217. številka. Trst. v sredo dne 24. septembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" Izhaift enkrat na dar. rnzun nedelj in prarnikov. oh 4 uri p<»j«olu«lne. Naročnina znaša : tj% celo leto........24 kron za pol leta........12 zm ćetrt leta........ 6 j« en me^t........ 2 kroni NaroiiiittO je ]>la<»v*ti naprej. Na na-rofbe brer priložene harc*'-nine *e oprava ne ozira. Po toi'»kaniah v Tr*Tn -*» prodajajo po-MiDje^ne -tevilk«- j«. 6 -totink t3 dtć.I: izven Tr-ta ]>a jmi 8 kotnik <4 nvr Telefon Atv. X~**. Glasilo političnega društva ..Kdinostr za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ?e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo primernim popustom Poslana. osmrtnice iti javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi -*e ne sprejemajo Kokopisi se ne vrarajo. Naročnino, reklamacije iu ogla-f -prejema upravnistvo. Naročnino a oglase je plačevati loco Trst "Uredništvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia >tv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inaeratov v ulici Molin piccolo -iv. •'», II. nadsir Izdajatelj in odgovorni urednik Fr a n n Lastnik konsorcij lista ..Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost*' v Trstu. vrsto h dobičkov bolj od tega slovanskega starozavezne leče, drugikrat pa zahtevajo JEO- nase ljenja. nego pa od Nemcev in Italijanov ! pet take stvari in v toliki meri, da v h led Posredno škodujejo židovski politiki slo- te n e i zmernosti p ukvarjajo vse vanskim narodom (in danes že tudi Sloven- Poglejte le med Cehe in inladočeško stranko: cemt s tem, daje avstrijska s o c i - kake skoke jim proizročuje vpliv židovskih jalna demokracija pod vod-1 politikov, hodi v govorjeni, ho ii v pisani be- s t v o m židovskih politikov! In sedi ! Kolikokrat so morali že Cehi grajati s tem, da to, kar ti politiki ukrepajo za pretiranosti svojih židovskih pomočnikov ! In druge narode, vcepljajo tudi slovenskim de- to se l>o še ponavljalo najneprijetu.se, ako se trdi, da je najbolj pripraven čas za politiko doba od 50-60. leta. Kavno oni dijaki pa, ki so absolutno nesposobni za intenzivno studiranje svoje stroke, jašejo navadno političnega konjiča. A ni malo tistih takozvanih »bierbank-politikov«, ki vse svoje duševne in telesne moči uporabljajo v to, da po beznicah poli-tikujejo. Na ta način se popolno na neizkuše- ZiMi politiki med Slo Po tužnih dogod&:h zadnjih dnij v /Ca-?rebu se nam mora j>osebe usdjevati potreba, la. povprašamo stranke slovanskih narodov : ali zares ne moiejo izhajati brez pomoči židovskih |»olitikov ? To vprašanje se dostaje iane- meti avstrijskimi Slovani pred vsemi Hrvatov in Cehov. O Poljakih ne govorimo tu, kajti )>oljsko plemstvo baranta j>olitično n gospodarski že stoletja s pomočjo Židovstva ter je tudi vsled tega vzroka povspeše-»-alo pogin starega poljskega kraljestva ter je v »edanji dobi spravilo poljski narod na l>e raško palico v politiki, socijalnem in ekonomičnem življenju. Nadarjeni češki in hrvatski nar »d obžalujemo tako z obče človeškega kakor nacijonalno-slovanskega stališča, la so stranke teh dveh narodov toliko neprevidne, da med svoje jK>litiske činitelje vspre- židovskega upliva za zrelo šolsko mladino! jn to svojo plemenitost hočejo svetu pokazati kakor v protislovju s trditvijo, da je dijak emajo krščene in nekrščene Žide in to ne le A ne le radi svoje posebne pangermanske s pomočjo židovskih politikov ! Od židovstva vseskozi konsekventen iu sicer z ozirom na ravnopravno, temveč celo kakor voditelje na politike, temveč tudi radi boljega vzgajanja je Da Slovane doslej vsipala "amo pove- stališče, katero ravno takrat zavzema in ki je *e!< . To velja danes za mladočeško in spe- te mladine v narodnih, družabnih, literarnih, 5ana nesreča, a za plačilo naj bi židovski po- po njegovem mišljenju momentano najboljše ijaln ■ tudi državnopravno hrvatsko stranko, v obče kulturnih stvareh se je Schonerei litiki vodili Slovane, kedar so ti poslednji in najvišje. Radi tega, ker se mnenje tako Med Zuli fc> prave Me vrane, take izjeme, neprestano trudil, da bi mladino rešil od ži- dospeli do moči kljub u nasprotstvu lahko menja, naj tudi nobeno dijaško društvo i ideali drugih narodov, dovskega mišljenja, čutstvovanja in delo- tudi od židovske strani! Hej — ne zavzema strankarskega stališča. Ne pra- lavskim množicam, katere ne morejo razso- češki narod principijelno ne otrese sovodstva nim duhovom vceplja jednostransko polit:čno jati, kako socijalno demokratični nauki v pojedinih židovskih politikov in novinarjev ! naziranje, kar ima najslabše posledice v posetmih zvezah prihajajo tudi do njih. I Pravi misleči možje v Nemčiji že davno ob- vsakem oziru. Slavni filozof dr. Ziegler za-Na Češkem in Hrvatskem pa zapazujemo sojujejo požidjeno češko politiko, danes izlasti stopa prineip, da dijak ne sme pripadati nože davno, »la židovski politiki spravljajo na mladočeške stranke! In hrvatska politika je I beni stranki, ker je vs»ka stranka nekaj trd -svojo stran tudi dijaštvo, izlasti vsokosolce, Qb zagrebških izgredih dala tudi dokaz svoje nega, nekaj omejenega. kateri danes socijalno in gmotno vprašanje slabosti s tem, da trpi židovske |>olitične Dijaku daje ta učenjak pravico spremi p oštevajo v večih inerah, nego se je to godilo v prejšnjih desetletjih. vodje v svoji sredi! j njati nintjpje in biti različnih moen . Slovani se toliko pouašajo, da so bistrega ; skoke delati ni smeti dijaku šteri v Celo zlo» Sehonerer je že davno spoznal nevarnost duha in plemenitega srca; a ta svoj razum pravi on. Faktično ni taka nestanovitnost ni- streme za političnimi V oI>če se to godi le v toliko, v kolikor se vanja. >>l')ka drugih narodov vjera a s politiko ži- Nemške stranke so vsled takih nemško- i »v -k h {»oliTičnih iu drugovrstnih interesov radikalnih naporov pri dijaštvu vsekakor na n p tem na dobiček dotičo.h ž dovskih, s jx>- boljšem, nego slovanske stranke, katere niso " k mesa»čih -e i.r-eO ! Taki dobički pa se pozitivno delovale na odstranjenje židovskega Zidom ie p.nujaj« iu«-d šibkimi, za svoje upliva od slovanskega naobraženega nara- pravo š«- ie boreči mi -e narodi in narodnimi ščaja. »Helk: . zato >*e pred atui tudi v celokupni To ne maščuje danes in v jhjseboem ^ Avotr«.-* >gr»ki ti-<»če Let ponavlja stara res- slučaju na Hrvatskem. ii <*a, da Ž i d j e drče l e a n a r o d i, ki V poročilih o izgredih v Zagrebu smo o dj o p o i i t č n o. socijalno in čitali tudi to, da so se nekatere vrste dijaki ' morala iu slovanski ponos ! Toliko za jedno priliko. Antihebrcjer. Našemu dijaštvu treba reforme. vimo pa, da dijak ignoriraj stranke! Ne! Kritikuj jih, debatiraj o njih! Tvoje življenje naj bo kriza, borenje za odločitev ! Stranka ni nikdar celota : nima nikdar v vsem prav. Vsaka ima jednostranosr, polovičarstvo. (Pride še.) (D o p i e.) (Dalje.) nci in oluvaoi )ejo vse »i v ari v s^agrcou, uas uooio mucju. i»uum, «.<-» j«= i"«'" »« " »■ * ----------uiuuvoi/iju, «« . . —...... — nar«»dom. po <> šovinizmu, ki se je ob zagrebških izgredih nego biti socijalni demokrat, krščanski soci- strani soproga ni bilo iz lastne volje. Take * Čehi kolikor kazal od drugih, tudi hrvatskih jalist, liberalec ali klerikalec itd. ter se tako udove da si morejo torej priposedovati do- -tmn= ne crovorimo v tei zvezi: ali hrvatski imenovati! movinsko pravico še le v desetih letih po Poiitićni pregied. V Trstu, '24. septembia 1902. Odločba upravnega sodišča v jo-|. ► i ara k o gmotno moč v ro- zbirali okolo židovskega vodstva posebne Kakor že rečeno: dijak mora pomagati stvari domovinske pravice. Muogo av- a h. Med Poljaki drž« s poljsko žlahto, med hrvatske stranke. In list tega v o d - zasuti prepad, ki zija v našo pogubo med 9trjj8k,h občin je odbilo prošnje za pripo- Madjai dane- z gosi^lovalsim madjarskim s t v a seje kazal v vsem preti- glavo in roko, med omikanci in neomikanci. znanje domovinske pravice takim udovam, ar m. v Primorju avstrijskem z italijansko ranem šovinizmu. Hrvatje, ki opažu- Socijalist biti in socijalno delovati med na- katerih soprog ni še 10 let mrtev, in sicer z . p.,1 tieno oblast v rokah, premišljujejo, kam zavaja pomoč židovskih tudi o političnem konjiču, katerega naše di- nekatere politične deželne oblasti. Drugače Med Hrvtti na Hrvatskem in v Slavoniji }>olitik< v ! ! jjaštvo kaj rado zajaše. Že a priori pravimo, pa namestništvo na Tirolskem, ki je odločilo -eve la m prijatelj jo s Hrvati, dokler posled- Vsled tega, da židovski politiki delujejo da se dijak ne vtikaj v akti v no poli- v nekem konkretnem slučaju, da je sklep nj h n a i ar zem ne potlači do cela: p o t e m le po merah vsakodobnih, morda celo le za- t i k o. ker nazori mladega moža brez dvoma zakona posledica sklepa, storjenega prosto- - e '»urne uli — .»d teh Hr hipnih, nikakor pa ne dalekosežnih dobičkov, trpe na pretiranosti in nezrelosti, ker nimajo voljno in v polni zavesti o posledicah temu, vato v! .» oni prav za prav v korenini najhujše praktičnih življenskih izkušenj. Mladina je zbok česar je tudi skupno bivanje s sopro- Nt Kraniskem .i rmd Slovenci držali vrste opurtunisti. Kakor taki vo- strastna, nestrpna in neznansko konsekventna: gom smatiati kakor prostovoljno. Dotična -e * p- "kdnjimi. V drugih deželah slovenskih «lijo, ali vsaj hočejo voditi politiko sedaj v ta konsekventnost lahko postaja fanatična ter občina seje pritožila proti tej odločbi na ■a /i ' e {»omagajo Italijanom in Nemcem p » -misln >krajnega oportunizma, sedaj zopet se ne meni za zgodoviaske izkušnje. Te last- upravno sodišče. 1 a instancija pa je zavrnila i lično n nar dno tlačiti slovensko nasetjenje! najvećega radikalizma. .ledenkrat p o n i ž u - nosti so pa, kakor je pokazal liismark, za pritožbo ter se torej pridružila nazoru tirol- i n Če u ; *u pa t: m dobivajo /idje vsako jejo narode in njih stranke za ceno znane politika naravnost škodljive. In Treitschke skega namestništva. «> l> L I n T MELITA. ranila izrecno, da si imajo mnogo, je odgovorila Ljubica Psvest iz naš« rpifa! Jo«ip Kvren Tomie; prevedel Kadi. Drugi del. VII. Kske prišle v grofi5ino sobo, je Evelina prekinila čitanje o življenju in delih sv. Melanije device in se tiho izvila iz sobe. Andrina je vendar utegnila ojstro pogledati to čudedelko. ki je uvela popolnoma drug duh v delidvorski dom. O tem predmetu ni bilo vendar med njimi govora, ker je tudi Andrina, da-si žena drugega kova, ohranila v svojem srcu čut pob >žnosti, &i ga jej je veadila v mladosti njena mati. Mladi gospe sti sedeli nekoliko časa v grofič nej sobi, a sedaj sti ustali kakor po dogovoru in se priporočili. Melita je opo- mnogo nekoliko sadnih dreves je stalo že v cvetju. »Od srca rada povedati. Bilo je že okoli poludne, a solnce je tako odkritosrčno. »Tvoja Malv se je jako spremenila !« gorko pregrevalo, da je človek rad poiskal Melita je vskliknila od radosti iu močno je rekla Andrina grofici. »Taka mi ugaja!« senčnato mesto. objela novo prijateljico. Sirota Ljubica! Ona »Ona je bila vedno dobra in ljubezniva, Tudi mladi gospe sti si odbrali tako ni slutila, da pritiska kačo na svoje grudi, le ljudje jc niso umeli«. je odgovorila gro- mesto pod velikim starim brestom, kjer so No, kdo bi mogel sploh misliti kaj takega, lica, ki se je sama čudila temu ljubeznivemu bile že dovolj trohle klopi. Tu sta seli ena če je gledal in poslušal Meli to V Igrala je in nežnemu načinu, s katerim je danes Me- poleg diuge. komedijo mojstrski, da bi se ne moglo lita občevala z Andrino in Ljubico. »Ti moraš pozabiti na vse, kar je bilo bolje. Ker je Andrina dobro poznala občutlji- med nama do Bedaj«, je začela Melita govo- »Saj to gre tako lepo in gladko, da bi v ost svoje prijateljice in njeno slepo ljubezen riti Ljubici nežno, v najljubeznivejšem tonu, lepše želeti ne morem !« si je mislila Melita nasproti svojima otrokoma, ai jej takrat na- gladeča jo nežno po obrazu, sprotovala, da-si je grofica nekaj rekla, kar »Med nama niti ni bilo nič«. sama pri sebi in je bila ves čas izvrstne volje. Ta dan je bilo med mladima go- bi malokdo veroval od onih, ki so poznali »O da!... Cemu tajiti?... -laz sem bila spema sklenjeno prijateljstvo, ki bi imelo tra- Melito. Baronica je obrnila nalašč pogovor jako neprijazna s teboj... To sem sprevidela na drug predmet in začela govoriti o gro- in obžalujem«, je govorila Melita živo in z fovej bolezni o Baumscheidtu in Kneippovej občutkom. »Zdelo se mi je, da imam vzro-metodi : potem sta se men li o ekonomij;, o kov mrziti te, ali potem sem sprevidela, da velikih davkih in «labem dobičku iz gospo- sem bila nepravična s teboj... Oprosti mi !« darBtva, naposled o Alfredu in Arturju, o »Nimam ničesar oprostiti«, se je branila slabem nastanenju konjikov po vaseh, slabih Ljubica. gažah in počasnem avancamentu. • »Ne, ne !... Reci, d« mi oprostiš!« je V tem, ko sta si grofica in baronica silila v njo Meli:a. kratili tako čas, sta se sprehajali Melita in »Če po sili ho5eš, naj bo: jaz ti opra- Ljubica v parku, ki je zelenel na vse strani, ščam !« Trava je bujno rastla, veje so zelenele, a »In mi boš dobra prijateljica?« jati do groba. Melita je izvedela od Ljubice, da je Artur v konjiški garniziji pri Celovcu, da stanuje v nekej vili in da osiane tam do velikih manevrov, ki se bodo vršili za tri me-mesece nekje na Ogerskem, katerim bo prisostvoval kralj sam. Po manevrih pojde Alfred na dopust in ona z njim, najbrže v \Vinterhof. »Tedaj vaju obiščem tam... To bo pre- krasao (Pride še.) O položaju Med sedanjimi mladočeš-kimi politiki je gotovo najtrezneji in najmir-neji bivš načelnik mladočeškega državnega kluba. dr. Eoge). Zato uživa veliko spoštovanje tud med političnimi in narodnimi nasprotniki. To pjvdaijamo danes vnovič, ker je važno, ker je sodba tega moža o situvaciji, oziroma mnenje njegovo, kako taktiko je priporočati Cehom, tem telitneje. Če kdo v češkem taboru, zaslužuje dr. Engel, da ga slušajo v vladnem in v nemškem taboru. Dr. Kngel ne govori, da bi grozil, on ne hhsta po popularnosti, od je jKikazal se svojim odstopom od vodstva državnozborskega kluba in z umak-nenjem iz državnega zbora, da se ne udaja slepo prevladovalni struji. Sploh je dr. Kagel vsikdar nagibal bolj k politiki zdravega poštenega oportunizma in ni bil nikdar prijatelj prehudemu natezanju vrvi, ako to ni potrebno. Z »to pa mora zanimati v ol>Če. kako tak trezen |»oiitik in parlamentarec sodi o sitavacji in kako taktiko priporoča svojim rojakom ! liko, da bo t i brez gospodarske škode za de-iavca. Nekdaj se je glasilo povelje, da je to zapovedan praznik. sedaj pa odjenjujejo ter dopuščajo, da ta praznik praznuje, kdor — more. Ker pa je pričakovati, da mnogi — čim odpade agitacija — ne bodo mogli, zgubi 1. maj svoj dosedanji politični pomen. »Politik« pravi : »Vodstvo socijalne demokracije se je gotovo težko odločilo za ta sklep, ali moralo je poste vati razmere. Koliko zla se je provzročilo s to demonstracijo brez svrhe, koliko žrtev je zahtevala le- žištem v Primorju ostal zvest svoji tradiciji, svoji minulosti, svojemu načelu —, da si Slovani v Primorju <|!iantitč negligeable, stvar, za katero se ne treba brigat*', katere se ne posluša in katero se k večemu odganja, kakor sitno muho ! Molku »Piccola« se je pridružil molk v »Lavoratore«, molk v »Triester Zeitung«. Molku camorre, in oficijelnemu molku socijalne demokracije se je pridružil tudi otici-jozni molk vladnega zistema. Nepoznavalcu razmer se bo čudno zdelo, kako je možno, zvala je protiodredbe od strani delodajalcev da so se toli različni svatje tako lepo zbrali in gotovo niso bili delavci oni, ki so bili na dobičku. ]>a se delavca ne terorizuje in s;li, da zapušča delo, to je stališče, na katero bi se bili morali postaviti že s prvega začetka, ter brez gospodarske škode za delavca ni mežno praznovanje med tednom«. Tržaške vesti. Tudi pobožni »Ainieo« se je pridni« okolo iste mize. Kes zelo mešana družba svatov je to, ali vendar se nam, ki poznamo nekoliko stvari in Ijudij, ne zdi nič čudnega, da sede lepo skupaj, kadar hočejo — negirati ekzistenco Slovanov, oz roma njihove krepke pojave te ekzistence ! Ali bodi ! »Lavoratore« naj le zatajuje celo izjave svojih lastnih somišljenikov, ako iste slučajno govore o ekzistenci Slovencev v Kedor bi se rad učil »t>scano«, naj se le obrne na gori omenjeni naslov ! Poskusna samomora. Včeraj zjutraj so našli na pokopališču sv. Ane neko žensko, ki je izpila steklenico strupa. Pozneje se je izvedelo, da je nesrečnica lio-letna Marija V. iz utice Kosseti. Isto so prenesli v bolnišnico. V sličnem slučaju je našel stražar Edvarda C. iz ulice Argento, ki pa je izpil nekoliko terpentina. Zdravnik z zdravniške postaje je dal Edvardu C. prvo pomoč. Tega nesrečneža so spravili v opazovalnico v tuk. bol-nišaici. Slcedenjc-domačin silovatelj društva »< ircolo di lotlira«. Iz Skednja smo prejeli: Kakor znano, imamo pri nas v Skednju tilijalko mestne camorre. Ta filijalka snuje sedaj novo društvo, kateremu hočejo dati ime »Circolo tli lettura«. Bo torej nekaka čitalnica. Mi pa bi se niti ne spominjali tega no- I).'. hnge! se je res ogiasil v svojem žil hripavi družbi, ki vpije proti dru. Gre- Trstu : »Piccolo« naj nas le prezira, kolikor Vega camorističnega snovanja, ako ne bi bili hoče, in »Triester Zeitung« naj se le dela, j— v svoje veliko začudenje in se veče ob- »enešoveketn listu. Njegove izjave pa se zna- gorimi radi nastopa tega poslednjega za kakor da so Slovenci v Trstu pritlikavci, do žalovanje — med irueni osnovalnega odbora ) našega naroda v sodni dvorani, za katerih se ne more ponižati nje oficijozna zapazili tudi ime mladega rojaka in domačina menite, ker odobruje nastop gosp. dr. Pacaka. pravo našega Dr. Eogel pravi, da je po nastopu Pacaka pravo slovenskega obtoženca, da ga sodi, tudi viada |K>godila resnost stvari, o čemer priča kdor — ga urneje ! Taka zahteva je sicer vel i čii Da, tudi ta ofijijozni molk ne more nič našega, učitelja — Andreja (J o d i n o, njega, ki je bil nekdaj celo agilen in delaven člen v okolnost, da je hitro poslala ministra Kezeka pravična in pravica je Bogu ljuba — ali spremeniti na dejstvu, da smo tu, in ne bo našem taboru. Izlasti narašča naše začudenje, v Prago. No, mi menimo, da ako vlada tudj naši pobožni reformatorji niso zanjo, ampak "»ogel preprečati, da ne bi mi glasneje in Ko vemo, da načelnik temu osnovalnemu od-ni b la uverjena |K>prej o resn<»sti dispozicije med B<> za »Piccola« in njegove čifute ! glasneje kričali jo svoji ekzisteDci, dokler boru je tisti glasoviti dr. Laurinsich....! Da njegov« češkim narodom, mora pa biti sedaj, ko je Mi jih nočemo soditi, ker so se s tem ne pride ura, ko nas bodo čuli — drugi ! bo naš D rej Če k kedaj v družbi z jednim govoril dr. Kngel in ko je ta izrekel, da že sami _ obsodili ! ' Dobro pa je bilo vendar-le, da je zabe- drom. Laurinsichem — ne, tega ne bi biLi vladi ne p r i p o m o rejo vsi poskusi, Stavka sodarfev. Stavka sodarjev na- leženo, da tudi tedaj, ko tisoči tržaških Slo- pričakovali nikdar, vzlic temu, da smo na da bi se izognila zalite vum Oehov po dalj uje, ker so se {»ogajanja razbila. Včeraj vencev glasno in slovesno govore v imenu reeenem domačinu našem nekaj časa sem notranjem jeziku in češki univerzi na Morav- so se sešli delodajalci, ki so dovolili po de- prava, v imenu zakona, v imenu kulture in opazovali marsikaj, kar nas je osupnilo za skem. Dr. Rezek da je bil namreč t^ dni od- lavcih zahtevaui urnik ter odškodnino za civilizacije, v imenu najelementarnejega člo- hip. Ali v družbi z Laurinsichem, po vsem, poslan v Prago z namenom, da se informira izredne ure. Delodajalci pa so tudi sklenili, veškega prava, da tudi tedaj ofieijozi vlad- kar se je dogodilo med tem gospodom in Ske- o nastopnem : Da-li bi rečena postulata, ka- da ne morejo ustreči zahtevi po 20°/,, povi- nega zistema v Primorju v družbi camorri- denjci — — daleč smo prišli ! tera stavijajo Čehi, da ne zapričao z obstru k- šanja plačil. Vendar pa so dovolili povišanje 8t°v »n socialistov . . . molče!! Marsikaj smo morali opažati na g. Go- cijo, ne mogla odgoditi ? Da li ne bi bilo plačila za 1 gld. na teden, tistim, ki so do- ' Ta oticijozni molk nam kriči, aJi — nič dini, kar nas je osupnilo. Čim je dovršil uči- možno ta jK>stulata nadomestiti z drugimi ? bivali dosedaj po tigld. ; za 1 gld. 40 tistim, novega ! teljišče, je nastopil službo na slovenski šoli S katerimi? ^ dobivali po 7 gld. in tako dalje raz- Italijanski dukorniki na jaslili » Lege sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Tu Dr. Kngel pa zreka svoje mnenje, ka- merno. Onim delavcem pa, ki so dobivali po Nazionale«. Svoj čas je pisal tržaški itali- je bil, ako se ne motimo, kaki dve leti. V kor rečeno, da ti jjoskusi ne |>omorejo vladi. if> ^ld. na teden, se plačilo poviša za 1 gl. janski list »Avanti«, da je mnogo italijanskih onem času je sodeloval na ustanovitvi ške- Dr. Kngel posnema tudi iz nemškoliberalnih 80 listov, da vlada Koerl>erjeva umeva sedaj p višanja, ker hočejo delodajalci nv£ _ Delavci pa niso vsprejeli tega duhovnikov, ki prejemajo podporo od Židov- denjskega tamburaškega zbora in je bil celo višanja ker hočejo delodajalci odtezati de- sko-liberalne družbe, ki se zbira okMi »Lege voditelj istega več časa. Na to pa je dobil •:aresn' položaja, ker -e je odpovedala pri-zadev a D; u, da bi fKgajanja radi jezikovnega lavcem dnine od praznikov ! Kar se tiče dela po pogodbi, niso prišli vprašanja zoj»et odložila in hoče marveč do nobenega zaključka, razun glede s',vari podpore od tega protikrščanskega, židovskega ter se je jel družiti z najhujimi sov sklicati čeŠKo-nemske kot.terence. Dr. Engelti manie važnosti, kakor n. pr. izdelovanja so- društva ter da jim pobotnice podpisuje rav- našega naroda. No, mi Šlcedenjci nisr se dozdeva, da g. Koerber zato sklicuje te dov za olje, žveplo, sveže smokve. natelj bogoslovnega semenišča. liko zagriženi, fanatični in bornirani : >lje, žvepU konference, ker ve, da ».stanejo brezvspešne. (.tUde tretje zahteve, da bi delavci od- Z ozirom na izdano parolo tla se ne sme nič pravljeni od dela »po p>godbi«, pristopili v zgoditi brez privoljenja Nemcev, dobi iako BtM\no plačilo, delodajalci niso prišli do ni- najle|»š: izgovor. kakega zaključka. Delavci pa se drže še svojih Oe so načrti Koerberjevi reB taki, kakor prvotnih zahtev. Delodajalci so doposlali si jih misli dr. Kngei, potem je gotovo, da odboru delavcev pismo, v katerem naznanjajo, nazionale«. Tudi je javna tajnost, da neka- službo provizoriČnega učitelja na magistratnih teri bogoalovci v Gorici udobivajo redne šolah v okolici in s tem — je zapustil nas ražniki nismo to -dokler Tako se na oči škofjv in semeniškega je bil Drejček provizoričed, mislili nmo si : vodstva vzgajajo italijanski duhovniki! Po- trsnseat ! ter mu nismo šteli toliko v greh. tem nam se ni čuditi, da imamo v Trstu Sedaj pa, ko je postal v službi definitiven, tako gonjo proti slovenskim vernikom in sedaj, ko ga ne razbremenjajo več lahko umevni slovenskim duhovnikom. Nekdaj so bile cer- razlogi, sedaj ne moremo iu ne smemo več kve pri sv. Jakobu, pri sv. Ivanu, v Skednju molčati! Saj ne zahtevamo — uvažujoči res -e ne bližamo razrešenju krize, ampak je ajveč skrbi dela avtonomni cari-|je oficijelno vodstvo socijalistične stranke duhovnika I. Verla, ki je — po svoji lastni za nas» ki tar t. Sic-er pa hočejo nekateri zvezdo- nasproti naši zahtevi po slovenski šoli pose- izjavi — tud: prejemal podporo od »Lsge Iz i v bl žioi avstn-ce vlade opažati neka |,ej jn nasproti našim opravičenim aspiracijam nazionale« ! Sedaj ga pa napadajo italijanski je višil le želeli ? ! ; (glede na naš shod) nemo tudi oficijelno Ozirom na shod nemške socijalne glasilo vladnega zistema na Primorskem ! demokracije v Monakovem izvaja »Po- Naš shod so omenjali — pa bodf prija- iitik . da ho tudi razprave o tej priliki po- teljski ali neprijateljski — razni vnanji listi : kazale, kako v tem taboru naraščajo razlike v mnenjih iu kako se bolj in bolj jM»ostruje »Politik«. »Iieichs\v«ihr«, »(črazer Tagespost« itd., naša »Triester Zeitung« pa ni zmogla ui oje ounovmsKe rose. xo dejstvo je dovolj kričeče in računi so Zadnji >Amico« ima izjavo italijanskega j«^ žalostni. Ne vemo pa, ali žalostni — po svoji lastni nas, ali za g, uč.telja Godino. -pred porotnega sodišča. Včeraj se bej in nasproti našim opravičenim asp.racijam nazionaie«. o^j g. P« J" —J— j« Preii tukajšnjim porotnim sodiščem znamenj* na ogrskem obzorju, da je onkraj v obr-e ' 1 listi' ker no5e ,lelovati tako' kakor delujejo razprava, ki je vredna, da si jo dobro za- Litve nekoliko ve« dispozicje za sporazum-! Pol»Lavoratora« pa še drugi ; naši mladi reformatorji! Gospod J. Verla pomnimo. Na zatožni klopi je sedela 22-letna ljenje, libžnja I odočnoet pokaže, ali so res mA6aU in B teui — govorili! Poleg cficijel- pripoveduje, da .seje nasproti >Legi« zave- Marija Gosar, služkinja m — prijateljica videl: nekaj, kar je, ali pa nekaj, kar so si j ne^a K,MiIa w>o.jalistične stranke je bilo zal, da bo »buon prete italiano« - a on. glasovitega Krstiča rad. detomora. Sod.s<-u je ker je pošten, hoče, da o njem ne smejo so- predsedoval svetovalec Pederzolli, obtjzbo je d i ti čifuti, ampak njegov zakoniti škof. zastopal državni pravdnik dr. Cnersich, bra- Ćasi spreminjajo in tudi >Amico« z nil pa je odvetnik Mandel. Rtzprava seje njimi. Za časa škofa Šterka smo čitali drn- vršila ob zaprt h vratih in s pomočjo tol- gačne stvari v glasilih naših reformatorjev, mača, ker porotniki niso umeli obtoženke. Morda se tudi oni sedaj — radi ali neradi Dugodka, ki je dal povod tej razpravi, ne _ podvržejo sodbi svojega škofa in ne čifu- treba opisovati na drobno, saj je čitateljem v tov okoli »Piccola« in drugih enakih listov, groznem spominu: obtoženka je trupeice svo- Tedaj pa z Bogom kronice iz jasel »Lege jega novorojeuČka zrezala na mnogo kosov in nazionale« ! je potem kosčeke pometala v stranišče. Ob- Tako torej I Pišejo natn : V daaašnjem U>ž.tnka trdi, da je bil otrok prej mrtev in izraelskem glasilu z »Goldonijeve^a« trga je da je storila to iz srama na svojem grehu. Čitati pod št. 4754 ponudbo neke laške go- Porotnikom je bilo predli žano vprašanje gla- spice, ki pa ne pravi, da govori italijanski, seče se na detomor, a porotniki s o j e ampak »t o s c a n o« ! zanikali z 9 glasov i proti 3 Ker se nam vedno očita, da govorimo J Državni pravdnik je zahteval potem, naj »vsak drugačen jezik«, sem radoveden, kak se staviti porotnikom dve eventuvelni vpra- jezik, oziroma narod je - »toskanski« ? šanji radi zatajenja poroda, oziroma poško- Je li mogoče, da imajo v haliji zravon dovanja mrtvega trupla. Branitelj se je u-rl italijanskega še drugih jezikov, katere ce!6 tej zahtevi in sodišče jo je tudi res odklo- predpostavljajo italijanščini. Potem naj pustč nilo. Državni pravdnik je priglasil pritožbo lepo na miru Slovane in naj unificirajo prej ničnosti, zbok česar so obtoženko obdržali v l*oj med dogmatiki in revizijoaist'. Trebalo besedice o njem ! je velikega napora, da ui prišlo do razkola. O shodu združenih socijalnih demokra- Pi>ee'»n" zanimive •»<• bile razprave radi volitev j tov in »cittadioo.*« — saj je g. Pittoni iz-v nem-K državni zbor in s tem v zvezi o j rečno vabil te poslednje na plakatih! — v polj - k e m vprašanju. Poljske socijaliste j »Politeama Rossetti« je otieijozus v »Triester so hotel pridobiti za volitve z grožniaoM n obljubam;. Grozili so jim, da jih izobčijo in obljubljali «»o jim |>omoč proti |>odjarmljenju ročevalec Zeitung* napisal ue le poročilo, ampak tudi precej oster komentar ! O našem shodu pa je ui zmogel niti besedice, da si je shod v »Politeama« — to lahko rečemo — daleč zaostajal za našim toliko glede števila udeležencev. kolikor važnosti m zaresnosti pred meta ! Ta molk oticijoznega glasila vladnega zistema na Primorskem o toli važnem pojavu v življenju slovenskega življa v Primorju, ta molk nam guvori istotako glasno, kakor molk priporočati, naj se 1. majnifc praznuje le v to- v »Lavoratore«: nam govori, da je vladni lepo sami sebe ! z »poru. Mi f-eveda ne »merao kritikovati pravo-reka [»orotnikov in po v d a rj amo le, da » Tie-colo* porablja vso zgovornost svojo, da hvali in opravičuje istega. Jutranjega dne se je imela vršiti razprava vsled tor.be g. Maksa Cotiča proti gg. Valentinu Vouku, Ivanu ♦ajdi g i in Franu PoIiVu. a s e j e odložila, ker je g. Polič prosil za delegacijo dr u zega porotnega sodišča. Hipnim posestnikom iu njih namestnikom, o/i roma najemnikom in irla-varjem družin. C\ k. finančno r j vnatelj*tvo objavlja : V misli i i? ~JiH) zakona od dne :>."». oktobra drž. zak. št. dolžni so posestniki hi-, v katerih se stanuje, ali njih namestniki dolžni predložiti davčni oblasti v času, ki ga je določilo deželno tiaančno oblastvo, iztcaz vseh v hiši stanujočih o*b : izkaz m<»ra biti urejen po stanovanjih, ki so dana v najem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podnajetnodalce ter označiti ime in vrsto jm »klica ali* pri dol »i tka stanovnikov. hišna oprava r ulica Manzoni 1, hišna oprava; Ilocol lo3, hišna oprava ; Skedenj, bicikl : ulica Cologna 1», hišna oprava : ulica Cas^a di Kisparmio pisalni stroj. TreMeilskl vestnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri ajutraj 12.o ob 2. uri popoln to« —.0C.® — Tlakoraer ob 7. uri ajutraj 760.0 — Dsdm plima ob 06.12 predp. in ob 1.33 pop.; osaka ob 4.17 predpoludn* in ob 4.17 popobidoa. Društvene vesti. Obletnica blagoslovljenja društvene zastave pevskega društva »Zarje« v Rojanu se bo vi šila v nedeljo dne 2*. t. m. na vrtu gostilne »Pri zlati kroni« v Rojanu. Ni nam treba razlagati na tem mestu jiotrebo tega velevažnega društva za naš » stvar v Rojanu. Tc društvo je prestalo že veliko napadov od strani naših nasprotnikov, ali prestalo jih je in napreduje po svojeh močeh ter vzbuja ljubezen do slovenskega petja v Rojanu. V nedeljo torej bo slavilo to društvo obletnico biagt>slovljenja svoje društvene zastave z jako pogledu je bil jako slabo nt\>nniran I V kakor se je dogodilo ravnokar povodom iroe-akte upogledati je bilo dovoljeno le privr- novanja namestnikov državnih pravilnikov žencem županovim ! Drugim pa nikoli! Zato tako, da tudi v Ljubljani se morajo boljše primanjkuje več aktov, ki so bili nam v službe deliti med Slovenci in Nemci, doČim prilog. Na pr. akt Fortuna in več drugih... ! jdi med kompaktnim slovenskim ljudstvom (Zvršetek pride. I { na Štajerskem dob vajo le Nem<*i. Slovenski X Mesto poštnega odpravnika na c. uradniki se imenujejo drugam, da je na Sta-kr. pontaem uradu (III./5) v Avčah, j»olitični 'jerskein dovolj prostora za Nemee. »l>omo- okraj Gorica je razpisano, proti pogodbi in . vina« apostrofira poslance : P »slanci, ali kavciji 400 kron. Letna plača 450 K, uradni pavšal 120 K in letni pavšal 630 K, za vzdr-žavanje jednokratne pešne zveze na dan med . Slovencem še ni postopal nikdo. Mladi ne-Avčami in Kanalom ter za lokalno dostav- zmožni možje zasedajo dobra mesta, samo če se vam ne smili slovenski narod ? ! Lahko se trdi, da tako krivično kakor sedaj proti nam Ijanje poštnih pošiljate v. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vo Istvo v Trst. X Vipavska železnica. — Pieskušnja mostov na Vip. železnici, ki se je izvršila v so — zanesljivi Nemci ! Brzojavna poročila. Poarajanja med Avstrijo i u Ogrsko. DUNAJ 24. (B) Obojestranska mini četrtek, seje sponesla prav dobro. Prevozile >ka dsednika, resortni ministri in stro- so mostove tri lokomoti' Podnajemodab-i morajo naznaniti svoje ,ppim programom, kateri se objavi v prihod- podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji i pa vse k nj'h gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke. V zmislu omenjene zakonske določbe in ^iena 39 izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v njih številkah. Po dovršeni veselici ples na podu. bo tudi ve najtežje vrste, a , koyni ret^renti so se geš|j (}ane3 ol) 10. uri mostovi se niso prav nič udajali. Govore se-' predpoludne na nadaijevanje pogajanj o go-daj z gotovostjo, da se železn.ca otvori dne sp0(,ardki nagodl)i jn 0 avtonomnem carinar-1. oktobra. Voziii bodo zasedaj po železnici • gj_em tanf„ štirje vlaki in sicer dva iz Gorice v Ajdov- ! ščino in dva iz Ajdovščine v Gorico. — , Ce-ar na slavuosti strelcev. DUNAJ 24. jB.) Cesar je danes ob skal Odhajali bodo iz Gorice ob 8*50 m. predpo- . „ , 0 , . . J ' slavnost strelcev. Pred streliščem so monarha ludne in ob 7 15 zvečer, dohajali pa v Go- ' . , i • i i» - u__• ' J r vsprejel: protektor nadvojvoda Kamer, korni | rico ob i')-4f> zjutraj in ob 6 20 zvečer. ^ i poveljnik grof Uexkuell in name9tnik gn f | Ajdovščine bodo odhajali ob alo zjutraj »n Kielmana9egg- Namestnik je pozdravil cesarja j ob 440 pajKiludne, dohajali pa ob 10 30 z nagovorom v katerem Be je spominjal IMamailtna ma^a. Danes praznuje dopoludne in ob S*o0 zvečer. Vožnja bo tra<|icijooelae ,,atrijotičae dinastiške zvestobe v Gorici poznani upokojeni realični profesor ; stala od Gorice do Ajdovščine, kakor se go- gtrele8V ter je izrekel igkreno zahvalo na mi- 52 novcev ali 1*04 K. Vesti iz ostale Primorske. državnem zakonika štev. K»> iz leta 1897., Anton Sessich 60 letnico svojega ma- ' vori, 52 novcev ali 1-04 K. Cena vožnje je logtnem pOVspesenju se s tem radi pripravljanja priredbe oseb- šništva. j izračunjeua po istem tarifu kakor na progi nega dohodnega davka za leto 1VM »3, poz- Houiatijc v Dekanih. (Odgovor do- j Tržič Čer vi njan. vajo posestniki hiš ali njih namestniki, da pigniku v »Edinosti« od 12. t. m.) Ta do-i X Iraška bruttnra V »Information« omenjene izkaze kidajo in sicer v neposred- pisnik hoče staviti dopisnika od dne 10. t. čitamo, da je sodrga v Zadru do nezavesti nje državnem mestu Trsm in v okoličanskih m. v slabo luč in v ta namen — zavija in pretepla urednika »Narodnega lista« K'siča občinah na c. k. davčni administraciji v govori neresnico. Že začetkoma je napieal Trstu, v j>okneženi grofiji Goriško Gradi- ne.esnico, da je politično društvo »Eiinost« ščanski pa in v mejni gri fiji Istrski na pri- sklicalo pred volitvami shod v Dekanih. Ta strelstva od strani cesarja. Govor je izzvenel v srčne želje za cesarja ter je bil vsprejet viharnim navdušenjem.^'esar je izrekel svoje veselje na tem, da se more udeležiti lepe slavnosti ter je zagotov.l svoje živo zanimanje za strelstv<». Cesar je ogovoril posamične strelce iz raznih dežel. Pri g. Pollaku iz Trsta je poizvedoval, kako močaa ju taiukajšnjn družbi il. oktobra 11 "»2. Do ravno istega roka mo- Kompare! Zidru pokazalo popolnoma nesposobno in ne- etrejcev rajo ]>odnajemodaici, . ziroma gospodarski Dalje pravi, da na občinskih volitvah zanesljivo. Prišlo je na lice mesta, ko je bilo f Predsednica dam^cega komiteja, baron ca glavarji izgotoviti gori imenovane podatke, ni bilo popolnega vspeha. Zakaj pa je na- že — pozno in še potem ni nastopilo s ; Biederraann, je pozdravila cesarja s poklon- in pesnika Katalini<:a-Jeretova. Ta čin brut-ture je izzval list »Dilmata«. ki je za ierako sodrgo naravnost ščuval na Hrvate. Kakor stojnih c. k. okrajnih glavarstvih od 1. do jaVni shod je sklical deželni poslanec dekan navadno, se je tudi to pot redarstvo v trelmo energijo. Vesti iz Kranjske. Stanovnike je izkazati stanju, kakor je sprotna stranka uložila rekurz proti volitvi ? »ilo dne 1. okt »kra 11*02. Če tudi ni bil vspeh za nas popoln, pa je Uzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so bil vendar popolnoma primeren. Saj smo iane v najem, in takih, katere lastnik rabi zmagali z velikimi večinami in le v prvem -am, kakor tudi oni za izkaze podnajemo- razredu so d< segli nasprotniki parcijalen ia *ev in gos|>odarskih glavarjev se dobivajo vspeh. >rt plačno na pristojnih davčnih oblastih I. Dopisnik od 12. t. m. pravi tudi, da je ljubljanski trgovec Avgust Tomažič na -top.nje U rej . Trstu z okoliČaaskimi ob- javnost ni prav obveščena o naših razmerah. Potu domov izgubil brilant vreden 500 K, stvenim govorom, na kateri je ce^ar milostno ' odgovoril ter si poteui ogle lal strelišče. ; Operacija na predsedniku /jed i njenih i i ~ . c, . - . . ' držav, čuden slučaj, »biovčnski narod« pn- INmAXOPOLlS 24. (IV) Vsled poveduje jako Čuden slučaj. Dne 11. maja ne- cmami na c. kr. davčni administraciji : na Jaz pa pravim, da je javnosti prav dobro 8e Je i«lua-5il iz prstana. Na njegov poziv ® ^^ lkakor J • - \ ' V x . • t l t 1 1 . M : «»1 nr.il tn« ai m Goriškem-Gradiščanskeni in v Istri pa na znano, kdo je kriv na v s sli homatijah v de- v li9ti,» se ni n'kdo oglasil. Presti izveli Operacjo kančki občini, bolf zoaoo. nego ,,a dopisniku, 1» je W o,naz,c k juvel.rju Me.aeteu da p^,^ n,a() Dlrkotijirali ia ■ bi, jsti •menjenega izvršit- si je bil le par mesecev v Dekanih. Da je s' 'zbral drug kamen, ali pa kupil drug . venega predpisa m »rajo vsi najemnik:, ozi naša občina prek in prek slovenska, to je |,rdtan. luvelir mu je jwkazal več prstanov r >ina gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, res, tako res in tako znano, da niti trebalo z brilanti, katere da je pred tremi dnevi ianih v najem, izi aze. ki jim je napraviti ni, da nam g. dopisnik še le pojašnjuje to. dobil z Djnaja. la si je izbral prstan z le- stanovalske izkaze), oddati hišnim posestni-! Ali tega ne more tajiti tudi dopisnik sam, da kamenom, a je zaprosil juvelirja, naj mu , cenjene čitatelje, da se bo vršilo sreekan;e tojni davčni oblasti. Ak< so uzorci, ki i h sestavijo stranke, sučejo okolo občinske uprave. No, dobro — Šel pa je vendar še k juvelirju Karolu Tarn- ln> -no go#«w>darski trlavarii (stanovalski iz- ali pa morda ni potrebno, da se tudi ta borninu vprašat, če je brilant nov ali star. %azi i in katere je priložiti uzonoi hišnega ?pravi v redi Dopisnik pravi, da je naše mu Je g°^pol Tooab »rnino potrdil, da je -estnika n ^ni zkaz», primerno izpf»lnjeni, ljudstvo nevedno, prepirljivo, zato pa tuli brilant star, je šel gos p. lomažič nazaj k j: trebp. n ii vsebine prepisivati še posebej nesposobno za vodstvo občinske uprave, za Meisetzu iu mu rekel, da kupi on prstan, na izkaz«, j občinsko gospodarstvo. .Jaz pa mu odgovar- samo da mu mora povedati, odkod da j« Teh obveznosti m. XKXttKKKKttKKKXKKK X x «r X X X X X X r najemodalcev so pa jam, da on grdo obrekuje naše ljudstvo. Ve- t,obil brilaat ? Gospod Meisetz mu je ?atrjt- •r šf-eni ;....sestnifci hotelov in gostiln c glede liko bolje bi bil storil, da je dajal ljudem val> Je Pr;itaa z brilantom dobil z Du- >tn kov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti dobre svete in da je z dobrimi izgledi od naJa- to Je S- Tomažič položil juvelirju :*r njih ne bivajo dalj?, ne^o tri mesece ne- svoje strani pokazat svojo sposobnost v go- Meisetzu 4:. '»bo kazn zaradi odrečen h ali vede tudi opravila župana v svojih rokah, temu lant^ katerega je spomladi izgubil in da hoče JJ napačno dan.ii podatkov glede hišnih -tanov- nočem oporekati. A ravno radi tega bi moral <>Q sedaj prstan z briljantom seboj, da se izkaže, Jf biti obč. tajnik nepristranski, delaven, vesten ga je našel in prodal. Juvelir Meisetz je Jf skozi in skozi! Ali žal, naša občina ni imela priznal, da je brilant kupil v ponedeljek Jf do sedaj taeega izglednega tajnika. ali tol'ek: minolega tedna od nekega Zagreb- fcf Dopisnik pravi, da tajn;kova d<»lžnost je katerega dobro pozna oče njegovega & u radovanje. To mu priznavam, in vsak vra- vajenca. Gospod Tomažič je naznanil vso £ bec na strehi mu priznava, da je naš urad 9tvar P°,icijb katera je v zadevi vršila poiz- j silno zanemarjen. Ko je nastopil pri nas vedl,e in doanala, da je brilant prodal Mei- 247. drž. zakona od dne 25. z«». k. štev. 22<>. I-»ti se m kov obsega uktobra 1 "^iHj.. glasi : Kedor otlreka po smislu ^ 200. Tega /aiioDa cd njega zahtevano pfjjasnilo o prebivalcih kake l.iše, «li je da vedoma napak, se kaznuje z globo do 400 kron«. Policijske vesti. Predvčerajšnjim okolu ■■>. ure |>op. je Fran K >s-a izročil nekemu 4-letnemu flečku dva konja, da ju popelje na Prošek. Ko je deček dospel s konjema na Gretarsko cesto, sta se ista splašila. Slučajno m m »došli voznik Defar je spbšena ionja ustavil in izrcžd inspektoratu na Bel-vederju. Kasneje se je oglasil pri policijskem nadzotn ku lastnik istih, Fran Kosa. izjavivši, ia je dečku izročil konja, da ju sprovede do Prošeka. Konja so spravili v poseben prostor, Frana Kosa pa v ulico T'gor. Draibe premlftnln. Vr četrtek, do« 25. sept. ob 10. uri predpoludne se bodo vsia »ar»db* tuk. c. kr. okrajcega sodišča ci vilne stvari vriil« sleiieče dražil prem t oin : ulica Ghega ."» io ulica Coroneo 1, hišua oprara in krčmarska oprema; Verdela 129, Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) v[»iss\n»' zadruge z omejeuini p jro^tvoni prej ^nton Ccrnigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Solidnost zajamčena, tajti les se osusi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 40 ki Črna istrska........36 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kiroi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. I> nimnii se |>r« tfiecarite itd haje tudi ni« obroke. Srečkanje že jutri! kron Glavni dobiček 30.000k Olušle rastavie srečke po 1 krono priporočaj«* : Josip Bolaffio. Man d I iV C.o. Mercu rio Triestino. Ijr. »uiuaini. llenrik Sehitt' in a n n. Josip Zoldan v Trstu. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Rrborgo št 27. — TRST Raznovrstna zaloga ogledal iti okvirjev \ tapecarij vseli vrst, ročnih kovrekov in velikih kovčekov vseli vrst po načrtih, železnic. Naročbe sprejema za kompletu* sobe toli v mestu koli /.a od pošiljanje po železnici ali morju. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10° o odbitkom v gotovini. Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavMnsko in nuietno Stavbinsko v/ podjetje - kljnčarstvo. Delalnica za konštrnkcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m zaraka dela Kakor: kompletna okna začele stavbe in izložna okna na vreteno, igrata, portale, oprave za prodajalne in družeča pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice. parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavhinska kovaška drla. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvor niče na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Jakob T R S T i- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. a^ T H < ; O V I > A jestvln in kolonij al nega blaga. de likat e^v i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev. (mam tudi tilijaiko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sere a-tju ianejši J u kob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo /pcxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxxxj\ etofiijevo cikorijo. v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 V novi trgovini na drobno Peter Klansicb X M Mihael Zeppar ms ;abgo peč. j an a novost, bodin glede rinarrj ali barv. Snov sestaja od sj-me stanovitne zem- i 'e. Izključna zaloga za Trst, Prinu rje in l)«iBtrij(> slavnozr ane in od ikovane tovarne za j »či Bratov Sel.iitz v B!ai>sk0J9 i a ki rj»\'. ].a«tna t« v: rna štedilnih pefi iz ž«-!e*a ali u« e'andi z majoliko. Izvršitev i o n f ri m nirkib oenali. Kiiz|>roi za samo 2 gfl. 95 nč. i krasna garnitura <>!,- stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sieer : 1 ura <»d niklja, Anker remont, (na željo tudi i jM»srel»r.j z lepo razrezijanim pokrovom, r*>čno « urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. ! 1 krasna goldin ali nikljasta okropita verižica s privesom. Parižki sistem. 1 gol din igla. za kravate z imitir. briljanti 1 par gumbov za manšete. znamka »Garantie«. ] garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno pune i r. 1 goldin prstan s krasnim kamcaon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont. vred }>ošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali |>o naprej jHislanein denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Straa oprava. Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris M se nahaja bogata zaloga 0 platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po M najugodnejšimi cenami. y - - Velik dohod fruštanja in p ogrinjal. - - p Edini zastoj se zalego za Trst. Goriško, Reko. Isiro in Dalmacijo TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA). ^ W W W w w \i( ■ VERITAS" koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala : Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13, II. Telefon štv. S45. Jt*T Telefon štv. S45. Prospekti brezplarno in poštnine prosti, cccccc Zastopstvo vseh mestih sveta. <200000 JAKOB BAMBIČ trgovec z jiMlilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo znlogo jest.vin kolonijalij, j vsakovrstnega olj:«, navadnega in najfinejega. ; — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ! cer moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno lilago tudi na deželo na debelo i drol»no. — Cenike r a z p o š i 1 j a t r a n ko. oo—oo-o ooe M. Aite c m a n i l a k t u rn i m b I a^o m al. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in < enj. 0 odjemalce, da je jnko ponmo/ila svojo znlogo C 0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je a ustanovila zgoraj omenjeno podružnico /ato. ▼ da more v polni meri zadostiti vsem /alitevam cenj. odjemalceni. V obeh prodajalnicah vdobiva st- ra/.no blago najl>olše kakovasti in najmodernejše jz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice . tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega C 0 Oblaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila. A, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- v - j | nine raznovrstni okraski za šivilje in kitniearke stil rej sa slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim eenjenim mjakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pt-litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne iedelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe t*.j»lo priporoma svojim rojakom v mestu, okoltoi in na dežel: v minlu gtsla : S^oji k svojim ! paglianovo mazilo (sirup) za osveženje in čiščenje krvi o°o o°o o°o prof. Ernesta Pag-liano 0°0 000 o°o nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagrliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. g^P* Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati pr< ti vsa k< mur, ki bi ra>}>ečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki v»e sodne tr< ške in odvetniške tttške provzrt cene do leta 1897. ^aš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. llieronitn Patrliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi be je ookazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p:sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pri-stojnemn sfidišču. Poživljamo vakifgar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedn<» trdili in razkrili brezvesine laži gotovih špekulantov. Zgotaj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj iu zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4, Calata S. Marco. K n n K K * n K n M x n n K x x x x x x Velikanski izbor -»ovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. jg^T" Sprejema naroebe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- £ neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušaj, da se prepričaš I OO—OO Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-.losefs-Oual št. i a (v lastni hiši*. Popolno vplačana glavnica l^OOO.OOO K. ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k« u 1> nueijaii in pn.ti nizkiirr premijam. Speeijulno zavarovanje otrok bre? zdiavniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-uitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek prot malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469 OOOOOOOOOOOOOOOO Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. delavnica za DozlacBvanjB in flskoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika 111 izbrana zalogu latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. OOOOOOOOOOOOOOOO