Naročnina
Dnevna Udnjn
za državo SHS
BeteCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo mesečno 35 Din nedel^kn Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D

VEJSEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Sloven
ec<*
Cene oglasov
I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, ■» uredniškem delu vrstica po 10 Dio □ Pri veClem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutral
razen pondetJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. «111 Holcoplsl se ne vračajo, nefranlclrana platna se ne sprefemato — Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 32S
Političen list sza slovenslci narodi
Uprava /o v Kopitarjevi ul.št.u ^ CeUovnl račun: Ljubljana štev. 10.050 ln tO.349 =a lnserate, Sarajevošt.7S03, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Dunaj št. 24.797
Vrnite avtonomijo prestoiici Slovenije.
Danes napovedujejo izpremembo na ljubljanskem rotovžu. »Jutro« je k tej izpremem-bi že včeraj zacvililo in nagromadilo v svojem uvodniku laži, da jih bo dovolj za vso volivno borbo. »Jutro« se dela, kot da je prespalo vso politično zgodovino Ljubljane v po-vojnih letih in veže otrobe o nezadovoljnosti, nekonsolidiranosti, o trenju in vrenju, ki da je onemogočalo Ljubljani, da bi imela doslej pravilno izvoljen avtonomen občinski svet.
Vsak ljubljanski župan se pa še prav dobro spominja, da ie mestna občina ljubljanska samo žrtev najgrših intrig SDS, ki je zlorabljala državno oblast, da je opetovano razpustila občinski svet, odstavljala župane in nastavljala demokratske gerente.
V Ljubljani SDS z lažmi in potvarjanjem zgodovine ne Ido nič opravila. Da pa ji osvežimo spomin in damo ljubljanskemu prebivalstvu trdno oporo za objektivno sodbo in odločanje pri prihodnjih občinskih volitvah, priobčujemo nekaj najznačilnejših odstavkov iz poročila ranega župana dr. Ljudevita Perica dne 14. ... ,'ija 1924 v zadnji seji tedaj vsled rovarjei:.ja SDS razpuščenega občinskega sveta. Dr. Ljudevit Perič je izvajal:
»Predno preidem na razpust občinskega sveta, ki je predmet današnjega zborovanja, se mi zdi važno, premotriti pot, po kateri je prišlo do sedanje večine v občinskem svetu.
Pri volitvah v občinski svet leta. 1921. demokratje niso več dobili absolutne večine. Oni, kakor tudi tedanja opozicija so se dobro zavedali važnosti onega momenta in demokratje so delali z vsemi sredstvi na to, da bi dobili vsaj en del opozicije in s tem absolutno večino ter župana zase.
Ker se je pa opozicija zavedala svojfe zgodovinske naloge ter svoje vloge in dolžnosti kot opozicija, je ignorirala in zavrnila vse ponudbe demokratov ter prezirala njih pritisk in izvolila župana iz svoje srede.
Iz opozicije nastala večina občinskega sveta je imela zelo težko stališče, ker ni imela sama kvalificirane večine, kakor jo občinski red zahteva za vse važnejše sklepe, vsled česar je SDS zamogla in je tudi otežkočala delo v občinskem svetu ter preprečila izvršitev mnogih važnih načrtov.
Demokratje se niso mogli uživeti v novo situacijo ter jim ni šlo v glavo, da bi mogel mestno občino upravljati kdo drugi, kakor liberalec, pa so iskali potov in sredstev, kako bi zopet dobili občino v svojo pest. Posrečilo se jim je spremeniti volivni red za avtonomne občine tako, da so določili relativitetno načelo računajoč, da so sami relativno najmočnejša stranka in ko so imeli nov volivni red pod etreho, so maja 1922 korajžno razpustili občinski svet, tedaj brez vsakega utemeljevanja.
Tedanja večina ni bila voljna zadano klofuto mirno utakniti v žep, temveč je bila odločena nanjo reagirati.
Logično in naravno je bilo, da so tedanje večinske stranice paralizirale zlobni na-črt in nasilje demokratov s tem, da so se pri novih volitvah v decembru 1922 koalirale, pa so dobile za svojo listo »Zvezo delovnega ljudstva«, ogromno večino.
Izid volitev je demokrate močno poparil in ko so se po prvem presenečenju nekoliko zavedli, so pričeli intrigirati pri vladi zoper novi občinski svet. Vlada je pa končno po dolgem zavlačevanju marca 1923 vendar le sklicala občinski svet. Ta je šel z vso vnemo na delo ter počel vršiti program, na podlagi katerega je bil izvoljen. Dnevni redi in sejni zapisniki občinskih sej razpuščenega občinskega sveta pričajo o njegovem intenzivnem in resnem delu.
Delo v občinskem svetu samem je bilo sedaj v toliko lažje, ker je imela večina tudi kvalificirano večino, težkoče so se pa pričele pri drugi instanci, ker je demokratska opozicija vlagala načelno zoper vsak važnejši sklep pritožbe, vsled česar se sklepi niso mogli ie. vrševati in mnogo zadev je še danes nerešenih ter se nahajajo v instančnem postopanju.
Glavni napadi demokratske opozicije so bili naperjeni zoper zboljšanje gmotnega položaja uslužbencev, zlasti delavcev, zoper ustanovitev socialnega referata in pa zoper poklicno gasilstvo.
Dokler demokratje niso prišli do moči pri centralni vladi, niso mogli doseči razpusta občinskega svala, ki so ga tako iskreno želeli. Ta srčna želja se jim je izpolnila v
zadnjem Času in sedaj so dobili i eklatant-nini nasiljem občino v svoje roke.
Dne 10. t m. sem prejel od g. velikega župana dopis, s katerim g. veliki župan raz-pušča ljubljanski občinski svet.
Odredba navaja šest razlogov, od katerih pa noben ni tehten, da bi mogel odgovarjati določbi § 87 občinskega reda.
Vsi razlogi, ki naj utemeljijo razpust občinskega sveta so nični. Razpust je akt maščevalnosti in nasilja, in vlada se zelo moti, ako misli, da zamore s kosom papirja korigirati voljo volivcev. Občinski svet se zoper kršitev avtonomije, zoper nasilni in protizako-niti razpust občinskega sveta ne pritoži, temveč iipelira samo na izrek svojih volivcev v trdnem prepričanju, da je to zanj edini forum, ki bode objektivno presojal delo razpuščenega občinskega sveta in izrekel pri prihodnjih volitvah svojo sodbo.
To je prvi del žalostne politične zgodovine ljubljanskega mesta, o drugem bomo imeli
še priliko izpregovoriti. Zadnje dejanje je bilo pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko je dr. Baltič razpisal volitve, stranke so vložile kandidatne liste, v zadnjem hipu pa so bile volitve na kamando SDS prekli-cano.
Dejstva, ki jih navaja rajni župan dr. Perič v svoji izjavi, govore dovolj kričeče, da ima avtonomna Ljubljana svojega najhujšega sovražnika v SDS. Globlji vzrok za dolgoletna gerentstva v Ljubljani je izključno le" par-tizanstvo SDS. Ljubljansko prebivalstvo je vselej, kadar so mu dali priliko, da je stopilo pred volivne žare, z ogromno večino povedalo svojo odločno voljo, ki pa jo je SDS & satanskim zaničevanjem teptala v blato.
Upajmo, da je z današnjim dnem te žalostne povesti konec. Nove volitve v ljubljanski občinski zastop pa morajo biti enodušen protest proti uničevanju elementarnih svoboščin stolnega mesta Ljubljane.
Bled, 6. okt. (Izv.) Danes okrog 10 dopoldne sta se kralj in kraljica odpeljala v spremstvu kneza Arzena, grškega princa Nikole in princa Pavla na lov v Krmo. Lov je zelo dobro uspel. Posebni lovski blagor sta imela princ Nikola in princ Pavle. Popoldne ob pol 5 so se vrnili zopet na Bled, oziroma v Bohinj.
Dopoldne se je pripetila prvemu kraljevemu adjutantu generalu Hadžiču nezgoda, ko se je imel odpeljati na lov. Vsled nesrečnega padca si je zlomil roko v zapestju. Takoj se je odpeljal v bolnico v Ljubljano, kjer so generalu nudili prvo zdravniško pomoč. Popoldne se je že vrnil nazaj v Suvobor.
Nocoj se ves dvor vrača v prestolnico. Kralj in kraljica sta s prestolonaslednikom bivala letošnje poletje skoro tri mesece na Bledu. Očividno se jima je Bled in okolica, ki je tako bogata lepote in prikladna za mnoge izlete, zelo priljubil. Kolikor se čuje, zlasti kraljica zelo rada prebiva na Bledu. Z odhodom dvora se popolnoma zaključuje sezona na Bledu.
Rano dopoldne se je pripeljal na Bled zunanji minister dr. Ninčič s svojo rodbino. Spremljal ga je načelnik kabineta Vukičevič. Ninčič je bil na dvoru, ni se pa izvedelo, če ga je kralj sprejel v avdienco. Zvečer se je Ninčič odpeljal z rodbino v Belgrad.
Belgrad, 6. okt. (Izv.) Posl. S u š n i k in drugi poslanci Jugoslovanskega kluba so danes ponovno predložili narodni skupščini radi poslednje katastrofe v Sloveniji sledeči nujni predlog:
»Slovenijo je zadela velika katastrofa. Vsled strašnih novih nalivov so vode nanovo silno narastle in poplavile cele doline, travnike, polja in vasi. Voda je razrušila in odnesla hiše, cele naselbine so izginile. Razdrti so mostovi in ceste. Vsi jesenski poljski pridelki so uničeni. Občina Žiri ie skoraj popolnoma uničena. Kakor avgusta meseca Koroška Bela in Moste pri Žirovnici, tako so težko poškodovana občine Poljane, Škofja Loka, Sora, v ljubljanski okolici: Medvode, Polhov gradeč, Vič, Horjul itd. Težko so prizadeti mnogi kraji ob Savi, Krki in Savinji. Na Štajerskem so posebno trpeli občine Velenje, Slovenjgradcc, Šoštanj, Celje z okolico in vse občine v Halozah, ob Pesnici itd. Nemogoče je našteti vse kraje. Kratko rečeno, cela Slovenija ie prizadeta. Škoda je ogromna.
Zato nam je Čast, predložiti narodni skupščini sledeč zakonski predlog:
Zakon o nujni pomoči poplavljencem v Sloveniji.
1. Vlada se pooblašča, da kot prvo pomoč za poplavljence v Sloveniji nakaže 10 milijonov dinarjev. 2. Vladi se naroča, da dovoli po povodnji oškodovanim občinam brezobrestna posojila iz državne dotacije, ki je dovoljena za izvedbo zakona o kmetijskih kreditih, pa še do danes leži neizrabljena, 3. Ministru za javna dela se dovoljuje kredit 40 milijonov Din za popravo vsled povodnji prizadetih cest in mostov. Ministroma za socialno politiko in kmetijstvo se kreditira 5 milijonov Din za nakup hrane in semenskega žita za prizadeto prebivalstvo. 4. Kmetijskemu ministru se naroča, da takoj vse pripravi za uravnavo hudournikov in rek v prizadetem ozemlju. Fin. ministru se naroča, da za oškodovane takoj sistira izterjevanje davkov in izvrši vse po zakonu dovoljene predpise. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga kralj podpiše m se objavi v »Službenih novinah«. Predlagamo, da se zakonu prizna nujnost.
Podpisani: Sušnik in ostali poslanci Jugoslovanskega kluba.
Belgrad, 6. okt. (Izv.) Davi so češkoslovaški parlamentarci z nekaterimi jugoslovanskimi tovariši odpotovali iz Belgrada. Najprej so se ustavili v Oplencu,-kjer je pokopan pokojni kralj Peter. Tu jih je pozdravil tamošn.ji župan, ki je poudaril velik značaj svetovne borbe. Srbski narod je tukaj stal pred dilemo, ali propast ali zmaga. Zalo se je odločil za to veliko borbo m za Golgoto. Hotel je borbo srečno končati.
Njemu je odgovoril Uhlif, ki je dejal, da so zastopniki češkoslovaškega naroda prišli sem, da se poklonijo spe m: nu velikega kralja Petra, da na ta način pred inozemstvom manifestirajo nerazdruženo prijateljstvo srbske-
ga, hrvatskega, slovenskega, češkega in slovaškega naroda. Vsi ti narodi so nerazdružni v vojni in miru in ostanejo pripravljeni tako tudi v bodoče. Nato so položili na grob kralja Petra lep venec z napisom: »Narodno predstavništvo češkoslovaške republike v spomin kralja Petra I. Osvoboditelja«.
Od.tcd so se parlamentarci odpeljali v Mladenovac, kjer jim je meščanstvo in kme-tiško prebivalstvo iz okolice priredilo velike manifestacije. Zelo prisrčno so jih pozdravili. Za pozdrav so se zahvalili senator Soukup in poslanca Barha in Votruba. Nato so nadaljevali pot proti Paračinu in dalje proti jugu države.
GSasovS © Demokratski zaledni«!
Belgrad, 6. okt. (Izv.) Osnovanje Demokratske zajednice, o Čemur smo včeraj poročali, je predmet številnih kombinacij v politični javnosti. Muslimanski krogi naglašajo, da ni temu dejstvu pripisovati večjega značaja kakor parlamentamo-tehničiipon, v hrvnfclrili krogih se nastop muslimanov "odločno obsoja, češ, da so se končnoveljavno opredelili za Belgrad in srbsko orijentacijo ler da so na tu
način storili velik narodni greh napram Hrvatom, češ, da so se muslimanske mase dosedaj vedno orientirale hrvatsko. Radičevci posebno trdijo, da bo ta korak muslimanov povsod izzval ^ odločen odpor med prebivalstvom v Rosni in da bodo muslimani doživeli neuspeh. Z druge strani se misli, da ima to zbližanje med obema parlamentarnima kluboma večji pomen z ozironi na bližnje spremembe političnega položaja, ki bodo vsekakor nastopile takoj po sestanku narodne skupščine, če ne že prej. Predsednik ministrskega sveta .Uzu-
novič dnevno konferira z najrazličnejšimi skupinami iu pripravlja tla, da bi si svoj omajani položaj zboljšal.
Pašit! cžemeniira.
Belgrad, 6. okt. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša nekatere Pašičeve izjave. Pašič de-maiitira vse izjave, ki so jih prinesli nekateri listi, češ, da jih je dal Pašič. On pravi, da sc izjave neresnične in da teh izjav on ui dal. Kar se tiče njegovega mišljenja in njegove politike, pravi, da bo v najkrajšem času. spregovoril odločno besedo na kongresu radikalne stranke, ki ga bo sklical v Belgrad.
PROSLAVA BULICE VEGA JUBILEJA.
Split, 6. okt. (Izv.) Tekom včerajšnjega in današnjega dne je jubilant don Franjo Bulic sprejel vse polno ustmenih in pismenih če-stitk. Med drugim je sprejel čestitke vseh hrvatskih škofov, časnikarske zveze (po predsedniku Kovačeviču in podpredsedniku Vi-rantu), ravnateljev in profesorjev srednjih šol, raznih kulturnih in socialnih ustanov, jako velikega števila učenjakov in avstrijskega arheološkega instituta. Iz Belgrada mu je tudi poslal brzojavne čestitke papežev nuncij msgr Hermenegild Pellegrinetti. Za fond don Franjo Buliča se je zbrala že velika vsota denarja.
»SLAVENSKA BANKA.«
Zagreb, 6. okt. (Izv.) Kakor doznava Va3 dopisnik iz merodajne strani, ne bo padla še odločitev v zadevi Slavenske banke tekom šestih tednov. Predstečajno stanje bo trajalo še nadalje, ker ni bilanca še gotova.
ZA ZAKON 0 PRISILNI PORAVNAVI.
Zagreb, 6. okt. (Izv.) V današnjem Do-mu« priobčuje minister za trgovino in industrijo dr. Krajač članek, v katerem se peča z ustavitvijo plačil Srbske zemljoradniške banke v Belgradu, Banke in štedionice za Primorje ter Slavenske banke, pri katerih zavodih prihaja v poštev četrt milijarde pupilarnih vlog. Minister Krajač se v članku zavzema za to, da se sprejme zakon o prisilni poravnavi, ki naj bo tako prirejen, da izključuje vsako zlorabo. Ta zak on bi prihajal v poštev samo za banke in zadruge, ki sprejemajo vloge. V glavnem gre ministru za to, da se zavarujejo vloge mladoletnih.
POSLANIK NEŠIČ V VARŠAVI.
Belgrad, 6. okt. (Izv.) Naš novi poslauik na Poljskem Ljuba Nešič je nastopil svoje mesto. Na varšavski postaji so ga sprejeli zastopniki poljskega zunanjega ministrstva in osebje jugoslovanskega poslaništva.
NEZADOVOLJSTVO MED SEJALCI TOBAKA
Sarajevo, 6. okt. (Izv.) Uprava monopolov je zahtevala posebno komisijo, ki naj bf nadzorovala pridelovanje tobaka v Bosni. Doslej je namreč šlo nadzorstvo finančni kontroli. Zahteva uprave monopolov je v zvezi z ne/.a. dovoljstvom. ki vlada v splošnem s poslovanjem finančne kontrole.
Mostar, 6. okt. (Izv.) Med proizvajalci tobaka v Hercegovini vlada veliko nezadovoljstvo, ker ne najdejo pri vladi nobenega odziva z ©sirom ua svoje upravičene zahteve. Posebno veliko ogorčenje vlada med njimi, ker jim ne nudijo radičevci v tem oziru nobene pomoči, dasi se nahajajo v vladi. Raditega je opažati splošen beg iz vrst Radičeve stranke v Hercegovini. Radi teh razmer se je podal predsednik sejalcev tobaka in istočasno predsednik HPS v Hercegovini dr. M and i 6 v Belgrad, da uredi zadevo tobaka s svojo intervencijo. Po njegovi vrnitvi so sejalci tobaka sprejeli njegovo poročilo soglasno in z odobravanjem.
RADICEV »DOM« TOŽEN.
Dubrovnik, 6. okt. (Izv.) Zagrebški »Dom« je v svoji zadnji številki ostro napadel hrvatsko slavije v Dubrovniku in predsednika prireditve dr. Belo Vučiča, vsled česar je isti vložil tožbo proti »Domu .
Zagreb, 6. okt. (Izv.) Narodna poslanca Došein in dr. Bazala sta vložila tožbo proti Radičevemu »Domu;.
POMANJKANJE VAGONOV.
Sarajevo, 6. okt. (Izv.) Radi pomanjkanja železniških voz se ne morejo izvažati iz Bosne slive, ki so glavni produkt v Bosni. Raditega je tukajšnja trgovska zbornica intervenirala pri merodajnih činiteljih, da se da na razpolago večje število železniških voz, opozarjajoč na slabe posledice, ki bi utegnile nastati radilega, ker se po neootrebnem otežuie izvoz sliv.
Panevropski kongres.
Dunaj, 6. okt. (Izv.) V začetku včerajšnjega zborovanja je belgijski delegat Le G a y pozdravil kongres v imenu belgijskega zunanjega ministra Vandervelde. Opozoril jc
zborovalcc, da mora sleherni opazovalec svetovnih dogodkov priznati, da se Belgija odločno bori za medsebojen sporazum držav in narodov. Mednarodno delo Belgije jc mirovno delo, čeprav jc bila dežela še pred kratkim bojno polje. Belgija podpira gospodarsko in politično zbližanje. Vlada in ljudstvo imata tc dni oči uprte na Dunaj, na panevropski kongres. Ta kongres je jamstvo boljše bodočnosti.
Dansko je zastopala gospa Karin M i -b a e 1 i s in imela daljši referat o socialnih razmerah v svoji državi, zlasti kako je Danska z vzajemnim delom občine in države rešila problem brezposelnosti. Pledirala je za skupno valuto vseh evropskih držav, da se ■na fa način onemogočijo brezvestne špekulacije, ki upropnščajo vedno pogosteje cele narode in dr;ave. S toplo besedo se je zavzemala za mednarodno zaščito najbolj otfomo-glih: otrok in starčkov.
Emil L u d v i g je slavil Gotheja kot Evropejca, profesor Marcel D u n a u pa je še enkrat slavil veliko Napoleonovo oporoko na otoku Sv. Helene. Napoleon je v tem pismu priporočal svojemu sinu naj ga ne posnema, ker Evrope ni mogoče zavojevati z orožjem, ampak jo samo z orožjem duha prepričati, da mora nehati s prepiri in mora ustvariti evropsko skupnost. Zadnje Napoleonove izjave razodevajo njegov načrt, da je hotel ustvariti federativno zvezo evropskih držav s skupno zakonodajo, skupno denarno veljavo in skupnim najvišjim sodiščem.
Živahen incident je zbudil Kurt H i 1 -I c r , ki je v svojem referatu napadel demokracijo. Predsednik Locbe je takoj rep-ciral in ugotovil, da referent ne loči med demokracijo in raznimi spakedrankami, ki nosijo isto ime. Referent se tudi moti, ko trdi, da smatra demokracija vse ljudi za enakovredne. Nasprotno demokracija hoče vsakemu človeku dati priliko, da popolnoma razvije svoje tmožnpsti.
K besedi so se oglasili šc zastopniki raz-hih dežel in organizacij: mr. Watts v imenu angleških prijateljev Panevrope, Jean Loussin v imenu francoske mladine, predsednik R i c k e 11 za mednarodno zvezo gledaliških igralcev in profesor Š i š i m a n o v za Bolgare. Tudi Briand je poslal kongresu pozdrave po posebnem zastopniku. Sejo je zaključila Ida R o 1 a n d s prekrasno dekla-macijo od Siegfrieda Vegesack »Himna Evropi«.
V gospodarskem odseku panevropskega »congresa je govoril dr. Kari U h 1 i g o Kreditu kot predpogoju proste trgovine v Evropi. Zaščitne carine je označil kot današnjo bolezen vsega sveta. Dasi nimajo veliko načelnih prijateljev, vendar se vzdržujejo, ker stoji vsa Evropa pod bičem valute, ki zahteva kontrolo uvoza in izvoza. Hcinrich K o -lowrat Krakowsky iz Prage je gororil o osrednje evropskem gospodarstvu. Češkoslovaška, Jugoslavija, Avstrija in Mažarska bi morali skleniti carinsko-politični sporazum, če hočejo, da bodo uspevale. Če tega ne bo, za Avstrijo ni drugega izhoda kot da se pri-
ključi Nemčiji. Dr. Paul A u e r iz Budimpešte je pozival, da sc mora za ncmško-franco-skim sporazumom takoj skleniti sporazum podonavskih in balkanskih dežel. Ko se to zgodi, so podani temelji za panevropsko organizacijo. Mažari pričakujejo rešitve od Panevrope.
Panevropa o Angliji in Rusiji.
Odsek kongresa za narodne manjšine in politiko je ugotovil sledeče smernice Panevrope:
1.	Vsaka rešitev panevropskega vprašanja mora upoštevati ozke zemljepisne in kulturne vezi, ki vežejo Anglijo in Rusijo z
Evropo.
2.	Odločitev ali hočeta Anglija in Rusija postati članici Panevrope leži pač pri teh državah samih. Člen 3. programa Panevrope se glasi: Cilj panevropskega gibanja je zveza vseh evropskih držav, ki se morejo in hočejo priključiti politično-gospoflarski zvezi držav, ki temelji na enakopravnosti in miru.
3.	Panevropa priznava in upošteva posebne težave, ki govore proti temu, da bi sc angleški imperij ali Rusija priključila enemu izmed kontinentov.
V 4., 5. in 6. točki se povdarja, da morata Anglija in Rusija v kolikor nc bi mogli postati članici evropske federacije, vsaj bili zvezani z njo po lokarnskem pogodbenem sistemu.
Dunaj, 6. okt. (Izv.) Odsek na panevrop-skem kongresu za politiko in narodne manjšine je sklenil, da se naj formira poseben stalni odbor, ki se naj peča z vprašanjem narodnih manjšin. To vprašanje naj se rešuje v sporazumu z interparlameniarno unijo, z unijo narodnih manjšin ter v skladu s sklepi zadnjega ženevskega manjšinskega kongresa. V tem odseku se je sprejela tudi resolucija, v kateri se zavzema odsek za to, da naj se ustvarijo močni temelji za zgraditev nove Evrope.
Dunaj, 6. oktobra. (Izv.) Prvi panevropski kongres je ob zaključnem zasedanju sprejel resolucije posameznih komisij. Posebne važnosti so resolucije gospodarske komisije, ki predvidevajo medsebojno ureditev mednarodne trgovine in mednarodnega prometa. V to svrho naj se prirede trgovske in carinske konference. Obenem se izraža pričakovanje, da se bo Društvo narodov pričelo baviti z vprašanjem evropske gospodarske in carinske skupnosti. Poseben stalni komi le naj ima evidenco in pregled o panevropskih gospodarskih problemih.
Ob zaključnem plenarnem zasedanju je poslal panevropski kongres evropskim narodom poseben manifest, v katerem poziva vse evropske narode, vse evropske vlade in .Društvo narodov, da z vsemi silami pospešujejo uresničenje panevropskega programa. Zaključni govor je imel še veliki propagator panevropske misli dr. Choudenove Callergi, ki opozarja in ugotavlja, da je vprašanje Panevrope sproženo in da se obetajo veliki boji radi panevropske ideje, ker se bodo našle marsikatere države, ki bodo zatirale misel panevropske zveze. Po zaključnem govoru dr. Choudenove-Callergija je zaigral na gosli še g. Hubermann, nakar se je prvi panevropski kongres zaključil.
Dr. Korošcev shod
Dr, Rmfefen zopet štajerski deželni glavar.
Gradec, 6. okt. (Izv.) Krščanskosocialna stranka je objavila sledeči komunike: V zadnji seji vodstva krščanskesocialne stranke se je po referatu dr. Gurllerja, ki je poročal o notranjepolitičnem položaju, zlasti o zadnjih dogodkih v stranki, ugotovilo, da so se vsi poizkusi socialnih demokratov, da bi zadeli osebno čast ministra dr Rintelena, ponesrečili in soglasne sklenilo, da naj se sedanji minister za prosveto dr. Rintelen zopet pozove na mesto deželnega glavarja v Gradcu. Ta sklep odgovarja enotni volji in zahtevi vse stranke.
Gradec, 6. okt, (Izv.) Tukajšnje načel-stvo soc. demokratske stranke in klub soc. demokratov v deželnem zboru sta sklenila, da jc treba preprečiti izvolitev dr. Rintelena za dež. glavarja za vsako ceno in z vsemi sredstvi. V tem smislu so bila tudi dana tozadevna navodila posameznim soc. demokratičnim organizacijam.
PeSncare pred novimi težavami
Pariz, 6. okt. (Izv.) Proti Poincarejevj finančni politiki se dviga velik odpor. Poročevalec finančne komisije, poslanec radikalno-socialistične stranke Deryes je odstopil. V svojem pismu utmeljuje cdstop s tem, da ne soglaša z vladnimi finančnimi načrti in zato ne more več ostati v tej funkciji. Levičarske stranke napovedujejo ostro kampanjo proti ratifikaciji washingtonskih pogodb o odplačevanju dolgov. To vpTažanje hočejo izrauiti kot povod za notranjepolitično krizo. Komiteja, ki sklepa o tej pogodbi, se bo sestala prihodnji torek. Socialisti so že sedaj v pismeni vlogi zahtevali, naj se razprava o tej pogodbi odloži in naj vlada podvzame korake za nova poga-anja z Washingtonom. Ker hoče Poin-
mi-n vnrn^nnm rini -nrru -nrnvif; i /Inovtio.
* w .v> -i-----—*, — ------ i---j i"	*» ..	....
ga reda. se bo debata o ratifikaciji vvashintt-
»Jutru« in »Narodnemu Dnevniku« je menda znana zgodba o onih dveh starcih, zastarelih grešnikih, ki ju je Danijel ujel na ; krivem pričanju? Tako sta se ujela ob svojih lažeh o dr. Koroščevem shodu v Brežicah »Jutro« in »Narodni Dnevnik«. »Jutro« poroča, da je bilo na dr. Koroščevem shodu 300 ljudi, »Nar. Dnevnik« da niti 300 poslušalcev ni bilo. O Urekoverti shodu pol ur6 prej pa poroča »Nar. Dnevnik«, da je bil sijajen (nad 500 poslušalcev), dočim »Jutro« piše, da je bil Urekov shod precej klavern, da 9e je pri Ko-renovem govoru ljudstvo začelo odstranjevati in da je na koncu g. Urek pozval navzoče, da gredo skupaj na shod SLS. To potrjuje tudi »Nar. Dnevnik«: Po končanem .zborovanju (SKS) so šli v s i zborovalci na shod dr. Korošca — in prišlo jih je res okoli 30 do 40, toliko je bilo namreč SKS pristašev na Ure-kovem shodu, ostali niso bili pristaši SKS. »Nar. Dnevnik« si ludi sam oporeka: Ako je bilo res na Urekovem shodu 500 poslušavcev in so vsi prišli na dr. Korošcev shod: kako so potem pristaši SLS mogli govornikom SKS onemogočiti besedo, kakor je to poročal »Slovenec«: da so naši pristaši preglasili okrajnega ekonoma Stoklasa in dr. Novačana z mogočnimi klici: Živio dr. Korošec!
Tudi je laž, da bi SLS klicala žandarme-rijo. Mi smo bili močni dovolj, da smo sami obračunali z Urekovimi ljudmi. Če pa je žan-darmerija smatrala za potrebno potegniti Stoklasa in dr. Novačana s svisli, ker sta hotela neprijavljena javno zborovati, je to stvar, ki SLS prav nič ne briga.
Ko smo ugotovili to laž, Še nekaj pojasnil za našo javnost. Na shodu SKS je bilo 30 do 40 pristašev SKS, okoli 50 pa drugih radovednežev. Shod SLS je bil izredno dobro obiskan, udeležilo se ga je, kakor smo že poročali 800 zborovalccv. Ko je pripeljal sredi dr. Koroščevega govora Urek par svojih kričačev na shod SLS, so jih hoteli naši možje pri priči vreči čez prag. Vladni komisar pa je zagrozil; Če bo padla le še ena beseda »Ven z njimi«, bom shod razpustil. Temu se imajo radi-čevci zahvaliti, da so odnesli celo kožo. Iz istega razloga je predsedstvo shod zaključilo takoj po dr. Koroščevem govoru. SKS je pokazala, da v brežiškem okraju nima nič drugega več kot par Urekovih priganjačev, ki jih lahko na prste sesteješ. Ves brežiški okraj : pa se sedaj smeje pisanju »Narodnega Dnevnika« in »Jutra«.
»Narodni Dnevnih« in »Jutro« sta se sama ujela v lažeh. V bodoče se vsaj naprej domenita, kako bosta lagala!
Dr. Č-a:
k
afse
*9
SC
tonskih pogodb pričela najbrž že 28. oktobra ali najkasneje 4. novembra.
ŽELEZNIŠKI MINISTER 0 ZAMUDAH VLAKOV.
Belgrad, 6. okt. (Izv.) Železniški minister je dal časnikarjem izjavo, v kateri razlaga, zakaj imajo v poslednjem času osebni vlaki tako velike zamude. Krivda je v tem, da so proge preobremenjene z velikim številom tovornih voz, v katerih se prevaža naše izvozno blago za inozemstvo. Preobremenitev je zlasti občutna na progi Vinkovci—Belgrad. Tudi v ostalih pokrajinah je radi izvozne kampanje občutili velika pomanjkanja vagonov.
STAVKA ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV V BOSNI.
Sarajevo, 6. okt. (Izv.) Na progi Zavido-vič-Han-Pijesak so stopili železniški delavci v Strajk. Začasno oskrbuje promet na tej progi tvrdka Eisler & Ortlied.
STAVKA PROFESORJEV V SARAJEVU.
Sarajevo, 6. okt. (Izv.) Kakor je znano, traja stavka honorarnih profesorjev na tukajšnji srednji trgovski šoli še dalje, ker vlada noče dati tem profesorjem zasluženega honorarja. Radilegaso poslali starši k ministru za trgovino dr. Krajaču deputacijo, ki naj pri njem doseže, da oe upravičenim zahtevam profesorjev zadosti.
VINSKA TRGATEV V DALMACIJI.
Split. 6. okt. (Izv.) V severni in srednji Dalmaciji se je pričela trgatev, Mošt je prvovrsten. Ves pridelek pa bo za dve tretjini manjši od lanskega. Novi pridelek sc plačuje po 250 do 300 Din hI.
POVODENJ V INDIJI.
London, G. okt. (Izv.) Povodenj je uničila 1 indijsko mesto Manila. 200 ljudi ie potonilo. Tudi železniške por<*o so v tej okolici na mno- ' gih mestih razdrte,	J
Berlin, 3. oktobra,.
Tudi med nemškimi katoličani jih je mnogo, ki vidijo vzrok vsemu povojnemu zlu v državi in v ljudstvu, na materijelnih in duhovnih dobrinah v spremembi režima. Sedaj stoje v vrstah nemških nacionalcev in kličejo: Post hoc — ergo propter hoc, torej proč z republiko in parlamentarizmom in dajie Nemčiji nazaj bivšo monarhistično vladavino!
V Franciji je to naziranje — to zgodovinsko napako — zastopala katoliška večinam jo zastopajo mnogi trdovratno naprej. Reakcija pa je rodila še hujšo akcijo republikancev, in berlinski profesor cerkvenega prava Ulrich Stut-'. trdi, da je nuncij kardinal Ferrata kot izvrševalec diplomacije Leona trinajstega moral računati s predpostavko, da nima opraviti v Parizu samo z brezbrižnostjo., ampak z »državno irel.'gijo«, s proticerkvijo, ki je nu na posledica razkristjanjenja mas, ki dela sistematično na nevednosti v vprašanjih cerkve in vere, cerkvene politike in prava in ki jo govorila iz ust min strov Ricarda in Combesa v pogajanjih z nuncijem: Mi imamo že gotova načela! In tem trdovralnejše so vztrajali katoličani pri monarhizmu! Rimska kurija je zasledovali z vso vnemo cilj, da odvrne franc. katoličane od njihovega enostavno odklonilnega zadržanja napram republiki, da jih prisili do realnosti. Zaman! Ferrata si je nakopal pri niih nezaupanje. Kajti, kot pravi Luksenburžan prof. dr. Frieden. »moč te čisto monarhistične ideologije je ostala stara, v njeni brezobzirni intrasigentnosti, v njeni veri, v njenem prepričanju, slepem sovraštvu in železni volji, nc pa v parlamentarnem zastopstvu in previdni taktiki«. In uspeh? Morda ga je še najtočneje podal Francoz Doncour: »Katoliški prerod v današnji Franciji rabi še najmanj 50 let, da se bo mogel z uspehom udejstviti v politiki.«
Nadali niih skokov v temo je bilo pričakovati, krščanski monarhizem se je pri nekaterih oblekel v integralni nacionalizem pod vodstvom Maurrasa in Valoisa v. »Actien fran-caise«, da se degenerira tudi do — fašistovske absurdnosti, kar se je tudi promptno zgodilo.
Maurrasova ideologija jo politična, Valoi-sova g-spodarska, Kajti, kakor pravi Valois, danes ne gre več toliko za kralja, kot pa za — frank, ne toliko za ustavno, kot pa za go-spod'irsko krizo. A tudi sicer sta si duševno nasprotna. Mn.urras je aristokrat, ideoleg, fanatik ideje kot take, zakrknjen v svoj zistem
kot v {rdnjavo. Valois izhaja iz revnejših razmer, kar si je priboril, je sad pomanjkanja in boja. Zato se čuti ljudstvu bližje, stremi za obnovo, reformo, rešitev. Ko je bilstar 20 let, je bil revolucionarni socialist. Nietsche mu je pomagal, da se je oprostil pojmov svobode, enakosti, pravičnosti, da je postal teoretik »nadčloveka-gospedarja« v knjigi »L'homme qui vient«, bodočega moža, ki svojo energijo in imetje stavi tudi na kocko, ki postavi človeka na pravo mesto, zna izrabiti moči vseh. Ta mož naj bi bil — Maurras. In se mu je pridružil. Gospodarska razmotrivanja so mU prinesla ugled in Caillaux si je pri njem izposodil idejo na zlati valuti slonečega posojila. Valois ne da nič na sanje bodočega kraljestva in na politiko, ampak na gospodarstvo, Maurras trdi obratno, da je vse politična rešitev — in sta se ločila v znamenju spora o kraljestvu in golem diktatorstvu — baš v zadnjem času!
Valoisova formula se glasi: združiti potom malih skupin (faisceau!) narod v organizacijo, ki bo prosta strankarske šablone in fanatizma, katere ideal bo blaginja skupnosti. Mussolini mu je vzor. Izdaja časopis »Le nou-veau Siecle« in organizira modrosrajčne »Fai-sceaux dei Combatants et des Prcducteurs«, ki obstoje iz legij bivših vojakov in mladih Francozov od 20 let naprej; korporacij kmetov, delavcev, nameščencev, podjetnikov in tehnikov; fašistovske mladine izpod 20 let in »fai-| sceau civique« za vse druge in za ženske. A cilj? Ta armada naj vstane kot rešiteljica v | raTrvanih strankarsko političnih razmerah, | naj svojo voljo in modrost, vtelešeno v dikta-I turi, vbije v glavo parlamentu in strankam, j kot se je to zgodilo v Italiji, i Vzgoja in pokoljenje ter večje in manjše poudarjanje posameznih plati javnega življe-' nja ju ie v zadnjem času ločilo. Pota pa iz-j hajajo iz skupne točke: L'homme, qui vient — mož bodočnosti, ki bo po Nietschejevem nau-I ku, oproščen od pojmov svobode, enakosti, i prava in pravičnosti, znal kot nadčlovek vsiliti ! vsem — pa naj bo to kraljestvo ali diktatura j kot taka, pa naj bo to potom »Action francai-; se« ali »Faisceaux dei Combatants et des Pro-, ducteurs«.
Ali bodo ti zadnji, po kardinalu Andrieuu , in papežu obsojeni izrodki francoskega naclo-j nalizma vendarle zmanjšali Doncourjevo pet-\ desetletno dobo vsaj za nekaj petletij, da se j bo zrušilo zakrkn'eno naziranje, iz katerega in proč od verskih teženj je končno v zad-, njem izredku pognala ta močvirnata rastlina?
I RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
London, 6. okt. (Izv.) V §i^wale;»vk ^n Schottfandu so odklonili stavkujoči ^i^jagi posredovalne predloge vlade. \t0r-
London, 6.. okt. (Izv.) Statistika stavku« jočih je izkazovala 27. sept. 1,527.800 stavlcu-jočih rudarjev, torej za 3400 manj kakor v prejšnjem tednu.
London, 6. okt. (Izv.) Glasom najnovejših poročil je zopet nastopilo delo v rudo-kopih 186.343 rudarjev.
London, 6. okt. (Izv.) V šestih okrožjih je glasovalo 480.000 rudarjev proti predlogom vlade. Komaj 14.C00 rudarjev je glasovalo za te predloge.
Lendon, 6. okt, (Izv.) Prometni minister Alsley jc na sestanku zastopnikov železniških družb zahteval 30% do 50% varčevanje premoga pri železniškem prometu.
PRUSKI NOTRANJI MINISTER ODSTOPIL.
Berlin, 6. okt. (Izv.) Pruski notranji minister Kari S e v e r i n g je včeraj odstopil. Še-vering je vodil notranje ministrstvo že od leta j 1920 samo s presledkom pol leta. Severing je
i ena najvažnejših, pa tudi najbolj obsovraženih j osebnosti nove Nemčije. Bil je najmočnejša opora in največji branilec republikanskega režima, zato so ga pruski monarhisti strastno sovražili in zasledovali. Vendar ni odstopil iz političnih vzrokov. Bil je član koalicije, ki je imela v pruskem zboru večino in se je njegovo stališče ravno v zadnjem času močno okrepilo. Vendar je Severing v precejšnji meri žrtev svojih nasprotnikov. Strastne politične borbe so mu uničile zdravje, tako da mora vsaj za nekaj časa zapustiti politiko. Notranje min5-strstvo bo zopet zasedel socialni demokrat.
ZASEDANJE MEDNARODNE KATOLIŠKE UNIJE.
Dunaj, 6, okt. (Izv.) Na današnjem popoldanskem zasedanju mednarodne katoliške unije je govoril B a u p i n (Francija) o stališču mednarodne Katoliške unije do Društva narodov. Nato je imel referat dr, Br.au n-seis (Dunaj) o problemu manjšinskega šolstva v Avstriji s posebnim ozirom na dunajske Čehe, gradiščanske Hrvate in koroške Slovence. Na slavnostnem banketu sta govorila dr. Hainisch in dr. Seipel, povdarjajoč zlasti misel, da je treba v mednarodnem življenju pospeševati katoliško akcijo.
FRANCOSKI KOLONISTI PROTI SPREMEMBI TANCERSKEGA STATUTA.
Pariz, 6. okt. (Izv.) Generalu Steegu, francoskemu rezidentu v Maroku, je bila od francoske kolonije v Tangeru izročena spomenica, v kateri zahtevajo francoski kolonisti, da se obstoječe stanje v Tangeru ne sme izpre-meniti. General Steeg je v svojem odgovoru | na to spomenico izjavil, da bi kakršnakoli iz-j prememba tangerskega štatuta mnrrlii koro-i promilirati obče stanje v ^laroku.
C
OLGARSKI ZUNANJI MINISTER V RIMU.
Rim, 6. okt. (Izv.) Sinoči je dospel v Rim bolgarski zunanji ministr Burov. Na kolodvoru sta ga sprejela bolgarski poslanik Radev in generalni tajnik italijanskega zunanjega ministrstva Bordonaro.
MUSSOLINIJEVI SESTANKI.
Pariz, 6. okt. (Izv.) Mussolini je izjavil francoskemu poslaniku v Rimu, da goji željo, da bi se sestal z Briandom na italijanskih tleh.
Rim, 6. okt. (Izv.) Mussolini se je sestal Z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom. V razgovoru sta si izmenjala misli glede poglobitve italijansko-bolgarskih gospodarskih stikov.
ROMUNSKA KRALJICA V PARIZU.
Pariz, 6. okt. (Izv.) Semkaj je dospela ro-tmmska kraljica s princezinjo Ileano in s princem Nikolajem. V Parizu ostane osem dni, nakar bo nadaljevala potovanje v Ameriko.
ZNAMENJA VELIKEGA POTRESA.
Pariz, 6. okt. (Izv.) »Matin« poroča, da so aparati na observatoriju v noči na ponedeljek zaznamenovali močan, celo uro trajajoč potres y oddaljenosti 11.000 kilometrov. Seismografi bo reagirali štiri ure in sicer tako močno, kakor samo pri največjih katastrofah. Vendar ni Vilo mogoče ugotoviti kraja potresa.
TIFUS V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 6. okt. (Izv.) Tu se je pojavil tifus; zbolelo je 100 oseb, od katerih sta dve umrli. Epidemija pojema.
A Inserat Mestne hranilnice ljubljanske
v »Slovencu« ne da »Narodnemu dnevniku*: In ljubljanskemu poročevalcu zagrebških li-' stov miru. Naj gospod pogleda, pa bo našel, da so bili taki inserati v »Slovencu« vedno po enkrat na mesec že davno poprej, ko ni bilo o aferi Slavenske banke še duha ne sluha. Spravljati ta inserat v zvezo s pisanjem :;>Slovenca«, pa je ali zloba ali otročarija.
A Udarjeni. Tako bridko spoznanje gre med trgovci in obrtniki sedaj, ko se otvori zagrebška podružnica Obrtne banke. »Udarjeni,« piše >Iutro« in »Narodni dnevnik«. Ko je bii pa zakonski predlog o Obrtni banki v odborih in v skupščini, pa niti zastopnik SDS niti SKS nista odprla ust, da bi govorila za Slovenijo. Poslanec Dušan Sernec, ki je apeliral na ministra Krajača, da postavi Ljubljano ▼ isto vršto z Zagrebom in Belgradom, je ostal s tem predlogom sam. Di. Krizman od SDS je sedel poleg njega in molčal kot riba, dr. Krajač, radičevski minister, ki ima v Sloveniji »Narodni dnevnik« za svoje glasilo, pa je Sernečev predlog odbil. Udarjeni so trgovci in obrtniki, toda kdo jih je udaril, še to jim povejte.
A »Aranžma« in »trdoglava politika«, to sta najnovejša greha dr. Antona Korošca. »Aranžma« z radikali mu očita »Narodni dnevnik«. Ker dr. Korošec pripravlja nekak aranžma z radikali, zato pride v najkrajšem času do otvorjenega (!) konflikta v SLS, tako pravi brzojavka Narodnega dnevnika iz Belgrada. Starina iz Knafljeve ulice pa pravi, da je izvedel iz Belgrada, da »raste v SLS odpor proti nesposobni in trdoglavi politiki dr. Korošca in da se nezadovoljni prvaki SLS zbirajo okoli poslancev dr. Vesenjaka in dr. Ku-lovca«. Oglejmo 6i resničnost ali vsaj verjetnost teh vesti. Korošec je enim prevelik opor-itunist, ker dela »aranžma« z radikali, drugim pa »trdoglav« opozicionalec. Obe brzojavki sta datirani iz Belgrada, dr. Korošec pa je na Dunaju, dr. Kulovec je v Belgradu, Vesenjak pa v Mariboru. Radovedni smo, kakšno bo po-gruntal k tej storiji še mali Moric. Je včasih prijetem ta trio, ki nam skrbi za brezplačen smeh in zabavo.
Ka/ se godi doma
Po strašni nesreči.
Črni vrh nad Polhovim gradeem.
Dne 27. septembra je zadela našo, po polho-grajskih dolomitih in njih glob ožinah raztreseno župnijo in občino katastrofa, kakršne ne pomnijo sedaj živeči župljani. Med neprestanim bliskanjem in silnim gromom, ki je pretresal ozračje, je močno deževalo od 26. septembra popoldne naprej skoro neprestano tja do 7. ure 28. septembra. Padlo je v tem času 259.4 mm dežja. Posledice so strahovite. Vsled razmehčane zemlje je šlo v hribih na stotine plazov v občini. Pri treh hišah so prišli ueadi tako blizu, da je nevarnost, da se pri kakem zopetnem večjem deževju njih temelji porušijo. Na več krajih so nad hišami, ki so zidane sredi hribov, velike razpoke, in so poslopja v nevarnosti, da jih ob deževju usadi porušijo.
Toda, kdor hoče dobiti vsaj približno predstavo o ogromni škodi, ki jo je zadnje neurje povzročilo v tukajšnji župniji in občini, mora pogledati v črnovrške globoče (grape). Sicer krotki gorski potočki so narasli v divje, grozno bobneče vodne mase, ki so uničile vse, kar so dosegle. Voda je podrla v občini eno enonadstropno in dve pritlični hiši. Izpodkopala je štirim hišam temelje, a je upanje, da se še popravijo. Več kozolcev je voda odnesla ter en mlin in eno žago. Več mlinov je pa zasutih, a z velikim trudom in stroški se bodo dali urediti in v prvotni stan postaviti. Isto tako je zemeljski plaz zasul eno hišo, a k sreči je ni godrl, tako da se bo dala s časom očistiti, in bo hiša s prizidanim hlevom še uporabna. Ljudje in živina so se seveda iz ogroženih poslopij morali izseliti. — Ker imamo, hvala Bogu, vsestransko sposobnega, delovnega in za občino očetovsko skrbnega župana, ki že nad 35 let vzorno upravlja občino, je imel skrbno oko tudi za občinska pota. Sedaj so pa narasle vode razdrle vsa pota po globočah, in sicer tako docela, da o njih ni več sledu, in na tak način, da ni misliti na skorajšnjo popravo. V največ krajih je sedaj tam vodna struga kjer je bila prej pot. Od 16 km občinske poti je sedaj niti 1 km ni porabne. Obpotne njive in travniki so ponekod deloma od-plavljene, ponekod pa čezinčez pokrite z gramo-mozom in debelim kamenjem. Ubogi ljudje, bivajoči tod! Ta gorska zatišja, te globoče, prej dosti prijazne, niso več podobne krajem, v katerih bi se mogli preživljati ljudje. S svojimi močmi teh puščav ne bomo mogli izpremeniti nazaj v kulturne kraje. Nujno potrebno je, da nam državna oblast pomaga na ta ali oni način.
Cesta iz Polhovega gradea do Zaloga je popolnoma uničena, od Zaloga do Črnega vrha pa le nekoliko poškodovana. Z ostalim svetom nimamo nobene komunikacije, in v doglednem času ni misliti, da bi se mogel vršiti kak prevoz.
Ljudstvo obupava, ker ne bo moglo nobene stvari spraviti v denar. Kajti sedaj še živine ne more gnati v dolino; še manj pa les voziti, da bi se prodal.
Kakor je sedaj razvidno, je neurje najhuje divjalo na črti Žiri—Lufine—črni vrh—Polhov gradeč. Po teh krajih je vse polno zemeljskih plazov, dočim jih je že v poljacjki dolini malo, še manj v horjulski dolini.
Po poplavi na Viču.
Da se odpomore nejbednejšim poplavljen-cem, je občina napravila v Novi vasi, ki je razmeroma največ trpela, začasno ljudsko kuhinjo, kjer dobiva nad 200 najrevnejših poplavljencev dvakrat dnevno hrano.
Občinski odbor je imel pretekli teden izredno sejo, ter votiral kot najnujnejšo pomoč 15.000 Din, ketere je imel na razpolago. Najnujnejšo pomoč poplavljencem naše občine pa pošilja te dni davčna oblast, ki niti sedaj v tej veliki nesreči ne more mirovati. Neverjetno je, da pošilja davkarija položnice tudi vsem tistim, ki so vsled poplave trpeli škodo, ki se za enkrat ne da oceniti. Prosimo vse merodajne faktorje ter naše poslance, da nrj davčno oblast pouče, da tam ni denarja,
Dr. Vinko Močnik:
Szenačerje zakonskih v
Pod gornjim naslovom je imel na drugem pravniškem kongresu v Ljubljani profesor cerkvenega prava na ljubljanskem vseučilišču g. dr. Kušej referat, ki ga je — vsaj v glavnih potezah — dal objaviti v »Slovencu«1 in ki izzveni ves v zahtevo, da država odnošaje različnih konfesij, kar se tiče zakonskopravnih vprašanj, po svoje uredi (»Slovenec« št 207) ali, kakor pravi resolucija, sprejeta na kongresu, da se izda enoten civilni zakonski zakon. ki bo določil vse pogoje za veljavnost za razvedbo zakona za vse državljane enako brez razlike vere (»Slovenec« št. 208). K tej javni zahtevi naših pravnikov treba da katoličani tudi javno zavzamemo odločno stališče ter javno povemo odkrito in jasno, kaj mislimo o stvari. S tem je že tudi povedano, da raz-motrivajo pričujoče vrstice problem civilnega zakonskega prava s stališča katoliške cerkve, katera okolnost na stvari ne more škodovati, pač pa le koristiti.
Nimam namena, da podrobno osvetlim problem civilnega zakona, tukaj hočem samo podati nekaj misli in pripomb k izvajanjem g. prof. dr. Kušeia; pri tem se oziram na njegovo razpravo »Vera in bračna vez v naši
1 »Slovenec« štev. 206, 207, 209, 211 in 212.
državi de lege lata et de lege ferenda« (Ljubljana 1925) in njegov referat, ki ga je imel ob priliki pravniškega kongresa in ki se popolnoma naslanja na razpravo.
Kajpada je skušal g. dr. Kušej zahtevo po enotnem civilnem zakonu tudi utemeljiti; v glavnem se opira nekako na pet argumentov in si potem iz uvedbe civilnega zakona obeta razne dobrote za državo, a tudi za veroizpovedi. Teh pet argumentov bi bilo: 1. svoboda vesti, 2. pravna zmešnjava in radi tega ne-vzdržnost toliko različnih sedaj veljavnih zakonskih predpisov, 3. državna kompetenca, 4. enakost in ravnopravnost vseh državljanov, in 5. mednarodno pravo ter naša ustava. — Oglejmo si jih po vrsti!
1. Načelo svobode vesti je eden glavnih temeljev moderne države. To načelo razlaga nekoliko natančneje g. dr. Kušej v svojem Cerkvenem pravu (str. 54), kjer uči, da si sme po njem vsak državljan izbrati vero po svojem prepričanju, jo menjati ali popolnoma zavreči vsako, kakor se mu zdi. Ako pripada h kaki veroizpovedi, potem je od njegove volje odvisno, ali izpolnjuje predpise svoje vere ali ne. Državljanske in politične pravice mu ostanejo v vsakem slučaju nedotaknjene, ker ta svoboda spada med politične pravice.
Tako se načelo svobodo vesti več ali manj splošno izraža in razlaga; ali v tej obliki je po mojem prepričauju — najmanj — dvoumno in zato tudi škodljivo radi tega, ker jo
kjer je bila katastrofalna povodenj. Vsem, ki so bili oškodovani po povodnji, se mora davek za delj časa sploh odpisati, ne pa da se eksekucije in pobiranje davkov ustavi samo začasno.
Zadnja povodenj je pokazala, da je državni most na Tržaški cesti na Glincah več kot premajhen ter je skrajni čas, da se postavi nov most.
Najbolj potrebna je bila v nedeljo tudi plesna veselica, katero je priredilo v gostilni Amerika na Glincah neka narodna strokovna zveza. Menda obstoji vse strokovno in izobraževalno delo te organizacije v tem, da prireja plesne veBelice. Več kot neokusno pa je prirediti na dan, kot je bila zadnja nedelja, veselico, dočim na drugi strani velik del ubogih poplavljencev nima niti kruha.
V	ponedeljek dopolodne se je mudil v občini gosp. okrajni glavar dvorni svetnik Ferjančič, ki je prinesel s seboj za prvo pomoč 5000 Din, ki so se razdelili med najrevnejše.
Ogenj v tovarni „Umo".
Včeraj dopoldne ob pol 9. uri je nastal v Mariboru v tovarni muholovnega papirja in paste za čevlje »Uuio«, last gosp. Reicha, v Melju požar, ki bi bil povzročil ogromno katastrofo, da ga ni pravočasno požarna bramba omejila. V oddelku' za kuhanje čistila za čevlje je hotela 27 letna delavka Marija Krajnc, ki stanuje v Trdinovi ulici št. 18, skuhati na plinskem gorilniku jajce. Od plamena pa se je vnela blizu stoječa posoda z bencinom, ki je eksplodiral. V hipu je bil cel prostor v plamenu. Tu so bile zaposlene štiri delavke in sicer poleg omenjene Marije Krajnc še Marija Me-danič, 46 let stara iz Gregorčičeve ulice št. 23, Berta Beker, 41 let stara, iz Aleksandrove ulice št. 51 in Rozalija Megan, stara 32 let, Polkovska cesta št. 10. Vsem se je vnela obleka ter so zado-bile težke opekline. Najnevarnejše je poškodovana Marija Krajnc, ki je tekla v goreči obleki po dvorišču ter so jo morali z silo vreči na tla, da so pogasili ogenj z vrečami. Dobila je tako težke opekline po celem telesu, da ne bo okrevala. — Takoj, ko je nastal ogenj, je bila telefonično ob. veščena požarna bramba, ki je pod poveljstvom gosp. Vollerja prihitela s 4 avtomobilnimi brizgalkami. Kmalu nato je prišla tudi požarna bramba iz Pobrežja z motorno brizgalno, vendar ni bilo potreba stopiti v akcijo, ker so pogasili ogenj z vodo, napeljano iz hidrantov ter z ročnimi gasilnimi aparati. Ponesrečene delavke so z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnico. — Da ni bila pomoč tako hitro na mestu, bi bila obstojala nevarnost za celo tovarno, ki je naravnost natlačena raznih gorljivih ^predmetov. Obstojala bi tudi opas-nost, da se vname v bližini stoječi rezervoar za terpentin, kjer je okrog 15 ton tega olja. To bi pomenilo katastrofo za celo Melje.
Požar v Framu.
V	torek popoldne je pričelo goreti v Framu pri Mariboru gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Viherja. Ogenj se je razširil tudi na hlev, in v nekaj minutah sta bila oba objekta v plamenih. Na mesto požara je prihitela domača požarna bramba z motorno brizgalno, ki pa ni dobro funkcionirala. Obstojala je nevarnost, da se ogenj razširi tudi na poleg stoječo tovarno Brezjak. Telefonično so obvestili požarno brambo v Mariboru, ki je prihuela na pomoč z avloturbinsko brizgalno. Posrečilo se je ogenj omejiti in končno pogasiti. Posestnik Vilier trpi veliko škodo, ker mu je ogenj uničil spravljene pridelke, orodje, zgorelo je tudi nekaj svinj, zavarovalnina pa je majhna, tako da škoda ni niti delno krita.
Čudno tele.
Mihaelu Mošnik, posestniku in županu v Spi-taliču je podvrgla krava sedem tednov kasneje kot v normalnem času tele, ki je imelo glavo podobno psu z dvema gobcema, eden vrh drugega, z dvema jezikoma in z dvema požiralnikoma. Tele je bilo mrtvo in je tehtalo 50 kg.
Slovenci v Italiji 1 Polde Kemperle oproščen.
Pogumen in objektiven govor tržaškega državnega pravilnika.
»Slovenec« je poročal, da se je v soboto vršila pri tržaškem prizivnem sodišču razprava o pri-zivu goriškega državnega pravdnika proti raz^ sodbi goriškega tribunala, s katerim je bil gosp. Polde Kemperle, odgovorni urednik »Goriške Straže«, oproščen obtožbe ščuvanja k uporu proti zakonom in ščuvanja socialnih razredov k sovraštvu. Prizivno sodišče v Trstu je priziv zavrnilo in potrdilo razsodbo goriškega sodišča, ki je ureci« nika »Goriške Straže« oprostilo.
Da je proces zanimal vso zavedno slovansko javnost v Italiji in da bi bil moral enako zanimati vse slovanske časnikarje brez ozira na strujo, za katero se borijo, si ni težko misliti. Saj se je vršil proces proti glasilu krščanskih socialistov, ki je bilo že osmič pred italijanskim sodiščem, ker se je odločno postavilo v bran za pravice Slovanov v Italiji; še večje važnosti pa je bila okolnost, da je goriški državni pravdnik Tripani na vsak način skušal doseči obsodbo »Goriške Straže' in da je vložif priziv, ko je bil g. Polde Kemperle oproščen v prvi instanci. Proces v Trstu so z veliko nestrpnostjo pričakovali posebno v goriških sodnij^kih krogih; saj je treba goriškim sodnikom priznati, da so pokazali dovolj poguma, da so v današnjih razmerah izrekli oprostilno razsodbo in se s tem postavili po robu državnemu pravdniku. Radi tega jo nadalje toliko bolj obžalovanja vredno, da je ; Edinost«, glasilo tržaških liberalcev, našla le pod rubriko . Porotno sodišče« nekaj prostora za vest »Gospod Kemperle, urednik ,Goriške Straže', prost«; v isti rubriki in z ravno tako velikim naslovom prinaša »Edinost« poročila o prizivnih razmerah proti razpečevalcem kokaina. To mimogrede povedano in predvsem zato, da bo naša javnost informirana, kako daleč sega strankarska zaslepljenost ljudi, ki propovedujejo na ves glaa sveto slogo.
Inkriminirani članek je bil objavljen v »Goriški Straži« malo dni po znamenitem govoru poj slanca Besednjaka v rimski zbornici o žalostnih: šolskih razmerah na Primorskem in o preganjanju slovanskega učiteljstva. Člankar navaja priznanje poslancu Besednjaku za pogumni nastop in ob koncu navaja stavek iz Besednjakovega govora, da se bodo slovenski domovi izpremenili v učilnice, kjer bodo slovenski starši učili svoje otroke materinščine; v uvodu se očita italijanskim državnikom, da niso držali svojih obljub, ko so zatrli slovenski pouk v šoli.
Po čitanju priziva, pri katerem dela izgovorjava imena Besednjak referentu silne težkoče (tako da mu enkrat pomaga iz zadrege državni pravdnik, drugič pa sam obtoženec, kateremu se referent zafrkljivo zahvali »Grazie, non mi in-teressa« — Hvala, me ne zanima) — dobi besedo državni pravdnik Dessy. Glede priziva naj omenimo še, da se goriškim sodnikom očita, da so članek vzeli preveč dobesedno in da niso sodili celotne vsebine; članek ščuva k sovraštvu italijanskih ustanov in italijanskega plemena. »Preveč dobesedno je vzelo sodišče bojni klic: Slovenski domovi se bodo izpremenili v učilnice, kjer bodo slovenski starši sami učili svoje otroke materinščine.« To je ščuvanje k pasivni rezistenci nasproti zakonom. Med splošno pozornostjo povzame besedo državni pravdnik in izvaja:
Prosvetni minister Gentile je s svojo šolsko reformo uvedel v ljudsko šolo v priključenih pokrajinah italijanski učni jezik; slovenščina je za one otroke, za katere zahtevajo starši, obvezen predmet in se poučuje v dodatnih urah. Reforma je bila med Slovani z zadovoljstvom sprejeta. Minister Fedele je 1. marca t. 1. odpravil tudi dodatne slovenske ure in s tem odpravil slovenščino iz. ljudske šole. Proti temu resničnemu sta-| nju se je oglasil v poslanski zbornici poslanec Besednjak z govorom, ki v argumentaciji teče gladko in ki ga komentira inkriminirani članek. Kot Italijan obžalujem članek, obžalovati moram predvsem ton članka, a ga inoram proučiti, v kolikor je v kontrastu z resnično italijansko zakono-
to načelo v svojih temeljih napačno. F i z i č -n o svobodo ima človek, da se oklene zmote, kakor ima fizično svobodo, da dela hudo, to je, da krši zakone, a moralno take svobode nima. Kakor je objekt volje dobro, tako je objekt razuma resnica, kakorkoli spoznana. Nihče nima pravice do zmote, taka pravica sploh ne obstoji in niti obstojati ne more in je potem takem nihče človeku dati ne more, tudi država ne. In vendar poudarjajo državniki izrecno, da spada svoboda vesfi med politične >pravice«, kar je najmanj — kakor sem rekel — dvoumno. V nepoučenih bralcih in poslušalcih, katerih je vendar ogromna večina, se s takim izražanjem ustvarja prepričanje, da napram Bogu, cerkvi in cerkveni avtoriteti smejo, kar hočejo, oziroma, da morejo svoje moralne (v najširšem smislu) dolžnosti, ki jih imajo do Boga, do sebe in bližnjega, tudi moralno kršiti. Od tod je samo logičen korak do nauka, da se morejo moralno kršiti tudi državni zakoni. Da je tako mišljenje v škodo cerkvi in državi, mislim, da ni treba posebej dokazovati.
Kot teza je moderno načelo svobodne vesti nevzdržna; vrh tega je to toliko čislano načelo v vsej svoji popolnosti neizvedljivo in je zato faktično v vseh državah omejeno po državnem pravnem redu. Ali kot hipoteza, to je kot prilagoditev države posebnim razmeram in prilikam more biti načelo svobode vesti upravičeno, torej per accidens samo, ne per se, n. pr. v naši državi radi različnih ve-
roizpovedi. Toda to načelo bi trebalo tako izraziti in tolmačiti, da hoče z njim državnik ščititi samo fizično svobodo svojih podanikov do tistih mej, ki jih dopušča dobrobit države, da pa ostanejo dolžnosti, ki so jih prostovoljno sprejeli z vstopom v to ali ono versko zajednico, neokrnjene, katere'šo moralno dolžni izpolnjevati vsaj dotlej, dokler ostanejo udje dotične zajednice, ne sicer radi obveznosti, ki bi .jo nalagala država, ampak radi obveznosti, ki jo nalaga verska zajednica. Za moralo in moralni red je škodljivo in napram cerkvi, če se ustavno priznava, zelo krivično, ako državnik kratko in malo pro-klamira, da je po načelu svobode vesti odvisno od podanikove volje, ali izpolnjuje predpise svoje vere ali ne, kakor da bi uapram cerkvi nihče ne imel nikake moralne obveznosti. Katoliška cerkev s svoje strani vedno poudarja, da je treba izpolnjevati tudi državne postave, ako le ne nasprotujejo božjemu pravu, naravnemu ali pozitivnemu; in če že ne more priznati državnim postavam pravne obveznosti, jim priznava vsai moralno ter ne daje svojim vernikom na izbiro, da jih izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo. Ze «amo to je, mislim, ?a državo tolika dobrota, da bi morala biti cerkvi zn njo hvaležna. (Primerjaj temu čl. 12, odstavek 4 naše ustave!)
Kako bi načelo svobode ve.*ti tudi pravilno pojmovano in izraženo, zahtevalo civilni zakon za vse brez izjeme, o tem g. dr. Kušej ne govori mnogo, ampuk pravi kratko, da je
i-
dajo. Čtankarju se očita, da čuva h kršitvi zakona. Upor proti zakonu jo mogoč, ako zakon obstoji. V Italiji pa nimamo zakona, ki bi prepovedal poučevanje slovenščine izven javnih šol. V
bstaiem pa članek 110 pravi nikjer, naj se zakon krši, ampak opozarja vlado, da bo slovenska mati naiua poučevala otroka slovenščino. Nadalje se očita članku, tla ščuva socialne razrede k sovraštvu. Za zakonodajalca se državljani delijo v socialne razrede z ozirom na njihovo, gospodarske tu socialne razmere. Težko pa je vključiti kriterij narodnosti. >ied Slovani imamo kapitaliste in proletarco kakor med Italijani. Odkar je bil zakon izdan, so se razmere res izpremenile; Italija je sprejela pod svojo okrilje ljudi druge narodnosti. Toda deliiev v socialne razrede zahteva, da Bo si posamezni razredi v kontrastu med seboj; tako smatra jurist Man zini katoličane za socialen razred, a lo v kolikor so v nasprotju s pripadniki drugih ver, n. pr. judovska. Pretežko bi bilo smatrati narodnost za socialen razred. Sodnik ne more odločati v tem vprašanju, ker bi si s tem naprtil sirašno odgovornost za tako interpretacijo. Slovenski narod so no nahaja v boju zoper italijanskega, ampak tvori integralen del italijanske države. I)ržava je tu, ki mora skrbeti, da se morebitni spori med slovenskimi in italijanskimi državljani poravnajo, država ima izdati zakon, ki ga sodnik le tolmači. A zakona, ki bi delil Italijane in Slovane v socialne razrede, ni, maujka torej podlage za obsodbo članka. Poleg tega pa je članek le ži-Valma kritika šolskih razmer, pisane v tonu, ki se je zdel piscu primeren. Sicer ne razumem, kako naj poziv slovenskim staršem, naj učijo sami otroke slovenščine, vzbudi v masi čuvstvo nasilne reakcije. Koliko Italijanov je, ki se učijo slovenščine! Dokler ni zakona, ki bi ločil Italijane in Slovane v socialne razrede, manjka sodniku podlage za obsodbo člankarja. In prepričan sem, da l\e bo noben zakonodajalec tako zgubil glave, da bi izdal ta!; zakon!
Težko so padale besede osivelega starca, ki Je v umerjenem tonu razvijal svojo tezo. Razen mladega referenta, ki je kazal znake nerveznosti, se noben sodnik ni mogel upirati železni logiki državnega pravdnika, ki je s svojim govorom pokazal, da se tudi med Italijani dobe ljudje, ki jim je zakon na srcu in ki se v odločilnih trenutkih [morejo dvigniti visoko nad vsakdanji politični vrvež. Državni pravdnik je po rodu Sardinec; Sar-djnei so poznani kot neustrašeni ljudje in so s« tudi med vojno izborno izkazali.
Naj , čje zadoščenje je goiovo dobil zagovornik dr. Steechina, ki je pri prvi razpravi v Gorici razvijal isto tezo; izjavil je, da se popolnoma pridružuje izvajanju državnega pravdnika, in da nima nič več dodati. Sodniki so se umaknili v bližnjo sobo; sledila je izredno živahna diskusija. Obtoženec se je komaj zadržaval, da bi se zahvalil. državnemu pravdniku. Medtem je stopil sodni dvor in predsednik je prečital počasi in v svečanem tonu razsodbo, s katero se priziv zavrne in potrdi oprostilna razsodba prve instance. Navzoči novinarji so hvaležno stisnili roko svojemu stanovskemu tovarišu; saj se je po tej važni razsodbi zmanjšala verjetnost, da pridejo tudi oni na isto klop, ko je vendar jasno, da prestavlja razsodba precej trpko lekcijo državnemu pravdniku v Gorici. Po prečitanju razsodbe je predsednik dodal obrnjen proti obtožencu te-le besede: »Ko boste drugič pisali članke, pomnite, da italijanski sodniki ne marajo delati mučenikov ne iz italijanskih zakonov ne iz ljudi!«
Praske Savk arasnestlran.
V soboto se je na prizivnem sodišču v Trstu vršila razprava tudi glede priziva Franceta Bevka proti prisoditvi globe 500 lir; globa je bila Bevku prisojena kot uredniku »Čuka na pal'ci«. Zagovarjal ga je ilr. Stecchina. Sodišče je priziv sprejelo in razsodilo, da spada globa pod amnestijo. Ta proces ni v zvezi z zadnjim, ki .je prinesel Bevku štiri mesece ječe. »Čuk na pal'ci< ne izide več. Tudi se širijo v Gorici glasovi, da bo France Bevk zapustil Primorje, ker so mu oni, zaradi katerih je trpel, odpovedali kruh.
nesene novice
■k Izjave češkoslovaških parlamentark v Belgradu. Češkoslovaške parlamentarke: senatorka Františka Plaminkova, senatorka, Rožena Rajhsteterjeva in poslanka Beti Kar-piškova, ki se te dni z ostalimi češkoslovaškimi parlamentarci mude v Jugoslaviji, so se odzvale povabilu Kola srbskih sester v Belgradu in priredile v njihovih prostorih konferenco. Prva je govorila ga. poslanka Kar-piškova o uspehih češkoslovaških žen v parlamentu. Rekla je: Češkoslovaške žene predstavljajo v parlamentu glas ravnopravnosti, glas matere, glas mini v splošni blagor naroda ter novo in krepkejše jamstvo socialne pravičnosti. Dasi je število žen v Češkoslovaškem parlamentu majhno, vendar so že mnogo storile za socialno šibke elemente v državi. V novem zakonu o socialnem zavarovanju so dosegle, da so se popolnoma izenačila prava in dolžnosti obeh spolov, kar v prvotnem zakonskem načrtu ni bilo predvideno. S svojim vstopom v politiko so se morale češkoslovaške žene pač v marsičem prilagoditi okoliščinam, kakor so jih ustvarili moški, toda kljub temu žele ostati v prvi vrsti žene in matere; zato jim je glavni skupni cilj zavarovanje materinstva, ker so otroci skupno dobro naroda, njegova bodočnost. Tudi jugoslovanske žene morajo napeti vse sile, da si pribore politične pravice. Z volivno pravico dobe žene velik vpliv na državne posle; v Češkoslovaški, kjer je število ženskih vo/livk znatno večje nego moških, je vpliv ženskih volivcev celo pretežen. — Tudi sen. Plaminkova, ki je nato govorila, je naglasila, da se v češkoslovaški politiki znatno poznajo posledice, da so prišle v senat tudi žene. Češkoslovaške žene bodo nadaljevale borbo za rav-nopravnost do konca. Čudi se, da jugoslovanske žene še nimajo političnih pravic; prepričana je, da ne more noben jugoslovanski politik navesti proti temu opravičenih razlogov. — Sen. Ružena Rajhšteterova pripada češkoslovaški socialnodemokratični stranki; je mati več otrok in urednica »Ženskega lista«. Prepričana je o potrebi ženskega sodelovanja v politiki, zaradi tega ni treba, da bi trpela družina, ker se da dom tudi tako dobro in pravilno voditi. Po vseh občinskih odborih v Češkoslovaški je danes že večje ali manjše število ženskih zastopnic. Ona je v teku enega leta, odkar je v senatu, dosegla, da so se uvedle nadaljevalne šole za dečke in deklice ter se je tako šolska doba podaljšala na tO let.
~k Ameriški poslanik na dopustu. Ameriški poslanik na našem dvor<l, g. Prince, je odpotoval iz Belgrada v Budimpešto, kjer ostane deset dni. Od tam odpotuje na dva-mesečni dopust v Ameriko.
•k Nevarno je obolel g. župnik Franc Trop pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. Bolnika so prepeljali v celjsko bolnico in se priporoča tovarišem v memento!
* III. kongres delavskih zbornic. V sporazumu z vsemi Delavskimi zbornicami sklicuje centralno tajništvo Delavskih zbornic III. državni kongres delavskih zbornic, ki se vrši 24. oktobra v Belgradu. Na kongresu bodo sodelovali delegati delavskih zbornic iz cele države in predstavniki vseh delavskih strokovnih organizacij, ki sodelujejo z Delavskimi zbornicami. Za sedaj je določen sledeči začasni dnevni red: Splošen gospodarski položaj v državi, referent dr. Z. Topalovič iz Belgrada; Stanovanjski zakon, referent Filip Uratnik iz Ljubljane; Zakon o neposrednih davkih, referent Bogdan Krekič iz Belgrada; Socialna politična zakonodaja in nje izvajanje. Re"erente določijo delavske zbornice iz Zagreba, Ljubljane in Splita.
■k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor dne 20. ok-
tobra ob 20 v mali dvorani Zvezde. Dnevni red: Določitev kandidatov za zdravniško zbornico; 2. Slučajnosti. — K objlni udeležbi vabi odbor.
•k Z Viča. Občni zbor Prosvetnega društva, ki bi se bil. moral vršiti 1. t. m., je bil radi zadnje katastrofalno povodnji odgoden na dan 17. oktober. Redni sestanek >Krekove mladine« se vrši kot običajno v ponedeljek ob 8 zvečer.
■k Trboveljska za poplavljence. Trboveljska premogokopna družba je nakazala ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa znesek Din 30.000 v korist poplavljencem. 2a-libog so mnoge ostale naše gospodarske kor-poracije pokazale, da so šle vse grozne novice preteklega tedna mimo njih neopažene. Upamo, da se spomnijo vsaj sedaj ponesrečencev in store svojo narodno in človekoljubno dolžnost.
k Občinska hranilnica na Vrhniki je darovala potom okraj, glavarja v Ljubljani za poplavljence 10.000 Din.
*k Oblotnica d' Annunrijevega poleta nad Kotor. Dne 5. t. m. je poteklo 7 let, odkar je d' Annunzio poletel nad Kotor. Ob tej priliki je d' Annunzio v Garone Riviera sprejel 50 gojencev aeronavtične akademije v Livornu pod vodstvom njihovega poveljnika Vallija. D' Annunzio je nosil aeronavtično generalsko uniformo.
•fc Razpfsnni poŠti. Ra"pisano je upravni-ško mesto v Rogaški Slatini (III) in poštarsko mesto v Gorjah pri Bledu (II-2). Prošnje je treba poslati v teku 14 dni na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
t4t Klub esperantistov v Ljubljani ima še v zalegi esperantsko-slovenske slovnice. Naroča se naravnost pri klubu, Ljubljana, Narodna kavarna. Dobe se tudi v vseh tukajšnjih knjigarnah. Cena 20 Din.
■k Pozor razpečcvalci trboveljskih srečk! Ker je 7. november že blizu, vas loterijski odbor prosi, da še zadnji čas razpečate srečk, kolikor je v vaši moči. Srečke, za katere veste, da vam jih ne bo mogoče razpečatl, odpošljite takoj na Loterijski odbor, Društveni dom, Trbovlje. Srečk nam je že zmanjkalo in ne moremo postreči onim, ki prosijo zanje. — Loterijski odbor.
•k Rezervni oficirji za žrtve poplave. — Uprava ljubljanskega pododbora združenja rezervnih častnikov in bojevnkov je na svoji redni seji dne 4. oktobra 1926 votirala za žrtve poplave v ljubljanski oblasti in celjskemu okolišu znesek Din 3000 ter je v ta namen izročila velikemu županu ljubljanske oblasti, mestnemu magistratu ljubljanskemu in ob-lasinemu odboru Rdečega križa v Ljubljani vrakemu po 1000 Din.
•k Za rezervne častnike. Ministrstvo vojske in mornarice je pod Dj. št. 31.518 cd dne 15. septembra 1926 izdalo naredbo, po kateri se raj vrši napredovanje rezervnih častnikov na isti način kot pri aktivnih v zm'slu čl. 137 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. — Ako je dana proračunska možnost, se pozo-ve.jo rezervni častniki na vajo po členu 252 omenjenega zakona, da se more oceniti, ako imajo kvalifikacijo in sposobnost za napredovanje v prihodnji čin. Nadal;e je isto ministrstvo pod E. R. št. 25.868 od 15. septembra 1926 pojasnilo, da rezervnim častnikom v zmislu člena 2 tar. post. 3 in 4 taksne tarife ni treba plačati takse za one prošnje, s katerimi se obračajo na svoje komande v zadevi priobčitve vojnega razporeda in dostave legitimacij m podlagi naredbe Adj. št. 23.365 od 15. julija 1924, ker se smatra, da se te prošn e predlagajo na osnovi izdane naredbe.
■^Disciplinarno postopanje za lekarn ške .zbornice. V »Službenih Novinah« z dne 5. t. m. jo izšla »Uredba o organizaciji disciplinar-
civilni zakon »jamstvo za resnični obstoj politične pravice verske svobode« ^Slovenec št. 207), iz česar seveda sledi, da je civilni zakon potreben. Jaz mislim ravno narobe in se ne pomišljam trditi, da se pod tem plaščem svobode vesti dejansko skriva nasilje in gaženje svobode vesti. Kajti civilni zakon garantira svobodo vesti k večjemu samo tistim, ki se — kakor pravi g. dr. Kušej — po verozakonih ne smatrajo vezane; za oslale pa, ki se čutijo po verozakonih vezane, pome-ii j a civilni zakon nasilje. Ti sq namreč dolžni ravnati se po pravu svoje verske zajednice (v Vesti namreč), obenem naj bi pa bili tudi obve;:ani držati se civilne zakonodaje, ki se bo pri nas i materiialno i formalno pač zelo težko ujemala s cerkvenim zakonskim pravom. Pri takem stanju stvari je vendar nemogoče, da katoličan ne bi prišel navskriž s svojo vestjo, k čemur ga pripravi ravno civilna zakonodaja, kar je nasilje in gaženje svobode vesti.
G. dr. Kušej je dober jurist in gotovo ve, kako sodi katoliška cerkev o civilnem zakonu. Katoliška cerkev pripušča civilni zakon, to je ona se dejanski ozira na ves kompleks državnih predpisov, ki urejajo za državni forum veljavnost zakona, in ne odvrača svojih pripadnikov od civilne forme sklepanja zakonov) samo zato, da nupturijenta dosežeta civilnopravne posledice svojega zakona. Civilni Rakon potem takem nima za katoličane pravne obveznosti, ampak le to, da so nupturijenti dolžni zadostiti civilnim z>akonskopravniin
predpisom samo iz. ljubezni do samih sebe in do svojega potomstva. To je vzrok, da cerkev redno ne sodeluje pri zakonih, pri ko-jih nupturijenta nista ali ne bosta zadostila državnim zahtevam glede zakcna. Iz vsega tega pa je tudi dovolj jasno razvidno, da po-menja civilni zakon nasilje i napram cerkvi. Mislim, da je to čutil tudi g. dr. Kušej, ker se mu je zdelo potrebno izrecno poudariti, da -; enotno gra lansko zakonsko pravo ue pomeni
I afrcnla proti nobeni cerkvi, nobeni veri« (SI. i št. 207). O, je afront; in pozneje, ko bomo go-| vorili o kompetenci glede zakonskih zadev, | bomo to še bolj jasno videli.
G. dr. Kušej ima vse preveč pred očmi državo in njeno načelo svobode vesti, katero hoče uveljaviti absolutno v vsakem slučaju, vso premrlo ali skoro nič pa ne upošteva verskih zajednic. Verske zajednice vendar dejanski bivajo in živijo svoje lastno, cd države bolj ali manj nezavisno življenje; tiste, ki so od države priznane, pa imajo tudi pravni obstoj, dasi je vsaj katoliške cerkve pravna eksistenca nfezavisna od državnega priznanja, ker je-božjepravnoga izvora in ne državnega. Po načelu svobode vesti si more vsak svobodno izbrati to ali ono versko zajednico; ali če si jo eno svobodno izbral, si ni pridobil samo pravic, ki mu jih nudi dotična zajednica, marveč je vzel svobodno nase tudi dolžnosti, ki jih verska zajednica nalaga, vsaj dotlej, dokler ostane njen ud. Tako prostovoljno omeji svojo svobodo, ki ostane — po načelu svobode vesti — tako dolgo omeje-
na, dokler sam hoče. Ako potem takem zahteva država od pripadnika te ali one konfesi-je n. pr. verski zakon v svrho, da mu prizna civilnopravne posledice, ne morem uvideti, kako bi se s tem kršila svoboda vesti dotič-nega pripadnika, ko mu vendar ostane na proste dano (od države namreč), da sklene ali zakon po svojih verskih predpisih ali pa da gre. Ali po tem je vendar prisiljen od države izstopiti iz verske zajednice, ako ne mara zadostiti njenim verskim predpisom glede zakona, ne? To je vendar očitno kršenje svobode vesli! — Prisiljenost je le dozdevna in je zato tudi kršenje svobode vesti le dozdevno; ako načeloma ne mara ali recimo ne more zadostiti, je logično nujno in le d-osledno, da izstopi, oziroma tak se je itak že ločil cd konfesije, preostane mu le še, da to ločitev formalno izvrši; ako pa tega ill, je vsaj katoliška cerkev tako zelo zelo širokogrudna, da omogoči zakon vsem svojim še tako mlačnim in za Versko življenje brezbrižnim pripadnikom, če le ni proti božjemu pravu, naravnemu ali pozitivnemu, in sicer takemu, da bi cerkev ne mogla dati spregleda.
(Nadaljevanje.)
0€
v Trbovliah!
nega sodišča lekarnarske zbornice v zvezi a disciplinarnim postopanjem.«
~k Mrtvega so našli te dni ob cesti v Loče kočarja Jakoba Burlaka. Napotil se je k zdravniku, a se mu je udrla med potjo kri, da je revež izkrvavel.
~k Brezplačno zdravljenje za dijake belgrajske univerze. Rektor belgrajskega vseučilišča, Pavle Popovič, se je sporazumel z dekanom medicinske fakultete, da bodo dobivali dijaki in dijakinje, ki so vpisani na vseučilišču, brezplačno zdravniško pomoč in brezplačno zdravljenje samo na vseučiliških klinikah.
■k Krekovi Izbrani spisi Opozarjamo, da se dobi I. zvezek Krekovih Izbranih' spisov po znižani ceni 25 Din (vezan 35 Din) pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19 in po vseh večjih knjigarnah. Po pošti stane knjiga 3 Din več.
k Pameten nasvet! Marsikateri strahoma pričakuje deževnih in blatnih jesenskih dni, vedoč, da bo treba globoko seči v žep za ga-loše, dežnik ali dežni plašč. Da se izogneš ogromnim izdatkom za prej navedene predmete ti svetujemo, da si kupiš srečko bogate loterije Kat. prosv. društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami, ki stane samo 10 Din in s katero lahko zadeneš popolnoma nov, štirisedežen avtomobil, v katerem boš popolnoma varen pred dežjem in blatom. Ako ti ta dobitek ne ugaja, poglej na druge dobitke, ki jih je tisoč, kot: mlad kenj, krava mlekarica, kolo, radio-aparat, ure, obleke, čevlji, perilo, knjige itd. Ako naročiš 10 srečk dobiš tri srečke brezplačno. Če pa naročiš in razpečaš 100 srečk l si zaslužiš 400 Din. Piši samo na Loterijski 1 odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami. Srečke se j prodajajo tudi po vseh trafikah v Ljubljani. Mariboru itd.
* Tečaj Brezalkoholne produkcije (vku-havanje sočivia in sadja, sušenje, pridelovanje brezalkoholnih sokov iz jagodičevja, sadja in grozdja na malo in veliko) se vrši za interesente iz novomeške okolice v nedeljo 10. t. m. na Grmu pri Novem mestu. Začetek ob 9 dopoldne. Prijave sprejema g. Fr. Malasek, okr. ekonom. Novo mesto. Opozarjamo na tečaj vse vinogradnike, sadjarje, gostilničarje ter sploh vse, ki se zanimajo za brezalkoholno gospodarstvo, ki postaja važen činitelj v našem gospodarskem življenju!
-jir Popravljamo. V včerajšnji številki našega lista se je v dopisu iz Hrastnika poročalo med drugim, da je ob priliki nekega shoda »zastopnik Delavske zbornice videl potrebo klerikalizem napadati. Rekel je, dokler bodo klerikalci v delavski zbornici, ne bo za delavstvo bolje. Potrebno je tudi, da delavci opuste »Slovenca« in »Jutro«.« —■ To poročilo, kakor smo se avtentično prepričali, v i kolikor se tiče zastopnika Delavske zbornice, ' ne odgovarja dejstvu. V nedeljo se je vršila v j Hrastniku državna konferenca podzveze ste-1 klarjev, zvečer pa je bil sestanek članstva, ki ga je priredila hraslniška podružnica steklarjev. Delavsko zbornico je zastopal na tej konferenci — ki je razpravljala stvarno o strokovnih vprašanjih in ni imela egitacijskega značaja — tajnik zbornice, g. Filip Urat-n i k. On je spregovoril tudi na sestanku par I pozdravnih besed, kjer pa ni nikogar napadal. Citiranih besed, dokler je bil on na sestanku, ni nihče govoril. To lojalno ugotav-I Ijamo tudi iz lastnega nagiba, ker je tajnik zbornice, dasi nam nasprotnega svetovnega I naziranja, kot funkcijonar zbornice znan po j svoji korektnosti. Omenjene besede, citirane v našem dopisu, je moral izustiti kdo drugi in se je zgodila zmota v osebi.
•fc Poštni potniški avtomofeilni promet in zveza za vlake. Poštni potniški aviomobilni promet je danes v naši državi že močno razvit. Treba je le še raznih malih izpopolnitev z ozirom na osebni in tovorni promet. Pcštna uprava si prizadeva odstraniti sleherni nedo-statek, ki ovira brezhibno potniško službo. Ker pa pride kljub temu včasih do kakšnih časovnih zamud bodisi vsled pokvare avtomobila, bodisi vsled vremenskih neprilik — pride avtomobil s potniki na železniško postajo v zadnjem trenutku. Potniki so kajpada vstopili v vlak brez voznih listkov. Vsled tega so morali potniki trpeti škodo in plačati dvojno voznino. Da poštna uprava tej stvari odpo-more, se je obrnila na prometno ministrstvo, ki je 13. septembra t. 1. poštnemu ministrstvu odgovorilo sledeče: Na vaš dopis, v katerem prosite, da bi potniki, ki se vozijo v poštnih avtomobilih, ne plačali kazenske pristojbine v vlaku, kadar pride avtomobil tik pred odhodom vlaka, vam sporočamo, da je generalna direkcija državnih železnic v sporazumu s prometnim ministrstvom Bvojim oblastvenim direkcijam naročila, da se smejo izdajati takim potnikom vozni listki v vlaku brez doplačila, a samo pod tem pogojem, da potniki obdrže avtomobilne vozne listke in jih pokažejo sprevodniku. S tem odlokom je prometno ministrstvo zelo ugodilo vsemu občinstvu, ki potuje s poštnimi avtomobili.
-k Razpisane pošto. Razpisuje se mesto upravnika pri pošti Rogaška Slatina (III) in mesto starešine pri pošti G o r j e p r i Bledu (IT/2). Rok za natečaj je 14 dni. Prošnje je treba vlagati na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
"Ar Gospodje, ne poznbite, da pri tvrdtci Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite ze od 800 Din krasen, inodcrn ra^lan ali suknjo.
k Razsodba proti ponarejevalcem dinar-[ev v Bielefeldu. Te dni se je pred prisedni-likim sodiščem v Bielefeldu končala razprava proti ponarejevalcem dinarskih novčanic in kolkov; Petru Javoru, Petru Caru, trgovcu Wilhelmu Koplecku in in, tovarišem. Obsojeni So bili: Javor na 5 let ječe in izgubo časti za isto dobo, Car in Kopleck vsak na poldrugo leto ječe in izgubo časti; štirje obtoženci so dobili zaradi sokrivde po 4 mesece do 3 leta leče; štirje obtoženci so bili oproščeni.
kr Lovski sestanek v Splitu. Dne 4. t. m. se je vršila v Splitu letna seja delegatov jugoslovanske lovske Zveze. Na sejo so prišli: predsednik (Zveze dr. Milan Stojadinovič, biv-iii finančni minister, polkovnik Radivoj Bojo-vič, bivši vojni minister, zastopnik ministrstva za šume in rude Vojko Koprivnik, načelnik istega ministrstva; dalje delegati zagrebške, ljubljanske, novosadske, sarajevske in splitske lovske zveze. Gostom na čast sc |e zjutraj vršil velik lov na Marjanu, ubili vsega skupaj 78 zajcev, 18 fazanov in 24 jerebic. Na slavnostnem obedu je v imenu slovenskih lovcev govoril dr. Lovrenčič (v slovenskem jeziku) in poklonil predsedniku splitskega lovskega društva dr. Račiču društveni znak. — Popoldne se je vršila seja "delegatov, na kateri so odobrili poročila zvezi-iiih funkcijonarjev, pretresali dnevna lovska vprašanja in končno znova izvolili dosedanji bsrednji odbor.
kr t Dr. Anton Grossich. Na Reki je umrl voditelj tamkajšnjih narodnih odpadnikov senator dr. Ant. Grossich, zdravnik kirurg. V mladosti se je priznaval Hrvatom; kasneje je prešel v italijanski tabor in postal najneiz-fjrosnejši sovražnik lastnega naroda. Ob prevratu si je iz vseh sil prizadeval za priključitev Reke Italiji. V priznanje je bil imenovan za senatorja. — Kot zdravnik je znan po svoji iznajdbi »jodtineture«.
kr Nova telefonska zveza, Te dni se je Dtvoril telefonski promet med centralama Donja Dubrava in Trst Promet se vrši preko central Čakovec, Maribor in Ljubljana in ni omejen.
•k Poštni avtomobilni promet in zveza na vlake. Na prošnjo poštnega ministrstva je generalno ravnateljstvo državnih železnic dovolilo, da se smejo potnikom, ki si zaradi Zamude poštnih avtomobilov ne morejo kupiti voznega listka pri blagajni na postaji, ako nočejo zamuditi vlaka, izdajati vozni listki v vlaku brez doplačila. Toda vsak tak potnik se mora izkazati z avtomobilnim voznim listkom.
•k Častitke msgr. Franu Buliču. Kakor smo že poročali, je prejel msgr. Fran Bulič o priliki svoje 80letnice od vseh strani domovine in Evrope nešteto častitk. Osebno mu |e brzojavno častital kralj Aleksander in mu podelil red sv. Save I. razreda. Papežev nuncij msgr. Pelegrinetti je poslal slavljencu pismo, v katerem mu v prisrčnih besedah častita. — Na dan 80letnice jc msgr. Bulič ob najboljšem razpoloženju ves dan sprejemal goste in se z vsakim ljubeznivo pogovarjal; kljub svojim 80 letom je slavljencc še vedno duševno in telesno čil in zdrav in vsak dan že v ranem jutru na delu.
■k Zaradi par grozdov dve človeški žrtvi. Kakor smo že poročali, jc viničar v vinogradu tovarnarja Rabusa v Vrabčah pri Zagrebu, Mirko Hrlič, minolo nedeljo ustrelil nekega vojaka, ki je bil v vinogradu utrgal par grozdov. Kasneje se je izkazalo, da je Hrlič' streljal še na drugega vojaka, ki so ga pozneje našli težko ranjenega nedaleč od mrtvega vojaka. Tudi ta vojak je naslednji dan v bolnišnici umrl, ne da bi se bil zavedel. Kolikor je dosedaj dognala preiskava, je Hrlič streljal na vojaka, ko sta sede v travi jedla natrgano grozdje. Hrlič trdi, da je ravnal v silobranu.
■k Disciplinarno postopanje za učitelje. Izvršilni odbor J. U. U. je uvedel korake, da se pri velikih županijah ustanove disciplinska sodišča za učitelje, ki jih predvideva tostvar-na zakonska določba. Ta sodišča naj bodo prva instanca za disciplinarno postopanje proti učiteljem, druga instanca pa prosvetno ministrstvo, a ne kazensko-pravni odsek tega ministrstva, kakor je bilo doslej.
kr Trasa Trebmje — Nikšič. Trasa nove gelezniške proge Trcbinjc — Nikšič, ki ima ssvezati notranjost Črnegorc z bosanskimi železnicami, je domalega gotova ter se začne g gradbenimi deli takoj prihodnje poletje.
k Kongres Narodnega ženskega Saveza na Bledu. V dneh 25„ 26. in 27, t. m. se bo vršil na Bledu kongres N. 2. S, Na kongres pride tudi predsednica Mednarodne ženske zveze, Lady Aberden, kateri na čast se priredi slavnostna seja. Delegatinja hrvatske krščanske ženske zveze, ga, Bcdekovič, bo govorila o pobijanju prostitucije, gdč. Alojzija Stebi o delu v društvih. Po kongresu napravijo kongresistinje izlet v Bohinj.
kr Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, |pofosni prebavi, težavah pri prebavi, zaprtju, koprivastih izpahkih, srbečici oprosti naravna »Fran"-Josef« grenčica telo nabranih gnilobnih pl nov. Ze stari mojstri zdravilstva so prknrli, da je :>Franz-.Tose!« voda vseskozi zanesljivo odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Cfublfana
POZIV K SVEČANOSTNEMU SPREJEMU.
V ponedeljek, dne 11. oktobra 1926 ob 9.35 (dopoldne) prispe v Ljubljano preko Kar-lovca 80 češkoslovaških senatorjev in narodnih poslancev v spremstvu češkoslovaškega poslanika g. Jana Šebe in zastopnika češkoslovaškega vnanjega ministrstva g legacijske-ga tajnika dr. Fr. Černega.
Zastopane bodo med gosti sledeče češkoslovaške parlamentarne stranke, oziroma po-slaniški klubi: Klub republikanski strany, zemšdelskeho a malorolnickčho lidu; Klub čsl. strany lidove; Klub čsl. socialnš-demokra-tickš strany delnicke; Klub čsl. strany sociali-sticke; Klub Hlinkovy slovenske lud. strany; Klub čsl. narodnj demokracie; Klub čsl. živno-stensko- obchodnicke strany stredostavovske.
Sprejema se udeleži tudi tukajšnja šolska mladina.
Da bo pa sprejem odličnega zastopstva bratskega in zavezniškega nam naroda čim najprisrčnejši, vabimo vse meščanstvo, da okrasi svoje hiše z državnimi, narodnimi in po možnosti tudi s češkoslovaškimi zastavama.
Dalje vabimo tudi vsa tukajšnja društva in združitve, da bi se vdeležile sprejema na kolodvoru in sprevoda v mesto.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. oktobra 1926.
Dr. Zarnik.
O Kralj Aleksander na poti v Belgrad.
Včeraj ob 9.-10 je prispel v Ljubljano dvorni vlak s kraljem, kraljico in prestolonaslednikom. Vlak je stal na kolodvoru pet minut. Pri sprejemu so bili navzoči general Kalafatovič, veliki župan Baltič in policijski ravnatelj dr, Gustin.
O Ob obletnici Krekove smrti (f 8. oktobra 1917) se bo darovala v petek 8. oktobra | ob 7. uri zjutraj sv. maša zadiišnica v cerkvi ; Sv. Jožefa.
| © Umrla je včeraj g. Ivanka S b u e 1 z roj. Kastelic, soproga višjega uradnika drž. j železnic. Pogreb bo jutri, v petek ob 3 po-i poldne. Blag ji spomin!
O Zveza uradnic in trg, nastavljeak, »Krekova prosveta« priredi v pondeljek, dne 11. oktobra ob pol 8 zvečer velezanimivo predavanje »Potovanje v Lurd«. Predavanje spremlja film, kar bo jako zanimivo. Predava tajnik g. Vinko Zor. Vse članice in tudi druge uljudno vabimo.
O Elizabctna konferenca pri sv. Petru ima v četrtek, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne važno sejo.
O Klub esperontistov v Ljubljani je otvoril esperantski tečaj za začetnike. Kdor se želi priglasiti, naj se zglasi v petek ob 19 Vi v šentjakobski šoli. Učnina 15 mesečno, za dijake 10 Din.
0 Dramatična šola ku3tumo-prosvctnega odseka DZ. Dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer prične dramatična šola, ki jo je ustanovil kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice za člane in članice delavskih in nameščen-skih organizacij. Vodil jo bo g. profesor Šest, nad režiser narodnega gledališča. Šola se bo vršila v veliki dvorani mestnega doma. Vsi, ki so se priglasili za obisk te šole, naj pridejo ob zgoraj označeni uri v Mestni dom.
O Morkurjevi učni tečaji za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, nemško in slovensko stenografijo, knjigovodstvo itd. se otvorijo sredi oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1. najkasneje do 9. oktobra.
O Krojno učilišče Potočnik, Stari trg .19 preskrbi učencem z dobro dovršenim tečajem primerne službe.
O Sreča v nesreči. Posestnici Mariji Šu-rik iz Iga, ki se je pripeljala v mesto po raznih opravkih, se je na Emonski cesti splašil konj. V divjem diru je drvel z vozom po Coj-zovi cesti v Trubarjevo ulico, kjer je zadel ob rob pločnika, kar ga je toliko ustavilo, da so ga prijeli. Pri sunku je padla žena iz voza m je obležala za hip kot nezavestna. Toda vstala je žena in ugotovili so, da ni dobila k sreči nobene poškodbe, samo ustraSlia se je.
O Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih 16 ovadb in sicer po ena radi nevarne grožnje, nedostojnega vedenja, poškodbe tuje iast-nine in radi izgreda, tri ovadbe so bile radi pasjega kontumaca in pa 6 radi prestopka cestno policijskega reda. Ovadenih je bilo tudi več ponočnjakov, ki so razgrajali po noči po mestu in uganjali različne neumnosti.
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
oRusen i cenen.
lioZilva se v vsef>
dobro asortlranlg
koloniialnIO trgovina
E
ii
in zimo, dnmska plašče po meri izvršuje in dobavlja zanje najlepše blago
naročnikov!
□	V 1. letnik bogoslovnice v Mariboru so stopili sledeči gg. abiturijenti: Korbar Ksa-ver, Krošl Tone, Modrinjak Franc, Pušnjak Rupert, Schondorfer Jože, Trstenjak Anton, Trstenjak Matija, Šimon Franc, Poteko Pan-kracij, Vojkovič Jože in Lampret Jože.
□	Izpremembe v vodstvu mariborske borze dela. Dosedanji vodja mariborske borze dela g. Valentin Komavli, zapušča Maribor ter se preseli v Celje, kjer prevzame vodstvo tamošnje borze dela, ki sc sedaj ustanavlja.
□	Umetnostna razstava. Dne 24. oktobra se otvori v Kazinski dvorani razstava del mariborskih umetnikov. Razstavili bodo Co-tič, Mežan in Ivan Kos slike ter Niko Pirnat slike in kiparska dela.
□	Društvo privatnih nameščencev v Mariboru priredi v četrtek, dne 7. oktobra ob 20. uri v dvoriščnem salonu hotela »Pri zamorcu« predavanje o zakonu o trgovskih pomočnikih. Predavanje je velike važnosti za vse pomočnike in privatne nameščence, zato naj se ga po možnosti udeležijo.
□	Mariborski okrajni zastop bo razdelil na okoliške občine več bikov. Prvega je prejela pod znanimi pogoji in brezplačno v sredo predpoldne občina Pobrežje.
□	Ekshumacija. V sredo zjutraj je bila na pobrežkem pokopališču ekshuminirana in prenešena v lastno novo grobnico gaspa Kavčič, umrla soproga veletrgovca Kavčiča na Glavnem trgu.
□	Druga poskusna vožnja z novici mestnim avtoomnibusom. Druga poskusna vožnja z novim mestnim avtoomnibusom na razdaljo Maribor — Celje se je vršila brezhibno v torek. Vožnje sc je udeležil g. inžener Haufcn iz Ljubljane in še par drugih strokovnjakov. Iz Maribora proti Celju so vozili z brzino 40 km na uro in so motor, ki je tokrat deloval brezhibno, večkrat pregledali. Iz Celja v Maribor so rabili dve uri. Napotje so delale omnibusu, ki je precej visok, veje obcestnega sadnega drevja. Te veje bodo morali okrajni zastopi prikrajšati, kar bodo storili radevolje.
□	Prijave avtomobilov. Ker se je opazilo v zadnjem času, da lastniki, ki si na novo nabavijo avtomobile (osebne in tovorne) ter vozove za prevažanje oseb, le-tch ne prijavijo mestni občini, opozarja mestni magistrat ponovno na naredbo pokr. namestnika za Slovenijo štev. 165 z dne 3. jun. 1922 Ur. 1. št. 59 o pobiranju občinske davščine na vozila. Zlasti se opozarjajo na to tudi zastopniki in prodajalci avtomobilov, da ne dajejo strankam napačnih informacij, ker se na izgovore strank v tem smislu nc bomo ozirali. — Mestni magistrat.
□	Napredek pri mariborski požarni hrambi. Mariborska požarna hramba si bo nabavila nov traktor na petrolejski pogon za prevažanje dolgih lestev. Ta prevoz se je vršil sedaj potom konj, a je bil precej zamuden.
□	Krog mestnih avtoomnibusov. Druga poskušnja vožnja z novim mestnim avtoomnibusom na progi Maribor—Celje se je vršila v torek. Ob tej priliki moramo poudariti, da je vloženih za šofiranje treh mestnih avtoomnibusov 26 prošenj in pridejo za oddajo v poštev le 4 mesta in sicer: 3 šoferjev in enega nadzornika avtogaraže, ki bo nadziral vožnjo, a bo tucli sam šofiral, ako bi kateri od treh šoferjev obolel. Za ta mesta pridejo v poštev izučeni ključavničarji ali mehaniki, ki so se že obnesli kot šoferji. Plača takega šoferja bo znašala 2000 Din mesečno in prostovoljno napitnino. Boj za omenjena šoferska mesta bo precej hud.
□	Še ena prednost moderne naročbe. Mariborski magistrat ima za zimo preskrbeti s premogom veliko šol, mestni vodovod in skozi celo leto tudi mestno plinarno. Po več parov mestnih konj je dnevno prevažalo pre-
I mog in je stal ta počasni prevoz precej. Sedaj ; prevaža ta premog novi avtoškropilnik in si-; cer opravita to delo le dva moža. Pol vagona j premoga gre naenkrat na avto in ta se postavi pred vrata šolske kleti in mehanično se izprazni premog z avta v klet. Preskrba vseh mestnih šol in podjetij bo trajala s pomočjo tega avtomobila le par dni. i □ Anabaptisti. Pod tem naslovom smo 1. i oktobra t. 1. priobčli notico, glede katere nam | g. Franc Južina z Maribora pošilja sledeče po-j jasnilo: Dne 26. septembra 1926. leta je imela | baptistovska cerkev v Jugoslaviji, ki je držav-! no dovoljena, ne pa, kakor je poročal »Slovenec«, prepovedana, javen krst ob Dravi po obredih svoje vere. Imeli so pa krst zato, ker niso navajeni, da bi delovali skrivoma. K slavnosti jo prišel tudi predsednik cerkve Vacek Vinko iz Daruvara, ki je opravil sv. Krst ob Dravi. Ni res, da baptistovska cerkev vabi otroke skrivaj v svoje hiše. Tudi ne vsebuje nauk baptistovske verske občine, kakor se nam zatrjuje, ničesar, kar bi bilo škodljivo socialnemu redu današnje družbe ali kar bi posameznika in vso družbo moglo zavesti v moralno in gmotno propast.
© Sadna razstava. Na sadni razstavi v Ptuju so razstavili sadje sledeči posestniki: Leopold Slavič, Miha Brenčič, Štajerska hranilnica Podlehnik, Peter Horvat, Fr. Prelog, Ferdinand Ernst, Jane7 Horvat; Andrej Fe-guš, Blaž Vidovič, Jakob Breg, Pavel Dostal, i graščina Herberstein, Simon Toplak, Fr. Ku-
rež„ Vinccnc Glatz, Milan Blas, Jakob Simo-nič, Pavel Ornig, Al. Pogrujc, Fr. Brenčič, Lovro Kozoderc, M. Hintze, Ant. Kupčič, Jurij Topolovič, Anton Thalec, Ivan Vošnjak, Fr. Habjanič, Fr. Mihelič, Jože Lovrec, Gr, Pongrac, Oto Svaršnik, Fr. Hameršak, Lut-tenberger, Al. Stalcer, Janez Lenart, Janez Zorko, Josip Golob, Josip Kanjč, Fr. Ornik, Janez Lacko, Anton Petrovič, Pavel Vilčnik, Al. Zoreč, Ljudcvit Sagadin, Florijan Hlede, Oskar Marič, Fr. Miki, Molilor-Hintze, konzerve, Jos. Prosnik, stroje, Fr. Dolinšek, drevesc, Anton Brenčič, sadjarsko orodje, Ple-tarna v Strnišču, pletenine in Ig. Vanda, cvetlice. Strokovna komisija, sestoječa iz ravnatelja srednje kmetijske šole v Mariboru, Žmavca, profesorja Priola, okrajnega gospodarskega referenta Zupanca, komisarja Mihe Brenčiča in tajnika Sagadina je occnila dne 3. oktobra razstavljeno sadje. Na razstavi prevladujejo kanadke in bobovec, veliko je tudi boskopskega kosmača in, bellefleura. Izvedeno je sortiranje po kakovosti. Komisija je 10 sadjarjem priznala odlično, 22 prav dobro, 14 pa dobro oceno razstavljenega sadja. Skupno je razstavljeno 5802 kg sadja, razstavljavci so prijavili, da imajo še 174.150 kg sadja za prodajo na razpolago.
© Obisk sadne razstave je jako povoljen. Do 4 popoldne dne 4. oktobra jo je obiskalo 1355 ljudi. Pri tem pa ni všteto število učencev in učenk različnih šol iz okolice in drugod. Dne 4. oktobra so jo posetile sledeče šole: Sv. Marko, Vurberg, dekliška meščanska šola Ptuj, Hum, Velika Nedelja, Breg pri Ptuju, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Dor-nova, Vinarska šola Maribor, dne 3. oktobra pa Kmetijska šola v Šcnt Ilju pri Velenju.
© Protestni shod stanovanjskih najemnikov se je vršil dne 3. oktobra v dvorani pri Belem križu. Zborovanje je otvoril g. Josip Mar ter pojasnil položaj najemnikov. Nato je govoril g. Petean iz Maribora, ki jc izvajal, da hišni posestniki vsak mesec zborujejo in delajo na vse načine, da se razveljavi stanovanjski zakon. Nato slika obupen položaj delavstva in uradništva. Če bi ti imeli plače po zlati valuti, bi ugodili hišnim gospodarjem. Češkoslovaška vlada je dala velikanske vsote na razpolago za zidanje hiš, Dunaj je napravil 30.000 stanovanj. Pri nas pa se država za to socialno panogo sploh nič ne briga. Zaščita naj traja tako dolgo, dokler ni dovolj stanovanj na razpolago odnosno, da se nameščencem zvišajo plače na predvojno višino. Govoru je sledilo burno pritrjevanje. Nato se pre-čitajo resolucije, ki so se soglasno sprejele. Odposlali jih bodo v Belgrad in ptujski mestni občini.
Daleč smo prišli.
G. okrajni glavar Pinkava v Laškem se ja obrnil s posebno okrožnico dne 12. avgusta t. L, št. 862/1 na podrejene krajne šolske svete v laškem okraju, da bi ti prispevali k nakupu pisalnega stroja za pisarno prosvetnega oddelka na glavarstvu v Laškem. Okrožnica se glasi: »Vsem krajnim šolskim svetom! Pisarna tukajšnjega prosvetnega oddelka je še vedno brez razmnoževalnega aparata in pisalnega stroja, ker nikakor ni bilo mogoče izposlovati kredita za nakup teh dveh prepotrebnih pisarniških potrebščin. Zadnje čase si je pomagala z razmnoževalnim aparatom, ki ga je dal dobrohotno na razpolago tukajšnji okrajni zastop. Edini pisalni stroj pa se je, ker jo celodnevno obremenjen z drugim nujnim delom' splošnih referatov, mogel uporabljati le v izvan-rednih, to je večernih urah. Nabava pisalnega stroja je za prosvetni oddelek neodložljiva. V iz» ogib zopetne uvedbe razpošiljanja okrožnic, odlokov in drugih naslovov, še več pa šol. upraviteljem v originalu v svrho prepisa in zastoja poslovanja — vabim naslov, da po možnosti prispeva k nakupu za prosvetni oddelek toli potrebnega pisalnega stroja.« — Tako se glasi okrožnica g. okrajnega glavarja v času, ko centralna vlada razpolaga s 13 milijardnim proračunom, ko moraš na vsak kos papirja, ki ga rabiš, že prilepiti kolek. Torej v času obče gospodarske bede in davčnih neznosnih bremen mora državni urad pred avtonomno korporacijo s prošnjo, naj la pomaga pri nakupu sredstev za vzdrževanje pisarno državnega urada. Ne dolžimo, se razume, g. glavarja, ker ne more izposlovati pri višjih oblastih potrebnega kredita, on je revež; kriv je zgoraj-njih pojavov režim, krive so gotovo politične stranke, ki so pomagale skozi leta spravljati vsa dol po Savinji in Savi, a iz Belgrada ni mogoče dobiti niti par sto dinarjev za uradni pisalni stroj, kakor nam to jasno kaže doslovno citirana okrožnica! (V kakšnih sadovah so načelniki naših državnih uradov za najnujnejši denar, o tem vemo mi še vse drugačne storije. — Op, urod.|
Brežice ob Savi
Osebna vest. Namesto odišlega P. Vladimira
Bcbka je nameščen v tukajšnjem frančiškanskem samostanu P. Maks Brelih, ki je došel iz Brezi j. Prvotno semkaj nameščeni P. Albert Pire p« gre
k Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
Poročena sta bila v nedeljo dne 8. oktobra v
tukajšnji mestni župni cerkvi g. Franc. Ivan Novak. tovarniški strojnik v Clevelnndu, in Ana Cerjak iz Brezi ne št. 24. Kot priči sta bila prisotna g. Josip Lepšina, posestnik, Cundrovec 18, in i. Franc Zorko, posestnik, Dolenja vas 58. Ženin, ki je amerikanski rojak in državljan, je prišel pogledat domovino svojih staršev in se je tukaj poročil, po poroki pa se vrača s svojo mlado soprogo naza,j v Ameriko. Mlademu paru želimo ua potovanju in v njihovi domovini obilo sreče!
Umrla je v pondeljek dne 4. t. m. v tukajšnji bolnišnici ga. Ana Latin, ioj. Vidic, posestnikova žena iz Globokega. Truplo rajno, ki je sestra urednice tukajšnje Dekliške Marijine družbe, gdč. Urške Vidic, se prepelje na doni, odkoder se vrši ianes v četrtek pogreb na pokopališče v Pišecah. Vsem sorodnikom naše sožalie!
700 letnica smrti sv. Frančiška se je tudi v 'ukajšnji samostanski cerkvi proslavila na najslo-iresnejši način. Cerkev je bita zlasti v nedeljo svečer in pri polnočnici natlačeno polna gorečih Častilcev sv. Frančiška.
Lahek potresni sunek s spremljajočim podzemeljskim bobnenjem smo čutili v nedeljo ponoči okrog 10.45.
Konec sezone. Vsled deževja v zadnjem tednu se je v bližnjih čatežkih toplicah končala s 30. septembrom kopališka sezona. Število gostov, ki so 'iskali v zdravilni vodi leka raznim boleznim, je bilo zlasti v avgustu in septembru nad pričakovanje veliko. Skupno število gostov, ki 90 po več dui ostali v kopališču, je bilo okroglo 1600. Za prihodnjo sezono namerava kopališka uprava predvsem popraviti in planirati dovozne ceste, hioderno urediti šetališča, parke in nasade ter postaviti lično kapelico in preskrbeti duhovnika, da bo tako goslom kakor kopališkim uslužbencem rlana prilika, da ob nedeljah in praznikih zadoste Svoji krščanski dolžnosti. Idejo prisrčno pozdravljamo in smo prepričani, da jo bodo tudi vsi dobri gostje, ki so že večkrat izražali to željo.
Z zabijanjem pilotov v savski strugi je pričelo te dni gradbeno vodstvo za uravnavo Save v Svrho naprave takozvanih Wotfovih zaves v tej Strugi. Delo se je pričelo zapadno vasi Mihalovec.
Vokalni koncert v Murski Soboti. Preteklo Soboto zvečer je priredila podružnica Jugoslov. Matice v M. Soboti v hotelu Dobray koncert. Nastopil je znani Devov kvartet iz Maribora. Obisk ie bil prav lep; le to moramo konštatirati, da pri koncertu nismo opazili več »prišlekov«, med njimi šefa politične uprave. Pevci-amaterji so izvedli svoj program umetniški; publika je bila naravnost očarana in si želi še yeč takšnih koncertov. Gospodom pevcem, zlasti vodjji g. Oskarju Devu, smo .zelo hvaležni za veliki trud, da so prihiteli s svojo lepo pesmijo med nas.
Dolnja Lendava. Kakor poroča zadnja številka »Naših Nov in c, se je g. Strauss Florijan, kanonik in dol nje lendavski dekan, odpovedal svoji dekanijski časti.
Vera in politika.
Govor poslanca dr. Hohnjeca na taboru mož in mladeničev v Velesovem pri Kranju dne
3. oktobra.
Ruše. Novoustanovljeno Prosvetno društvo v Rušah se krasno razvija, tako da je od dne ustanovitve do danes narastlo število na 62 članov. — Upamo, da se številka do prihodnjega leta pomakne na 100 članov. Novo društvo deluje živahno, pevski, kakor tudi dramatični odsek. Slednji uprizori dne 10. oktobra ob 4. uri popoldne na dan 6 letnice koroškega plebiscita krasno igro »Mati«. Igralci nastopijo na novem odru prvič. Sodeluje tudi pevski in tamburaški zbor. Občinstvo iz sosednjih vasi najprisrčnejše vabljeno.
Sv. Barbara v Halozah. Zadnjo nedeljo se je pri Sv. Barbari v Halozah blagoslovila nova cerkvica sv. Katarine ob Beli ter 18 m dolgi društveni dom. Cerkvica se je zgradila na prostoru stare župnijske cerkve sv. Katarine, ki se je razen zvonikov •podrla do tal in iz starega materijala se je zgradila nova cerkvica. Stara cerkev se je začela podirati 4. maja t. 1. in vse delo se je dovršilo do zadnje nedelje 3. oktobra. Stara cerkev je bila znamenita, ker je segata v 13. stoletje. GoiiSni okni sta vzidani na levi in desni strani sedanjega vhoda v društveno dvorano. Odkrila se je tudi stara slikarija iz 14. stoletja, ki se pa ni mogla ohraniti radi razmajanega zidovja. Zakramentna hišica iz 1. 1453 se je ohranila in vzidala v sedanjo cerkvico na evan-gelski strani. Obrtniki, ki so novo cerkvico pozidali po župnikovih načrtih, so bili sami domačini. Treba je tudi omeniti, da je pozlatar Zoratli iz Maribora lepo restavriral na platno slikane podobe iz 1. 1743, ki so izpod čopiča slikarja Janeza Andreja Straussa iz Slovenjgradca. Novo cerkvico je umetniško na fresko poslikal g. slikar Farnjo Horvat iz Maribora. Nova sv. Katarina spada med najlepše cerkvice v Sloveniji in zasluži, da si jo ogledajo prijatelji cerkvene umetnosti. V tej stavbi je združeno staro in novo v lepo harmonično celoto.
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Pri tukajšnjih cerkvenih poslopjih so se v letih 1925 in 1926 izvršila razna popravila. Škarpa pri cerkvi se je podrla in bilo jo je potrebno obnoviti. Mežnarija je letos na treh kraljev dan pogorela in streho cerkvenega stolpa je tudi bilo potrebno popraviti. Vsa ta popravila so se izvršila na občno in popolno za-dovoljnost. Sitroški vseh popravil znašajo 18.689 dinarjev. Od te vsote odpade ena tretjina na paterno g. Ivana Schuller v Slovenjgradcu kot lastnika tukajšnje graščine Vodriž, ostala vsota pa na Smi-klavške farane. Marljivi cerkveno-skladni odbor in posebno še njegov načelnik zaslužita javno pohvalo.
Orel
Dijaško orlovsko okrožje poroča vsem odsekom, da se vrši dne 10. oktobra t. 1. ob 13. uri v [riariborskem bogoslovju VIII. redni občni zbor. Odseki ljubljanske dijaške srenje naj pošljejo po enega, odseki mariborske dijaške srenje pa po dva zastopnika. Bog živi! — Predsednik.
Občni zbor kranjskega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 10. oktobra 1926, ob 9 dopoldne v knjižnici Ljudskega doma v Kranju. Vsak odsek mora poslati na občni zbor 2 zastopnika (preds. in načelnik]. Pristop r>a imajo tudi vsi drujji člani odsekov, ki prHadajo okrožju, zlasti je koristno in važno to za srenjske odbornike.
Lfufolfansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 zvečer, t. oktobra, četrtek: HLAPCI. Red C 8. oktobra, petek: Zaprto. D. pktobra, sobota: DRUGI BREG. drama. Premiera.
Izven.
Ali sta vera in politika v zvezi med seboj? Na to vprašanje dajejo odgovor protiv-niki vere in cerkve.
Rucld boljševiki so Boga zdekretirali s sveta ter proglasili brezboštvo za poglavitno vladno in upravno načelo. Brezbožni materia-lizem je v Rusiji oficielni svetovni nazor, ki daje glavne smernice za državno politiko, za gospodarstvo, kulturo in prosveto.
Mehikanski framasooi in socialisti, ki sedaj imajo mehikansko državo v svojih rokah, so stvorili odnosno obnovili zakone, s kojimi se cerkev popolnoma podjarmljuje državi. Petindevetdesetim procentom vernega ljudstva usiljujejo obvezno brezversko državno šolo. Katoliški cerkvi so odvzeli in zaprli ne samo vse zasebne verske šo'e, marveč tudi hiše božje. Cerkev in vera je za njihovo politik o predmet, in to predmet pritiska, preganjanja in zatiranja.
Framazonstvo je tajna organizacija, ki pred nepoučeno javnostjo povdarja svoj nepolitični, zgolj človekoljubni, filozofski in napredni značaj ter kot svoj cilj razglaša duševno in socialno poboljšanje človeštva. V resnici pa je to eminentno politična ustanova, ki hrepeni po nadvladi nad ljudmi, nad državami in vsem svetom. Njena politična ost je predvsem obrnjena proti katoliški cerkvi. Njene glavne težnje so koncentrirane okoli tega, da cerkev izrine iz javnega življenja ter ji po poedinih državah prepreči pot do zakonodaje. Po spričevanju zgodovine je frama-sonstvo pri vseh protiverskih in proticerkve-nih podvzetjih in ukrepih bilo gonilni in vodilni činitelj.
Francosko framasonstvo je na svojem občnem zboru 1. 1902. pozdravilo Combesovo ministrstvo, v katerem sta izmed 12 ministrov bila samo 2 neframasona, s temi le besedami; »Velika loža Francije čestita ministrskemu predsedniku Combesu in njegovi vladi k odločni republikanski politiki ter ga poziva, naj z največjo energijo vztraja v svoji borbi proti klerikalizmu v vseh oblikah.« In Combes je vztrajal, dokler ni s pomočjo framasonske lože zatrl vseh zasebnih verskih šol, upeljal državni monopol brezverske iajične šole, raztrgal konkordat ter izvedel popolno ločitev države od cerkve in s tem združeno podjar-mljenje cerkve. Kakor je loža v svojem glavnem poročilu istega leta (1902) izjavila, je njen končni cilj s prosvetljenjem in razkrist-janjenjem ženskega spola in delovnega ljudstva doseči propad rimskega papeštva.
Razumljivo je samo po sebi, da framasonstvo postopa previdno ter po lokalnih potrebah tudi zakriva svoje končne cilje. Podobno je rastlini ovijavki, ki se oprime močnega drevesa. Izpočetka je neznatna, da se ob krepkem drevesu komaj opazi, vendar pa iz njega črpa in sesa življenski sok. Čez nekaj časa se je ovila okoli vsega drevesa, prepleta njegove veje, štrli čez njegov vrh ter ne pripušča k njemu ne svetlobe ne zraka. Tako začne drevo pešati in bolehati in njegovo deblo tro-hneti, dokler ga močan veter ne podere. Zdaj se na trohnobi svojega dobrotnika rastlina-zajedavka šele razraste v vsej bohotnosti.
Framasonstvo se udomačuje tudi v naši državi. Dokaz zato je občni zbor vesoljnega framasonstva v Belgradu v septembru tega leta. Odelo se je kajpada s plaščem človečnosti in miroljubja, da s to kuliso zakrije »voje prave težnje.
Kakšne pa so te težnje, dokazujejo stran-kc in časopisi, ki so prošinjeni njegovega duha. Ta duh narekuje in razpihuje borbo za lajično šolo, t. j. za šolo brez duhovnika in vere, borbo za civilni zakon, t. j. necerkveno zakonsko zvezo med kristjani, borbo za ločitev države od cerkve, t. j. za podjarmljenje cerkve državi.
Ta duh je v naši državi že pred leti za-počel borbo, ki traja z ojačeno silo naprej. Trudi se pri nas ustvariti skupno fronto z onim duhom bizantinizma, ki je lasten grški cerkvi ter nikakor ne pozna cerkvene svobode, marveč smatra cerkev kot državno ustanovo, v vsem odvisno od državne vlasti.
Takšen je odgovor, ki ga dajejo nasprotniki na vprašanje, ali ima vera s politiko kaj opraviti. Z besedami to zvezo ponajveč zani-kujejo, s svojimi deli pa jo potrjujejo. Oni izrabljajo politično moč, ki je v njihovih rokah ter uporabljajo vsa politična sredstva, ki so jim na razpolago, da škodujejo cerkvi, izpodbijajo njene pravice ter zmanjšujejo in pefcon-čujejo njen vpliv na javno življenje.
Tako nas postopanje nasprotnikov vere in cerkve uči, kako ozka vez je med vero in politiko. Že iz te ugotovitve sledi, kako ne-istinita in smešna je trditev, da vera in politika nimata ničesar druga z drugo opraviti.
Protiverske stranke izrabljajo politiko proti veri in v škodo cerkve. Nam pa kot vernim in doslednim kristjanom pripada dolžnost, da Uredimo razmerje med vero In poli. tiko v tem smislu, da ustvarimo sklad med političnimi načeli in dejanji in med moralnimi predpisi naše cerkve. Nikdar ne smemo pritrditi zmotnemu mnenju, da je dvojna morala: ena za zasebno življenje, druga za javno llv-Ijenje. Za vsa dejanja človekova velja ista morala, isti moralni predpisi, ki jih človek spoznava bodisi z naravno lučjo razuma, bodisi
v nadnaravni svetlobi razodetja in ti urejujejo odnose človeka do Boga, do sebe in do bližnjega, torej tudi do države, ki se potemtakem tudi od politike na dado ločiti. V tem oziru jc vredno zabeležiti besede Napoleona I., ki je 5. junija 1880 rekel v Milanu: »Nobena družba ne more obstati brez morale, morale pa ni brez religije. In zato da'e samo religija državi trdno in trajno oporo.«
Ako povdarjamo harmonijo (skladno vez) med vero in politiko, nočemo s tem trditi, da je treba vsa politična vprašanja presmatrati v luči vere, Je mnogo političnih zadev, ki se po cerkvenih načelih ne dado urediti, ker ne spadajo na versko polje.
Kmet svojega polja ne obdeluje samo po katekizmu. Ako bi bil to storil, bi bil smešen. Katekizem ne uči, kako je treba zemljo orati, gnojiti, sejati itd. To učita razum in izkustvo. Iz tega pa ne sledi, da je katekizem nepotreben, On uči kmeta, da ob nedeljah in praznikih ne sme zemlie obdelovati, da ne sme stopiti na tujo zemljo ter si jo lastiti, da se med delom ne sme dati zapeljati k jezi in preklinjanju, da se pri svojem delu mora dati voditi od ljubezni do Boga, sebe in bližnjega, da mora pri prodaji svojih pridelkov postopati pravično in pošteno. Kakor bi torej bilo nespametno, ako bi se samo dal voditi od katekizma, tako bi bilo krivo in slabo, ako bi pri svojem delu popolnoma zanemarjal verske resnice.
Slično je z državo in politiko. Kristus ni zato prišel na svet, da nas uči nauk o državi, politiki, narodnem gospodarstvu itd. Zato ima človek luč svojega razuma. Brez božjega razodetja moremo spoznati, odkod in kaj je država, kakšen je njen namen, kaj ta namen pospešuje ali mu škodi. Iz tega pa ne sledi, da se državniku in politiku ni treba nič ozirati na vero in njen nauk. Vera uči, da država ni sama sebi namen, marveč da je sredstvo, ki ima služiti človeku pri dosegi njegovega končnega nadnaravnega namena. Vera potrjuje to, kar že uči razum, da je namreč državna avtoriteta in oblast dana njenim imejiteljem ne za lastno korist, ampak v blagor državljanov ter da so pred svojo vestjo in Bogom odgovorni za to, kako jo uporabljajo. Ker je morala prava in trdna podlaga države, morale pa ni brez religije, mora država ono ustanovo, kateri po božji volji pripadajo verske in moralne zadeve, to je cerkev, priznati, v njenih pravicah braniti, to je podpirati in oskrbeti možnosti, da se uveljavijo in izvršijo tisti cerkveni nauki in predpisi, ki zadenejo državno področje, zlasti kar se tiče šole in ljudske vzgoje, zakonske zveze med kristjani in pravic krščanske familije.
Kar velja za poedine politike, velja tudi m še bolj za politične stranke. Stranke so instrument, so sredstvo za uresničenje političnih idej in dosego političnih ciljev. Poedinec tega ne more doseči, zato se mora z enako-mislečimi združiti v akcijsko in bojno organizacijo.
Za kristjane, ki se zavedajo svoje vere, njenih dolžnosti in pravic, je prostor samo v strankah s krščanskim programom. Ako se pridružijo drugim strankam, ne ravnajo dosledno v smislu krščanstva. Take stranke niso cerkvene tvorbe, za koje bi cerkvena oblast bila odgovorna. Cerkvena oblast, osobito rimski papež je večkrat odklonil in zavrnil istovetenje politične stranke s katoliško cerkvijo.
Politične stranke so avtonomne pomične tvorbe, ki so v zgolj političnih vprašanjih (kakor n. pr. v vprašanjih vladavinske oblike in notranje državne ureditve, v vprašanjih zunanje politike, v davčnem vprašanju, v vprašanju vojaštva, policije itd.) popolnoma neodvisna. V tem oziru je dobro spomeniti dogodek iz zgodovine nemškega centruma, torej ene izmed najboljših krščanskih strank na svetu. Ko je 1. 1887. po naklepu nemškega kanclerja Bismarka kardinal Jakobini cen-. trumu izjavil željo papeža Leona XIII., naj bi centrum v parlamentu pritrdil septenatu (sedemletni veljavi vojaške postave), je pl. Fran- I kenstein sporazumno z voditeljem Windthor-stom odgovoril: »Ni mi treba povdariti, da J se je centrum vedno smatral za srečnega, ako je izvršil navodila sv. Stolice, če je šlo za cerkvene zadeve. Toda že 1. 1880. sem si dovolil opozoriti na to, da je centrumu nemogoče iz-vrSiti direktive, ki so dane za necerkvene zakone.« Papež Leon XIII. ni dal ne direfTHve j ne predpisa, marveč je samo izrazil željo. 1 Centrum pa je izpolnitev te želje spoštljivo, a odločno odklonil. Naša stranka je stranka krščanske svobode. In ravno ta svoboda nam narekuje ter nas navdušuje, da podpiramo cerkvene predstojnike, rimskega papeža rn naše škofe v borbi za katoliške ideale in za pravice cerkve in krščanskega ljudstva. Ta borba je plemenita in narekovana od globoke zavesti stanovske dolžnosti. Nasprotniki pa tako delovanje in potegovanje papeža in škofov razkričujejo kot politično ter ga skušajo pred državo diskreditirati z žigom klerika-Iizma. Ko je ljubljanski škof dr. Jeglič sloril to, kar je njegova dolžnost kot pastirja dui, da je namreč obsodil pisavo »Domovine« kot nekrščansko in proticerkveno ter vernikom odsvetoval čitanje tega lista, so ga nasproti
niki ožigosali kot klerikalnega agitatorja ter se zatekli po pomoč k ministru ver. Sugeri-rali so mu, da je ljubljanski škof kršil čl. 12. naše ustave, in pravoslavni minister, ki ne pozna visokega poklica katoliške cerkve niti naloge in odgovornosti katoliškega škofa, jim-je nasedel ter obsodil škofovo postopanje kot »stranpot strankarske politike«. Mi pa kličemo ljubljanskemu škofu; »Gospod škof, VI ste na pravi poti obrambe naših verskih sve<-tinj in pravic in naše ljudstvo Vam sledi s hvaležnostjo in zaupanjem U
Za obrambo verskih svetinj našega ljudstva se je naša stranka vedno potegovyfa ter se bo tudi v bodoče. Ona je bila ter tudi bo v prihodnje prvoboriteljica za krščansko šolo, za pravice staršev in katoliške cerkve na vzgojo otrok in mladine. Ona je vedno stala na braniku za fundament krščanske familije, sa zakramentalno zakonsko zvezo. Ako branimo verske svetinje našega ljudstva, hočemo s tem ohraniti to, kar je bistveni del slovenske individualnosti.
Preostaje mi še opomin, da izvršujemo svoj program. Mi smo tako srečni, da imamo krščanski svetovni nazor, pa krščanski program za politično in nepolitično delovanje. Izvršujmo ta program povsod, kjer je prilika za to. Ni to moj opomin, ki ga danes naslov-ljam na vas, marveč navesti hočem besede, ki jih je govoril angleški kardinal Bourne na katoliškem shodu angleških katoličanov, kateri je bil od 24. do 28. septembra. Opomnil je angleške katoličane k intenzivnejšemu delu v javnih korporacijah, v javnem življenju. To priliko porabim, da izrazim svoje mišljenje o tem, da bi se morali med Slovenci katoliški shodi večkrat vršiti. Katoliški Nemci imajo svoj katoliški shod vsako leto, katoliSkt Angleži vsako tretje leto. Kaj pa ml Slovenci?! Premalo smo jih imeli, preveliki so intervali od shoda do shoda. Hrvatje pa lastnega katoliškega shoda sploh niso imeli. Katoliški shodi so pozvani k temu, da postavijo kažipote ne toliko življensko pot poedinca — to je interna cerkvena naloga — marveč kažipote za aktivno krščanstvo v javnosti, za vse panoge javnega življenja in javnega delovanja. Torej več katoliških shodov! Sklepno še enkrat povdarim opomin angleškega kardinala: intenzivnejše delo v javnih korporacijah, v javnem življenju, V delu je spas za poedince, za krščanske familije, za razne sloje in stanove, za ves naš slovenski narod!
LONDONSKA SVETA CESTA.
Camomile Street nazivljejo Londončanje sveto cesto. Tu je namreč, središče vzhodnoazijske trgovine z umetninami in zbiralci smatrajo ta kraj za svojo Meko. Milijonarji kakor tudi priprosti ljubitelji umetnin iščejo tu eksotičnih dragocenosti. Bogastvo Camomile Streeta še nikdar ni bilo ocenjeno, tako pravi neko poročilo o tem fantastičnem kotu velemesta. Tu so bronasti kipi Bude, očrneli od stoletnega prahu, tam zopet režeči se ma-liki in strašne podobe raznih božanstev iz tibetanskih samostanov. Svete svetiljke, ki so stoletja svetile na čast Budi, bingljajo tu na stropu malih prodajalnic, v katerih je nako-pičnega sličnega blaga. Trgovci Camomile Streeta imajo svoje nakupovalce v najbolj oddaljenih krajih Azije, kjer z budističnimi menihi in tibetanskimi lama barantajo za tempeljske zaklade, katere potem pošljejo na londonski trg. Indija, Kitajska, Perzija in Japonska so glavne dežele, iz katerih se stekajo ti zakladi. Dragoceni šali in drugo blago iz kašmirja leži tu v temnih prostorih, predno pride v prave roke in nato v modne trgovine.
Ena najbolj romantičnih figur te pravljične dežele umetnin je S. Bhumgara, najstarejši in najuglednejši trgovec na tej cesti, kateri ima tudi mnogo zaslug, da se je indijska umetnost v Londonu vpeljala. Prepotoval je ves^ svei in najredkejše azijatske umetnine so šle skozi njegove roke.
KJE JE NAJVEČJI ROPOT.
Po dolgih raziskovanjih so končno dognali, kje na svetu je največji ropot. Ameriški fiziki so s pomočjo audiometra preiskali razne obljudene, prometne in druge kraje. Vozili so se z železnico po raznih krajih in mostovih, kakor tudi skozi razne predore, kjer so ix» vso d merili z omenjenim aparatom. Največji šum je ob slapovih Niagare, kjer je audiometer kazal 70 stopinj. Na raznih krajih mesta New Yorka, posebno tam, kjer vodijo železniške proge ena nad drugo, so kazali kazalci aparata število 55. Najmirnejša točka na svetu je fiziologični laboratorij na vseučilišču v Utrechtu, v katerem se vrše znanstvena raziskavanja o zvoku in ki je tako izoliran proti vsakemu šumu, da ni čutiti niti najmanjšega glasu. Laboratorij je obdan z brezzračnim prostorom, kamor ne prodre noben glas.
NEKAJ STATISTIKE 0 ZNAMKAH.
V letu 1925. je bilo v raznih deželah sveta izdanih 1930 novih znamk. Od tega števila 578 v Evropi, v Aziji 361, Afriki 508, Ameriki 291 in Avstraliji 92. V času od leta 1850. pa do 1899. jo bilo skupno 13.600 novih znaink izdanih, od leta 1900. pa do lani pa nič manj kot 29.770. To je toliko kot 43.370 v zadnjih 75 letih. Tu se zbiralec lahko »nagleda«, koliko mu jih še manjka.
Gospo&arstvo
Obrtna banka kraljevine SHS.
Kakor smo že pred dnevi poročali, je trgovski minister podpisal pravila »Obrtne banke kraljevine SHS d. d.«. Glavnica bo znašala 75 milijonov dinarjev in bo razdeljena na 375.000 delnic po 200 Din, vendar se bo zaenkrat vplačalo le 37,000.000 Din. Delničarji banke morejo postati obrtniki in njih žene, obrtne zadruge in ustanove in deloma tudi prijatelji obrtništva. Delež obrtnikov, obrtniških zadrug in ustanov bo znašal 51 odstotkov, delež ostalih, privatnikov 9 odstotkov, delež države pa je določen na 40 odstotkov. Poziv na vpisovanje delnic se mora objaviti vsaj 30 dni pred pričetkom upisovanja. Kot pEvi obrok bo treba vplačati 20 odstotkov, ostanek pa v mesečnih obrokih. Obrtna banka je oproščena vseh državnih in avtonomnih taks, kakor tudi vseh državnih in avtonomnih davkov in doklad.
Banka je namenjena izključno interesom obrtništva in njih zadružnim organizacijam.
Delokrog banke bo sledeči: 1. banka bo dajala obrtnikom menična posojila, kakor tudi posojila na tekoči račun in to neposredno ali pa preko obrtnih zadrug; 2. preskrbela bo .obrtnikom tudi posojila na surovine in izdelano blago; 3. posredovala bo pri dobavi materi jala, pclfabrikatov modernega orodja in strojev; 4. upravljala bo ustanove in gotovino obrtnih zadrug.
Obrestno mero bo vsako leto določil trgovinski minister na predlog upravnega odbora banke. Nadzorstvo nad celokupnim poslovanjem banke bo vršil trgovski minister potom posebnega komisarja, katerega bo na predlog trgovskega ministra postavil kralj a posebnim Ukazom.
Na občnem zboru bodo tri delnice predstavljale en glas, toda posamezen delničar ne bo smel imeti več kot 25 glasov. Upravni odbor bo sestavljen iz 20 članov, od katerih mo-•ra 9 članov stanovati v Belgradu. Teh 9 članov predstavlja izvršilni odbor. Nadzorstveni svet pa bo štel 5 članov, od katerih bo občni zbor delničarjev določil dva, vlada pa tri.
Centrala banke se bo nahaiala v Belgradu, podružnica pa v Zagrebu. Po potrebi se bodo ustanovile tudi podružnice v Ljubljani in Sarajevu, V Splitu, Skoplju in Novem Sadu pa. se bodo ustanovile ekspoziture.
Slovenija torej zaenkrat ne bo imela podružnice, zato je maldtupanja, da bo Obrtna banka mogla v Sloveniji vršiti svojo'nalogo v obsegu,-kffti' odgovarjal.razvoju.našega obrt-Mjštva. JSjbjlvoma, da bodo obrtniške- organizacije v tem vprašanju odločno nastopile, kajti obrtništvo ni nikjer v toliki • meri potrebno Jsredita in posojila kot ravno pri nas.
Kako država ruši naš kredit v inozemstvu.
. V zadnjem času se mnogo posvetuje, kako treba dvigniti ugled in kredit naše države v inozemstvu. Malokatera država ima v inozemstvu tako malo ugleda in predvsem tako malo kredita kot naša. Ponovno se stavlja vprašanje, kdo ruši naš ugled v inozemstvu? V mnogih ozirih so temu krive razmere v našem privatnem gospodarstvu, nič manjša krivda pa ne zadene države same. Naj navedemo drastičen primer, kako država ruši naš ugled .v. inozemstvu.
Če inozemstvo stopi v trgovske stike z našo državo, tedaj gotovo predpostavlja, da se
pri nas zakoni in razsodbe sodišča striktno upoštevajo. Potreba tujega kapitala je vsled depresije našega gospodarstva postala zelo nujna. Toda' tuj kapital se previdno ogiblje sodelovanja v našem gospodarstvu in to, čeprav se država trudi potom zakonov in odredb ta kapital privabiti v našo državo. V tem smislu se je izdelal zakoh o industrijskih obligacijah. Toda kako naj inozemstvo vertije določbam našega zakona, ko ve, da država sama ne upošteva razsodb najvišjega sodišča in to v slučajih, v katerih je oškodovano inozemstvo.
Zagrebški »Morgenblatf« poroča o slučaju dolga države pri Balkanski banki v Belgradu. Pri tej banki, ki se nahaja sedaj v 11-kvidaoiji, je kot upnik fnteresirana neka angleška banka. Balkanska banka, odnosno likvidacijska masa te banke ima od države terjati 22 milijonov dinarjev. Toda država se brani ta dolg plačati, čeprav je kasacijsko sodišče v Belgradu kot najvišje sodišče v državi obsodilo državo na plačilo tega zneska. Angleži se čudijo, kako se more država upirati razsodbi najvišjega sodišča v državi. Intervencije angleškega konzula so bile brezuspešne. Tako morajo upniki banke, med katerimi se nahajajo tudi Angleži, čakati, da se država odloči poravnati svoj dolg. Toda država ne namerava plačati tega zneska brez pridržka. Ministrski svet je sklenil predlagati plačilo .v treh letih in to brez vsakih obresti. Vprašamo še, kako more država na podlagi razsodbe najvišjega sodišča predlagati plačilo v treh letih brez vsakih obresti? Obresti bi v treh letih znašale 5 do 6 milijonov dinarjev. Za ta znesek se hoče torej država v teku treh let okoristiti na račun upnikov Balkanske bainke.
Da take metode ne morejo koristiti ugledu naše države v inozemstvu, je jasno, ravno tako se-ne moremo čuditi^ da inozemstvo dvomi o pravni varnosti v naši državi.
Kako malo zaupanja ima inozemstvo v našo državo, dokazuje dejstvo, da se kurz 8 odstotnega Bleerovega posojila na borzi v Newyorku giblje še vedno pod emisijskim kurzom in sicer na višini 93 do 93 in tričetrt, medtem, ko je znašal emisijski kur z 95.25. Pri današnjem kurzu se torej denar naložen v obligacije Bleerovega posojila obrestuje po 8.6 odstotkov, ■ medtem ko se kapital, naložen v obligacije drugih evropskih držav, radi višjega kurza obrestuje le po 6.5—7.5 odstotkov.
* * ii" ' '' - -
Začasno povišanje poštnih pristojbin, Kakor smo že poročali, je poštni minister" odredil, da se začasno povišajo poštne pristojbine ih sicer na ta način, da se zviša cena znamk. To povišanje, ki je bilo prvotno zamišljendo za rok 3 mesecev, bi moralo stopiti v veljavo že 1. oktobra; vsled tehničnih težkoč pri pretiskaniu znamk, pa se je odložilo na 1. november. .Dohodki iz tega povišanja se bodo, kakor znano, porabili za pomoč poplavljencem, oškodovanim ,v poletju po poplavah Donave in Save. Ker pa se je med tem izkazalo, da škoda ni tako velika, je poštni minister znižal veljavnost povišanja od 3 mesecev na 1 mesec (od 1. do 30. novembra). — Vprašanje je, če se izplača za mesec dni mučiti ljudstvo z novimi pristojbinami in delati zmedo in sitnosti in to za borih 8 milijonov di-narjevj katere pričakuje poštni minister od tega povišanja. Na drugi strani pa se vidi, da vlada prav ne vpošteva velikansko škodo, katero je utrpelo slovensko ljudstvo radi zadnjih poplav, kajti pri reševanju tega vprašanja se opira le na škodo, katero so utrpeli Vojvodinci po poplavah Donave in Save> .■■•:.■
^manjšanje poštnih prstojbin za pakete. Kakor se poroča iz Belgrada je poštni minister izdal rešerije, po katerem se s 1. novembrom znižajo
poštne pristojbine za pakete. To znižanje bo zna-Salo povprečno 10%. Z ozirom na stabilizacijo dinarja se zmanjša tudi relacija med zlatim dinarjem in papirnim dinarjem. Za takso na pakete, ki se izvažajo v inozemstvo se bo odslej računalo 12 dinarjev za zlati dinar, mesto dosedanjih 15 dinarjev.
Konkurzi. Konkurz je razglašen o imovini: Angele Laznikove, trgovke v Trbovljah I., št. 420; roki: 4. nov., 15. nov. in 30. rtov,,'o imovini Janka Potočnika, trgovca z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Škof ji Loki št. 126, roki: 12. okt., 31. okt. in 15. novembra.
Rapiden padec bombažnih cen. Najzanimivejši pojav na svetovnem tržišču je bil v zadnjih tednih padec bombažnih cen. V kratkem času je padla cena promptnega bombaža od 20 dolarskih cent. na 15. cent. Za pozneje dobave pa se je cena znižala že na 13H c. Padcc torej znaša več kot 25%. To nazadovanje cen je na eni strani pripisati letošnji izredno ugodni letini in velikim rezervam iz lanskega leta. Na drugi strani pa jo svetovna poraba bombaža znatno padla, ker se je konzum na celem svetu znatno zmanjšal. Ta pojav ni samo začasnega značaja, zato jo pričakovati, da se bodo Cene bombažnih tkanin sorazmerno zmanjšale, seveda ne v istem obsegu kot cena bombaža, kajti ostali produkcijski stroški tekstilne industrije se niso zmanj-Sali.
Vprašanje stabilizacije romunskega leja in naša lesna trgovina. Romunska se pripravlja na akcijo za stabilizacijo leja. V splošnem se sodi, da se bo vlada odločila stabilizirati lej pri curiškem kurzu 3.00 Sv. fr.- za 100 lejev. Ker Se današnji kurz giblje na višini 2.70 je pričakovati nadaljni dvig leja. Višina stabilizacijskega kurza rum. leja je važna za našo lesno industrijo. Cim višji bo ta kurz, tem manj bo občutna rumunska konkurenca na svetovnem tržišču lesa. Odkar se je lej dvignil od 2.40—2.50 na 2.70, je rumunska konkurenca že močno oslabila. Pri kurzu 3.00 pa je gotovo računati, da bo prenehal pritisk na cene izvoznega lesa s strani Rumunije.
Dinar — bodoča enota valute v Palestini Tudi Palestina dobi novo enoto vahrte, ki se bo imenovala >dinar< in bo po svoji vrednosti enaka angleškemu funtu. Ta palestinski dinar bo razdeljen v 10 »šeklov«, zadnji pa zopet v 100 »prutov«.
Napredovanje nemškega pomorstva. America Line in White-Star-Line, ki sta po vojni redno vzdrževali potniški promet med Hamburgom in New YoTkom, bosta v kratkem ukinile ta promet. Kakor se z druge strani poroča bo tudi Cunard-Line ukinila svojo udeležbo na potniškem prometu med Hamburgom in New Yorkom. Kot vzrok se navajajo nizka prevozne cene nemških paroplov. družb, ki so v kratkem času obrat ta." .o pocenile, da jim inozemske družbe ne morejo več konkurirati.
Razburjenje v italijanskih gospodarskih krogih radi ustanovitve trusta Zapadnoevropskih železarn. Sklenitev Železarskega trusta je v Italiji razburila gospodarske kroge, ki vidijo v tem trustu nevarnost za italijansko gospodarstvo. Italija je navezana na uvoz železa in jekla. Dosedaj je mogla Italija vsled nadprodukcije v Evropi uvažati te surovine po zelo ugodnih cenah. Železarski kartel pa bo zmanjšal produkcijo po določenih kvotah in na ono višino, ki odgovarja porabi. Prenehal se bo konkurenčni boj in z njim tudi dumping-cene, po katerih je dosedaj Italija uvažala te surovine. Italijanski listi predlagajo različne ukrepe in zahtevajo, da se italijanska industrija organizira z ozirom na novo nastalo situacijo. >Mondo< predlaga tozadevno intervencijo pri Zvezi narodov. > Znatno znižanje davkov v Češkoslovaški. Češkoslovaško finančno ministrstvo je predložilo parlamentu zakonski projekt o davčnih reformah in o reorganizaciji avtonomnih financ. Projekt, ki obsega skupaj preko 300 tiskanih strani, predvideva žfiatno znižanje neposrednih davkov kakor tudi maksimiranje avtonomnih doklad. Obremenitev industrijskih podjetij bi se po tem projektu znižala od dosedanjih 80% na največ 44.
Dne 6. oktobra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.46—13.49 (13.462—13.492), Italija 212.75—214.75 (213.48—215.48), London 274.40—275.20 (274.35—275.15), Newyork 56.353— 56.553 (56.556-56.556), Pariz 164—166 (160—162) Praga 167.35—168.15 (167.35—168.15), Dunaj 7.965 —7.995 (7.965-7.995), Curih 10.9275—10.9575 (10.9275—10.957), Amsterdam 22.64—22.70 (22.67 —22.73).
Curih. Belgrad 9.14 (9.1475), Budimpešta 72.45 (72.50), Berlin 123.30 (123.275), Italija 19.60 (19.50), London 25.11625 (25.115), Newyork 517.75 (517.625), Pariz 14.85 (14.61), Praga 15.325 (15.32)
BukareŠt 2.7175 (2.7125), Sofija 3.75 (3.75), "Mah sterdam 207.20 (207.20), Bruselj 14.15 (14.05).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5050, KodanJ 187.90, London 34.3450, Milan 26.88, Newyork 705.55, Pariz 20.30, Varšava 78.05. Valute: dolar« 704.20, angleški funt 34.26, lira 26.80, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.92.
Praga. Devize: Lira 127.55, Zagreb 59.59, Pariz 96.55, London 163.60, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljabljana. 7% invest. posoj. 71—72, vojn« odškodnina 305 den., zastavni listi 20—22, kost zadolžnice 20—22, Celjska 193-106, Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 93—97, Praštediona 805—868, Kred. zavod 165-175, Strojne 110 bJL Vevčo 102 den., Stavbna 55—65, šešir 103—104, zaklj. 104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 71.50—72, agrarf 42.50—43, vojna odškodnina 305—806, kasa 305 50 806, okt. 306.50-307, nov. 309.10-310.50, Hrvat esk. 100-101, Kred. 100-101, Hipobanlca 55— 55.50, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 867.50— 870, Ljublj. kreditna 155 den., Srpska 180 den-Zem. 132-140, Ujed. 95 bi., Eksploatacija 5—7.501 Sečerana 375—385, Gutmann '240—260, Šlavex 115 bi., Slavonija 31.50—32, Trbovlje 295—310, Vev5e 102 den.
Dunaj. Pod on .-savska-ja( 1 ran. 809.000. Alpine 357.500, Greinitz 101.000, Kranjska industrijska 475.000, Trbovlje 382.000, Hrv. esk. 149.000, Ley-kam 121.000, Hipobanka 70.000. Avstrijske tvornice za dušik 240.000, Mundus 1,094.000, Slav« 139.000, Slavonija 36.300.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Brusni les, fco meja 200 d., drva bukova, sveža, cepanice, 10% okrogle, fco vag. meja 12 den., desko 18 mm, 4 m dolge, fco meja 480 den., bukova drva, suha, zdrava, meter-ska, z 10—15% okroglic, fco vag. meja 2 vag. 21 —22, zaklj. 21, Temeljni — 3mreka, jelka, I., II., III., monte, ostrorobi, od 38-38, 48-68, 53-73, 58-78, od 3—6 m, fco vag. meja 5 vag, 550—570, zaklj. 550, trami merkantilni 8-4 in 4-4, G 6 in 7 m, tto vag. naklad, posl. 1 vag. 255—255, zaklj. 255. trami merkantilni, od 3-3—6-7, od 4 do 12 m, po kupčevi noti, fco vag. meja 6 vag. 310—320, zaklj. 310, remeljni 4.50, 5 in 6 m dolž., fco meja 520 (L, trami monte: 100 kosov 5 m 5-6, 100 koeov 4 mi 5-6, 40 kosov 5 m 6-7 40 kosov 6 m 6-7, fco moja 290 den., hrastovo vozne deščice: 43 mm od 18— 28 cm šir., 2.60 m dolžine*, 53 mm od 18—28 cm šir., 2.80 m dolžine, fco meja 1230 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi., koruza stara, fco vag. naklad, post. 168 bi., koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. naklad jkjsI 145 bi., koruza nova v lclipu, fco vag. naklad, post. 80 bi., rž domača, fco naklad, post. 215 bi., oves novi, fco naklad. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 135 bi., krompir rani, fco vag. slov. postaja 90 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bL
Km$i@<e in r&vife
Koliko jo Slovencev na Koroškem? Po Wutfe« Streitovem zemljevidu župnij Krške škofije in po shematizmu Krške škofijo za leto 1926 sestavil SI o v e n i c u s. Izdala Jugoslovanska Matica v Ljubljani. Za šesto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita je izdala Jugoslovanska Matica knjižico, v kateri njfen avtor, izvrsten poznavalec cerkvenih razmer na Koroškem, na podlagi nemških virov ter vladnih in škofijskih odlokov sistematično in brez vsakega pretiravanja ugotavlja resnično število Slovencev v onem delu koroške zemlje, ki je še ostal pod avstrijsko in italijansko nadvlado. Za vsako župnijo posebej je navedena v poraba našega jezika v cerkvi in pri poučevanju slovensko mladino v verouku; z grozo opažamo, kako napreduje germanizacija v čisto slovenskih krajih, kjer so nastavljeni na mesta pregnanih slovenskih duhovnikov nemški župniki in kaplani, ki ne znajo in tudi nimajo volje naučiti se jezika svojih slovenskih župljanov. Germanizacijo v šoli so sedaj koroški nemški ultranacionalni oficialni in poloficialni krogi učinkovito okrepili s ponem-čevanjem starih slovenskih cerkva, katerih so skoz tisoč let do najnovejše dobe po plebiscitu nikdar glasila nemška beseda, ker za njo med samo slovenskimi verniki ni bilo niti najmanjše potrebe. Razni vladni in škofijski odloki, ki jih navaja pisec, so nepobitni dokazi, da ima naš slovenski jezik v koroških cerkvah svojo tisočletno pravico in da so godi našemu narodu vnebovpijo-ča- krivica, ko mu nastavljajo za dušne pastirje tujce, ki slovenskim otrokom že v nežni mladosti
Sir H. Rider Haggard:
12
Hci cesarja MonSeiume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. P o 1 j a n e c
Tedaj je zarobantil. »Ti ničvrednica,« je rekel,. >z bičem jih dobiš in v tvojo izbo te zaprem, kjer boš ostala ob vodi in kruhu. Ti pa, napol španski petelinček, vedi enkrat za vselej, da je ta deklina za boljšega kot si ti. Kako se drzneš snubiti mojo hčer, ti prazna zdravilna škatlja, ki nimaš nili dveh srebrnih grošev v svojem mošnjičkul Pojdi in pridobi si premoženja in imena-, preden si upaš gledati za takimi ko je ona.«
»To je tudi moja želja in hočem doseči,« sem odgovoril.
»Tako, ti lekarski hlapec, ti si boš pridobil ime in položaj, res? Veš, preden se bo to zgodilo, bo dekle že davno varno poročeno s človekom, lci že vse to ima in ki ti ni neznan. Hči, sedaj mu pa povej, da nimaš nič več ž njim opraviti.«
»Tega ne morem reči, oče,« je rekla in zvijala krilo. »Ako je vaša želja, da ne poročim Toma, je moja dolžnost jasna in ga morda ne poročim. Ampak jaz sem svoja in nobena dolžnost me ne more pripraviti do tega, da bi poročila človeka, katerega ne maram. Dokler bo živel Tom, za toliko časa sem se prisegla njemu in nikomur drugemu.c
»Pogum imaš, deklina,« je rekel oče. »Sedaj me pa poslušaj; ali se poročiš, kjer in kedar bom. jaz hotel, ali pa pojdeš po svetu za kruhom. Nehvalež-nica, mar sem te zato vzgojil, da se mi boš v brk postavljala po robu? Tebe pa, ti zdravniška škatlja, že še naučim, kaj se pravi poljubljati hčere poštenih ljudi brez njihovega dovoljenja,« in zaklel in skočil vihteč palico proti nienL da bi me udaril.
Tedaj pa je moja vroča kri vnovič zavrela v meni, žo drugič tisti dan; pograbil sem Špancev meč, ki je
ležal v travi poleg mene, in ga naravnal s špico proti njemu; sedaj je bil položaj izpremenjen in jaz, ki sem se poprej boril z gorjačo zoper meč, sem se sedaj moral boriti z mečem zoper gorjačo. Da me ne hi tisti trenutek Lilija s prestrašenim krikom udarila od spodaj po roki, sem resnično prepričan, da bi bil na licu mesta prebodel njenega očeta in končal svoje življenje z vrvico okoli Vratu;
»Ali si blazen?« je viknila. Ali me misliš pridobiti s tem, da umoriš očeta? Vrzi meč proč, Tom!
»Kar se tiče tega, da bi pridobil tebe, je kaj malo upanja kakor vse kaže, sem odgovoril ves raz-vnet, »povem ti pa, da me ni volja niti za vsa dekleta na svetu, da bi se pustil tepsti s palico kaker kuhinjski pomagač.«
»Prav imaš, fant,« je rekel njen oče bolj prijazno. »Kakor vidim, imaš precej srčnosti, ki ti utegne marsikaj pomagati; ni bilo lepo od mene, da sem ti v jezi rekel zdravniška škatlja. Vseeno ostane pri tem, kar sem rekel, dekle ni za tebe; torej pojdi in pozabi jo, kakor najboljše znaš in moreš. Ako pa ti je življenje drago, Bog ne daj, da bi vaju dva še enkrat videl poljubovati se. Vedi tudi, da bom jutri spregovoril besedo s tvojim očetom o tej stvari.«
»Grem, ker moram iti,« sem odgovoril, »ampak, gospod, jaz še vedno upam, da doživim čas, ko bom rekel, da je vaša hči moja žena. Lilija, z Bogom, dokler ti viharji ne minejo.«
»Z Bogom, Tom,« je rekla in jokala. »Ne pozabi me in jaz ne bom nikoli pozabila na prisego, ki sem ti jo dala.«
Nato je oče prijel Lilijo za roko in jo odpeljal.
Tudi jaz sem odšel — žalosten, vendar ne ravno nezadovoljen. Sedaj sem se namreč zavedal, čeprav sem si bil nakopal jezo njenega očeta, da sem si tudi pridobil neomajno ljubezen njegove hčere; ljubezen pa traja dalje kot jeza in doseže končno svoio voljo prej ali slej. Ko som hndjl nekoliko časa, sem se spomnil Španca, na katerega sem bil docela pozabil spričo ljubezni in boja; obrnil sem se, da bi
ga poiskal in zvlekel do klade za zločince; z veseljem bi bil storil to in bil vesel, da sem našel koga, nad katerim bi se znesel zavoljo prizadetih mi krivic. Ko pa sem dospel do kraja, kjer sem ga bil pustil, sem spoznal, da mu je bila usoda mila s pomočjo nekega bedaka. Španca namreč ni bilo nikjer, pač pa je na istem kraju stal vaški bebec, Billy Minns po imenu, ki je debelo zijal v drevo, kjer je bil tujec privezan, in kazal srebrnjak v roki.
»Kje je tisti človek, ki je bil tukaj- privezan, Billy,< sem ga vprašal.
»Ne vem, gospod Thomas,« je odgovoril. »Na polovici pota, kamor je bil namenjen, bi rekel, če bi meril po hitrosti, s katero je odšel, ko sem mu pomagal na konja.«
»Na konja si mu tudi pomagal, bedak? Kako dolgo je tega?«
»Kako dolgo? No, mogoče ena ura, mogoče dve. Ne znam računati časa, ta računa po svoje kakor krčmar, ne da bi jaz kaj mogel za to. Ej, kako je zdirjal in zabadal tiste dolge ostroge konju kar med rebra! Saj ni čuda, revež je bil ves divji, in še govoriti ni mogel, meketal je kot ovca, razbojniki so ga napadli, na glavni cesti in pri belem dnevu. Billy pa ga je odrezal, mu ujel konja in ga posadil nanj in dobil ta srebrnjak za svoje dobro delo. Ej, kako je bil vesel, da je mogel odtod! Kako je dirjal!«
. »Da veš, večji tepec si, kakor sem mislil, Billy,< sem rekel ves razjarjen. »Tisti človek me je hotel umoriti; premagal sem ga in ga privezal, ti si ga pa šel izpustit.«
»Umoriti te je hoteli Ti si ga privezal! Zakaj nisi toliko časa počakal, da bi bil jaz prišel zraven; obadva bi ga vlekla v mesto. To bi bilo imenitno! Praviš, da sem tepec — če bi ti našel človeka, vsega krvavega in ranjenega in k drev esu privezanega, ki ne more govoriti, mar ga ti ne bi bil odveza! ali odrezal? No, kaj hočemo, ni ga več, samo tole je ostalo od njega« in jo vrgel denar v zrak.
ill=ll|= EMEIII
>	B S
N N TJ 2
H a
9 I S i
S g "S
2 s
.2.0
J s -S
g S5.2 g S « g
2 O) fl o
>	K g
°
° j
S"	> »S
3 •	N •a
š S	- g S
•S E	« o >
o o	. .
a *	' Sg
2 »	N S H
O	O
š a So
o Si g
Q ^
^ H d r
J S O J
„ U! -9 0 .— Q
E tj" "<3 o « *
^ ¥ - d o C -j o
° -2 d •?d « 5
h , tj o CL, >-> U n
111 = 111 = = 111 = 111
iztrgajo 'z src ljubezen in spoštovanje do tega, kar mu je dala slovenska mati kot prvo duševno darilo: svoj sladki materni jezik. Vsak, kdor ima še čut in stud zoper krivico in barbarstvo, naj si takoj nabavi in prečita to knjižico. Ob tej priliki opozarjamo na štiri, lansko leto izišla dela o ko-roškem vprašanju, k tvorijo z letos izdano knjižico nekako celoto. To so knjige: Dr. V. Rožič, Boj sa Koroško, Natorog il Šanzop, Na Koroško! in Carinthiacus, Položaj Slovenara pod Austrijom. Vsa štiri dela skupaj prikazujejo jasno sMko trpljenja in obupnega odpora naših koroških Slovencev proti nemškemu nasilju. Po plebiscitu smo Obljubili slovenskim Korošcem, da ne bomo pozabili nanje; obljuba nas še vedno veže: pomagajmo jiui z besedo in dejanjem. Vse navedene knjige so naprodaj po vseh slovenskih knjigarnah in pri pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/11.
Vrtet in Angelček. Izšla je štev. 2 letnika 1926/27. Mladini bo tudi te številke svojih listov iskreno vesela. Pa tudi vzgojitelji bodo radi posegli po »Vrtcu« in »Angelčku«, ki jima bosta pomagala pri vzgojnem delu. >Vrtec< in »Angelček« (10 številk) staneta za leto 1626'27 22 Din, »Angelček« sam 8 Din. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80. Čekovni račun 10.470.
Državljanska vzgoja. Vzgojiteljem mladine napisal dr. Jos. J e r a j. To je knjiga svoje vrste, ki razmotriva vprašanje, katero tvori podlago močni državi. Nove države, ki so nastale na razvalinah nekdanje mogočne Avstrije, potrebujejo trdne temelje ravno v vzgoji državljanske zavesti svojih državljanov. Narodi, ki so končno dobili svojo narodno dTŽavo, se morajo vzgojiti, da bodo znalt vršiti svoje nove državljanske dolžnosti in pravice. Dt. Jeraj v svo.ii knjigi obravnava to vzgojo v sledečih poglavjih: Kriza moderne države; Orgauično pojmovanje države; Ideja naše države; Zgodovina naše državne vzgoje; Pojem državne vzgoje; Nova idejna šola; Družina — temelj drž. vzgoje; Obče-Btvena šola in drž. vzgoja; Domovinska občina; Stanovska vzgoja in dTŽ. zavest: Vzgoja za narod in očetnjavo. — Knjiga fco mogla prav dobro služiti duhovnikom, učiteljem ter vsem, ki jim je vzgoja mladine poklic ali stanovska dolžnost. Cena knjigi je 15 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5.
»Savremena Opština«, časopis za gospodar-sko-socialno in kulturno povzdigo mesta in vasi. Belgrad. 1926. Vsebina št. 6.: Dr. Milosiav Stojadinovič: Jedna značajna manifestacija; Slobodan Jovanovič: Samouprava po prvom radikalnem programu; Dragi ša Lapčevič: O našim gradovima; dr. Nikola Fugger: Nadzor države i opčinske fi-nanetje; SI. Mih. Kosič: Nekoji medostaci projektu zakona o opštinama; Andrija Bauič: Kriza Politič-pravo u opštinama; Andrija Babic: Kriza Politič-kih Opština Dalmacije; Dušan Tomaševič: Opšti-na in obaveza osiguranja radnika; St.: Pogrešno izidivanje sela; Projekat zakona o gradovima; dr. Drag. T. Dulzibarič: Samouprave i nadzorne vla-sti. — »Savremeno Opštino« urejuje dT. Milosiav Stojadinovič; uredništvo in uprava se nahajata v Belgradu, Vasina ul. br. 21-11. Celoletna naročnina 200 Din.
Spori
Lahkoatletski meeting SD Rapida ▼ Mariboru.
SD Rapid priredi v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri na športnem prostoru v Ljudskem vrtu propagandni lahkoatletski meeting, dostopen verificiranim atletom kakor tudi neverificiranim tekmovalcem klubov iz območja LLAPa. V slučaju deževnega vremena ali nepredvidljivih zaprek se meeting preloži na nedeljo 14. novembra. Prijave je nasloviti na SD Rapid, Maribor, Vetrinjska ulica 5 do 11. t. m. opoldne. Naknadne prijave, se sprejemajo do četrtka, 14. t. m. Opoldne proti dvojni prijavnini Pri-javnina znaša za točko in osebo 5 Din. Tekališče bo prirejeno na terenu nogometnega prostora, na travnatih tleh, v dolžini 310 m, z nedvignjenimi zavoji. Program: 100 m, met krogle, 800 m, skok v višino, 1500 m, skok v daljavo, met diska, troskok, 5000 m. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JLASa. — SD. Rapid.
DIENER-HANSEN.
Jutri, 8. t. m. se v največji zaprti areni sveta,
V	Madison square Gardenu v New Yorku, vrši boj Dienerja s Knutom Hansenom. Vse polno tradicij je v zvezi s tem »vrtom«, lani so poslopje na novo pozidali, prostora ima za 30.000 gledavcev, je pa last Texa Rickarda.
Dienerja poznamo. On .je edtni evropski bok-ser, ki ga Paolino ni mogel zdelati; tudi Gorman ga je premagal samo po točkah. In kdo je Gorman?
V	začetku letošnjega leta je bil v seznamu Texa Rickarda takoj za Dempseyem, Tunneyem in Wil-Isom in je tudi še sedaj med najboljšimi ameriškimi bokserji, glede tehnike in taktike celo najboljši. Dienerjevemu managerju Turku Sabri Mahirju Gorman kot nasprotnik njegovega varovanca pač ni bil všeč; a moral je vgrizniti, sicer bi se bil moral boriti Diener s 9amim Willsom, z onim črncem, ki se ga vse boji. To pa vendarle ni šlo. Diener je boj zgubil, a si je pridobil ime in priznanje. Vsi listi hvalijo njegov talent in njegov pogum, njegovo moč in njegovo ofenzivnost. »Sun« piše: »Ce bo znal Diener pravilno trenirati, bo kmalu napravil zmedo tudi med najboljšimi bokserji. Ce bi bil kdo drugi njegov nasprotnik, bi ga bil kar pojedel, a za nasprotnika je imel enega najboljših leskih bokserjev »veta.« List »The Brooklyn Times« piše: »DiAier je bil zmeraj nevaren, boril se je kot. bokeer lahke teže; tako je gibčen. V prvem
boju v Ameriki imeti u nasprotnika Gormana, to je pač nekaj težkega. A vendar je bil Gorman v 10. rundi že v veliki stiski, in ko je Gong naznanil konec runde, ga je bil Gorman zelo vesel.« List >World< je zelo kritičen: »Diener ne bo nikdar Dempsey ali Tunney, je pa visoko nad povprečnostjo navadnih težkih bokserjev.« — »Rick Poten-za< ga zelo pohvali: »Diener ima srce borca, najbolje bokserjevo 6redstvo, in ne pusti nasprotnika niti za trenutek pri miru. Ce se bo naučil, česar še ne zna, bodo morali tekmeci za svetovno prvenstvo zelo paziti, da ni zmagal z k. o., to je zakrivil najbrž Gong.« — »Morning Post«: »Čeprav po točkah premagan, je vojeval Diener sijajno bitko.« — »New York American« mu očita, da se ne zna kriti, »Evening World« pravi, da je napravil Diener najboljši vtis, da je vedno napadal in da je dopadel zlasti njegov pogum.« Itd.
Zadostuje to, da je v več tednov trajajočem treningu Tunney samo enkrat Gormana podrl z K. O. -
Dienerjev jutrišnji nasprotnik Knui Hansen je Amerikam* danskega pokolenja, idealen atlet, 2 metra visok orjak, močan in mišičast, zelo simpatičen. Poleg Perssona ga stavijo v vrsto kandidatov za svetovno prvenstvo. Strahovit je njegov udarec. Velikana iz Chile, Romero Rojasa, je premagal že v 3. rundi K. o., in vendar so nekoč hoteli tega Rojasa poslati v boj proti samemu Dempseyu. Tun-ney je premagal Riskoja šele v 12. rundi po točkah. Risi,o je premagal Berlenbacha, in ta Risko se je na dan boja Dempsey-Tunnej boril s Hansenom. Tako visoko cenijo v Ameriki Hansena. O izidu boja nismo nič brali, a je moral btii za Hansena časten, sicer bi ga Tes Rickard ne bil poslal v glavni bo/ v Madison Sfjuare Garden. Diener ima izredno težko nalogo pred seboj, doslej najnevarnejšo.
Tex Rickard, kralj vseh športnih managerjev, je dejal: »Dienerju manjka še skušnja; to si bo pridobil tukaj v Ameriki. Prav možno je, da. bo stopi! Diener po par bojih v Ameriki prav v prednjo vrsto mednarodnih težkih bokserjev. Brž ko poteče sedanja njegova pogodba v Ameriki, lahko zmeraj pri meni boksa; to je najboljši df kaz, kakšno mnenje imam o njem.<
■■■■■■■■■■■■9■■■■■■■■■BBB
PLETILKO
Za nogavice sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - FANfl KAVČIČ, Zgornja Šiška 125.
Mlada dekla
kmetska), ki ima veselje za poštno službo in tudi >omagati v hiši, se išče. 'ism. ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod Šifro: »Poštar-s k a družina«.
BLAGAJNIČARKA
s prakso išče mesta; pomagala bi tudi v trgovini. Naslov v upravi: št. 6647,
se sprejme na stanovanje iri hrano. Električna razsvetljava, - Naslov pove uprava lista pod it. 6840.
Za učiteljstvo
Kanmi-ka podružnica Slomškove (veze zboruje v »Aoto dne 9. oktobra po prihodu prvega vlaka v Stranjah v šoli .Na dnevnem redu bo predsednikov^ ftoročilo o enotni učiteljski organizaciji. Poleg tega bo praktična vaja v knjigoveštvu^ Vsak prinesi s seUp škarje, močno šivanko s sukancem in nevezano Knjigo in karton. Po zborovanju skupno kosilo in razgovor o septemberskem izletu v Italijo.
Ssspredl sodišča
S krampom po glavi me je razkopaval. Poglejte gospodje, štiri rane imam. Pri prvem udarcu serm bil že oinotljen in sploh ne vem, kaj je nato počel z mano. In še tisti dan sem šel k zdravniku. Obvezal me je in poslal domov in doma sem ležal celih 34 dni. Čudno je, da sem ozdravil, gospodje', posebno pri mojih letih. Imam že precej nad sedem k rižev na grbi in veliko sem že doživel v svojeia življenju, kaj takega se mi pa še na pripetilo. — Š krampom po glavi, premislite si, gospodje, to re« ni več šala. — Tako je tožil stari mož iz ljubljanska okolice svojega mladega soseda, s katerim sta se sprla zaradi nekega malega iarka za odtekanje vade. Predsednik mu je odvrni: Vse lepo, stari mož, če je res tako, kakor nam sedaj pripovedujete. Vaš sosed pa pravi, da ste vi hud človek, dasi ste že toliko star. Veste kaj pravi on. Pravi namreč, da ste ga napadli s kamnom v roki in se je on le branil. — E, gospod predsednik, to pa že ne bo držalo tako, kakor on misli. Užitkar sem in pobožen človek. Vedno sem rad hodil v cerkev in pošteno sem živel. Ta pa je preklinjal vpričo mene Boga, kar me je tako razjezilo, da sem pobral kamen in sem ga vrgel v bogokletneža. In takrat je skočil nad me s krampom. Uiti nisem mogel, teči ne morem več ker sem že prestar, pač pa sem se mu umaknil. Toda bilo je že prepozno. — Obsodite ga, meni pa naj plača za bolečine 5000 Din in za zdravnika in obveze 1500 Din. Pa tudi stroške mora poravnati. — Ta zahteva pa se možu ni tako ugodila. Obsodili bo njegovega soseda samo radi prekoračenja silo-brana na 14 dni zapora in stroške, za vse drugo ga bo pa moral mož tožiti — na štempeljne. —
Ovrgel bom, to pa res ni nobena sodba. Nič ji nisem naredil, pa me kar za en teden zašijejo. Plačam 100 Din. tu jih imate za vaše štempeljne, pa naj gre kar naprej', gosp d je! Tako se je odrezal hudi Jaka iz Dolinje vasi. Priženil se je k hiši. toda z ženo se ne razumeta. In pri neki taki priliki je pograbil mož pleten bičevnik in udrihnil ženo po glavi, tako, da se ji je, kakor je sama povedala, kar zabliskalo v glavi. Zena se je pri obravnavi odpovedala pričevanju v prid svojemu možu, malo pa tudi iz strahu pred njim in zato je dobil mož samo en teden zapora. Ker pa je mož pričakoval, da bo oproščen, se je ujezil, poskočil s klopi in se pritožil Predsednik pa ga je pomiril in ga odslovil s poukom, da je bič za živino in ne za ženo. -t
■■VGdosjasifa
Manjša vsota denarja se je našla, dobi se v upravi »Slovenca«
Etui i rožnim vencem se je izgubil v nedeljo dopoldne od Uršulinske cerkve do Dunajske ceste. Ker je izgubiteljici drag spomin na prvo sv. obhajilo, se prosi, da ga odda v naši upravi.
Vremensko poročilo
'.Višina barometra 308"8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota y C'	Rel. rlege y%	Veter h, brzina t m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		m M . Si	■s. 1 »j ai m. se
	čas						ob opazovanju	» mm da 7"		
	7	772-6	8-2	93	mirno	0	meg a		16-7	7-6
	8	772-4	8-4	95	mirno	0	megla			
LJubljana (dvorec)	14	769-3	15-7	68	E t	0				
	19	768-7	139	79	S 1	0				
	21	769-3	11-8	84	N 1	0				
Maribor		771-9	9-0	91	NW 3	0			17	7
Zagreb		772-0	8-0	98	mirno	0	megla		18	7
Belgrad	8	771-4	11-0	82	mirno	0			20	7
Sarajevo		772-7	6-0	91	mirno	5	megla		19	3
Skoplje		771-2	13-0	57	N t	0			21	4
Dubrovnik										
Spil«	I	7687	16-0	53	NE 3	0			25	14
Praga		772-2	5-0	—			megla		19	5
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrat fco 1-SO Sin ali vsaka besede SO par. Na|man|41 ogla« 3 aH S 11 ln. Oglasi nad dml vrstic se računajo v!£e. Za odgovor znamko Na vpra&anja brca znumVc ne odgovarjamo 3
Dijak
VINIČARJA
z najmanj Štirimi dobrimi delavci, sprejme KARL SCHERBAUM in sinovi, Maribor, Grajski trg.
Poštena dekle
ki zna šivati in kuhati domačo hrano, išče primerne službe. - Ponudbe upravi pod: »Zanesljiva«,
Soba
s« odda. — St. Petra cesta 56.
Pisarniški LOKAl.
obstoječ iz 2 sob, blizu glavnega kolodvora — se išče. Ponudbe na upravo pod: »Pisarna« it. 6860.
Stalno vožnjo
ia RAZVOZ PBKMOGA 8
kolodvora strankam tu oddam solidnemu prevozniku. — Natančne ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: RAZVOZ St. S83J najkasneje do 10. oktobra.
T. RABIČ *)
>, Ljubljana <$J
^Vorsk^J
Stavbno podjetje
flCCETTO & drugovi
družba z o. z Maribor, Frančiškan. ul.
STANOVANJE
se išče za enega DIJAKA iz trg. akademije, bodisi s hrano ali samo soba. -Cenj. por.udbe na upravo »Slovenca« pod it. 6877.
Učenka
poštenih staršev, s primer, šol. izobrazbo, se sprejme v trgovino z meš. blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Predstaviti se je popoldne v Dravljab it. 81.
STISKALNICO
skoro novo, prodam po - Naslov v upravi n.
icem. 68C5.
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst Čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I, Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.	4845
Gostilna
na račun se išče v mestu in tudi na deželi Cenj. ponudbe na naslov: ŽELEZNIKAR KARL r Slivnici pri Mariboru.
Bi	Priporoča se	j|
g	tlamsha konfchciia in medni atelje	g
S T. Kune	8
B	Mestni trg LJUBLJANA PodTranfo2	h
Znižane cene in nai-večje skladišče dvo-J koles, motorjev, ši-i valnih strojev, otroških vozičkov, vsa-1 kovrstnih nadomestnih delov, pneu-" matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emai« branje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. .TRIBUNA" - F. B. h.t tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubliana Karlovska 4

jL^^^? 11	-------
P.MRBORIC
Lgubljana. Mestni trg T priporoča lilce in barZunaste kloDuHe
po priznano nizkih cenah.
Donaiskl moden. Preobiihovanfe in popravila
vseh vrst klobukov tOCnO in CCIIO.
Javna zahvala.
Naš doipači zavarovalni zavod »Croatia« nam jc škodo za pri njem zavarovane objekte tako kulantno precenil in izplačal, da se čutimo obvezani tem potom izreči »Croatiii« javno priznanje in zahvalo ter vsakemu našemu domačinu ta naš domači, solidni, sigurni in vzorni zavod najtopleje priporočati.
Sklep seje ravnateljstva točka 43.
V Vinkovcih, dne 20. septembra 1926.
Hrvatski dom d. d. v Vinkovcih L M. Culjat v. r.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Salon. OBLEKO prodam,
«koro novo, predvoj. blago. Naslov v upravi St. G8W5.
KLAVIR
dobro ohranjeu, poceni prodam. - Naslov pove uprava ^Slovenca- pod štev. 8867.
KROJNO UČILIŠČF.
Ljubljana, Stari trg št. 19.
Dne 17. okt. pričetek tečaja za krojače, šivilje iu nešivilje. Lahek, razumljiv ireizkuš, sistem, pristoja rez preskušnje, da se ga iviija
nauči vsak krojač, šivilja ali nešivilja, tudi z dežele, brez velikega računanja. Uspeh garantiran; krojni tečaj poiom pošte. Revnejšim tečaj ceneje. - Učenci z dežele imajo zveze z vlaki. Učencem, ki absolviraio tečaj, se preskrbijo službe, Vodja; F. Potočnik, imenovan zu svoj kroj izvedencem rim, razstave, diplomir. z zlato medaljo in naslovom profesorja. — Izdelovanje krojev po meri.
Razpisujemo
dobavo 120 m8
jamskega lesa.
Pogoji interesentom na razpolago, Direkcija drž. rudnika ZABUKOVCA, p. Griže, 4. okt. 1926.
Hišo
z dvoriščem vzamem v najem za več let za žganjekuho. — Pismene ponuc'be upravi lista pod »Žganjekuha« štev. 6868.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 765 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Vremenaka napoved m 7. oktobra i926: Sedanje vreme ne še ne bo iipremenilo.
Mala trgovina
s mešanim blagom — • HOčAH št. 27 pri Maribora — se odda ▼ najem po ugodnih pogojih.
GOSTILNO vzamem
na račun. Naslov v upravi lista pod itev. 6825.
AUTOMOBILE
vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIC, Karlovska cesta 22.	6432
Vinska klet
lepa, s hramnimi sodi za 256 hI vina, se odda v najem s 1. nov. - Cenjeno nnnudhfi ng I, KNF7 I JUBLJANA.
Jabolka
fina, namizna, samo va-gonske množine, vrste: Kanada, Mašancka, Bel-lefleur in druge fine vr-s, čisto ter iepo sortirano blago KUPI po naj višjih cenah
D. ŠKERBEC
špecijalna trgovina živil
in deželnih pridelkov, MARIBOR, Gosposka ul. it S. — Ponudbe osebno ali pismeno.	6747
GORICA
■ 9 (0ORIZIA) T ti G TOMASEO 29 TOVARNA orgel], harmonijev in glasovirlev
prenovljuje in uglašuje, postavlja cinaste prospekte tudi na delna odplačila. Posebni oddelek za izdelovanje cinastih in cinkastih piščalk z električnim obratom.
Tvrdka. je pottavila, » letu 18S« sledeče orgije:
VUla nova. Dol. Ceruvo, Udine, cerkev n. Setrs, Gvgar pri Gorici, Kanal ob Soči.
Zahtevajte cenik. NoCrtl brezplačno.

VOZOVI I
V zalogi imam različne ročne, tovorne in vozove, na pe-resih (vzmetih). - Pobro vpeljana kovafika ln kolar-sks obrt. Prevzamem vsa naročila in popravila. Točna in solidna postreit.a — cene ugodne! Proti računu se vznme tudi kolarski les.
Se priporoča MATIJA TERI.EP, Stika O.jubljana 7), Sv. Jerneja cesta. 6689
MRGROBNICE
Tretji premenjeui natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16'-, vezano Din 20'—.
Jugoslovanska J<r\j?garna Ljubljana
Preselitev is 3Kečlt>ečiotte ulice 32 t) prenovljene prostore na 3urČiČ21?em trgu 3 naznanja
gt^gdfgeb
atelje za ročno in strojno verenje
lezenje zasforor, perila, pregrinjal, oblek i. L 3. Pre3liskari ja. Zaloga D3KCT in vseh polrebščin za nezsnj«.
m
-: -i. ' • - ■■ ■ -' ■■ * t '• ■ ■-. ■ V. •■'	i v.'V v
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša predobra soproga, sestra, svakinja in teta, gospa
e|«
Ivanho Sbuelz poj. Hastelic
soproga višjega činovnika drž. železnic
danes dne 6. oktobra 1926, v 50. letu starosti, previden* s svetimi zakramenti preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 8. oktobra ob 3 popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica sc bo brala dne 13. oktobra ob 7 zjutraj pri čč. oo. frančiškanih.
Ljnbljana, dne 6. oktobra 1926.
ANTON SBUELZ, soprog. - MARIJA MALALAN, sestra — in ostali sorodniki.
6816
t% Jugoslovanska tkkarao v Ljubljani; Karal C«&
izdajatelji dr. Fr. Knloveo.
Urednik: Franc Teraetflav,