CELJSKI tednik celje, РљГЕК, 30. decembra 1955 leto vi. — St. 52 — cena 20 din, Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celie, Tilo» trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna aa- le^niaa 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. GLA81LO SOCIALISTIČNE IVEZE DELOVNIH LJUDI CELISKEQA OKRAJA 1 Član Zveznega izvršnega sveta in zvezni ljudski poslanec za okra] Celje tov. Franc Leskošek-Luka Pred nami so velike naloge Kadar se konča leto, človeku prihaja vedno na mi- sel, kako je to leto preživel in kaj bo novo leto prineslo. V tem razmišljanju človek pride na stvari, katere v današnjem tempu dogodkov, dela in vsakodnevnih skrbi ne more opaziti. Leto 1955 je bilo zelo živo v mednarodnopolitični dejavnosti. Medsebojni mnogoštevilni obiski suverenov držav, razni dogovori, sporazumi in posvetovanja so mnoge stvari razčistili in različna stališča približali. Na ta način bo omogočena postopna zamenjava »hladne vojne« z mirno koeksistenco. Pojmi: nezavisnost, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, medsebojno sodelovanje držav na raz- ličnih poljih mednarodne aktivnosti in koeksistenca so se precej razčistilL Miroljubni narodi se pa za to od- ločno bore. Izkušnje iz zadnje vojne, ko je bilo ogromno uni- čenega in milijoni mrtvih, kakor tudi atomsko in hi- drogensko orožje, katerega že posedujejo razni narodi in bloki, je prispevalo k po- mirjenju. Pristaši vojnega obračunavanja so se tega «nicevalnega orožja ustra- šili in prenehali s svoji voj- nohujskaško politiko. Konferenca za razorožitev sicer ni posebno uspela in ni dala želenih rezultatov, vendar je vladalo na konfe- renci mirnejše vzdušje. Bile so dosežene nekatere pozi- tivne stvari, ki služijo lahko za podlago za nadaljnje na- pore k razorožitvi. Značaj varnosti in mira je те1о narasel, ker gre za vprašanje življenja vseh na- rodov. Kajti atomsko vojno bi čutile ne le v vojno zapletene države, temveč vse človeštvo, hkrati pa tudi vojni hujskači. Politika Jugoslavije v preteklem letu in obiski na- šega predsednika, tovariša Tita, velikega pobornika mirovne politike in mednarodnega sodelovanja, so in bodo še mnogo pripomogli na poti miroljubne koeksi- stence, za ohranitev miru, svobode in napredek vseh narodov. Kaj ni sovjetsko-jugoslovanska deklaracija eden najlepših primerov naše miroljubne politke, ki sloni na principih aktivne koeksistence? Pri nas doma lahko beležimo ravno tako ogromen napredek v našem gospodarstvu. Če pogledamo skupno proizvodnjo naše industrije, vidimo, da je več ka- kor dva in polkrat večja kot pred vojno. In ne samo to. Zgradili smo take kapacitete, ki so postale mate- rialna osnova za nadaljnji razvoj naše zemlje. Vsi ti uspehi bodo omogočili, da bmno v prihodnjem ob- dobju zmanjšali obseg investicij in spremenili njihovo strukturo, da bi lahko vskladili razvoj težke industrije K razvojem industrije, ki proizvaja blago za široko po- trošnjo. Zraven tega pa bomo morali povečati kme- tijsko proizvodnjo, ki je zelo zaostala za industrijsko. Potrebno je tudi doseči boljše razmerje med gospodar- skimi in negospodarskimi investicijami in tako dobiti več sredstev za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Vzporedno z našim gospodarskim napredkom so se razvijali tudi naši društveni odnosi in demokracija, kakor v gospodarstvu tako tudi v organih oblasti in v ostalem društvenem življenju. Samoupravljanje ni fraza — temveč je danes ute- lešeno v vsakem državljanu. Sto tisoči delavcev danes «pravljajo tovarne in naše gospodarske organizacije. Sto tisoči zavzemajo danes važne položaje v raznih •hlastnih in gospodarskih odborih, svetih, komisijah im. komitejih. Vsi ti ljudje so neposredno povezani z gospodarskimi, političnimi in življenjskimi problemi •bčine, okraja, republike in zveze. Preko njih lahko Tse organizacije, društva in zbori volivcev uveljavljajo svoje težnje in svojo voljo. Jugoslavija je v gospodarskem in družbenem upravljanju na najboljši poti, zaradi česar uživa tudi v tem pogledu velik ugled v svetu. Toda za napredek v vseh smereh naše dejavnosti s« potrebni napori, in pri nas še posebno, ogromni mapori. Pred nami stoje velike naloge. Smer nam je pa pokazal Izvršni komite Zveze komunistov Jugoslavije in tovariš Tito v svojem govoru na plenumu Sociali- stične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ta smer zahteva najširšo iniciativo in sodelovanje državno- oblastnih organov in organov družbenega upravljanja, da bi čimprej dosegli zaželene uspehe. Prestop iz enega leta v drugo nas ne napravi bolj bogate in ne bolj pametne. Ce hočemo lepše življenje, moramo boljše in več ustvarjati, učiti se na svojih napakah ter od drugih, da bomo bolj sposobni in da bomo dali lahko več od sebe. Točno je, da smo zgradili velike kapacitete, nove modeme tovarne z moderno opremo in stroji. Z eno besedo: zgradili smo moderno industrijo, uporabili mnogo sredstev in naporov, ki so šli dobršen del na račun delavskega razreda. Ali, navzlic temu, v naši celotni industriji še nimamo racionalne proizvodnje in produktivnosti, kakršna bi se lahko dosegla. Da bi to dosegli, bomo proizvodnjo vodili bolj na znanstveni bazi ter koristili vâe dosedanje iz kušnje in tehnične izpopol- nitve v proizvodnji. Brez tega ni moderne in renta- bilne proizvodnje in brez le-te ni mogoče povišati standarda in tudi ne izdr- žati svetovne konkurence, če hočemo sodelovati v sve- tovni izmenjavi naših pro- izvodov. Na to moramo mi- sliti pri vsakem koraku! Točno je tudi, da smo v kmetijstvo investirali pre- cejšnje vsote posredno ali neposredno^ preko raznih regresov, zadrug itd. Toda naše kmetijstvo ni mnogo napredovalo. Vsako leto moramo uvažati več pšenice, masti in sladkorja, kar bi lahko doma pridelali. Sicer je vedno več kmetov, ki vidijo, da na star, zaostali način ne morejo več obdelovati zemlje. Ven- dar je na naši vasi še mnogo konservatizma, tako da nove, moderne metode obdelovanja zemlje le počasi prodirajo na podeželje. Mnogo kmetov je še, ki pravijo: moj oče je tako delal in toliko pridelal, da je preživljal svojo družino in tako bom delal tudi jaz. Toda od tistih časov, ko je oče tako delal in toliko pridelal, da je preživljal le svojo družino, je svet skočil iz svojih starih tečajev. Posebno pa v Jugoslaviji se je mnogo spremenilo. Industrializacija naše dežele je povzročila hitrejše spremembe v socialni strukturi, kar se vidi v močnem povečanju prebivalstva mestnih in indu- strijskih središč, ki potrebujejo vedno več hrane. Ce smo v preteklem letu pogledali na trg, smo videli, da je bil skrajno slabo založen s poljedelskimi pridelki, da o visokih cenah niti ne govorim. Zakaj vam to govorim? Zato, ker na ta način delavcem in mestnim prebivalcem ne bomo mogli povišati življenj- skega standarda. Tudi kmet bo moral stopiti v prve vrste borbe za zvišanje standarda, toda ne samo za sebe, ker kmetom se je standard veliko povečal, temveč tudi za standard industrijskega in mestnega prebival- stva. Zato bo moral naš kmet več pridelati in več prinašati na trg. Z zemljo v določenem smislu, kakor s tovarnami, upravljajo ljudje, ki na njej žive in delajo. Vsi uži- vajo enake pravice. Delavec in kmet imata enake dolž- nosti. Niti eden ne sme na račun drugega živetL Skupnost upravičeno zahteva, da dobiva od delavca in kmeta toliko dobrin, kolikor jih potrebuje in ko- likor jih je na današnji stopnji razvoja našega go- spodarstva in na podlagi množične proizvodnje ter z visoko produktivnostjo dela, dobre kvalitete in sto- rilnosti mogoče dobiti iz tovarne in od poljedelstva. To sem vam hotel ob novoletnem razmišljanju naše situacije odkritosrčno povedati, za kar se pa morajo boriti delavski sveti, uprave podjetij, zadruge, zbor- nice, občine, okraji in vse organizacije ter vsi naši delovni ljudje, ki lahko veliko k temu pripomorejo. Čitateljem Celjskega tednika in ostalim, z željo srečnega in uspeha polnega leta 1956, polagam na srce, da ob novem letu razmišljajo o teh problemih. Ce bomo te stvari pravilno razumeli in tako tudi delali, bomo prihodnje leto želi še večje uspehe na gospodarskem, političnem in družbenem področju, naš življenjski standard pa se bo izboljšal. Uspehov in zadovoljstva polno novo leto želi vsem sodelavcem, naročnikom in bralcem UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA Našim sodelavcem, bralcem in naročnikom ob zaključka leía PO NOVEM LETU BO LIST STAL V KOLPORTAŽ,! 15 DIN Kot po navadi, je prav, da se tudi letos, preden prestopimo v novo leto, pogovorimo o delu, težavah in uspehih uredništva. Ze takoj v začetku moramo pritrditi, da se je list v letošnjem letu vsebinsko dokaj izboljšal. Prispveki so bili krajši in zanimivejši kot prejšnja leta, listu pa so dale pestrost tudi številne slike, s katerimi v tem letu nismo skoparili. Da se je list vsebinsko izboljšal, mora- mo predvsem dati prizrtanje našim so- delavcem in dopisnikom, ki so bili le- tos precej agilni, njihovo število pa je naraslo. Nimam sicer namena govoriti o kva- liteti lista v letošnjem letu, saj so prav- zaprav le naši bralci in naročniki po- klicani, da povedo svoje mnenje o na- šem listu. Zato se pa raje pogovorimo o teža- vah, s katerimi se je moralo uredništvo spoprijeti, da je list nemoteno izhajal. Cene papirju in tiskarniškim storitvam so letos tako narasle, da bi morala biti prodajna cena listu 25 din in ne 10 din. Torej je izguba le velika in kriti smo jo morali z oglasnimi prispevki naših tovarn in podjetij. Priznati moramo, da so naši delovni kolektivi v tem po- kazali veliko razumevanje vsaj v Celju in bivšem celjskem okraju, manj pa v bivšem šoštanjskem in šmarskem okra- ju. Naj še povemo, da so nas sprem- ' Ijale tudi težave tehničnega značaja. Stroji v tiskarni so bili večkrat v po- pravilu, klišeji največkrat niso priha- jali pravočasno (v Celju namreč nima- mo klišarne), zadnja dva meseca pa se je temu priključila še redukcija elek- tričnega toka. Vse to je močno zaviralo tiskanje našega lista in premagovati smo morali velike napore, da ni prišlo do večjega zastoja. Včasih pa je Ust, kljub vsem prizadevanjem uredništva, izšel en dan pozneje. Pri ocenjevanju letošnjih naporov, ne smemo mimo Tedna tiska in radia, kjer je naše uredništvo nosilo levji de- lež. List je v tem tednu izšel v pove- čanem obsegu, v njem pa so se pred- stavili javnosti s svojimi prispevki vsi poklicni novinarji v Celju. Poleg raz- stave, kjer je bil list dokaj močno za- stopan, so na uspelem posvetu v Tednu tiska naši dopisniki prav gotovo pri- dobili toliko, da jim ni treba biti več v zadregi kaj in kako naj pišejo. V Tednu tiska je naše uredništvo z nabiralno akcijo preko šol pridobilo tu- di okoli 600 novih naročnikov, tako da se sedaj list tiska v 8500 izvodih teden- sko. Ker iz dneva v dan novi naročniki še rasejo, se bo naklada lista po no- vem letu prav gotovo povečala. Najbolj je naš list razširjeri v Celju, kjer je nanj naročen vsak 7 prebivalec, naj- manj pa v bivšem šoštanjsekem okra- ju, kjer je na list naročen le vsak 150 prebivalec ter v bivšem šma.rskem okrju, kjer ga dobiva komaj vsak 200 prebivalec. V teh krajih bodo morale organizacije SZDL napraviti mnogo več kot doslej za razširitev svojega li- sta. Se nekaj, kar ni preveč razveseljivo za naše bralce. Doslej je bila cena listu za naročnike in za tiste, ki ga kupujejo v kolportaži, skoraj enaka. Ker je proiz- vodna cena lista dokaj visoka (25 din) in z naročnino še zdaleč ne moremo kriti vseh stroškov, je uredništvo skle- nilo z novim letom zvišati ceno listu v kolportaži od 10 na 15 din. Za naše stalne naročnike bo ostala cena neiz- premenjena (500 din letno). Zato pripo- ročamo našim bralcem, da se na list naroče. Ob tej priliki se v imenu uredništvu zahvaljujem vsem naáim dopisnikom in sodelavcem, ki so s svojimi prispevki vsebinsko obogatili naš list, ter vsem delovnim kolektivom, ki so s svojo pomočjo omogočila redno izhajanje li- st: Tone MiLslo DOM JLA IN OFICIRJI CELJSKE GARNIZIJE čestitamo k sovemu letu 195é vsem delovnim kolektivom, društvom, športnim orgamizacijam ter vsem delovaim ljudem Celja im okolic« Stev. 52 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 »Mirohljubna« hladna vojna se raz- vija po vseh predpisih in veljavnih običajih. Sovjetski ofenzivi na Sred- njem vzhodu, v Indiji in Burmi sledi protiofenziva Zapada, sklenjena na za- sedanju Atlantskega pakta. Zdaj še ni preveč hudo, v glavnem gre za načrte, izvide in otipavanja. Sovjetska ofenziva ni imela težkega dela, da je naredila veliko »brešo« (vrzel) v zapadno fron- to med Turčijo in Pakistanom. Podoba je, da se sovjetska diplomacija nekako bolje razume na potrebe in želje osi- romašene Azije, odrte od kolonizator- jev, ki so več sto let želi strašanske ekstraprofite in s tem omogočili sijajno življenje matičnim deželam na zapadu. Zapadna gospodarska pomoč je bila z obiskom obeh sovjetskih prvakov še bolj diskreditirana. Nobena skrivnost ni, da so tiste azijske države, ki so se povezale z ZDA in Anglijo z vojaškimi pakti, dobivale več kakor tiste, ki so ostale zunaj teh paktov. Gospodarska pomoč je bila majhna v primeri z na- bavami orožja, od katerega pa revne dežele niso imele kruha. Menda bi položaj na Srednjem vzho- du najjasneje označila odločna in dra- stična beseda egiptovskega predsednika Nasera, ki je dejal: »Če bi Egipt pri- stopil k bagdadskemu paktu, jaz ne bi bil več šef Egipta, ker bi bil moral pristati na vojaške baze Zapada.« ME- TO (Middle East Treaty Organisation — Obrambna organizacija za Srednji vzhod), instrument boja zoper SZ med Arabci, ni popularen in že se kažejo obrisi angleškega bankrota, čeprav se Edenova vlada z vsemi sredstvi bori zoper njega. Paktu se je uprla celo majhna puščavska državica Jordanija, ki je nastala po milosti Velike Bri- tanije. Nič ne pomaga, če se krivda zvrača na arabske begunce, ki da so zmešali glave Jordancem. Dejstvo je, da Zapad ni znal palestinskega pre- mirja spremeniti v mir in da tu ne- prestano tli vojna nevarnost. Nič ne pomaga, če eden od mogočnega kon- servativnega triumvirata, ki naj bi pri- peljal Veli/co Britanijo iz zagate na Srednjem Vzhodu, Macmilan, izjavlja, da je vsega kriva SZ, ki da razpihuje mržnjo med rasami in verami. Dejstvo je, da se je tu odprla nova fronta hladne vojne in da niti OZN niti kaka druga sila ni sposobna, da to nevarnost odpravi. Kolonialne sile ne glede na nauk novejše zgodovine gledajo na odvisne narode nekako ta- ko, kakor je gledal Mussolini na Slo- vane, češ da je demokracija za Slo- vane isto kakor prehuda pijača za črn- ce. Kralj Saud je odkrito povedal, da bagdadski pakt ni sredstvo za mir in da svojega cilja ne bo dosegel, ker raz- bija arabsko edinost. Sovjetska prvaka sta s previiislekom citirala staro Le- ninovo trditev, da so Indija, Kitajska in SZ, če gredo skupaj, nepremagljive, saj imajo polovico vsega prebivalstva na zemlji, največji kontinent, imenitno lego in neizčrpna prirodna bogastva. Ni čuda, če se sovjetska gospodarska pomoč Afganistanu obravnava kot na- pad na zapadne položaje, čeprav je bila dana v znamenju koeksistence in ob spoštovanju afganistanske nevtralnosti. Zato tudi ni čudno, če se na Zapadu pogreva že stara, predvojna ocena sov- jetske miroljubnosti, ki da je samo krinka. Posebno se to pogreva v Za- padni Nemčiji, v kateri se je doslej v kratkem prijavilo 172.000 prostovolj- cev za novo Wehrmacht, med njimi 40.000 oficirjev in 98.000 podoficirjev: Komandnega kadra pri remilitarizaciji Nemčije ne manjka. Ne manjka pa ji tudi antiruskega duha, saj v zapad.ni protiofenzivi z go- spodarsko pomočjo želi sodelovati tudi Zapadna Nemčija med drugim na As'-.u- anskem jezu, ki da ga je treba čim- prej finansirati, ker sicer ga bo finan- sirala SZ. Ali ni to Goebbelsova viža, tolikokrat zapeta v njegovem trobilu »das Reich«? Vendar ZDA še vedno povečujejo vo- jaško pomoč, s čimer omogočajo SZ razmeroma lahko manevriranje v vab- ljivimi ponudbami. Dolarske rezerve revnih azijskih dežel so razmeroma majhne, sovjetski industrijski in teh- nični presežki precejšnji, sovjetska po- treba po poljedelskih proizvodih pa vedno akutna. In še nekaj drobnih novic: V Fran- ciji se gredo volitve z velikim pred- volilnim bojem, v katerega so posegli tudi škofje s pastirskim pismom, naj se francoski katolik pobriga, da bi Francija »dobila voditelje v skladu z naukom svete Cerkve.« — V Angliji je Eden rekonstruiral svojo vlado, ki jo vodita poleg njega Butler in Mac- millan. Zadnji je zunanje ministrvo od- stopil Selvjynu Lloydu, ta pa naj bi z Edenom speljal angleško zunanjo po- litiko iz sence, v katero je zaradi silne ameriške iniciative stopila. — Grotte- wohl je obiskal LR Kitajsko in Sever- no Korejo, kjer so primerjali vlogo Južne Koreje z vlogo Zapadne Nem- čije. Oboje da izrablja ameriška strate- gija zato, da bi imela vojno izhodišče zoper Vzhod. — V Posaarju so pri vo- litvah v deželni zbor spet zmagale pro- nemške stranke, vendar sedi v njem tudi 15 poslancev, ki so za evropeiza- cijo tega železnega rezervoarja nemške ofenzivne moči, ki se je zločinsko iz- kazala že v treh vojnah. — V angleški laburistični stranki je namesto starega občespoštovanega voditelja Atlleeja za- sedel mesto leaderja Gaitskell, precej mlajši od Edena, čigar zunanjo politiko je vodilni laburist močno napadel, češ da je treba delati v ženevskem duhu, da je treba verovati v miroljubnost SZ, da je treba urediti ciprsko vpra- šanje v smislu grških nacionalistov, itd. — Jugoslavija je pri 36. glasovanju končno izvoljena v VS. Dobila je 43 gla'iov. To je za našo državo vsekkakor veliko prizananje od 76 držav, ki so zdaj v OZN. 11 držav se je pri tem gla- sovanja zdržalo. — V Alžiru, ki ga čuva za Francijo 200.000 vojak/yv, je iz- bruhnil hud uvor, ki ga vodi kakih 10.000 dobro oboroženih alžirskih na- cionalistov. Francoski imperij boleha za akutno kolonialno krizo, vendar se za »radikalno kuro« ne more odločiti. Kar drži beseda pesnika Popa, ki pravi, da se tudi »pregrehe« navadiš, čeprav ima še tako strahotno lice. Kolonializem ga ima, toda tisti, ki so od njega navajeni dobro živeti, si ne morejo misliti, da se da živeti brez njega. In da bodo ne- koč vendarle morali živeti brez njega. T. O. Kmetijstvo na pragu leta 19S6 že ob bežnem pogledu v stanje na- šega kmelijslva lahko ugotovimo, da je pot k tiitrejšemu, predvsem pa uspeš- nejšemu razvoju te tako važne gospo- darske panoge, naporna in zaliteva za razliko od ostalih gospodarskih panog daljše časovno obdobje za svoj razvoj. Toda če se prav v sedanjem času po- treba po hitrejšem razvoju kmetijske proizvodnje postavlja med najaktualnej- še naloge našega gospodarstva, potem ne smemo čakati, niti te panoge zapo- stavljali, ker gre za izboljšanje življenj- skega standarda našega delovnega človeka. V vrsti novih gospodarskih ukrepov so tudi za kmetijstvo naka- zane naloge. Le-te so nanizane v re- feratu tov. Tita na zadnji plenarni seji GO SZDL). Smernice torej poznamo, treba je le konkretnih akcij. Za to ima- mo vrsto objektivnih pogojev. Naši de- lovni Ijudie, posebej pa socialistična kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge bodo lahko naloge veliko bolj uspešno izpolnjevale, če bodo stopile v novo leto s konkretnimi delovnimi programi. Kmetijska proizvodnja pri nas je za- ostala. Dohodek na enega kmečkega prebivalca je nizek. Posledica tega je nizka blagovna proizvodnja v kmetij- stvu. Zaradi vedno večjih sprememb v socialni strukturi prebivalstva, ko indu- strija porabi dosti delovne sile, zaradi klimatskih in terenskih pogojev, zaradi obstoječe strukture naših kmečkih go- spodarstev je povsem jasno, da je pot k večjim uspehom edinole v intenziv- nem kmetijskem gospodarjenju. Vsak košček kmetijske obdelovalne zemlje naj bi nam več dal. V primeru z nekaterimi državami z intenzivno kmetijsko proizvodnjo pa je naš kmet še na dokaj nizki ravni. In- tenzivna obdelava zemlje, za kar ima- mo pogoje — zemljo in ljudi — zahteva organizacijo, ki bo sposobna do naj- višje stopnje razviti proizvodn;o v drob- nolasiniški posesti. To bodo lahko opravile kmetijske zadruge. V na- potkih naš'h voditeljev je poudarjena vlcga zadruge v našem družbenem življenju. Zadruga naj bo organizator scciaHsiične preobrazbe na podežel'u, organizator napredne proizvodnje in pobornik za razvoj socialističnih odno- sov na naši vasi. Toda to so več ali manj načelna vpra- šanja, splošne in zelo važne smernice, znane že dalj časa. M?sl!m, da je čas, da se vsi skupaj, predvsem pa tisti, ki nam je družba zaupala delo v kmetij- skih proizvodnih organizacijah, resno îoîimo kmetijskih problemov. Bodimo si m č'stem, da brez konkretnih akcij, konkretnega dela, ki ga lahko orgaTii- zJramo v zadrugah v najrazličneiših obl'kah, ne bo uspeha Ne zadostuie samo načelna razprava o tem, da je {rrba na pr-mer izbcVšati stanje v ži- vinoreji, sadjarstvu ali poljedelstvu. Na žaiost pa ie res vse preveč na'íelnosti v kmefiiskih oroan'zacijah in izgleda, da je ponekod načelna razprava do- brodošla, saj se s tem nekdo izogne konkretnosti, ki zahteva več dela, bor- be proti zaostalosti in končno tudi od- govornosti. In prav taka konkretnost je potrebna pri proizvajalnih organiza- cijah, saj je nemogoče, da bo za dolo- čeno gospodarsko organizacijo pro- gram dela pripravil nekdo »od zgoraj«. Mislim da bo v okviru zadrug potrebno v različne pospeševalne odseke priteg- niti vse člane zadrug — kmetovalce, ki se bavijo s to ali ono panogo kme- tijstva. Živinorejci bodo v okviru živi- norejskega odseka, ki naj ga vodi de- lovni odbor, razpravljal o tem, kako bodo izboljšali stanje v živinoreji: kako bodo uredili selekcijo, nabavljali boljšo plemensko živino, uredili službo oseme- njevanja, nabavili zadostno število ple- menjakov in jih zavarovali pred okuž- bami, ki so nas doslej stale že lepe denarce. Večjo skrb bi morali živino- rejski odseki posvetiti tudi ureditvi travnikov, izgradnji gnojišč, kompostov in silosov, uvajanju novih krmnih rast- lin, boljšemu načinu sušenja krme (na sušiUh, ki so v naših razmerah lahko zelo prim-tivna in cenena), apnenju zemlje, večji proizvodnji in odkupu mle- ka itd. Še mnogo je nalog v živinoreji. Obravnavajmo jih konkretno, živinorejci bodo lahko že ob sedanjih pogojih po- stavili program dela za leto Ì956. Se- veda bi naj tak program slonel na re- alnih osnovah, ki jih je v resnici možno izvršiti. Take delovne programe naj bi imele vse dejavnosti v zadrugi, zadruž- na posestva, odseki za živinorejo, hme- ljarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo in se- mensko službo, obrtne delavnice, trgo- vine itd. Ne bi bilo prav, če bi pri programih prvo videli družbena finančna sredstva ter smatrali, da brez njih, brez dotacij in ponovnih regresov ni možno ničesar narediti. Družbenih sredstev ni toliko, zato se oslonimo na lastna sredstva, ker bo v prihodnje potrebno zadružna sredstva vlagati v prepotrebne zadruž- ne investicije kot so: skladišča, stroji, sušilnice, posestva KZ itd. Ob krepitvi zadružne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi bo moč razvijati socialistične odnose in odpravljati izkoriščanje na Socialistična kmetijska gospodarstva so že dosegla nekatere uspehe. Vendar so še problemi: nizka storilnost dela, ki v glavnem izvira iz pomanjkljive or- ganizacije dela in načina nagrajevanja, ponekod pa zaradi malomarnega odno- sa do družbenega premoženja. Rabimo več kmetijskih prehraroenih proizvodov za tržišče — za prehrano lujdi. Čim več bo kmet proizvajal, tem bolj si bo lajšal življenje, večji bo nje- gov osebni dohodek in večja bo korisl družbi. Ne bo odveč, če na koncu ugotovi- mo, da smo v letu 1955 dosegli v kme- tijstvu nekaj lepih uspehov. Nedvomno bodo uspehi v letu 1956 še večji, če bo- mo delali z večjo vztrajnostjo in v za- vesti, da je od temeljitega dela odvisno boljše življenje nas vseh. Obdelujmo zemljo vestno, strokovno in pravočasno in naš trud bo bogato poplačan. FRANC LUBKI predsednitc OZZ Celje Desetletno nagradno varčevanje v Celjski mestni hranilnici NOV NACIN VARČEVANJA — NIZ- KA MESEČNA VPLAČILA ZA 71.000 VPLAČANIH DINARJEV PO 10 LETIH 100.000 DIN IZPLAČILA Pretekli teden smo v članku pod naslovom »Nova oblika varčevanja z rednimi manjšimi vplačili v Celjski mestni hranilnici« opisali nekaj sploš- nih pojmov o varčevanju, istočasno pa napovedali novo, izredno ugodno obliko varčevanja z rednimi mesečni- mi vplačili. Ker smatramo, da je novi način varčevanja koristen ne samo vlagateljem, temveč tudi skupnosti, ga bomo v tem članku opisali za bralce Celjskega tednika, ki se za novi način varčevanja gotovo zanimajo. Stvar je kaj preprosta. Vsak ude- leženec natečaja vlaga na svojo hra- nilno knjižico v prvem letu varčeva- nja po 790 dinarjev mesečno, v dru- gem letu po 746, v tretjem letu po 702, v četrtem letu po 659, v petem le- tu po 615, v šestem letu po 571, v sed- mem letu po 527, v osmem letu po 486, v devetem letu po 440 in v desetem letu po 396 dinairjev mesečno. Taka je vlagatelj vplačal v desetih letih 71.125 dinarjev. Celjska mestna hra- nilnica mu bo sproti pripisovala obre- sti in ob vplačilu zadnjega obroka izplačala 100.000 dinarjev — varče- valcu bo doplačala itorej 23.875 di- narjev. Da bo varčevanje še bolj zanimivo, bo vsako leto še bogato nagradno žre- banje z,a udeležence varčevanja. Kdor se za tak način varčevanja zanima, si naj prebere današnjo pri- logo Celjske mestne hranilnice, kjer je podrobno obrazložen novi način varčevanja, ki bo gotovo ugodno spre- jet pri naših delovnih ljudeh. Tak način varčevanja naj bo odgo- vor vsem tistim, ki danes še zmaju- jejo z glavo, trdeč da so plače nizke ter da se ne more varčevati, še manj pa z varčevanjem zbrati večje zne- ske. Prav tako je tak način varčeva- nja odgovor tistim, ki trdijo, da se ne izplača vlagati m.ajhnih vlog. Varče- vati je treba začeti brez ozira na vi- šino vlog, pa bo zadeva stekla. Po de- setih letih bo vlagatelj zadovoljno prelistal svojo hranilno knjižico, ko bo ugotovil, da je brez posebnih napo- rov vplačal 71.000, prejel pa izplačanih 100.000 dinarjev. Mogoče bo ta zne- sek služil hčerki za avto, mogoče za novo pohištvo, mogoče za kako večje potovanje. Celjska jnestna hranilnica, tako nje- no vodstvo, kakor njen upravni odbor postopata pravilno, ko z novim nači- nom varčevanja seznanjata naše de- lovne ljudi, ki bodo gotovo spyoznali in tudi znali ceniti prednosti in vred- nost takega denarnega varčevanja. 2e dosedanji visoki znesek hranilnih vlog in njegovo stalno naraščanje pa do- kazuje, da je Celjska mestna hranil- nica ugleden denarni zavod, ki si je pridobil ne samo zaupanje prebival- cev mesta Celja, temveč prebivalcer vsega celjskega okraja. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM USPESNO . NOVO LETO ter opozarja bralce »Celjskega tednika« na gornji članek o desetletnem nagradnem varčevanju ter na posebno prilogo, ki je priložena tej številki! Tudi poštni promet teče neprekinjeno v prazničnih dneh Ko bodo naši pošini uslužbenci či- iali članek o bolnišnici, si bodo goiovo mislili: nas pa ne vidijo, nam bi veljale isie besede, saj smo se iudi mi že kar odvadili praznovanja. Ne, nočemo in ne moremo prezreli naših marljivih poštarjev, ki zlasii v mesecu decembru podvojijo in poiro- jijo svoje delovne napore, saj se v za- ključnem m.esecu leia pošini promet dvigne za 100 odslolkov in še več. V zadnjih deseiih dneh čezmernega dela sploh ne 7morejo več sami in so pri- morani iskaii pomoč, kajii tudi to delo ne trpi nobenega odlašanja. Pri telefonu in brzojavu so v zadnjih dneh zaključnega leia le redke minute oddiha, kajti razna podjetja zaradi za- ključnih računov v tem času mnogo več telefonirajo sem in tja. Pridružujejo se še brezštevilna telefonska in brzojav- na voščila, razne informacije in urgen- ce. Vseh prazničnih dni, posebej pa še zaključnega leta, se zaradi močno po- raslega prometa gotovo ne morejo ve- seliti tudi pošini špediterji (usmerje- valci poštnih pošiljk). Samo trije usluž- benci upravljajo to delo pri celjski po- šli. Največ prometa se odvija ponoči. Slednjo noč ob pol 3. uri gredo z vo- zički na kolodvor. V navadnih dneh pri- peljejo po iri vozičke pošiljk, ob praz- nikih pa tudi po šesi. Delo in služba špediterjev gotovo ni lahka. Ko pripelje pošiljke v svoj od- delek, jih nagrmadi na veliko mizo, ži- gosa, veže, potem pa jih začne usmer- jati. Špediter mora poznati vsako vas, mora poznati 4000 pošt v Jugoslaviji in precej pomožnih pošt. Ni pa dovolj sa- mo to, da pozna kraj, mesto ali vas, kamor je pošiljka naslovljena, ampak mora poznati tudi vse suhe, zračne in morske zveze. Vedeli mora, s katerim vlakom naj potuje pošiljka, da bo naj- prej prišla do naslovljenca, poznati mora dobro vozni red po vsej državi in drugod, da sam presodi, katera zve- za bo najprikladnejša tudi za prestopne postaje. Dober špediter — pravijo — rabi naj- manj tri leta prakse, da lahko neopo- rečno vrši svojo službo. Celjska pošta je s svojimi iremi špe- diterji zelo zadovoljna. Osemindvajsei- letni Vengust Stanko je že deset let v tej službi in si je pridobil že največ prakse. Šaleiu Ivanu je 30 let in oprav- lja spedicijsko službo na celjski pošti osem let. Najmlajši Praznik Anton (23 let) pa je tudi že četrto leto špediter. Vsak špediter ima še svojega po- močnika, ki mu pomaga pri prevažanju pošte ter pri žigosanju pošiljk. Zelo važno in odgovorno delo vršijo kartisti, ki tudi spadajo k špediciji in odgovarjajo za vse knjižene pošiljke, vrednostna pisma in priporoke. Tudi kartisti morajo dobro poznati geogra- fijo. Imajo pa brez dvoma zelo odgo- vorno službo, saj odgovarjajo za mili- jonske vrednosti. Poznati morajo tudi telegrafsko in telefonsko službo. Kar- tist Rom Martin dela v tej službi že 27 let, Ojsteršek Ivan 20 let. Toni Franc pa je tudi že 9 let kartist v poštni služ- bi. Kartisti imajo prav tako kot špedi- terji svojega pomočnika. Ljudje, o katerih smo pisali na tem mestu, posredujejo usluge vsem držav- ljanom. Zato bi bilo prav, da se jih v prazničnem pričakovanju novega leta vsaj v mislih spomnimo z iskreno no- voletno čestitko. Špediterji pri delu GOSPODARSKA PODJETJA VELENJE s svojimi odseki ŽELIJO VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SRECNO in USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956; CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 Stev. 52 — stran 3 Predsedniki občin o delu novih občinskih odborov ANDREJ SVETEK, PREDSEDNIK CELJSKE OBCINE Celjska občina pravilno pojmuje vsebino de!a novega komunalnega sistema Ne teritorialne izpremembe odnosno povečanje obsega občin, temveč vse- bina dela je odločilni činitelj dela novega občinskega ljudskega odbora. Najširše družbeno upravljanje na vseh področjih gospodarstva, prosve- te, zdravstva in javnega življenja na sploh, sodelovanje kar največ držav- ljanov pri izvrševEinju oblastnih in upravnih nalog, so glavne naloge no- vega sistema, ki je prenesel na nove občinske ljudske odbore številne funk- cije, ki so jih prej izvrševali okrajni ljudski odbori. V novem ljudskem odboru celjske občine sodeluje 4t4ß državljanov, od katerih je 50 članov občinskega ljud- skega odbora, 86 članov svetov, 122 članov raznih komisij, 97 članov šol- skih odborov, 71 članov krajevnih od- borov in 21 članov upravnih odborov skladov. Sestav svetov in komisij si- cer še vedno ni tak kakršnega si že- limo, vendar je znatno boljši od prejš- njih ter ga bo treba postopoma še iz- popolniti. Delo novega ljudskega od- bora je steklo takoj, čeprav je bilo v začetku nemalo organizacijskih in kadrovskih problemov, ki se pa sproti rešujejo. Glavna naloga ljudskega odbora bo tudi v bodoče skrb za razvoj indu- strije, predvsem kemične, kovinsko- predelovalne in lesne, saj je Celje predvsem industrijsko mesto, ki ima svojstveno problematiko. Vzporedno z razvojem industrije bo misliti tudi na razmah obrti, ki danes ne krije pred- vsem potreb v tako zvanih drobnih uslugah prebivalstva. Vzporedno s temi osnovnimi nalo- gami bomo morali pravilno usmeriti kmetijstvo, ki naj prideluje predvsem to, kar potrebuje naše mestno pre- bivalstvo — povrtnine in sadje, mleko in meso. Tudi zadruge bodo morale izboljšati svoje delo, predvsem pa prevzeti celotno odkupno politiko. Dvig družbenega standarda nalaga ljudskemu odboru velike in odgovorne naloge. Najti bo treba izhod iz izred- ne stanovanjske stiske, zgraditi novo pekarno, urediti slabe občinske ceste, izdelati zazidalne načrte in urbanistič- ni načrt ter še mnogo drugih važnih nalog, od katerih naj. omenim pred- vsem gradnjo nove osnovne šole na Hudinji in razširitev Zdravstvenega doma. Občinski (ljudski odbor je ukrenil vse potrebno, da bo pričela Stanovanj- ska zadruga spomladi s široko incia- tivo za gradnjo cenenih in sodobnih stanovanj, ki ne bodo stala več kakor 2,000.000 din. Ce bo ta akcija dobro potekla, bo omiljena sedanja huda stanovanjska stiska. Ob zaključku teh vrstic bi hotel omeniti samo še nedavno izvedene zbore volivcev, ki so bili izredno do- bro obiskani in na katerih so dali vo- livci številne koristne predloge, ki se delno že izvajajo. Predvsem pa mo- ramo omeniti pripravljenost prebi- valcev, ki so se izrekli za pomoč in lastno iniciativo pri izvajanju komu- nalnih del. Novi občinski ljudski odbor se za- veda svojih nalog in odgovornosti. Dosedanje delo pa je pokazalo, da bo- do tudi v bodoče izpolnjene vse nalo- ge, ki stoje pred občinskim odborom. IVAN VODOVNIK, PREDSEDNIK LASKE OBCiNE Perspektiva razvoja Uške občine je v živinoreji, sadjarstvu in turizmu Zbori volivcev v novembru so nam nakazali vrsto problemov, s katerimi se bo morala spoprijeti nova občina. Teh problemov ni malo in so jih po zborih volivcev proučevali sveti, ¿al je za izvršitev nakazanih vprašanj potrebno precej finančnih sredstev, teh pa snričo že znanih ugotovitev ni dovolj na razpolago. Predvsem bi radi opozorili na elek- trifikacijo našega področja, ki je, po- leg preskrbe mesta s pitno vodo in gradnjo stanovanj, največja skrb se- danj eg občinskega odbora. Precej je še neelektrificiranih področij, kjer z elek- trifikacijo sploh še niso začeli. Se bolj težko je pa stanje tam, kjer gnije jo drogovi brez opreme že štiri leta. Tu mislimo poleg ostalih predelov, ki pridejo v poštev za dovršitev, pred- vsem bivšo občino Brezo, kjer so dro- govi za omrežje že skoro dotrajani, ni pa še potegnjen niti visokonapetostni vod. V okolici Laškega je tudi pereč pro- blem v zvezi s popravilom občinskih cest. Lani so v vseh prejšnjih obči- nah sedanje laške občine pričeli s tem prepotrebnim delom, letos pa so ceste zopet zanemarjene. Občinski odbor raz- pravlja o nastavitvi cestarjev na neka- terih občinskih cestah. Redno vzdrževa- nje cest brez cestarjev je nemogoče. V bodoče bo treba misliti tudi več na pro- stovoljno, neplačano delo, ki je zadnja leta skoro popolnoma izumrlo. Kot sem že povedal, je v Laškem pe- reč problem preskrba z vodo. Rešitev tega vprašanja ne bomo mogli dolgo več odlašati, drugače se lahko prime- ri, da bo dva tisoč prebivalcev ostalo brez vode. V ospredje stopa tudi močno pomanjkanje stanovanj. Za bodoče bo nujno potrebno pireskrbeti večja fi- nančna sredstva, ustanovljen pa je bil sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki bo dajal posojila tudi privatnim gra- diteljem. Sklad upravlja upravni od- bor, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh. večjih podjetij in je že pričel z delom. Persî)ektiva razvoja občine je v živi- noreji in sadjarstvu, delno pa tudi v turizmu, saj sta na področju občine dva močna turistična centra. Laško in Rimske Toplice. Za razvoj turizma skrbi Svet za turizem in turistično društvo. Precej intenzivno delajo za razvoj kmetijstva kmetijske zadruge. Vendar se pri izvajanju smernic že ka- žejo določene težave, ker je na pod- ročju občine več zadrug. Zaradi tega Se je že porodila misel, da bi vse za- druge v občini združili v eno zadrugo. Za združitev zadrug ni nobenega res- nejšega zadržka, razen lokalističnih te- ženj posameznikov. Živinoreja je na nizki stopnji, jalovost krav je zaradi okužb zakotnih bikov velika. Na zadnji seji je bil sprejet sklep za pavšalno skočnino, občina pa je nabavila tudi avto za prevoz osebja za umetno oplo- jevanje. S temi ukrepi upamo pospeši- ti zatiranje zakotnih bikov, pobijati kužne bolezni in s tem v zvezi jalo- vost, ki zmanjšuje dohodek samo na našem področju za težke milijone. Se in še je problemov. Nič pa ni ne- premostljivega, če je tu volja. Lahko pa trdimo, da je volje v novem odboru in v svetih več kot dovolj. Tudi novo iz- voljeni krajevni odbori, ki so se ne- davno šele konstituirali, bodo dopri- nesli svoje. In če bo sodelovanje vo- livcev z vsemi organi takšno, kot že- limo, potem uspeh in napredek ne mo- reta izostati. PREDSEDNIK OBCINE VOJNIK JOSIP JOST Le preko kmetijskih zadrug bomo izboljšali kmetijstvo Kot povsod, so tudi pri nas bili na I. seji izvoljeni potrebni sveti, ki so doslej imeli že več sej. Osnovno pod- ročje dela nove občine, ki je pretežno kmetijskega značaja, zavzema Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo. Ta svet je ljudskemu odboru občine predložil že nekaj važnih predlogov, kot odlok o obveznem čiščenju in škropljenju sadnega drevja, odlok o formiranju sklada za pospeševanje kmetijstva itd. Ima pa še v progra- mu več predlogov, ki bodo temeljili na izvajanju novih smernic, ki se I>o- stavljajo pred naše kmetijstvo. Tudi ostali sveti že dobro izvajajo svoje naloge in so pokazali že vidne uspehe. Delo vseh svetov pa je v največji meri odvisno od dela kra- jevnih odborov, ki morajo biti pravi- loma prvi nakazovalci dela in prob- lemov neposredno na terenu. Odbor- niške komisije in krajevni odbori — po številu jih je 10 — so se že začeli poglabljati v problematiko svojega področja. Prav tako poslujejo usp^no že štirje krajevni uradi. Ljudem smo na zborih volivcev po- drobno tolmačili novi komunalni si- stem. S precejšnjim zanimanjem so le-ti posegli v razpravo z raznimi vprašanji, ki so se v glavnem nana- šala na izvajanje bodoče davčne F>o- litike ter na kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo. Naš ljudski odbor, predvsem pa svet za kmetijstvo, čakajo velike naloge pri akciji za p>ospeševanje kmetij- stva. Posvetili smo največ prozorno- sti sadjarstvu in živinoreji. V živi- noreji bomo poenotili pasmo, (odločili smo se za sivorjavo govedo), za po- spešitev sadjarstva pa smo že pristo- pili k rajonizaciji sadnih sort, ki naj- bolj "ustrezajo našemu področju. Za pospeševanje kmetijstva je ob- činski ljudski odbor na svoji zadnji seji sprejel odlok o formiranju sklada za pospeševanje kmetijske proizvod- nje, da si bomo na ta način zasigu- rali sredstva za nabavo razne selek- cijske živine in drugih pripomočkov za dvig kmetijske proizvodnje. Sred- stva iz tega sklada niso namenjena kmetovalcem kot brezplačna pomoč, pač pa bodo le-ti to pomoč vračali v drugi obliki s tem, da bodo zadrugam, odnosno trgu več nudili kot doslej. V proračunu imamo tudi predvide- na sredstva, s katerimi bo občinski odbor posredoval kmetijskim gospo- darstvom cement za gradnjo silosov in gnojnih jam. Zaradi neurejenih gnojišč ;gre v naši občini ogromno dragocenega gnojila v izgubo. Vse te važne naloge, ki stoje pred našim občinskim ljudskim odborom, pa bomo lahko uspešno rešili samo na podlagi najtesnejšega sodelovanja s kmetijskimi zadrugami na našem pod- ročju. (Dobrna, Strmec, Frankolovo in Vojnik.) Edino preko kmetijskih zadrug bomo dosegli dvig kmetijske proiz- vodnje, ki je predpogoj za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Cim hitreiCf čtm več tn čim cenejših stanovanj — je naloga stanovanjske zadruge v Celju Nad tisoč prosilcev stanovanj je v Celju. Za te ljudi je brez dvoma naj- večje upanje za leto 1956, da bodo do- bili stanovanje. Obrnimo torej poglede na ustanovo, ki obeta, da bo prihodnje leto pripomogla največ k izpolnitvi teh želj. PREDNOSTI GRADNJE STANOVANJ- SKIH HIS NA ZADRUŽNI OSNOVI Kljub temu, da so v Celju zrasle v zadnjih letih velike stanovanjske pala- če, je vendar bila iniciativa privatnikov uspešnejša ipri zmanjševanju stano- vanjske stiske. Zasebniki so gradili ce- neje in hitreje, čeravno ne vedno naj- bolje. CENEJE SO GRADILI zato, ker so za gradnjo ui>orabili lastno delovno silo, ker so z zanosom in požrtvoval- nostjo delali, prišli na najrazličnejše načine do cenejšega materiala itd. NAJBOLJE PA NISO GRADILI, ker £0 delali neorganizirano. Hiše stojijo razmetane po vsem mestnem območju, daleč od kanalizacij, daleč od plinovo- dov, električnih napeljav, cest itd. Med- tem ko pri stanovanjskih blokih, ki jih je gradila skupnost, vse te komunalne naprave nastajajo istočasno in sicer podi-ažujejo gradnjo, so hiše privatni- kov še neoskrbljene z vodo, tokom, do- vozom itd. KAKO BODO TA VPRAŠANJA REŠEVALI V OKVIRU »ZADRUGE« Stanovanjska zadruga bo zastopala interese vseh graditeljev zasebnih hiš, bodisi eno, dvo ali več stanovanjskih. Ko bo rešeno vprašanje etažnega last- ništva stanovanj, bo zadruga gradila tudi bloke. DOBER GRADBENI PROSTOR, to bo prva skrb stanovanjske zadruge. Skrbela bo, da bodo hiše stale na takem kraju, kjer bo ureditev komunalnih na- prav lahko čimprej rešena in da bo tudi cenejša. To bo zadruga urejevala v skladu z urbanističnim načrtom. NAJVAŽNEJŠA GRADBENA ME- HANIZACIJA bo tudi izredno važna plat delovanja stanovanjske zadruge. Zadruga bo morala imeti betonomeša- lec, če mogoče, tudi buldožer, svoje de- lavnice, svoj kamnolom, opekarno, skla- 'dišča, najvažnejše strokovnjake itd. IZPOSOJANJE IN UPORABA ZA- DRUŽNIH SREDSTEV bosta vsekakor pocenili stroške posameznikom. Koli- ko mora graditelj stanovanjske hiše žr- tvovati za gradbeni les, kot so opaži, gradbeni odri, dalje za načrte za ti- pizirane hiše, orodje in drugo. Vse to bi imela zadruga na razpolago proti malenkostni odškodnini. TIPIZIRANE HISE in VPRASANJE ENOLIČNOSTI Res je, da naselje enakih hiš lahko izgleda zelo enolično. Toda kljub te- mu je mogoče temu odpomoči. Prvič je lahko več tipov hiš. Drugič s spre- membo barve, ometa in stavbnega pohištva že razbijemo »dolg čas«. Da- lje je mogoče z malenkostnimi spre- membami lege vhodov, oblike streh in zamenjavo notranje .ureditve mar- sikaj spremeniti. Ni torej strahu, da bi stanovalci »nekoliko v rožicah« ne mogli najti svoje hiše. OD KAMNA DO KAMNA... Pod tem naslovom mislimo pove- dati, kako bo tekla gradnja stano- vanja za tistega, ki bo pristopil k stanovanjski zadrugi. Najprej se bo interesent ix>svetoval z zadrugo o svojih željah, sredstvih, ki jih že ima, o načinu dela in dru- gem. Ce bi bil posvet uspešen, poskr- bi zadruga vse formalnosti okoli zem- ljišča, dovoljenj itd. Zadruga po do- govoru pomaga s tistimi uslugami, ki jih graditelj ne premore. Posodi mu buldožer za izkop zemljišča, lahko mu posodi opaže za betoniranje, dalje preskrbi prevoz, cement, opeko itd. V zadružnem kamnolomu si bo pod nad- zorstvom strokovnjaka, ki bo ipazil, da ne pride do nesreč, graditelj lahko sam nalomil kamenje, v zadružni ope- kami si bo tudi sam lahko nakopal glino, žgal opeko itd. Ko bo gradil, mu bo zadruga posodila gradbene odre, dodelila (če bo potreboval) po- trebne strokovnjake, nabavila železo, v delavnicah izdelala stavbno pohi- štvo. Sicer pa kaj bi naštevali. Za- druga bo sposobna nuditi vse usluge in ves material za gradnjo hiš. Ce bo kdo potreboval vse, bo dobil vse, če ne, kolikor bo rabil. »STANOVANJSKI ZADRUUGI« SREČEN START V LETO 1956 Načrti, kako bo ta zadruga delala, so, kot vidimo, zelo mikavni. Ker bo zadruga deležna vse ipodpore skuj)- nosti, bo brez dvoma tudi uspela. Vsekakor pa je treba zainteresirati ljudi, predvsem pa sindikalne podruž- nice po podjetjih, da bi ustanavljale skupine graditeljev, ki bi se vključile v zadrugo in začele graditi. Res je, da bo uspeh zadruge odvisen tudi od dobrega vodstva, predvsem pa od iz- najdljivosti, požrtvovalnosti članov sa- mih. Ker je stanovanjska zadruga v Celju postavljena na solidne temelje, obeta prihodnost znatno olajšanje sta- novanjske stiske. Zato tudi mi želimo zadrugi uspehov polno leto 1956. ^ Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1956 Vabimo Vas v naši poslovalnici MilHUFSKTURil Id SOLČAVA k n£ikupu raznovrstnega tekstilnega blaga SREČNO NOVO LETO 2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM KOVINSKO PODJETJE CELJE, Vodnikova ulica 6 Izdelujemo: Ekshaustorske naprave, kondenčne lonce od H" do T za visoki tlak, kleparske prirobne stroje, sušilne naprave in podobno! Izvršujemo: Montaže vseh vrst centralnih kurjav in sanitarnih na- prav ter vsa stavbna kleparska dela! NAROČILA IZVRŠUJEMO HITRO IN SOLIDNO! ^^Toper^^ Celje Tovarna perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin * Telefon 22-31 in 22-32, poštni predal 3. Brzojavi: TOPER, Celje * Naša zaščitna znamka je znana širokim krogom potrošnikov * Naš interes je, da postrežemo s kvaliteto V vsaki trgovini zahtevajte renomirane izdelke TOPER, Celje ISTOČASNO ŽELI KOLEKTIV TOPER CELJE SVOJIM CENJ. STRANKAM SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 Ster. 52 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 30. decembra II IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI OBISK PEI DELAVCIH KMETIJSKEGA POSESTVA HMELJARSKE ŠOLE V VBBJU Kakršna proizvodnia, takšna plača Delavci Kmetijskega posestva Hme- ljarske šole v Vrb j u imajo interes dvi- gati proizvodnjo, ker je od nje odvisna višina njihove plače. Pred par leti je bila na tem posestvu vsa goveja živina, od prvega do zadnjega repa tuberku- lozna. Danes pa je v modernih govejih hlevih najlepše govedo enotne, sivo- rjave pasme, na katerega so živinorejci lahko u-nravičeno ponosni. V neposredni bližini posestva bodo napravili progon- 6ke pašnike, tako da bo njihova živina vse poletje zunaj. Preko 22 ha hmelj- skih nasadov. Vrsta adaptacij in novo- gradenj v lastni režiji. Ko sem nekako pred sedmimi leti obiskala nekdanjo KDZ Vrbje, nisem imela kaj prida napisati o tej zadrugi. Sosedje so vedeli mnogo povedati o zanemarjenem i>osesi;vu, živina je hi- rala v hlevih. V pisarni pa so govorüi o »silnih težkočah« in netovariških od- nosih kolektiva, V kolikor pa sem se pri tem obisku prepričala na lastne oči, sem morala ugotoviti, da kritično oko soseda ni gledalo napak. Zato sem bila te dni prijetno pre- senečena, ko sem si ogledovala isto posestvo, ki danes nosi naslov »Kmetij- sko posestvo Hmeljarske šole Vrbje« in ki ga opravljajo marljivi preikmurski in domači delavci pod vodstvom direk- torja tov. Pečolarja. Na îK>se3tvu so predvsem posvetili pažnjo Imieljarstvu in živinoreji. Hmelj- ekih nasadov imajo preko 22 ha, na ne- katerih izmed teh vrši Hmelj ski inštitut redno svoje poizkuse v prid napredne- mu hmeljarstvu. Na posestvu, ki meri 110 ha površine, dela stalno samo 30 ljudi z uslužbenci, sicer pa se naslanja- jo tudi na sezonsko delovno silo. Pred leti na tem posestvu ni bilo prave organizacije dela, delali so pač bolj svojevoljno in po domače, zraven pa so bili še prepiri na dnevnem redu. Ko pa je prišel nov direktor in z njim novo načelo »kakršno delo, tako plači- lo«, so stari delavci zaporedoma sami odpovedovali službo. Njih so zamenjali marljivi Prekmurci, in kot povedo sa- mi, delajo v lepi harmoniji, zato pa tudi direktor ne skopari s pohvalami. Ko je lani v marcu tov. Pečolar pre- vzel vostvo, je našel v hlevu vsega 32 glav goveda. Ker pa se je bilo treba držati načela — več hmelja, več živine, se je prvo ogledal po živini. Izredno nizka mlečnost krav se mu je zdela sumljiva, zato je poklical veterinarja. Preizkava je pokazala i>oTazno sliko: vsa živina, od prvega do zadnjega repa, je bila tuberkulozna. Vseh 32 krav je šlo v zakol. Potem so bili tri mesece brez vsakega komada živine. Ta čas pa so razkuževali, adaptirali in gradili no- ve hleve. Potem so kupili hkrati 70 glav goved sivorjave pa&me. Danes imajo s prirastkom vsega že 86 glav. Vso živino oskrbuje le pet ljudi, v po- poldanskih urah pa so jim v izdatno pomoč tudi gojenci Hmeljarske šole. Pri živinoreji imajo tudi svojega tehni- ka, ki nadzira in določa obroke živini. Krmijo po skupinah, p>ovsem individu- alno in na ta način proučujejo ne samo mlečnost, temveč tudi rentabilnost go- veda. Delovni kolektiv Kmetijskega pose- stva v Vrbju se lahko pohvali tudi z dobro organizacijo dela. Delajo večino- ma na akord, v kolikor pa ne, imajo tarifne postavke z razponom urne plače od 28 do 50 din. Živinorejci pa so pla- čani strogo po proizvodnji. Cim večja je proizvodnja, tem večja je njihova plača. Ker so plačani še od količine mle- ka, prirastka, vsakega poroda, brejosti, od večie količine gnoja itd., imajo pač interes čim več proizvajati. Cim se tele skoti, ga tehtajo. Živino tehtajo vsak mesec. Vsa teža, ki je v mesecu prira- sla, je od živinorejca, to se pravi, da dobi od vsakega pridobljenega kilogra- ma po 15 din. Za nadaljnji procvit živinoreje bodo spomladi v neposredni okolici govejih hlevov na površini 10 ha zase j ali trav- no mešanico in tu napravili progonske pašnike. Tako bo živina vse poletje samo zunaj. Imeli bodo parcelirane od- delke, kjer se bo paslo govedo. Ko bo trava popasena, bodo živino spustili na naslednji oddelek, popaseni prostor pa takoj po dežju zalili z gnojnico (ima- jo lastne namakalne naprave). Ko bo živina popasla zadnjo parcelo, bo že spet prva godna za pašo. Nič čudnega ni, če delavci na Kme- tijskem posestvu v Vrbju delajo s tako vnemo in zadovoljstvom, saj je zanje dobro preskrbljeno. Zgradili so jim kompletna stanovanja, pa tudi samci so dobili lepe sobe. Gradili so sploh mnogo, pri tem pa proizvodnja ni prav nič zaostajala. Zgradili so najmodernejši goveji hlev in adaptirali starega, zgra- dili nove svinjake, silose, gnojišče, mlekarno, skladišče za orodje, tekali- šče za živino, mostno tehtnico, konjski hlev in še več manjših komunikacij okrog posestva,. Vse to so gradili z last- nimi sredstvi. Ekipa hrvaških zidarjev, ki so jih najeli kot sezonsko delovno silo, je delo opravila v rekordnem času. Ko je kolektiv Kmetijskega posestva Hmeljarske šole v Vrbju letos delal ekskurzüe v druga, priznana državna posestva, se je prepričal, da ne delajo nič slabše ali pa celo boljše od njih.. Pa so se čutili zapostavljene, da o njih nikoli ne spregovorimo. In prar je imel delavec Tonček, ko mi je dejal: »Naša negovana polja, lepa živina, predvsem pa družinska sloga našega delovnega kolektiva so nam v zadostno I)ohvalo in priznanje za naš trud. Toda če pišete o drugih, pišite še o nas, kajti delavcu zasluženo javno priznanje po- sebno dobro dene in ga kmalu popla- ča s stoterimi novimi žulji.« KAKO DELA VESTEN KLAVEC IN DOBER GOSPODAR Vemo, da ima)o čitatelji îe poln» uSesa dobrih naukov, toda kljub temu moramo v nekaj besedah pcvedati, kako lahko preprečite veliko škodo in izgubo. Smo sredi sezonskega klanja praši- čev. Največkrat je komoditeta kriva, da gre mnogo svinjskih kož po zlu, namesto da bi jih oddali odkupnemu podjetju »Koteks«, ki jih nato odda našim usnjarnam. Namesto, da bi prašiča pra- vilno odrli, ga oparijo in s tem uničijo kožo. Ce rečemo, da gre na ta način koža po zlu, prav nič ne pretiravamo, kajti namesto denarja je v žepu praz- nina, a koža na slanini vara želodec, ker pač ni redilna. Onemu potrošniku, ki mora zabelo kupovati, p o d r až i koža na slanini to prepotrebno živilo. Tudi vi se borite za znižanje cen, za- to oderite svinjsko kožo pravilno. Ce si pogrešil lani, popravi to letos. Zaklanega pra- šiča pravilno oderi in oddaj kožo КОТБ KSUf ki plača za kožo slovenske pasme 200 din za kg. Ne zametuj denarja, gospodinji pa prihrani nevšečno delo z žaltovo slanino na koži. Da! Tudi letos kakor lani in kakor prihodnje leto poziva KOTEKS naše prašičerejce in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, marveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče, a KOTEKS jim bo plačal za kožo slovenske pasme 200 din za kg. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD izdeluje vse vrste bombažnih in cel tkanin, naglavne rute, posteljno platno itd. — Kvaliteta prvovrstna, cene zmerne S svojo solidno postrežbo se priporočamo vsem cenjenim odjemalcem ter jim želimo Se mnogo uspehov V NOVEM LETU 1956 Kotiček za naše žene »PRAKTIČNA KUHARICA« 2e dolgo iskana in med našimi go- spodinjami zaželena knjiga »Praktična kutiarica« je končno le izšla. Pred na- mi je obsežna vezana knjiga s 350 stranmi v zelo prikupni opremi, ki bo prav gotovo privlačevala vse naše de- lovne žene — gospodinje. Knjiga »Praktična kutiarica« je sad dolgoletnih izkušenj tov. Pavle Za- konjškove, ki je izdala to knjigo v prvi izdaji že leia 1948. Zaradi praktičnega značaja in latiko razumljivega podaja- nja snovi se je knjiga takoj priljubila pri vseti našiti gospodinjati na kmetiti, v delavskiti krajiti in mestih. Naslednja leta so sledile nove izdaje in je do leta 1953 izšlo celo šest izdaj, kar je na našem knjižnem Itjju kaj redek po- jav. Toda le knjige je bilo še vedno premalo in gospodinje so vpraševale po njej. Tej želji bo sedaj ustreženo, ko je izšla VII. razširjena in izpopolnjena iz- daja. Knjiga obsega 218 jedilnikov (ko- sila in večerje) s skoraj 800 recepti z riavodili za pripravljanje zahtevnejših pa tudi skromnejših jedi. Iz kazala, ki obsega tudi pregled jedi po skupinah (juhe, mesene in močnate jedi, zele- njava, omake itd.), pa so razvidne vse posamezne vrste jedi. Zelo koristen dodatek knjige pa sta dve novi poglavji, ki jih je prispeval dr. Ivan Malko. Na začetku knjige je kratek uvod o hranivoznanstvu, od stra- ni 242—277 pa so navodila za prehra- njevanje bolnika, kjer so tudi razpre- delnice z označbo: Dovoljeno — Pre- povedano. V posebnem poglavju pa so navodila za kuhanje dieiične hrane. V naslednjih poglavjih so recepti za so- ljenje in sušenje svinine, za vkuhavanje, za pripravljanje likerjev in pijač iz ja- godičja (skupaj 130 receptov). S sodelovanjem Tovarne okovja v Bi- strici pri Limbušu (TOBI), ki izdeluje električne štedilnike, hladilnike itd., je založba Kmečka knjiga oskrbela za knjigo sodoben in okusen večbarvni ovitek po načrtih ing. arh. Marjana Ru- parja. Cena knjigi je kljub velikemu obse- gu in lepi opremi zelo nizka, saj stane izvod samo 650 din. Knjigo lahko dobijo vsi interesenti v knjigarnah in kmetijskih zadrugah, lah- ko pa jo iudi posamezno ali skupmsko naročijo neposredno v založbi: Kmeč- ka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. Na to opozarjamo vse naše gospodi- nje in še posebej delovne kolektive, ki bi želeli knjigo kol zelo primerno darilo, poklonili ženam — tovarišicam v podjetjih za novoletno jelko. Z naročili pohitite, ker je naklada za- radi pomanjkanja papirja omejena. Zelo lep črtast predpasnik za naše gospodinje — prav tako mikaven je tudi predpasnik za mlado šolarko. Kril- ce se zadaj zapenja na gumbe. termoelektrarna bo priskočila na pomoč.. VODNI STOLP, PONOS GRADITELJEV TERMOELEKTRARNE Ni dneva, da se ne bi jezili nad ne- všečnostmi, ki nastajajo zaradi pomanj- kanja toka v tovarnah, v uradih in tudi doma. Smo v kritični zimski dobi, ko zaradi nizkega vodostaja naših rek tur- bine ne dajejo od sebe toliko energije, kot bi jo zmogle. Veliko upanje v tej sitiski pomeni pri- četck obratovanja prvega agregata v novi termoelektrarni v Šoštanju, poleg prve turbine v novi hidrocentrali Vu- hred. V Šoštanju so se dela nekoliko za- vlekla zaradi nekaterih nepredvidenih ovir, vendar pričakujejo, da bo dobava uvožene strojne opreme iz Švice, ki je v saostanku» prispela v januar^ in bo-. do s pospešenim delom monterji nado- knadili zamujeno. Na pomemben dogodek, ko se bo ж»- vrtela prva turbina, težko čakamo tsL Ko bosta prihodnje leto stekla ob» agregata, bo dajala šoštanjska termo- elektrarna našemu gospodarstvu novih 300 milijonov kilovatnih ur letno. N» vsakega prebivalca v Sloveniji bo t« pomenilo 150 kilovatnih ur več elek- trične energije kot doslej. Ob dokon- čni dograditvi termoelektrarne, s štiri- mi agregati po 30 MW pa bo dajal Šo- štanj 600 milijonov kilovatnih ur elek- trične energije. Tako nova termoelek- trarna ne pomeni pomembne pridobi- tve samo za Šaleško dolino, temveč za vse naše gospodarstvo in smo nanjo upravičeno ponosnL CELJSKI TEDNIK, 30. decemtjra 1955 Ster. 52 — ctraa f VRNI SE, MALA SHEBA (Mestno gledališče, 20. 12. 1955) Skoraj istočasno z igro velikega stila nam je mestno gledališče postreglo še z moderno amerikanko, ki jo je malce drugačno večina gledalcev videla že ekranizirano. Prvo dejanje ali bolje prvi del drame me je razočaral. Smilili so se mi igralci, če je bila njihova edina naloga pokazati praznoto malomeščan- skega doma onkraj velike luže. Tudi je bila ta praznota tako malo uglašena na določeno občutje, da je »vrni se, mala Sheba« odmeval nekam prisiljeno, Do- cova molitev pa tudi ni bila intonacija nekega dramatskega dejanja in dolo- čene »čustvetelnosti«, ki bi prevevala borno življenje, malo življenje malih ljudi. To je mala umetnost, mi je klu- valo v srcu, teater brez prave trdnosti, igra s človekom, ki je pasivni material zgodovine: nekaj ganljivosti in milob- nosti, čustvenosti in sanjavosti, nekaj ameriške biedermajerščine in moderne ironije, nekaj oz. dosti in preveč »re- alizma« pa tudi nekaj romantičnega poprha, vse skupaj pa v primeri z dra- matiko Evrope strašno klavrno, zagat- no, nič kaj spKîdbudno, čeprav še tako nujno, neizogibno. Sicer pa nič posebno novega, niti po vsebini niti p>o slogu in obliki. Evropa je že pred polstoletjem in več začela z dramatiko, v ikateri je kvantiteto de- janja skušala nadomeščati s kvaliteto dejanja, v katerem je bil milje prav tako važen kot dejanje. Realistično dramo brez ekspozicije, brez pravega razpleta je ista Evropa razmeroma hitro prebolela kot anarhijo, verjetno pred- vsem zato, ker je treba upoštevati živ- ljenjske pogoje sleherne umetnosti, po- sebno pa drame. Freytagova dramatur- gija do določenih meja še vedno drži, čeprav njen steznik ni več tako ozek in krut. Umetnostna teorija je prav- zaprav fiziologija umetnosti in še vedno ima prav W. Harlan, ki pravi, da teh- nika drame izvira iz psihologije gle- dalca, zanesljiva psihologija pa iz iz- kustvene psihologije. Prvi del Ingejeve drame tega gotovo ne upošteva, ker ni napisana po železnem zakonu umetni- ške koncentracije in neizprosne dra- matske doslednosti. Dejanje se drobi V detajle, za katere tudi režija Dušana Tomšeta ni dovolj poskrbela, da bi jih duhovno poenotila in poskrbela za tisto, kar so okoli 1. 1900 imenovali »režijo na občutje.« Drugi del igre je močneje pisan in zato so igralci tudi več pokazali, pred- vsem Dolinar z Docom in Cernetova z Lolo. Tako je pač življenje, nič se ne da prenarediti, nič spremeniti, pobo- tati se je treba itd., obdelovati svoj vrt, kakor je rekel Voltaire v Candidu. V evropski dramatiki je mnogo del,-v katerih naključje ni v višjem smislu nujnost, usoda, fatum duševnih potenc, ki leže v drami, marveč fatuna^ danost. ki je zunaj drame. Tu ne mislim na nekdanjo usodno dramo, tudi konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bilo napisanih mnogo takih del, v katerih le naključje oblikuje prizore. Dramat- sko naključje je neizogibno, je nujnost, ki giblje in razvija značaje. V Inge j evi drami so tudi naključja, od katerih gle- dalec pričakuje vse kaj drugega. Vsaj navajeni smo tega, da nam značaji in njihova dejanja ponazore in osvetle ne- ko idejo, spoznanje, kaj človek hoče in kako hoče. Zadeva z Marie in Turkom, ki sta jo po vsebini in obliki v redu odigrala Majerjeva in Jeršin, je spro- žila in obenem poravnala krizo v Loli in morda tudi v Docu. Da, življenje je res večkrat tako, toda ali je to tisto, kar naj pomeni slogovno in snovno per- spektivo dramatike? Menda ja ne! Res je sicer, da je vsa naša duševnost večno reproduciranje, kombiniranje in vari- iranje tistega, kar smo si pridobili z izkušnjami, da je torej tudi dramatska pesnitev »vzeta iz življenja za življe- nje«, res pa je tudi, da značaji v drami in ideja, ki jo značaji nosijo, izvirajo iz določenega tendenčnega kroga, iz moralne sfere dramatika in da zato ni vseeno, kaj nam snovnost drame pri- kazuje in dopoveduje. Evropski drama- tiki je nekako bolj pri srcu, da gleda na značaje s stališča volje, to je, da išče v vsakem duševnem vzgibu aktiv- no ix)stavko. Vse drugo, kar nam osebe v drami stori prijetne ali odurne, je samo sredstvo, s katerim nas hoče dra- matik prepričati in pridobiti. Zato je prav, da ima tudi lirični talent O čem pa nas prepričuje Inge in za kaj nas pridobiva? Da pok opij imo psičko z vsem, Ikar predstavlja, in si ne ženimo k srcu niti Marie (te še celo ne!) niti Turka niti Bruca, ki ga je solidno odigral Peer. Sicer utegnemo priti v dobro- delne roke Eda Andersona in Elma Hustona, ki sta ju popolnoma v redu postavila na oder Božič in Skof. Sicer pa čakajmo na i>oštarja in mlekarja, ki ■ta prijetno nastopila v podobi Vlada Novaka in Petra Kuharja, za dobro pa vzemimo tudi sosedo Coffmanovo, ki jo je res dobro igrala Zora Cervinkova, Ne pričakujmo od življenja ne vem kaj, še zato, kar je in kar nam daje, za- hvalimo boga že kar zjutraj pred zaj- trkom, čeprav — ne hvali dneva pred večerom! Naj se mi ne zameri, če rečem, da taki dramatiki ni usojeno dolgo živ- ljenje, četudi trenutno potuje čez vse odrske deske sveta. Za to ne govori samo okus, ampak tudi preizkus, fizi- ologija dramatike, ki je za nami in' pred nami. T. O. Prizor iz dela »Vrni se mala Sheba« v režiji Dušana Tomšeta. Na sliki Mara Cernetova kot Lola in Marjan Dolinar kot Doc. Sporočilo Prešernove družbe Knjige Prešernove družbe za leto 1956 so v rokah članov in s svojo vse- bino in opremo vzbujajo njihovo pri- znanje. Vsi ti dosedanji člani bodo udeleženi pri žrebanju velikih nagrad v prvi polovici januarja 1956. Dosedanji člani ob prejemu knjig obnavljajo svoje članstvo že za novo leto. Objavljen je tudi že novi knjiž- ni program PD, ki bo pestrejši in de- loma še kvalitetnejši od prejšnjega. Poleg Koledarja za 1957 bo izšla Bev- kova zgodovinska povest »Iskra pod pepelom«, prvaka mlade slovenske I)roze Bena Zupančiča povest »Mrtvo morje«, Ribičeva mladinska povest »Kala«, dr. Zela »Morja in njihovi za- kladi«. Za doplačilo pa bodo člani lahko prejeli še po eno knjigo iz vzgojstva in gospodinjstva. Člani za leto 1957 bodo deležni novega nagrad- nega žrebanja 15. junija 1956. Zdaj je čas, da obnovite članstvo pri PD oziroma da k njej na novo pri- stopite! S tem si za majhno ceno za- gotovite kvalitetne knjige in udeležbo pri žrebanju bogatih nagrad. Ce vas poverjeniki še niso obiskali, se jim javite sami! Želimo, da l)odo knjige naše napredne knjižne družbe dobro- došle v vsaki slovenski hiši. NASa prosvetna DRUSTVA zborujejo LJUDSKI ODER NA NOVI POTIÌ v primerjavi g prejšnjimi sezonami je imel Ljudski oder v tem času za seboj že vsaj dve premieri, ali pa je celo stal že pred tretjo, letos pa se je — bilo je to pred kratkim — šele sestal k rednemu letnemu občnemu zboru. Osnovni vzrok za premor, ki traja že četrti mesec, je — do sedaj — neurejeno vprašanje dvorane, ki je de- loma zaradi potrebe po obnovi, deloma zaradi razmeroma visoke najemnine grozilo ohromiti dejavnost celjskih gle- daliških amaterjev. Taka gmotna situ- acija povsem razumljivo ni mogla spodbudno vplivati na nadaljnje delo. Toda vzgledno lepa udeležba na ome- njenem občnem zboru, ki je bil v či- talnici Mestne knjižnice, je dokazala pripravljenost do nadaljevanja z gle- dališkim delom na področju ljudske iprosvete. To pripravljenost je podprl tudi ukrep mestnega Sveta za prosveto in kulturo, da zasede dosedanjo dvorano Ljudskega odra zopet kino podjetje (dvorana je tako namenjena prvenstve- no kino predstavam), a Ljudski oder da se preseli v dvorano dosedanjega kina Dom, ki bi bila seveda zaradi tega pr»- urejena hkrati tudi v prizorišče pre- potrebnega lutkovnega gledališča. S tem ukrepom se je odprla možnost, da po- stane Ljudski oder v pravem pomenu besede GLEDALIŠČE ZA MLADO IN STARO. Razume se, da spričo prese- litve, tehnične preureditve in vsega, kar je s tem v zvezi. Se nekaj časa ne bomo deležni vabil k predstavam. Ta organizacijsko-tehnična spremem- ba in pa ljudskoprosvetni dolg, ki ga ima Ljudski oder zlasti v pogledu ure- ditve okrajne izposojevalnice gledališke opreme, je nujno narekovala tudi ustrezno reorganizacijo v sami upravi. Ljudskemu odru bo tudi vnaprej na- čeloval tov. Tone Zorko, vendar je uprava podeljena na administrativno in na repertoarno vodstvo, ki bosta ▼ rokah dveh posebnih, med seboj 1očq> nih odborov. Ob zaključku občnega zbora so ama- terji za svojega delegata na okrajni skupščini Svobod in prosvetnih dru- štev izvolili tov. Angelco Sadarjevo. ŽIVAHNO DELOVANJE SKUD „FRANCE PREŠEREN" SKUD »France Prešeren« v Celju je na občnem zboru minuli četrtek pola- galo račun o svojem delovanju v mi- nulem poslovnem letu. Iz delovnega poročila funkcionarjev društva je raz- vidno prav živahno delovanje, ki ga je razvijalo društvo. Vso skrb je posve- čalo društvo strokovni vzgoji članstva in širilo splošno izobraževalno dejav- nost. Vzbujalo je med članstvom zani- manje za predavanja Ljudske univerze, za čitanje knjig, organiziralo skupinske obiske kvalitetnih kulturnih prireditev, oper, gledališča, koncertov itd. Društvo ima pevski odsek, tambura- ški odsek, harmonikarje, likovni odsek in mladinski odsek. Odseki so na obč- nih zborih ugotavljali pomanjkljivosti, ki jih bodo skušali v bodoče odprav- ljati. Poudarjali so, da je poleg mar- ljivega dela predvsem potrebna disci- plina, ki se odraža v požrtvovalnosti in vztrajnosti. Več pozornosti kot do- slej bo društvo posvečalo v bodoče mladini. Društvo je 'imelo več samostojnih prireditev, tako proslavo v Prešerno- vem tednu, lasten kultiu-ni večer ob I. celjskem turističnem tednu, udeleži- lo se je proslave 85-letnice obstoja ma- riborske železniške godbe in še več drugih prireditev v raznih krajih. Vsi odseki pa so imeli predvsem v pro- slavo 10. obletnice osvoboditve tako v Celju kot izven Celja niz samostojnih koncertov in nastopov. Društveno ime pa se je večkrat pojavilo tudi v odda- jah Radia Ljubljana in Celje. V sklopu društva deluje tudi lastna Glasbena šola, ki se lepo razvija. Pev- ski odsek pa je prebredel krizo, o ka- teri je bilo lani dosti govora. V razpravi so bile nakazane tudi tež- koče, s katerimi se mora društvo boriti pri svojem delu. Društvo nima primer- nih lastnih prostorov, temveč je raz- treseno v raznih prostorih po mestu. Prilike pa so take, da na gradnjo kul- turnega doma zaenkrat ni misliti. Društvo pričakuje, da ga bodo mero- dajni činitelji tudi v bodoče podprli. Saj je to društvo v Celju eno tistih prosvetnih društev, ki za svoje delo na prosvetnem polju tudi zasluži vse- stransko podp>oro. M. C. PLANINA Podjetje za promet in predelavo mesa Uprava telefon 24-47 SkladiSče telefon 25-2* Predelara telefon 24-45 ObratoTodja telefon 22-5* Naš tekoči račun 620-T-4» Narodna banka Celje-mesto vam nudi v svojih poslovalnicah prvovrstno kvalitetno meso in vse vrste mesnih izdelkov po znatno znižanih cenah. Obiščite naše poslovalnice, kjer se boste prepričali o kvaliteti in solidni postrežbi! Vsem svojim potrošnikom, odjemalcem in dobaviteljem želimo uspehov pokio leto 1956 Kolektiv podjetja Gospodinje! V vseh mesnicah podjetja Mesnine Celje, v Matici, Pri ma- gistratu, Pri jelenu. Kresnici, Mirni, Detelji, Na Bregu, v Za- vodni. Škof ji vasi in na Teharjih ter Pri konjičku, prejmete kot novoletno darilo vrečico iz plastične mase. Zato ne hodite v bodoče po meso brez te vrečice, ki naj Vam nadomestuje papir. Po vsaki uporabi operite vrečico v hladni vodi in jo posušite, vendar ne nad štedilnikom, da se Vam ne pokvari. Mesnine Celje, tvrdka za meso, poklanja polivinilsko vrečico \'^em odjemalcem in žeH srčno - jim v novem letu dobro srečico. Mesnine Celje — Vam v veselje. Obilo sreče in uspeha v novem letu 1956 Vam želi kolektiv MESNINE CELJE Potrošnik — Šoštanj ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 Tovarna nogavic. Polzela Izdelujemo in nudimo vse vrste moških, ženskih in otroških bombažnih in ostalih nogavic. 2enske svilene nogavice, nogavice iz perlona in nylona ter crep nylona. Barve po želji kupcev! USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956! DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE CELJE 2EO SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM DRUŠTVA USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO MLADINI CELJSKE OBCINE pa poklanja pravljično vas, 200 parov smuči, 30 sank, zavodom in šolam pa knjige in učne pripomočke ter za izvedbo novoletnih jelk pa še 200.000 dinarjev TRGOVINA „JELEN" - Celje obvešča vse stranke, ki so dale kakršenkoli predmet v komisijsko prodajo v našo trgovino — naj svoje terjatve dokažejo z doka- zili do 20. januarja 1956. Po tem roku terjatve zapadejo v korist podjetja. Trgovina »JELEN« RADIO-ELEKTRO-SERVIS CELJE, RAZLAGO VA U ZELI SVOJIM CENJ. STRANKAM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 195« Kmetijsko gospodarstvo LAVA pri Celju želi vsem delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstv« obilo sreč* v novem letu 1956 NAJBOUŠA REKLAMA JE OGLAS v Celjskem tedaiku TEKSTILNA TOVARNA Šempeter IZDELUJEMO IN NUDmO VSE VRSTE BEUH TKANIN V VSEH ŠIRINAH I CENE KONKURENČNE! VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ŽELIMO VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 1956 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiititiiiiiiiimitmiitiiiiiiiiüimiitimiiiiti Stev. 52 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 IZ CELJA... v Ceiju dobimo .. Jugoslovanska kinematografija se v preteklih letih ni prav nič spremenila. Se vedno gledamo filme, ki jih pred- vajajo po istem kopitu kot smo jih gledali po uvedbi tonskih filmov iz leta 1928, le s to razliko, da je ton sne- man na filmskem traku, ne pa na po- sebnih gramofonskih ploščah in da je sinhronizacija istočasna s sliko. Kljub temu, da smo letos spomladi proslav- ljali deseto obletnico jugoslovanske ki- nematografije, vendar smo v tej panogi naše dejavnosti najmanj napredovali. Do sedaj še niso uspele vse naše pro- dukcije filmov napraviti vsaj en barv- ni film. Res je, da moramo filmski trak še uvažati, za kar je potrebno mnogo deviz. Vendar bi ne bilo odveč, če bi naši producenti filmov načeli o tem raz- mišljati. Kljub temu, da je barvni film- ski trak dokaj dražji od črno-belega, v tej nanogi sedme umetnosti ne bomo smeli zaostajati za drugimi državami. Saj bomo v Celju po novem letu gle- dali celo nekaj madžarskih barvnih fil- mov. S pomočjo OZN, ki je jugoslovanski kinematografiji dodelila iz fonda za tehnično F>omoč milijon dvesto tisoč do- larjev, se bodo naša kino podjetja iz- popolnila s specialnimi deli iz ZDA, aparature pa bo nato izpopolnjevala tovarna ISKRA v Kranju. Na Slovenijo odpade od te pomoči okoli 200 tisoč dolarjev. Za to vsoto je že kupljena prva serija specialniii delov in nekaj nad deset cinemascop filmov. V tej seriji preurejenih apara- tur je tudi ena za Celje, ki bo monti- rana v kinu Union. Kakšne novosti in pixednosti prinaša cinemascop? Slike, ki jih boste gledali na širokem platnu, vam bodo pričarale globino in vtis plastičnosti. Poleg tega je pri tem novost tudi plastika zvoka, ki bo prihajala od večjih zvočnikov, razmeščenih po dvorani. S pomočjo te naprave bo mogoče gledati tudi filme, snemane na sistemih »Wistavision« in »Witescreen« ter seveda tudi navadne filme. Kolektiv kino podjetja se zelo za- vzema, da bi to novost čimprej izpeljal. Pa tudi ostali Celjani se za to zanimajo, predvsem LOMO, ki je kino podjetju že določil finančno pomoč. Ker bo v Unionu cinemascop, sedanje aparature iz Uniona pa bodo proste, bo v dvorani sedanjega Ljudskega odra urejen nov kino, ki bo nosil naslov Metropol, med- tem ko bo kino Dom opuščen. Le-tja pride Ljudski oder in lutkovno gle- dališče. Tako bo Celje imelo dve veliki kino dvorani. Končno povemo še to, da bo podjetje za prvo polovico leta 1956 preskrbelo vrsto zelo dobrih, po večini barvnih fil- mov, in sicer: v KINU UNION: AMERIŠKI: Romeo in Julija (barvni); Ple- men in telo (barvni); Leci Brummell (barvni); Letnje gostovanje (barvni); Kraljica Kristina; Pogumen kot Lassie (barvni); Steza slonov (barvni); Daljni sever (barvni); Veseli pristan (barvni); Želim Te (barvni); Nežna pesem (barvni); Ukročena napadalnost (barvni); Ka- petan Kery (barvni); Škandal v Skuriju (barv- ni); Beg iz trdnjave (barvni); Človek iz Alana (barvni); Crni labod (barvni); Lepotica za mi- lijon dolarjev (barvni); Hondo (barvni); Ma- ščevalci; Mogambo (barvni); Generalni inspek- ktor (barvni); Ljubim Mei vina (barvni); Zlato dekletce (barvni); Strah; Pod rdečim morjem (barvni); Ujetnik z gradu Zenda (barvni); Da- ma s kameli jami (barvni); Na divjem zapadu (barvni), v glavni vlogi Stanlio in Olio. JUGOSLOVANSKI: Volčja noč (makedonski); Hanka; Soteska (jng.-nemška koprodukcja). ITALIJANSKI: Nesmrtne melodije; Vzdolž treh temnih ulic; V vrtincu greha. ANGLEŠKI: Očka, vrni se. FRANCOSKI: Lisabonske noči. MADŽARSKI: Lilionfi (barvni). RUSKI: Mojstri ruskega baleta (barvni). V KINU DOM OZ. METROPOL: JUGOSLOVANSKI: Lažni car; Burma, kakor jo vidijo prijatelji (barvni). AMERIŠKI: Do zadnjega (barvni); Velika noč Casanove (barvni); Simeronska roža (barvni); Rumeno nebo (barvni); Visoka Barbari; Pas za pištolo (barvni); Vojna svetov (barvni); Kogar sonce greje; Karneval v Teksasu (barvni); Južno od Sahare (barvni); Do zore; Povest Mi- nivers; Dvigni zastor (barvni); Peter Pan (barvni); Šejn (barvni); Prvi strel; Mali ubež- nik; Mostobran (barvni); Leteči hndiči (barvni), v glavni vlogi Stanlio in Olio; Za ceno slave (barvni); Dama poskuša srečo; Upor na brodn Baunti; Bistre glave (barvni), v glavni vlogi Stanlio in Olio. ITALIJANSKI: Oprosti mi; Kruh, ljubezen, fantazija; Za zaveso; Turek Napolitanec (barv- ni). BRAZILSKI: Sinha moka. FRANCOSKI: Intrigantinje; Moja mala norost; Edvard in Karolina. ANGLEŠKI: Vitez iz lepenke. INDIJSKI: Dva orala zemlje. JAPONSKI: Vrata pekla (barvni). MADŽARSKI: Kvišku glave (barvni); Se živi- vijo (barvni). Vsem prebivalcem Celja pa kino kolektiv želi srečno in delovnih uspehov v izgradnji socializma polno novo leto 1956, ter se jim za obisk pestrih kultnrno-prosvetnih, dokumen- tarnih in zabavnih filmov ter Filmskih novosti najtopleje priporoča. V obeh kinematografih lastni okrepčevalnici. DEDEK MRAZ V MEDLOGU V nedeljo je malčke Medloga, Babne- ga in Ložnice že obiskal toliko zaželeni Dedek Mraz, ki je prinesel prav lepa darila. Starši in otroci so ga pričakali v Zadružnem domu. Pred obdaritvijo je spregovoril nekaj besed predsednik no- voustanovljenega Društva prijateljev mladine. Bilo je še nekaj recitacij — potem pa je z vsem svojim spremstvom stopil na oder Dedek Mraz in razdelil med malčke lepe in koristne darove. Obdarovancem je Dedek Mraz zastavil tudi nekaj vprašanj. Društvo prijateljev mladine se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k obdaritvi, naj iskrene j e zahvaljuje. Z ELEKTRIFIKACIJO NADALJUJEJO V Šmartnem v Rožni dolini so uvedli minule dni javno razsvetljavo. Dogodek so Smartničani veselo proslavili Tudi Bežigrajska cesta je razsvetljena. V bodočih iednili bodo razsvetlili tudi Škofjo vas. Treba pa bo misliti tudi na razsveili'ev ceste od bivšega Majdiče- vega mlina proti Trnovljam. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 16 (18), fižol vis. — (70—80), fižol niz. 50 (50—70), solata 50—60 (60 do 100), cvetača 50 (80—100), špinača 60 (150), ohrovt 18—34 (25—35), peteršilj 40 (60), zelena 46 (60—70), čebula 46 (50 do 65), česen 80 (80—150), zelje gl. 14 (16—20), zelje rib. 40 (40—50), repa sve- ža — (12—18), repa rib. — (30—40), pesa 30—34 (30—35), jabolka 24 (20—25), hru- ške 30 (30—50), slive suhe 130 (—), sadje suho — (80—100), suhe smokve 175 (—), limone 230 (—), ribe 160 (—), jajca 22 (20—24), mleko — (32), skuta — (140), smetana — (200), vino — (130), žganje — (300—350), kokoši — (450), orehi celi 170 (160), orehi luščeni 600 (—), kolera- ba — (30), koruza — (40—50), pomaran- če 270 (—), redkev 20 (—), por 40 (60 do 100), korenček 50 (60—100), hren 80 (100).. fiibanle prebivalstva v Ge!!u v času od 19. do 24. decembra 1959 je bilo rojenih 29 dečkov in 17 deklic. Poročili 8Ò sé: Martin Koštomaj, železostrngar iz Sp. Hndl- ■je in Stefica, Božena Strašek, materialna knji- govodkinja iz Slane, Store; Ivan Ptičar, dela- vec iz Celja in Frančiška Smid, delavka iz Za- homc, Vransko; Jožef Arlič, delavec in Ljud- mila Skntnik, delavka, oba iz Celja; Maksimi- Ijan Arlič, delavec in Marija Kostajnšek, go- spodinja, oba iz Celja; Milan Šinkovec, dela- vec in Zofija Avguština Korošak, delavka, oba iz Celja; Anton Vrečer, posestnik in Ma- rija Majer, gospodinja, oba iz Košnice; Stefa'a Kolar, delavec iz Sp. Ponkvice in Bronislava Šorn, delavka iz Celja; Jožef Rošer, delavec iz Brezove in Terezija Klakočer, delavka iz Ce- lja; Alojz, Franc Papež, delavec in Ana Kugler, tkalka, oba iz Nove vasi; Jože Gole, čevljarski pomočnik in Ljudmila Miklavžina, pletilja, oba iz Celja; Franc Drevenšek, trg. poslovodja iz Sikol, Ptuj in Štefka Miklavžina, natakarica iz Celja; Franc, Jožef Plevčak, mesar in Margarita Mastnjak, oba iz Celja; Željko Sevnšek, klju- čavničar iz Dola p. Hrastniku in Kristina Kor- pes, gosp. pomočnica iz Vel. Širja. Umrli so: Rudolf Mirt, invalid, upokojenec iz Canje, Trbovlje, star 59 let. Gabrijela Kristan, otrok iz Dobovca, stara 7 dni; Majda Gorjanc, otrok iz Vojnika, stara 5 dni; Helena Vede, upokojen- ka iz Celja, stara 85 let. KOMAJ 5-ODSTOTNA UDELEŽBA NA ZBORU VOLIVCEV NA BABNEM Dne 22. decembra smo imeli na Bab- nem zbor volivcev, ki je bil zelo slsfbó obiskan. Kljub temu pa so bila na zbo- ru obravnavana važna vprašanja. Pre- cej časa smo se v razpravi zadržali pri perečem stanovanjskem vprašanju. Zbor volivcev je ostro obsodil nesmotr- no gradnjo luksuznih večsobnih stano- vanj, toda kot nam je tov. Andolšek po- jasnil, v bodoče ne bodo več dovolje- vali takih gradenj in bomo prednost dali enosobnim in dvosobnim stanova- njem. Zbor je razpravljal še o ureditvi Ljubljanske ceste, o napeljavi vodovo- da do zadružnega doma, o otroškem vrtcu in o dveh razredih osnovne šole na Babnem. Da bomo v bodoče laže odpravljali napake na terenu in izpolnjevali razne sklepe, bi bilo želeti lepšo udeležbo na zborih volivcev. Pismo uredništvu Bivši šolski upravitelj, tovariš Fran Voglar, nam je te dni poslal pismo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki: »Kaj pravite! 40 let sem kot učitelj in borec za socialne pravice deloval, tako v stari Avstriji kot v bivši in se- danji Jugoslaviji, skoro na vseh popri- ščih — na kulturnem, prosvetnem, za- družnem, društvenem polju, v javnih korporacijah itd. Zdržal sem silne in dolgotrajne napade celjskih nemškutar- jev in avstrijskih oblasti na slovensko šolo in našo mladino, kar je bilo konč- no kronano z uspehom: dobili smo prvo slovensko šolsko poslopje v Celju, pri čemer si tudi prisvajam nekaj zaslug. V teku dolgoletne učiteljske službe sem vzgajal številne generacije mladine, v domoljubnem, borbenem duhu. Ni namen tega dopisa, da bi se hva- lil, dasiravno bi lahko še marsikaj na- vedel. Vsemu temu je sledilo plačilo, da so me v bivši Jugoslaviji zaradi takratnih političnih valov nasilno od- trgali od ljubega šolskega doma in mladine. Tako torej kot staroupokoje- nec nimam tistih pokojninskih prejem- Jcov, kot moji mlajši, upokojeni tova- riši. Pred dvema letoma sem našo javnost opozoril preko Slovenskega poročeval- ca na to nelogičnost. Takrat je ta ča- sopis poročal, da prosijo Društvo uči- teljev, naj odgovori javno, kaj je s tem v zvezi že storilo, da bi prizadeti upokojeni učitelji prišli do tega, kar jim po vsej pravici pripada. Obrnil sem se tudi sam na Učiteljsko društvo, toda do danes sem prav tam, kjer sem bil. V ilustracijo primerjam svoje po- kojninske dohodke s prejemki svojih še aktivnih tovarišev. V letošnjem de- cembru ti prejemki kažejo razmerje 11:30. Moji prejemki znašajo 11.100 din, moj aktivni tovariš pa dobi 30.000 din (mesečni prejemki 18.000 din in nagra- da 12.000 din). Ali je to logično in socialno, da igra tako vlogo starostna doba. бјђапјв prebivalstva v ceijsid ТМ T časn od 19. do 24. decembra 1955 je bilo rojenih 12 dečkov in 10 deklic Poročili so se: Stanko Krnmpak, mizar iz Kristanvrha in Ma- rija Hosnik, šivilja iz Sv. Eme; Melhijor Pol- šak, poljedelec iz Žegra in Julijana Grobin, poljedelka iz Bistrice; Franc Sodržnik, kovač in Terezija Lešnik, tovar, delavka, oba iz Škalc; Anton Stavanja, progovni delavec iz Loč in Justina Gorenjak, polj. delavka iz Blata; Anton Zist, çolj. delavec iz Sp. Grušovja in Terezija Majsler, polj. delavka iz Dobrove; Janko Žnidar, tovar, delavec iz Mlač in Stani- slava Druškovič, posest, hči iz Sp. Laž; Anton Margué, kmet in Jožefa Korošec, poljedelka, oba iz.Ličnice; Franc Čepek, poljedelec iz Cače vasi in Angela Ogrizek, poljedelka iz Zg. Nego- nja; Karol Polajžer, poljedelec iz Podturna in Elizabeta Jernejšek, delavka iz Rog. Slatine; Anton Junež, uslužbenec iz Tržišča in Marija Pilko, uslužbenka iz Zastranja; Alojzij Jakop, gozdni delavec iz Padeškega vrha in Alojzija Ostruh, polj. delavka iz Stenice; Franc Brečko, rudar iz Rečice in Hedvika Trupej, gozd. de- lavka iz Vel. Gorele; Friderik Kopač, stroj, tehnik iz Marija Gradca in Marija Seme, šivilja iz Vrha nad Laškim; Štefan Volasko, poljedelec iz Raven in Marija Planko, poljedelka iz Go- rice; Jože Gradišnik, poljedelec iz Sv. Petra in Ana Zupane, poljedelka, oba iz Sv. Petra; Ja- nez Jecl, mesar, pomočnik iz Dvora in Štefani- ja Moškotelec, poljedelka iz Šmarja p. Jelšah. Umrli so: Neža Verdev, poljska delavka iz Vinske go- rice, stara 8i let; Ciril Strašek, upokojenec iz Pečice, star 76 let; Uršula Hrovat, prevžitka- rica iz Bodrišne vasi, stara 8? let; Agata Voga, prevžitkarica iz Repuža, stara 75 let; Vincenc Jakop, občinski podpiranec iz Brezna, str 84 let; Klara Fink, oskrbovanka iz Polene, stara 64 let; Andrej Križnik, otrok iz Topolovega, star 5 dni; Mihael Zupanec, pre- vžitkar iz Krivice, star 82 let; Marija Cepin, prevžitkarica iz Zagorja, stara 90 let. IN ZALEDJA... 14 ur na dan morajo delati Pred kratkim je bila v Celju skupna konferenca vseh upravnikov domov onemoglih in otroških domov, katero je sklicalo Tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Celje. Po- vabljeni so bili tudi predsedniki uprav- nih odborov teh domov. Namen tega se- stanka je bil, da bi se pomenili, kako bi v teh domovih uvedli enotno poslo- vanje. Oskrbnina v domovih je zelo različna, zato so sklenili odpraviti pre- veliko razliko v oskrbnini. (Oskrbnina znaša od 7000 do 12.000 din). Zastopniki domov so govorili o najrazličnejših te- žavah. V Domu onemoglih v Saleku ne- vede, kako bi z uslugami primerno na- gradili bolniške strežnice, zato ker mo- rajo delati po 14 ur dnevno. Bojijo se, da jim bodo sicer strežnice pobegnile. Vsi vemo, da je danes v naši novi, socialistični državi z uredbo uzakonje- no, da znaša delovni čas za vsakega zaposlenega 8 ur na delovnem mestu,, nikakor pa 14, kot to prakticirajo v Saleku. V takih domovih naj inšpekcija za delo piokrene svoje, da bodo znali upK)števati 8-umi delovni čas. Potem se jim ne bo treba bati, da bi jim strež- niki ušli. Sa NEPREVIDNOST JE ZAHTEVALA ^ ŽIVLJENJE DVEH OTROK y Orli vasi pri 5raslovčah je gospo- dinja Barbara Juhart v svoji neprevid- nosti postavila zaprto posodo bencina na vroč š edilnik. Ko jo je čez čas vze- la s*ledilnika, je bencin s posodo vred eksplodiral. Posoda je padla Juhartovi iz rok. Vnela se je obleka in mati z otrokoma je bila iakoj v plameniti. Tež- ke opekline sta dobila otroka, ki sta že naslednji dan v celjski bolnišnici umrla, dočim je mati umrla nekaj dni pozneje. IZ SLOVENSKIH KONnC Ta teden je bilo v Slov. Konjicah skupno posvetovanje vodilnih odborni- kov političnih organizcij konjiške ob- čine, ki ga je vodil tov. Ulrih, sekretar obč. kom. ZKS. Na posvetovanju so razpravljali o političnem delu v pri- hodnjih mesecih, o delu na vasi in v kmetijskih zadrugah ter o ostalih nalo- gah. Konjiški igralci so preteklo soboto in nedeljo igrali v režiji tov. Serajnikove igro »Vsi moji sinovi«. Kot vse kaže, jih bomo v prihodnjih mesecih še več- krat videli, saj imajo v januarju na programu komedijo »Pahljača«, v fe- bruarju pa Finžgarjevo »Verigo«. * Ob proslavi dneva JLA je bilo v Slov. Konjicah več mladincev-obvez- nikov predvojaške vzgoje odlikovanih, nekateri pa so prejeli praktična dari- la. Obdaritev so omogočila konjiška podjetja, v katerih so mladinci zapo- sleni, in občinski ljudski odbor. * V Slov. Konjicah se bo v kratkem prvič sestal občinski odbor zveze Svo- bod in prosvetnih društev. Na področju konjiške občine je sedaj 11 prosvetnih društev, ki so v glavnem v manjših krajih, razen tega pa sta še dve Svo- bodi, to ie v Slov. Konjicah in Zrečah. Vsa ta društva so na svojih občnih zbo- rih v zadnjem mesecu izvolila dele- gate aa občinsko zvezo, od katerih bo izvoljen občinski odbor. * Občinski ljudski odbor je na eni iz- med svojih zadnjih sej sprejel tudi odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskili, mesarskih in drugih podob- nih obratov na področju konjiške ob- čine. S tem odlokom je urejeno, da je čas obratovanja vsklajen s potrebami kraja in za posamezne stroke. * Kot vse kaže, bo razen dosedanjih svetov pri ljudskem odboru konjiške občine v kratkem ustanovljen še pose- ben svet za kmetijstvo. Posle iz tega področja sedaj opravlja svet za gospo- darstvo, v katerem je tudi več kmetij- skih strokovnjakov. Prav spričo tega, da v občini kmetijstvo zavzema važno mesto in ima dosti možnosti razvoja, bo za vsklajevanje in načrtno usmer- janje tak organ pri ljudskem odboru brez dvoma lahko mnogo koristil. Poleg dosedanjih treh že obstoječih krajevnih odborov v Zrečah, Vitanju in Lečah so tudi volivci iz Spitaliča na nedavnem zboru volivcev izvolili svoj krajevni odbor. Iz sodne dvorane DRZNI VLOMILCI OBSOJENI V začetku letošnjega leta so v Ce- lju in okolici bili vlomi na dnevnem re- du. S temi vlomi so se pojavljale med Celjani razne vznemirjajoče govorice, dokler se varnostnim organom ni po- srečilo spraviti vlomilce za zapahe. To so 21-letni Branimir Zurić, 21-letni Branko Oklješan in 21-letni Zvonko Vukovič, vsi trije iz Zagreba. Mladi ne- pridipravi imajo na vesti 20 vlomov, od katerih jim trije niso uspeli. Skup- na ocenitev ukradenih predmetov zna- ša okrog 900.000 dinarjev. Pri Okrož- nem sodišču v Celju so prejeli zaslu- ženo kazen. Branimir Zurić je bil ob- sojen na 8 let strogega zapora, Bran- ko Oklješan na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora in Zvonko Vukovič na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. IZ LAŠKEGA Društvo prijateljev mladine je za uvod v praznovanje novoletne jelke pripravilo prijetno presenečenje. Na- študiralo je mladinsko pravljično igro »Trnjulčica«, katero si je ogledala vsa šolska mladina, dve predstavi pa sta bili namenjeni odraslemu občinstvu. Prav tako so po šolah izvedli prosla- ve novoletne jelke. * Preteklo nedeljo je v Laškem zase- dal občni zbor Občinskega sindikalnega sveta, katerega gost je bil zastopnik OSS tov. Rudi Peperko. Iz poročil je razvidno, da je bilo p>o- slovanje KSS v preteklem letu zelo pe- stro. Občni zbor je pozdravil tudi žen- ski pevski zbor »Svobode«, ki je ob tej priliki zapel nekaj borbenih pesmi. * Velika pridobitev za laško občino je, da je uspelo medzadružnemu živinorej- skemu odboru nabaviti ob izdatni de- narni podpori OLO Celje nov FIAT džip, ki ga bodo uporabljali predvsem za terensko delo pri izvajanju umetne- ga osemenjevanja širom po laški očini. * Tekstilna tovarna »Volna« v Laškem je pričela pred dnevi dokončavati sta- novanjsko hišo ob pošti, v kateri ho našlo pet družin prijetna stanovanja. * Pred dnevi se je dogodila na Stimici pri Laškem nesreča, ko je lovec tov. Lojze Kačur v megli streljal na zajca, po nesreči pa je zadel neko žensko. Po- nesrečenka je bila takoj prepeljana v bolnišnico, kjer so ji nudili takojšnja zdravniško pomoč. Z. E. IZ DOBRNE V počastitev dneva jLA je strelska družina v Dobrni dne 21. 12. 1955 izved- la patrolni tek. Sodelovale so vse ustanove, organizacije, sindikali, kme- tijska zadruga, zdravilišče in LM. Prvo mesto je odnesla patrola ZB. Mladinska patrola doma Mihe Pin- tarja je bila najboljša v skupini mladin- cev. Organizacija rezervnih oficirjev je pri- redila predavanje v nižji gimnaziji na Dobrni, ki je bilo posvečeno dnevu )LA. Predvidena je bila proslava, ki pa je odpadla, ker je KUD Dobrna odpove- dalo sodelovanje. Se vedno niso merodajni krogi nič storili glede razsvetljave poti na Klanc. Luči naj bi gorele vsaj zjutraj in zve- čer, to je ob odhodu in prihodu avtobusa, ko smo prisiljeni hoditi po tej poti. KRONIKA NESREČ V Tovarni poljedelskih strojev v Šent- jurju je zgrabil stroj delavca Alojza Pinterja in mu težko poškodoval roko. Zdenka Vajdec iz Podloga je padla in si zlomila nogo. Pri padcu si je poškodoval glavo Ivan Vučko na Mariborski cesti. Skozi okno iz nadstropja je v Gre- gorčičevi ulici skočil Bernard Klekl in se teže poškodoval. V Kladivarni v Vitanju je padlo va- jencu Francu Kotniku kladivo na roko in mu zdrobilo prste. S sekiro si je presekal nogo Stefan Samec iz Lipovca pri Vojniku. Z VRANSKEGA Pretekli teden so bili v vsej vranski občini zbori volivcev, kjer so bili vo- livci seznanjeni z delom novega občiri- skega odbora in poučeni o njegovih pri- stojnostih. Za dan Jugoslovanske armade je aktiv LMS Vransko pripravil proslavo, na kateri je tov. Plavčak govoril o na- stanku in razvoju naše ljudske armade. Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 NAŠI IZDELKI SO SOLIDNI IN KVALITETNI! CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 19551 Stev. 52 — stran 7 Eitcpiia ni reč „TERRA INCOGNITA" Leksikon o Etiopiji ne pove veliko. Same suhe številke: da obsega 1 mili- jon in 233.000 kvadratnih kilometrov afriškega kontinenta, da ima skupaj s federalno Eritrejo okoli 15 milijonov in 700.000 prebivalcev, da se deli na dva- najs-t provinc, da je njena prestolnica Adis Ababa, ki šteje nad 400.000 prebi- valcev, da ima edino železniško progo od Djibutija v francoski Somaliji do Adis Ababe v skupni dolžini 784 km. Ce leksikon pove še to, da je Etiopija ustavna kraljevina, da je podnebje te države v nižinah tropsko, na visorav- ■ nih srednje umerjeno in v planinah iz- redno hladno ter končno še nekaj po- xiatkov o poljedelskih kulturah, je to že veliko, kar zmorete v priročnikih iz- luščiti o tej državi. Še manj pa je svet o tej deželi vedel pred zahrbtnim italijanskim napadom na Etiopce. Nekateri so govorili, da je to »teira incognita* ali neznana zemlja. drugi so kvasili neumnosti o ljudožer- cih, tretji spet kake druge netočnosti, skratka Etiopija je za zunanji svet svoj epiteton »incognita« zaslužila. In vendar je Etiopija država, ki za- služi vso našo pozornost, saj so ti daljni junaški ljudje naši prijatelji, ljudje, ki so so doživljali z nami enako usodo, ena- ko trd boj ter izvojeval zmago nad istim sovražnikom. Pristanišče Asab ob Rdečem morju, kjer je pristal predsednik Tito s svojo cskadro, ko je obiskal Etiopijo. TISOČLETJA ETIOPSKE ZGODOVINE Zgodovina Etiopije je mnogo starejša od zgodovine katerega koli evropskega naroda. Njena zgodovina sega daleč na- zaj in je povezana z zgodovino starih ■egipčanskih kraljestev tisočletja pred našim štetjem. Egipčani so poznali Eti- opce kot junaške bojevnike, ki so ne- kajkrat vdrli globoko v Egipt ob Nilu navzgor. Nekaj egipčanskih vladarjev je bilo etiopske krvi in mnogi med nji- mi so prispevali bleščeče strani v zgo- dovini starega veka. Ko pa je slava Egipta zatonila, najprej pod grško, po- zneje rimsko in slednjič arabsko oku- pacijo, so plemena današnje Etiopije ži- vela po svoje naprej. V deželi je bilo več plemen, ki so jim vladali mnogi manjši poglavarji in kralji, toda to živ- ljenje je bilo Evropi prikrito, saj so bili Herodotovi zapiski zadnji, ki so spominjali narod kraljice Sabe. V prejšnjem stoletju se je spet raz- sulo DO Evropi o neki krščanski zem- lji sredi poganske in muslimanske Afri- ke. To naj bi bila država »popa Jova- na«. Prve ekspedicije so ponovno od- krile deželo, ki ji je vladal pravoslavni vladika. Čudili so se, da so vsi ti tem- nopolti ljudje pravoslavne vere, ki so baje sprejeli že v četrtem stoletju kr- ščanstvo pod vlado kralja Ezana. V novejši zgodovini so se po etiopskih deželah začele ßpmikati evropske voj- ske, Angleži in Italijani. Italijani so doživeli leta 1887 prvi poraz, nekaj desetletij pozneje pa drugega. Obdobje novega razvoja Etiopije za- čenja s prihodom na prestol Tafari Ma- konena. To je bilo leta 1916. Kot kralj kraljev — negusa neges — si je dal ime Haile Selassie. Kot cesar ni nada- ljeval ohole politike svojih fevdalnih prednikov. Devet mesecev po kronanju je deželi dal ustavo, izvoljen je bil par- lament in„dM^ začela korakati novo obdobje, obdobje napredka, borbe proti srednjemu veku, fevdalnim odno- som in zaostalosti. Tako so poleg tukulov začele rasti moderne evropske hiše. Po mestih so začeli zidati najmoderneje opremljene bolnišnice in šole, pa tudi po vaseh je bilo vse manj okroglih, iz blata nareje- nih in s slamo kritih afriških bivališč. Tempo razvoja Etiopije je nekoliko zavrla rtalijan)3ka g-rabežljivost. Ta- krat je ves napredni svet z dopadenjem in občudovanjem gledal herojske Eti- opce, ki so se borili za neodvisnost in svobodo proti sovražniku, ki je bil do zob oborožen. Tudi po tej kratki zmagi so Italijani doživeli nov poraz. Haile Selassie je bil prvi vladar, ki se je v drugi svetovni vojni spet vrnil z za- časnega begstva na prestol. Od takrat Etiopija spet koraka z velikimi koraki k napredku. Adis Ababa že zdavnaj ni več afriška vas. Prestolica dobiva z dneva v dan enakovrednost glavnih evropskih mest. Adis Ababa ima visoke šole, obilo bolnišnic, domov in zabavišč. Kultura, ki so jo sami povzdignili, na- glo spodriva zaostalost. Etiopija ima svojo književnost, gledališče ni več tuja stvar, avtomobilski promet zbližuje raz- sežnost pokrajin, vojska dobiva moder- ne oblike itd. Trenutno je še Etiopija dežela kontrastov, ko v bližini moder- nih bolnišnic šarijo še čarovniki, ko se avtobusi srečujejo s kolonami velblo- dov, ko poleg modemih hiš še stojijo okrogle afriške koče. Toda modema ci- vilizacija vidno podir% staro. Etiopci z veliko ljubeznijo in vnemo sprejemajo nov način življenja. Etiopija se spremi- nja v civilizirano, moderno državo, a kar je pri tem največ vi-edno, z lastni- mi močmi, brez bojazni za svojo neod- visnost. Etiopija ni več »terra incognita« . ^ RESOLUCIJA OBČNEGA ZBORA ; CELJSKIH PTIČKOV , i Mi smo ptički, v celjskem parku zbrani^ sklepčni tudi letos kakor lani, j ko rešujemo probleme mnoge ] polni enodušnosti in sloge. Hvala vam, ljudje, predragi, mili, | ki ste v celjskem parku naredili \ nekaj novih hišic nam za zimo, da jo živi laže pretrpimo. Lepa ta je vaša skrb brez dvoma, ko privoščite nam košček doma, toda neko željo še imamo, a s težavo jo izreči znamo. Ptičje hišice, sicer prijazne, pa so vendar vse te dneve prazne, v njih za naše kljune nič ni zrnja in tako nam je usoda črna... Kje so penzionisti naši mili, ki nekoč so zrnja nam nosili? Ali niso rok več radodarnih ali pa so v službah honorarnih? Kdo izmed Celjanov v hudi sili revnih lačnih ptičkov se usmili? Ko pomlad se bo vrnila v Celje, naša pesem spet vam bo v veselje. Prej ko zboru konec naredimo, pa ljudem še srečo poželimo v novem letu, lepem in veselem, v mestu belem in po svetu celem. Takšno resolucijo soglasno ptičji zbor je sklenil. Zdaj je jasno, da je hitro treba zrnja dati, ki ga pevci stradajo krilati. Da bi tudi njim to novo leto, v novih ptičjih hišicah začeto, vse želodčke z zrnjem napolnilo, to naj ptičkom našim bo voščilo! UPOKOJENCEVE SANJE Sredi noči, opolnoči upokojenec zakriči: »Trinajsta, glejte, je 'prišla, pozdravljena, hura, hura! Ob času ko bo najbolj prav, rešila me bo vseh težav.stare< vode, pa vendarle je takoj pre- vladala napredna miselnost, napredna smer v razvoju naše tel. vzgoje. Neužiten formalizem se je moral umakniti tekočemu gibanju, pra- vemu življenju. To vzdušje so na akademiji že ustvarili takoj v začetku cicibani z >otroškim rajanjemc, naprej pa so ga uspešno razvijali in stopnjevali člani in mladinci v parterni gimnastiki, pionirji z vajami z veliko žogo, pionirke z odličnim prikazom »za vsakega ne- kaj«, v drugem delu akademije pa s svojimi sestavami mladinci, člani, mladinke in članice. Posamezne sestave na orodjih so bile živi do« kaz, da je v tem društvu orodn« telovadba močno kvalitetna, da raste cela kopica mla- dih sposobnih orodnih telovadcev. Napačno bi bilo, če bi to znanje merili le skozi očala iz- vajanja vaj na visokem drogu, kjer člani niso imeli svojega dne. Svoj »višek« (naj mi izva- jalci ne zamerijo narekovajevi) je akademija dosegla s sestavo »petorica«, v Kateri so se nam predstavili vrhovi tega društva — naj- vidnejši funkcionarji Jurček Klanjšek, Mirke Trebičnik Jože Piki, Pavle Božič In Končan Konrad. S svojim nastopom so dokazali, da Je povsem zgrešena miselnost pri naših Ijnden, da te s SO-timi leti nmaknejo iz telovadnili društev. Za te vrste aktivnosti ni starostne meje, le intenzivnost vadbe Je treba prilaga« diti starostnim posebnostim. Akademija Partizana Celje—Gal»erje, prire- jena v počastitev Dneva JLA, je bila nov do- prinos k večjemu vrednotenju telesne vzgoje IH • tem brez dvoma priznanje za vse na« stapajoča oddelke ter ajihove požrtvovala« vaditelje. Y odmora je tov. kapetan Zlokapa v imena Celjske garaizije razdelil zmagovalnim ekipam iportnih tekmovanj pokale, diplome in prak« tičaa darila. Se beseda o tekmovaniih: nastopi- lo je skupno 332 tekmovalcev, zadnja finalna srečanja pa so se končala — v odbojki: člani, fiempeter : Grafičar 3:0; ženske, I. gimn. i Be- ton 3:2; mladinci, II. gimn. : I. gimn. 3:0 in T oegometu. Garnizija : ZSD Celje 5:21 ___Nogomet__ NEPOTREBEN PORAZI Pred zaključkom starega leta je Kladivar na zasneženi Glaziji ie enkrat preizkusil svoje znanje. V gostih je bila štadentska rcprezea- taaca ljubljanske aniverze in v njej izbrani nagometaši Odreda, Ljubljane, BSK, Mačve, Branika in Maribora. Celjski nogometaši se morali položiti orožje. Premagani so bili z 2:t (2:0). Igra obeh moštev je bila kljub tež- kemu terena prav dobra in preko 1000 gledalcev je bilo zadovoljnih tega dne aa Glaziji. Kladi- var je ponovna dokazal, da je z Bevimi močmi premagal svojo krizo. Manjka ma le še udarae sile v zakljačaih akcijah — pa bo vse debrai Prav zaradi te pamaajkljivosti »e Celjani morali poraženi z igrišča, pa čeprav so Imeli nekolike več «d igre, zlasti pa tako sijajen finiš, ki pa je žal ostal neizkoriščen . . . Prvi gol so si Celjani nesrečno zabili sami, eaega so pridjaii ¿e gostje in težko se je bilo nate boriti »brez upa zmage«. Častni gol za Kladivarja je dose- gel Stojanovič. Vsa prizadevanja po neodloč- nemu rezultata niso prinesla atpeha. Filipaa- čič ie bil v vratih gostov aepremagljiv. Nagor>:elaši Kladivarja imaja sedaj kratek odmor, pa 14-tih dneh pa si bode nabirali kea- dicijo in spretaeeti ■ treningi v telovadnici, da nas IkhIc >!a dne 3. 1. 1956 od 7. do 10. ure; DEŽURNA TRAFIKA: — v Prešernovi ulici je odprta vsak dan od 8. do 11. ure; TRGOVINE Z 21 VILI: — dne 30. in 31. 12. 1955 so odprte kot običajno: trgovine »Center«, »Enotnost«, »Pečovnik«, »Golovec«, »Rio«, »Savica«, »Pri zvonu«, »Pri Cinkarni«, »Lož- nica«, »Rimski dvor«, »Na križišču« in »Soča«; vse ostale trgovine so 30. in 31. 12. 1955 zaprte ter poslujejo od 4. 1. 1956 zopet redno. OPOZORILO Po »Pravilniku o splošnih poj$ojih za preskr- bo z električno energijo iz javnega omrežja LRS« (Ur. 1. LRS it. 1-55), poglavie II., točka U in 15, je dobavitelj, podjetje Elektro-Celje, upravičen zahtevati; od odjemalca električne energije, da v danem roku odstrani vse ugo- tovljene napake in pomonjkljivosti, ki motijo ali bi utegnile motiti redno dobavo električne energije ali redno obratovanje električnih na^ prav dobavitelja ali drugih odjemalcev. Nadalje je dobavitelj upravičen odkloniti priključitev instalacije ali jo odklopiti v vseh primerih, v katerih niso izpolnjeni pogoji, ki so določeni v tem poglavju. Zlasti opozarjamo odjemalce na prednje predpise električnih in- stalacij (Jagoslovanski standardi), ki dovolju- jejo priklop do 3 kW na eno fazo, od 3 do 6 kW na dve fazi, vsako večjo obremenitev pa na tri faze. Zato opozarjamo vse zainteresirane stranke, da se pred nakupom električnih šte- dilnikov, peči in drugih aparatov, predhodno posvetujejo a pooblaščenimi dobaviteljevimi nameščenci, če instalacija odgovarja osnovnim zahtevam tehnične in požarne varnosti. Večina hišnih instalacij (posebno starejše izvedbe) ne odgovarja današnjim zahtevam, ker napeljave niso zadostno dimenzionirane. Da se prizadete stranke izognejo vsem tem nevšečnostim, ponovno opozarjamo, da si pred nakupom porabnikov oskrbe zadevna pojasnila med uradnimi nrami pri podjetju Elektro-Ce- lje, Tehniški izpostavi Cefje-mesto, Celje-oko« lica, Šempeter т Sav. dolini in Rogaška Slatina. ELEKTRO-CELJE SLU2BO DOBI Za honorarnega apravitelja kopališča im športnega stadiona v Slovenskih Konjicah sprej- memo resnega človeka, najraje upokojenca, v poStev pride oseba, ki ima veselje in spo- sobnost upravljati s športnimi rekviziti. Sta- novanje zagotovljeno, plača po sporazumu. Po- nudbe poslati TVD »Partizan« Slovenske Konji- ce. Nnedelja, f. jaaaarJa 12,M VESELO v NOVO LETO, vmes čestitke in želje 13,M Radijska igrai Traaljčiea (ponovitev) 13,3« Filmske melodije 14,M ZaklJBČek Sreda, 4. januarja 18,0» Poročila 18,tl Bejaa Lazner: Otreike aapaie 18.2« Kar ste želeli - te boma zavrtelil 18,35 Poje ženski zbor DPD Svoboda iz Celja p. v. Toaeta Tržana 19,00 Preaos iz Ljnbljaae Četrtek, 9. januarja 18,00 Poračila, pregled Večera 18.10 Igra trio Ota Pestaerja iz CelJ* 18,39 Preaas iz Ljabljaae Petek, 6. Januarja 11,00 Paročila, pregled Celjikefa tedaika 18,10 »Pariške noči«. Igra sekitct Fraaeh Ponrrel 18.35 Prenos iz Ljubljane 18,M Paračila Sobota, ?. jañaurJB 18.10 Kar ste želeli - to borna zavrteltl 18,30 Prenos iz Ljubljane SPREJMEM POMOČNIKA mizarske stroke, ve- ščega samostojnega furniranega dela in sa- mostojnega stavbnega dela. Prednost imajo starejši pomočniki. — Stavbno in pohištvene mizarstvo KOREN ALBIN, Celje, Veselova 2. PRODAM luščilnik za koruzo (nemška znamka). Vizjak Rajmund, Šmarje pri Jelšah. VZAMEM kravo v rejo. Naslov v upravi lista. VDOVA nudi stanovanje mlajši inteligentni upokojenki. Naslov v upravi lista. SPREJMEM pridno in vestno gospodinjsko po- močnico. Plača ugodna. Naslov v upravi lista. UPOKOJENEC, VDOVEC, zdrav, gre k dobro- srčni starejši ženski v skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »dober prijatelj« na uprave lista. NAJDITELJA zlate broške, izgubljene v smeri do kolodvora, naprošam, da jo vrne proti na- rradi, ker mi je dragocen spomin. Dolžan Jo- žica, Celje, Trg mučenikov 7. IZJAVA Podpisana AHTIK Franc in Marija, delavee in njegova žena iz Tmovelj štev. 83 p. Skofja vas, obžalujeva vse žalitve in obrekovanja, ki sva jih zagrešila proti GOLOB Jožefi, fo« spodinji v Leskovcn it. 11 ter se ji zahvalja« jeva, da je odstopila od kazenskega рге(;ова zoper naju. Ahtik Franc In Marija JAVNA ZAHVALA Zahvaljujem se organom Notranie uprave is Ljudski milici т Celju, da sem dobil vse pred- mete, katere mi Je pokradla tatinska tolpa Znnič itd. Za vestno In požrtvovalno delo ter za ve* trud v zvezi z Izsleditvijo nevarne tolpe se er« ganom Notranie aprave in Ljadske milice ie posel>ej aahvaijajcm. Božo Kerin, Celje, Breg 9 NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 1д, 2. in 3. januarja 1956: Dr. Cerio Ježe, Celje, Cankarjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KONCERTI Natlednji abeama koncert bo 11. Januarja« Koncertira fiaaiet Ladislav Palli. — Abonente prosima, da peravaaje zapadli ebrok plačila. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 3. L 19H eb 20: Veilliam Infc: VRNI SE» MALA SHEBA — torkov abonma in izven Četrtek, 5. I. 195é eb 19,50: Aleksander Mare« die: ÔPEEACIJA ALTMARK - gostovanje т Zalcu Sabota, ?. L 199« eb 20: Ramke Marinkevićt GLORIJA — izven abonmaja KINO UNION, CELJE Od 29. 12. 1955 do 2. 1. 1956: »Romee im Julija«, aagleški barvni film Od 3. 1. de 7. 1. 1956: »Plamem in tele«, аме- riški barvni film _ .... Predstave daevao ab 18 im 20. Ob medeljab ob 16. 18 ia 20. KINO DOM. CELJE Od 31. 12. 1959 do 5. 1. 1956: »Do zadnjega«, ameriški barvni film , ^ Od 6. 1. do 10. 1. 1956: »Velika moč Casaaeve«, ameriški barvni film Predstave daevno ob 18.19 in 20,15, Ob ne- deljak ob 16.15. 18,15 in 20,15. CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 Stev. 52 — stran. 9 mio RAZVEDRILA in SREČE Vam želimo pri reševanju Tudi letos smo vam pripravili za no- Toiletne dni nagradno križanko, katera vam najbrž ne bo delala prevelikih pre- glavic, pa tudi tiskarski škrat, upajmo, da ji je tokrat prizanesel. Zato se je le pogimino lotite! Uredništvo je izžrebanim reševalcem tolu-at sklenilo podeliti 16 denarnih na- grad v znesku 15.000 din. In sicer: 1 nagrada 3.000 din 2 nagradi po 2.000 din 3 nagrade po 1.000 din 10 nagrad po 500 din Kakor vidite, so nagrade prav lepe. Ce boste rešili križanko pravilno, laliko na tihem kar upate na eno izmed šest- najstih nagrad, saj se bo morda tokrat sreča nasmehnila prav vam! Pravico do nagrad imajo le stalni na- ročniki lista, Id imajo tudi poravnano naročnino za 1955 leto. Zadostuje le, da izrežejo križanko iz našega lista ter jo pošljejo najkasneje do sobote, 7. janu- arja uredništvu Celjskega tednika. Križanke, izpisane na drugem papirju, ne bomo upoštevali pri žrebanju. Na ovitek napišite: »NAGRADNA KRI- ŽANKA«. Izid žrebanja bomo objavili 13. januarja. Uredništvo »Celjskega tednika« Ali znafe reševali KRIŽAJVKE? IZ NA^E DAVNE PRETEKLOSTI Po vsem svetu in med vsemi sloji prebivalstva so križanke že desetletja dokaj priljubljeno duševno in duhovno razvedrilo. Ni to le manija, ki bi brez- plodno zap>oslovala že 'vsega presitega in naveličanega človeka; marveč je v bistvu nekaka športna panoga, ki po- doživi j a, ponavlja in obnavlja, oživlja, uri Ln utrjuje spomin ter razširja ob- zorje vsega pridobljenega znanja in prav vseh vrst in vej znanstva: zgo- dovine, zemljepis ja, prirodopisa, fizike, matematike, astronomije, medicine, je- zikov in jezikoslovja ter literature in je na tekočem tudi z vsemi sodobnimi do- godki, svetovnimi, političnimi in oseb- nimi. Med politične, strokovne in druge liste so se uvrstile in zavzemajo že kar odlično mesto tudi enigmatične revije, mesečne, štirinajstdnevne in tedenske — (Kaj veš, kaj znaš?) —, po katerih se- gajo prav tako radi starejši kot mlajši. Ce pa so zabel j ene še s propagandnimi ocvirki, kar je v precejšni meri konji- ček dnevnega časopisja, t. j. z nagra- dami, pa so, kajpak, še tem bolj pri- vlačni. Enigmatske revije prinašajo vseka- kor mnogo bolj zahtevne naloge, pri katerih je pač potrebno vse večje, splošno in obširnejše znanje in pozna- nje vseh problemov, ki prepletajo naše življenje. Dajejo pa tudi napotke in navodila — zlasti za začetnike in manj razgledano — za reševanje raznih ugank — kot n. pr. za rebuse, rare- buse i. p. Raz\imljivo je, da morajo tudi se- ertavljalci uporabljati ne le svojo bi- strino, marveč tudi najrazličnejše pri- pomočke in priročnike, leksikone i. dr., kar pa stane ne malo truda in časa. — Zlasti pa ni lahka stvar sestaviti kri- žanko po naročilu, ko je treba z razni- mi željami naročnika računati in spra- viti v sklad v pripravljeno mrežo od- govarjajoče zahteve z ustreznimi be- sedami. Cim bolj je mreža razkosana, brez sistematičnega in že vnaprej fik- sLranega črnega omrežja, tem težja je sestava križanke in obratno. Vzlic skrupuloznemu pregledu že go- tove križanke pa se rade vgnezdijo vanjo še muhe tiskarskega škrata. Saj je taka nesimetrična mreža tudi za stavca v tiskarni mnogo bolj zahtevna kot tekoče besedilo kakršnega koli se- stavka. V takih primerih je seveda kri- žanka teže rešljiva, če ne že celo ne- mogoča. Večini reševalcev ne delajo ravno prevelikih preglavic. Manj verziranim in manj spretnim pa prizadevajo ne malokdaj večje ali manjše preglavice ter jih zaradi tega nevoljni zadegajo v kot ali pod mizo. In tem naj bi veljalo naslednje kraj,- še navodilo, da ne izgube poguma. Nekateri se polotijo ugibanja naj- prej le samo vodoravnih ali pa samo navpičnih vrstic. Zgrešeno! Poskusi zadeti najprej prvo vodo- ravno besedo (pod št. 1). Ce je trenutno ne pogodiš, pa si oglej takoj nato pod isto številko navpično. Ce še tudi te nisi pogodil, pa prični v drugi vrsti s paralelno s prvo vodoravno, drugo ali tretjo krajšo, ki ima čim manj črk ter takoj nato iz zgornje vodoravne vrste z drugo, tretjo ali naslednjo navpično, ki je najbrže krajša itd. Ker so vse vodoravne z navpičnimi nepretrgano med seboj križno pove- zane, se ti mora slednjič le posrečiti rešiti celo križanko zadovoljivo in pra- vilno. Kajpak je pri vsej potrpežljivosti brezpogojno potrebno tudi točno slediti navodilu, ki ga sesta vi j alee včasih tudi hudomušno začini s šaljivo razlago. Ce ste tako dosledno posto>pali, ni šment, da se vam — če niste z bo- ginjo Fortuno še posebej skregani — ne nasmehne sreča pri žrebanju razpisanih nagrad. In v tem vam želimo obilo sreče za Novo leto! SEJEM PRI SV. ANI Nekoč pride na Gorenje Celje zal fant, Tine mu je bUo ime, sorodnik starega dvorskega lovca. Tine dvorja- nikom ni bil všeč, zato so ga kaznovali za vsako malenkost. Rad je videl lepo Barbaro, hčerko celjskega grofa Her- mana II. Ko je bil pri Sv. Ani shod in letni sejem, ga je obiskala tudi dvorska mladina, ki jo je vodila prevzetna Bar- bara„ katero je spremljal Jost SoteškL Le-ta se je tudi oziral po lepi plem- kinji, a Barbara se ni brigala zanj. Vsa mladina je bila razigrana. Okoli cerkve so bili postavljeni smrekovi mlaji„ okrašeni s papdrnatimi traki. Vmes pa so šotori nudili medico in razne slaščice. Gostilne so vabile šte- vilne romarje, saj je bu vroč poletni dan. Teharski fantje so postavili še po- seben visok mlaj, v vejevju pa je visel poln vrč rujne kapljice, ki bo last tistega, ki prvi spleza do vrha. Fantje so se približali lepi Barbari, da ji predočijo svoj stari običaj. Sedaj se je oglasila Barbara rekoč: »Kdor bo prvi snel vrč z mlaja, bo to leto vodja fantovske čete!« Njen spremljevalec Tine je v tem hipu razsedlal konja ter plezal na mlaj. Zaprepaščeni so bili teharski fantje, kajti le njim gre tak običaj in nikomur drugemu. Tine pa je na vrhu mlaja že dvignil vrč in zaklical: »Na zdravje najlepše hčerke našega gospodarja in ponosnega kneza v rimskem kralje- stvu!« Privoščil si je požirek sladkega vinca. Veselo mu je mahala slavljena Bar- bara in Jošta je silno si>ekel ta prizor. In ko se vrne Tine z mlaja, mu vzame Jost vrč iz roke, ga vrže na tla in pošteno naklesti. Barbara je bila v ve- liki zadregi. Fantje so se čutili vižaljene, ker jim je nepoklicani Tine vzel njim lastni običaj, ki ne sme biti nekaznovan. Fante nikakor ni motila prisotnost grofice Barbare, ki zaradi odločnega nastopa teharskih fantov ni mogla šči- titi stasitega Tineta, njenega oboževalca. Po hribu se je razlegalo vpitje raz- jarjenih fantov, kajti trušč in splošna razburjenost sta zadušua zvonjenje cer- kvenih zvonov. Nenadoma je tudi Jost Soteski, pri- bočnik Barbare, prejel pošteno zaušnico, da se mu je kar zasvetilo v glavi. Tudi Barbara se je zgražala Joštovemu po- četju, ki je prvič in zadnjič spremljal grajski dvor k Sv. Ani. Vrečer Ra j ko Novoletna nagradna krizanRa Vodoravno: 1. prvi slovenski celjski tednik v prej- injem stoletju; 8. puino sreče; 1?. vrsta občinsk. podjetja, pr- venstveno stanovanj, vprašanja; 24. mesna juha; 25. mesto ob Kaspijsk. morju, kjer izdelujejo kožuhovino iz jagnječevine; 27. sporna pokrajina ob Renu:'28. angleški dr- žavnik; 29. slovenski zgodovinar; 50. mesto ob Jadranu, tudi za- bavišče; 51. lovski iz- raz; 55. lepa pisana ptica naših gozdov; 55. ni mlado; 57. po- sejanja; 59. prav isti; 41. gorska skupina na Balkanu; 45. tuje moš- ko ime; 45. sled — hrvaški; 46. osnoval, zamislil si je; 48. ša- hovska označba za kraljico; 49. prislov — latinski izraz, b = p; 51. naši severni sosedi; 55. pritlikavi konj; 54. jutranja ali večerna poltema; 55. starogr- ški kralj, ki je svoje- ga očeta ubil, svojo mater pa poročil; 58. glad; 60. računska ne- znanka; 61. uradni spis; 65. priljubljene zbadljivke v našem listu; 68. delavska združba; 71. pogojni veznik; 72. dih, vetrič; 74. osebni zaimek; 75. denarni učni prispe- vek; 77. krilo, pred vojno tudi ime znane ogrske puste, kjer se ie Pavelič vadil stre- jati; 78. število; 80. ploskovna mera; 81. vrh v Raduhi; 85. kme- tija v Robanovem ko- tu; 84. kamenina, ki jo uporabljajo za spo- menike; 86. pripadnik predvojne taborne organizacije; 88. eksotiine okrasne cvetice; 90. umrli znameniti filmski igralci; tudi šahovski izraz; 91. kocka — Ia-< tinski; 95. znamka žganja; 96. pritrdilnica — Barobe; 97. veznik; 98. nova upravna enota; 105. slovenski pisatelj (»Visoška kronika«); 106. nada; 107. diferenca; 110. reka v Nemčiji (»Harz«) — fonet.; 111. kratica za mednarodno ustanovo za pomoč; 115, medmet, vriskajoči vzklik; 114. gore brez vznožja; 115. vrata v plotu; 116. skakor sraka 117. kazalni za- imek; 118. kaj dela kirurg; 121. gora na Ko- roškem; 122. pokrajina v Grčiji; 124. »strašen«, ■ničevalen; 125. brezglavi kit, tudi os. zaimek narobe; 126. mavrica — hrv.; 127. svojilni za- imek; 129. del jagodine rastline; 151. vrsta vrbe; 152. predlog; 155. Hercegovec, v dialektu; 154. le pol sobe; 155. petelin; 156. napevi; 158. okraj- šani protivni veznik; 159. odrejen lovski okoliš; 140. tiran, ki nima konca; 141. ruska reka; 142. oranje; 144. rečni zavoj; 14?. pesnitev; 148. bla- zen; 150. predlog; 151. mesto v Sloveniji; 152. prvi nadučitelj na prvi slov. celjski okol. šoli (slika v CT ob 80-letnici te šole); 157. vpra- ialnica; 159. le malo manjka, pa bi bil cel; 160. gradijo taborniki; 161. del Vojvodine; 164. oblika glag. ugreti; 165. odmev; 167. seja brez uvoda; 169. »kako« v ljubljan. žargonu; 171. židovsko moško ime; 175. indijski državnik; 174. kartaški izraz; 176. okence; 178. hrv. vol; 179. sadna kožica; 181. nikalnica; 182. brezglavi faraon; 185. egipčansko božanstvo; 184. »Bratec T hrv.; 185. evropsko gorstvo; 187. zasleplje- nost; 1S9. vrsta žita; 191. kratica za »starejši«; 195. oblika glag. trgovati; 194. kalin brez glave In repa; 195. pokrajina v Srbiji; 200. določena barva; 201. kot 9?. vodoravno; 202. robida; 204. okrajšano moško ime; 205. po malem pr^ sati, rahlo dežiti; 206. reka v Nemčiji (Frank- furt n« . . .); 207. sanje; 208. žensko ime; 209. oseb. zaimek; 210. začetek nove dobe, ki traja 52 tednov; 212. prvotna kratica za protiavionsko zaščito; 215. ima samo eno oko; 215. koma so namenjene novoletne čestitke. Navpično: 1. kredit, bančni izraz; 2. od dveh ne samo eden; 5. oseba v Jurčičevem Desetem bratu; 4. iglavec brez korenin, tudi fran. fonet. zlato; 5. orient, rastlina za dišavljenje sladkorja; 6. steljo natrositi; 7. pastir brez glave in nog; 8. dan v tednu; 9. izdelovalec mila — narobe; 10. medmet za vzdih; 11. kozarec; 12. samo z eno ramo; 15. nadležen mrčes; 14. nota v sol- fedži; 15. severnoafriški državnik; 16. kakršne izdeluje ortoped; 17. izdelki iz gline; 18. kozme- tična ustna tekočina; 19. med brez zadnje kaplje; 20. burmanski državnik; 21. mnogim obljubljena dežela; 22. predmestje Celja, tudi magma; 25. vrsta krokodila; 26. še ni tri; 52. igralske karte; 54. jadro brez roba; 56. vrh med Ojstrico in Planjavo, a brez vrha in vznožja; 58. stran brez zaključka; 40. moški glasovi brez vodilnega glasu; 42. predlog; 45. kraj ob Du- navu v Železnih Vratih; 44. predlog; 4?. vitalna hrana; 50. selo; 52. ilovica, iz kakršne izdelu- jejo posodo; 56. samovlada; 57. veznik; 59. rus- ka utežna mera; 62. oseba iz Desetega brata; 63. jnžnoafriški »kmet«, (Holand.); 64. del gla- ve; 65. hrast, tudi kraj pri Domžalah; 66. krajše žen. ime; 67. kovina, ki jo uporabljajo kleparji; 69. prvi^ del imena v Himalaji, ki so ga 1. 1953 prvi dosegli Angleži; 70. šahovska figura; 77. rod vojske; 76. nekdanji turški veleposestnik v Bosni; 79. Ober; 82. severnoafriška pokrajina; 85. skrajni deli zemljin; 86. zemeljska smerna stran; 87. tla brez dna; 88. velika pustna pri- reditev; 89. kraj ob naši vzhodnoistrski obali; 90. telovadno društvo; 92. naša označba za Ita- liane; 94. brez njega ni kuhe; 95. strojni ma- nipulant, tudi kirurg; 99. merilo; 100. naslov Prešernove pesnitve »Da ne smem, si uka- zala . . . <; 101. primes pecivu in mesenini; 102. dvorana za borbe; 104. svojilni zaimek; 105. medmet; 108. sestav dveh ali več kovin; 109. del žcnnjekuhnega kotla; 112. učiteljev uradni ime- nik; 114. zidan brez opornikov in preklade; 116. žužkojed; 118. prostor v gledališču; 119. vrsta perutnine; 120. medmet; 121. jegulja; 125. za- padnoevropsko pogorje; 128. skupina; 150. polo- vica cele; 154. kratica za svojeročno; 137. vroča severnoafriška kolonija; 140. del glave; 142. otok v Jadranu; 143. grško glasbilo, na strune; 144. vrste razcvetja; 145. Sora brez izvora; 146. državna blagajna; 149. fimsko odlikovanje — c = k; l5l. rastlina, iz katere izdelujejo opij; 152. naš satelit; 155. naš sosed; 154. kopališčna naprava; 155. zrakoplovni urad; 156. svojilni zaimek; 158. razjeda železo; 159. znanega mesta prîflevn'k: <62. vladar, ki je bil pregnan na otok pod 166; 165. utežna enota; 166. otok v Ti- renskeiii mutju; 16». zen. ime; 1"0. dnevna raz- predelnica za vse leto; 172. nikalnica; 174. obrtniški učenec; 175. tedenski list; 177. ženski glasovi; 178. sloven, matematik, ki je uredil logaritme; 180. nadeja se; 185. vodne živali; 186. cunje; 187. senca, hrv.; 188. oseb. zaimek; 190. akademski Jiaslov; 192. krajevni prislov^ 195. prometno sredstvo; 196. število; 197. kadar se najedo; 198. moš. Ime; 199. oseb. zaimek; 200. zelenica v puščavi; 201. stari veznik; 203. okrasna domača ptica; 205. ime avtobusn. voz- nika na progi Celje-Ljubno; 205. šahov, izraz; 207. velika sladkovodna, pa tudi morska riba; 209. oseb. zaimek; 210. unča brez začetne in končne vrednosti; 211. srednja vrednost števil- ke; 212. crška črka, ki se mnogo uporablja y geometriji; 214. še ni popolnoma nem, in seže komaj do polovice neba. Vodoravno: 8., 210. in 215. novoletno voščilo. Navpično: 159. in 175. ime gratulanta. Trgovsko podjetje CENTER Celje, Tomšičev trg 3 Vam nudi vedno sveže špecerijsko in kolonialno blago Svojim cenj. odjemalcem se zahva- ljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča še za nadalje Kolektiv želi vsem srečno in uspeha polno novo leto Specialno izdelovanje ščetk in čopičev za industrijo, obrt, trgovino in hišno uporabo IGNAC ŠIMENC Celje, Levstikova 2 Svojim cenj. odjemalcem želim srečno novo leto 1956! Izidor Horvai: Veko temno noč Pogrešal jo je. Ves večer je sprego- voril z njo komaj dve, iri besede. Vedel je, da bo nocoj zaposlena. Zavedal se je tudi nenaklonjenosii okolja, ki se je vanj podajal. Toda nocoj je hotel biti v njeni bližini. Zaradi tega je tvegal ludi vožnjo čez zmrzujočo reko. Toda sedaj je že kar predolgo ni bilo na spregled. Siisnilo ga je pri srcu: če je z njim ... s financarjem ... »Vraga vendar! Sivari je treba priti do dna ...« Zagledal se je bil v dekle. Preprost kovač ni imel kaj prida upanja pri pre- možnem dekletu. Toda Cvetka mu je, ko sta se zopet sesia, povedala, da ima rada tudi ona njega. Samo njega. Ni ju pa marala njena ovdovela mati, ki )C njunim stikom odločno nasprotovala in prizadevno liodila na roko svojemu mi- Ijencu, gospodu pregledniku Ljubu. Za- radi tega je morala Cvetka mnogo^ prestati in prejokati. Nekoč tako pri- jeten očetni dom je postajal zanjo vse bolj neznosen pekel. Vstal je. Tisti tiip je začutil ob boku lujo roko. Naglo je segel v žep. Izvle- kel je s slaiinske steklenice strgan košček etikete. Napisano je bilo: »Zelo je hudo zaradi tebe. Albin, če me imaš rad, beži. Pridem k mlinu.« Albin se je zdrznil. Potem je bral znova. Nagonsko se je ozrl. Okrog nje- ga so peli. V sosedni sobi je slo v vrtincu. Gosli so tekmovale s klarine- tom v poskočni polki in vmes je pohr- zaval bas, da so se tresle z ledenimi rožami ozaljšane sipe. Nekaj vroče- krvnih dečkov se je vrtelo brez suknji- čev ... Vse je bilo veselo. Nič sumlji- vega. »...beži...« Se nikoli pred nikomer ni bežal. Pred njim naj se reši — z begom? ~ In če je prevara?... Past? Grabila sta ga dvom in zaskrbljenost, kakor da bi ga grabilo za grlo dvoje orjaških šap. Krepko je položil izpraznjeni kozarec na mizo in se preril na hodnik. Obo- tavljal se je. »... Ce me imaš rad ..,« Nekdo je odprl vrata: ledeni zrak se )e v gostih valovih valil v prostor. Spre- letel ga je mraz. Zavrela kri se je ohla- jala. Kakor da bi se streznil, je odločno stopil na piano. Cvetka ... Ne, podlosti ni zmožna. Preudarna je. K mlinu pride. Pride... k njemu... 2e kdaj ji je prigovarjal. Da se je odločila ... Pod težkimi koraki je cvileče zaškri- pal sneg. Mlin je bil ves v ledenem oklepu. Z brežne strani je celo primrznil. S stre- he, lopat valjastega kolesa, z brvi so visele debele in dolge ledene sveče. Povsod led, ki se je v njem zrcalil sre- brnosvetli lunin sij. Mlin je nalikoval pravljičnemu čarobnemu gradu. V mi- lijardah biserov je lesketalo ivje v be- lini snega po tleh, drevju in plavajočih ledenih ploščah. Nočno tišino je motilo le zaganjaoče se klokotanje vode, ki se je burno otepala oklepajočega jo ledenega okovja. Čudovita noč, jasna in polna zvezd in mrzla ... mrzla ... Albin ni utegnil občudovati krasol zimske noči ob reki. Moral je delati. Hitro delati. Coin, ki ga je privezal pod mlinom, je primrznil k mlinskemu pon- tonu. Pošteno je moral razbijati led, da ga je sprostil. K ledenim tlom je primrznila tudi veriga. Mokre roke so se mu sprijemale z mrzlim železom, da mu je lupilo kožo, ko jih je odtrgaval. Naporno delo ga je ogrelo. Priganjala in grela pa ga je tudi ljubeča skrb za njo, ki se podaja v njegovo varstvo. Ni je še bilo. Stopil je nazaj proli vasi. Ni še dosegel prvih dreves obreč- ne šume, ko jo je zagledal. Srce mu je vztrepetalo do sreče. Koj nato pa se je. zgrozil: dirjala mu je naproti gologlava^ in v lahni obleki. »Albin!« se mu je vrgla v naročje.! Solze so ji navrele na lice in tam sproti zmrzovale. »Reši me!« Ogrnil ji je usnjen suknjič, jo dvignil in jo nesel. Tako tesno je še ni objel. In kako nežno lahko breme za močne kovačeve roke! Oledeneli prameni nje- nih svetlih las so ga bili po licu. ^ Krčevito se ga je oklenila okrog vra- tu in hlipala: »Mater... je razkačilo... da si prišel... Fante je ščuvala ... Po- tem ... je prišel... on ... pripit... iz službe ... Nate je hotel... s puško ... Vse sta zahtevala od mene... poro- ko... vse... Oh, Albin! Popuščala sem... hlinila in uspela. Mati sc je po-. mirila, on pa je... pil... pil... Utekla sem. Ko opazita ...« V čolnu jo je odložil. Pograbil re drog, ga zasajal in odrival z vso močjo. Plavajoči led pa ni le oviral naglega prečkanja reke, temveč je grozeče bu- tal ob bok čolna in ga nosil s seboj. Bort)a z ledom je bila skoraj jalova tudi za veščega in močnega čolnarja. Popuščal je. Zdaj je šlo nagleje, toda nizdol in Albin si ni bil v svesti, kje bo pristal. S skrajnim naporom mu je naposled vendarle uspelo izviti se najjačjemu toku. Zaradi uspeha in gnan od ^ile ljubezni se je oprl z drogom ob pli- tvejše dno, da so mu ko vozli nabrek- nile mišice po vsem telesu. Z mogoč- nim odrivom je naglo zavil na levo. a- žvenketalo je in zaropotalo — čoln se jc zagozdil med strnjen led. Zaradi sunka je Albinu spodrsnilo po ledenih tleh. Zakrilil je in spustil drog, da se je lahko ujel z rokami za rob. »Pink, pink, pink...« je v tem tre- nutku zažvižgalo po gostem ostrem zraku. Albin se je vrgel k Cvetki, da bi jo zaščitil. V čoln je jela prodirali voda. Spet ropot zapirača. Odsekano je odjeknil samoten strel. Potem daljši ro- pot. Albin je dobro razločil padec in drsanje puške po ledu. Oni je surovo klel. »Cvetka ... Cvetka, čuj... zdi se mi, da se je oni položil po ledu;« je šepetal Albin Cvetki na uho. Dvignil jo je. Vsa premrzla je bila in zobje so ji glasno šklepetali. Previdno je preizkušal led. Držal je. Narava je gradila naraven most čez reko. Stev. 52 — stran 10 CELJSKI TEDNIK, 30. decembia 1959 Kratka kronika 1955 Spet je v preteklost leto utonilo, ki dalo nam je vsega na pretek, dežja preveč in raznih kriz obilo, a vendar tudi kdqj potrebni lek. JANUAR: iGaleb« iz Indije v Rangún potuje prijateljstvo sveta utrjevat. Kitajska se nevoljna zaostruje, « z Bonnom sporazum dobi zapad. JUNIJ: Pozdravljamo burmanske delegate. Deset let OZN praznuje svet. Nevarne v Argentini so zagate. O miru vse preveč je — zgolj besed. OKTOBER: V New Yorku narodi sveta sedijo, v besedah je močan ženevski duh. Dve Nemčiji si pravita adijo. Francoze speče pik posaarskih muh. FEBRUAR: Roke si dajeta Naser in Tito. Formoški spor med silami ni nov. Na svoj način vsak padeta skoz sito Mendès France in Georgij Malenkov. JULIJ: Prijatelj Nehru nas časti z obiskom. Koeksistenca ni le prazen trik. Svet lepši se nam zdi pod vedrim bliskom, ko štirje najdejo v Ženevi stik. NOVEMBER: V Ženevi malo moke bo iz žita. Prav trd je oreh, ki ga Faure drobi. Kardelj gre v London, Dulles obišče Tita. Deset let Jugoslavija slavi. MAREC: Egipt in Izrael — krvava meja. Arabski pakt vse globlji daje ton. V Ankari je Balkanske zveze seja. Spet eksercirati bo mogel Bonn. AVGUST: Mednarodna atomska konferenca poživlja nade nam v svetovni mir, medtem pa zgrinja se krvava senca na Gazo, na Maroko in Alžir. DECEMBER: Hruščev, Bulganin sta na daljni poti. Kdo bo na novo v OZN sprejet? Maršalu vzklika Afrika. Naproti življenju lepšemu vrti se svet. Tako dospeli smo do kraja leta in vedri bližamo se novim dnem, ki v njih se kruha boljšega obeta dovolj vsem zvestim delovnim ljudem. Pisal: F. R. — Ilustriral: Smeh V. APRIL: Alžir in Vietnam sta nemirov vira. Sir Churchill je slovo premierstvu dal. Na Javi sila narodov se zbira. Avstrijcem v Moskvi up je zasijal. SEPTEMBER: O Cipru se prepirajo v Londonu. Gradimo z Moskvo gospodarski most. Oblast zamajala se je Peronu, a bonnski kancler je sovjetski gost. MAJ: Zahodno Nemčijo so v pakt sprejeli, v Varšavi pa je konferiral vzhod. Avstrijci suverenstva so veseli. Sovjetsko vodstvo k nam privedb pot. ZELEZNIKAR MARJAN elektrolnsttalater Celje, Stai^tova 19, telefon 20-64 izvršuje vsa v stroko spadajoča dela hitro, solidno in po zmernih cenah. Svojim cenj. strankam želi srečno novo leto 1956 ter se še nadalje priporoča Avto mehanična delavnica GAJŠEK ANTON Celje, Mariborska cesta 5, teL 24-28 ZELI SVOJIM CENJ. STRANKAM USPEHA POLNO IN SRECNO NOVO LETO 1956 Delavske pekarne v Celju s svoiimi obrati: ADA, Stanato va 21 Drapšinova 18 (bivši Mlakar) Mariborska 7 (bivši Kohne) vam nudijo dnevno sveže pecivo vseh vrst. Kolektiv želi svojim cenj. odjemalcem in delovnemu ljudstvu obilo sreče v novem letu in se nadalje priporoča. Fran Roš: Pesnik v družini Kadar na cesti srečate starega knji- govodjo Janeza Kokošarja, si pri lem goiovo niii nialo ne misliic, da je bil to nekoč mlad človek, ki je napisal pesmi in celo soneie. Zdaj seveaa še malo ni več podoben pesniku. Revma- hzem, vojna in še marsikaj ga je pre- hiiro posiaralo. Matiedravo siopica po ulici, kadar nosi s trga in iz trgovin to ali ono poirebščino, kajii je že ieio dni v pokoju in zaio latiko izoaino po- maga svoji ženi. Oženil pa se je prav- zapiav pozno m je imel iri oiroke — üVd sinova in hčerko. Slišali smo že, da je bil Janez Koko- šar pesnik in celo pesnik s precejšnji- mi upi in težnjami. Nekaj pesmi so mu časopisi celo objavili. Seveda je bilo to že davno. 511 pa je lirik nežne vrsie, ki je rad opeval zlasli pomlad, pa tudi jesen in zimo. Ko se je zaljubil v svo- jo sedanjo ženo, ji je napisal celo ne- kaj ljubezenskih verzov. Med starimi papirji še danes skriva nekaj izrezkov iz časopisov in neki rdeče vezan al- bum. ' Toda Kokošarju ni bilo dano, da bi bil na poprišču pesnišiva dosegel kaj več od začetniških uspehov. Trdo živ- ljenje je marsikaj plemenitega v njem posmodilo in tako je moral obupati nad svojim pesniškim poslanstvom. Vendar se je tolažil: »Kar meni ni bilo dano, to naj v ugod- nejših razmerah doseže eden izmed obeh mojih sinov!« Potrudil se je z obema, z Janezkom in Jožkom. 2e otrokoma jima je pel in prednašal pesmice. Pozneje ju je učil pesniškega ritma in rime. Za verze, ki jih sestavita sama, jima je obljubljal sladoled, piškote in čokolado. Toda vse zaman. Janezek se je zanimal predvsem za nogometno žogo. jožek pa je bil kos lenuha, ki knjig sploh ni maral. Po ma- turi sta si dobila službe, Janezek pri železnici, Jožek pri stavbnem podjetju. »Zdaj vidiš, kakšne otroke sva spra- vila na svet!« je včasih potožil svoji ženi. »Nihče izmed njih ni sposoben nadaljevati mojega dela. Nihče nima tistega vročega srca, ki ga mora imeli pesnik.« »Prismoda!« ga je mirila žena. »Da- nes je ljudem vse kaj drugega potreb- nejše. Od pesmi ne bo svet niti sit niti oblečen.« »Sama pusta proza te je! Ali so vred- note le tisto, kar poješ in oblečeš? O, še vse kaj lepšega je na svetu! Pesnik, slaven pesnik, ki ljudje njegovo ime izgovarjajo s posebno spoštljivostjo in deklamirajo njegove verze še sto let po pesnikovi smrti ~ to je nekaj! Kdo od Slovencev vseh časov je slavnejši od Prešerna, kaj?« »Prešeren sam nima od tega nobene koristi več,« ga je zavrnila. »Zato pa imamo korist mi Slovenci in vse človeštvo. In ta korist je bila Prešernu cilj, ne pa njegova osebna korist. Ti tega seveda nikoli ne boš razumela!« Medtem je doraščala Kokošarjeva hčerka Anica. Tej ni posvečal posebne pozornosti — kaj bi ženska v pesni-^ štvu! In tako je stari knjigovodja do kraja obupal tudi nad tem svojim zad- njim velikim načrtom. Vdal se je v kru- to, neizprosno usodo. Nekega dne pa je doživel veselo pre- senečenje. Anica je obiskovala tedaj že osmi razred gimnazije. 5ila je ljub- ko dekle s sladkimi očmi in rumenimi lasmi. Nekako mehko in skrivnostno je pristopila k očetu: »Očka, ali mi hočeš pregledati tele verze? Vem, da se ti razumeš nanje.« »Verze? Čigave verze?« »To so tri moje prve pesmi.« »Kaj? Tvoje pesmi?« »Da,« je sramežljivo prikimala. »Ali je mogoče? Ti, Anica, si pričela pisali pesmi?« Presenečen in vznemirjen si je Ko- košar nadel očala in je bral pesem za pesmijo. V njih je bilo dokaj toplega hrepenenja po novi pomladi, nekaj kri- ka iz samote, nekaj ložbe z bežečimi mladimi dnevi. »Niti slutil nisem česa takega, hčerka draga! Saj to so prave pesmi! V njih je nedvomno mnogo občutljive pesniške duše! Pa tudi rime in ritem so v naj- lepšem redu. S tem moraš nadaljevati, Anica! Pomagati ti hočem v vsem! Ti si zdaj moje veselje, moja nada!« Obljubila mu je, da ne bo prenehala s pesnikovanjem, saj ima glavo polno načrtov, srce pa polno občutkov, ki so vredni pesniškega oblikovanja. In potem ji je oče prav rad dal toliko denarja, kolikor ga je potrebovala za trajno fri- zuro. Objela in poljubila je svojega očka in odbrzela, srečni starec pa si je brisal vlažne, ginjene oči. Zdaj sc mu je vendar pričelo izpolnjevati, kar je uporno hotel dočakati v življenju in nad čimer je že obupal, a k sreči pre- zgodaj. Njegova hči je pesnica z živo, utripajočo dušo! Stari Kokošar je kakor na novo oži- vel. Nekam mladostneje je hodil po uli- cah. Ustavljal je znance in jim dajaJ brati dijaški list »Mladi utrinki«, ki jc objavil dve pesmi z avtorskim imenom njegove nadobuone hčerke. Vsak teden mu je Anica prinesla kakšne nove verze, ki jim ni bilo kaj reči razen hvale. Res je bilo v njih kdaj tudi kaj ljubezenskega sanjarjenja, toda kdo bi mogel to zamerili osmo- šolki in še pesnici! Usliša! ji je vsako prošnjo, dajal ji denarja za posebne potrebe in ji puščal dosti svobode. Pe- snik pač mora mnogo doživljati, kje pa naj bi sicer jemal motive in občutke drugje kot iz življenja samega! Po nekaj mesecih pa so Aničine pe- smi postale vse redkejše, kakor da ji po malem usiha pesniška žila. Matura je pred durmi, se je izgovarjala, in to je bilo pravzaprav razumljivo. To je šolskih predmetov od matematike do zgodovine, ki se je bilo treba z njo spoprijeti in pustiti tačas ob strani vse drugo, kar je višjega in lepšega na sve- tu. Pa tudi to vse je srečno minilo in napočile so počitnice, ki jih je preži- vela precejšen del v planinah in ob morju v iskanju motivov in močnih pe- sniških doživeiij. Od tam mu je po- slala nekaj posebno lepih pesmi — vse- kakor je v svojem razvoju stalno rasla. Vse je kazalo, da bo na tej poti do- segla še neznane višine. Jeseni je Anica odšla na univerzo. Vpisala se je na pravni fakulteti, kar je njenega očeta izprva razočaralo. Kako da se noče posvetiti filozofiji, saj pesnik mora vsekakor biii tudi filozof? Toda pomirila ga je s Prešernovim vzgledom, ki je bil vendar tudi »jezič- ni dohiar«. Se mu je pošiljala pesmi domov, on pa njej denarja, končno pa so njene pesmi povsem izostale. Kaj je le z Anico? ga je vse bolj skrbelo. Tedaj pa je nekega dne prišla sama, vsa nekam spremenjena kakor od sa- mih notranjih bolečin. Usoda pesnikov je pač, da mora trpeli, sicer ne bi mo- gel postati velik, se je izprva tolažil. Ko pa jo je vprašal za njene nove pe- smi, se je izognila odgovoru in bila vi- deti prav skrivnostna. Potem je pripeljala njega — svojego tovariša iz gimnazije in z univerze — Miroslava Krampiča, redkobesednega, kot trlica suhljatega fanta. »Miroslav je moj ženin,« je plaho pri- znala. »Sklenila sva, da se še ta mesec poročiva. Ne smeva in ne moreva od- lašati!« Kokošar je zmajal z glavo. Prezgodaj je vse to in najprej bi bilo treba, da oba doštudirata. In kako bi bilo potem z njenim pesnikovanjem? Tedaj pa ga je njegova žena pogledala s pomenJji- vim pogledom, da mu je na mah po- stalo vse jasno in ni rekel ničesar. Pripravili so poroko. In tik pred nje je Anica skesano priznala še nekaj: Pesmi, ki jih je prinašala očetu, niso bile docela njene, ampak ji je pri njih pomagal njen sedanji ženin. Hotela jc očeta razveselili z njimi. Pisala pa sta jih skupaj, kajti je Miroslav resničen pesnik, le da ni hotel še nobene pesmi objavili, ker namerava z obsežno zbir- ko povsem presenetiti našo javnost. Tako torej! je strmel stari Kokošar. Končno pa se je pomiril tudi s tem. Zdaj že pridno pestuje otroka, ki mu mlada mati in oče študirata na univer- zi, in včasih mu ob ljubeznivem vnuč- ku pride takale misel: »Morda pa iz tegale črvička zraste nekoč nekaj posebnega. Po meni, ki sem mu dedek, in še po očetu, ki jc tudi pesnik, se bo nemara nabralo v njem kaj več pesniške krvi... Mor- da...« UPRAVA CEST IN KANALIZACIJ CELJE s svojim kolektivom vrši vsa cestna in kanalizacijska dela ter dela na vodotokih O Vsem poslovnim prijateljem želimo uspehov polna novo leto 1956! CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 Stev. 52 — stran 11 Nekai drobnih iz Pariza Pariz! Vsak je radoveden nanj, vsak nekaj pričakuje od njega. Ta misli,, da mu bo nudil nekaj v kulturnoznanstve- nem oziru, oni sanja o bogato založe- nih trgovinah, oni spet o Parižankah v božanskih toaletah ali brez njih... Zapustili smo veliko kolodvorsko halo, kjer vlada živahno vrvenje. Ker nas je Putnikov avtobus pričakal pred kolodvorom, smo se že kar bolj domače počutili na tujih tleh. Pod vodstvom Putnikovih vodičev smo si ogledali razne- pariške znameni- tosti, med temi Slavodok zmage,, Moulin Rouge in Eiffelov stolp, ki so pri nas skoro vsem vsaj po imenu znani. Na hčerko cesarice Marije Terezije, Marijo Antonietto, ženo francoskega kralja Louisa XIV. spominja vratarski stolp justične palače na otoku na Seini; tam je namreč b-la zaprta v celici pred usmrtitvijo. Na tem otoku je tudi najstarejša bol- nica Pariza in znana katedrala Notre- Dame. Bivša rezidenca francoskih vladarjev — Lo vre — je sedaj muzej, a Versail- les, ki leži nekako jugozahodno od Pa- riza pa je znan po raznih zgodovinskih dogodkih,, ki so se tam odigravali. V tako imenovani latinski četrti, kjer so razne visoke šole, smo videli tudi nekaj študentov in študentk tuje rase (Japonce, črnce). Ker človek ne sme pozabiti na smrt, smo bili v tej okolici opozorjeni na Pantheon, kjer pokopa- vajo slavne Francoze. Sorazmerno z velikostjo mesta vi- dimo v Parizu pravzaprav malo ljudi po cestah, pač pa je vsepovsod polno avtomobilov. Stoj.jo po raznih trgih in ob cestah, po prometnih cestah pa drug drugega ovirajo pri vožnji in so pri- siljeni k več ali manj zmerni vožnji. Na križiščih je red. Za pešce, posebno za nas tujce, je zelo razveseljivo to, da se nekateri avtomobili ustavljajo in nam dajo prednost. Ceste so zelo široke, tako da se po nekaterih vozi lahko po več avtomobilov vštric. Tramvaj nado- mešča svetovno znani »Metro«. Cim prideš po stopnicah navzdol v »Metro«, da se seznaniš s podzemsko železnico, ti je takoj razumljivo,, da lia cestah ni toliko ljudi, kot bi pričako- vali. Pešci, oziroma menda bi lahko rekli ljudje, ki nimajo avtomobilov, se zatečejo v podzemlje in se poslužujejo podzemske železnice, ki se razpreza na vse strani. Tu lahko opaziš gospodinje,, poslovne ljudi, tujce itd., vse pač hiti po svojih poslih in drugih poteh vsakdanjega živ- ljenja. Tujcu je v veliko pomoč plan »Metra«, v kolikor se pa nanj ne spo- znaš vprašaš, v francoščini ali angle- ščini; nemščine je slišati manj. Razen tega so v vagonih table, iz katerih so razvidne postaje in smeri, v katere se voziš. Na samih postajah so veliki na- pisi, tako da se lahko pravočasno pri- praviš za iztop. Ce hočeš na določeno postajo, moraš paziti, ko hodiš po pod- zemlju, da izbereš pravo smer vlaka, ki jo kažejo table ob posameznih hodnikih. S karto za 30 frankov se lahko voziš kamorkoli in prestopaš kjerkoli,, pač pa jo moraš zopet kupiti, ko se iznova po- vrneš iz gornjega sveta v podzemlje. Ponekod se lahko namesto stopnic po- služiš tobogana. Vlak ima I. in II. raz- red; vagon I. razreda je rdeč. Vrata se zapirajo mehanično kot v tramvajih in zato nimaš časa za premišljevanje, ali bi vstopil ali ne. Vstopila sem pri »Gare de Lyon« in na postaji «Montparnasse* izstopila in poiskala zunanji kolodvor, od koder vozi vlak vsake pol ure v Versaille. V tem električnem vlaku so prijetni va- goni z mehkimi sedeži, slično kot pri nas polivinilski. Notranjost je nekoliko drugačna. Vstopila sem v sprednjem delu, ki je oddeljen s steklenimi vrati od majhnega oddelka, kjer se nahaja sprevodnik. Nekaj stopnic vodi do se- dežev. V posameznih postajah sprevod- nik pozvoni in izkliče ime postaje. Ko prekoračiš trg pred versailleskim kolodvorom,, najdeš tam precej velik stenski plan, po katerem se lahko rav- naš, kako prideš do gradu in parka. Mesto samo je starinsko in menda nima kakh posebnosti. V Parizu so trgovine odprte tudi čez poldne, nekatere z je.stvinajai pa tudi ponoči. Pozornost so vzbudile okusno narezane in na krožruk-h pod steklo postavljene razne vrste mesnih izdelkov (mnogim sploh ne vem imena), priprav- ljeno tako, da jih je bilo treba posta- viti samo še na ogenj in peči. O tem, ali je roba tudi tako dobra,, kakor vabljiva za oči, bi mogle kaj več po- vedati pariške gospodinje. Veliko trgovin ob cestah oziroma pa- sažah ima tudi neke vrste stojnic, kar je pri nas običajno le ob dnevih sejma. Seveda je tudi več znanih veletrgovin kakor n. pr. »La Fayette« blizu opere. Ta ima več nadstropij,, v katere prispeš po stopnicah ali po toboganu. V vseh, tako vsakdanjih kakor luksuznih stva- reh je izb ra velika, pa tudi cene, zlasti za nas Jugoslovane. Čudilo nas pa je, da ni bilo v tem ogromnem poslopju, kakor tudi v drugih trgovinah, videti bojazni, da bi kdo kaj ukradel. Ni nam bilo jasno, ali se vrši morda neopazno kaka kontrola. Lepo je bilo, ko smo se zvečer peljali v Folies Bergere na predstavo. Pred nami so migotale vrste rdečih luči avto- mobilov. Vsepovsod je bogata reklam- na razsvetljava v raznih barvah, razni razkošni lokali pa vabijo s svojim bliščem. Dvorana je bila razprodana. Na pro- store vodijo dekleta v temnih oblekah s srebrnosivim okraskom čipk, ki so nas nato opozorile na »servis« (napitnino). Predstava je bila zelo bogato raz- košna in prava paša za oči ter nam je bila prijetna sprememba na našem po- tovanju, četudi bi pravi kritik imel go- tovo kake pripombe. Nekaterim je bilo žal, da niso imeli s seboj daljnogleda, da bi si lahko bolje ogledali šarmantne baletke. Med odmorom smo se sukali nekaj časa okoli bifeja, čim pa smo čuli za ceno kozarca pijače, nas je kar mi- nila žeja. Po predstavi je sicer deževalo,, vendar smo se peljali do Moulin Rougea, ki je s svojim simbolom res nekaj svojstve- nega. Razsvetljava in reklamne luči na- pravijo stavbo vabljivo in blestečo ter očividno res privabi mnogo gostov, ker je bilo na prostoru za parkiranje polno avtomobilov. Naši moški so se »krepostno in ju- naško« zoperstavili vsem vabilom za vstop, ker bi s praznimi žepi igrali bolj žalostno vlogo in so se zato vsi pravo- časno znašli na svojih sedežih v avto- busu, ki nas je zapeljal v naš hotel. To so bolj drobne stvari o Parizu,' kajti v globino v tako kratkem času ni mogoče prodreti,, le slučajnosti ti od- krivajo še eno in drugo. Vsekakor je Pariz lep in zanimiv. Ogledati bi si bili morali še marsikaj, kar pa zaradi pičlih sredstev in časa ni bilo mogoče. Zanimiva in lepa so bila tudi ostala mesta, v katerih pa smo se zadržali le po nekaj ur: Trst, Benetke, Milano, Lausanne, Geneve s svojim lepim je- zerom. Tudi jezero Lago Maggiore nam je nudilo lepo sliko narave v Italiji. Videli smo torej mnogo lepega in tudi organizacija Putnika je bila dobra. Vrnili smo se sicer izmučeni, toda z za- dovoljstvom. Obžalovali smo le, da nismo bili bolje-založeni z denarnimi sredstvi in smo se zaradi tega često spominjali Martina Krpana, ko je po- toval na Dunaj in moral pustiti trebuh zunaj. M. M. Znani Moulin Rouge v Parizu Paris, Place de la Concorde Žepno ogledalce (Kupüeno kot novoleino darilo) Pravzaprav sem splošno znana in visoko cenjena in mi ni treba reči vsa- komur posebej, da sem Cena Visočnik. Najraje živim wvisinskifi legati in sem zatorej zdrava ko dren. Ce se mi je ma- lo zavrtelo, se mi je zaradi povzdigo- vanja v deveta nebesa, kakor se to reče v ljudskem jeziku. Kdo si na mojem me- stu ne bi domišljeval, če bi mu stregli ko meni, če bi se tako vzpenjali in stegovali roke za njim, ko po meni. Razvajena sem in se mi tioče nagajivo- sti, zato: skok na višji klin, ko že mi- slile, da me držite. Sicer sem pa sama na sebi prav ne- dolžna stvarca, igračka, mučenica tako rekoč ko nogome'na žoga: ti me na- bijajo, oni me zbijajo in so nabijači, !o moram že priznaM, urneisi. Zategadelj vas vprašam, dragi potrošniki, ali mo- rem jaz za to, če me odmerijo za puj- sa s sto sedemdesetimi soldi, /a špeti pa me vi odraj'ai*e s pet stoMmi? )az si umivam roke! Da pa imam dvoie lic, bo držalo. Kdo iifi pa nima?! Na tej strani sem dobiček, na tei pa zguba in tudi za to ne morem nič, če padem pred vas vselej s ta drugim licem. Zdaj, ko poznate mojo prevzvišeno teto, t)oste hitro na čistem z menoj. Standard Počivalšek zovejo mojo ma- lenkost in sem za razliko od tete zelo miren, zelo komod, flegma mi radi pra- vijo in me nič na svetu ne gane. Smo pač vsak svoje sor+e in morate imeti potrpljenje z menoj in so nas že v sta- rih časih učili, da je potrpljenje božja mast. Registriran sem: )anez Rodoljub in mi.za rodoljubje vnetega srca ne manj- ka. Ampak na našem slanem Jadranu še nisem bil in je to za rodoljuba sra- motno. Delovno ljudstvo sem pa tudi in oddiha potreben tudi. No torej? Re- čeno stoneno: jurčka za klobuk, kos 90 odstotnega kruha v malho, malho na marelo marelo na ramo in evo me turista v Portorožu. Kvartir? Ljubi rojaki, mar obstajajo za rodoljuba problemi?! Cemu so pa primorske palme in kranjske marele, a? Zatorej marelo pod palmo, Janez pod marelo! In je bila marcia koristna tudi zavoljo mokre sezone. Da, da, dra- geci, znajti se je treba in znati uživati. Zijati sem pa tudi imel kaj. Najdlje sem prodajal zijala okolu Mste imenitne palače, ki se ji pravi tudi ho^el in ie zelo jako nobel. V njem so neki gnez- dili njega dni aristokrat, zdaj se šopi- rijo burzuii in so bili tujci prvi, drugi so pa tujci in so zavoljo svojili petič hudo zelo čislani, tako da so se moja rodoljubna čustva pretresla. Ker mi je sfrčal, ne vem kdaj, ne kako, tudi jur, sem že naslednji dan zvil marelo in rekel morju adijo. Jaz pa se pišem za Fricita Klukeca in sem ljudem za točaja, zdravja pa šib- kega. Moja hrbtenica je, kakor da bi bila iz gibkih vrbovih vej in ne iz trd- nih kosti. Kakor zagledam tujce, zle- zem v gube. Po poslednji sezoni se vzravnali sploh več ne m'orem, temveč hodim sključeno ko pravi kljukec. In ie to poklicna bolezen in mi zategadeii sodijo šestmesečne toplice, potlej pa polna penzija, po smrti pa kot žrtvi po- klica in narodni žrtvi tako rekoč — nek- do se mora vklanja*i — spomenik in so mi ga sotrpini dolžni postavi'.i. Mislim, da je bilo lani prav na Silve- strovo. Veselo je bilo in so bili ljudje kakor med. Vem pa, da ni bilo na prvi, pač pa na se-'mi pogled. Dotaknila sc je kakor slučaino s pobarvanimi ustni- cami mojega razgretega lica. Kakor da bi se mi dotaknila vršička srca. Skesano je rekla po'lej in je bil njen pogled poln nedolžnosti: »lih, nikoli več ne storim tega!<5 »Cesa ne storite več?« »Sai se ne vi^i'e. Tule se pozna...« Rahlo mi je zbrisala madež. Po*em sva šla. »Tako me je sram. Nikoli več ne sto- rim 'ega « »Česa?« »Ne bom šla s teboj.« »Res ne?« Pa je. Ona prihaia k meni, jaz pa za- hajam k njej, kaj'i še nimava svoje žlice, ne 5*ola, ne lonca in ne — sta- novanja, pač pa imava Janezka in 'c srčkan. Zatorej je ona z Janezkom pri mami, jaz pa samevam še naprej v pod- strešnici, deloma zavoljo tašče, deloma zaradi s*i'=ke s prostorom. Ko pridem k njei, navadno vzdihuje z Jane"^kom v naročju: kaj pa je tebe treba bilo, ko je za stanovanje tako hudo. Ko pa pride ona k meni me zalogi ob tisti razgla- šeni vizi: Sem se oženil, se...« Ogledalce, ti veš, da je temu tako in tudi veš, da nama je komaj vsakemj dvaindvajset si'ves'rov, da sva... Kaj sva? Se nama je pač mudilo. Saj veste, kako je z mlado"^*io, kakor s tistimi pti- čicami, ki ne seiejo in ne žaniejo, pa Vendar... Zdaj ne verjamem več, pač pa vem, da mora tudi ljubezen nekje bivati, zlasti če ima Janezka. . Ve, ogledalce vse ve, vse pokaže, nič ne laže in je za'egadelj koristna človekova priiklina. Ne gre ga pa upo- rabljati zastrtega, kakor je to delal Gregor Domlel, ki se je z zaupano mu ljudsko imovino šel »dolge prste« in ic igral vlogo Poš'enjaka. Ljudje od para- grafov so mu ga pa odstrli meneč: »Oglej se, Gregor Domlel, in videl boš, da se tej igrici pravi v učenem jeziku tudi gospodarski kriminal, v ljudskem pa enostavno — taivina. In k*dor krade, je tat.« In tako dalje. O, vam je ogledalo zgovorno, urednikove škarje pa ne- usmiljene. Šavs! prerežejo najlepši pa- pir. Pač pa je ogledalo potrpežljivo in praklično zaraci lega, ker je zmerai pii roki in lahko upravljamo z njim sa- mi. In je na samem celo bolje ko s lu- 'o pomočjo. Čas ob prevagi dveh let pa najbolj pravšnji za tako opravilo, ki zanj pravijo, da nam odkriva bodočnost zanesljiveje od kofeiovega zaca, dlani, zvezd in horoskopa. Rado Guè UPRAVA ZA CESTE OLO CELJE razpisuje na osnovi čl. 20 Zakona o državnih uslužbencih LRS, Ur. list LRS št. 1-2/49 v svojem upravnem aparatu naslednja službena mesta: PRAVNI REFERENT Pogoji: pravna fakulteta, po možnosti vsaj s 5-letno prakso. RAČUNOVODJA Pogoji: dovrš. ekonom, sred. šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu. GRADBENI TEHNIK za nizke gradnje Pogoji: dovršena teh. srednja šola — nizke gradnje. BLAGAJNIK Pogoji: dovršena 4 razr. srednja šola s 5-letno službo. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom, dokazili o šolski ni strokovni izobrazbi ter o do- sedanjih zaposlitvah je vložiti pri Upravi za ceste OLO Celje do 15. januarja 1956. AVTOMEHANICNA DELAVNICA Pod Kalvarijo 4a z obratom Me- hanične delavnice v Zidanškovi 32 opravlja vsa v stroko spadajoča dela in se v bodoče priporoča. — SVOJIM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 ZDRAVSTVENI DOM V ŠMARJU PRI JELŠAH razpisuje mesto zobotehnika Nastop službe takoj ali po dogovoru. TOVARNA VOLNENIH ODEJ ŠKOFIA VAS izdeluje volnene odeje vseh vrst v različnih pastelnih barvah in po solidnih cenah VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 Gostinsko podjetje »NA-NA« Celje « svojimi podjetji: Restavracija »Na-Na«, Stanetova, Bite »Dalmacija«, Trg mučenikov. Gostilna »Pri turški mački«, Gle- dališka ulica Gost. »Pri volku«. Mariborska c. 2eli svojim cenj. gostom srečno novo leto 1956 Trgovina s konfekcijo VARTEKS Celje, Trg V. kongresa Svojim cenjenim odjemalcem želimo srečno in uspehov pol- no novo leto 1956 in se še na- dalje priporočamo! Stev. 52 — stran 12 CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 ZA NASE najmlajše: Kraguljčki zvonijo skoz zimski čas, hej, k nam že pelje se dedek Mraz! Prinaša v deželo nam novo leto, da srečno, veselo bilo bi pričeto! Pod kučmo se dedku smehlja obraz, ko vidi že zbrano vso deco nas. Ob Novoletni jelki premila, njegova nam roka deli darila. NoVoLeTna Bilo je mrzlo zimsko jutro. Sneguljčica se je zbudila iz nočnih sanj, ko prva zarja je sneg po gorah pozlatila. Z blazine dvignila je glavo. Se prav sladko so spali škrati, smrčali so potiho, rahlo možički stari in bradati. Iz rudnika so se sinoči domov utrujeni vrnili, večerjali in hitro legli, da bi se dobro odpočili. In že Sneguljčica se spomni: »Saj res je danes Novo leto, ki širna zemlja ga praznuje. Naj leto srečno bo začeto!« Tedaj so se zdramili škrati, iz posteljic skočili čvrsti, objeli se in mnogo sreče so si voščili vsi po vrsti. »Ker danes res je važen praznik, naj v rudniku počiva delo.'« sklenili so in se ozrli skoz okna v gozd in zimo belo. »Na sanke!« so nato dejali. »Navzdol po rebri se spustimo, da vedri, zdravi in pogumni v to novo leto pohitimo!* In sedlo je na dolge sanke vseh sedem razigranih škratov in še Sneguljčica med njimi kot sestra sredi draffih bratov. »O, veste kaj! Tam spodaj medved v brlogu zimsko spanje vleče, zbudimo ga in mu želimo za novo leto dosti sreče!« Juhej! Kot blisk skoz sneg in veter zdrvele sanke so po snegu. Naprej! Juhej! A tresk! Zadele na kraju so ob smreko v bregu. Ojoj! Zvrnile so se sanke in vsi so v snegu obležali. Sneguljčica pa je zavpila, a škrati so se zasmejali. Tedaj pa se v brlogu temnem je gpdmjavi medved zbudil; »Kaj naj pomeni to kričanje?« se je vznevoljil in začudil. Iz zimskega prebivališča je glavno pomolil zaspano. »Kaj mar pomlad se je vrnila?* je vprašal družbo neugnano. Ze so Sneguljčica in škrati k dremuhu rjavemu hiteli in zdravja, sploh pa zadovoljstvu za novo leto mu želeli. »No, prav,« se medved je zahvalil, »če tu šele.je Novo leto, potem je pač pomlad še daleč in dolgo še bom vlekel dreto.« Pomahal jim je s težko Sapo in se nazaj v brlog zavlekel, da spal bo dalje še do marca, v slovo jim »Lahko noč!« je refcel. Sneguljčico pa posadili možički ljubi so na sanke in v breg tiščali jih v veselje predrage, mile svoje znanke. Ko pa do doma so prispeli, Sneguljčica je s sank stopile: »Zdaj morala bom poskrbeti, da bo za praznik kaj kosila.« Prinesli so polen in vode in ogenj v peči so prižgali, ta dan pečenko bodo jedli in s torto se celó sladkali. Sneguljčica tam ob ognjiiču se zavrtela je veselo. Tako se jim je novo leto prav srečno in lepó pričelo. Fran Roš: KAJ BO KDO? Janezek bo v zraku jadral — smeli naš pilot. Milan- kapitan bo morski in bo vodil brod. Mirko — ta bo strojevodja in bo vozil vlak. Jurček avto bo šofiral, kot ne zna ga vsak. Hej, to bomo potovali v Split in Beograd z vlakom, avtom, avionom, z ladjo v Carigrad! Cez ravnine, skozi hribe in čez morsko plan, nad planine in oblake, skozi noč in dan. Pridejo naj dobri časi, * ko bo svet odprt in ne bo z atomsko bombo mu grozila smrt! Med deželami naj zruši se sovraštva plot, da bo mladim kapitanom prosta nova pot! Pionirske iiiaoke I Ime je ptiča belega, nad ladjo priletelega, in tudi ladje je ime, ki v daljne pohiti vode, na njej pa se junak smehlja, ki vsak od nas ga rad ima. 2 Trije prameni plapolajo in zvezda sredi njih gori, nad našim ljudstvom se smehljaio, slavečim zmage novih dni, pod njimi si roke podajo vsi, ki naprej se jim mudi. Prameni, zvezda, kaj so ti? 3 Dvakrat je rojena divja in zelena blizu tam, kjer tri glave velikanu v zrak štrle, kjer pa beli grad stoji, tamkaj zmanjka ji poti. 4 Vse jezike govori, joče se in se smeji, poje, muziko igra čudna ta omarica. Ti le gumbek zavrtiš, pa že slišiš, kar želiš in prostrani svet takoj zvezan je brez žic s teboj. 5 Od zunaj koža jo obkroža, na znotraj pa jo zrak redi, nobena noga je ne boža, ki težka se za njo podi. Ce pa med mreže se prebije, sto ust nad njo besni in vpije. 6 Dokler sonce sije, skrit je v kakšen kot, ko pa dež se vlije, gre na mokro pot, razprostrt nad tvojo glav najde svojo službo pravo. 7 Sama nas je zapustila, ko nas obiskal je mraz. Cez gladino morsko krila so jo nesla v topli čas. Na pomlad se bo vrnila in bo srečna spet pri nas. 8 Na pol sem les, na pol kovine^ v človeških rokah ožirim, pred mano se odpre cflobina, ki sekam si jo in dolbim. Le delo je, ki ga častim. 9 Eno samo nogo imam, a še ta se mi vrti, nanjo pa hoditi znam le, če za roke drži človek me, ki si pomaga s tem, da tovor mi nalaga. 10 Sem iz gline narejena pa v vročini posušena. Ce nas mnogo skupaj daj; z nami narediti znajo si ljudje prijeten hram, ki mu jaz obliko dam. 11 Beli in črni so moji zobje, kadar dotakneš se jih, zadoné strune ubrane, če mojster si prmvi, če pa si skaza, nikar me ne gnjavi! 12 Brez koles je ta voziček, čez poletje skrit v kotiček, ko pa pride zimski dan, z deco mora ven na plan, dol po bregu v snežni pie* ta voziček brez koles. 13 V naši hišici tesni petdeset nas skup leži, vsem so nam glavice rdeče, a vse manj je naše gneče, vsak hip kdo nas zapusti, dokler zadnja ne zgori. ' 14 Dobia ga, preden govoriš, čez nekaj let ga izgubiš, a trdnješi se spet prikaže. Krtačka naj ga vsak dan mëié, da čvrst dočaka stare dni, če nas poprej ne zapusti. Kdor mora tretjič ga imeti, ne bo ga mogel več boleti. 15 Ze kot mož na svet rodi se in z otroki veseli se, dokler vlada sneg in mraz. Kratek le njegov je čas. Najbolj sonca se boji in pod njim se razsolzi. REŠITEV: 1 »Galeb«, Tito, 2 naša zastava, 8 Sa- va, 4 radijski aparat, 5 nogometna žo- ga, 6 dežnik, 7 prtica selivka, 8 lopata, 9 samokolnica, 10 opeka, U klavir, 12 sanke, 13 škatlica vžigalic, 14 zob, 15 sneženi mož. mladinska Nagradna križoeka Za mlade bralce našega lista smo pri- pravili nagradno križanko, ki bisitrim glavicam ne bo delala preveč skrbi. Za- to vam želi, dragi mladi bralci, ured- ništvo prijetno zabavo ob reševanju, še več pa sreče pri žrebanju. Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 5 križank, katerih reše- valci bodo prejeli lepa knjižna darila. Križanko pošljite najkasneje do 7. ja- nuarja uredništvu s pripombo na ovit- ku: MLADINSKA NAGRADNA KRI- ŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili 13. jagu- arja. Uredništvo »Celjskega tednika« VODORAVNO: 1. država, znana po pirami- dah; 5. telovadno orodje (množ.); 9. znanstve- ni nazor, nfnik: 10. del živalske glave; 11. ar- tikel (skrajšano); 12. nerazbit; 13. z odejo po- kriti; 15. rodni pojav; 17. ped (množ.); 18. za nji'pa se borimo; 19. osebni zaimek (narobe); 20. hoditi; 21. darilo; 22. vstavi MNT; 25. njej; 24. orožje Indijancev; 25. predsednik FLRj; 26. doba, razdobje; 27. ime naše ladje, tudi morski ptič; 28. ptič z velikim pisanim repom; 29. kratica za Ljudsko republiko Slovenijo; Зв. otok v Jadranskem morju, kjer so bili ne£i intcrniranci (narobe); 31. možeanska poškodba zaradi padca: 33. neobdelan konec njive; 54. moško ime (ljubkovalno). NAVPIČNO: 1. afriška država, katero je predsednik VLRj pred kratkim obiskal; 2. zem- Ijemerci; 3. da je perilo čisto, ga moramo . . .; 4. i)o njem vozi vlak (1. sklon množ.); 5. vez- nik; 6. direktor neke gimnazije, tudi planinski ptič; 7. uspeh neke športne igre; 8. vas pri Ljub- ljani; 12. glavar ruske države pred revolucijo 1918; 14. skrajšano moško ime; 15. izvor; 16. potniški avtomobil (množ.); 18. poljska cvetli- ca; 19. prid, korist (tujka); 21. pristaniška na- prava; 22. drag, ljuh); 24. kralj živali; 25. že- nin oče (dvojina); 26. goljufa, laže; 27. hodim, premikam se s pomočjo nog; 28. kratica za proti avionsko zaščito; 29. kratica za lastno- ročno; 50. pomožni glagol; 31. veznik; 32. kra- tica za Rdeči križ. Fran Roš: Nackova pot v svobodo Spet se je s liodniIozdravil. »Dober večer, toda kdo si, pritlikav- ček,« ga je ljubko in skrbno pozdravila. »Vedež sem,« jo je ogovoril in jo pro- seč pogledal, »prosit sem prišel, če bi me prenočili.« Postlala mu je na peči in mu pripra- vila večerjo. Dala mu je skodelico mleka. Ko je pojedel, je splezal na peč in trdno zaspal. Tudi dekla je legla. Zjutraj je dekla pripravila zajtrk, ki je obema dobro teknlL Okrog de- vetih zjutraj je bilo, ko so domači prišli domov. Dekla se je tako ustrašila, da ni vedela, kaj naj stori. Kmet je bil skop in bi gotovo ne prenočil Vedeža, zato je precej zakričal, ko je videl škrata pri skledi: »Kaj si storila, dekla, od hiše te na- ženem. Bogve, kaj je pričaral h kme- tiji.« Vedež je hitro smuknil skozi vrata. Kmet je šel orat z volmi. Oral je pol ure, ko je slišal neki glas: »Sredi najlepše njive naj se ti udre zemlja in požre tebe in vse, kar imaš pri sebi!« Ni še dobro izgovoril, že se je zemlja udrla in požrla kmeta in njegovo hčer- ko. Cez nekaj tednov so našU pri iz- viru Dupelnika volovske vprego in predpasnik. Od takrat se je imenoval tisti kmet »Prepadnik«, Stane Terčak poslednje pismo V iesenskih meglenih dneh, ko na- rava umira, so spomini na naše drage močnejši kakor kdaj koli. Prav nalah- no polrkajo ii spomini na kamrico naše notranjosti in zažive v polnem življe- nju. V takem pozno jesenskem dnevu sem šel na Polule k Srečkovemu očetu. Sprejel me je v kuhinji, sedla sva za mizo. pogled nama je uhajal skozi okno proti Pečovniku, ki je gol in odet s prvim snegom, molel v netx). Rahel pra- men dima očetove cigarete se je vil pod strop in se izgubljal v nič. Srečkov oče, majhen, čokat mož, okroglega obraza, malce sivih las, ostrih, kakor oglje črnih oči, ki ti pogledajo v no- tranjost, me je vprašal z globokim, res- nim glasom: »Tako, o našem Srečka in njegovem življenju bi radi kaj zve- deli?« »Da, oče, o Srečku in njegovem delu pred vojno in za časa okupacije bi mi kaj povedali, pa tudi njegovo posled- nje pismo bi rad prečital,« sem mu pol- glasno odgovoril. Počasi je vzel cigareto iz pepelnika, potegnil krepko dvakrat, trikrat dim iz nje, da se je v trenutku kuhinja za- meglila. Nato je poklical svojo hčerko: »Stanka, prinesi Srečkove stvari in njegovo pismo!« Oče je malo pomislil in spregovoril: »Pred vojno smo bili v Velenju. Naš Srečko se je vsak dan vozil z vlakom v Celje v gimnazijo. Leta 1936 je ma- iuriral. V tem času ga je vezalo naj- tesnejše prijateljstvo s padlim narod- nim herojem Božom Mravljakom, medi- cincem Francem Pohvom-Izakom, Ol- go in Jankom Vrabičem iz Šoštanja in še mnogimi drugimi. Bili so stalno sku- paj.« Oče je prenehal govoriti in se zagledal predse. Hčerka Stana je po- vzela: »Oče, ko je bil Srečko na po- čitnicah, mu je pisal iudi Boris.« »Kdo pa je bil to?« sem radovedno vprašal. »Ja, Boris, to je bil Boris Ziherl. Tudi z njim je imel zveze že pred vojno. Pa še na Ulriha ne smem pozabiti. Mo- goče je bilo prijateljstvo med Ulrihom in Srečkom najprisrčnejše. Ulrih je bil glavni organizator naprednega delav- skega gibanja med velenjskimi rudarji. Srečko je bil v tej dobi skojevec in pri organiziranju rudarjev v Velenju njegova desna roka. Kakšna izguba je bila za napredno delavsko gibanje, ko je Ulrih oktobra leta 1940 utonil!« »Poglejte!« je dejal oče in pokazal na kup marksistične literature, ki jo je prinesla hčerka Stanka. Na mizi pred nama je ležal Marksov Kapital iz leta 1939, pa Speransov (Kardeljev) Razvoj narodnostnega vprašanja in še mnogo marksističnih knjig. Na eni izmed njih je bil tudi pečat kaznilnice iz Sremske Mitrovice, kjer so bili v bivši Jugosla- viji zaprti komunisti. »To so bile nje- gove najljubše knjige. Od teh se ni ho- tel ločiti nikoli, dokler ga niso od njih ločili za vedno drugi.« Oče je prenehal govoriti, njegove ostre oči so se tožno zazrle skozi okno v umirajočo naravo. Cez čas je nada- ljeval: »Leta 1936 se je vpisal na me- dicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je zavzel med študenti — levičarji eno izmed vodilnih mest. Ko je izbruhnila ona velika demonstracija v Beogradu proti Cvetkovičevemu režimu in Troj- nemu paktu marca 1941, je bil kot de- legat ljubljanskih študentov tudi on doli. Ko se je vračal iz Beograda, ga je ve- lenjska žandarmerija pričakovala v Zi- danem mostu, ga aretirala in vklenje- nega pripeljala v Velenje. Nekaj dni so ga imeli zaprtega, nato pa so ga od- peljali v Ljubljano. Ob pričetku sovraž- nosti z Nemčijo je bil mobiliziran, ko- nec aprila pa se je vrnil domov. Po ne- kaj dnevih pa je odšel v Ljubljano.« Ob ustanovitvi OF je bil eden glav- nih kurirjev za Štajersko. Strojevodja Ludvik Gabrovšek, s katerim sta se poznala že dolgo, ga je vedno pretiho- tapil na stroju iz Ljubljane na Štajersko. Meseca junija je prišel zopet domov za én dan. V tem času se je zadrževal največ v Mariboru. Tam je imel tesnej- 'še zveze z ing. Iršičem, ki je imel po- leg Slavka Slandra eno izmed vodilnih vlog v vodstvu borbe proti okupatorju.« Zadnje srečanje naše družine s Sreč- kom je bilo 12. novembra 1941 v Rušah pri mojih sorodnikih. Srečko je večkrat prihajal v Ruše na ilegalne sestanke in tako smo se dobili. Prespal je z na- mi, toda zgodaj zjutraj, ko smo še vsi spali, je brez slovesa odšel.« Kakor sem zvedel kasneje, so bili večkrat sestanki ilegalcev v Mariboru na Magdalenskem trgu pri nekem peku. Nekdo iz pekarne, ki je vedel za te ilegalne sestanke, je bil povezan z ge- stapom. Znak, kadar se je sestanek vršil, je bil v izložbi šopek rož. Dne 18. oktobra, ko sta ing. Iršič in Srečko odšla, so ju v Košakih pod Meljskim hribom gestapovci obkolili. Ing. Iršič je bil pri tej priliki ustreljen, Srečka so ujeli živega.« Oče je povesil glavo. Njegove misli so se združile s spomini, ki tako težko legajo na vso Pucovo družino. Molk je zavladal v kuhinji. Srečkova mati, ki je tiho sedela pri štedilniku, ga je pre- kinila: »Poglejte, to žepno ruto! Na njej so še danes vidni madeži Srečkove krvi. Samo nalahno sem jo oprala. To je spomin nanj, ko je ležal ves prete- pen v podzemeljski samici mariborskih zaporov.« Njene sive, dobre oči so me tožno pogledale. Oče se je zbral in pričel zopet govo- riti. Njegov glas je dolil povsem drug temnejši prizvok. Besede so mu šle težko iz ust: »Skoraj štiri mesece ie umiral po zaporih, zato smrt zanj ni bila strašna, ampak odrešenje. 18. fe- bruarja ob 12. uri so ga ustrelili. To smo zvedeli šele naslednji dan, ko nam je prinesel pismonoša pismo, oddano v Mariboru. Takoj po prejemu pisma sem se napotil v Marilx>r, da vidim sina zadnjikrat v življenju vsaj mrtvega. Sel sem na gestapo, kjer so me takoj od- slovili, da o mojem sinu ne vedo ni- česar. Ves dan sem taval okoli. Končno sem šel na sodišče. Hodil sem od pi- sarne do pisarne, toda nikjer niso ho- teli vedeti o našem Srečku ničesar. Ni- - sem več vedel na koga naj se obrnem, kar zagledam na nekih vratih napis: dr. Svoboda. Potrkal sem na vrata ia vstopil. Pokazal sem mu Srečkovo po- slednje pismo in ga prosil, ker sem vi- del po imenu, da mora biti po rodu ia človek Ceh. Prosil sem ga, naj mi pove, kaj se je z mojim sinom zgodilo. Dolgo časa me je gledal, nato pa me je peljal na ozko stopnišče in odšel. Skozi za- mreženo okno se mi jc odprl pogled na kaznilniško dvorišče, kjer so stre- ljali talce.« »Tako..., tukaj, na tem dvorišču je padel naš Srečko!« »Dolgo sem gledal mrke, sive stene dvorišča, ki so bile obrušene od svin- čenk. Tla so bila z žaganjem sveže posuta... Počasi in s težavo sem od- šel... V teh nekaj trenutkih sem osta- rel.« Hčerka Stanka je prinesla s črnim okviriem obrobljeno Srečkovo posled- nje pismo. S spoštovanjem sem ga vzel v roko. Na sivobelem papirju, ki ga je zob časa že začel razjedati, je z lepo, mirnotekočo in odločno pisavo napisal Srečko Puc s svinčnikom pol ure pred smrtjo svojim dragim domačim takole: Maribor, 18. IL 1942. Ljuba mama, ata. Vida in Stanka! Danes sem bil pripeljan pred Naglo sodišče in obsojen na smrt. 2al mi je, da je bilo moje življenje tako kratko, vendar sedaj je, kar je. OprosMte mi prosim vse, kar sem Vam v živlienju slabega storil, posebno pa, da sem Vam prizadejal to posled- njo bolečino. Zelo bi si Vas želel še enkrat videti, toda to ni več mogoče. Ohrani'e me v lepem spominu! V živ- lienju Vam želim še mnogo sreče tn Vas vse skupaj poslednjič prisrčno po- zdravljam in poljubljam) Srečko.,, ORTOPEDIJA CELJE, Stanetova 16, telefon 24-46 Vam nudi vseh vrst ortopedskih in bandažnih pripomočkov. Izdelujemo razne oporne aparate in nove proteze Vojnim in vsem ostalim invalidom želimo srečno novo leto 1956 Trgovsko podjetje »VESNA«, Celje Cankarjeva št. 2 Trg. »Galanterija« v Stanetovi ulici Trg. »Drogerija« v Prešernovi ulici Trg. »Parfumerija« na Trgu V. kongr. Bogata izbira — i>rimeme cene Svojim cenj. odjemalcem in тро- slovnim prijateljem želi uspehov polno novo leto 1956 VRTNARSKA sola Celje-MedLog ZELI VSEM DELOVNIM KOLEK- TIVOM IN VSEM DELOVNIM LJU- DEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 ZADRUŽNO PODJETJE ZA ODKUP Ш PREDELAVO MLEKA >MLEKO<-Celje sporoča, da je razširilo svojo dejavnost tudi na vršenje prevoznih uslug. — Podjetje razpolaga z dobrim avtoparkom različne tonaže. Podjetja, poslužujte se prevoznih uslug, ki jih izvršujemo solidno in po zmernih cenah! VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN KMETUSKIM POSESTVOM ŽELIMO VELIKO USPEHOV V NOVEM LETU 1956 Stev. 52 — stran 14' CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 Zdaj vidim, da $е hlatenje Jugo- slavije bila le lažna propaganda Profesor Jakob Grudnik, duhovnik- salezijanec je po dvajsetih letih obi- skal svojo domovino. Vse do odhoda ga je spremljalo »prijateljsko« opozo- rilo: »ne hodi v Jugoslavijo, ker te bodo ubili!«. Zmagalo je domotožje in pre- plašeni duhovnik je stopil na jugoslo- venska tla. Prijazen sprejem na meji mu je pregnal strahove. V mirnem za- tišju v Savinjski dolini živi že dva meseca med domačini, pripoveduje za- nimive doživljaje in se je prepri- čal, kako krivično je oklevetana nje- gova domovina. Zavračko družino v Okonini (Gornja Savinjska dolina) je pred meseci pri- jetno iznenadila vest, da se vrača na obisk v domovino njihov brat Jaka. Ker je bil naznačen dan prihoda, sta mu ljubeča brata pohitela do Ljublja- ne naproti. Toda dvajsetletna ločitev je zabrisala spominsko sliko otroških let. Sedla sta v avtobus, s katerim bi se moral voziti brat, pogledala vsakega potnika posebej, toda v nobenem nista spoznala brata. Profesor Jaka pa je sedel v njuni neposredni bližini in ker je bil oblečen v civilno obleko, ga se- veda nista spoznala. Tujec v črni oble- ki se jima je videl še najbolj »sum- ljiv«, nekaj je pomagal menda tudi instinkt, pa sta se ojunačila z vpra- šanjem: »Ali nisi ti Zavrački?«. Bil je pravi. Brez besed so si trije bratje ganljivo močno stisnili roke ... Ker je njegov obisk v domovino po dvajsetih letih zbudil med domačini več ali manj senzacionalno vzdušje, sem to priliko izkoristila tudi jaz in ga obiskala v nameri, da zvem kaj zani- mivega tudi za naš časopis. Ta skro- men, molčeč mož srednjih let, je bil takoj pripravljen za intervju. Ob mo- jem prvem vprašanju: »Kaj ga je po 20. letih privedlo пагај v domovino in S kakšnimi občutki se je Vfaòai v Ju- goslavijo, katero mu Je tujina gotovo naslikala v strahotni luči«, se je na- smehnil in začel z malce španskim na- glasom pripovedovati: »Ze med okupacijo sem iskal dovo- ljenja, da bi se vrnil v domovino. Ker Kolombija nima jugoslovanskega kon- zulata, sem se obračal na Mehiko, ZDA ln Brazilijo. Vsi poizkusi so bili brez- uspešni. Ker pa se je domotožje vse bolj in bolj oglašalo v meni, sem pred par leti spet poskusil srečo na jugoslo- vanskem konzulatu v Braziliji in to pot tudi uspel. V Kolumbiji sami — pravi nadalje — ni toliko sovražne propagande o Jugo- slaviji. Prihaja pa od časa do časa to- vrstni material od drugod. Tako sem, jasno, tudi slišal o strahotnih razmerah, ki vladajo v Jugoslaviji. Odkrito pri- znam, da sem tem govoricam tudi ver- jel — kljub temu pa nisem odstopil od svojega sklepa, vrniti se v domovino. Borila sta se v meni strah in domo- tožje, toda zmagalo je domotožje, pa sem jo mahnil na pot. Ganila me je radodarnost kolumbijskih prebivalcev, posebej še mojih dijakov, ki so me oblekli in bogato obdarili, ko sem od- hajal na pot. Zdi se mi, da se je v tej popotnici in slovesu zrcalila želja: le pojdi, če te tako žene, boš nam vsaj povedal, kako je v resnici življenje v tvoji domovini! Neki znanec me je še na letališču v Venezuelli opozoril, naj ne hodim .v Jugoslavijo, češ, da ne bom živ prišel k svojcem. Ko sem mu zatrdil, da mi od doma pišejo, da je vse v redu in da se lahko mirne duše vrnem v domo- vino, je pripomnil, da pač morajo tako pisati, ker sicer pismo ne bi prišlo. Gledal sem tudi film o škofu Stepin- cu, kako ga jugoslovanski komunisti dr- že nad soparo in izvabljajo iz njega pri- znanja. Od svojih stanovskih tovarišev v domovini pa sem izvedel, da na njega dejansko vaši-naši ljudje niti »roke niso položili«. Zdaj, ko živim med vami, sam vidim, da taki propagandi ne mo- rem pripisovati resnice. Doma sem spo- znal, da naše delovno ljudstvo živi in gradi socializem v miru. Tudi jaz lahko vršim svojo versko dolžnost, ne da bi me kdo za to klical na odgovornost. Zastavila sem mu še nekaj vprašanj v zvezi s civilizacijo tamkajšnjih lju- di, zanimali so me običaji plemen, s čim se ljudje bavijo itd. BOGOTA, GLAVNO MESTO KOLUMBIJE, LEŽI V VIŠINI NASEGA TRIGLAVA Bogota, kjer živi prof. Grudnik že deseto leto, spada k najmodernejšim mestom Kolumbije. Leži v višini 2800 metrov in ima lepe, modeme ceste. Velike javne stavbe se arhitektonsko ne ločijo dosti od naših. Mesto je na znotraj zelo moderno urejeno, pred- mestja pa SÓ zapuščena. Na deželi je tudi precej šol, vendar ni učiteljev, ki bi poučevali. Zato je večina deže- lanov nepismenih. Hrana, stanovanje in obleka so v primerjavi z zaslužkom tako v mestu, kot na deželi, zelo dra- ga. Delavec zasluži mesečno od 30.000 do 80.000 v našem denarju, učitelj ali profesor pa od 100—160.000 dinarjev. Toda ena dobra oSleka stane skoro pol milijona našega denarja. V mestu so povsem moderna stanovanja s ko- palnicami, toda enodružinsko stanova- nje stane tudi do 300 pezov, ali 60.000 naših dinarjev. Hrana — trije obroki — pa mesečno 40.000 naših dinarjev. Liter vina stane 8000 dinarjev, žganje liter 2000 din, 1 kg kruha pa 200 din. Tudi priznana kolumbijska kava, ki jo izva- žajo po vsem svetu, je zelo poceni — 1 kg 200 dinarjev, slabše vrste kava pa se dobi celo za 50 centimov, ali 100 na- ših dinarjev. Do nedavna je bila v Kolumbiji zna- na kot nacionalna pijača »čiča«, danes pa so jo oblasti že prepovedale, toda' Indijanci v bližnjih gozdovih jo še ved- no pijejo. Izdelujejo jo iz koruznih zrn. S tem poslom se med Indijanci poklic- no bavijo ženske. Koruzo žvečijo v ustih toliko časa, da jo zmeljejo v kašo, nato pa spljuvajo v skupen kotel. Ko s temi koruznimi izpluvki napolnijo kotel, ga pokrijejo in pustijo stati do 15 dni, da koruza zavre. Pijača je go- tova in ljudstvo rado i>osega po njej. Baje je kar okusna, vsebuje precej al- kohola, je dokaj gosta in temna kot naš rum. Ker se Kolumbija nahaja že v ne- posredni bližini ekvatorja, ima skozi leto enako klimo 20 stopinj. Dežela prideluje mnogo kave, in sladkornega trsa, imajo pa tudi obširna polja svilo- prejk. Tudi živine imajo mnogo in je skozi vse leto na paši. Zemljo nikoli ne gnojijo, ker je izreno rodovitna, ko- , ruza in pšenica rodita dvakrat letno. Mrhovine na deželi nikoli ne pokopa- vajo, ampak jo pustijo ležati, kjer je poginila. Pokop opravijo jate ptičev, z imenom »čulo«, ki ličijo na naše vrane, le da so dva do trikrat večji. Ti ptiči zavohajo mrhovino tudi na 100 km da- leč. Tudi v mestu mrhovine nikoli ne pokopavajo, ker so »čuli« takoj nared za pojedino. SREČANJA Z INDIJANCI V kolumbijskih gozdovih živijo še primitivna plemena rdečekožcev, med- tem ko je precej Indijancev že civili- ziranih in prihajajo tudi v mesto na obiske. Med primitivnimi Indijanci, ki žive v bližini Ekvadorja so znana kot najbolj slavna plemena »Bororo« in » C i p č a s «. Med bororojevci se na- hajajo tudi še ljudožrci. Plemena se pogosto napadajo med sabo, glavno orožje jim je lok z zastrupljenimi pu- ščicami. Plemena imajo svojega pogla- varja. Kadar se napadajo, ujamejo pre- maganega poglavarja in mu odreže j o glavo. Te glave potem kuhajo v nekem fakirskem zvarku — skrivnosti strupa ne izdajo nikomur. — V tem strupu se glavarjeva glava po dolgotrajnem ku- hanju skrči na velikost človeške pesti, toda podobnost ostane povsem neizpre- menjena. Poglavarji-zmagovalci hrani- jo te glave v svojih stanovanjih — čim več takih glav vsebuje zbirka, tem slavnejši je poglavar plemena. ŽENITEV, BOLEZNI IN SMRT Kolumbijskim deželankam otroci ni- so posebno dragoceni. Ce se kdo zavza- me zanje, jih kar lahko dajo od sebe. Včasih te zapuščene otroke poberejo ondotni misionarji in jih vzgajajo v svojih vzgajališčih. Navadno te otroke po nekaj letih civilizacije premaga »klic divjine«, in jo čez noč pobrišejo nazaj v gozdove.'otroci različnih spolov živijo do nekako 6. leta skupaj, potem pa jih starši ločijo, da živijo dečki in deklice povsem ločeno drug od dru- gega. Ko so stari 14 ali 15 let, jih starši pokažejo za ženitovanjski ogled. Prvi pogled, ki ga deklica vrže na prvega fanta, je odločilen zanjo, in tistega po- roči. Poroči jih poglavar plemena. Za- konca si prekrižata roke, poglavar jima da krono, odnosno venec na glavo — in poroka je opravljena. Potem živijo v gozdovih, kjer imajo iz šibja spletene hišice, od znotraj pa z blatom ometane. Ležijo na kožah ubitih živali. Indijski fakirji obstojajo tudi še v Kolumbiji. Zakoncem prerokujejo uso- do, zdravijo pa tudi bolnike. Ce zboli kak stanovalec v gozdu, ne pokličejo zdravnika, ampak fakirja. Ta že kar na prvi pogled presodi, ali bo bolnik ozdravil ali ne. Ce bolnik umre, ni po- sebnega žalovanja v družini, pač pa najamejo za dva dni objokovalce. Mrli- ča p>okopljejo kar zraven hiše. Tudi v mestu opravijo z mrličem na- vadno kar najeti objokovalci, medtem ko svojci ostanejo med pogrebom v svoji hiši. GOBAVOST NI NALEZLJIVA? V vročem pasu (35—40 stopinj) se na- hajata dve povsem izolirani vasi, kjer so pod vojaško upravo naselja gobav- cev. V teh vaseh, je okrog 2000 gobav- cev, ki nudijo žalostno sliko p>očasne- ga umiranja. Daleč v okolico se širi oster duh, ki Uči bolj na vosek, kot na smrad. V zadnjem času zdravijo go- bavost z injekcijami iz ZDA, ki so zelo uspešne. V splošnem prevladuje tam mnenje, da gobavost sploh ni nalezlji- va, ali vsaj ni nevarna za infekcijo. (Okužba je mogoča samo s slino). Neki duhovnik živi v gobavski vasi »Aqa de Dios« (božja voda) že nad 25 let, je dnevno z gobavci v stikih in se do danes še ni okužil. Vasica v bližini Bogóte Žene kolumbijske okolice nesejo sol na tržišče LOTERIJA Siopila je iz starinarne in vrata so se sama zaloputnila za njo. 5rez misli je? krenila vzdolž ceste proti sredini me- sta. Srečala je znanko, ki se je nare- dila, kot da je ne pozna. Liza se je grenko nasmehnila. Da, še pred dnevi jo je le-ta znanka pozdra- vila z gospo. Danes pa — ohi — In Liza se je spet še bolj grenko nasmeh- nila. Saj ni bilo pred dnevi, ampak pred tremi meseci. Da, takrat se je začelo njeno gorje. Nekega lepega dne so odpeljali nje- nega moža kar iz podjetja. Sprva je tarnala in se razburjala ter prosila n¡e- gove predstojnike. Toda vsi so se nekako potuhnili in niso lioteli niti sli- šati o kakšnem prijateljstvu z njenim, možem. Toda po dveh mesecih, jo jc skoraj zlomilo: »Obsojen — kriminal.« Sprva ni verjela, nato je jokala, a na- posled pričela misliti ter se spominjati vsega. Nikoli ni vpraševala moža kako in koliko zasluži. Seveda ona je bila za- dovoljna, da je prinašal redno ob me- secu denar in, da je lahko kuhala iz- brane jedi in da sta bila otroka, mož in ona najlepše oblečena. Ob nede- ljah so povabili prijatelja, si naročili taksi in se peliali#v kakšno letovišče, na 51ed, ali v kateri drugi kraj. Razum- ljivo, da ona. Liza, ni nikoli vpraševala moža, kako zmore vso to potratnost. in tudi povabljeni prijatelji tega niso vpraševali, čeprav so se pri sebi ču- dili. Liza je osuplost potlačila globoko vase, da bi je ne vznemirjala in dala misliti. In glej, naenkrat se vse zruši, kakor sanje. Obsojen, kriminal. Liza je šla mimo trga, mimo oblože- nih stojnic. Ce bi imela denar© bi ku- pila otrokoma sadja. Tako pa vsak dan hodi v starinarno in prodaja. Kaj vse je že šlo iz stanovanja, skoraj vse naj- lepše dragocene stvari. Danes je za- stavila svoj lepi zimski plašč iz ino- zemskega tweeda, razumljivo, ko je že skoraj zima. Da, da! Vsi so jo pu- stili na cedilu, prijatelji in celo k last- ni materi si ne upa, ker se je poprej ni nikoli spomnila, čeprav je vedela, da živi mati v težkih gmotnih razmerah. Oh, kako se vse vrača. Tega ne bi bita nikoli pričakovala, čeprav je zdaj moč- no občutila. Prišla je mimo trafike, mimo velike oglasne deske, »jutri žrebanje, zadnje srečke so še v prodaji.« V žepu jopice je otipala stotak, svoj poslednji denar. Tega bi imela jutri za mleko. Še enkrat je pogledala na oglasno desko, — ju- tri žrebanje. Toliko dobitkov in misel, da ima zadnji vselej srečo. In je vsto- pila v trafiko. Tretie jutro je vstala zgodaj in tiho zaklenila vrata stanovanja, da bi ne zbudila otrok. Revčka, včeraj sta pre- bila ves dan brez mleka. A danes ga bo gotovo lahko kupila, saj bo dobila denar, čisto gotovo bo zadela, saj mo- ra zadeti že zaradi mleka. In krčevito je stiskala srečko v roki, ko je tekla do oglasne deske. Sicer pa ü tega ne bi bilo treba, ker je v vsakem časniku se- znam izžrebanih srečk. Toda kako dolgo je že od tega, ko je odpovedala »Pravico«. 2e je stala pred trafiko, gledala na oglasno desko in spet na srečko. 5ila je čedalje bolj nervozna, ničesar ni mogla razbrati, številke so se obupno mešale. Da, če ne zadene, bo prisilje- na stopiti k materi, da ji posodi od svo- je pokojnine. Neodločno je še stala in premišljevala ali bi stopila v trafiko, ali ne. Pa se je odločila. Minule so se vlekle v nedogled, ko je trafikant gledal v seznam. V glavi jo je bolelo od napetega pričakovanja. »Nič! Tokrat niste imeli sreče?« Skoraj ni vedela, kako je prišla na ulico, a v roki je še vedno stiskala dro- ben rdeč papir. Pomislila je, doma me čakata otroka, da prinesem mleko. In kakor pod pritiskom, je razklenila dlan in mrzel veter ie odnesel srečko daleč po cesti naprej. labindranath Taffore Iz zbirke »NARAŠČAJOČI MESEC« Mati, tako bi rad sedaj nehal s svo- jimi šolskimi nalogami. Celo dopoldne sem presedel nad knjigo. Praviš, da je ura šele dvanajst. Re- cimo, da res ni več: Ali si nikoli ne moreš zamisliti, da je že popoldne tedaj, ko je šele poldne? Jaz si sedaj tako lepo lahko pred- stavim, da je sonce že prispelo na rob onega rižinega polja in da stara ribi- čeva žena onstran jezera zbira zelišča za večerjo. Naj samo zatisnem oči in se mi že zdi, da so sence pod madarovimi dre- vesi postale temnejše in da se voda je- zera črno leskeče. Ce dvanajsta ura lahko pride v noči, zakaj ne bi prišla tudi noč, če je ura dvanajst? PISATELJSTVO Praviš, da očka piše knjige, ampak tisto kaj piše, sploh ne razumem. Bral ti je ves večer; ali si res do- umela kaj je mislil povedati? Oh, kakšne lepe pravljice znaš ti, mati, pripovedovati! Zakaj očka takšnih ne piše? Ali nikoli ni slišal od svoje matere bajke o orjakih in vilah in princesah? Kaj jih je že vse pozabil? Zgodi se, da je že pozno za kopanje in da ga moraš stokrat klicati. Čakaš ga in mu pogrevaš jed, on še pa kar naprej piše in pozablja na vse. Očka se vedno igra človeka, ki dela knjige. Vedno, kadar se grem igrati v nje- govo sobo, prideš ti in se kregaš: »Kakšen poreden otrok!« Ce napravim najmanjši hrup, praviš: »Kaj ne vidiš, da očka dela?« Kakšen pomen ima pisati, venomer samo pisati? Ce vzamem očkovo pero ali svinčnik in pišem po njegovi knjigi, ravnu tako kot on — a, b, C, d, e, f, g, h, i — zakaj se jeziš name, mati? Nikoli pa ne porečeš niti besedice, če očka piše. Ce on potrati cele kupe papirja, je videz, da te to nič ne moti, mati. Ce pa jaz vzamem samo eno edino polo, da si napravim barčico, vzdihuješ: »Oh otrok, kako znaš mučiti človeka!« In kaj porečeš na to, da očka kvari polo za polo? On jih vendar vse prek in prek načečka s temnim črnilom! Svojim cenjenim strankam želiin uspeha polno novo leto 1956 Izvršujem vsa instalacijska dela in vsa dela spadajoča v to stroko Se priporoča VELENSEK MIHAEL elektroinstalaterstvo Celje, Mariborska cesta 36 Upravna za eeste LRS Telinl^na sekcija Celje Zeli ob novem letu i956 vsem družbenim in gospo- darskim organizacijam ter ustanovam še nadalje mnogo uspeha pri izgradnji socializma CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 Stev. 52 — stran IS TI si moja mama ** REJNIŠTVO — VAŽNA VEJA SOCIALNEGA VARSTVA OTROK Rejnišlvo predsiavlia po sodobnem gledanju znanosii in socialne službe enega najboljših načinov zaščite soci- alno ogroženega otroka. Otroku nudi namreč tisto okolje čustvene razgiba- nosti, ki je nujno potrebno za njegov pravilni duševni razvoj. Otroci, ki so odraščali v svoji rani mladosti po raz- nih domovih, so prikrajšani za vso lju- bezen, toplino in varnost domačega ognjišča, rasli so brez možnosti uve- ljavljanja svoje volje in samoiniciative, ne da bi poznali realnost življenja. Za- to so v zadnjem času v vseh naprednih deželah začeli nameščati otroke, ki so izgubili svoj lastni dom ali so zaradi raznih okoliščin ogroženi, v tuje dru- žine, ki naj otroku nadomestijo njego- vo lastno. Vendar bistvo zaščite socialno ogro- ženih otrok ni samo v tem, da rejni- štvo čimt>o!j razširimo. Ce je le mogoče, moramo otroka vrniti staršem in storili vse, da jim pomagamo prebroditi teža- ve, zaradi katerih mora živeti otrok ločeno od njih. Premnogokrat pa vse prizadevanje skrbstvenega organa za asanacijo dru- žine ni uspešno in takrat je nujno, da poiščemo za določenega otroka pri- merno družino, kjer bo otrok ostal kraj- ši ali daljši čas, morda celo do svoje zaposlitve. V takih primerih prevzame rejniška ustanova skrb za zdravstveni, telesni in duševni razvoj otroka. Izroči ga rejniški družini in vrši nad rejencem in rejniško družino nadzor. Rejniška ustanova preveri pred od- dajo otroka v rejništvo stanovanjske, zdravstvene in moralne pogoje rejni- škc družine. Rejnice so dolžne nego- vati in vzgajati otroka po navodilih, ki jih dobivajo od zdravnika, medicinske sestre in rejniškega referenta, ki siste- matično kontrolirajo telesni in duševni razvoj otroka in rejniško družino glede nege, higienskih prilik, prehrane, od- nosa do rejenčka in vzgoje ter dajejo rejnicam potrebna navodila in nasvete. Rejniška ustanova opazuje razvoj otro- kove duševnosti in se posvetuje o vzgoji in otrokovih nagnjenjih in spo- sobnostih. Pri izbiri rejniških družin moramo upoštevati moralne, zdravstvene, higi- enske, socialne, vzgojne in politične kvalitete, pri čemer moramo biti tem bolj zahtevni, čim daljšo dotx) predvi- devamo zaščito. Občinski ljudski od- bor mesta Celja posveča reševanju ogroženih otrok vso pozornost in pla- čuje za oskrbo rejnino. Dosedanje enoletno delo Rejniškega centra mestne občine Celje je dalo le- pe uspehe v zdravstvenem, telesnem in duševnem razvoju otrok, ki smo jih premestili iz Domov ali zaradi ogrože- nosti v rejniške družine. Četudi se vzgojitelji v naših otroških domovih ze- k) trudijo, da bi nadomestili otrokom dom in starše, vendar se jim to ne po- sreči popolnoma. Toplina družinskega okolja se verjetno ne more razrasti v osemurnem stiku raznih negovalk z ■otrokom. Ob priliki obiskov v različnih domovih me je često presenetila topost ali obratno, pretirana živahnost pred- šolskih otrok. Prvo in drugo ima svo) negativni vzrok tudi v enoličnosti dom- skega življenja. V vsakem otroku je močan nagon, da nekomu, pripada, da ga ima nekdo še prav posebno rad. In ob vsakem takem obisku vidim pred seboj številne drobne ročice, ki se dvigajo k meni in z vprašujočimi očki kličejo: »Ti si moja mama!« Ta borba za »ma- mico« je bila nekoč tako silna, da je v drobnih ročicah ostal moj plašč, sama pa sem odhitela... In vendar dobro vem, da otrokom v domu ne manjka ničesar, a pogrešajo najvažnejše — starše in družinsko okolje. To dvoje jim lahko nadomešča rej- niška družina. Zato je nujno, da vsi, ki vam je pri srcu otrok in njegova bo- dočnost, razmislite tudi o tem in otro- ku uresničite njegovo največjo željo — imeti mamico, očeta in topel dom. Za rejniške družine so najprimernejše one družine, ki imajo same otroke, ta- ko, da otrok odrašča v družbi. Potre- bujemo rejniške družine za otroke sta- rosti od 3 do 14 let, da bomo zagoto- vili otrokov razvoj in njegovo bodočnost v družini. V dobi kapitalizma je bil namen ka- kor tudi gledanje na problem zaščite socialno ogroženih otrok docela dru- gačen kot sedaj. Izzvenel je največkrat v besedah »Vzemite revčka itd.« Tak otrok je bil čestokrat izpostavljen šte- vilnim šikanom, brezčutnosti okolice in »hvaležnost« je moral plačevati z de- lom, ki se ni razlikovalo od zmogljivo- sti odraslih. Morda ni bilo povsod in vedno tako, vendar življenjske izpove- di nekdanjih hlapcev in dekel niso pravljice ... brezplačno delovno silo so predvsem vaški mogotci premno- gokrat črpali iz vrst rejencev. Sodobno gledanje na zaščito otrok, novi socialistični odnosi in predvsem polnopravnost človeka so temeljito spremenili in poglobili skrb za social- no ogroženega otroka. Možnosti raz- voja in višina asanacije so sicer odvis- Požrtvovalna rejnica, ki nadomešča mamico ljubki Silvici in Ivici iz zdrav- stveno in socialno ogrožene družine in mali Mariji, katere mati obiskuje zdravstveni tečaj. ne od dobrih skrbstvenih organov in razumevanja občinskih odborov, ki se zavedajo, da se v dobrem socialnem skrbstvu otrok odraža stopnja civili- zacije nekega kraja, občine, države. To delo pa nikakor ne temelji samo na finančni možnosti, mnogo bolj na res- nični humanosti in srčni kulturi držav- ljanov. Pavla Rovanóvo- V našem poklicu se človek odvadi praznovati Tudi letos hoče naš list posvetiti ne- kaj prostora tistim ljudem, ki jim zna- čaj njihovega dela ne dovoljuje odpo- čitka v prazničnih dneh. Ko sem dobila nalogo pisati o tem, sem razmišljala, koga bi se letos »lo- tila«. Bolnišnice, zdravnika, babice? Da, saj res! Misli so pohitele v celjsko po- rodnišnico. Prav gotovo bo tudi na Silvestrovo noč kakšen najmlajši držav- ljan poskusil na svet in zdravnik in ba- bica t)osta morala biti nared. V svojih belih plaščih bosta vršila svojo dnevno službeno dolžnost, vsa odsotna praz- ničnemu vzdušju Silvestrovega večera. Morda t>o ta večer zahteval tudi kak kirurški poseg, morda niti ekipa de- žurnih ne bo zadostovala in bodo z za- bavišč ali domačega praznovanja kli- cani na pomoč tudi oni, ki jim je za- povrstni red dežurstva to pot prizane- sel. V porodnišnici sem na hodniku nale- tela na primarija dr. Pehanija in kar njemu povedala namen svojega obiska. Bil je pripravljen, da mi pomaga skici- rati sliko »Pričakovanje novega leta v porodnišnici«. Naslov za ta prispevek mi je sam položit na papir, ko jc v zvezi s tem razgovorom dejal: »V na- šem poklicu se človek kar odvadi pra- znovati.« Torej, Silvestrov večer v porodnišnici. Pri ljudeh, ki so na delovnih mestih, se prav nič ne loči od drugih delovnih dni in noči. Toliko zdravnikov, toliko babic in toliko strežnic mora ostati na oddel- ku. Dežurna služba traja 24 ur — že mnogo prej si je osebje ogledalo de- žurni red, že mnogo prej so vedeli, ali bodo ia dan prosti ali ne. Na delovnih mestih so razdeljeni v ekipe. Babice se vrstijo tri na vsakih dvanajst ur v porodni sobi, instrumentarke imajo ravno tako urejeno službo, operativne ekipe pa morajo biti stalno na razpo- lago. Pri vsakem porodu, če je le mo- goče, mora biti zdravnik zraven. Zaključek leta je tudi za porodniš- nico pomemben. Težko čakajo na zad- njega državljana, ki bo zaključil šte- vilko. Matere v porodnih krčih so na ia večer posebno nervozne. Muhast slučaj včasih zahteva, da novorojenček priveka na svet nekaj minut pred pol- nočjo. Gotovo se v teh slučajih pri meri, ko si mati želi, da bi se porod zavlekel čez polnoč. Seveda, deklica bo po letniku eno leto starejša, fanta pa bodo zaradi borih nekaj minut leto prej poklicali k vojakom. V takih pri- merih se dogodi, da mati prosi zdrav- nika ali babico, naj »spregleda« teh, ne- kaj minut in naj rojstvo njenega otroka vpiše kot »novoletno številko«. Naključje tudi rado nanese, da se v po- rodnišnici ravno na take praznične dni pripeti kaj posebnega. Težak porod za- hteva komplicirano operacijo, v po- rodni sobi poraja kar več mater hkrati, rešilni pripelje novo pacientko v »zadnjem trenutku«, da porodi že kar spotoma, porodnica močno krvavi in je treba pripraviti transfuzijo itd., itd. Zdravniki, babice in strežnice hite od ene bolnice k drugi — toliko grl istočasno kriči za pomoč, pomagajo- čih je premalo, pa pokliče lelefon iudi »praznujoče«... Za porodničarje velja pravilo, da pri porodnici sonce ne sme zaiti dvakrat. Ce porod traja več ko 24 ur, je to že znak za alarm. Nobeno načrtno delo. nobenega odloga »na jutrišnji dan«, ni- ti na naslednjo uro, ker vsak zamujen trenutek je za porodnico lahko usoden: Samo trenutna situacija daje porodni- čarju povelja za delo. Zato mora biti tudi v tej Silvestrovi noči buden in tre- zen. Sodobna medicina daje z novimi me- todami tudi porodničarju pripomočke, da gre porod hitreje naprej. Na uspe- šen rezultat poroda pa lahko ogromno vplivajo žene same, če se že med no- sečnostjo dajo večkrat preiskati in pri- dejo pravočasno v bolnišnico. Razne posvetovalnice za noseče žene, pa tudi zdravniki iz okolice v zadnjem času posvečajo dosti pozornosti temu vpra- šanju. Zato porodnišnice tudi ne bele- žijo več mnogo zanemarjenih primerov. Ta skupna pomoč in pa vestno delo po- rodničarjev nam dajeta razveseljiv rezul- tat dela celjske porodnišnice: pri 2000 pacientkah samo 1 primer umrljivosti v zadnjih dveti letih. Za zaključek vas bo morda zanimalo še to, da je celjska porodnišnica imele v lanskem letu 2259 porodov, letos pm se že približujejo številki 2500. Niso pogosti taki »veseli dogodki« vendar beleži celj- ska porodnišnica že 4 primere troj- čkov Pililo in žegajo, da je veselie... DESET LET DELOVANJA INDUSTRIJSKE KOVINARSKE ŠOLE TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU Industrijska kovinarska šola Tovar- ne emajlirane posode v Celju proslav- lja deset let svojega plodnega delova- nja. Deset let že vzgaja strojne in orodne ključavničarje in strugarje. Za svoje uspešno delo je šola že svojčas prejela priznanje kot najboljši šolski kolektiv industrijskih šol v Sloveniji. Svojo šolsko delavnico ima šola v prostorih Tovarne emajlirane posode. Tu stoje v velikem svetlem prostoru zatopljeni v svoje delo mladi gojenci. Med učenci prvega letnika so nekate- ri še tako majhni, da morajo stati še na podstavku, ker so delavne mize za- nje še previsoke. A to jih nič ne moti. Z največjo resnostjo pilijo in žagajo, da je veselje. Pred seboj imajo odprto knjigo, kamor od časa do časa pogle- dajo, kako bi delali. Kadar pa le ne gre naprej, pa stopijo k svojemu učite- lju. Ta jim rad razloži, kako je treba napraviti to ali ono. Gojenci drugega letnika že samostojno izdelujejo razna orodja. Te dni delijo razne pripomočke za pouk predvojaške vzgoje. V tretjem letniku pa izdelujejo vrtalne, brusilne in druge stroje po naročilu posameznih podjetij. Zadnjič so napravili stroj za brušenje knjigoveških nožev, ki je bil dolg 3 metre in je tehtal preko 2000 kg. Dobavili so ga Tiskarni v Kranju. Oce- ne [strokovnjakov glede konstrukcije kakor tudi izdelave tega stroja so zelo ugodne. To je bil prvi tovrstni stroj izdelan v Jugoslaviji. Vsekakor je to lep uspeh tega šolskega kolektiva. A tudi za svoje številne druge izdelke so sprejeli že številna pismena priznanja. Ti uspehi so tem večji, ker je nji- hova šolska delavnica pomanjkljivo opremljena. Stroji so povečini stari in iztrošeni in ne odgovarjajo potrebam delavnice. V sklopu delavnice imajo lepo urejeno varilnico za avtogensko in električno varjenje. Za avtogensko var- jenje imajo na razpolago dva ognja na dissous plin, za električno varjenje pa imajo svoj agregat. Imajo še kova- ški in galvanizacijski oddelek. Slednji je bil ustanovljen predvsem za izbolj- šanje finančnih prilik delavnice. Za- enkrat še ni izkazal vidnejšega finanč- nega efekta, ker še ni premostil vseh začetnih težav. To je prvi tovrstni od- delek v vsem Celju. Poleg stalnih de- lavcev v tem oddelku se tedensko izme- njavata po dva učenca, da bi se spo- znala tudi s tem delovnim postopkom. Svojčas je tudi ta šola postala fi- nančno samostojen zavod. Ta ukrep je gotovo pomagal, da se je gospodarjenje v šoli še izboljšalo. Ker pa ga mnogi niso sprejeli s pravilnim razumeva- njem, je sprožil tudi vrsto težav. Sprva je šola še dobivala nekaj dotacij, sča- soma pa so popolnoma prenehale. V svoji delavnici šola res lahko ustvari nekaj dohodkov, nikakor pa ne toliko, da bi zadoščali za kritje vseh stroškov. Jasno je, da šolska delavnica ne sme za vsako ceno dosegati čim več dohod- kov. Delo talce delavnice bi postalo enostransko. Delali bi le predmete, pri katerih se da čim več zaslužiti. S tem pa bi se oddaljili od učnega načrta in učencem ne bi nudili vsestranskega znanja. Zato bo treba vsekakor poskr- beti, da bo šola, ki so jo dolga leta s trudom in z velikimi stroški izpopol- njevali, lahko nemoteno nadaljevala svoje započeto delo. ZabavDi obračuni s starim letom V SAVINJSKI DOLINI SO SE ŠE OHRANILI STARI OBICAJI SILVESTROVANJA Nov čas je že izpodrinil, zlasti v me- stu, lepe stare običaje praznovanja Sil- vestrove noči. Meščani navadno danes Silvestrovo noč prebijejo ali na ple- siščih, ali pa v ožjem krogu svojih znancev in prijateljev, pri čaši dobre kapljice in prigrizka. Ljubitelji planin in drugi športniki se povzpne v pla- ninske koče in ravno tako v pitju in plesu počakajo Novega leta. Nekoč pa je naše ljudstvo Silvestro- vo noč praznovalo s premnogimi lepi- mi in zabavnimi običaji, ki so se širili iz roda v rod in ki jim nikdo ni vedel več izvora. To je bil lepši domači praz- .nik, kot pust in koline, tu je sodelo- vala vsa vas in slednji gospodar je poîïeljal vso svojo družino, s služinčad- jo vred na »zabavni pohod« v hišo, ki je bila določena za silvestrovanje. Se- veda na takem pohodu ni smelo manj- kati harmonikaša, pa tudi goslač in ci,- trač sta se rada pridružila. V Solčavi v Savinjski dolini so ta pohod imeli organiziran tako, da je v začetku vasi prvi gospodar odpeljal svojo družino k prvemu sosedu, že mno- go prej pa je bilo zmenjeno, pri kate- ri hiši bodo to leto praznovali silve- strovanje. V »procesijo« je stopal so- sed za sosedom s svojo družino, tako, da se je v hiši silvestrovanja zbrala vsa vas, razen manjših otrok. Navadno so za silvestrovanje vsako leto določili drugo domačijo, pri tem pa so seveda zbirali večje in premožnejše kmete, ki БО imeli večje prostore na razpolago. Gostitelj ta dan ni skoparil ne z je- dačo, ne s pijačo in če že ni zaklal vola, je zdihnilo vsaj tele ali pa pitani prašič. Gospodinja pa je že nekaj dni prej napekla kolačev, pogač in »kra- pov«, tako d:^ se je velika j a vor jeva miza sibila dobrot. Potem pa so se začele razne igre, vraže in coprnije. Fantje so se navad- no že mnogo prej domenili, koga si bodo vzeli na piko. Navadno so bile žrtve dekleta, ki so jim bila všeč. Na- vadno so začeli s prerokovanjem, kak- šna usoda jih čaka v prihodnjem letu. Spretni »komandant« je že znal igro tako voditi, da so prerokovanju lahko pripisovali tudi verjetnost. Tako je na primer vodja igre na ozek, dolg list napisal devet različnih besed v daljšem presledku, drugo za drugo. Listek je zvil v rolo in dal vleči soigralcu. Ce je list slučajno vleklo dekle, ki se je v kratkem nameravalo poročiti, je »ko- mandant« že gledal na to, da je dal pri nekem skritem znamenju povelje »dovolj« — na drugi strani lista so vi- deli napisano besedo »prstan«. Ce je listek vlekel fant, ki bi v kratkem rad prevzel posestvo, se je zvitek gotovo ustavil ob besedi »ključ«. Včasih pa so si seveda nalašč ponagajali in so v ta- kem primeru bodočega »birta« iraje razočarali z besedo »cula«, da je bilo več smeha v hiši. Usodo novega leta pa so si preroko- vali tudi s čevljem ali copato. Fant ali dekle, ki je bil radoveden na svojo usodo, je sedel na tla pred prag sobe in sezul en čevelj. Gospodinja mu j« ponudila copat, ki si ga je nataknil na nožne prste in ga vrgel čez prag. Ce je konica vrženega copata bila obrnjena proti izhodnim vratom, je bilo to zna- menje, da bo metalec to leto napravil daljše potovanje. Ce bo coi>at obrnjen nazaj proti sobi, bo metalec vse leto ostal doma, če pa se copata obrne na- robe, i>omeni to slabo znamenje in bo metalec v tem letu hudo bolan. V Solčavi je prav priljubljena igra silvestrove noči tudi »CERAVZELJNA« SPOZNAVATI Ljudje se zbero v krog in vodja sku- pine določi ugankarja, kateremu zave- že oči in mu da v roko kuhalnico. Krog se vrti in ko vodja da znamenje »stoj«, igralci v trenotku obstanejo, ugankar pa začne posameznika s kuhalnico oti- pavati in ga spoznavati. Med uganja- njem je v hiši grobna tišina. Ugankar ima prav za prav težko nalogo, ker išče in tipi j e samo kuhalnica. Po krilu in hlačih lahko določi samo moški ali ženski spol, potem pa je od njegove spretnosti in iznajdljivosti odvisno, če ugane pravega človeka. Da ugankarju še bolj onemogočijo nalogo, si igralci tiho zamenjujejo površnike, jopiče ali pokrivala, ker bi kuhalnica le lahko razločila plešasto glavo od kodraste, ali pa kratke rokave od dolgih. Ta igra traja navadno precej časa in hihitanja na račun ugankarja ni konca ne kraja- Ce pa se mu končno le posreči uganiti pravo osebo, preda kuhalnico človeku, ki ga je uganil — in igra se nadaljuje. Tako se vrsti igra za igro, vmes pa igralci pridno zalagajo, pijo in plešejo. Ko so program že precej izčrpali, se gospodar še spomni igre, ki v takih prilikah v Solčavi ne sme manjkati. BOŽANJE Pri najrazličnejših igrah in dobri vo- lji gostje niti ne zapazijo, da sta se dva podjetna fanta odtrgala od dnižbe in Izginila v kuhinjo. Kar naenkrat sta spet v družbi in gospodar neopazno poveže dobro voljo z novo napovedjo: »Kaj če bi se šli še malo božati!« Se- veda so takoj vsi za novo igro. Spet stopijo v krog in zberejo svojega ko- mandanta. Ta začne: »Jaz pobožam svo- jega soseda po levem licu«. Za njim poboža vsak igralec svojega soseda po levem licu. Že pri tej prvi izpolnjeni napovedi igralci bruhnejo v smeh, ko vidijo dva soigralca s sajami namaza- na. (Podjetna fanta sta si namreč v kuhinji s sajami namazala roke in zdaj sta žrtvi njuna soseda, ki se nič hude- ga sluteč prav tako smejeta igri z ostalimi igralci vred). Poveljnik nada- ljuje: »Jaz pobožam svojega soseda po desnem licu.« Njegovo povelje ponovi- jo vsi igralci. Spet je smeh in krohot, kajti soseda »črnih rok« sta spet do- bila znamenje. Mažejo se še po čelu in bradi in ko je igre dovolj, stopijo igralci k ogledalu. »Črnca« sta začude- na nad čarovnijo in končno le pogrun- tata, kdo si ju je privoščil. »OVCE V HLEV ZGANJATI« Biti mora za to igro čim večja miza. Gospodar zariše sredi mize krog in povabi k mizi vse igralce. Spet si zbe- ro poveljnika, ki začne: »Sli bomo ovce in koze v hlev zganjati. Kdor je naj- večji kozel, naj prvi položi prst v krog.« (Krog namreč pomeni hlev.) Ker si na- vadno nobeden noče lastiti tega nazi- va, se pokaže »največjega kozla« pač napovedovalec, za njim pa vsi drugi pritisnejo s prsti v krog. Naslednje po- velje se glasi: »Ovce in kozli so v hle- vu. Kdor bo prvi šel ven, to se pravi, kdor bo prvi odmaknil prst, mora pla- čati za liter vina.« Ker je okrog mize velika gneča in ker nobeden ne bi rad »plačal«. Se res drenjajo kot ovce v čredi in nobeden noče odmakniti prsta, pa če ga sosed še tako odriva. Nekdo pa končno le mora biti žrtev in kaze« ne izostane. Prav radi se gredo Solčavani na Sil- vestrov večer tudi »KOZLA PRODAJATI« Za to igro se domenijo štirje moški Dva »ustvarita« kozla tako, da skleneta hrbta, drugi stopi za prvega in se ga oklepa v pasu. »Kozlovo« telo je po- krito s kocem, da se vidijo samo štiri noge in maskirana glava (z rogovi) prvega igralca. Dva moža vodita kozla na verigi. Igralca oponašata kozlovo blejanje in se zaletavata ob vezne durL V hišo stopi trgovec, nekak živinski mešetar, in išče med navzočimi kupca za kozla. Ko se ta oglasi, se začne po- gajanje. (Zunaj kozel neprestano buta ob vrata in sliši se tudi vpitje priga- n.iaèev, ki so navadno poldorasli otro- ci). Mešetar postavi ceno, kupec pa je podeseterja. Pogajanje gre v to smer, da gre kupec s ponujeno ceno vedno navzgor, prodajalec pa navzdol. (Pro- dajalec ponuja recimo kozla za 100 din, kupec ponuja 2000 — prodajalec izpu- sti na 80, kupec poskoči na 2200 di» itd.). Navadno se v tej čudni kupčiji nikoli ne zedinita, družba pa postaj* že nestrpna, ker je kozel pred vratnu vedno bolj objesten. Zdaj začno i« priganjači vpiti pod oknom: »Oče, raztrgane hloče. glava je vaša, koža je naša.« Oče — mešetar zaključi pogajanje ia ponudi kupicu, naj si vsaj ogleda kozla, če ga že noče kupiti. Ko ta privoli, gospodar odpre vezna vrata in kozel se zakadi med goste in najraje »pobe- de« mlada dekleta. Takih in podobnih običajev silve- strovanja je v Savinjski dolini ie da- našnji dan precej ohranjenih, le da ne silvestrujejo več tako kolektivno inda mize niso več tako bogato obložene. Velov ne koljejo več, toda prašiča pa prav goiov žrtvujej« za Silvutreve rajaaje. V. S. . Stev. 52 — stran 16 CELJSKI TEDNIK, 30 decembra 1955 ZADRUGE NAJ BODO ORGANIZATOR NAPREDNEGA KMETIJSTVA TER POBORNIK ZA RAZVOJ SOCIALISTIČNIH ODNOSOV NA NAŠI VASI i Kmetijske zadruge celjskega okraja Želijo vsem svojim članom, zadružnikom in delovnim ljudem v novem letu 1956 nadaljnjega plodnega dela in uspehov za procvit naše socialistične domovine, ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO vse vrste poljskih pridelkov, živino in živinorejske proizvode, vino, sadje in zelenjavo, les, gozdne sadeže in zdravilna zelišča NUDIMO • za kmetijstvo potreben reprodukcijski material, umetna gnojila, škropiva in zaščitna sredstva, stroje in orodje ter ostalo indu- strijsko blago RAZPOLAGAMO z lastnimi strojnimi parki, traktorji in stroji, potrebnimi za vsa dala v kmetijski proizvodnji S SVOJIMI POSPEŠEVALNIMI ODSEKI kot so hmeljarski, poljedelski, živinorejski, sadjarsko-vino- nogradniški, gozdni, kulturni itd., razvijamo napredno zadruž- ništvo na vasi in vam pomagamo z nasveti in predlogi v borbi za večje hektarske donose, večjo produktivnost dela in zniža- nje proizvodnih stroškov OBRTNIODSEKI oziroma posamezne dejavnosti vam izvršijo vsa naročila in usluge hitro ter po konkurenčnih cenah BRASLOVCE DOBJE DRAMLJE GALICIJA GRIŽE IMENO JURKLOŠTER KOKARJE KOZJE LJUBIJA LJUBNO LOČE LUCE NOVA ŠTIFTA PODČETRTEK POLJE OB SO TLI POLZELA PONIKVA NAD ŽALCEM RECICA PRI LAŠKEM RECICA OB SAVINJI ROGAŠKA SLATINA SLIVNICA PRI CELJU SLOVENSKE KONJICE SOLCAVA SV. PETER NA MEDVED. SELU SV. VID PRI PLANINI ŠENTJUR PRI CELJU ŠEŠCE ŠMARJE PRI JELŠAH ŠMARTNO OB DRETI ŠMARTNO OB PAKI ŠOŠTANJ VELENJE VITANJE ZRECE ŽALEC Vlagajte svoje prihranke v zadruž- ne HRANILNO-KREDÍTNE odse- ke, ker se vam vloge bogato obre- stujejo in se poslužujte kreditov, ki so vam vedno na razpolago CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1953 Stev. 52 — stran 17 Stev. 52 — stran 18 CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 CELJSKI TEDNIK, 30. decembra 1955 Stev. 52 — stran 19 Stev. 52 — stran 20 celjski tednik:, 30. decembra 1955