. Henrikovo truplo so prepeljali s posebnim vlakom iz Frohsdorfa v Gorico. Pogreba se je udeležilo nad štiri tisoč Francozov, več zastopnikov francoskih, italijanskih, avstrijskih in drugih časopisov, prišli so celo iz Londona in Petrograda. Vsi so hoteli poročati o smrti zadnjega zastopnika Bourbonov — kraljevske rodbine, ki je stoletja živela v bajnem sijaju In razkošju na račun francoskega ljudstva. (Po Henrikovi smrti so francoski rojalisti priznavali za pretendenta na francoski prestol Ludvika Filipa Orleanskega.) V marmornatem podstavku Henrikove krste je še danes prst, ki so jo ob pogrebu prinesli iz Francije legitimistl kralju z željo, da bi na njej počival, če !že ni vladal. Na krsti pa leži steklena posoda na posebnem marmornatem podstavku. V tej posodi je bila pozlačena kraljevska krona z vrezanim napisom: H (girico V. regi. Quam non portasti nec atnisisti sed servasti regiarh , coronam tuo nobis liceat impo-nere sepulcro« (Henriku V., kralju. Na tvojo krsto naj položimo kraljevo krono, ki je nisi nosil, niti Izgubil, temveč ohranil). Danes te krone ni več. Baje jo je nekdo ukradel med prvo svetovno vojno. Misleč, da je zlata, jo je odnesel zlatarju prodat. t počrnelih podnic veje mraz. Svobodna sem. .. Trpela sem,' Dekle se zmrzljivo stiska k ognju. tranjo spremembo .Domišlja si, da je dvajsetletni fant, poln iskrih domislic, pristnih čustev in kipeče sile. Kako sijajno je na predvečer smrti vsaj za nekaj trpkih trenutkov postaviti se v mlada leta! Toda njegov obraz je podoben krinki starega burkača ... Ze je nestrpen ... Kakor prerok, ki ga žge notranji ogenj mističnih podob! Sedaj išče posredovalca. S kmečkim dekletom se zaplete v nestrpen razgovor. Kmečko dekle je sprva užaljeno, oči obrača proti stropu in se zaklinja. Potem se umiri... in pogajanja se začno. Čez $as stari poseže po denarnici, počasi izvleče bankovec in ga zadrži v trepetajoči roki. Videti je, kako težko mu gre izpod palca! Toda kmečko dekle ga noče sprejeti. Stari priloži še enega ... potem še enega. Kmečko dekle se počasi taja. Stari doda še enega... Kasnejši pripis na listu: ... Mojster je petičen. Ima hišo, stalne odjemalce, dobre izvore za ugoden nakup usnja. Pred svetom pa je ubog ko cerkvena miš. Ženo sili, da prodaja po sejmih lect in podobice. Prvi otrok je pohabljen in vse dneve preče-pi v cunjah pred hišo. Nihče se kaj dosti ne briga zanj. Drugi, deklica pa hodi v šolo in je privlačen, dober otrok. Mojster, je prizadeven, dela pozno v noč. Vendar, večkrat ga vidijo v gostilnici s sumljivimi ženskami. Peti list: ... Naslednji dogodek se je odvijal izredno hitro: mož pa je imel druge!... Sedaj Mojster nataka s tresočo roko in j vrste obup. Vihravo odrine pest z bankov- sem svobodna ...« Mafenka izvle- ukazuje: »Pijte, ptičice moje, pij-če medeninasti ključ in ga zma- te> da boste lahko zapele in za- goslavno vihti nad mizo: »Svobodna sem..,« Stari izbulji oči in strmi v ključ kakor v božje razodetje. Mežika, zenici se iskre, usta so napol odprta. Drobcena glava s igrale ...« Prav nič ni nestrpen in vede se ko star, izveden gledališki mojster, ki že naprej ve, kaj se bo dogajalo na odru ... Toda prostor se le počasi ogreva. Tudi žganje ne greje več. Ma- kratkimi, ,na krtačo' pristriženimi fenka sedi ob pečici. Mojster jo lasmi smešno niha za ključem, komaj pregovori, da začne peti. suhljato telo pa se ne upa izpro- Suče se okoli nje in ji skuša sleči žiti. Poglej, prepredeno postaja oguljeni, kratki plašček. Ves je v podjeten! Ze sili v Mafenko. Ona ognju in podoben je poželjivemu pa ga posmehljivo odrine: »Moj- starcu z Rembrandtove upodobit ster, ri ste dobri le še, da mi za- ve *Čiste Suzane« ... krpate čevelj!...« In v pivski prešernosti iztegne nožico z bednim črnim šolnom. Drugi list: ... Poleg mojstra sedi tudi kmečko dekle z ruto na glavi. Obleka kaže na prodajalko zelenjave. Njen grobi, nelepi obraz je na prvi pogled pošten, izraz na licu je prisiljen. Ne moreš se znebiti vtisa nečesa prikritega, mačjega. Pije, toda ne pozna se ji. Kmečko dekle odtegne mojstra od Mafenke in mu šepne dve tri jezne na uho. Kot da bi hči hotela spametovati očeta! Mojster se poslušno zgrbi, kmečko dekle pa ga objame pod roko, pritisne lice k mojstrovemu ramenu in mu spokorniško prigovarja: »Nikarte, mojster... ta ni za vašo družbo. Poznam jo komaj tri dni, pa vendarle vem, da ni...« »Lepotica« — pravzaprav se njena bela bluzica prav dobro prilega njenim vranječrnim lasem — se ne meni zanje. Poje prostaško pesem, vmes pa vzneseno besediči: »Ko sem se ločevala, smo pili .. haha, brez denarja! Potem pa račun... Kakšen račun?... Tu je moj plašč... vzemite ga... Tudi brez plašča Četrti list: ... Kmečko dekle sedi na klopi. Ogorčeno je zaradi ponašanja mojstra in Ma fenke. Prisedem. Zgrabi me za roko in se skloni nad njo, kakor da bi hotela zaihteti. Dvigne obraz in vidim, da ,so oči bistre »Sirota sem.« tiho vzklikne, »sama sem na svetu. Kako sem le zašla v to družbo ...« Besede so prepričljive, izraz na licu nesrečen. Nenadoma pritegne mojo ro ko in očitajoče vzdihne: »Tudi vas je škoda... to ni družba za vas...» Še govori in me prepričuje, naj odidem. Ze se mi smili, nesrečno dekle in pobožam jo po glavi. Sama večkrat vstane, kakor da hoče oditi. Vtem zapazi lepo izdelane ženske visoke čevlje na stolu in jih začne ogledovati. Tačas si ogledujem prizor ob pečici. Žar meče slikovito rdečkasto svetlobo na starčev obraz, ki je sicer napol v temi. Kako je ves spremenjen, kako se mu očesci bolščeče svetlikata, kako so črviva usta napol odprta! Prizor za Rubensa in Van Dycka! Mafenka še vedno hrusta preste, piti pa je nehal,a. Stari je preveč v ognju svojih poželenj in sanjskih utvar, da bi lahko opazil pri Mafenki no- blato in beda iz vseh predmestni ulic. Mafenka pobeša glavo in nepremično strmi v žar pečice, mojster pa z dolgimi, opletavimi koraki meri svoje bedno kraljestvo. Nato si natoči žganje in 9« izlije v grlo. Z izbuljenimi, kalnimi očmi nato pregleda delavnico. Pogled je začuden, otročji-Nenadoma zapiči pogled v stol Prej so na njem prijazno čepeli oni lepi ženski čevlji, sedaj pa- ie prazen. »Čevlji...« zašepeče grgrajočt mojster. »Čevlji...« ponovi s pridušenim basom, kakor da Sa stiska v grlu. Nemirno začne ogledovati police. »Kje so čevlji ...« glasneje in grozeče reče. Zastrmi se v nepremično Mafen-kino postavo. Ta ga obupano pogleda in plane kvišku. Črni lasje ji zmedeno vise čez obraz. Razprt roke in besno krikne: »Tu so.--vzemite jih...« Mojster nekaj trenutkov osupel gleda njeno prazno naročje in se spomni, d® ga je polomil. Nato še bolj grozeče reče: »Kje so moji lepi čevljl!t Počasi se obrne, se zgrbi kakor mačka, ki se pripravlja na naskok, potem pa svoje sumnjičave oči zapiči vame. Obsedim na klopi in se smehljam. Mojstru pa je to sumljivo in z nizkim glasom še enkrat zagrozi: »Kje so čevlji.. •« Nato stopi korak bliže. Tedaj se začuje Mafenkin posmehljivi glas: »I kdo! Ona, zato ^_ odvihrala. .« Mojster ob- Kmečko dekle se zmagoslavno ^tane ko ukopan. Zgrabi se za dvigne in z bankovci v pesti od- . °> obupan zamrmra neko klet-vihra k Mafenki. Vneto ji šepeče ^!co' ,se zasukne in omahujoč od- na uho. Mafenka strmi s kalnimi, *2 delavnice... pijanimi očmi v pečico in sprva; Sedmi l i s t: Od peči se je ne razume. Oči se ji počasi bistre, j začwlo tiho ihtenje. Mafenka si Nenadoma ji obraz preplavi osup- Vodpira glavo z rokami, telo pa ji lost, nato jeza, pomešana z uža- j s^resajo krči. V pijanem obupu Ijenostjo. Slednjič se na njenem. mrmra: »Pirkova hči sem, hči tr-licu zrcalita le še stud in neke [ 0°vca ■ ■ •* Dvigne glavo in izbruhne: »Veš, ti, kdo sem jaz.--Eh, kaj to je iz obupa. Zaradi moža... Toda, za denar?... Mojster se je vrnil. Sam. Ni je dohitel. Obupan. Potrto korači po čumnati, potem pa si s tresočo roko nadene očala, z jezikom omoči svinčnik in na kos podplata zapisuje ime kmečkega dekleta ... počasi, črko za črko, kakor mu narekuje Mafenka. Nič več ni podoben Rembrandtovemu starcu. Smešen je v svoji potrtosti. »Uničen sem.. * mrmra. »Jutri bo prišla po čevlje, kdo jih bo plačal? ... Jaz... Toda denar! Kje naj vzamem denar? ... Uničen sem. Celo leto ne bom zaslužil za te čevlje ... Ubogi otroci...« Ta človek je sedaj tako dovršena slika okradenega človeka, skromnega družinskega očeta, strtega in uničenega obrtnika, da me je presenetilo. Glej, v rokah drži kos podplata z imenom tatice kot rešilno bilko, s komolcem se opira na polico, glavo obupano poveša, očala mu vise na nosu, dalekovidne oči pa gledajo vame žalostno in otročje. Podoba nesrečnega mojstra je tako popolna da jo vzhičen opazujem in si skušam zapomniti sleherno podrobnost. Sijajna kreacija, izviren umetniški tip! Samo ta prizor odtehta vso bedo in tragiko večera. Ura je štiri po polnoči. Drug za drugim se izmuznemo iz zasmrajene čumnate. Svež jutranji zrak nam zapre dih. Odidemo vsak v svojo smer, ne da bi se poslovili. Mučen razstanek! Kakor da se je nekaj sramotnega prilepilo na nas. Jutri se ne bomo več poznali... Tako konča zadnji list. Pisatelj mu ni dodal nikake pripombe. France Vreg ci in vzkrikne: »Ne, za denar ne ... izgini .. Veš kdo sem jaz? Pirkova hči...« Pijanost se meša z bahavostjo, sedanjost s spominom na nekaj lepšega v mladosti. Kmečko dekle pa ji prostodušno prigovarja: »Mojster ima hišo, on je ugleden človek. Ima pod palcem ...« Mafenka pa vpije: »Izgini ... kdo si ti, ne poznam te. Hodi k mojstru!... Odkod si pri-šla? Pojdi nazaj v... zavod! Se nisi dovolj sedela? ...« Prepir se razvnema. Žalostno je poslušati. Sramotilni izrazi, duševna revščina, golota brez sramu ... Le mojster mirno, prav nič vznemirjeno, sedi na klopi in čaka. »Unesle se bodo, poznam jih,« govori, »vse bo še tako, kakor je treba. Le naj se izlajajo, potem bodo krotke, da bo veselje ...« V tem trenutku sem zasovražil mojstra. Tam Mafenka, izgubljenka, tu petični starec. Tam se je vkresalo še nekaj človeškega, tu nekdo preroško veruje v moč denarja ... Slednjič je v sobi vihra. Kmečko dekle kriči v visokem tonu, teka po sobi in preti, da bo odšlo. Mojster hiti k Mafenki, da jo zlomi z novimi »dokazi«. Mafenka opleta z rokami in kriči na mojstra. Nemo opazujem. ,Naj odidem in tako končam mučni prizor?' Toda prehiti me kmečko dekle. Na vratih je in vpije: »Odhajam! V taki družbi ne vzdržim . ..« Šesti' list: ...V delavnici je zavladalo težko vzdušje. Kakor po iztreznjenju! Bedna in umazana čumnata je bila namah še bolj črna, zadušljiva. Iz polic so skoraj ostudno gledali raztrgani, blatni čevlji in zazdelo se je, da sta se v tej izbi nakopičila gl v e loveStvo neprestano napreduje Svoje želje izraža v načrtih In ko so dnevi stureinu letu Šteti, je vsepovsod: pri skup nosti in pri posameznikih na p dnevnem redu — skupščina ■"egled čez dobro in slabo v preteklo .s *eF načrti za dobro v prihodnosti. Judje se vesele ali pa posedajo 0 Us‘im obrazom. Toda tudi te mine sla->a yolja, kadar pomislijo: »Bo pa drugo ‘et° bolje«. Tudi za Športnike veljajo splošni za-K°ni življenja. Ali so izpolnili svoj sPortm načrt 1953? Ali pa bo naslednje I^Pi Ji. — pr 'JOlij lallba mJ^BB na pragu US V660 l6i(t leto tisto, ki ga ne bo mogoče izbrisati iz spominov? O tem smo razmišljali, ko smo se podali med nje Hoteli smo se izogniti izrubljenim in suhoparnim številkam letnih pregledov o športu. Raj pravijo športniki? Tzbrali smo jih, kakor smo jih srečali: znana in neznana imena. KDO JE NAJBOLJŠI . športu je že Odgovoriš na tako tako. da kakorkoli -_________ vprašanje, nikoli ne *auoyolji§ vsakogar. Kdo vse se ne poteguje /,a prvenstvo med slovenskimi športniki! Kegljači, košarkarji, dvigalci uteži, telovadci in drugi. In vsi imajo Prav dobre dokaze za svoje trditve. Iskal sem odgovor pri državni reprezentantki v odbojki Tilki Gajškovi. rravkar je urejevala lestvice letošnjega P,rvenstvQ Kakšen je odgovor številk? r.i državno prvenstva: ženske — Branik, mladinn — AOK, mladinke — Partizan, Novo mesto, le pri moških je Branik šele tretji. »Kaj pa tvoje društvo?« sem se za nimal med pregledovanjem lestvic. »Železničar je žal prišel v formo šele v druuem delu. ko smo zmagale v vseh tekman in premagale poznejšegu držav nega prvaka Branika s 3:1. Osvojile smo drugo mesto v hrv.-slovenski ligi, razen tega pa pokalno prvenstvo Slove-uije Skoda, d« Branik na ta tekmovanja ni prišel Kot da bi slutile, da ilm bo trda predla « »Kako je pri nas z odbojko v primeru z drugimi?« V mislih imam le-tašnji poraz zahoda* proti .vzhodu* * 0:3 in 2:3 M . »Ženske so dobre Branik je prvi v državi (medtem je /magal tudi na roed-narodnem turnirju v Beogradu) Moški še vedno zaostajajo. Posebno reprezentanca. Najbrž zato, ker so iz raznih klubov, pa niso vigrani.« »No in kakšni so tvoji nameni ta prihodnje leto?« »Železničar bo spet prvak. In želim, da bi spet igrala v državni reprezentanci. Pa ne na klopi.« Alt jo dal razgovor s Tilko Gajškovo odgovor na vprašanje čite sami. v začetku? Odlo- REKORDERJI IN PRVAKI Med športnim občinstvom «ni veliki zanimanja za kegljanje Pripadnikov p» ŽELIM KEGI.irSCE V KRANJU Vlado Martelanc imajo več kot marsikatera druga Športna panoga 1 mnogo bolj zvenečim ime-nofn. Slovenci imamo precej smisla za kegljanje. Ljubljančan Likovnik je dosegel svetovni rekord. Jesenice so osvojile prvo mesto v narodnem slogu, Kranj pa je dal dvakratnega državneg prvaka Martelanca. Z njim nismo imeli sreče Zato se opiram na nek prejšnji pogovor. >Sl zadovoljen z minulim letom?« »Hm, bi bil, če bi se dalo z uspehi narediti kegljišče.« »Kaj pa za v prihodnje?« »Novo kegljišče . . « Tak je Lado Martelanc Dolgoletni športnik. Skro inen. Edina želja mu je Še bolj razviti kegljanje v Kranju. Zato se vsak pogo vor z njim začne in konča s kegljiščem In ostali. Na nedavnem prvenstvu države v narodnem slogu se je med prvih dvajset uvrstilo kar deset Slo vencev. UMETNO DRSALIŠČE Vsak ima svoje skrbi. Bkrb drsalcev it led. Hokejska sezona je »ekspresna« Njeno kratko dobo določa vreme. Vsaj pri nas. Prvenstvo se začne »šest dni Ec prvem ledu«. In nihče ne ve, če se o tudi končalo. Zato ni čudno, da se na vsakem koraku ponavlja stara pesem, neizpolnjena Želja hokeistov: umetno drsališče. Ali bodo te želje tudi v tem letu naletele na gluha ušesa? Jesenice so prehitele Ljubljano. Ima io umetno drsališče, toda na umetnem ledu še niso drsali. Pravijo, da bodo začeli z novim letom Igralca Pogorelca in Čučka sem zalotil na treningu košarkarjev ASK Prehitela sta me: »Treniramo, kakor vemo in znamo. Za skupne treninge nimamo dvorane, ledu pa še ni.« »Ali boste vrnili Sloveniti prvenstvo v hokeju?« »Ljubljana« je letos premo gola državnega prvaka Partizana s 6:4 »Pri nas ni stalne forme.« se izmika Pogorelc, »nekaj dni ie led, potem po ga naenkrat zmanjka. Kako naj vemo. ali Igramo dobro ali slabo?« Ne dam se kar tako odpraviti. »Od pristavi Čuček. »Naša igra je premehka_ | Kazen tega ne znamo zabiti gola.« Tej prognozi res ne morem oporekati. (Nu prvenstvu igra šest klubov.) Plut ima komaj 22 let, je študent Akademije upodabljajočih umetnosti in poln optimizma. »Zapišite še, da je v Črnomlju devet metalcev, ki vržejo kopje prek 40 m in dva prek 50 m.« Inštitut za telesno vzgojo je zbral v svoji sredi nekaj znanih šporlnikov: Tu je tudi nadarjeni (14.10 m) metalec krogle in diska Igor Penko. Ob 8. uri zjutraj, ko smo ga poiskali, je imel že dve uri programa za seboj. »Komaj 18 let imam!« Ali ni to najboljši odgovor na vprašanje, če je zadovoljen z letošnjimi rezultati. »Moji načrti? Mislim, da bo nov rekord v krogli in znamka 40 m v disku.« Nobene pretirane želje Verjamem, da se bodo uresničile. NISO VSI ZADOVOLJNI DOSEGEL BOM NOV REKORD Marko Plut »Koko pa obetajo Jeseničani? Lani >1 bili prav dobri.« »Oni lahko premagajo vse ražen Partizana. Imajo pa več ledu kot ostali in več treninga, pa tudi umetno drsališče « zaključi Čuček. NA MLADIH SVET SLONI Pred letom dni nas je presenetila vest o nadarjenem metalcu kopja, Plutu 1/ Črnomlja. Obiskali smo ga v Aka demskem kolegiju, ravno ko se je p 1 piavljal zakuriti peč. j Nekoliko je premišljeval, ko sem ga i, vprašal o njegovi letošnji bilanci. »Bil I sem poškodovan. Če to upoštevam, so moji rezultati zadovoljivi (61,60 m). To prvega do četrtega mesta,« diplomatsko leto bo letelo kopje okoli znamke 70 m’ Prijatelj, ki me je spremljal, me jt opozoril: »Tu imaš še več talentov « /.našel sem se pred slovensko rekor derko na 80 m ovire, Peršičevo (12:4). ki skače tudi v daljino prav dobro (531 cm). »Lahko bi bilo bolje. Nisem redno trenirala.« »Ali nameravaš Izboljšati rekord sedaj ko si ga izenačila?« »Težko. Morda bom tekla bolje kako desetinko Konkurenca je^ huda. Morda bo nova rekorderka Bajžljeva Iz Maribora.« * Dva Slovenca sta se vpisala na vrb jugoslovanskih atletskih lestvic Lorger iz Celiti je znano Ime. Drugega. Pokorno ir Trbovelj po smo po daljšem iskanju našli na Gradbenem tehnikurau kjer je že četrto leto. Zapletla sva se v prijeten pogovor o »kraljici športa« — atletiki Pričakoval sem. da bo zadovoljen s svojim letošnjim rekordom 7.26 m »Ne'morem se preveč pohvaliti Posebno organizacijsko stran peša v mojem klubu (Odred), pa tudi v reprezentanci. V Beogradu t4 dni nisem imel nobenega nadzorstva Kadar nastopam za klub sem preobremenjen. Rad bi tekmoval samo v svoji disciplini.« »Kaj pa rezultati? Ali jih boS fie ponovil.« »S prerokovanjem imam slabe izkuS- 'ije. Želim le, da hi nastopal za reprezentanco in da bi šel na evropsko pr- t onstvo.« Neobičajna. morda celo pretirana skromnost. Pr» vendar sem prepričan, da bomo v 1954 še pisali o Janezu Pokornu. Kaj naj športnikom. bi drugega želeli našim kot da bi izpolnili svoje ... DA BI BIL V EVROPSKI REPREZENTANCI Janez Pokorn načrte v prihodnjem letu: onim. ki smo jih obiskali in drugim, ki prav tako ol prehodu iz starega v novo leto mislij-na uspehe v prihodnji sezoni, da b bilo ob koncu novega leta čim man nezadovoljnežev in da bi se z veselje spominjali nanjl 8. Fugina ŠPORT IN TELESNA VZ«OJA VL AS I Č najboljši športnik 1953 Jugoslovanski špoitni časnik »Šport« 1 in11,11 š.P°rtnil“* strokovnjaki, raznima/ sPor,u io športnimi novinarji naihnliMif -et° 0 vrs,nem Osetih nniul- športnikov v letu 1953. Na doln*£! ank,e.le uredništvo lista po ocenem ključu sestavilo vrstni red K‘ Je takle: nard (veslai>je) 255, 2. Ber- E,i U1“ (nogomet), 185,5, 3. Franjo (atl«Hl ,(ai,illka> ,6S’ *■ Mil“n Milakov gorne• zl“tk0 bikovski (no-<12 ~ ^?ca Kurtini (waterpolo) nisi ’ « Jff1 (namizni te- 45 o 't Kovačič (waterpolo) Es» Ti. ”10 Krizmonič (boks) ?8, 10. Ligonjo (plavanje) 3?,5. POKAl. LJUDSKE PRAV1CE-BORBE zn ZMAGOVALCA V CELJU Pr>vTi tek v Ce'iu v3e sto itlot xi J se /e Prijavilo nad štev ostalih športnih dru- nfVov Č a„T FP Partizan ter zastop-bo Tolt 'r kolektivov. Nad 20 jih ,ke družni T P° b0d0 ,ucli člani S,re|-noeom„,'J?e Tovarne emajlirane posode, "ke ga n žiie aid.iT.arjxar PriP“d"i!‘i «11-Rudarin , i ', žlam trboveljskega °dre za njih leto 1953 polno neuspehov, saj so prvikrat izgubili na svojem terenu, vendar pa so vsekakor spričo mednarodnih rezultatov evropska reprezentanca št. 2. Naša reprezentanca se je pomerila 8 slabšimi in močnejšimi nasprotniki ter zaključila leto brez poraza. Glede na rezultate naše reprezentance in drugih evropskih reprezentanc nam pripada tretje mesto. Težavneje fe določiti vrstni red Švedske, Španije in Belgiie. Švedska je dosegla več izvrstnih rezultatov in zmag, vendar pa si je pokvarila bilanco s porazi proti Belgiji, zaradi česar se ni uvrstila v finalno tekmovanje za svetovno prvenstvo. Kolikor poznamo avstrijski nogomet ln njegovo vrednost iz minulih let je Avstrija imela v tem letu slabo bilanco, slabšo od reprezentanc, ki so pred njo, sicer pa jih je pogostokrat premagala. Zato ie Avstrija v spodnjem delu lestvice. Tudi Škotska ni dosegla pomembnejših uspehov. Imela je le majhno število tekem. Najboljši nien rezultat je neodločena tekma z Anglijo v Londonu. Tudi francoska reprezentanca se je slauo obnesla. Dosegla je pet zmag, med katerimi je izvrsten uspeh 6:1 v tekmi .proti Walesu. Izgubila je štiri tekme, največji neuspeh pa sta poraza v Parizu z Nizozemsko in Švico. Zato je šele deseta. Takšna je po mojem mnenju lestvica desetin najboljših evropskih reprezentanc v letu 1953 po rezultatih, številu tekem in ugledu nasprotnikov. Nemara bomo dobili letos še popolnejšo »liko po veliki preizkušnji v Švici. Lj. Lovrič zato si žele doseči na teh tekmovanjih uspehe. »Na svetovnem prvenstvu na Švedskem,« pravi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije Ivo Frol, »bomo nastopili v skokih, tekih in alpskih disciplinah. Za nas bo uspeh, če se bomo v skokih in tekih uvrstili med najboljše v Srednji Evropi (za tekmovalci Skandinavskih držav), v alpskih disciplinah pa, če bo kak naš tekmovalec prišel med prvih dvajset.« ENOTNA KOSARKARSKA LIGA Kaj pa košarkarji? Tudi njih čakajo važne naloge. Veliko dela bodo imeli. Ali ga bodo lahko docela opravili 1954. leta? »Prizadevali si bomo, da bi Zvezo organizacijsko utrdili,« pravi predsednik Danilo Knezevič, »in sicer z nekaterimi pravilniki in predpisi uredili mnoga vprašanja, od najdrobnejših, kot je n. pr. statistika, do veliko važnejših — kot so odnosi med klubi in Zvezo ter republiškimi zvezami in centralno zvezo. V prihodnjem letu bomo organizirali boljši način tekmovanja moških ekip, ki bo tako v športnem kot finančnem smislu ustrezal. Tekmovalni koledar je obširen in zato nas čaka velika borba, da bi organizacije in zveze sploh finančno okrepili.« CAS JE. KO JE V SLOVENIJI MLADO IN STARO NA SANKAH, SMUČEH ALI DRSALKAH. TA LETNI p AS NUDI PAC VSEM NAJVEČ ZDRAVJA, VESELJA IN ZADOVOLJSTVA. PRAV TO PA ŽELIMO VSEM ŠPORTNIKOM IN LJUBITELJEM ŠPORTA, NE SAMO NA SNEGU, TEMVEČ VSE LETO 1954. SKCZID5I. IETC e eno leto je za nami. Leto, ki je po izrednih uspehih in po bogatih dogodkih pomenilo za naš šport najplodnejše razdobje doslej. Vsak dan 1955. je bil poln športnih dogodkov, mnogi izmed teh pa so prinesli velike športne uspehe. Prijetno se je spominjati lepih dogodkov . . . v v A___ ? -1-_____ —Z n a /1 111 V C n__ in zmag. Prelistavajoč športni tisk smo si se enkrat obudili v spominu tekmovanja in tu si lahko ogledate nekaj največjih. JANUAR mladih«. Jugoslavija osvojila drugo me- 1. Tradicionalni nočni tek >Sao Sil- sto za Madžarsko, vester« v Sao Paolu. Zmagal je Franjo Mihalič pred 2000 tekmovalci, med njimi , * so bili tudi Julin, Gonzaga, Janson in 9. Prva kvalifikacijska tekma naše drugi. Tek je opazovalo 30.000 gledalcev, reprezentance za svetovno nogometno iiivmuu v i j. i 'jujj ■ tekme v Nimwegenu Jugoslavija : Madžarska ft« 8. Namiznoteniški dvoboj ▼ Ruenu. Jugoslavija — Francija 4:1. 16. Nogometna tekma v Kairu: Jugoslavija — Egipt 3:1. 21. Zmaga beograjskih nogometašev nad atensko reprezentanco 2:0. 23. Povratna tekma: nov uspeh —• 1:0. FEBRUAR 1. Polda sedmi na velikem mednarodnem smučarskem tekmovanju v Se-strieru (Italija). 15. Na »Mednarodnem tednu smučarskih skokov« v Le Locleu (Švica) je Polda zasedel šesto mesto. Hajduk — reprezentanca Čila t:0. Igrali so v Santiagu de Chile. MAREC 8. Na študentskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih, ki je bilo v Saint Moritzu je bil Gorišek prvi. 15. Jugoslavija je v rokoborbi premagala Zahodno Nemčijo s 3:3. 21. Sijajna zmaga Mihaliča na 40. »Crossu narodov« v Parizu pred Piriem, Sandaom, Tevson, Abdelahom in drugimi. Naša ekipa zasedla tretje mesto APRIL 5. Tekmovanje mladinskih nogometnih reprezentanc za »svetovni pokal prvenstvo. Jugoslavija premagala v Beogradu Grčijo z 1:0. 14. Zmaga naših nogometašev v Bruslju nad belgijsko reprezentanco s 3:1. 21. Največji letošnji uspeh nogometašev: triumf nad Waleson v Beogradu - 5:2. 31. Osvojena najvišja gora sveta — Mount Everest (8882 m). JUNIJ 1. Naši rokometaši premagali v Oslu norveško reprezentanco s 17:8. 5. V Moskvi je bilo zaključeno evropsko košarkarsko prvenstvo. Z osvojitvijo šestega mesta so naši košarkarji dosegli svoj največji uspeh. 15. Zaključek mednarodnega turnirja ženskih košarkarskih reprezentanc za »Pokal Beograda« Naša reprezentanca je z zmagami nad Italijo. Belgijo. Švico in Avstrijo osvojila prvo mesto. 24. V Beogradu je bilo zaključeno prvo kegljaško svetovno prvenstvo. Naši kegljači in šincekova osvojili prva mesta. Likovnik in moška B ekipa pa so dosegli svetovne rekorde. 39. Zmaga naših atletov v Atenab na troboju Jugoslavija—Grčija—Turčija. Hajduk je premagal v Helsinkiju finsko reprezentanco s 5:2. JULIJ 4. Blejski troboj veslačev Jugoslavije, Zahodne Nemčije in Avstrije. Prepričljiva zmaga Jugoslavije. 24. Velika zmaga naših atletov v Oslu: Jugoslavija—Norveška 120:92. AVGUST i$. III. študentsko svetovno prvenstvo. Štiri zlate medalje, waterpollstl, nogometaši, Milakov in Babovičeva, ter tri srebrne. 16. Vlašič osvojil prvo mesto v sciffu na evropskem prvenstvu v Kopenhage-nu. Naš double-scull je bil tretji. »Po Hrvatski in Sloveniji« — največja amaterska kolesarska dirka v Evropi. Veselin Petrovič drugi v splošnem plas-manu. Naša ekipa tretja. 22. Zaključek »Turnirja velikanov« v Niemwepenu —- največjega tekmovanja vaterpolistov. 8 sijajnimi zmagami nad vsemi udeleženci, med drugim tudi nad Madžarsko, Nizozemsko in Italijo, so naši reprezentanti osvojili prvo mesto In »Pokal Italije«. 24. Dvoboj odbojkarskih reprezentanc Jugoslavije in ZDA v Beogradu. Naše moštvo zmagalo s 3:2. >0. Zaključek turneje mlade nogometne reprezentance po Indoneziji. Pet tekem —- pet zmag. med drugim tudi nad Indonezijo z 2:0. SEPTEMBER 6. Atletski dvoboi v Zagrebu med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Zmagali Nemci s 118:94. 20. Jugoslavija — Finska v Beogradu. Finski atleti zmagali s 112:99. OKTOBER 11. Naša boksarska reprezentanca dosegla svojo največjo zmago v dvoboju z Zahodno Nemčijo, neuradnim evropskim prvakom. Naši rokometaši poraženi od Zahodne Nemčije, svetovnega prvaka, s 13:2. 18, Lahka zmaga naših nogometašev v Zagrebu nad reprezentanco Francije - 3:1. 21. Nogometni dvoboj med Kontinentom in Anglijo v I ondonu se je zaključil neodločeno 4:4. V moštvu Kontinenta so igrali štirje naši reprezentanti — Beara, Čajkovski, Vukas in Zebec. NOVEMBER 8. Druga kvalifikacijska tbkma naše reprezentance Skoplje: Jugoslavija — Izrael 1.0. 16. Finska reprezentanca premagala naše roko^on-e v Zagrebu s 5:3. 22. Veliki mednarodni cross v Bruslju. Mihalič spet prepričljivo zmagal. Tudi naša ekipa ie bila prva. DECEMBER 6. Jugoslovanski sabljači premagali v Skopi ju turško reprezentanco s 4:2. VAŽNI NASLOVI V LJUBLJANI Uredništvo »Ljudske pravice* Borbe«, nočni urednik Ima telefonsko it. 23-261 Reševalna postaja. Zaloška 16, tel 22-444 Porodnišnica. Šlajmerjev« I, tel 20-215 Otroška klinika, (Jllc« 6tare pravde 4, tel. 20-975 Oežurna lekarna, Praiemov trg št. 5. tel 20-115 Zavod za socialno zavarovanje Miklošičeva 20, tel. 23-081-089 Zdravstvena dežurna služba. Miklošičeva 20, tel 23-081 DOZ, Miklošičeva 19, tel 21-776 Notranja uprava, Prešernova ul., tel. 21-100 ln 21-200 Gasilska milica, Krekov trg, tel. 23-555 Dežurni tajništva za notranje zadeve Ljubljana-mesto, telefoni 21-100, 21-200, 21-600, 21-700 Dežurni za prometne nesreče, tel. 20-663 Putnik, Titova 2,1., tel 20-472 Elektrarna, Magistrat, tel. 22-121 Plinarna, Resljeva 28, tel. 20-555 Vodovod, Krekov trg 10, tel. 20-554 Železniška postaja. Trg OF. tel 20-768 Avtobusna postaja, Masaryko-va, tel. 23-085 Jug aerotransport JAT, Miklošičeva 12, tel. 20-845 Hotel »Union«, Miklošičeva 1, tel. 20-570 Mestni avtotaJcsl. 8lomškova 6. tel. 21-576 Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova ulica 3 — Telefonska centrala 22-136 to 23-383. direktor 21-894. Veleblagovnica NA-MA, Ljubljana: uprava — sekretariat, 22-563 komercialni oddelek, 22-571 računovodstvo, 23-059 centralno skladišče, 22-550 poslov, pri »Pošti«. 21-066 posl. pri »Tromostovju«, 22-651 poslov »Pohištvo«, 20-496 Trg. podj. »Usnje«, Ljubljana, Wolfova l/II.: direktor, 20-041 komerc 22-364 Grosistični oddelek za usnje, Trubarjeva 41, 22-281 Detajlna poslovalnica za usnje »Usnje«. Trubarjeva 41, tel. 22-281 Detajlna poslovalnica za usnje »Koža«, Trubarjeva 16, 23-058 Grosistični oddelek za obutev. Gradišče 10, 20-517 Trg podjetje »Volna«, Ljubljana, tel 22-562 Prodajalna »Volna«, Ljubljana. Nazorjeva 3, tel. 20-683 Prodajalna »Korotan«, Ljub* ljana. Celovška 71. tel. 22-681 Slovenija — Impex, trg. agentura za izvoz in uvoz — Beethovnova 14/1.. tel. 13-911 Galanterija, trg. grosistično podjetje. Ljubljana: direktor, 13-273 komerciala, 23-271 skladišče, 23-275 računovodstvo. 11-176 Agrotehnika — export-lmport. Ljubljana, tel. 20-143 direktor. 21-446 oddelek za uvos ln proda)«, 11-778, 20-547 oddelek za lea 11-061, M-Mft, 10-377 oddelek za živino, »-366 oddelek za tehnično clužbo, 10-143 (Int. 19) oddelek za posredovanja te kmetijske pridelke, 11-820 odd. za servisno službo, 11-301 trgovina, Gosposvetska a. 3, tal. 21-666 Mestno prevozno podjetje •Meprom«: uprava — mehanične delaT-lUce, karoserijska delavnica, tapetniška delavnica, ličarska delavnica, vulkanizerska delavnica — tel 21-392 Prometna pisarna - Prevozi. garaže — tel 20-823 Špedicija — Ljubljana, podjetje za tuzemske Ir mednarodne transporte, uprava Titova 33. tel 21-392 direktor, tel. 10-851 kosovna odprava Metelkova št. 4, tel 21-719 avtodlsponenca, tel. 21-690 avtogaraža. Sredlšk* 1. 23-296 DNEVNE NO VICE Centrala Narodne banke za LRS obvešča v zvezi z letnim zaključkom vse komitente, da Centrala ln podružnice Narodne banke dne 2. januarja 1954. leta ne bodo poslovale. Dne 4. januarja 1954 bodo v rednem delovnem času poslovale v vseh podružnicah samo vplačilne blagajne, dočim bodo ostali oddelki delali le na internih poslih. Istočasno obveščamo, da bodo na dan 31. decembra 1953 od 17 do 20 pri vseh njenih po- družnicah poslovale dežurne blagajne za sprejem iztržka tega dne, ki ga morajo podjetja brezpogojno odvesti še ta dan. — Iz sekretariata NB FLRJ, Centrala za LRS, Ljubljana. »ElektronabaTa«, podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, Ljubljana, Resljeva 14a/II. nadstr., telefon 20-610, 21-059, sporoča vsem podjetjem elektrogospodarstva LRS, industrijskim kolektivom, rudnikom ter ostalim najSim odjemalcem, da se vrSi inventura v skladišču Elek-tronabave v Črnučah od 4. do 15. januarja 1954 ter bo skladišče v tem času zaprto in se material ne bo izdajal, Za nadaljnja naročala ee priporočamo. Ustanove, podjetja, zbiratelje naročnikov in naročnike za knjigo Karla Kautskega »Izvor krščanstva«, ki izide prve dni januarja 1954 ln stane le 300 din, obveščamo, da bomo izvršili le ona naročila, ki bodo vplačana najkasneje do 5. januarja 1954 na naš tek rač. pri NB št 604-T-138. Izkoristite bianco poštne položnice, ki jih dobite na vsaki poSti. — Cankarjeva založba Ljubljani Radio Ljubljana, oddelek za naročnine, Parmova ulica 33, sporoča vsem naročnikom, da se od 4. do 15. januarja 1954 zaradi izrednega dela stranke ne bodo sprejemale, razen v nujnih primerih. DANES IN JUTRI Berite in naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Četrtek, 31. dec.: Zaprto. Petek, 1. jan. ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven in za podeželje; ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Izven ln za podeželje. (Raoula igra Vladimir Skrbinšek.) Sobota, 2. Jan. ob 20: Shaw: Pygma-lion«. Izven ln za podeželje. (Elizo igra Duša Počkajeva, Higginsa VI. Skrbinšek.) Nedelja, 3. Jan. ob 15: Golla: »Sneguljčica«. Izven in za podeželje; ob 20: Hochwfilder: »Javni tožilec«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 4. jan. ob 20: Torkar: »Pravljica o smehu«. Abonma red H Torek, 5. jan.: Zaprto. OPERA Četrtek, 31. dep. ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Izven in za podeželje. Petek, 1. jan. ob 19.30: Puccini: »Ma-dame Butterfly«. Izven ln za podeželje. Sobota, 2. Jan. ob 19.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podež. Nedelia, 3. jan. ob 19.30: Verdi: »Tra-viata«. Izven in za podeželje. Za vse dramske in za vse operne predstave v dneh 1„ 2. in 3. januarja bodo vstopnice v prodaji pri dnevni blagajni že od četrtka, 31. dec. od 16 dalje. Blagajni bosta ločeni, posebej dramska in posebej operna, ob« v veži Opere. Ob praznikih 1., 2. ln 3. Jan. bosta poslovali po potrebi obe blagajni, a samo dopoldne od 10.30 do 12.30. Rezervirane vstopnice naj dvignejo podeželski naročniki po možnosti že v dnevni prodaji. V četrtek, 31. Jan. ob 14 se zaključi sprejemanje naročil za rezerviranje vstopnic za kolektive s podeželja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Četrtek, 31. dec. ob 1«: Škufca: »Tr- njulčlca«, pravljična Ura s godbo, petjem in plesom; ob 20: Milčinski: »Cigani«, veseloigra z godbo ln petjem. Izven. Petek, 1. jan. ob 18: Neetroy-Likar: »Ah ta ljubezen šmentana«, veseloigra z godbo, petjem ln plesom, popoldanska predstava; ob 20: Nestroy-Llkar: »A}i ta ljubezen šmentana«, večer, predstava. Sobota, 2. Jan. ob 20: Klabund: »Krog s kredo«. Nedelja, 3. Jan. ob 18: Škufca: »Tr-njulčica«, pravljična Igra; ob 20: Klabund: »Krog s kredo*. Zadnjič. Predprodaja vstopnic vsak dan v Mestnem domu. Rezerviranje telefo-nlčno št. 20-923. MESTNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 31. dec. ob 9: F. Milčinski: »Mogočni prstan«. Izven; ob 20: Vilharjeve šaloigre (Večer v čitalnici). Izven. Petek, 1. Jan. ob 15: F. Milčinski: »Mogočni prstan«. Izven; ob 20: Vilharjeve šoloigre (Večer v čitalnici). Izven. Sobota, 2. Jan. ob 20: Arlstofanes: »Lisistrata«. Izven. Nedelja, S. Jan. ob 15: F. Milčinski: »Mogočni prstan«. Izven; ob 20: J. B. Priestley: »Cas in Con-wayevi«. Izven. ■ MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete I Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 3. jan. ob 11: Kuret: »Obuti maček«. Ročne lutke Resljeva cesta *8 i Sobota, 2. Jan. ob 9: Gostovanje v Predosljah; I ob 11: Gostovanje v Goričah; ob 15: Gostovanje v Naklem; ob 17: Gostovanje v Predosljah. Nedelja, 3. Jan. ob 15: Gostovanje v | Retečah. Prodaja vstopnic za nedeljsko pred-i stavo bo pol ure pred pričetkom predstave na Levstikovem trgu. nega sporeda In objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Oddaja za žene; Srečno Novo letol — 13.10 Znane melodije — 13.50 Problemi telesne vzgoje na Primorskem — 14.00 Z javne oddaje Radia Ljubljana za slepo mladino — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Vedre melodije — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Zabavna glasba. — 15.30 Cicibanom — dober dani — 16.00 Pionirji želijo — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Sergej Prokofjev: Peter in volk, glasbena pravljica — Izvaja odkester Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad — Pripoveduje Frane Milčinski — 17.35 James Kruess: Pevsko tekmovanje zajcev na Gol javi (radijska igrica v prevodu Mitje Mejaka) — 18.10 Snežinke, snežinke, ej vi metuljčki teli... — 18.40 Pisan glasbeni spored — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved — 20.00—22.00 Z dobro voljo v Novo leto — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — in ob 23.55—24.00 Govor maršala Tita. RADIO KOPER Četrtek, 31. decembra 18.45 Lahka in zabavna glasba — 14.30 Javna tribuna: Izpolnitev letnega plana — 14.40 Ko staro leto gre od nas. naj gode klarinet in bas — 17.00 Na staro leto, nekaj starih melodij — 22.00 Plesna glasba — 23.05 V pričakovanju novega leta — 23.45 Iz starega v novo leto. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Četrtek, dne 31. decembra lekarna »Planinka«, Glavni trg 2. Petek, dne 1. januarja 1954 lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. RADIO Četrtek, dne 31. decembra 1953 5.30—7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.25—7.40 Vedri napevi — 7.40—7.45 Za naše gospodinje — 7.45 do 8.00 Igrajo domači ansambli — 8.00—8.10 Poročila ln vremenska napoved — 8,10—8.30 Veliki orkestri izvajajo lahko glasbo — 12.00—13.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 13.00—13.10 Pozdrav predsednika MLO Maribor — 13.10—15.20 Radio Maribor za vesel konec leta: Sodelujejo: orkester Radia Maribor, solisti mariborske opere, Mariborski komorni zbor. Tri Polonce, godba na pihala mariborske garnizije, Planinski oktet, Pohorski Tijek, Purgajev Stef, Marulek in Matjažek, Lobniški Zep ter člani SNG v Mariboru — 15.20—15.30 Pozdrav predsednika OLO Maribor okolica — 15.30—01.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Četrtek, dne 31. decembra 1951 PARTIZAN: Ameriški film: »Zmaga ali smrt«. UDARNIK: Slov. film: »Vesna«. POBRE2JE: Zaprto. STUDENCI: Amer. film: »Rdečelaska ln kavboj«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 31. dec. ob 15: Ipavec: »Mo-žlček«. Izven. Znižane cene. Čajkovski: »Hrestač«; ob 17, 19 ln 21: Veseli apored. Petek, 1. Jan. ob 15: Martina Bidovec: »Alenka išče srečo«. Izven; ob 18 ln 20: Veseli spored. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 30. decembra 1953 ob B Depresija z jedrom med Italijo 18 Grčijo se polni in pomika proti Črnemu morju. Dotok toplejšega zraka v višinah je povzročil snežne padavine po vsej Jugoslaviji razen v skrajne® zahodnem delu. Področje visokegjj zračnega pritiska, ki se razteza po Azorov do Finske, se pomika prot* jugovzhodu. Tako se nam obeta se nadalje Suho vreme. Vremenska napoved za četrte* dne 31. decembra 1953: Lepo vreme S spremenljivo oblačnostjo. Temperatura ponoči do —12 stopinj Celzija, podnevi do 3 stopinje Celzija, na Primorskem od 2 do 6 stopinj Celzija-Snežne razmere v Sloveniji dne 30. decembra 1953: Tamar 40 cm, pršic, Kranjska gora 30 cm, pršič, Planica 26 cm, Jezersko 11 cm, Ljubljana 8 cm, Novo mesto na 8 cm podlago • c® južnega snega. DROBNI OGLASJ LOKOMOBILO Kompund 6 ks, origi' nalno, za mlatenje, v dobrem stanju prodam. Cena ugodna, Ivan Nemet, Zdenci, Orahovica. 2808 KOZMETIČNE NASVETE IN RECEPTE za izdelavo vseh kozmetični« preparatov (pudrov, šmink, kreip» pomad, rdečil, vode za ondulacijo las, lotionov, mask za obraz, barv za lase itd.) boste našli v knj#| prof. mr. ph. B. Krajinoviča »Ka*o postanemo lepši«. Naprodaj v knjigami »Prosvete«, Beograd, Terazije in Knez Mihajlova 12. Cena 200 dinarjev. DOBRO KLAVIRSKO HARMONIKO od 80—96 basov z 2 ali več registri« kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Harmonika« I9w SKORAJ NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO »Scandalli« 80 basov, 1 register, pod ugodnimi pogoji prodam. Dolenc. Zaloška 24. I**7 KINO KINO »UNION«: Slov. film: »Vesna«. Tednik: Barok v Ljubljani. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Predprodaja vstopnic od B—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Skrivnostna cesta«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Di«ies zadnjikrat. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Poštna postaja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 in od 15 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Skrivnostna cesta«. Brez tednika. Predstavi ob 17 In 19. Danes zadnjikrat. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje. KINO »TRIGLAV«: Ital. fllm: »Zidovi Malapage«. Tednik: Ansambel nar. plesov. Predstavi ob 18 in M. Prodaja vstopnic od IT dalje. Danes zadnjikrat, Samo pri zadnji predstavi dvojni program: Ital. film: »Zidovi Malapage« ln angl. fllm: »Hotel Sahara«. KINO »SlSKA«: Frane, fllm: »V Pariz«. Tednik. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 18 dalje. CELJE: »UNION«: 8vtc. fllm: »Kralj kegljačev«. — »DOM«: Amer. fllm: »Moč orožja«. BLED: AmerlSki fllm: »Zadeva Para-dtpe«. KAMNIK: Amer. fllm: »Smrt trgovskega potnika«. VFVCE: Angleški fllm: »Trio«. DOMŽALE: Itallj. fllm: »Ljubezen ln strup«. RADOVLJICA: Amer. fllm: »Ivanhoe« JESENICE: »PLAVŽ«: »Festival Ch. Chaplina«. KRANJ: »STORŽIČ«: Amer. barvni film: »Kapitan Horatio« — ob 16 ln 18; amer. barvni film: »Ameri-kanec v Parizu« — ob 22.30. PTUJ: Amer. film: »Podvodna četa«. Umrl) so v Ljubljani Ana Zerovnik, gospodinja. Pogreb bo danes, 31. t. m. ob 14. url na Zalah. Ivan Medved, upokojenec. Pogreb bo danes, si. t. m. ob 15. url na Zalah. Alojzija Culot, gospodinja. Pogreb bo danes, 31. t. m. ob 16. url izpred pokopališča na Viču. Marija Sešek, rodb. upok. Pogreb bo v petek, 1. Januarja 1954 ob 14.30 na Zalah. Umrla je naša dobra mama, stara mama in tašča MARUA DEKLEVA Pogreb bo v petek, 1.1.19M ob 16. uri z 2&I — Antonove mrliške vežice. Žalujoča; Janko in Danilo Dekleva, Marica in Lev Modie. Vi ste na vrsti, da zadenete veliko premilo 800.000 dinarjev tombole ZVEZE GLUHIH Novi načrt nudi velike možnosti za dobitek 30 MILIJONOV DIN — SS.300 DOBITKOV IN PREMIJA! TOMBOLSKE TABLICE LAHKO KUPITE PRI VSEH PRODAJALCIH JUGOSLOVANSKE LOTERIJE IN ORGANIZACIJAH ZVEZE GLUHIH 1 CENA TABLICI JE 50 DINARJEVI ŽREBANJI BO DlfE M. JANUARJA 1954 V SARAJEVU ————5278 Globoko užaloščeni sporočamo, da nam je umrl nad ljubi mož, oče, ded IVAN PERKO tol. upravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 1. 1. 1954 ob 15. uri 15 min. izpred pokopališča v Stajicah. Do pogreba leži na Zalah v Nikolajevi mrliški vežici. Žalujoči: žena Ana, otroci z družinami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. ,BORAC t| INDUSTRIJA PRECIZNE MEHANIKE BEOGRAD — Svetozara Markoviča 47 Telefon 29-289 Vabi zainteresirane etranke NA SKLEPANJE POGODB za dobavo naslednjih predmetov: MANOMETRE 0 80, 80, 100 in 150 mm / MANOMETRE za merjenje pritiska avtomobilskih gum / VAKUMMETRE I HIGROMETRE / HIDROMETRE / VENTILE (zapirače) za kisik, ogljikovo kislino, Disous plin / ŠTEVCE za tkalne stroje za tri izmene / PRIMOŽE (paralelne, 66 mm) / STAU-FER GLADILNE PLOŠČE / LITRSKE BENCINSKE SPA-JALKE / VŽIGALNIKE za cigarete / ZVONCE za kolesa / BAKRENE POSODE za branjevce (10 in 20 kg) / BAKRENE POSODE, ročne (12 kg) / PATENTNE SVINČNIKE (tehnične) Prevzema vse usluge iz precizne mehanike Pogodbe bomo sklepali v podjetju ali po dostavljenih specifikacijah do 15. januarja 1954 Vsem poslovnim prijateljem čestitamo za novo leto 1954! „______________________________________________________________5756 RADIO Dnevni spored za četrtek. Sl. dee. 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi po-slušalcil (pester glasbeni sporedi) — vmes ob 5.40—5.50 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 5 50—6.00 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar — 6.50 Objava"dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Za gospodinje — 7.25—7.30 Poročila - 12.00 Mala koncert lahke glasbe — Igra orkester Eadia Maribor pod vodstvom Mata SkoLlarja — 12.30 Napoved časa. poročila, pregled dnev- Ste že naročili »Ljudsko pravico-Borbo«? Ne odlašajte! VSAK NAROČNIK JE ZAVAROVAN v primeru smrtne nesreče za 40.080 din in v primeru trajne invalidnosti za 80.000 din! JAMES CAIN: flonaiejevažec ROMAN Seznanila sva se, ko je nekega večera prišla k meni, potem ko mi je najprej telefonirala in me vprašala, ali bi lahko govorila z menoj o nečem med štirimi očmi. Niti sanjalo se mi ni, za kaj gre, domneval pa sem, da bo zadeva v zvezi z banko. Takrat sem bil poslovodja majhne podružnice na Anitini cesti, ki ni bila ne le najmanjša izmed treh glendalskih podružnic, marveč tudi ena najmanjših naših podružnic sploh. V naši centrali v Los Angelosu sem podpredsednik, sem pa so me poslali, da bi pregledal poslovanje podružnice. Ni šlo za to, da bi ugotovil, da nekaj ni v redu. Nasprotno. Tu je bilo razmerje med hranilnimi vlogami in žiro računi dvakrat večje, kakor v katerikoli naši drugi podružnici, in ravnatelj je menil, da bi moral nekdo izmed nas oditi tja in ugotoviti, kako je do tega prišlo. Morda so tam na Anitini cesti iznašli kake nove metode, od katerih bi se lahko tudi star bančni lisjak marsičesa naučil. Dokaj hitro sem ugotovil, za kaj gre. Slo je za njihovega glavnega blagajnika Brenta, ki je imel na skrbi hranilne vloge. Postal je bil nekakšen misionar delavcev, ki so v podružnici nalagali svoje prihranke. Sukal se je okrog njih in jim prigovarjal, naj varčujejo, dokler si že polovica ni zgradila lastnih hišic. Med njimi ni bilo takšnih, ki ne bi imeli v banki čedne vsote denarja. Nam je to koristilo, delavcem pa še bolj, vendar pa tega Brenta in tudi njegovih poslovnih običajev nisem imel nič kaj rad. Nekega dne sem ga povabil na kosilo. Bil je preveč zaposlen in ni mogel iti z menoj. Moral sem počakati, da so banko zaprli. Tedaj sva odšla v bližnjo zajtrkovalnico, kjer je Brent popil skodelico mleka, jaz pa sem skušal zvedeti, kako se mu posreči iz tedna v teden obdržati vloge na isti višini, in ali ne misli, da bi nam utegnile njegove metode kaj koristiti Brent me ni razumel, ker se mu je zdelo, da ga hočem kritizirati, in pol ure sem se trudil, da sem ga spet pomiril. Bil je smešen človek, občutljiv pa tako, da se je komaj dalo govoriti z njim. Njegov pogled je bil ponižen, ko da gre za prodajalca biblije, in iz tega je lahko človek sklepal, da se mu je posrečilo delovati med vlagatelji kot misionar. Biti mu je moralo kakih trideset let, videti pa je bil starejši. Bil je visoke, koščene postave in lasje so mu že izpadali Kadar je hodil, je bil sklonjen nekoliko naprej, njegov obraz pa je bil sive, nezdrave barve. Ko je popil mleko in pojedel oba kolača, ki ju je bil dobil k mleku, je potegnil iz žepa tableto, jo raztopil v vodi in popil. Zgovornejši ni postal niti potem, ko je naposled spoznal, da mu ne nameravam ničesar očitati. Kar naprej je ponavljal, da imajo pri hranilnih vlogah odločilno vlogo osebni momenti. Človek pri Okencu mora vcepljati vlagatelju občutek, da je tudi sam zainteresiran na tem, da njegovo premoženje narašča, in sicer čedalje bolj. Oči so mu za hip zažarele, ko mi je razlagal, da lahko vzbudi ta občutek v vlagateljih samo človek, ki ima z njimi poštene namene. Nekaj časa je bil nekoliko vznemirjen in ta vznemirjenost se je ponavljala. In vendar se mi je zdelo, da v njegovem pripovedovanju nekaj ne drži, čeprav je kazalo, da je vse v najlepšem redu. Veliko podjetje nerado opravlja svoje posle na osebni podlagi in tega se kar najbolj ogiblje. Naposled, ugled mora uživati banka, ne pa' njen uradnik pri okencu, ki bo, če bi ga pozneje premestili v kako drugo banko, odvlekel za seboj tudi ves posel. To pa ni bil edini razlog, zakaj se z njim nisem mogel strinjati. Na njem samem je bilo nekaj, kar mi ni bilo všeč. Nisem ved-sl, kaj bi to moglo biti, niti najmanj pa nisem želel tega ugotoviti. Nisem bil torej prijetno presenečen, ko mi je nekaj tednov pozneje telefonirala njegova žena in me vprašala, ali bi mogla tisti večer govoriti z menoj, toda ne v banki, marveč pri meni na domu. Smešno je zvenela predvsem ta njena želja, da bi prišla k meni na dom, ne pa v banko; to ni kazalo na dobre novice, razen tega pa bi se, če bi ostala pri meni dlje, lahko! zgodilo, da bi prišel prepozno na tekmo na športnem stadionu, ki sem se je že precej dolgo veselil. In vendar, kaj sem mogel; storiti drugega kakor da sem ji rekel, da jo bom čakal, kar sem tudi storil. Ker je bil moj sluga Sam tisti dan prost, sem sam pripravili cocktail in pladenj s čašami. Mislil sem, da je najbrž krepostna kakor njen mož, in da se bo torej vsega tega ustrašila in zelo hitro ddšla. Toda utrašila se ni niti najmanj. Bila je znatno mlajša od svojega moža. Prisodil bi ji bil kakih petindvajset let. Pred menoj je stala žena modrih oči, kostanjevih las in postave, od katere kar nisem mogel odvrniti pogleda. Postav* je bila srednje, vse na njej je bilo tako lepo, da je bila res lepotica. Ne morem reči, ali je bil njen obraz res lep ali pa je znala s pogledom človeka očarati Njeni zobje so bili veliki in beli, nekoliko napete ustnice pa so kazale na čutnost. Eno obrv je kar naprej nekoliko privzdigovala, kadar je, sicer nekoliko negibnega izraza, kaj govorila. To pa je učinkovalo na človeka bolj kakor karkoli drugega, kar dela večina žensk, kadar so pripravljene uporabiti vsa sredstva. * Vse to sem opazil takoj, ker se kaj takšnega niti najmanj ' nisem nadejal. Pomagal sem ji odložiti plašč in odšel sem z njo ! v salon. Sedla je h kaminu, vzela cigareto, potrkala z njo nekajkrat po nohtu in se ozrla po sobi Ko se je njen pogled ustavil na cocktailih, je cigareta že tlela in nekaj dima ji je prišlo v oko. Prikimala je z glavo: »Mislim, da bi hotela, zelo rada.« Ust izdaja Časopisno laložnlSko podjetja »Borba« t Beogradu Kardeljeva ol Sl telefon 24 001 Urednlltvo Lju Dijana. Kopitarjeva aL ft/IIL, tel »3-281 do 23-264 - Odgovorni urednik .Ljudske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec — Uprave Ljubljana Kopitarjev* il 2 U>!ef»r 1. 'V*"4 Telefon m riaročnlnc ln oglase 21-030 — Mesečna naročnina ca našo državo 250 din za tujino 500 dti* račiir ir vr m ’ I f pravir«. - Poltnta* Pri najstarejši Slovenki |||{ jj j|(j jj||£|(j Jj a ■ fEiinfl dežela kamenja in zelenja Saj ne vem imena čustvu, ki *fie prevzema vedno, kadar me pot j zavede v vasi slovenske Istre! Tih j in zamišljen opazujem ljudi ter njihove kakor iz kraškega kamna Vklesane obraze. Resni so, skoraj mrki. Toda ko človek prične z njimi razgovor, ko se jim vsaj nekoliko približa, tedaj zadiha iz njihove notranjosti mirna sproščenost. Peljem se od Herpelj proti notranjosti Istre. Potnikov nas je malo. Na sosednji klopi sede štirje možje. Na kolena so si pogrnili jopič in »briškulajo«. Eden od njih šteje: trentaotto, quaranta-nove. Cuj! Fali još dvanajst! Daj karig, pa če baštat! Prav nič me ne moti njihovo vmešavanje italijanskih besed. Mnogo uporabljajo to pri štetju »puntov«. Italijanska šola — raznarodovalnica je pustila sledove. Prešnica — odjekne sprevodnikov glas. Hiše stlačene druga poleg druge. Spomnim se verzov Iga Grudna: Kot bi pred burjo se v zavetje skrile na bregu ptice .. Kakor da bi v tej čim tesnejši povezanosti iskale moči. Vlak brzi dalje. Kamorkoli seže pogled — skala ln sama skala! Tu pa tam raste le pritlikavo grmičevje, kar daje vsej pokrajini prav svojstven nadih. Podgorje. Med obema postajama so v presledkih postavljeni trdni betonski zidovi, ki zadržujejo si- lovitost burje, da se preveč ne razbesni in da ne prevrže vlaka. Postajno poslopje je obdano z borovim gozdičem, ki kljubuje burji Istriani so ohranili še precej narodnih plesov | in poletni pripeki. Pod strmimi pečinami čepi postajica Zazld. V spomin se ml vsiljuje prizorček, ki sem ga opazil vsakokrat, ko , sem se še pred prvo svetovno voj-; no peljal po tej progi. Tik ob progi so tedaj klečali otroci, oblečeni v raztrgana oblačilca, skle-' pali od lakote izsušene ročice in ■ jadikujoče moledovali: prego un soldo, signor. prego un soldo! So to bili otroci italijanskih staršev? Ne! Bivala je tod slovenska raja, navzdol. Pred menoj se prikaže ki so ji vcepljali že tedaj misel- dolina, ki se vleče nekaj kilo-nost, da je slovenski jezik manj- metrov tja do Buzeta. Kar pre-vreden, da je jezik »ščavov«, jezik manjvredne rase. Iz tega tihega premišljevanja me predrami sprevodnikov glas: Rakitovec! 2e od najmlajše dobe sem v to ime kar zaljubljen. Pa res ne vem zakaj! Zdi se mi, da iz njega veje nekaj tako pristno domačega kakor iz nobenega drugega imena. Izstopim. Skozi prijeten borov gozdiček jo mahnem proti Movražu. Takoj po prihodu iz gozda me kar objame prav ostra burja, ki se ne zadovolji samo s tem, da mi pordeči nos in lica, ampak zna poiskati vsa manj zavarovana mesta. Po kamniti, s sivimi skalami in nizkim brinjem poraščeni gmajni drži kolovoz. Kamenje je na njem izgubilo ostre robove. Izgladila so jih kolesa voz tn stopinje ljudi. V prvi majhni »ogradi«, obzidani s kamenitim zidom, sedi priletna žena Poleg nje muli kravica orumenelo jesensko travo. Zenica pa plete nogavico in se potihoma in v nam j nerazumljivem jeziku razgovarja s svojo kravico. Povprašam jo, i kod drži pot v vas. »Kar vedno j po isti poti naprej! Zgrešiti res ne morete«, mi odgovori in plete dalje. Kamnita, z vedno bolj iz-j glajenim kamenjem posuta pot se prične spuščati vedno bolj strmo seneti me njeno zelenilo v tem skalnatem svetu. Čudim se, da ni dolina obdelana. Naproti prihajajoča ženica s katero sem se spustil v pogovor, mi razloži: »Veste! Voda dolino vsako leto tudi po dvakrat poplavi. So pa v dolini luknje, ki ob deževnem vremenu »mečavajo« vodo, ki jo pa pozneje zopet požirajo.« Na Istrsko dekle v narodni noši vprašanje, kje je vas, mi pove, da leži pod onimi skalami. Se četrt ure da imam do tja. . Gledam. Sive, ponekod rdeč-j kastorjave, več desetin metrov ! visoke pečine štrle nad vasjo, i Imam občutek, da bodo skale vsak hip zgrmele nad vas in jo porušile. Vas pa mirno čepi ob vznožju teh skal. Pridem v vas. Ne samo sleherna hiša, ampak sleherno poslopje je popisano z raznovrstnimi, že nekoliko nečitljivimi napisi, ki prav vsi izpričujejo najtrdnejšo predanost naši današnji stvarnosti. Na drugem koncu vasi je šolsko poslopje. Skromno je kot ostala poslopja. Kljub pozni jeseni na dokaj prostornem dvorišču skačejo in se pode bosopeti malčki. Njihova obleka govori o revščini, ki je doma. Vaščani mi pripovedujejo. Ostali so neuklonljivi ves čas petindvajsetletne fašistične okupacije, ni jih strl niti nsmški nacist, ki jim je 2. oktobra 1943 požgal vas, ki pa je danes obnovljena.. Obnovljene so hišice, iz njih pa štrle značilni široki in visoki dimniki, ki so znali in tudi mogli kljubovati ognjenim zubljem. Nastala je noč. Hitel sem po strmi, kamsniti poti. Spremljala me je njihova znanka burja. Kakor pobesnela furija se je zaganjala v mene, me kdaj pa kdaj pobožala kakor ljubeča roka. nato pa zopet divjala. Ni mi je bilo mar! Skozi borov gozdiček so se svetlikale luči postaje Rakitovec. Vlak je priropotal. In zopet: Zazid, Podgorje, Prešnica, Herpelje. Živko Tomišič Obir na Koroškem 2141 m Od januarja do decembra Zanimive številke Številke nikdar ne morejo biti tudi vilt zan^m^v6' Seveda ne vse Ste-‘Uce in ne vselej. Toda tiste, ki smo 1 zbrali, zadostujejo za zanimive o ovitve. Tokrat smo vzeli zgolj ,.6 *ter6 statistične podatke izmed n, Številnih, katerih go vsak dan t? iTS?.k mesec polni statistični for-srji. število rojenih, umrlih, skle-jct za*JOIls'titi zvez, Število ločenih števT>V' Da mesec P^ajenih cigaret, požarov itd. To niso torej vsi “ Teni statistični podatki o življe- Sola 8575 dijakov, na učiteljišče pa se je vpisalo 787 dijakov. Prav toliko dijakov obiskuje ljubljanske strokovne Sole. Vs.ak tretji Ljubljančan j* kadilec. Statističarji pravijo, da vsak ljubljanski kadilec dnevno pokadi povprečno 12 cigaret. Do konca lovem-bra so v Ljubljani pokadili 171,500.000 oigaret. Ljubljančani največ kade »Dravot in »Ilar« — 80 % vseh pokajenih cigaret, šele za temi prideta »Planica« in ljubljanska »Morava«. V Ljubljani je bilo letos 59 manjših požarov. Novembra so morali ljubljanski gasilci enajstkrat posredovati. Skupna Skoda snaSa tri in pol milijona dinarjev. nju ljudi; nekateri so manj, drugi ?a bolj pomembni. Poglejmo kako 56 > temi Številkami. Ljubljanski statističarji so lahko i' podatke samo o tistih prebival-'‘h. ki žive in delajo v Ljubljani. tistih, ki delajo v Ljubljani, iive Pa v okolici, nima; > podatkov. Povprečno se v Ljubljani na mesec 226 otrok. To je nekaj manj kot ko se je mesečno rodilo povprečno 1 otrok. Vendar se je Število _>re~ “Val cev povečalo od 132.884 v za-6etku letošnjega leta na 188.903. Ta Porast je nastal zaradi priseljevanja, Število novorojenih j« skoraj #n»ko mesečni umrljivosti. Do konca f0vewbra je bilo v Ljubljani robnih 1294 dečkov ln 11M deklic. Do konca novembra je bilo »kletnih 1472 zakonov ali povprečno 133. mesečno. Dejansko Število tistih, 1 so se poročili v Ljubljani, je večje, 6r so tu upoštevani samo tisti, ki InaJo v Ljubljani stalno blv*l rče. je bilo mesečno povprečno 14 . letos pa 22. Tudi o Ljubljani lahko rečemo, 3® mesto šol. V njej je 32.368 dl-in Študentov. Samo v osnovne je bilo vpisanih v začetku Šolskega 8.664 učencev. Na gimnazijah te Odbori SZDL, širjenje knjig Prešernove družbe . je pomembna kulturna ln idejno vzgojna naloga. Zasavska dolina od Laz do Litije je najlepša pomladi, ko je vsa vas v cvetni belini: sadjarstvo daje temu področju debel kos kruha. Ko sem bil pa zdaj na poti proti vasici Kresniške poljane, pa je bila dolina vsa v megli pod snegom. Pri Presovi hiši, ki čepi malo nad cesto, se približajo tri prometne žile: zasavska cesta, železniška proga, korak niže pa reka Sava. Mrzel, snežen dan daje kmečkim ljudem priložnost, da se stiskajo ob peči. Potrkal sem pri Presovi hiši, prvi v Kresniških poljanah. Gospodinja Marija Rozina je prav tedaj ribala pod. Povedal sem, da sem prišel na pomenek k njeni materi, ki je med najstarejšimi Slovenkami. Svojo starost zapiše kar s tremi številkami. Zdaj ji poteka 102. življenjsko leto. Gospodinja je brž popustila delo in me povedla v hišo. V svetli, lepo urejeni sobi je sedela stara mati na peči. Njen obraz je umirjen, poln gub, znak visoke starosti in gotovo tudi mnogih skrbi in težav, ki jih je imela svojih dolgih letih. V sobi je bilo toplo, na peči gotovo še bolj, pa je bila stara mamka Ana Nagodetova kljub temu pokrita še z odejo, na glavi je imela ruto. Starost hoče pač toploto. Od mize se je dvignil gospodar, upokojen železničar France Rozina. Na mizi je bila kopica knjig, znak, da so v tej kmečki hiši prijatelji lepega branja. Zanimalo me je, kaj prebira zet naše stoletnice: bila je Grudnova »Zgodovina«, v izredno lepi vezavi. (Že več kot i Če si želiš ogledati lončarje, obišči Filovce v Prekmurju. Tam jih boš našel še dober ducat. To je sicer malo, saj jih je včasih bilo več ko 100. Kako stara je lončarska obrt v Filovcih, ne pove točno nobe.no pisano niti ustno izročilo. Mora pa biti zelo stara, saj je’ celo vas dobila v davnih časih ime po lon-čariji. Filovci je namreč nastalo iz v ilovici. Najstarejši pisani dokument, ki govori o lončarjih v Filovcih, se je ohranil iz dobe avstrijske cesarice Marije Terezije. Z listino, ki jo je podpisala cesarica sama — tako trdijo stari lončarji — so lončarji v Filovcih dobili v dobi fevdalizma cehovske pravice. V Filovcih je bilo lončarstvo najbolj razvito v XIX. stoletju, t Od te obrti pa ni mogel obogateti nihče. Vsak lončar se je boril le za to, da je imel vsaj lasten kolobar (zelo preprost stroj, ki je skoraj popolnoma iz lesa, in so jih delali v vasi), na katerem je oblikoval svoje izdelke. Lončarji eo delali večinoma v lastnih ali družinskih delavnicah. Lončarsko življenje je bilo zmeraj težavno in revno. Bili so , zadovoljni, če so se s svojimi dru- ; žinami lahko preživljali. Po prvi svetovni vojni je lončarska obrt nekaj let cvetela. Svetovna kriza med dvema vojnama pa je tudi lončarje močno prizadela. Po osvoboditvi so si tudi lončarji v Filovcih ustanovili obrtno zadrugo. Ta pa je imela to slabost, da je skrbela le za prodajo izdelkov, ne pa tudi za izboljšanje in združevanje delavnic ter večjo produktivnost. Razvoj in-■ dustrije izpodriva glinaste lonce in vrče ter drugo preprosto posodo. Zato so lončarsko obrt ohranili le tisti lončarji, ki so se znali ] prilagoditi potrebam trga; ostali nekdanji lončarji pa so se zaposlili v industriji in drugod. Sedaj izdelujejo manj loncev in vrčev, zato pa več drobnih stvari za gospodinjstvo: lične, včasih umetniško izdelane lončke in skodelice, krožnike, vaze, vrčke in drugo. Tako bodo lončarji, ki se pri. lagajajo času in razvoju, lahko se dolgo opravljali svojo obrt. —ke Lončar oblikuje Izdelke brez posebnih priprav, le z rokami na kolobarju, ki ga poganja z nogo. Ani Nagodetovi teče že 102. leto Po prvih običajnih pomenkih o vsakodnevnih zadevah je krenil naš razgovor v zgodovino naše stare ženičke. Ze po nekaj trenutkih smo bili v živahnem pogovoru, starica je odgovarjala v razumljivem, značilnem notranjskem dialektu in grebla po svojem spominu v davna desetletja. Govorica ji teče gladko, včasih se glasno zasmeje, tedaj opaziš, da je brez zob. Sliši že slabo. Zato je treba precej glasno govoriti. Potem se brž odreže in tako pove mnoge zanimivosti iz njenega dolgega življenja. Da! Sto dve leti življenja. Sto dve leti spominov! Takih sobesednikov nimaš vsak dan pred seboj. Ana Nagodetova se je rodila 1. septembra 1852 v Hotedrščici pri Logatcu. Njen oče je bil kmet. Pri Erjavčevih, kakor se je reklo pri hiši, se je rodilo osem otrok. Ta rod je gotovo krepak, saj ima naša stoletnica še brata Franceta, zdaj 97 letnika in sestro Nežo, tej pa je 88 let. Oba živita v domači vasi na Notranjskem. »Kako ste preživljali mla-’ČF&st?V Sem vprašal, pa mi je Ana Nagodetova takole odgovorila: »Tedaj smo na kmetih mnogo delali, malo počivali in slabo In pičlo jedli Bilo mi je le nekaj let pa sem morala biti za pastirico. Tedaj od otrok ni nihče nosil čevljev, včasih je že zmrzovalo, pa še nismo imeli obutve. Ko mi je bilo dvanajst let, smo vstajali že ob drugi uri ali najkasneje ob četrti uri zjutraj in smo hodili z očetom v gozd.« »Lepo je bilo ob večerih, ko smo predli ali imeli kake druge opravke v hiši. Eden izmed otrok je sproti prižigal' trske in svetil in pazil, da so utrinki padali v škaf z vodo. Za »smrdljivca« ni bilo denarja. Jedli smo le repo, zelje, fižol. Kadar je bil bob, smo ga šteli za priboljšek. Danes pS se na bob le redko kje spomnijo. Belega kruha ni bilo. O praznikih smo spekli eno samo potico. Kdor je zamudil, ko smo jo načeli, zanj ni ostalo nič.* Zaprosil sem jo, naj mi pove kak značilen dogodek iz svojih mladih let. »To je bilo takrat, ko je pogorela naša vas. Otročaji so zakurili v kozolcu in pekli krompir. Tedaj je pihala sapa in vsa vas je bila brž v ognju. Še sedaj vidim v spominu, kako se je nagnil cerkveni stolp, kakor ogromna senca se je nižal in zrušil, da se je stresla zemlja... Potem je moralo na tlako mlado in staro. Sama sem morala nositi malto v cerkveni zvonik. Vse smo znosili na glavi« — starka stegne uvelo roko in jo položi na glavo, da bi podprla svoje pripovedovanje. »Tako sem bila iz-garana od napornih nošenj, da ob nedeljah nisem mogla poklekniti.« Nato je dobrodušna mamka pripovedovala, kako ji je potekalo življenje, ko se je poročila s kmetom Nagodetom. Menjala je hišo, ime pa je ostalo isto. V tistih časih je vodila skozi vas glavna prometna zveza do Idrije. Tja so vozili hrano, nazaj pa so na istih vozovih vlačili srebrno rudo in živo srebro do Logatca. V zakonu se ji je rodilo sedem otrok. Ko ji je po petnajstih letih umrl mož, še dosti mlad, ji je ostalo sedem otrok v starosti od dveh do trinajst let. Takrat se je naselilo v hišo pomanjkanje in vdova je morala na dnino, otroci pa po svetu. Zdaj ji žive še trije. Visoka leta preživlja pri hčerki Mariji v Kresniških poljanah, ki se je vsa posvetila negi svoje drage matere. Za stoletnike odpovedo vsa zdravila, pri življenju jih otiranje le ljubezen otrok in nenehna skrb ter stalna in vdana postrežba. Prav zato kljubuje starka botri smrti... Hčerka pove, da ima mati najraje lahko hrano, zelo ceni paradižnikovo omako. Glavni del prehrane so ji juhe, skodelica dobre kave in kos belega kruha, i Za poslastico použije včasih ope-j čeno jabolko. Nikoli ne večerja, ! zato pa kmalu po polnoči zajtr-! kuje. Ima namreč rahlo, kratko ; spanje. V postelji ostaja dolgo, J zlasti zdaj v zimskih mesecih. V : toplih mesecih presedi največ na vrtu za hišo, najraje je na soncu, I kadar pa je le preveč sončne pripeke, se umakne pod drevesno ; listje. | »O, sonce, tega mi zdaj manj- | ka!« je pritaknila starka pripo-| vedovanju svoje hčerke. Stara 1 mamka ima še sina Toneta in hčerko Ivanko, ta dva sta v Ame-i riki in lajšata s paketi visoka leta svoje častitljive matere. Oba sta jo po osvoboditvi že obiskala. Tone je bil celo dvakrat doma, pa se tudi pripravlja, da jo bo obiskal v tem poletju. »Sem že vložil prošnjo za potni list,« je sporočil prav te dni. Gospodinja je pred odhodom natočila Šilce žganja. Trčili smo na zdravje najstarejše Slovenke. | Kozarček sem spoštljivo ponesel na peč in nazdravil Ani Nagode-| tovL Starka pa je hudomušno dvignila kozarček in razigrano trčila v mojega: »Na zdravje! Pa še pridite!... In sonca prinesite I s seboj, tega si najbolj želim!...« —2UJ— Nanje se meloMaj spomnmo Vsi želimo, da bi bilo naše mesto čisto in lepo urejeno. Najbrž pa marsikdo Izmed nas še ni videl, niti se ni spomnil nanje, ki skrbe za čistočo v mestu, takrat ko mi sladko spimo. Ustavimo sc na Prešernovi cesti, kjer vsak večer pometa Jožefa Trtnih. Stoji pred nami ln z dolgo metlo pobira nesnago. O polnoči je prišla, ob šestih zjutraj bo odšla. V dolgem, do peta segajočem plašču, z ruto izpod katere sem in tja zagledaš beli obraz. Monotono, z dolgimi potegljaji vleče svoje edino orodje, s katerim si služi kruh. Kakor da ni življenja v njej. Ne, nj res. V In metla v Jožefinlh rokah njej so misli, sicer preproste, toda drs, komaJ sUšnQ cestnem zanjo velike. Tam nekje na Bregu llaku. En zamah Je za njo> dva leži bolna njena hči, hči cest- zamaha za hčer,'en zamah zanjo, ne snažilke. dva zamaha za hčer... Kako je nastala novoletna jelka V starih, starih časih, ko je Dedek Mraz šele začel hoditi po zemlji, še ni bilo novoletnih jelk. Ko je padel prvi sneg, je Dedek Mraz oprtal koš in sel raznašat darila otrokom. Hodil je navadno ponoči, da bi ga ne nadlegovali radovedni otroci. Pozimi so noči temne, zato je imel Dedek Mraz težko delo. Da bi si ga olajšal, se je domenil z otroki: »Veste kaj,« je dejal, »da bom lažje našel pot k vam, prižete pred svojo hišo lučko.« Domenjeno — storjeno. Sedaj je Dedek Mraz lažje opravljal svoje delo. Še več, tudi pregled čez delo je dobil. Vsaki hiši, v kateri je že bil, je ugasnil lučko. Tako so proti koncu svetile le še posamezne lučke. In zadnja, ki jo je ugasnil, je bila vedno Jurčkova. Njihova hiša je stala rav na koncu mesta, že malo v _ rib. Ker je bila ta zadnja, je imel Dedek Mraz navadno le še malo daril v košu in še ta so bila prebrana. Seveda ni bi'lo Jurčku mo eno, kot je bilo domenjeno, ampak je na jelko, ki je rasla na dvorišču, obesil veliko lučk. »Kaj pa to pomeni? Je nastalo tukaj novo naselje? Saj nimam toliko dariil, da bi obdaril vse te ukano in se najprej razjezil, nato pa zasmejal in dejal: »Prelesičil si me, Jurček! No, ker je že zadnja hiša, pa imej ta darila, da jih ne bom nosil nazaj domov,« in stresel pred Jurčka skoraj poln koš daril. Toliko lepih stvari ni Jurček videl 6voj živ dan. Drugi dan se je seveda v šoli pobahal in vsi otroci so sklenili postaviti pred hišo jelko z lučkami, da hi Dedek Mraz prinesel še njim poln koš daril. Od takrat postavljajo otroc! novoletno jelko in bi vedno radi, da bi na njej bilo’ kar največ lučk, da b i jim Dedek Mraz prinesel čim več daril. META. to nič kaj pogodu. Zato je sklenil »niti Dedka Mraza. ■ S skoraj praznim košem se j« Bližalo se je zopet Novo leto. potil k njemu. Ko je zavil izza Dedek Mraz, kot po navadi, je ustil Jurčkovo hišo za zadnjo, skoraj praznim košem se je na- Treba je bilo prižgati lučko pred ovinka, z hišo. Toda Jurček ni prižgal sa- kup lučk red ovinka, zagleda namesto ene, cel ovo leto Vsi se veselimo velikega praznika — Novega leta. Veselimo se daril, zabav... Nestrpni pričakujemo ta dan, morda najbolj vesel v letu. In ko sedimo in čakamo, da se bo luč ugasnila in naznanila prihod novega leta, malo kdo od nas pomisli na minula nova leta, na stoletja... Novo leto so že pričakovali stoletja in stojetja. Sedaj praznujejo novo leto skoraj vsi ljudje na svetu januarja. Nekdaj pa ni bilo tako. Egipčani na primer so novo leto praznovali pomladi, tedaj ko sonce topleje greje, ko nastajajo poplave, ki obetajo obilno žetev. Babilonci in Perzijci so proslavljali novo leto po opravljeni žetvi in po končani trgatvi, ko so bile žitnice polne in ko so po napornem delu pričeli uživati sadove. Nas bo vsekakor zanimalo, kako so ta praznik slavili naši predniki, stari Slovani. Zanje se je pričenjalo novo leto ob začetku pomladi. Sneg je kopnel, trava je pričela zeleneti, drevje brsteti in cveteti. Prihajali so veseli pomladanski dnevi. Ob novoletnih praznikih so imeli razne običaje. Fantje in dekleta so hodili od hiše do hiše in prepevali — da bi bili ljudje vse leto veseli. Zato bi se morali tudi danes spomniti stare vere, če nekdo reče, »kakršen prvi januar, tako bo celo leto«. Dekleta so metala skozi okna svoje čevlje in kdor je pobral čevelj, se je moral oženiti z dekletom ... Tudi drugi narodi so imeli podobne običaje ob novoletnih praznikih. Za vsa praznovanja in za V6e običaje lahko ugotovimo, da so bile njihove misli in želje podobne današnjim: »Naj bo srečno prihajajoče novo leto!...« Ko že govorimo o Novem letu, nas bo gotovo zanimalo tudi kako so ljudje pričeli šteti leta. Stari narodi so šteli leta na razne načine. Nato so jih 'ričeli Rimljani šteti od ustanovitve Rima, In ta način tetja je ostal tudi po propadu rimskega cesarstva. Toda 1248. leta po ustanovitvi Rima je menih Dionizij predlagal, naj bi pričeli šteti leto od Kristusovega rojstva dalje. In dejal je, ne da bi se o tem tudi prepričal, da se je Kristus rodil pred 532. leti. Glejte, tako je nastalo današnje štetje let. Čeprav je Kristus samo legendarna oseba, smo vendar osvojili tak način štetja let. fi Tone Črnigoj: i To sem vprašal mačko našo, tisto s pentljo okrog vratu, ji ponudil mlečno kašo in skodelico medu., če gizddvka mi izda, kam za praznik se poda, »Na zabavo, ki nocoj o logu bo pod streho, hoji Tam zbero se ose živali, tudi jaz jo mahnem k njim. če pa res medu bi dali, vam vabilo izročim.« Ena, dve sva zgovorjena. Na vabilu pa sem bral: tVabita vas volk in žena na zabavo vseh zabavi« Pridem tja, strmim in gledam, prava paša za oči, o prešibka je beseda, da vse to ponazori: tiste luči in trakove, tisto glasbo, tisti čar, tiste obleke, lepe .nove, tisto finost, ko vratar sivi mišek z rdečo kapo, da ne vem nikjer za tako, z levo vstopnice pobira, z desno vrata ti odpira, od koder papagaj izbrani o črnem fraku, kar se da vljudno družbi te naznani: *To gospod je ta In ta.« Pa dvorana! Ta bilk je kot v pravljici svetili, saj s srobot jo privezali polno luno so na hrast, da nje žarki bi sijali vsem povabljencem na čast pri Odpadu sposodili so si lajna st gramofon, ga navili in dobili pravo muziko za Ion. Pravkar tisto so igrali: >Dam za liziko cekin ...« ko so v log se pripeljali medved, žena in pa sin. Medved v škornjih in kožuhu, sin s klobukom se bahh, žena o samem nežnem puhu kakor pravcata gospa. Potlej važno pristopica ves z medaljami pokrit otroke, toliko je lučk,« je zaskrbljeno premišljal Dedek Mraz. »Takoj moram nazaj domov in si napolniti koš.« Ko je ves zasopel pritekel nazaj k Jurčkovi hiši, je spoznal Do vrha naložil je svoje sani, potuje skoz’ mesta in skozi vasi in vsako leto obišče nas, saj to je dobri — m sumsl Nekoč je živel mož, ki je imel krasnega konja. Vsi so mu zavidali. Od daleč so prihajali trgovci, ponujali so mu velike vsote, toda .ta ga ni hotel dati. Imel pa je ta mož soseda, bogataša, ki 6i je nadvse želel imeti konja. Ponujal mu je vse svoje premoženje, hčer za ženo in skratka vse, samo da mu da konja. Toda naletel je na gluha ušesa. Nekega dne zajaha mož konja in se odpravi na pot. Bil je že daleč od doma, ko zagleda bera. ča. Biil je ves v capah, star je bi! videti in onemogel. Mož se ustavi in mu ponudi miloščino. Tedaj spregovori berač : »Ne rabim denarja, gospod, star sem že im nemočen, eno samo željo še imam, domov bi rad prišel. Prosim te, posadi me na konja in me odipelji domov, da tam umrem.« Mož je bil dobrega srca in je takojjz polnil beračevo željo, posadil g* je na konj«. Tedaj se bey rač glasno nasmeje, spodbode konja in se mu Iztrga ja rokt ALI VESTE... ... da je treba napraviti pri šivanju obleke srednje velikosti okrog 75.000 vbodov z iglo. Kljub šivalnemu stroju mora krojač skoraj polovico teh vbodov napraviti na roko. star petelin, z njim lisica, krt, id danes je umit, s knjigo pa,v je domišljavi, jež z očali — modrijan, putka s čepico na glavi, leni čuk in črni vran, zajci, srne in jeleni, vsak v obleki dragoceni, štorklje, čaplje bosonoge, leni jazbec, sove stroge, mačka s pentljo krog oratu (o presneto, saj je tu naša mačka, ki mi dala je vabilo in ukrala , se v dvorano je skrivaj) slinar polž, ki je od doma celo večnost semkaj romal, vrabci — teh pa papagaj ni naznanil, ker poseli so po drevju in zapeli: »Mišek vrata naj zapre, ker zabava se pričneU Brž prišle so suhe muhe in prinesle sklede juhe, kmalu potlej zajca dva nanosila sla mesa, da so mize se šibile, skoro bi se niso polomile o belo oblečene lisice krofov nudile, potice in prinesle dolge čaplje so obilo dobre kaplje, da 9mo jedli, se mastili, vsak grižljaj lepo zalili, potlej pa od mize vstali, in pošteno zaplesali, da so iskre se kresale, plašne breze trepetale, »Ha-ha-ha,« se je smejal, »Nisi mi ga hotel dati za denar, sedaj sii ga dal zastonj.« In mož je spoznal svojega bogatega soseda. »Počakaj,« ga je zaprosil mož, >naj ti nekaj povem!« Sosed je pomiril konja in poslušal. »Prosim te,« je začfel mož, »nikar ne povej ljudem na kak način si prišel do konja. Ker če bi povedal, da si bil preoblečen v berača, bi nihče več ne dajal miloščine, ker bi vsak sumil ali je to sploh pravi berač ali ni kdo, ki ga lahko ukani. In škoda bi bilo, da toliko ubogih ljudi tripd zaradi tebe.« Sosed je stopil s konja, ga vrnil lastniku in dejal: »Prav imaš, zaradi mene ne smejo trpeti drugi.« (Arabska) Koledniško novoletno voščilo Voščimo vam novo leto naj bo zdravo in veselo, naj prinese vam to leto, dobro žetev, dobro prelo. Njive vaše naj zorijo, gozd naj rase vam zeleni naj gorice obrodijo, sad obilen o jeseni. Ko pa zima spet prikima, pridemo spet naokrog, voščiti vam novo leto src veselih, urnih nog. Dslul ribič živel je nekoč ribič. BU je zelo reven i.n vse, kar je imel, so bile ribe, ki jih je sproti ujel. Kljub temu je bil vesel in dobre volie. Nekega dne, ko se je vračal z lova in je lov bil kar obilen, je na obali zagledal gručo otrok, kako mučijo želvo. »Pustite jo,« je prosil ribič. »Kaj nam daš za to?« so vprašali otroci. »Karkoli hočete!« »Daj nam ribe, ki si jih danes ujel. In to vse! so nesramno zahtevali otroci. In ribič je dal. Spat je šel lačen, a vesel, da je rešil želvj življenje. Drugi dan je šel zopet na lov. Toda ni imel sreče. Ves dan je ujel le nekaj morskih klobukov. Zvečer se je zaskrbljen vračal proti domu, ko zagleda želvo. Prišla ga je povabit k sebi v podvodno kraljestvo. Ribič ni pre- mišljal, sedel je želvi na hrbet in kmalu sta bila v podvodnem dvorcu Ring. To je bil velik grad iz rumenega marmorja., kot lunin svit. Okna so bila iz biserov, strehe pa iz samih dragih kamnov. V Ringu so bili zakladi vsega sveta. »Vzemi.« ie rekla želva, »odtod in srobot se razmajala, da nam luna je zbežala, pa bilo je ravno prav, sa j se že je dan prižgal. Zjutraj ose je obležalo, obležalo in zaspalo, saj zabava je bilit, da nikoli še tega: Slo je moke — dva vagona, rumenila — ena tona, marmelade, čokolade, v njej biser. To te bo preskrbelo-Tukaj je pa zrcalo, ko pogledaš vanj, boš videl vse lepote pod' vodnega živlejnja. To naj ti bo * zabavo.« To je rekla in odnesla ribiča na suho. Kmalu je ribič posta! zelo bogat, kajti vsak dan je napravi kako dobro delo .ne da bi mislil na bisere. V zrcalu pa je videl tako lep? stvari, da se je odločil naslikati jih in jih tako ohraniti za večno. Postal je velik slikar, ponos domovine in sveta. (Japonska) kolikor želiš, za nagrado, ker si me rešil. Jaz sem hči podvodnega zmaja.« »Ne maram nagrade za delo, ki je bilo moja dolžnost,« se je branil ribič. Ker je želva vztrajno zahtevala, da vzame nagrado, je dejal: »Če mi res želiš nekaj dati. mi daj kaj takega, kar me bo preskrbelo, da mi ne bo treba več loviti rib in jih ubijati.« . Tedaj mu želva da školjko in reče: »Tu imaš školjko, vsakokrat ko boš storil dobro delo. boš našel UGANKE Ko sneg zapade mi sedeš na nje, potem pa kar same po hribu lete. Gredo kot za stavo, kako to drči! Če uganeš pravo, boš rekel — .... Glej, sestric nebroj spod neba prhutd in prebelo krilce vsaka Ima. Je sestrico drobno ujela Tinka; tej sestrici mali ime je — . Oura, sita i« volk da cedilo se je z brade, tri sto jerbasov pečenke, vina — pet sto tri steklenke, da ne Štejemo sladkorja, z njim gotovo bi osa morja mirne duše osladili, pa bi čaj do smrti pili. Jaz sem jedel tam za tri, da še zdaj me vse boli in ker, revež, sem bolan^ tole pravijico končam. Nekoč sreča lisica ovco. »Kam pa greš, ovčka?« »Oh, lisica,« odgovori ovca »krivica se mi godi. Za vse, kar napravi objestni oven, smo krive me ovce. Zato sem sklenila bežat; kamor me oči vodijo.« »Tudi jaz,« je dejala lisica. »Skobec odnese pišče, lisice so pa krive.« Sklenili sta, da pot nadaljujeta skupaj. Hodili sta nekaj časa, ko ju sreča volk. »Kam pa gresta vedve?« »Kamor naju oči vodijo!« »Grem še jaz /. vama.« In šli so vsi trije skupaj. Naenkrat reče volk ovci: »Ti, ovca, ti si mi ukradla kožuh. Daj mi ga nazaj!« »Kako boš dokazal, da je kožuh tvoj,« se vmeša lisica. »Ali lahko prisežeš?« »Seveda lahko,« je odgovoril volk. Lisica se je spomnila, da jc pred kratkim videla ob poti nastavljeno past. Peljala je volka pred past in dejala: »Če je kožuh, ki ga ima na srbi ovca, res tvoj, položi glavo v tole železo In prisezi.« Volk je vtaknil glavo v past, past .se je sprožila in prijela volka. Ovca in lisica sta nadaljevali pot in iskali pravico. (Makedonska) PSIHOLOGIJA IN MENTALNA HIGIENA NAM POMAGATA RAZUMETI OTROKA IN MU NUDITI PRIMERNO POMOČ Predšolska doba ima uelik opilo na otrokoo dnšeoni razooj je otret-,.2*0 r se & °Klasil v vrten v Strosmajerjevi ulici in ko okrog ur*!V?la1, da rad fotografiral, so se vsi zgnetli jega. Zdaj pa vam nasmejanih ličec voščijo srečno Novo leto! Drage prijateljice f ) topamo v novo leto, ki naj bi nam vsem prineslo čim več uspehov. V drugo leto pa stopa naš novi dnevnik, prav ^ J tako pa tudi naša stalna stran, ki smo jo najčešče na ime kratko imenovali »ženska stran«. In k temu bi rada v uit^h u.re(^n^tva povedala nekaj besed. Mislim, da noben bralec, Ves sx n\ nikdar pomislil, da je samo ta stran za ženske. Ne! vse Uh-asnik je prav tako za ženske, kot za moške, izhaja za zlasti na^e domovine. So pa nekatera vprašanja, ki zanimajo še Zato smo kQt naslov naše strani napisali »Za bralke vp Posebej«. Na njej smo priobčevali članke o zdravstvenih skih an '. ,° v^Ooji, o ureditvi stanovanj, o modi in raznih žen-naših°PHaVili*1. ter *e 0 sto in sto vprašanjih, na katera naletimo v misii domovih, na cesti, v družbi itd. Pri tem pa seveda ne katerih*S0 to ženska vprašanja,. Je pa še mnogo stvari, o niošk v 7norali na tej strani pisati in le-te zadevajo prav tako nesr č ženske, oziroma moške včasih še bolj. Vendar zaradi stra6- °a’ Preozkega naslova nismo mogli o tem pisati na tej po™’ 0 tem pa nismo pisali tudi drugod. Zato mislimo, da je vseh ° 2 novim letom spremeniti naslov strani ter razširiti njeno tudi°' ^dkv odslej ta stran ne bo več namenjena samo bralkam, (ja , za bralca bomo tu pisali o raznih koristnih stvareh. Upamo, le-tp°m° 3 tem vstregli ne samo njim, marveč tudi bralkam, saj s mnogokrat žele, da bi to in ono poznali tudi moški in jim 1 tem bili tudi v pomoč. želia-im0’ dra9i bralci in bralke, da nam z nasveti, predlogi in J mi pomagate pri urejanju naše strani, kajti to bo v korist ■vui vseh. Naj lepše vas pozdravljam urednica Najnovejša raziskavanja psihologov so ugotovila, da je pred- , šolsko obdobje najpomembnejše v duševnem razvoju otroka. Aiko otrok v ranih letih nima možnosti za duševni razvoj, se določene zveze v živčnem sistemu in možganih ne razvijajo v primernem času in jih s tem biološka rast v organizmu preraste. Posledic teh pomanjkljivosti ne opazimo takoj, temveč šele v šolskem obdobju ali pa v puberteti, v kateri nenadoma nastopajo določene težave in motnje. Zato je mnogo pametneje, da se starši poglobe v svojega otroka v predšolski dobi ter mu skušajo nuditi čim pravilnejšo družinsko vzgojo. Priznati maramo, da je problematika predšolskega otroka, kakor psihološka, tako tudi pedagoška mnogo bolj zanemarjena kakor pa problematika šolskega otroka ali mladoletnika. Zato lahko poljudni sestavki koristijo staršem z napotki za uspešno vzgojno delo. Napačno bi bilo, ako bi starši mislili, da so svoje delo že opravili s tem, da so otroku priskrbeli primemo hrano, toplo obleko in higienično posteljo. Vse to je le dobra osnova za zdrav fizičen razvoj, vpliva pa tudi na ugodno psihično rast otroka. Kakšna pa bo bodoča osebnost otroka, je v veliki meri odvisno od vzgojnih vplivov. V predšolski dobi so od vseh vzgojnih činiteljev sitarši najvažnejši in najvplivnejši. Ako se starši tega sproti zavedajo, jim ne bo nikdar žal naporov v tej smeri, ker jim bo trud obilo poplačan. GREŠIMO TUDI, AKO PREVEC POSPEŠUJEMO RAZVOJ Cesto mnogo grešijo starši in vzgojiteljice v otroških vrtcih, ako merila razvoja mehansko prenašajo na vse otroke in ne upoštevajo individualnih razlik. Ako je v družini najstarejši otrok prezgodaj zrel, potem so starši nagnjeni k temu, da skušajo primerjati razvoj bolj norv malnih mlajših otrok z višjo rastjo najstarejšega. Zaradi takih, psihološko nepravilnih primerjanj si starši delajo nepotrebne skrbi, ki jih vodijo do tega, da skušajo z vsemi močmi pretirano forsinati razvoj pri mlajših. S tem delajo veliko škodo otroškemu organizmu. Tak otrok postane prav zaradi tega nervozen in čustveno neuravnovešen, sam s seboj ni več zadovoljen. Tako mu starši nehote vcepljajo že prve elemente kasnejšega občutka manjvrednosti, ki navadno povzroča karak- terne motnje. V primerih ocenjevanja otrokove zrelostne stopnje je nujno, da so starši seznanjeni s temeljnimi principi fizičnega in psihičnega ravnanja otroka, kajti le tako bodo lahko s primemo skušenostjo obravnavali resnične odstope od relativnih norm. Ze skromna opazovanja otrok pa jim bodo tudi pokazala, da niso vsi normalni otroci ustvarjeni po istem vzorcu, zato je treba tem večjega psihološkega znanja, da bi lahko pravilno upoštevali tudi individualne razlike. NAJPOMEMBNEJŠE OTROKOVO POSNEMANJE ODRASLIH JE GOVOR Otrokovi prvi glasovi so slu-čajnostni, navadno brez smisla, a vendar otroka zadovoljujejo. Otrok jih rad ponavlja, ker jih odrasli z veseljem odobravajo. Jojpia žitnika _ volnena jopica je pozimi n.^Prunei'nejše oblačilo in skoraj o,P°grešl.jiva v ženski garderobi, s n t j op ico, ki je pletena Patentnim vzorcem brez rokav- vjiv . Ul CZ. iUAdV- ovr 'frezov> Posebnost pa je njen D ,atn&. Za jopico potrebujemo 45 ., kilograma volne, in sicer v. . S sipe in 5dkg zelene volne. jprej spletite vzorec 20 pentelj .i Yrst- Če vam to da 1 kvadratni bo«tmeter in vam kr°i ustreza, . ste delale po priloženem kroju, h . pa ste nekoliko močnejši, v ? ®, morali kroj za jopico po-Dnt Najbrž veste, kakšen ja le- i vzorec- Pletete ga tako-• 1 desna, 1 leva, v drugi vrsti ne ^žnete pravi vzorec: desno ntljo podpletete, leve pentlje ln.PodPletete, temveč nitko pozne na iglo in spet podpletete uesno pentljo od zadaj itd. Ko ne ie obrnete, podpletete des-n ,pentlje, leve pa prav tako iz-osčate z nitko čez iglo. Najprej “"Snujete za patent, ki ga pletete . tanjše igle. Napletete 10 vrst si SlVo> potem 2 vrsti zeleno, 2 2 ’ 6 vrst zeleno, 2 vrsti sivo, t Zeleno, 10 sivo, potem pa začne-Plesti z debelejšimi iglami. Za kavni izrez ne posnemate ne doi ^rodntem ne na zadnjem «eru. _ pri sprednjem delu delate "trati s pletenjem tudi rob za ‘Spenjanje, na desnem krilu pa SUmbnice. Pazite pa na izrez okrog vratu, zato ga pletite po troju. Posebnost je rokav, ki ga j ‘nete plesti tudi na tanjših glah v barvah, kakor smo zgoraj menili, najprej pa kakor kaže troj. Ovratnik pletete tudi na [thke igle v barvah, kakor za pa-mnte pri rokavih in okrog pasu, f*® obeh straneh pa snemate, ka-*°r kaže kroj in na tem mestu I® tudi všijete v vratni izrez, letenje sešijete, prišijete gumbe, Jopico že lahko oblečete. Lepe zavese stanovanje prijetno požive. Sicer dobimo v trgovinah precej lepega materiala za zavese, vendar pa so zavese iz etamina ali tankega batista zelo lepe, zlasti še, če jih okrasimo z lepo belo vezenino, -.nor prikazuje naša slika. Vzorec za belo vezenino lahko porabimo tudi za kakšno drugo stvar, kot na primer za posteljno perilo ali za namizni prt ali kaj podobnega. Da ga boste lahko takoj uporabili, ga vam prinašamo v naravni velikosti. Vzorec je treba samo prerisati na pergamentni papir in že ga lahko prenesemo na blago. Na blago ga rišemo tako, da ga obračamo, da cvet leži enkrat na levo, enkrat na desno stran. Upam. da vam bela vezenina ne bo delala težav, vendar pa bi za to, da si boste osvežili spomin, povedala nekaj besed. Stebelca najprej nakažete z navadnim vbodom po obeh črtah, nato pa delate vbode v smeri, kakor Jih nakazujemo na začetku stebla. Listi so okrog in okrog Izdelani z lepim, tankim stebelnim vbodom, eno stran pa Izpolnimo. To delamo tako, da najprej risbo oziroma listje okrog in okrog obšijemo, podložimo s podolgastimi šivi, potem pa vodoravno, kakor kaže slika. Prav tako izdelamo tudi majhne liste in cvetlice. Cvet bo tudi lep, če boste oblike obšill z drobnim stebelnim vbodom. V zimskih mesecih boste morda našli le toliko časa, da boste tudi tale vzorec porabili. 2e ob koncu drugega leta zna otrok rabiti nekaj besed iz svoje okolice. Zgodnji govor spremljajo običajno otroške kretnje, ki pomagajo izkušenemu odraslemu razumeti otroško blebetanje. Ko odrasli večkrat ponavlja besede pravilno in s tem vzpodbuja otroka, da to stori prav tako, si otrok s posnemanjem pridobi potrebno mero spretnosti To je zelo pomembna stopnja v duševnem razvoju, kajti otroku omogoči sporazumevanje z odraslimi, kar pomeni uspešen in hiter intelektualen razvoj. Upoštevati je treba, da otrok ne razume vedno popolnoma vseh besed, ki se jih je naučil govoriti. Zato mu je treba na prijazen način pomagati Mnogim nepotrebnim težavam so krivi odrasli ker ne govore jasno. Prav zaradi tega otrok često napačno rabi izraze. Na otroka vpliva razen mehanike govora tudi ton. Zato morajo odrasli paziti, kako se izražajo v prisotnosti otrok. Otrokova nenehna vprašanja in nepričakovani komentarji označujejo otrokovo zanimanje in težnje, ki imajo začetke v manj arti-kulamih stopnjah. Morda nas otrok s takim izražanjem dolgočasi, a ga ne smemo nikdar surovo zavrniti; če bi to često storili, bi s tem potlačili važne začetke njegove poznejše osebnosti. često so starši zelo zaskrbljeni, ako se njihov otrok počasi navaja govoriti To še ni dokaz, da bi otrok zaostajal v dozorevanju. Raziskovanja so dokazala, da je lahko popolnoma normalen otrok v tem oziru počasen. Ako je otrok drugače zdrav, bo potrpljenje in lepo ravnanje z njim nagrajeno z zadovoljivim, čeprav z nekoliko počasnim razvojem govora. Če pa je zakasnelost otrokovega govora v zvezi z drugimi vzroki, kot so hude bolezni ali strah in čustven pretres, je koristen posvet z otroškim Specialistom. Vsako pospeševanje tudi v tem smislu, ako ni pod strokovnim vodstvom, lahko povzroči čustvene motnje, ki ovirajo nadaljnji, normalni razvoj. O čustvenih, socialnih in ostalih problemih predšolskega otroka pa prihodnjič. Ivan Toličič NASVETI Zdaj, ko se je začel mraz, marsikje vidimo lepe ledene rože, razprostrte čez okensko steklo. Zmrzovanje preprečimo, če Jih premažemo z mešanico iz 10 g glicerina in Vi litra špirita. Tako premažemo tudi očala, nato pa jih obrišemo z Jelenovo kožo. * Pozimi kaj rade sedimo ob topil peči in pletemo. Med pletenjem pa postanejo pletilke večkrat raskave. Da bomo to odstranile. Jih bomo namazale s čebelntm voskom. Ce pa smo jih imele vse poletje spravljene in so medtem zarjavele, jih nataremo s krpo, ki jo pomakamo v cigaretni pepel. Torta iz Diškotov če imate ▼ družini sladokusce in jih hočete za novoletne praznike v resnici posladkati, jim napravite torto po tem receptu. Pol ure mešajte 25 dkg sladkorja s 6 rumenjaki Dodajte trd sneg in 22 dkg moke, 2 žlici ruma ter nastrganih j limonovih olupkov. Počakajte, da bo 1 testo postalo nekoliko gostejše. Nato pa devajte na pomaščen pekač okrogle piškote, nekoliko debelejše kot za janeževe upognjence Ohlajene piškote pomočite v mleko, ki mu dodate nekoliko ruma in jih. ne da bi se popolnoma razmočili, zlagajte v z maslom namazan tortni model. Namažite jih s nadevom, potem spet naložite piškote, spet nama- žite itd., na vrhu morajo biti piškoti. Nadev napravite takole: 15 dkg masla vmešajte, dodajte 15 dkg vanilijevega sladkorja. 2 rumenjaka, 20 dkg olupljenih zmletih mandeljev ali pa 20 dlcg lešnikov in % 1 stepene sladke smetane. Ko ste torto zložile, položite povrh Še ploščo, ki ste jo tudi namazale, obtežite z uteži in jih postavite na mrzlo. Drug dan »zemite torto Iz modela. jo položite na krožnik, okrasite s stepeno osladkano smetano, povrh posujte v sladkorju kuhane češnje ali višnje ali pa torto okrasite z nyircipa-novimi gobicami, če okraskov nimate, bo torta vzlic temu zelo teknila. Zrak hni pozimi potreben Zrak, ki kot nevidni plašč ovija zomljo in brez katerega bi življenje ne bilo mogoče, je v glavnem mešanica dveh plinov — dušika (okoli ,) in kisi„a (okoli 1/5). Bazen tega je v zraku še ogljikov dvokig. ali kakor ga navadno imenujemo — ogljikova kislina. Vsebuje pa tudi manjše ali večje količine amonijaka — žveplenega vodika in še nekaterih drugih plinov. Od trdnih sestavin so v zraku prah, saje in razni mikroorganizmi — bacili. Dušik in kisik imata za življenje različen pomen. Pravi vir življenja je kisik, ker ga dušik samo razredčuje, ker bi človek zgorel, če bi vdihaval čist kisik. Pri dihanju pride v pljuča, kjer se v pljučnih mehurčkih po najdrobnejših krvnih telescih — kapilarah spaja s krvjo. Kri sprejema kisik in oddaja ogljikovo kislino ln tako nastaja v življenju važno izmenjavanje plinov, ki ga imenujemo oksidacijo. Odrasel človek mora v enem dnevu sprejeti v avoj organizem okoli 10.000 litrov zraka. V zaprtih prostorih, v stanovanjskih hišah, v delavnicah, tovarnah in rudnikih, zrak ni ta-ko čisti ln gre razmerje kisika z ogljikovo kislino na škodo kisika. V zraku je navadno 0,03 % ogljikove kisline V zaprtih prostorih, kjer je mnjgo ljudi, pa se ta odstotek znatno poveča zl ti če niso dovolj zračeni. Ce se odstotek ogljikove kisline poveča na 0.10%, Je zrak nečist in neprijeten za organizem. Kadar pa je v zraku 5% ogljikove kisline, je že nevarno za zdravje, če pa mj a stotek povzpne na 14%. nastopi smrt. Količina ogljikove kisline se posebno poveča v tistih prostorih, kjer zve čer uporabljajo karbidne ali petrolejske svetilke, pa tudi v tistih, kjer gori peč. V tek prostorih se traši mnogo več kisika zaradi izgorevanja v peči in luči. Ce imamo tu tn li domače živali, je potrošnja kisika še mnogo večja, ker ga tudi te trošijo pri vdihavanju in tako postaja zrak Se slabši. Bazen velikih količin ogljikove kisline so v zaprtih prostorih lahko tudi druge izparine in plini (»veplo-vodik, amonijak. ogljikov monoksid itd.), p" tudi precej prahu z raznimi mikrobi. Tako nasičen zrak v zaprtih prostor h je nevaren ln škodljiv za zdravje. Ljudje, ki žive v nezadostno zračenih sobah, imajo pogosto vrtoglavico in omedievioo. Tisti p. ki stalno žive v njih, postanejo slabokrvni. Zaradi tega je zelo važno, da čim pogosteje zračimo prostore, v katerih stanujemo in delamo, posebno pa tiste, kjer spimo. Zal mnogi ljudje, boječ se zime in prehlada, pozimi zelo malo odpirajo okna. Dogaja se celo, in to ne samo po zakotnih vaseh, temveč tudi po mestih, da okna v nekaterih prostorih vso zimo ne od-pro. Bazen tega takšne sobe pogostokrat pretirano kurijo, kar je prav tako škodljivo za zdravje. Temperatura v sobi ne sme biti vii|j^ od 18 stopinj Celzij^ Pred slabla* »fakom se lahko varujemo, treba je samo redno in pravilno zračiti sobo nekajkrat na dan, zlasti zvečer pred spanjem. Jože Kranjc: CIGARETA Zgodaj leta 1945 je bilo. V Dalmaciji. Nekega popoldneva se nas je zbralo desetine in desetine pregnancev, starcev, žena, bolnikov, invalidov, otrok, ob asfaltni cesti, ki teče skozi Split proti zahodu. Turoben, potrt dan je bil. Stari Kaštel, drobno mestece, je bil zavit v megleno haljo, komaj si razločil sive zidove, po katerih so lezle štrene vode, počasi, kot bi se plazili mokri zelenkasta črvi po opekah navzdol. Dež. Dež. Dež. Deževalo je že dva dni. Morje je bilo sivo, žalostno. Metalo se je kakor v obupu z vso siilo ob skale in pomole in se razburjeno vračalo nazaj v svoje naročje. S strašnim besom je butalo ob čeri in se drobilo v tisočere penaste nitke, ki so se ra zleta v a le v bele kapljice, se lizale na cement, se spet umikale, ko drobni sivozeleni jeziki, im se na novo zaganjale ob obalo, ki se ni premaknila. In vse je bilo sivo, da skoraj nisi mogel ločiti morja od neba ... In tudi nebo je bilo sivo, kot bi v njem ležala strahotna žalost. Zelenotemni oblaki, cunjaste zavese megle, drobne tančice deževnih tkanin — vse to je spajalo svod in morje, zemljo in nebo, vodo im cement, kot bi se spojile vse prvine v vlažno, temno kroglo, iz katere ni izhoda. Cesta pred nami se je turobno svetlikala. Vsaka kapljica dežja, ki je padla nanjo, je bila kot drobna iskra, posvetiva se je, ugasnila in se združila s curki vode, ki so odtekali na obe stramii. Gladka je bila cesta, toda na njej so ležali cumjasti papirji ameriških paketov, odpadki živali, ki so se topili v rumenkastem siju, kupčki blata, katere je dež privabil s strmin severne strani — in vse to brez sonca — vse mračno, kot bi bilo pozabljeno za vekomaj. Cesta se je vila mimo nevidnih vil in hišic in se lizala nekam v nedogled — kajti kot bi tekla v vsemirje, se je nekje zgubila med sive zidove oblakov, ki so se dotipali do zemlje. Stali srno v gručah. Prestopali smo z noge na nogo, vzdihovali, gledali v nebo, gledali na morje, gledali po žalostni cesti... im v vseh nas je ležala trpka nestrpnost. Kajti na ta otožni dan smo se zbrali tu prav iz posebnega vzroka. Prejšnji dan so nam namreč povedali, da bodo danes šli skozi Kaštele nemški ujetniki, ki so jih jugoslovanski partizani zajeli v Bosni. In tako smo stali ob cesti, podobni cipresam za nami, tem vitkim cipresam, ki so se mrmraje upogibale in, polne debelih kapelj, omahovale sem in tja — im bili smo tihi. Vsak je iimel opravka sam s seboj i,u s svojimi spomini. Mož brez roke je sanjaril o napadu na nemški bunker, ki mu je vzel desnico, otroci so z bleščečimi očmi iskali med oblaki obraze izgubljenih očetov im mater, starčki so se sklanjali skoraj do ceste in nekaj mrmrali sami vase — in ženica v črnem krilu, na debelo nabranem v gube, v črnem obprsniku in črni ruti je zamišljeno strmela s svojimi začudenimi očmi proti morju ... Da. Vsi smo vedeli, da so ji Nemci pobili otroke, požgali domačijo in moža odpeljali v Dachau Morda je zdaj vse to stopilo pred njene oči... Crni spomini so ležali v nas vseh kakor črni oblaki nad nami, a vendar smo venomer oprezoval proti Splitu, da bi videli, kdaj pride kolona tistih, ki so vsakomur od nas prestrigli del življenja. »Dolgo jih ni —« se je oglasil nekdo za mano. »Prekletih!« »Pridejo, prav gotovo pridejo!« je dodal drugi. »Da jih vidimo zdaj!« »Čakal jih bom magari vso noč!« »Da, videti jih hočem iz oči v oči!« In spet molk. Mrko smo stali, ogrnjeni v plašče, s titovkami, potisnjenimi na čelo in ušesa, stali smo kakor sence dreves okrog nas, ki so se otresala deževnih kapelj. Megla in oblaki in vlaga in mokrota im figova drevesa im ciprese in hiše in mi — vsi ob cesti kot eno samo premraženo im otožno telo. In z nami oblaki in morje, ki je čofotalo, kot bi mogočen zidar z neizmerno lopato metal kupe sive malte v trde megle — ki je škripalo im pelo, zašumelo im spet zamolčalo in se spet oglasilo... vmes pa pritajen šum obzorja, krik nezmame ptice ali kakega drugega živega bitja, od daleč glas motorja, pisk sirene ..simfonija živega žalostnega dneva. Tedaj se me je dotaknila ženica v črni obleki. Ozrl sem se k njej. Cisto k meni se je obrnila. Njen obraz je bil izsušen in ves prepleten s stoterimi drobnimi gubicami, njene temme, skoraj črne oči, so se uprle vame. Motne so bile im otožne, kot bi se v njih združilo upanje z žalostjo, obup z vero, vdanost s spomini. Oglasila se je im njen glas je bil globok, drgetajoč: »Kdaj pridejo?« »Pridejo!« sem odgovoril. Obrnila se je im se spet zagledala v morje. Nato je dihnila samo zase, skoraj neslišno: »Prekleti!« In obstala je, kot bi bila sama na svetu, in drobne kapljice dežja so polzele po njenih licih, kot bi točila solze naravnost iz vsemiirja. In tako smo stali kar naprej, Le zdaj pa zdaj se je oglasil zamolkel glas, morda je kdo kaj povpraševal, morda je pravil zgodbo svojega sovraštva, morda je pripovedoval o svojih Dodočih dneh — toda vendar smo bili vsi nepremična masa, ki ima svojo skupno voljo, skupne želje im skupen utrip ... Morje im nebo se nista menila za nas. Morje je pljuskalo brez prestanka, kot bi hotelo za zmeraj umiti to žalostno zemljo, nebo pa se je še močneje zavilo v halje oblatov im v meglene cumje, ki so visele prav do grivaste morske gladine. Nenadoma je nastal spredaj nemir, ki se je kakor val razlil skozii nas vse im smo vsi mahoma postali en sam velik nihajoč val. Množica se je zamajala. Možje im žene im otroci so postala nemirni, zagugali smo se, kot bi nas nekdo izven nas pognal v nihanje — kot ovce v staji, ko začutijo bližino volka, smo se stisnili drug k drugemu in se spogledali — in takrat ie nekdo, kot bi z vso sito prerea&l mrtvo jekleno nit, zaklical: »Gredo!« Vsi smo se obrnili proti Splitu, ki se je od daleč bleščal v drobnih, trepetajočih lučkah. Sivomotna cesta se je plazila proti ovinku — in izza ovinka »mo kakor t megli videli, kako se iz dežja trgajo nekakšne postave po štiri v vrsti. Sprva nismo razločili ničesar. Zdelo se nam je, da iz megle stopajo sive sence. Toda čez čas so začele te sence dobivati obliko in že smo razpoznali nemške vojake. SM so počasi, da se je zdelo, kot bi se opotekali, tako nekako hodi človek, ki je izgubil vse na sveta in se na smrt napije. Sključeni so bili im gledali »o v tla.' Nekateri so imeli suknje potegnjene čez glavo, drugi so si neprestano brisali tilnike in obraze, tretji se niso brigali za niič im so hodili malomarno kot živima, ki se vrača z napajališča... v vseh pa je bila videti nekakšna nemirnost, ki je postajala večja im večja, ko so se približevali nam. Strahoma so nas gledali izpod oči in se rimiili na nasprotno stran ceste. Nekateri so pohiteli s koraki, drugim so zastale noge — in kaj kmalu je bil ves red razbit, vsa ta klavrna kolona je postala mahoma čreda, ki se je zaganjala sem in tja brez misli, preplašena, boječa. Mi pa smo stali tihi, kakor temni kamniti spomeniki ki dvigajo svoje mrtve roke v večen opomin... Stali smo im gledali to brezumno množioo, oblečeno v sive uniforme, ki je skrivala strah vsakega od njih im bila prav zato smešna. Rinili so se sem in tja in se umikali našim porogljivim pogledom, nekateri pa so celo stekli mimo nas kakor v brezumju. Menda so se ta-vedali, kaj vemo mi, im stran za življenje jim je stopil v telo, v razum, v srce, strah ljudi, ki so pogumni le nad slabotnimi. In tako so se motali mimo nas vsak po svoje: ta ves zgrbljen, skrivajoč 9voj obraz meti okrajce suknje, drugi z begajočim, sprašujočim pogledom, ki je nemirno otipaval naše oči, tretii plazeč se kot jegulja im v vseh ena sama misel: priti mimo! Nenadoma sem postal nemiren tudi jaz. Sam ne vem, kaj me je prijelo. Nekaj me je zagrabilo v pljučih, nekakšna čudna, nerazumljiva tesnoba, neki grozotni srd, pomešan z nenadno žalostjo in Jurgen Bieger: MOJA TONČKA Moja Tončka je zlata ženki-ca. Skrbna gospodinja in čuteča družica. Zlata, čisto zlata žena. Večerjala sva. Opazil sem, da je videti nekam zaskrbljena. »Kaj ti je, dušica?« jo vprašam. »Ah,« vzdihne Tončka, »■povej mi, dragi, kako se počutiš. Kaj ne, da ti ni povsem dobro?« »Kaiko ti le pride to na misel?« se začudim. »Dobro se počutim, zdrav sem ko riba.« »Taaako?« je zategnila Tončka in začela pogovor o drugih rečeh. Po večerji sem ponovno sedel za pisalno mizo, medtem ko je Tončka pospravljala v kuhinji. Toda niti dva trenutka nista minila, ko se je že pojavila na vratih in vnovič vprašala: »Ali se v resnici povsem dobro počutiš? Zdi se mi, da sl nekam bled im utrujen.« »Toda, Tončka, to se ti samo zdi. Res se zelo dobro počutim.« »Taako?« se je spet začudila in izginila. No, čez četrt ure je bila spet tu. »Hm..., mar ne meniš, Romam, da bi bilo vendarle dobro, če bi kak dam počival ?« »Čemu, Tončka? ... Saj me vendar čaka delo.« »Dobro, toda ti bi lahko delal tudi doma. Aid res moraš v pisarno?« »Draga Tončka, tvoja skrb zame je res več kot gamljiva, toda ponovno ti moram zatrditi, da mi ničesar ne manjka in da grem jutri v pisarno.« »Hm ... škoda,« je žalostno spregovorila Tončka, »potem tl moram pač zlikati srajco...« Joseph Harrer: SMOLA »Smolo imam,« je zamrmral Olvarez, ko je predsednik razglasil sodbo. Le-ta se je glasila: »V imenu republike je obtoženec zaradi dokazanega poskušenega vloma v blagajno, im zato, ker je streljal na policaja, ne da bi ga zadel, kar je tudi sam priznal, obsojen na smrt. Usmrčen mora biti tri ure po razglasitvi sodbe.« »Kaj ste rekli?« ga je nahrulil predsednik. »Da imam smolo, gospod predsednik.« Nobene druge besede ni izgovoril. Občinstvo, zlasti ženske, je kljub vročini spreletel mraz. Celo njegov zagovornik je zmajal z glavo. Predsednik kazenskega senata se je od-kašljal im spregovoril. »Imate še pravico izraziti zadnjo željo. Za jed in pijačo smo poskrbeli. Po zakonu si lahko privoščite tudi glasbo, morda gramofon ali šaljivo zabavno revijo ali za zadnjo družbo damo iz hiše »Pri rdeči lampi«. Tudi šahirati smete, če želite. Med jetni-škimii pazmiki boste že našli nasprotnika, ki ni prehud šahist, da bosta partijo pravočasno končala.« Olvairez je zaničljivo nasmejan na vse odkimal z glavo. »Kaj pa potemtakem želite? Potovanje okrog sveta je seveda izključeno, razen morda s prstom po zemljevidu.« »Vam je lahko zbijati šale, gospod predsednik,« je menil Olvarez, »toda vsaka neslana šala gre na račun mojih treh kratkih ur, kolikor ste mi še odmerili življenja.« »Predrzni ste tudi še povrhu? Zdaj pa le hitro na dan z zadnjo željo, sicer bi moral domnevati, da se svoji zadnji pravici odpovedujete.« »To pa že ne!« je vzkliknil Olvarez. »Zeljo imam! Ker bom dobro je* del im pil, me bodo potem za trdno spet napadli želodčni krčL Hude z«" lodčne krče začutim namreč tako redno, kakor krožijo nebesna teles* ali kakor poslujejo davčni uradi, zmeraj natanko eno uro im sedem* najst minut po zadnjem dobre® grižljaju. Ce torej ne bi hotel jeremislil in odločil. ! v.«: VOJNA V INDOKITAJSKI ZNOVA DIVJA ■ ■ ■ ■ SMŠ «lis ' Ms & ®S “P* 4 ^ Angliji je sindikat kovinskih in ladjedelnicih delavcev, ki Šteje nad 3 milijone članov, B®davno organiziral 24 ur trajajočo stavko. To je bila največja stavka od leta 1926. Nad <000 podjetij je moralo ustaviti delo in njihova škoda znaša blizu 6,5 milijarde dinarjev, sliki: Stavkajoči v Greenvoichu, z geslom, # katerem zahtevajo 15% zvišanje plač PRVI NILSKI KONJ V CIRKUSU Z ofenzivo Vietnamcev se je vojna v IndoJcitaj-NA POTI NA HIMALAJO slci znova zaostrila. Na sliki: Francoske čete se umikajo čez most, ki so ga uporniki porušili 2 a&i&o SH.&Č& v nav o teto! Članica bavarske državne Operete Topsy Kiipper* je od veselja skočila čez ograjo svoje garderobe, ko je slišala, da so jo sprejeli k filmu NAJNOVEJŠI MODELI ZA OTROKE IM ŽENE Navdušena nad Hillaryjevo zmago se neka londonska družina pripravlja na pot na Himalajo TUDI TO JE ŠAMPIONAT *Jupa« je prvi nilski konj, ki se je pojavil oirkusu v Berlinu Francoski natakarji so tekmovali, kdo zna najbolje mešati alkoholne pijače Zmagal je Jacques Simon in v za nagrado je dobil poljub od Miss ves svet in Miss Pariški diktatorji mode menijo, da je tale mala Parižanka za zimsko sezono najokusneje oblčena. eocktail Leopardovo krzno je uporabila za šal in muf mm phjuuiia v SŽikaA: BUILES SVARI FRANCIJO SREČNO NOVO LETO 1954 V New Yorku so no-epflD 711 RO 11T vinarji dva dni stav- *»li in zahtevali zviša- SPOMENIKA nje plač a neki tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister John Foster Dulles izjavil, da bodo ZDA meljito proučile svojo zunanjo politiko, če Franca ne bo ratificirala pogodbe o evropski vojski. PROTI PRORAČUNU FRANCOSKEGA MINISTRSTVA ZA PROSVETO Občinski svetniki mesta Bremena so si skočili v lase zaradi plastike Gerharda Marcksa, ki predstavlja »Mestne muzikante« Nazadnje so zmagali zagovorniki »realizma«: spomenik so postavili pred magistratom, toda noč in dan ga stražijo policaji SKOK OD VESELJA NAJMODERNEJŠA EVROPSKA KNJIŽNICA NAJVEČJA ANGLEŠKA STAVKA Čudno stavko je uprizorilo v Parizu nad 3000 študentov. Posedli so Po ulici Soufflot v Latinskem okraju in tako protestirali proti proračunu francoskega ministrstva za prosveto Na BlUcherjevem trgu v Berlinu so zgradili pričujočo centralno knjižnico najmodernejšo v Evropi Imela bo kakih 600.000 knjig in odprli jo bodo spomladi 1954 V začetku leta mislimo tudi na koledar Koledarji pri vseh narodih niso enaki in tudi v vseh časih niso bili takšni, kakršne imamo zdaj teden so poznali že prastari narodi v severni Evropi. Čudne ko- Ob koncu starega in na začetku novega leta se ljudje spomnijo tudi koledarja. Brez njega, posebno če je praktično In pregledno urejen, si življenja skoraj ne moremo misliti, kakor si ga ne moremo misliti brez ure. Zmeraj znova ga mora človek imeti pri rokah, da pogleda vanj, kadar tega ali onega o razdelitvi časa ne ve ledarje so imeli v srednjem veku natanko. V namizne ali žepne koledarje si ljudje navadno tudi in še pozneje v Veliki Britaniji. marsikaj zabeležijo, da v vsakdanjem življenju, v naglici in pre- Ob strani glavnega oltarja je vi-zaposlenosti česa ne pozabijo. sela debela umetniško izrezljana, s črticami in znaki zarisana če- Koledarji niso pri vseh naro- rali tisto leto podaljšati Stelo je tverokotna palica, na kateri je dih enaki in tudi v vseh časih 445 dni in imenovali so ga leto bil zaznamovan koledar za vse niso bili takšni, kakršne imamo' zmede. Ta julijanski koledar so leto. Vsaka zareza na robu je zdaj. Ljudje so merili čas raz- j kristjani prevzeli cd Rimljanov pomenila en dan, nedeljska pa je zane na lesene deščice ali na, koledarju 354 dni, svečeniki za kamnitne plošče. Sedemdnevni' svoje verske zadeve računajo na- sprotno z gnomonom sončno leto 365 dni. Tako urejajo bolje kmetijske in druge zadeve javanskega tropskega prebivalstva, čigar število ni dosti manjše od prebivalstva Velike Britanije. Večja ali manjša koledarska zmeda je bila na svetu zmeraj. Zato so skušali uvesti enoten koledar, kar pa se še zdaj ni posrečilo. Težave na poti k temu lično. To ne velja samo za minu- j brez sprememb in veljal je 1600 bila globoka. To so bili stalni,, . ‘ * nih5e lost, marveč tudi za sedanjost. - iet) dokler ga ni dal še točneje nespremenljivi koledarji. J so 10 ’ J se nlftce Saj imamo že mi Jugoslovani šti- urecjiti papež Gregor XVII. Ta Posebne vrste časovni števec ri različne koledarje: katoliškega, natančnejši izboljšani koledar so je gnomon. To je pač najstarejše pravoslavnega, muslimanskega in takoj sprejele mnoge dežele Naj- in najpreprostejše astronomsko židovskega. Marsikdo ne ve od dlje se je obotavljala Nemčija, ki merilno orodje. Gre za navpičen kod izvira beseda koledar. Na- —— -------- — ga je sprejela šele leta 1700. stala je iz latinske besede Calen-, dae, ki pomeni prvi dan v mesecu. Zdaj pomeni koledar seznam letnih dni, urejenih po mesecih in tednih. Stari Egipčani so računali čas po sončnih letih. Njihovo sončno leto je bilo razdeljeno na 365 dni in 12 mesecev po 30 dni, koncu leta pa so dodali še pet dni. Stari! Grki so računali po luninih mesecih, ki jih je imelo leto 12. Sest jih je bilo po 30, šest pa po 29 dni. Da bi leto s 354 dnevi izenačili s sončnim, so kdaj pa kdaj po potrebi dodajali prestopni mesec. Kakšen je M stari rimski koledar pred Julijem Cezarjem, ne vemo natanko. Leto je imelo menda samo 10 mesecev in je. Gnomon na stebru pred musli- trajalo le 304 dni Kralju Numu j manskim svetiščem na otoku Javi Pompiliju pripisujejo uvedbo 12 SS tšltSt steber, katerega senca pada na vodoravno ravnino. Iz dolžine sence se da na preprost način določiti višina sonca na nebu. Zanimivo je, da med 41 milijoni rad ne odpove svojim starim običajem. Največja ovira je tudi v tem oziru Cerkev. Enotni koledar naj bi imel 13 mesecev po 28 dni ali jx) štiri tedne. Takšen koledar uporablja že dobra polovica človeštva. Novi 13. mesec so vrinili med junij in julij in imenujejo ga »sol«, kar pomeni sonce. Pred- luninih mesecev. Takrat so novo leto začenjali še z mesecem mar- luninjb mesecih, zamotan pa ta-cem. Dobrih 150 let pred našim . . „A 2idovski koledar je urejen po štetjem so uvedli Rimljani sončno leto. Ker pa so novi konzuli nastopali vsako leto s 1. januarjem, je slednjič postal ta dan koledarsko Novo leto. Vendar pa je ko, da se z njim podrobneje ne moremo ukvarjati. Tudi moha-medani imajo lunino leto, ki se prav nič ne ozira na sončno. Leta so začeli šteti s 16. julijem 622 po mohamedancev na Javi, ki se i nosti novega koledarja so zelo ravnajo po 12-mesečnem luninem velike zlasti za poslovni svet. Ha imeA ut dLo&ho vo.&jo NA PLESU i nazorno, da so gostje mislili, da Fant in dekle se na plesu s e- °s?.,Podrob?osti doživljajo. Od- m* v j lo,£lll g0 n(}ze m Vllicg' lakaJl so negibno obstali. Maša, zadnja vožnja na morišče, giljotina, ki se bobneče dvigne ... Kralj bi rad naslovil na množico še nekaj besed, bobnarji zaduše njegov obraza, ki očitno misli, da mora biti njuna senca. Naposled začne \ , J, J.?. & n nit mlademu plesalcu to presedati, j £ Obrne se k dekletu in jo n^eto prisluhnejo. Sledi tre- tai. J«..»c? znanita in že po prvem valčku l°žil± !?_ , [ak?!Lp£ sta neločljiva. Če ne plešeta, prijetno kramljata in fant je ves srečen. Samo nekaj moti njuno srečo. Kamorkoli se obrneta, povsod jima sledi mladenič kislega vpraša: »Kdo pa je In zakaj je nama neprestano za petami?« pa pravi gostiteljica bližnjemu lakaju: Tale,« odgovori dekle mirno,! . »Jean, zdaj pa spet lahko ser-»hm, to je fant, ki mi je plačal j hirate! < bil rimski koledar’ še v precejš- naSel* štet^> dnevu Mohamedo- njem neredu. Red je napravil Julij Cezar leta 45 pred našim štetjem in po njem se je imenoval koledar julijanski. Da so spravili novi, pravilnejši koledar v sklad g sončnim letom, so mo- vstopnico.« vega bega, ki mu pravijo hidžra ali hedžra. Natisnjeni koledarji in pratike so se pojavili šele v drugi polo- la vici 15. stoletja. V starih časih; so so imeli ponekod kodedarje vre- ka HLADNOKRVNOST Baronica Rotschild je priredi-v Parizu banket, na katerem tovorili o usmrtitvi Ludvi-VI. Sardou jo je opisal tako PRIPOROČLJIVO PRENOČIŠČE Gost: »Vaši krčmi in prenočišču v čast moram reči, da nisem pri vas še nikoli našel stenice.« Krčmar: »No, potemtakem ste pa res srečni.* Olovsklna Šarita V STARIH ČASIH Običaj, da si ljudje na pragu novega leta izkažejo pozornost z darili, je zelo razširjen, pa tudi star. Silvestrovanje in novoletna darila naj bi pomenila dober začetek novega leta. Pravzaprav gre zgolj za delitev časa in novoletni dan se v bistvu prav nič ne razlikuje od drugih dni. Toda spremembe krajšajo človeku čas in tako je tudi s praznovanjem Novega leta in z novoletnimi darili. V raznih časih in pri raznih narodih so bila novoletna darila zelo različna. Bilj so časi, ko so se ljudje najbolj veselili novoletnih daril v obliki zavitka kakaa. Takrat je bil narareč kakao še malo znan in razširjen. Francoska kraljica Marija Antonietta se je hotela posebno postaviti, ko je vsakemu dvorjanu podarila zavitek kakaa. Nekaj let pred drugo svetovno vojno so v neki newyorški restavraciji pripravili prostore za silvestrovanje. Vsako sobo so razdelili na več jetniških celic. Kdor je hotel v celici silvestrovati, je moral plačati posebno vstopnino. In našilo se je dovolj za razne pri-smodarije navdušenih ljudi, ki so v jetniške celice razdeljeno restavracijo napolnili do zadnjega kotička. Takšni so pač Američani. gu za novoletno darilo jermen, češ da bo lahko brusil svojo britev. Drža} je bil zlat, usnje p® ustrojeno iz človeške kože. Neki bogat Američan je povabil svojo ženo za Novo leto M izprehod. Odpeljal jo je k P0?®*.! noma novi hiši, v kateri so buj že zbrani gostje, in ji jo iizročil za novoletno darilo. Neki drug ameriški milijonar je podaril 6VOJI ženi za novoletno darilo dva hektara obsegajoče jezero, da bi se lahko pozimi na njem drsala, ker je bila navdušena drsalka. Ko je angleški kralj John naposled sledil svojemu bratu R1' chardu Levjesrčnemu na prestolui je priredil za novo leto pravljično pojedino in povabil vse plemiče starih plemiških družin. Pojpui so 8001 vina, pojedli 300 volovskih glav, 200 prašičev, 1000 je* guli in 80 pavov. ,■ Redki so primeri, da bi človek silvestroval v zraku. To se je pr*: petilo v Ameriki, kjer je nek' bogataš najel veliko letalo, vzel s 6eboj plesno glasbo ter mnogo jestvin in pijač, povabil prijatelje MALI Pred mnogimi leti je neka rev- | in se z njimi dvignil v zračne na francoska deklica dobila za višave, kjer so silvestrovali novoletno darilo loterijsko srečko. Bilo je največje darilo, kar so j, ■— ji ga mogli dati. Srečka je namreč zadela milijon frankov. Neki za senzacije vneti pesnik si je poslal za novoletno darilo krsto. Presenečeni ženi je še rekel, da bo do konca življenja v krsti spal in da postelje sploh več ne potrebuje. In tako je tudi stori. Angleška kraljica Viktorija je dolga leta dobivala za novoletno darilo srebrno ponev. Takšne pon-ve ji je pošiljal siamski kralj misleč, da je kraljici s njimi zelo ustreženo. Vsa srečna, da je dobro prestala nevarno operacijo, je neka bolnica podarila slovečemu kirur- JV O V o L E T JV A 2 3 4 S b ? i I s IO VI 42 13 4, 15 16 t ■ 18 Tir~ m 20 ST1, n 23 ■ 25 2? 20 ' 29 80 m 34 32 31 35 ■ 36. 3? 50~ ■ 39 ■ t<0 m w§ 42 43 44 j"~I’ wT~ m m Ut, 4? ■ L<8 m 49 So~ 51 H SZ 5i~ su m 55 56 s? ■us 58 59 tO~ m 61 bi m 63 ■ 6 ti 65 66 M 6? 68 „ 70 ?i 72 ■ ?3 m ?1< 75 m 76 7? m 7Q~ ■ 80 81 i9’ m 83 m 84 '■ 85 8 h r Ul/ 8? 6& 39 90 m 91 ■i m . dti' ^ m 92 93 ■ 9i< 95 96 9? 96 99 100 m i * 101 m st 102 103 101. 105 t 10fc 10? 10& 409 MO m 115 115 117 m 116 120 121 1*2 123 m 124 125 126 127 ■ 129 130 «11 m i3r i 133 m 134 135 436~ 13? n 156 m 139 mo mi iUZ H 143 ■ 11.6 ' m 11.9 ■ 150 151 152 1 n 453 •I5M H 455 15t> 15? «r ■ 159 160 H 161 162 m 163 1£>l< 16 5 166 16? H 168 SSill ras 169 170 171 m 1» i?ir Si a 1?? 1?8 wT 100 I I 181 182 i&i .. i 185 -186 I - K R I V Z A JV K A Vodoravno: 1 ime in priimek tržaškega književnika, S), pisoc »Sončnega Tikija« (Thor), 17. udarec, 18. oče (araLskii 19. inicialke Iranc. pesnika (1840—97; »T-art-arin de Tarascon«, »Nu-ma Roumestan«), 20, vrsta delfina, živi v severnih morjih. 21. počasen španski ples, 25. tu m tam zažagati, 31. slabokrvnost, 35. inicialke sodobnega slov. pesnika (»Narois«, »Miška osedlana«), 36. kratica za »športni klub« 38. zvijača, zvijačen prijem, 39. trgovati, deliti (angl.), 40 vrsta rastline. 41. inicialke znanega nem. filozofa 11788—18601, priimek in Ime, 42. vražni obeski v obrambo proti zlim silam, 45 kratica za atmosfero, 46 priimek fizika (Heinrich Gustav; odklon izstrelka vsled vrtenja okrog lastne osi), 48. vrsta glasbila, 49. po-smrtnica govor ob grobu, 52. trda trava, saaba krma, 53. način, »log, okua (fon.: žanr), 55. moško ime, 56, najboljši tekač vseh časov, 58. mazilo iz maščobe od ovčje volne, 59. sprimek snega ali sladkorja, 60. prvi del imovine 61 državni znak, 63. imenovalec (okrajš.), 64. igralna karta, 65-tovariS (arab.); izpeljanka je ortak-luk, kar pomeni društvo, 66. vzklik bolečine, 67 izvor, 68 namenil, mi sili, 69. kraj v Italiji; provinoa Verona, kjer je leta 1797 Napoleon premagal Avstrijce, 71. kratica za prvo slov. vlado, 73. soustanovitelj Georgi Mievega merskega sistema, 74. veza, spoj, 76, prvina (Ca), 78. soglasnik s prizvokom. 79. prebivalec stare azijske države 80. lepo (srbohrv.), 81. srbohrv. kratica za našo armado, 82. angleško pivo, 83. snop (slame), 84. beseda, ki stoji često pred škotskimi imeni ln pomeni »potomeo«, 85. na napojen, 87. žene na dražbi ceno kvišku, 90, reka v podzemlju ii grške mitologije 91. predlog, M. spada k priimku, 93. del telesa, 94. drolen denar, 96. eden izmed najboljših hrvatskih piscev (Avgust; »Zlatarjevo »lato«#, 98. moderno prevozno sredstvo, 100. vol (srbohrv.). 101. različna soglasnika, 102. strast, 104. naša največja gova (velika uharica), 105. trdnjava, pri katere obrambi pred Turki je padel Nikola Zrinjski, 107. začetnik relativnostne teorije (Albert) 110. priimek našega znanega harmonikaša, 113. beležiti, 118. gnojna okužba, 124. vežejo kosti med sabo, 125. turški učitelj, 128. merilo, 129. ostane pri mlačvi 181. grška boginja, tudi del očesa, 132. srbsko moško ime, 134. tanjši lesen delec, 136 okrajšava za elektriko, 137. Elizabeta (ljubkovalna oblika), 188 mesto na Japonskem. 189. prav tako, skratka (lat.), 141 znana družina izdelovalcev violin (xvn.-xvm stol., Cremona), 143. prvi del psevdonima franc, pisatelja, avtorja romana »Bogovi so žejni«, 141 naš slavni izumitelj 146. pojem iz višje matematike (pomeni mejo), 148. moško ime, 149. inicialke našega zunanjepolitičnega komentatorja, 150. zadrževati, muditi, 153. kraj pri Ljubljani, 154. inicialke slovenskega pesnika (»Godec«, »Tekma«!), 155 žensko ime (množ.), 158. blasinjak 159. sloviti v verzih, 161. star Slovan, 162 romanski spolnik, 163. ti in jaz. 161- pravilen, navaden, 166. nerazčlenjen, skupen, 168. danes zjutraj, 169. število, 170. žgan sladkor, 172. objava, oglas, 173 znan turški sultan, osvojitelj Male Azije. 175. franc, klas traged (1639—99, Jean Baptiste, »Fedra«, »Andromaha«), 176. maska, 178 zdravilišče ln zimskošportno stekališče v Švici (kanton Grau-biinden) 179. biti vlažen, moker, 181 sol silicijeve kisline 183. star židovski krallj, 184, dvojica, 185. starorimski novčič, 186. ollika glagola »oteti«. Navpično: 1 potomci nizozemskih kolonistov ki so se v XVII. stol. naselili v Jnžni Afriki, 2. hrvatski skladatelj (Krsto; opera »Dorica pleše«!). 3. otok ob naši obajli, 4. sultanov ukaz, 5. oblika glagola »podati«, 6. inicialke priimka in imena armenskega skladatelja (balet »Gojana«1, 7. starogrški novčič, označuje tudi majhen prispevek. 8 prvi Jugoslovan, ki je prejel Nol.elovo nagrado, je profesor na katedri za organsko kemijo univerze v Ziirichu (dr. Lavo-slav), 9, gnjat (angl.), 10 izumitelj električne žarnice (Thomas Uval, 11. število, 12 simbol za radi], 18. reka v Albaniji, 14. rimski svečenik, napovedovalec usode iz ptičjega leta, 15. besedica, ki označuje 6meh, 16. enaka soglasnika, 21. rojstni kraj Aristotela (polotok Halkidikal, 22. grška boginja lova, 23, puščava v Izraelu, ki jo sedaj kultivirajo, 24. kem, prvina, 26. italij. pesnik XVI. stol. (Lodovico, »Besni Boland«), 27. nagon 28. oteklina žleze, 29. priprava, ki ponazarja gibanje zemlje in mesca okoli sonca, 30. nedelaven, len (tujka), 31. zdravilna rastlina, 32. svetopisemska oseba, 33. v državnem ozemlju obkoljeni de) tuje države. 34. nerodoviten. prazen, 36. naš znani dramski režiser (Bojan), 37. človek, ki kida, 42. delati, igrati, 43 služabnik, 44. črn hrast, 46, nejasne motne, 47. prastaro potujoče ljudstvo v tundri ob Belem morju, 50. francoski skladatelj (Maurice), 51. obdobje v terciaru, 54. mlado vino. 57. začetnici priimka ln imena našega znanega geografa, 62. angleški ekonomist, soustanovitelj klasične šole (David: XVIII.-XIX. stol.), 68. upo-dalljajoč umetnik, 70. orehov les, 71 slonova kost, 72. travniki (pesniška oblika!), 75 kraj, kjer raste zel, 77. vzdolžni drog pri kozolcu (oblaganje žita) 84. kratica za »Mariborska tekstilna tvorniea«, 85. povrtnina, 88. seznam naslovov, 89 z barvo upodobiti, 95. moško ime, 97. preko, na drugi strani. 98 ena največjih trdnjav starega Egipta. 99. hipen dotik dveh gibajočih se teles, 102. povratno osebni zaimek 103. žensko ime, 106. državni socializem (tujka), 108. šivalna potrebščina, 109. tesnilne priprave, 110. priimek češkega komponista, 111. sredstvo žične veze, 112. vrsta žuželke, 114. novejše zdravilo proti tuberkulozi. 115. površinska mera. 116. levi pritok Donave 117, otok v sev. Jadranu 118. predniki, 119. oseba iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, 120. pojdi, 121. postajati siv, 122. družina izdelovalcev violin v Cremoni (Nicola), 123. vrsta konjskega teka 126 francoski skladatelj (Leo, »Coppelia«), 127. podtalno nezakonito delovanje. 130. švedski pri-rodoslovec (Karl, poimenovanje rastlin in živali). 133 posnemati bikov glas, 185. vodna brzica 138. naša tovarna likerjev. 140 stara Ljubljana, 142 del živalskega telesa, 145. otok v sev. Egejskem morju, 147. kradljivec. 151 glej 171. vodoravno 152 starejši (okr.), 156. polet, zanos, 157. 7. dogovorom določena osnovna količina. 159. osebni zaimek, 160. rimski pozdrav. 163 ovitki. 165. italijansko Ime za Rim. 167. nem. oseb. zaimek (on) 169. kratica za »svojeročno«, 170 prvi poganjek. 171. ime skladatelja Dnd 6 navpično, 174. mlečni izdelek, 177. začirnla, 180 vrsta pesmi, 182, različno samoglasnika. LEKSIKON VPRAŠANJA: Kateri francoski filozof je menil, da lahko ose filozofske sisteme razdelimo v tri osnovne orste: abstraktni, hipotetični in resnični? Kako je delavec Mario Lanza postal sloveč pevec? Kakšne besede so vrezane o Nemtonov sarkofag v Londonu? Za koliko se je podaljšalo življenje po Pasteurjevih odkritjih? ODGOVORI: Francoski filozof Condillac deli v svojem delu »Razprava o sistemih« vse sisteme v tri osnovne vrste. Prvo imenuje abstraktna in v njo prišteva vse tri sisteme, ki temelje na čistih ablctrakcijab V drugo skupino sodijo po njegovem mnenju sistemi, kaicrib temelji so samo hipoteze, domneve. Tre tji ali resnični sistemi, med katere prišteva tudi svojega, pa so tisti, ki so jim izhodišče dejstva in ki temelje na izkuš. njah To tretjo' vrsto filozofskega sistema postavlja Con-dillac pred prvo in drugo. K tej vrsti prišteva vse metafizike. proti katerim se je boril. Sloveči tenorist Mario Lanza. ki smo ga nedavno spozna, li v .Velikem Carusu«, je še kot mlad italijanski priselje nec često zahajal k svojemu ro jaku, peku, pri katerem je poslušal Carnsove plošče Doma .je ponavljal arije, ki jih je sli šal na ploščah Njegov stric pa se nikakor ni hotel sprijazniti z mislijo, da bi postal nečak pevec, in zato je zmeraj godrnjal, kadar je Mario pel Stric ni prej odnehal, dokler Mario ni postal transportni delavec. Nekoga dne je Mario prenašal klavir v glasbeno akademijo in se ni mogel premagati, da ne bi zapel arije »Prekrasna Aida« Naključje je hotelo, da ga je slišal znani dirigent Tu-ševicki Ta trenutek je odločil in mladi Lanza se je začel uči. ti petja Bil je zolo nadarjen in kmalu je postal slaven tenorist. Zaslovel je zlasti po svoji interpretaciji. Mnogo pa je pripomogla tudi reklama, da mu pravijo »drugi Caruso«, kar tudi zasluži. * Isaac Nowton, eden največ, jih fizikov (1642—1727), mož, ki je postavil zakon splošne gravitacije, je pokopan v West-mintrski katodrali v Londona ■ poleg drugih slavnih mož Anglije V njegov sarkofag, na katerem je upodobljen ležeči Newton, so vklesane naslednje besede v latinskom jeziku: »Ljudje si čestitajo, da je postal takšen in tolikšen okras človeškega rodu.« * Po velikih Pasteurjevih odkritjih v medicini, na podlagi katerih so Louisa Pasteurja (1882—1895) nazvali očeta bakteriologije, se je umrljivost na svetu zelo skrčila. Po podatkih Iz Pasteurjeve dobo (18S0—1930) se je človoško življenje podaljšalo od 40 na 55 let. REBUS PODJEDE ZA PROJEKTIRANJE, IZVEDBO INVESLCIJ IN TEHNIČNO POMOČ INDUSTRIJSKI LJUBLJANA, PARMOVA 33 BiRO TELEFON h. e. 21-976 23-022 želi vsem. delovnim kolektivom UVOZ 23-102 » dircktor 21-205 srečno m us pesno novo leto N 86 Srečno in uspehov polno NOVO LETO 1954 ieli vsem delovnim kolektivom in vsem našim cenjenim gostom za -povzdigo našega tocialiiičnega go-podarstva delovni kolektiv □ 00 OD' f I! N 182 t>4lfto^COMtn2ACC generalno zastopstvo tovarne MERCEDES-BENZ, LJUBLJANA prodaja oseon h, tovornih, bolnišk h In dostavnih evtomobdov, gasilskih in komunalnih voz, omnibusov, stabilnih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov. — Čestita vsem delovnim kolektivom uspešno Novo letol Zavod za raziskavo materiala in Sconstf rakci | LRS Tjjubljana, Dimičeva ul. 12 '*•«««««« IT 73 ieli srečno in uspehov polno Novo leto vsem gradbenim in industrijskim podjetjem ter vsem našim sodelavcem Delovni kolektiv 1 % N 169 Vsemu delovnemu l/udstvu naie domovine telimo srečno m uspehov polno novo leto 1954i DELOVNI KOLEKTIV INSULACIJSKEGA PODJETJA ŽIT« Ljubljana TOPLOVOD LJUBIJANA Elekiro L Podjetje za razdeljevanje električne energiji BELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM, INVESTITORiEM IN VSEM KOLEKTIVOM, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 N 175 Ljubljana okolica LJUBLJANA, PARMOVA 33 poštni predal 70, telefon 23-021 to 28-022 prejema električno energijo Iz elektrarn Elektroenergetskega štetem* LRS to jo oddaja potrošnikom v svojem območju preko svojih prenosnih to razdelitvenih naprav; gradi električne naprave za visoko to nizko napetost, instalira, projektira to gradi velike industrijske instalacije in majhne elektrarne. Obratne pisarne v Domžalah, na Grosupljem, v Kočevju, na Črnučah to na Vrhniki. VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZELI SREČNO NOVO LETO! 1 telimo vas zadovoljiti! Nove gradnje in adaptacije! Sprejemamo naročila! ♦ K 183 REMONTNO Ivi GRADBENO PODJETJE LJUBLJEN MOSTč iMARTINSK 64 b At* članom k> lektira, postavnim znancem in vsem strankam, obilo uspehov v letu 1954! v* rO N 171 »W x & DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA MEGRAD LJUBLJANA ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, SVOJIM SODELAVCEM IN INVESTITORJEM VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 1954 Z ZELJO PO NADALJNJEM SODELOVANJU Priporočamo se za izvrševanje vseh v gradbeno stroko spadajočih del N 1 7 c- KOLEKTiV Podjetja ZA IMPREGNACIJO LESA HOČE IR IRŠIČ FliC SftSA mfiimTi leli nem svojim strankam sreBno in veselo nov« lato Žalimo vsam svojim strankam uspeha polne jmKiffr gMi m no m nt MerniS Jožo Hari&Bf. Slrossmanerieva 3 I ieli vsam svojim strankam uspeha polno novo leto 1984 M 218 : želi uspeha polno NOVO LETO 1954 MfilIBIl. SMETAiGIA IM"1 Nudimo vse vrste lVTocftlO torbarsklh In sedlarskih izdelkov ITI C D Lil d. sedlarska in torbarska delavnica Mar*b°r» G°sp°,ka u,,ca * Vsem svojim strankam in odjemalcem želimo uspeha polno novo leto 1984 fell svojim odjemalcem In dobaviteljem ter ostalim kolektivom U SSl M tl« Kolektiv gcstin. podjetja želi srečno Nevo leto 19541 MARIBOR, MASARYK j V A 4 »MARIBORSKI DVOR« srečno novo leio 1954 : | M 207 i »eeeeeees S ■KUNA« krznarstvo In čepičarstvo MARIBOR Gosposka T MARIBOR. RAZLAGOVA 22 teli vsem svojim strankam srečno In ve selo NOVO LBTOI J ieli svojin, strankam srečno ; novo leto 19541 i : M 217 : K 220 : »eeeeeeeee • Vsem svojim strankam želi uspeha po'no NOVO LEIO nvri :sciiKDR* i PODJETJE y9Jk6llVlR% PREŠERNOVA 14 ! Srečno novo leto žeR Invalidsko podjetje »PUŠKARNA« MARIBOR Gregorčičeva 11 M 1!» Srečno novo leto teli M 227 ; teseessstesMMSssssMMSsssssMSssssetesseees • telimo vsem svojim strankam srečno in veselo novo leto lilesina čevljarska delavnica Maribor, Orožnova ulica 10 »GLASBILA« MARIBOR Slovenska ulica 8 M 221 M 238 ; n————• ——#«——————m—h————————————„«»•«, ■ TI80VSK0 nn *ivir ntnirs • : podjetje »DRAVA« na m OB 0Bill DAMSKI MODNI SALON F7lnBRI^ MARIBOR . AlVJtimt, STOLNA ULICA J teli svojim strankam »rečno novo leto 19541 tfepeha polno novo leto ieli j f J..— • kolonialnega in delikatesnega blftga. _____________________________ bliit. bogata Izbira raznih alkoholnih pijač in bonbonov. M 222 : j »Keramika«, Maribor • - • Solidna postrežba — nizke cen« » M 234 S C 95 f ^»brtni KLINAR STANKO x^r'anvist,*iovod,“ želi srečno in veselo novo leto MARIBOR, mio« t*tw M M 225 Ž___________________________________________ M » Mestna gospodarska podjetja lavne na Koroškem Mestna gostilna to delavska menza, Okrepčevalnica Blffe, Gostilne Kotlje, Krojaška delavnica, Soboslikarstvo, Brivnica, Sodavičarstvo, 2aga Kotlje, Pekama 1, Pekama 2, Mesarija, Mehanična delavnice, Mestna ekonomija to vrtnarija letijo delovnim ljudem in svojim prijateljem srečno in zadovoljstva polno Novo leto 19541 ear Delovni kolektiv RUŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE Ruše pri Mariboru Ieli vsem odjemalcem to dobaviteljem srečno to uspeha polno Novo leto 19541 Izdelujemo več vrst karirastih, progastih to diagonal bombažnih tkanin za ženske obleke to bluz«, nadalje razne vrste flanele, blago za pid jame, oxforde to cefirje. Cene to ostali pogoji so zelo ugodni! — Se priporočamo. 0 94 Kolektiv UMBUSTKIJ® jJ@SSIIPB©IL KUNIČA MA POHOTJUJ proizvaja to nudi po ugodnih cenah to solidnih dobavah graditeljem cest, mostov to hidrocentral sledeči gradbeni material: kocke vseh vrst to velikosti, robnike različnih oblik in umetniško izdelane kvadre raznih dimenzij. Našim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem želimo srečno to uspehov polno novo leto 19841 ZADRUŽNO PODJETJE » DRAVA « IMPORf»EXPOftT | MARIBOR, PARTIZANSKA C. 6 feli vsem poslovnim prijateljem uspeha polno novo leto 19&4 i 0 9fi i i i : i«Rvibotska livarna in dvomita kovinskih izdelkov Ma * rioor Svoilm od|«molc«m In dobaviteljem, kakor tudi drugim kolektvom In delovnim ljudem želi no oollo uspeha v novem letu 1954 M 42 DELOVNI KOLEKTIV TOMARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ1* KIDRIČEVO želi vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije srečno in uspeha polno novo leto 1954 •••— eeeeeeeeeee M 209 ..OPREMA'* INDUSTRIJA LESNH IZDELKOV — 1- MARIBOR, PARTIZANSKA C. 15 teli vtem delovnim kolektivom In poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1954 M 42 • U 44 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA ŠOŠTANJ S SEDEŽEM V ŠMARTNEM OB PAKI Zeli vsem delovnim ljudem jugoslavijb SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954 TER VSEM KMETIJSKIM ZADRUGAM OKRAJA SOSTANJl M 157 Kmetijska zadruga Gornja Radgona nudi svojim članom in ostalim strankam manufaktumo, galanterijsko in Špecerijsko blago ter odkupuje in prodaja vse vrste kmetijskih pridelkov po dnevnih cenah. Vsem našim članom in strankam želimo mnogo uspehov v letu 1954! M 282 . MLINSKO PODJETJE MARIBOR S TOVARNO TESTENIN nudi potrošnikom prvovrstne mlevske izdelke ter testenine vseh vrati V letu 1954 želimo vsemu delovnemu ljudstvu mnogo delovnega uspeha! *********** »c TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE IZDELUJE: RJAVO ROČNO LEPENKO / SIVO ROČNO LEPENKO / LEPENKO ZA KOVČKE IN SPECIALNE LEPENKE PO NAROČILU Zeli vsemu delovnemu ljudstvu veselo, srečno _tn uspeha polno novo leto 1954! M 238 MARIBOR MELJSKAc.50 TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE PROIZVAJA: lahko moško konfekcijo, trikotažo in pletenine Vsemu delovnemu ljudstvu in poslovnim prijateljem želimo uspeha volno novo leto 1954! *****************************^,t******************************* M 500 INVALIDSKO PODJETJE ,JRAK“ Zel. postaja: Maribor-Studenci Telefon 30-16 MARIBOR, STRITARJEVA ULICA 24 Pri nas lahko nabavite: Keper trakove vseh dimenzij, surove ali barvane bombažne trakove in svilene trakove do širimo 45 mm, gumielastiko za perilo im podveze, reklamne trakove in številke za konfekcijo ter adjus-tirne trakove 2ELIMO VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO, USPEHA POLNO NOVO LETO 1954! M 296 ULICA TALCEV 7 Lesno industrijsko podjetje Maribor Poštni predal 78 — Telefon št. 21-56, 22-56, 23-56 — Telegram: LIP Maribor — Tekoči račun pri Narodni banld Maribor 648-T-10 PROIZVAJA IN PRODAJA: rezan les iglavcev in listavcev, zaboje, barake, lesno volno, vse izdelke pohištvenega in gradbenega mizarstva in strugarstva, serijsko in po naročilu KUPUJE: vse vrste hlodovine VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SIROM NASE DOMOVINE ŽELIMO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1954! M 250 Lesno industrijsko podjetje Nazarje teli srečno in uspeha polno novo leto 1954 vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem Jugoslavije! PROIZVAJA REZAN LES, EMBALAŽE VSEH VRST IN VSE KONČNE LESNE IZDELKE! M 156 •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t****««** ( T DELOVNI KOLEKTIV Industrije METALNIH POLIZDELKOV I želi vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1954 Slovenska Bistrica M tro Oskrbuje kmetijstvo Prekmurja s stroji, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, semeni itd. — Kmetijske zadruge in kmetovalci, oglejte si naše zaloge in se poslužite naših strokovnih nasvetov! Obenem želimo vsem kmetijskim zadrugam, kmetovalcem in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspehov v letu 1954! M 2*7 GRADBENEGA PODJETJA „K0NSTRUKT0R“ z gradbišči: v Mariboru Novo postajno poslopje, Metalna, Tovarna avtomobilov, Mariborska livarna, Svila, Transformatorska postaja, Mariborska tekstilna tovarna, Stanovanjski blok JLA in v Slovenski Bistrici za industriio metalnih polizdelkov in stranskimi obrati v Mariboru: TEL. 22-12 Mizarstvo, Cementnine, Strojne delavnice, avtopark in žago na Jelovcu ter mizarstvo in žago v Radljah čestita ob novem letu vsem svojim investitorjem in odjemalcem! M 261 Občinski ljudski odbor Rečica ob Savinji s svojimi gospodarskimi podjetji trgovino gostinstvom ^ pehar no mesarilo ^ mistarsKo delavnico opekarno w želi svojim občanom, odjemalcem in dobaviteljem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO M 158 v t C’ «* H Hotel CENTRAL MURSKA SOBOTA nudi gostom prvovrstna jedila in pristna štajerska vina, dnevno koncert v kavami ŽELIMO VSEM SVOJIM GOSTOM VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1954! M 236 Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona Zeli vsem vinogradnikom in ostalemu DELOVNEMU LJUDSTVU USPEHA POLNO NOVO LETO 1954! M 239 TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« - Slovenj Gradec se zahvaljuje vsem odjemalcem in dobaviteljem za naklonjenost v preteklem letu in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost OBENEM ZELI VSEM POTROŠNIKOM IN DOBAVITELJEM USPEŠNO NOVO LETO 1954! M 243 TRGOVSKO PODJETJE »KOROTAN« - DRAVOGRAD želi vsem potrošnikom in dobaviteljem srečno in uspeha polno novo leto 1954! M 244 KMETIJSKO GOSPODARSTVO RADLJE OB DRAVI Pridelamo: semenski krompir, hmelj in plemensko živino Vsemu delovnemu ljudstvu želimo obilo uspeha v letu 1954! M 251 Kmetijska zadruga RADLJE OB DRAVI Nudimo svojim članom umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetijske stroje, odkupujemo vse vrste poljske pridelke in les Želimo članom in ostalim odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1954! M 2S3 TRGOVSKO PODJETJE - RADIJE OB DRAVI nudi v svojih poslovalnicah manufakturno, špecerijsko in kolonialno blago ŽELIMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN SVOJIM STRANKAM VESELO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1954! M 254 TRGOVSKO PODJETJE lunin • Maribor JURČIČEVA ULICA 8 Imamo na zalogi vse vrste usnja in čevljarske potrebščine po zmernih cenah Vsem svojim odjemalcem želimo veselo in uspeha polno novo leto 1954! M 258 KOLEKTIV PODJETJA Kemikalija VELETRGOVINA S KEMIKALIJAMI MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 34 Mi vsem cenjenim odjemalcem uspeha polno not>o leto 1954! H »9 TRGOVSKO PODJETJE »POVRTNINA« - Maribor Odkupuje in prodaja sadje, zelenjavo In poljske pridelke vseh vrst na malo in veliko po dnevnih cenah Želimo vsem svojim odjema' m in poslovnim prijateljem uspeha polno novo leto 1954! M as (Jli ulita mdiužn i z eza £iu:Dmtt S PODJEDI: ZADRUŽNIK MLEKOPROMET VINARSKA ZADRUGA 2 E l! I SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LBTO 1954 M 230 1 Okrajni Icomide ZKS in SZENL Ljutomer ieli obilo delovnih uspehov In zodovoffttv« v letu 1954 Po začrtani poti Zveze komunistov Jugoslavije gradimo srečno domovino in mir v svetu II I M 2511 ❖ ♦ Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu ieli obilo uspehov v novem letu 1984 Gornjeradgonslfo opekarn ško podietje Gornja Radgona N 233 ZDRAVILIŠČE M »4 I L želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspehov V NOVEM LETU 1954 LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE GORNJA RADGONA • podjetji: Državno trgovsko podjetje »Elektroradio« — Občinska klavnica in mesnica —Občinsko gradbeno podjetje »Remont« — Avtomehanična delavnica »Remont« — Trgovsko podjetje »Železnina« — Krojaška delavnica — Mestna pekarna in Kolodvorska restavracija ieli vsemu prebivalstvu mesta in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine mnogo uspehov v letu 19541 Geslo našega delovnega kolektiva je: JjiduSt>daŽLPRA po.dje.tje> t ieli vsem s.ojlm potrošnikom uspeha polno novo leto 1954! M 235 TRGOVSKO PODJETJE 99 PRESKRBA” PTUJ želi vsem svojim strankam In vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine uspeha polno novo leto 19541 M 247 G krajni ljudski odbor Pia! želi vsemu prebivalstvu v okraju mnogo delovnega uspeha v letu 1954! K 99 KRISTAL MARIBOR ICoroška cesta 10. 32 Seli vsem svojim strankam srečno, uspeha polno novo leto 1954! M 249 IZVOZ«« PODfETJE 99 PlUg Perutnina** želi mnogo uspeha v letu 1954 vsemu delov’ nemu ljudstvu širom naše domovine! M 248 Mestne potlietie 99 Kurivo” Moribn želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno In uspeha polno novo leto! V Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem žeii uspeha polno novo leto 1954 kolektiv Trgovskega oodfetia taŽetozniiar” Msrtbor - Gorkega ui. 34 M 263 M 24G ► ********************** 1 DELOVNI KOLEKTIV Najboljša voščila vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem k noverru letu 1954 z željo, da bi naši poslovni stiki tudi v bodoče potekali v medsebojno zadovoljstvo, pošilja REDILKICE PROIZVAJAMO: Bombažno in stanično prejo ter bombažne in stanične tkanine za ženske obleke ODLIČNA KVALITETA - CENE SOLIDNE! TKALNICE MARIBOR M 255 Vsem potrošnikom električne energije želi Kolektiv Tttmtj ciekttiuiit Uctcnle s kolektivom lermv elektrarne Šoštanj srečno in uspehov polno novo leto 1954 c 100 želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspehov In zmag v letu 1954 Železarne SelI vsem delovnim ljudem, vsem odjemak cem In dobaviteljem srečno in uspehov polno novo leto 1954 Koiektiu Mlekopromei VSEM SVODiM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954 C 118 Muta ob Dravi želi vsem odjemalcem In dobaviteljem srečno ter uspehov polno novo leto 1954 K 192 Delovni kolektiv gradbenega podjetja 'T' 66 Slovenska Bistrica želi vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem uspehov polno novo leto 1954. — Izvršujemo vse vrste visoke in nizke gradnje ter Izvršujemo razne usluge v svojih stranskih obratih: mizarstvo, cementninarstvo, steklarstvo,ključavničarstvo in avtopark Varaždinska (cksOlna Mslriia Vam nudi v svojih prodajalnah bogato izbiro molke, ženske, fantovske In otroške oblačilne konfekcije v odlični kvaliteti ter sodobnem in praktičnem kroju po zmernih In vsakomur dostopnih cenah. Delovni kolektiv tovarne želi vsem poslovnim prijateljem, potrošnikom, kakor tudi ostalim socialističnim podjetjem In de-, lovnim kolektivom srečno novo leto 1954 Varaždin DomaCa tovarna perila Vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine in našim poslovnim prijateljem čestitamo za novo leto 1954 z željo, da dosežemo še večje delovne zmage pri graditvi socializma Zagreb, Krajiška 20 C 110 Delovni kolektiv stroieir Delovni kolektiv tovarne elektrokovinskih izdelkov Eiekrfrokovina \4 Maribor - Tezno 1*11 vsem delovnim kolektivom srečno In uspehov polno novo leto 1954 Maribor M 278 Kolektiv a N 218 C želi vsem delovnim kolektivom uspeha polno novo leto 1954 Delovni kolektiv Industrija kovinskih izdelkov Maribor